URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10____________Ljubljana, četrtek 24. marca 1983______________Cena 30 dinarjev_____________________Leto XL
440.	w
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
e razglasitvi zakona o družbenem sistemu informiranja
Razglaša se zakon o družbenem sistemu informiranja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
16.	marca 1983 in na seji Zbora občin dne 16. marca 1983 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 16. marca 1983.
St. 0100-34/83
‘ Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o družbenem sistemu informiranja
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja družbeni sistem informiranja v SR Sloveniji kot del enotnega družbenega sistema informiranja v SER Jugoslaviji, ki se gradi in deluje v skladu in na podlagi. skupnih osnov družbenega sistema informiranja.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost biti informirani in informirati. V družbenem sistemu informiranja si zagotavljajo podatke in informacije, potrebne za življenje, delo, samoupravno delegatsko odločanje, za spremljanje, usmerjanje in planiranje družbenega razvoja, usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev.
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela in njihove asociacije, organizirani v krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in društvih (v nadaljnjem besedilu: subjekti družbenega sistema informiranja) gradijo in upravljajo družbeni sistem informiranja.
Subjekti družbenega sistema informiranja v skladu z zakonom samostojno planirajo, organizirajo in usmerjajo razvoj družbenega sistema informiranja, ga upravljajo in zagotavljajo njegovo delovanje v skladu s svojimi, skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
3.	člen
Delovanje družbenega sistema informiranja temelji na medsebojnih odnosih med subjekti družbe-
nega sistema informiranja, ki so urejeni z zakonom, drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti.
4.	člen
Družbeni sistem informiranja se uresničuje z delovanjem informacijskih služb, ki delujejo po načelu enkratnega zajemanja podatkov o dogodkih v kraju ter času, kjer ti dogodki nastanejo, racionalni porazdelitvi njihove obdelave ter shranjevanju in združevanju v družbeno dogovorjene skupne in večnamenske baze podatkov (v nadaljnjem besedilu: enotne baze podatkov) ter na zagotavljanju njihove enostavne in hitre dostopnosti vsem subjektom družbenega sistema informiranja v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih.
5.	člen
Subjekti družbenega sistema informiranja morajo dajati informacijskim službam podatke gamo, če zbiranje in zajemanje teh podatkov temelji na zakonu oziroma odloku, izdanem na podlagi zakona, ali na sa-moupram splošnem aktu.
Zbirati in zajemati iste podatke o istem pojavu, odnosu ali dejstvu sme samo en organ ali organizacija.
6.	člen
Vsak dajalec podatkov v družbenem sistemu informiranja je odgovoren za njihovo resničnost, celovitost, pravočasnost in dostopnost. Pri vsaki uporabi podatkov uporabnik navede vir podatkov in je odgovoren za njihovo celovito, dosledno in pravilno uporabo.
7.	člen
Dejavnosti družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena. V organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti družbenega sistema informiranja kot glavno dejavnost, in v delovnih skupnostih, v katerih se opravljajo dela na tem področju, se uresničuje posebni družbeni interes v skladu s tem zakonom.
8.	člen
Podatki in informacije, ki jih zagotavlja družbeni sistem informiranja, so javni in pod enakimi z zakonom oziroma drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti določenimi pogoji dostopni vsem subjektom družbenega sistema informiranja. Z zakonom oziroma z drugim predpisom ali samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona se določijo tudi načini in oblike zagotavljanja podatkov in informacij javnosti.
9.	člen
Zakon ali drugi predpisi, izdani na podlagi zakona in samoupravni splošni akti določajo vrste podatkov, ki so predmet posebne zaščite in varovanja, način njihove zaščite in varovanja ter ukrepe in postopke, s katerimi se preprečuje njihova nepravilna, zlonamerna ali nepooblaščena uporaba, prikrivanje.
spreminjanje, uničevanje ali poškodovanje, kakor tudi
poškodovanje in uničevanje opreme za obdelavo in prenos podatkov.
Zaradi varstva osebne svobode in zaščite osebnosti ter z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic človeka in občana so osebni podatki in informacije predmet posebne zaščite, ki jo ureja zakon.
10.	člen
Subjekti družbenega sistema informiranja morajo pri izvajanju dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja sprejemati in izvajati ukrepe družbene samozaščite ter naloge v zvezi s pripravo in delovanjem splošne ljudske obrambe.
II.	SKUPNE OSNOVE DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA
11.	člen
Subjekti družbenega sistema informiranja zagotavljajo v medsebojnih odnosih usklajeno in enotno delovanje družbenega sistema informiranja.
S tem namenom se določijo skupne osnove družbenega sistema informiranja, ki zagotavljajo: racionalno, usklajeno in povezano delovanje informacijskih služb; odpravo večkratnega zbiranji in nepotrebne dvojne obdelave in prenosa podatkov; primerljivost podatkov po vsebini, v prostoru in času, uporabo istih programskih rešitev pri obdelavi podatkov; usklajen razvoj in racionalno uporabo tehnične in tehnološke osnove družbenega sistema informiranja.
Subjekti družbenega sistema informiranja morajo upoštevati pri svojem organiziranju in delovanju v vseh medsebojnih odnosih na področju družbenega sistema informiranja skupne osnove družbenega sistema informiranja ter v okviru svojih pravic in dolžnosti sodelovati pri njihovem določanju.
12.	člen
Skupne osnove družbenega sistema informiranja so zlasti:
1.	usklajeno programiranje informacijskih potreb ter izvajanje dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja;
2.	enotne evidence in registri, enotne baze podatkov in programi statističnih raziskovanj ter dokumentacijsko in knjižnično gradivo;
3.	standardi družbenega sistema informiranja;
4.	enotne metodologije zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov;
5.	katalogi podatkov;
6.	javno omrežje za prenos podatkov.
Skupne osnove iz prejšnjega odstavka se urejajo z zakonom in predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti na podlagi zakona.
13.	člen
Subjekti družbenega sistema informiranja planirajo in usklajujejo razvoj svojih dejavnosti ter urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov, s plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti.
Pri tem urejajo zlasti vprašanja glede:
1.	nosilcev, rokov in načinov zadovoljevanja potreb po posameznih vrstah podatkov oziroma glede zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov;
2.	vodenja in vzdrževanja evidenc in registrov
ter enotnih baz podatkov;
3.	enotnih standardov in metodologij za zbiranje, obdelavo, hranjenje in izkazovanje podatkov;
4.	načina zagotavljanja dostopnosti in izmenjave podatkov in informacij;
5.	nabave, vzdrževanja in smotrne uporabe opreme;
6.	raziskovalne dejavnosti in načrtnega izobraževanja kadrov;
7.	razvoja in enotne uporabe dosežkov informatike kot strokovne osnove družbenega sistema informiranja.
14.	člen
Zadovoljevanje' potreb po podatkih se zagotavlja z organiziranjem njihovega tekočega zajemanja, obdelave, shranjevanja, prenosa in izkazovanja. Ti podatki se urejajo v enotnih bazah podatkov, registrih in evidencah. Vzdržujejo, hranijo in prenašajo se v dokumentacijskem, kartografskem, mikrofilmskem, knjižničnem in drugem gradivu ter računalniških in komunikacijskih sredstvih.
Izjemoma, kadar ni podatkov v obstoječih bazah podatkov, evidencah in registrih, se -lahko za enkratno ali občasno potrebo po podatkih posebej pripravi in izvede njihovo zbiranje ali .zajemanje na drug način, če to določi zakon oziroma odlok, izdan na podlagi zakona.
V družbenopolitičnih skupnostih se kot skupni registri organizirajo in vzdržujejo:
1.	register prebivalstva,
2.	register organizacij in skupnosti,
3.	register prostorskih enot.
Subjekti družbenega sistema informiranja morajo uporabljati kot identifikacijske podatke o osebi, organizaciji oziroma skupnosti ter prostorski enoti podatke iz skupnih registrov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena.
Evidence in skupni registri se določajo z zakonom oziroma odlokom, izdanim na podlagi zakona.
15.	člen ’
Register prebivalstva v občini vodi upravni organ, pristojen za notranje zadeve. Register prebivalstva v republiki vodi Zavod SR Slovenije za statistiko.
Metodologijo za vodenje in vzdrževanje registra prebivalstva določi in predpiše republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju z Zavodom SR Slovenije za statistiko.
Register organizacij in skupnosti v republiki vodi Zavod SR Slovenije za statistiko. Metodologijo za vodenje in vzdrževanje registra določi in predpiše Zavod SR Slovenije za statistiko v skladu s predpisi ter v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje in Republiškim komitejem za informiranje.
Register prostorskih enot v občini in republiki vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Metodologijo za vodenje in vzdrževanje registra določi iri. predpiše Republiška geodetska uprava v soglasju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavodom SR Slovenije za statistiko in Republiškim komitejem za informiranje.
16.	člen
S srednjeročnim in letnimi programi statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, ki jih sprejme Skupščina SR Slovenije, se določajo podatki o stanju
in gibanjih na posameznih področjih družbenega življenja in prebivalstva teb d ekonomskih ih dbtigih pojavih, ki so pomembni za subjekte družbenega sistema informiranja in ki niso zajeti v programu statističnih raziskovanj, pomembnih za vso državo.
Programe statističnih raziskovanj iz prejšnjega odstavka izvajajo informacijske službe, ki so skupnega pomena v republiki. Strokovni nosilec povezovanja in usklajevanja izvajalcev programa statističnih raziskovanj v SR Sloveniji je Zavod S'1 Slovenije za statistiko.
17.	člen
S standardi družbenega sistema informiranja:
-— definicijami, klasifikacijami, nomenklaturami in identifikacijami,
—	tehniko in tehnologijo hrambe, prenosa in iz-kazovanjfem podatkov,
—	dokumentacijo in drugimi standardi
se zagotavlja usklajenost, primerljivost in enotna uporaba podatkov, omogoča povezovanje podatkov in postopkov njihovih obdelav, neposreden prenos in izmenjava podatkov znotraj in med posameznimi informacijskimi službami ter poenotenje tehnike in tehnologije obdelave in prenosa podatkov.
18.	člen
Za zagotovitev usklajevanja in povezovanja, evidentiranja, zbiranja, obdelave, hranjenja, izkazovanja, prenosa in uporabe podatkov se predpišejo enotne metodologije družbenega sistema informiranja.
Metodologije za zrtiemanje in zbiranje podatkov mora omogočiti statistično posploševanje in izkazovanje zbirnih podatkov ter zagotavljati usklajenost baz podatkov v skladu s 16. členom tega zakona.
19.	člen
Za zagotovitev preglednosti in dostopnosti podatkov informacijskih služb se vzpostavijo in vzdržujejo katalogi podatkov. Katalog podatkov zajema informacije 0 podatkih, ki jih zbirajo in združujejo informacijske Službe, njihovi vsebini, načinu uporabe, hranjenju, dostopu in varovanju.
Podatki O katalogih in njihovi vsebini so v skupnem katalogu podatkov, ki ga vodi Republiški komite za informiranje. Republiški komite za informiranje Predpiše1 tudi metodologijo za vodenje katalogov podatkov.
20.	člen
Javnost ih dostopnost podatkov in informacij, ki se zbirajo iti obdelujejo, se zagotavlja:
L z izkazovanjem podatkov na enostaven in razumljiv način in. zagotavljanjem njihovega neposrednega dostopa v fenolnih bazah po.latkov;
2.	z izmenjavo podatkov in informacij;
3.	s posredovanjem podatkov in informacij;
4.	z objavljanjehi podatkov v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah jn na drug način;
5 z neposrednim Obveščanjem.
21.	člen
V družbenem sistemu informiranja se prenašajo Podatki in izmenjujejo informacije po javnem omrežju za prenos podatkov.
JavHo omrežje za prends podatkov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti hiter, varen, zanesljiv ih ra-
cionalen prenos podatkov in sporočil za vse subjekte
družbenega šisterha informiranja ter medsebojno povezavo računalniške in druge informacijske opreme pod enakimi pogoji in stroški uporabe na celotnem območju republike.
Javno omrežje mora zagotoviti zveze za prenos podatkov na območju Jugoslavije, kakor tudi zveze z omrežji drugih držav in mednarodnih skupnosti.
Javno omrežje na območju republike sestavljajo posredovalne in prenosne naprave ter omrežni krmilni center.
Nosilec tega omrežja so v SR Sloveniji Združene PTT organizacije Slovenije.
III.	ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA
22.	člen
Dejavnosti družbenega sistema informiranja ter strokovne ' naloge v zvezi z njihovim razvojem in delovanjem opravljajo organizacije združenega dela, delovne skupnosti, upravni organi in organizacije ter notranje organizacijske enote oziroma druge oblike organiziranja in izvajanja v organizacijah združenega dela, drugih družbenih pravnih oseb ter državnih organih (v nadaljevanju: informacijske službe).
Vse informacijske službe so odgovorne v mejah svojega delovnega področja za resničnost, celovitost, pravočasnost, razumljivost in dostopnost podatkov in informacij, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo ter za usklajen razvoj in uporabo skupnih osnov družbenega sistema informiranja.
23.	člen
Informacijske službe v okviru svojih pravic, obveznosti in odgovornosti:
1.	evidentirajo, zbirajo, obdelujejo, hranijo, izkazujejo ter zagotavljajo hitro in enostavno dostopnost, prenos in izmenjavo podatkov in informacij;
2.	zagotavljajo javnost in dostopnost podatkov in informacij;
3.	pripravljajo ih posredujejo gradivo za samoupravno delegatsko odločanje;
4.	vzpostavljajo in vodijo enotne registre in evidence, enotne baze podatkov in kataloge podatkov;
5.	pripravljajo in uporabljajo enotne metodologije zbiranja, obdelave, hrartj^ija in izkazovanja podatkov, standarde družbenega sistema informiranja in informatike na svojem področju dela in druge skupne osnove:
6.	usklajujejo nabavo in zagotavljajo učinkovito uporabo in vzdrževanje računalniške programske in druge opreme;
7.	spremljajo stanje in pospešujejo razvoj informatike na področjih družbenega sistema informiranja, za katera so pristojne;
S.	zagotavljajo zaščito in varnost podatkov in informacij;
9. izvajajo druge strokovne naloge v zvezi z razvojem in delovanjem družbenega sistema informiranja.
Informacijske službe morajo glede zadev skupnega pomena medsebojno sodelovati tako, da usklajujejo priprave in izvajanje svojih programov dela.
24.	člen
V informacijskih službah, ki so ustanovljene kot organizacije združenega dela ali delovne skupnosti.
se posebni družbeni interes zagotavlja s soodločanjem delegatov ustanovitelja, organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in uporabnikov v organih upravljanja teh organizacij združenega dela in delovni skupnosti (v nadaljevanju: delegati družbene skupnosti).
Delegati družbene skupnosti v delavskem svetu oziroma v drugem njemu ustreznem organu upravljanja organizacije združenega dela in delovne skupnosti soodločajo:
—	o predlogu statuta,
—	o smernicah za plan in o razvojnih programih,
—	o temeljnih pogojih za ptidbbivanje dohodka in poslovanja,
—	o določanju cen storitev,
—	o sprejemanju finančnega načrta in o določanju periodičnega in zaključnega računa,
—	o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa,
—	o statusnih spremembah,
—	o drugih vprašanjih, za katera je tako določeno v statutu organizacije združenega dela.
Odločitve v delavskem svetu oziroma v drugem njemu ustreznem organu so glede zadev, o katerih soodločajo delegati družbene skupnosti, sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov delavcev in večina delegatov družbene skupnosti.
Način delegiranja delegatov družbene skupnosti določijo sporazumno organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, ustanovitelji in uporabniki.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti s statutom določijo število delegatov družbene skupnosti v svojih organih upravljanja in postopek njihovega soodločanja in pri tem upoštevajo sporazum iz prejšnjega odstavka.
25.	člen
V organizacijah združenega dela mora biti izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja urejeno tako, da pravočasno zagotavlja delavcem v vsakem delu delovnega procesa in v vsaki temeljni organizaciji združenega dela informacijsko osnovo za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje o vprašanjih njihovega dela in drugih interesih, za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in skupnih interesov ter za nadzor n ati izvrševanjem sklepov in odločitev ter dela vseh organov in služb v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter za uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev.
Na zahtevo delavcev, njihovih delegatov ali organov upravljanja morajo informacijske službe zagotoviti pravočasno tudi podatke iz drugih informacijskih služb.
Za vzpostavljanje in delovanje informacijskih služb v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena je odgovoren poslovodni organ oziroma tudi drug organ, določen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom.
26.	člen
Izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja v krajevni skupnosti mora biti organizirano tako, da zagotavlja delavcem, delovnim. ljudem in občanom v krajevni skupnosti ter njihovim delegacijam in delegatom podatke in informacije, nujne za uresničevanje njihovih skupnih interesov pri opravljanju nalog ter solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področ-
jih, ki se uresničujejo v krajevni skupnosti, ter za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja v samoupravni interesni skupnosti mora biti organizirano tako, da zagotavlja delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki svoje potrebe in interese zadovoljujejo s svobodno menjavo dela v odnosih neposrednega združevanja dela in sredstev v samoupravni interesni skupnosti ali po njih, ter njihovim delegacijam in delegatom v skupščinah in drugih organih upravljanja samoupravne interesne skupnosti, podatke in informacije, potrebne za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih.
Obdelavo podatkov in informacij za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupndfeti zagotavljajo, v sodelovanju z informacijskimi službami v družbenopolitičnih skupnostih, pristojni organi krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter sporazumi, ki jih te sklenejo na podlagi svojih potreb z informacijskimi službami.
27.	člen
V občini mora biti izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja urejeno tako, da se na skupnih osnovah povezujejo podatki in informacije organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, občinskih organov in organizacij ter podatki in informacije iz drugih informacijskih služb.
Izhodišča pri urejanju vsebine, organiziranja in izvajanja dejavnosti ter tehničnih in tehnoloških osnov družbenega sistema informiranja v občini so zlasti:
1.	zahteve po podatkih, ki so potrebni delavcem, delovnim ljudem in občanom, za njihovo življenje in delo ter samoupravno delegatsko odločanje, uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev;
2.	potrebe po sprejemanju, spremljanju in uresničevanju planskih aktov občine, usmerjanju družbenega razvoja ter uveljavljanju samoupravnih interesov;
3.	potrebe v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
4.	možnost dopolnjevanja in neposrednega preverjanja posameznih podatkov in informacij, ki jih delavcem, delovnim ljudem in občanom ter njihovim delegatom in delegacijam zagotavljajo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in informacijske službe;
5.	potrebe v zvezi z uresničevanjem funkcij državne uprave ter drugih državnih organov v občini;
6.	uresničevanje in pospeševanje samoupravnih odnosov in samoupravnega odločanja v krajevnih skupnostih na posameznih področjih življenja in dela;
7.	potrebe v zvezi z neposrednim izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter potrebe v zvezi s sprejemanjem odlokov in drugih predpisov občinskih skupščin in drugih občinskih organov in spremljanje njihovega izvajanja;
8.	uresničevanje varstva ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
9.	potrebe v zvezi z delovanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
28.	člen
Občina v skladu z izhodišči iz prejšnjega člena določi način usklajevanja programov evidentiranja, zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja; uredi informacijsko, dokumentacijsko in komunikacijsko dejavnost za delegatsko obveščanje in odločanje; sprejme ukrepe za postopno izgradnjo skupne tehnične infrastrukture in program izdelave in uporabe enotnih tehnoloških rešitev avtomatske obdelave podatkov ~ ter izvajanje zaščite in varnosti podatkov in določi. način opravljanja drugih skupnih del in nalog, pomembnih za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini.
Opravljanje posameznih nalog in del iz prejšnjega odstavka, pomembnih za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini, občina poveri INDOK centrom oziroma drugi informacijski službi v občini.
• 29. člen
Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine.
Občine, ki se združujejo v mestne oziroma regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, lahko ustanovijo skupen svet družbenega sistema informiranja.
30.	člen
V republiki se na podlagi skupnih osnov pove- • zujejo dejavnosti družbenega sistema • informiranja, ki se izvajajo v občinah in republiških organih in organizacijah ter skupnostih za območje republike.
31.	člen
Izhodišča pri urejanju vsebine, organiziranja in izvajanja dejavnosti ter tehničnih in tehnoloških osnov družbenega sistema informiranja v republiki so zlasti potrebe v zvezi:
1.	z uresničevanjem samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter potrebe in interesi delovnih ljudi in občanov ter njihovih delegatov in delegacij v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občinah, skupnostih občin in republiki ter družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah pri uresničevanju funkcij oblasti in upravljanju drugih družbenih zadev;
2.	s priptavo dogovorov o temel jih družbenega plana, določanjem predloga družbenega plana republike „ ter njihovem spremljanju in uresničevanju, določanjem skupnih interesov in ciljev ter usmerjanjem družbenoekonomskega razvoja in aktov za njihovo izvrševanje ter pripravljanjem in izvajanjem zakonov in drugih splošnih aktov;
3.	s podatki za planiranje in odločanje v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev s področja denarnega poslovanja, ekonomskih odnosov s tujino, prenosa tehnologije in drugih področij in drugimi podatki, potrebnimi za gospodarjenje z družbenimi sredstvi;
4.	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
5.	z neposrednim izvrševanjem zakonov in drugih predpisov;
6.	z uresničevanjem varstva ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih IjOdi in občanov;
7.	z delovanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
8.	s podatki s področja znanosti in tehnologije;
9.	z obveznostmi do federacije ter drugih republik in avtonomnih pokrajin;
10.	z obveznostmi SR Slovenije in SFR Jugoslavije, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in bilateralnih odnosov, in obveznosti do mednarodnih organizacij.
32.	člen
Izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja v Socialistični republiki Sloveniji mora biti urejeno tako, da omogoča povezavo s podatki, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo v federaciji, in primerljivost s podatki in informacijami, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah.
33.	člen
Zavod SR Slovenije za statistiko, Narodna banka Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Republiška geodetska uprava ter druge organizacije, ki opravljajo dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja skupnega pomena za republiko, obvezno usklajujejo svoje dejavnosti na pobudo katerekoli izmed njih ali pa na pobudo Republiškega komiteja za informiranje.
Poleg nalog iz 23. člena tega zakona medsebojno usklajujejo svoje plane razvoja in programe dela ter obveznosti glede:
1.	izvajanja nalog v zvezi z izdelavo in uresničevanjem skupnih osnov družbenega sistema informiranja, zlasti pri nastavitvi, vzdrževanju in uporabi skupnih registrov družbenega sistema informiranja in enotnih baz podatkov, uvajanju standardov družbenega sistema informiranja in informatike ter enotnih metodologij zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov na posamežnih področjih;
2.	poenotenja, racionalizacije, delitve dela in specializacije pri obdelavi in prenosu podatkov;
3.	poenotenja in skupne nabave, uporabe in vzdrževanja sodobne računalniške in komunikacijske opreme ter organiziranja izdelave in uporabe enotnih standardnih programskih rešitev avtomatske obdelave in prenosa podatkov;
4.	izobraževanja in usposabljanja kadrov, raziskovalnega dela in prenosa znanja na področju družbenega sistema informiranja in informatike;
5.	organizacije in izvajanja dokumentacijskih, analitskih ter informacijsko-komunikacijskih nalog, potrebnih pri izgradnji in razvoju družbenega sistema informiranja in pospeševanju razvoja informatike;
6.	drugih strokovnih in razvojnih nalog, ki so skupnega pomena za subjekte družbenega sistema informiranja v republiki.
t	34. člen
Pri opravljanju del in nalog s svojega delovnega področja informacijske službe v republiki sodelujejo pri obravnavi vprašanj skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in informacije z informacijskimi službami, organi in organizacijami v občinah in drugih družbenopolitičnih skupnostih ter s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
86. člen
Informacijske službe v republiki dajejo in objavljajo podatke in informacije, ki jih evidentirajo, zbirajo, obdelujejo in izkazujejo ter zagotavljajo njihovo dostopnost na način, ki ustreza potrebam organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, občin in republike ter družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev.
Informacijske službe v republiki obvezno prilagajajo programe svojega dela aktualnim in planiranim informacijskim potrebam združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in drugih uporabnikov podatkov in informacij.
36.	člen
Za zagotovitev družbenega vpliva na delovanje in razvoj družbenega sistema informiranja in usklajevanja dela informacijskih služb v republiki se ustanovi Svet za družbeni sistem informiranja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet).
Skupščina SR Slovenije določi s svojim aktom organe, organizacije, skupnosti in druga telesa, ki delegirajo svoje delegate v svet, ter njihovo število.
Pri delu sveta sodelujejo po potrebi predstavniki informacijskih služb, ki so skupnega pomena za republiko.
37.	člen
Svet obravnava vprašanja, ki se.nanašajo na:
1.	urejanje temeljev družbenega sistema informiranja;
2.	spremljanje stanja in izvajanje družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja in informatike;
3.	razvoj družbenega sistema informiranja v republiki;
4.	povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja;
5.	usklajevanje in izvajanje planov in programov za delo in razvoj informacijskih služb v republiki;
6.	pripravljanje in usklajevanje predlogov za določanje programov statističnih in drugih raziskovanj, pomembnih za republiko;
7.	predloge predpisov o standardih in metodologiji družbenega sistema informiranja in organizaciji sistema evidenc, registrov in baz podatkov;
8.	tehnično-tehnološko enotnost • družbenega sistema informiranja;
9.	kakovost podatkov in informacij informacijskih služb;
10.	vprašanja glede nabave, vzdrževanja in uporabe računalniške strojne in programske opreme;
11.	oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov na področju družbenega sistema informiranja;
12.	druga vprašanja s področja družbenega sistema informiranja.
O vprašanjih, ki jih obravnava, sprejema svet stališča ter daje mnenja, pobude in priporočila informacijskim službam ter drugim, organom ir^ organizacijam v republiki.
Informacijske službe ter drugi organi in organizacije morajo obravnavati stališča, mnenja, pobude in priporočila sveta, ki se nanašajo nanje.
če informacijska služba oziroma drug organ ali organizacija v republiki ne sprejme stališča, mnenja, priporočila in pobude sveta, mora o tem obvestiti svet in pristojni organ, kateremu je odgovorna, ter navesti razloge, zaradi katerih jih ni mogla sprejeti.
Svet sodeluje pri svojem delu s sveti drugih družbenopolitičnih skupnosti.
Svet daje pobude v republiških organih in organizacijah in na ravni federacije. Svet spremlja izvajanje svojih stališč, mnenj, pobud in priporočil in o tem obvešča Skupščino SR Slovenije.
38.	člen
Svet dela po poslovniku.
Svet vodi predsednik sveta, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije za dobo štirih let.
Svet enkrat letno poroča o svojem delu Skupščini SR Slovenije.
Strokovne naloge za potrebe sveta opravlja Republiški komite za informiranje.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, splošna združenja ter druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
40.	člen
• Zavod SR Slovenije za statistiko, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Narodna banka Slovenije, Republiška geodetska uprava v sodelovanju z drugimi informacijskimi službami, ki opravljajo dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja skupnega pomena za republiko, morajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona:
1.	določiti medsebojne obveznosti pri vodenju, vzdrževanju in uporabi skupnih registrov družbenega sistema informiranja iz 14. člena tega zakona ter drugih evidenc in registrov, pomembnih za republiko;
2.	zagotoviti enoten in enostaven dostop in izkazovanje podatkov in informacij ter sprejeti ukrepe za njihovo zaščito in varovanje;
3.	predložiti program uvajanja in poenotenja standardov in enotnih metodologij zbiranja, obdelave, hranjen ia. izkazovanja in prenosa podatkov na posameznem področju;
4.	določiti tehnične in tehnološke osnove za povezovanje in združevanje podatkov za statistično posploševanje in njihovo primerljivost po vsebini, v prostoru in času;
5.	sprejeti ukrepe in program poenotenja in skupne nabave, uporabe in vzdrževanja računalniške, komunikacijske in druge opreme ter tehnoloških rešitev;
6.	vzpostaviti zbirko enotnih splošnih programskih rešitev avtomatske obdelave podatkov;
7.	odpraviti podvajanje zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov.
Republiški komite za informiranje spremlja dejavnosti informacijskih služb iz prejšnjega odstavka in daje pobude za njihovo usklajevanje in za reševanje drugih skupnih vprašanj, ki se nanašajo -na vse informacijske službe.
41.	člen
Republiški komite za informiranje vzpostavi skupni katalog podatkov v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Metodologijo za vodenje katalogov podatkov in-
formacijskih služb predpiše v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
42.	člen
Sveti družbenega sistema informiranja se ustanovijo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
43.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ŠRŠ.
Št. 033-15/8$
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina
Socialistične rfcpubiike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
441.
Skupščina Socialistične • republike Slovenije je na podlagi 10. alinee 335: člena in 36. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 252. in 255. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter razprave v delovnih telesih__Skupščine SR Slovenije in zborov Skupščine ŠR Slovenije na Sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1983, ob obravnavi aktualnih vprašanj urejanja delovnega časa; sprejela
PRIPOROČILA IN SKLEPE I
1.	V stalnih prizadevanjih za učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi v družbeni lastnini, boljšo organizacijo dela in izrabo časa ter ustreznejšo razporeditev delovnega in obratovalnega časa Skupščina SR Slovenije podpira napore za urejanje delovnega in obratovalnega časa z družbenim dogovarjanjem v skladu s stališči Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
2.	Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da dosedanja . družbena aktivnost v SR Sloveniji ni potekala dovolj usklajeno in pripravljeno. Za uresničitev ciljev iz družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa je potrebno pripraviti predloge, ki bodo spodbujali boljšo organizacijo dela v temeljnih samoupravnih, organizacijah in skupnostih ter v njihovih medsebojnih povezavah z združenim delom in življenjem v družbenopolitičnih skupnostih. Organi v družbenopolitičnih skupnostih naj z družbenopolitičnimi organizacijami pravočasno pripravijo usklajene predloge za čimbolj nemoten in usklajen prehod na ustreznejšo razporeditev delovnega in obratovalnega časa.
3.	Dosedanje izkušnje kažejo, da je za uresničitev teh naloa t^-eba delovati kar najbolj usklajeno v družbenopolitičnih skupnostih in med njimi, saj bo le na tej podlagi mogoče urediti med seboj povezana vprašanja dela in življenja.
Zato Skupščina SR Slovenije ob prehodu na poletno računanje časa priporoča:
— da delavci v proizvodnih dejavnostih določijo začetek delovnega časa praviloma ob 7. uri zjutraj ter ustrezno temu organizirajo tudi večizmensko delo, kjer so za to dani pogoji;
—	da se v družbenih dejavnostih in v državnih organih določi pričetek delovnega časa čimbolj proti Š. uri zjutraj; v storitvenih in drugih dejavnostih pa Se določi skladno z naravo in pomenom dela glede na potrebe večine zaposlenih;
—	da povsod tam, kjer to dopušča delovni proces, možnosti prevoza in potrebe zaposlenih, naj se v večji meri uveljavi drseči ali Stopničasti delovni čas.
Skupščina SR Slovenije priporoča, da delavci uveljavijo te spremembe s prehodom na poletno računanje časa, to je s 27 marcem 1983 ter skladno s tem naknadno uskladijo tudi svoje samoupravne splošne; akte.
4.	Občine 'naj zagotovijo učinkovito in usklajeno urejanje teh vplašdhj ha občinski in medobčinski ravhi iti poskrbijo, da se s 'šŠfrioujSravriiffil šporazuitil hli odloki začetek in konec delovnega časa na področjih otroškega varstva in izobraževanja, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, prometa in zVčž, trgOVinč, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti uskladi s potrebami delovnih ljudi in občanov, ki bodo prešli ha novo razporeditev delovnega časa.
5.	Udeleženci družbenega dogovora naj v juliju 1983 obvestijo Skupščino SR Slovenije o izvajanju aktivnosti in uresničevanju teh priporočil.
6.	Skupščina SR Slovenije priporoča Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, naj skupaj z Zvezo sindikatov Slovenije prouči predlog, da bi za delavce, ki delajo v težjih delovnih pogojih, skrajšali delovni čas.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj spremlja potek teh priprav in v okviru svojih pristojnosti zagotavlja uresničevanje teh priporočil ter o tem poroča Skupščini. SR Slovenije in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj Skupščini SR Slovenije takoj predloži po hitrem postopku spremembe zakona o delovnih razmerjih glede urejanja nočnega dela, zaradi nove razporeditve delovnega in obratovalnega časa*tako, da jih bo Skupščina SR Slovenije lahko obravnavala na sejah zborov dne 30. marca 1983. Izvršni svet naj tudi predlaga enotno ureditev Vprašanj v zvezi z razporejanjem delovnega časa na območju SFR Jugoslavije.
St. 14-12/83
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
442.
Na podlagi petega odstavka 279 člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73 člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. marca 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o spreminjanju kratkoročnih kreditov narodnih bank republik in Narodne banke Avtonomne pokrajine Vojvodine, danih Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje, v dolgoročne kredite za dopolnilno kreditiranje izvoza opreme in ladij ter izvajanje investicijskih del v tujini na kredit
Daje se soglasje k predlogu zakona o spreminjanju kratkoročnih kreditov narodnih bank republik in Narodne banke Avtonomne pokrajine Vojvodine, danih Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje, v dolgoročne kredite za dopolnilno kreditiranje izvoza opreme in ladij ter izvajanje investicijskih del v tujini na kredit, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil v soglasje Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-416/83
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
»
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
(	443.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254 člena ter 365 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi oziroma imenovanju dveh članov Komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose
V Komisiji Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose
se razrešita:
Dušanka Janša, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela,
dr. Borut B o h t e, dolžnosti člana Komisije Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Za člana Komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose
se Izvoli:	,
Gorazd H a r t n e r . delegat v Zboru združenega
dela.
se imenuje:
dr. Marko Vrhunec, svetovalec Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/83
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
444.
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK ’.
0	spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi
delovnega - časa v upravnih organih
1.	člen
V odloku o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in 38/82) se spremeni 3. člen tako, da se glasi:
»Dnevni delovni čas v občinskih upravnih organih se razporedi tako, da se praviloma začne ob 8. uri in da obvezno zajema čas od 8. do 14. ure, v sredo pa tudi čas od 14. do 16. ure. Glede na specifične razmere v občini' (izrazito kmetijske občine, turistični kraji, posebni prometni razlogi) se lahko izjemoma določi, da se začne delovni čas prej, vendar ne pred
7.	uro.«
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati
1	člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 38/82).
3.	člen
Ta odlok začne veljati 27 marca 1983.
St. 140-02/82-4/13
Ljubljana, dne 23. marca 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije , Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
445.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) Izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih aprilu, maju. Juniju in juliju 1983
1
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 31. marca 1983, 30. aprila 1983, 31. maja 1983 in 30. junija 1983.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
Št 420-18/81
Ljubljana, dne 14. marca 1983.
Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r.
446.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83 in 9/83)
I.	V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1,23
1,35
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,77 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 9 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
6,21
*
0,42
1,10
v	stolpcu	10	stopnja	6,55	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	12	stopnja	0,^6	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	14	stop_nja	1,21	nadomesti	s	stopnjo
0,77;
12,87;
v stolpcu 15 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo v stolpcu 17 stopnja 13,80 nadomesti' s stopnjo
— v stolpcu 18 stopnja 30,28 nadomestijo s stopnjo 29,30.
2.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se:
— v stolpcu 8 stopnja 1,31 nadomesti s stopnjo
— v 1,05;	stolpcu	9 stopnja	1,21	nadomesti	S	stopnjo
— v 6,87;	stolpcu	10 stopnja	7,23	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	12 stopnja	0,72	nadomesti	s	stopnjo
0,68;						
— V 0,56;	stolpcu	13 stopnja	0,65	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	14 stopnja	1,28	nadomesti	s	stopnjo
1,09;						
— V 13,89.	stolpcu 17 stopnja		14,73	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu 18 stopnja 31,55			nadomesti	s	stopnjo
30,55.						
3. Pri zaporedni^ številki 12 strica se:				občina Ilirska Bi-		
— v 1,50;	stolpcu	8 stopnja	1,44	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,69;	stolpcu	9 stopnja	1,18	nadomesti	s	stopnjo
— v 5,59;	stolpcu	10 stopnja 5,80		nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	12 stopnja	0,28	nadomesti	s	stopnjo
0,31;						
— V	stolpcu	14 stopnja	1,24	nadomesti	s	stopnjo
1,20;						
—. V	stolpcu	15 stopnja	1,16 nadomesti		s	stopnjo
1,46;						
— V	stolpcu	17 stopnja 13,06 nadomesti			s	stopnjo
12,90;						
— V 29,36.	stolpcu	18 stopnja	29,71	nadomesti	s	stopnjo
4. Pr	i zaporedni številki 22			občina Lendava se:		
— v 0,50;	stolpcu	6 stopnja	0,30	nadomesti	s	stopnjo
— v 5,17;	stolpcu	10 stopnja	5,42	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	12 stopnja	0,40 nadomesti		s	stopnjo
0,38;						
	 V 0,24;	stolpcu	13 stopnja	0,25	nadomesti	s	stopnjo
— v 1,00;	stolpcu	14 stopnja	1,14 nadomesti		s	stopnjo
— v	stolpcu	15 stopnja	1,16	nadomesti	s	stopnjo
1,10;						
— V 11,65;	stolpcu	17 stopnja	11,87	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	18 stopnja	28,34	nadomesti	s	stopnjo
28,06.						
5. Pri zaporedni številki			31 občina Maribor se:			
— V	stolpcu	8 stopnja	1,41	nadomesti	s	stopnjo
1,40;						
	 V	stolpcu	9 stopnja	0,80	nadomesti	s	stopnjo
0,91;						
— V 4,26;	stolpcu	10 stopnja	5,39	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,77;	stolpcu	12 stopnja	0,85	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,587;	stolpcu	13 stopnja	0,577	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	14 stopnja	0,88	nadomesti	s	stopnjo
0,76;						
— V	stolpcu	15 stopnja	1,04	nadomesti	s	stopnjo
1,06;
-
—	v stolpcu 17 stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,897 nadomesti s stopnjo 27,697.
6.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,71 nadomesti s stopnjo
I,	54;
—	v Stolpcu 9 stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo
0,95;	/
—	v stolpcu 10 stopnja 5,42 nadomesti s .stopnjo 4,87;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo 0,39;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,357 nadomesti s stopnjo 0,317;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
0,98;	, •
—	v stolpcu 17 stopnja 12,677 nadomesti s stopnjo
II,	737;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,197 nadomesti s stopnjo 28,167.
7.	Pri zaporedni številki 39 občina Postojna se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 1,19;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
1,02;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,517 nadomesti s stopnjo 0,51;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,727 nadomesti s stopnjo
12,66;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,217 nadomesti s stopnjo 29,09.
8.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se: — V stolpcu 10 stopnja 3,74 nadomesti s stopnjo 5,90;
— v stolpcu 12 stopnja 0,41 nadomesti s stopnjo 0,71;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo 0,597;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo 1,07;
—	v stolpcu 17 stopnja 9,19 nadomesti s stopnjo 12,357;
—	v stolpcu 1? stopnja 25,56 nadomesti s stopnjo 28,727.
9.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gpa-dec se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo
w>
—	v stolpcu 9 stopnja 1,28 nadomesti' s stopinjo
1,21;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,23 nadomesti s stopnjo
6,Q8;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,48;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo
1,11;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,51;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,43 nadomesti s stopnjo
39,14;
10.	Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo 0,78;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo
1,00;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,62 nadomesti s stopnjo 5,21;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo 0,33;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,337 nadomesti s stopnjo 0,305;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo
I,	35;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,80 nadomesti s stopnjo 0,85;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,147 nadomesti s stopnjo
II,	415;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,517 nadomesti s stopnjo 27,575.
11.	Pri zaporedni' številki 51 občina Škofja Loka se:
— v stolpcu 8 stopnja 1,69 nadomesti s stopnjo 1,34;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
1,02;
—	v stolpcu 10 stopnja 8,33 nadomesti s stopnjo 7,62;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,44;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,678 nadomesti s stopnjo 0,655;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo 0,75; •
—	v stolpcu 15 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo 0,83;
—	v stolpcu 17 stopnja 15,698 nadomesti s stopnjo 14,345;
—	v stolpcu 18 stopnja 31,968 nadomesti s stopnjo 30,505.
12.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje se:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,86;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 4,92;
0.54;
0,76;
0,61;
1,62;
11,57.
v stolpcu	12	stopnja	0,49	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	13	stopnja	0,66	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	14	stopnja'	0,52	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	15	stopnja	1,76	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	17	stopnja	11,39	nadomesti	s	stopnjo
13.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,42 nadomesti s stopnjo 1,35;
—	v stolpcu 9 stopnja 0.90 nadomesti s stopnjo
Q,?8;
—	v stolpcu 10 Stopnja 5,98 nadomesti s stoprfjo 5,72;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo
0,58;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo 0,46;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,78 nadomesti s stopnjo 1,74;
—	v stolpcu 15 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo 0,96;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,89 nadomesti s stopnjo 13,49;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,84 nadomesti s stopnjo
29,54.	%
14.	Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,79 nadomesti s stopnjo 1,71;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,86 nadomesti' s stopnjo 4,67;
—	v stolpcu 12 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,17;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0^3;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti s stopnjo 0,69;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo 1,15;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	v stolpcu 18 stopnja 29.27 nadomesti s stopnjo
28,85.
15.	Pri zaporedni številki 25 občina Center se:
—- v stolpcu 8 stopnja 1,79 nadomesti 1,71;
v stolpcu 10 stopnja 4,86 nadomesti'
4,67
1,17
0,53
0,69
1,15
12,31;
v stolpcu 12 stopnja 1,23 nadomesti v stolpcu 13 stopnja 0,55 nadomesti v stolpcu 14 stopnja 0.72 nadomesti v stolpcu 15 stopnja 1,19 nadomesti — v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti
28,85.
— v stolpcu 18 stopnja 29,27 nadomesti
Ljubljana s stopnjo s stopnjo s stopnjo, s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo
16.	Pri zaporedni številki 26 občina Moste-Polje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,79 nadomesti
1,71;
—	v stolpcu 10 stopnja 4.S6 nadomesti' 4,67;
—	v stolpcu 12 stopnja 1,23 nadomesti 1,17;
0,53
—	v stolpcu 13 stopnja 0.55 nadomesti
—	v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti
0,69
— v stolpcu 15 stopnja 1.19 nadomesti
1,15;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti 32,31;
—	v stolpcu 18 stopnja 29.27 nadomesti
28,85.
Ljubljana s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo s stopnjo
17.	Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Siska se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,79 nadomesti s stopnjo 1,71;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,86 nadomesti s stopnjo 4,67;
—	v stolpcu 12 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,17;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0,53;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti s stopnjo 0,69;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo
1,15;	'
—	v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,27 nadomesti s stopnjo
28,85.
18.	Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,79 nadomesti s stopnjo 1,71;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,86 nadomesti s stopnjo
4,67;
—	v stolpcu 12 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,17 ;y
.— v stolpcu 13 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo 0.53;
— v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti s stopnjo
0,60:
— v stolpcu 15 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo
1,15;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,27 nadomesti s stopnjo
28,85.
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka-« se:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj
—	v stolpcu 3 stopnja 11,28 nadomesti s stopnjo 10,56;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,30.
2.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija
—	v stolpcu 4 stopnja 0.24 nadomesti s stopnjo
0,25.
3.	Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica
—	v stolpcu 3 stopnja 10,84 nadomesti s stopnjo 10,26;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,26.
4.	Pri zaporedni številki 22 občina Lendava
—	v stolpcu 3 stopnja 11,27 nadomesti s stopnjo 10,94;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo
030.
5.	Pri zaporedni številki 31 občina Maribor
—	v stolpcu 3 stopnja 9,25 nadomesti s stopnjo 9,07;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,24.
6.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota
—	v stolpcu 3 stopnja 10,59 nadomesti s stopnjo 9,66;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo
0,28.
7.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec
—	v stolpcu 3 stopnja 9,49 nadomesti s stopnjo 9,30;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,24.
8.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka
—	v stolpcu 3 stopnja 9,07 nadomesti s stopnjo 8,55;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo
0,28.
9.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje
—	v stolpcu 3 stopnja 8,44 nadomesti s stopnjo 8,46;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,21.
10.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin
—	v stolpcu 3 stopnja 10,24 nadomesti s stopnjo
9,57.
11.	Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,48 nadomesti s stopnjo 8,21;
12.	Pri	zaporedni	številki	25	občina	Ljubljana
Center se:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,48 nadomesti s stopnjo 8,21;
13.	Pri	zaporedni	številki	26	občina	Ljubljana
Moste-Polje se:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,48 nadomesti s stopnjo 8,21;
14., Pri	zaporedni	štdvilki	27	občina	Ljubljana
Šiška se:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,48 nadomesti s stopnjo 8,21;
15. Pri	zaporedni	številki	28	občina	Ljubljana
Vič-Rudnik se:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,48 nadomesti s stopnjo 8,21;
III.	V tabeli pred točko 3 pod B c) »Prispevki iz
dohodka od osnove dohodek« se:	>
—	pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,07;
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnja 0,07 nadomesti s stopnjo 0,04;
—	pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 0,012 nadomesti s stopnjo 0,02;
—	pri zaporedni' številki 31 občina Maribor stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,02;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo' 0,07. IV.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 18. marca 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
447.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82 in 77/82) izdaja Republiška uprava z^ družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih „ za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti, in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih ■ skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83 in 9/83) se y tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj stopnja 13,80 nadomesti s stopnjo 12,37;
—	pri zaporedni številki 11 občina. Idrija stopnja 14,73 nadomesti s stopnjo 13,89;
—	pri zaporedni številki 12,:občina Ilirska Bistrica stopnja 13,06 nadomesti s stopnjo 12,90;
—	pri zaporedni številki' 22 občina Lendava stopnja 11,87 nadomesti s,stopnjo 11,65;
—	pri zaporedni številki 61 občina Maribor - Pesnica stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
.— pri zaporedni številki 62 občina Maribor - Pobrežje Stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	pri zaporedni številki 63 občina Maribor - Rotovž stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	pri zaporedni številki 64 občina Maribor - Ruše stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	pri zaporedni številki 65 občina Maribor - Tabor stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	pri zaporedni številki 66 občina Maribor - Tezno stopnja 12,747 nadomesti s stopnjo 11,417;
—	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota stopnja 12,677 nadomesti s stopnjo 11,737;
—	pri zaporedni številki 39 občina Postojna stopnja 12,727 nadomesti s stopnjo 12,66;
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 9,19 nadomesti s stopnjo 12,357;
—	pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec stopnja‘l2,69 nadomesti s stopnjo 12,51;
—	pri zaporedni številki 50 občiha Šentjur stopnja 12,147 nadomesti s stopnjo 11,415;
—	pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka stopnja 15,698 nadomesti s stopnjo 14,345;
—	pri zaporedni številki 57 občina Velenje stopnja 11,39 nadomesti s stopnjo 11,57;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 13,89 nadomesti s stopnjo 13,49;
—	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31;
P
— pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 12,69 nadomesti s stopnjo 12,31.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 18. marca 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r.
448.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1982
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1982, je znašala 7,75 °/o.
St. 44-10/83
Ljubljana, dne 14. marca 1983.
Republiški sekretar za finance
Rudi šeplč 1. r.
449.
Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in določb 3. In 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) je Odbor za melioracije na 3. seji dne 23. decembra 1982 sprejel naslednji
N ACIN
priprave investicijsko tehnične dokumentacije, postopek odobritve sredstev in spremljanje učinkov investicij
I.	UVOD
S temi navodili so opredeljeni:
—	kriteriji in pogoji vlaganj,
—	priprava dokumentacije za pridobitev sredstev,
—	postopek za pregled in presojo vložene dokumentacije za pridobitev finančnih sredstev,
—	viri in način zagotavljanja sredstev,
—	oddaja in izvajanje del ter nadzor,
—	spremljanje investicijskih učinkov glede na doseženo proizvodnjo na kmetijskih zemljiščih, ki se urejajo ali pridobivajo s sredstvi, zagotovljenimi na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev z$ usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo in drugimi družbenimi sredstvi v obdobju 1982—1985
—	način odločanja za odobritev sredstev.
II. KRITERIJI IN POGOJI VLAGANJ
Proizvodnja na pridobljenih in urejenih kmetijskih zemljiščih mora biti tehnološko in tehnično zasnovana tako, da bo mogoče dosegati minimalno raven proizvodnje, kakor je opredeljena v začasnih kriterijih in pogojih vlaganj — kreditiranja kmetijstva in ribištva. Vlaganja so utemeljena, če je zadovoljeno tem kriterijem, ki ob ustreznih pogojih omogoča tudi ekonomsko utemeljno proizvodnjo
Navedene kriterije je pripravila in sprejela Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane. Ti kriteriji se uporabljajo do uskladitve in sprejema na IO bank in republiški komisiji za oceno investicij. Ta uskladitev pa mora biti opravljena najkasneje do 1. 10. 1982.
III.	PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Investitorji - pripravijo za pridobitev sredstev za urejanje in pridobitev kmetijskih zemljišč naslednjo dokumentacijo:
—	investicijski program, izdelan v skladu z določili zakona o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št. 7/76) in pri tem upoštevajo:
a)	minimalno metodologijo za izdelavo investicijskih programov (Uradni list SRS, št. 9/77),
b)	zakonske in druge predpise, ki urejajo izdelavo investicijske dokumentacije za urejanje zemljišč,
c)	kriteriji vlaganj v kmetijstvo;
—	tehnično dokumentacijo izdelano v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 39/81).
Glede na namen naložb pripravijo investitorji dokumentacijo, ki je za posamezne namene navedena in sicer:
1.	Melioracije
Predno pristopi investitor k izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije, opravi strokovna komisija, katero imenuje investitor, strokovno oceno pogojev za melioracijo kmetijskega zemljišča.
V komisiji sodelujejo poleg sodelavcev investitorja, predstavniki pristojnih upravnih organov (za gradbene oziroma komunalne zadeve in varstvo narave), pedolog, predstavnik' ZVSS in Kmetijske zemljiške skupnosti.
Strokovna komisija v poročilu (zapisniku) oceni in opredeli predvsem tista vprašanja, ki so navedena v kriterijih vlaganj v melioracije. Ugotovitve strokovne komisije so strokovna podlaga za pripravo predloga za opredelitev programsko projektne naloge.
Investicijska dokumentacija obsega:
—	investicijski program (pri izdelavi mora upoštevati določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81 ter navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč, Uradni list SRS, št. 22/81),
—	tehnično dokumentacijo, izdelano kot PGD (projekt za gradbeno dovoljenje) ali PZI (projekt za
izvedbo).
—	časovni plan izvajanja z navedbo višine stroškov po letih.
Investicijski dokumentaciji mora investitor priložiti sporazum oziroma pogodbo o ustanovitvi melioracijske skupnosti.
Ce se na melioracijskem območju izvajajo tudi agromelioracije ali komasacije je to sestavni del investicijskega programa za melioracije (prikazati ločeno). Za te naložbe (agromelioracije, nakup zemlje ali komasacije) je potreben način obdelave, ki je naveden v točkah 2, 3 in 4.
2.	Nakup kmetijskih zemljišč
Za nakup kmetijskih zemljišč izdela investitor:
—	investicijski program,
—	mapno kopijo (priložijo k investicijskemu programu), v kateri prikaže zemljiški kompleks, ki ga namerava oblikovati z nakupom in označi zemljiške parcele ter parcele, ki jih namerava kupiti.
3.	Agromelioracije
Za izvajanje in financiranje agromelioracij pripravi investitor:
—	investicijski program,
—	tehnično dokumentacijo, če gre za ureditev gospodarskih poti in druga gradbena dela,
—	mapno kopijo območja, kjer bodo izvedena agromelioracijska dela (označiti mesta naravmn ter zarasti, drevje, grmovje ipd.),
—	časovni plan izvajanja z navedbo višine stroškov po letih.
4.	Komasacije
Za odobritev sredstev za financiranje komasacij predloži kmetijska organizacija poleg vloge:
—	idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja v skladu s 5. členom navodil za izvajanje komasacij (Uradni list SRS, št. 22/81),
—	podatke o površini komasacijskega območja, število parcel pred komasacijo (po številu lastnikov, posestnih listov, zemljiško knjižnih vložkov), stanje geodetske mreže na območju komasacije in druge podatke, ki so potrebni za presojo obsega stroškov in časa izvajanja komasacije,
—	predračun izvedbe komasacije,
—	podatke o zagotovljenih sredstvih za izvedbo komasacije v občini,
—	predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka (izda občinska skupščina),
—	časovni plan izvajanja komasacije z navedbo višine stroškov po letih (če se dela izvajajo več let).
IV.	VIRI IN NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV
Viri za financiranje melioracij, nakup zemlje in agromelioracije so:
—	intervencijska sredstva, ki so z zakonom zagotovljena za ta namen,
—	kredit bank in drugih kreditodajalcev,
—	sredstva investitorjev (lastna, sovlagateljev),
—	sredstva kmetijskih zemljiških skupnosti,
—	drugi viri, ki jih je treba navesti v intervencijskem programu.
Agromelioracije, ki se izvajajo samostojno (izven melioracijskih območij), se financirajo iz sredstev:
—	kmetijskih zemljiških skupnosti (občinskih in zveze kmetijskih zemljiških skupnosti),
—	investitorjev in
—	drugih, ki jih je treba navesti v investicijskem programu.
Komasacije kmetijskih zemljišč se finansirajo iz sredstev:
—	občine,
— SR Slovenije,
—	sredstev komasacijskih udeležencev.
•V letu 1982 se komasacije financirajo izjemoma iz sredstev, zbranih po zakonu o zagotavljanju in preusmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985.
V.	POSTOPEK ZA PREGLED IN PRESOJO DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV FINANČNIH SREDSTEV
Uporabnik družbenih sredstev — investitor — pošlje štiri izvode investicijske dokumentacije, ki je pripravljena v skladu s III. poglavjem teh »navodil«, v presojo revizijski komisiji pri skupnem organu Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije.
V	primerih, ko se izvajajo komasacije izven melioracijskih območij, pošlje investitor v revizijo 3 izvode dokumentacije, ki je pripravljena v skladu s III. poglavjem 4. točke teh navodil, revizijski komisiji pri skupnem organu ZVSS in ZKZSS.
Investitorji predložijo ZVSS do konca septembra za naslednje leto svoje plane investicijskih naložb (melioracije, komasacije in nakup zemlje), ki so podloga za uresničevanje programa za izvajanje zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985,
Investicijsko tehnično dokumentacijo investitorji predložijo v presojo revizijski komisiji praviloma do konca februarja oziroma do konca julija za tekoče leto.
Revizijska komisija pregleda, prouči in oceni investicijski program in tehnično dokumentacijo ter izda investitorju strokovno mnenje, ki ga je dolžan obravnavati samoupravni organ investitorja, ob sklepanju glede odločitve za investicijo.
To mnenje revizijske komisije obravnavajo in upoštevajo tudi vsi financerji (skupni organ, banka, ZKZSS in drugi), pri odobravanju sredstev.
V	revizijski komisiji sodelujejo kot stalni člani strokovni sodelavci, temeljne banke oziroma združene banke, strokovne službe ZVSS in ZKZSS ter predstavnik republiške geodetske uprave, po potrebi pa tudi drugi strokovni delavci.
Predstavnik revizijske komisije sodeluje na seji komisije za oceno investicije, ko ta obravnava predloge naložb v melioracije.
Revizijska komisija oceni investicijsko dokumentacijo z vidika:
—	izpolnjevanje splošnih pogojev,
—	ekonomska upravičenost investicije,
—	gradbeno hidrotehnične zasnove,
—	proizvodno tehnološke zasnove in
—	drugo.
Revizijska komisija mora podati investitorju strokovno mnenje praviloma v roku 30 dni po prejemu investicijsko-tehnične dokumentacije.
VI.	NAČIN ODLOČANJA ZA ODOBRITEV SREDSTEV
1.	Ko ima investitor izdelano investicijsko dokumentacijo v skladu z določili III. točke teh navodil pošlje le to v strokovno presojo komisiji za revizijo projektov pri ZVSS.
K investicijski dokumentaciji mora investitor priložiti izdelan obrazec št 2.
2.	Revizijska komisija opravi strokovno oceno investicijske dokumentacije in izda investitorju Strokovno mnenje.
Revizijska komisija pošlje Strokovno mnenje tudi temeljni banki.
3.	Po prejemu Strokovnega mnenja revizijske komisije investitor obravnava le to na seji delavskega sveta in odloča s sklepom o investiciji.
4.	Po sprejemu sklepa delavskega sveta o investiciji, investitor vloži zahtevek za prijavo investicije pri SDK.
K prijavi mora investitor priložiti:
—	zahtevek naslovljen na komisijo za oceno družbenoekonomske upravičenosti investicij,
—	investicijsko dokumentacijo,
—	strokovno mnenje revizijske komisije Odbora za melioracije,
__ mnenje banke o' možnosti* zagotovitve sredstev,
—	izpolnjen obrazec, št. 2.
5.	Služba družbenega knjigovodstva posreduje zahtevek za obravnavo na republiško oziroma regijsko komisijo za oceno družbenoekonomske opravičenosti investicij.
Zahtevek vsebuje naslednje elemente:
—	vlogo iz prejšnje točke
—	strokovno mnenje revizijske komisije Odbora za melioracije pri ZVSS
—	mnenje banke o možnosti zagotovitve sredstev
in
—	izpolnjen obrazec št. 2.
6.	Republiška ozirorha regijska komisija izda mnenje o družbenoekonomski upravičenosti investicij, na osnovi sklepanja v prisotnosti predstavnika revizijske komisije Odbora za melioracije pri ZVSS.
Komisija posreduje mnenje investitorju, temeljni banki in Odboru za melioracije ter SDK.
7.	Po sprejemu pozitivnega mnenja komisije o ekonomski upravičenosti investicije, investitor predloži vlogo za pridobitev sredstev:
— Odboru za melioracije pri ZVSS
— Temeljni banki.
8.	Zveza vodnih skupnosti Slovenije — Odbor za melioracije in Temeljna, banka skleneta pogodbo (pogodba o uvedbi finančnih.sredstev Odbora za melioracije in kreditna pogodba) z investitorjem o pridobitvi sredstev in pošljeta en izvod pogodbe Službi družbenega knjigovodstva.
9.	SDK na podlagi sprejetih pogodb iz prejšnje točke in podanega pozitivnega mnenja Komisije za oceno družbenoekonomske upravičenosti investicij potrdi zagotovitev sredstev za investicijo.
Grafični prikaz postopka pridobitve sredstev Urejanje kmetijskih zemljišč (melioracij in nakup zemlje) in obrazec št. 2 so sestavni del teh navodil.
Temeljne banke in drugi financerji obravnavajo vlogo investitorja v skladu s svojim poslovnikom in pripravijo predlog za odobritev sredstev že na podlagi
vložene, dokumentacije in strokovnega mnenja revizijske komisije.
Sklep o dodelitvi intervencijskih sredstev skupnega organa jim služi kot potrdilo o zagotovitvi navedenih sredstev.
Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije pripravi na podlagi vloge investitorja predlog za odločanje o odobritvi intervencijskih sredstev, ki ga potrdi skupni organ.
Sklep o odobritvi investicijskih sredstev pošlje strokovna služba ZVSS:
—	investitorju,
—	temeljni banki, ki ji služi kot dokazilo o zagotovljenih intervencijskih sredstvih,
—	območni vodni skupnosti,
—	projektantski organizaciji in
— Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, v primeru, ko zagotavlja finančna sredstva za agromelioracije.
Intervencijska sredstva skupnega organa bodo investitorju izplačana s posebno pogodbo na žiro račun za izločena sredstva pri službi družbenega knjigovodstva, oziroma na račun združenih sredstev pri interni banki, ali temeljni banki (če te ni), ki izda garancijo o zagotovitvi sredstev. Sredstva se smejo uporabljati v skladu z izvajanjem melioracijskih deL
VII.	ODDAJA DEL IN NADZOR
Hidromelioracijska dela investitor odda v Izvajanje v skladu z določili zakona o graditvi objektov in sicer z javnim natečajem ali zbiranjem ponudb.
Investitor mora zagotoviti nadzor nad izvajanjem del pri urejanju kmetijskih zemljišč v skladu s 6. členom navodil za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in določilih zakona o graditvi objektov.
Nadzor nad izvajanjem komasacij opravlja občinska komasacijska komisija, investitor in Republiška geodetska uprava v skladu s predpisi o izvajanju geodetskih del.
Strokovna služba ZVSS opravlja poleg nadzora iz drugega odstavka tega poglavja tudi pregled posameznih faz del.
Investitor je dolžan na koncu vsakega trimesečja obveščati strokovno službo ZVSS in banko o opravljenem obsegu del pri urejanju kmetijskih zemljišč. V ta namen bo poslan poseben formular.
Po končanih delih na urejanju kmetijskih zemljišč opravi posebna komisija prevzem objekta v skladu s predpisi o graditvi objektov in to najkasneje v roku 30 dni po končanih delih.
V	komisiji obvezno sodelujejo predstavniki strokovnih služb ZVSS, ZKZSS in RGU.
VIII.	SPREMLJANJE INVESTICIJSKIH UČINKOV
Strokovna služba ZVSS bo vodila evidenco investicijskih učinkov na urejenih kmetijskih zemljiščih. V ta namen bo izdala posebne evidenčne obrazce, katere bodp morali investitorji izpolniti in poslati konec leta (do 15. decembra) strokovni službi ZVSS.
V	primeru, da investitorji ne bodo izpolnjevali svojih obvez v skladu s programom za izvajanje zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985 se bodo proti njim uporabile sankcije, ki jih določa 18. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79).
V ta namen bodo banke in skupni organ ter Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije vgradila v pogodbe (kreditne, o udeležbi sredstev intervencij in združenih sredstev KZS) določilo, ki bo omogočilo kontrolo spremljanja učinkov in dogovorjenih sankcij (predčasno odplačilo dela kredita, povečanje obrestne mere, vrnitev intervencijskih in združenih sredstev).
LEGENDA
Komisija za oceno investicij SRS
Predsednik Odbora za melioracije
Zvone Kovič, dipl. inž. l.r.
(uTs)
I
Y
I. priloga
UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (melioracija in nakup zemlje)
-	investicijska dokumentacija (PZI)
-	obrazec št.2
- strokovno mnenje revizijske komisije
-	zahtevek naslovljen na komisijo
-	izpolnjen obrazec št. 2
-	strokovno mnenje revizijske komisije
-	mnenje TB o možnosti zagotovitve sredstev
- posredovanje zahtevka rep. oz. reg komisiji
1
- mnenje komisije dr,-ek. upraviče-Y nosti
- pridobivanje fin. sredstev, vloga na TB oz. Odbor za melior.
-	pogodba o žagotov.sred. Odbora za melioracije
-	pogodba o zagotovitvi bančnih sredstev
- - izdaja potrdila o
zagotovljenih sredstvih
Regionalna komisija za oceno investicij
Uporabnik družbenih sredstev
Revizijska komisija Odbora za melior.
Služba družbenega knjigovodstva
Odbor za melioracije
Temeljna banka
II. priloga Obrazec št. 2
OSNOVNI PODATKI O INVESTICIJI NA PODLAGI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA OZIROMA INVESTICIJSKE ZASNOVE
Osnovni podatki o investiciji na podlagi investicijskega programa za melioracije ........... ha zemljišč
pri kmetijski organizaciji .............................
1.	Investitor.....................................
2.	Odgovorne osebe investitorja (direktor, vodja investicijske skupine, nadzorni organ)
3.	Predmet in namen investicije (kratek opis)
a)	predmet:
b)	namen:
4.	Šifra namena investicije
5.	Usmerjenost investicije (primarna kmetijska proizvodnja) : povečanje proizvodnje hrane.
6.	Proizvodni program in kapacitete na melioriranih površinah:
z navedbo površin po posameznih kulturah, pridelka po ha in skupni pridelek (navesti tudi koriščenje zemljišč pred investicijo)
7.	Lokacija investicije:...........................
8.	Temeljna banka..............................
9.	Faza pripravljenosti investicijske dokumentacije in datum izdelave investicijskega programa
10.	Kdaj je samoupravni organ investitorja potrdil investicijski program (na seji ...........................
dne....................)
11.	Predračunska vrednost investicije: (cene iz leta
-.................................)
preddela
osnovna odvodnja detajlna melioracijska mreža agromelioracije poljske poti
investicijsko-tehnična dokumentacija
SKUPAJ
Podražitve po letih, kolikor se investicija izvaja
več let.
12.	Viri financiranja (skupaj s podražitvami)
13.	Verjetnost osnovne odvodnje na melioracijskem kompleksu.
14.	Terminski plan izgradnje (opredelitev obsega izgradnje po letih)
—	začetek del....................
—	začetek proizvodnje---------------------
—	setveni plan po kulturah.....-.......-......-
—	kdaj bo na melioriranih površinah dosežena polna rodnost po investicijskem programu
j 5. Proizvodnja na vseh površinah delovne organizacije — po kulturah, pridelku na ha in skupni pridelek ter cene po enoti in skupaj.
— Prodaja pridelkov — komu — po pogodbah in ponfcba pridelkov znotraj delovne organizacije.
16. Uspešnost investicije celotni prihodek porabljena sredstva dohodek čisti dohodek sredstva za reprodukcijo
V Ljubljani, dne 29. 3. 1982
450.
Na podlagi 6. točke 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1982
I
Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, za leto 1982, ki izkazuje:
din
—	prihodkov skupaj	30 488,171.681,15
—	odhodkov skupaj	29.953,343 014,75
—	presežek prihodkov
nad odhodki	534,828.666,40
II	.
Del presežka	prihodkov	nad	odhodki v znesku
203.805.666,40 din se razporedi	v	rezervni	sklad skup-
nosti, del presežka prihodkov nad odhodki v znesku
331,023.000	din pa prenese med prihodke skupnosti za leto 1983.
III
Na dan 31. 12. 1982 znaša stanje
din
—	rezervnega	sklada	870,857.979,60
—	poslovnega	sklada	861,080.202,95
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu' SRS
St. 130/41-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanca v SR Sloveniji Namestnica predsednika
Elica Dolenc 1. r.
451.
Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina skupnosti na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983
Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983, ki ga je sprejela skupščina skupnosti dne 14. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 45/82) se zaradi rebalansa finančnega načrta skupnosti za leto 1983 spremeni in dopolni tako, da se glasi:
I
Sprejme se rebalans finančnega načrta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983, ki predvideva, da bodo znašali:
din
—	prihodki	skupaj	37.121,000.000
—	odhodki	skupaj	36.764,000.000
—	rezervni	sklad	357,000,000
.	II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/42-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Namestnica predsednika Elica Dolenc 1. r.
452.
Na podlagi 264. člena in 297. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 15. marca 1983
UGOTOVITVENI SKLEP
o spremembi in dopolnitvi ugotovitvenega sklepa o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
za leto 1983
/	I
V ugotovitvenem sklepu o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983, ki ga je sprejela skupščina skupnosti dne 14. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 45/82), se v 1. točki pod I stopnja prispevka iz osebnega dohodka 13,29 °/o nadomesti s stopnjo 12,64 "/o.
n
Vse druge stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v navedenem ugotovitvenem sklepu ostanejo nespremenjene.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1983 dalje.
St 130/43-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Namestnica predsednika Elica Dolenc 1. r.
453.
Na podlagi tretje točke 264. člena in v zvezi z 297. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o povprečni neto prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
I
Zavezancem iz 18. in 19. člena statuta, ki niso zavarovani po osebnem dohodku to zavarovancem iz 38. člena statuta, se obračunavata v letu 1983 prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po povprečni neto prispevni stopnji, ki znaša 18.81 °/o in prispevek za nesrečo pri delu in poklicno bolezen po povprečni neto prispevni stopnji, ki znaša 1,13 %.
II
Povprečni neto prispevni stopnji, določeni v I. točki tega sklepa, veljata tudi za zavarovance, ki uveljavljajo podaljšano zavarovanje po 223. členu statuta in za zavarovance, ki uveljavljajo vštet j e časa opravljanja prejšnje samostojne -gospodarske in kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 333. členu statuta.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 130/44-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupgčipa Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
454.
Na podlagi 1. točke 264. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 181, člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o uskladitvi pokojnin
I
Po uradnih statističnih podatkih se je povprečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega delavca v letu 1982- nasproti leta 1981 povečal za 26 odstotkov. Za navedeni odstotek se v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981—1985 s 1. januarjem 1983 povečajo vse pokojnine. Ker. so bile pokojnine že akontativno povečane
1.	julija 1982 za 10 odstotkov in 1. oktobra za 6 6/o in s
1.	januarjem 1983 za 5 0/o ali v povprečju za 22,43 °/o se tako povečane pokojnine povečajo še za 2,9 %>, skupno torej za 26°/o.
II
Povečajo se vse pokojnine, pri katerih za izračun pokojninske osnove ni bil upoštevan osebni dohodek ali zavarovalne osnove iz leta 1982.
III
Pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, določene za leto 1982, se s 1. januarjem 1983 odmerijo od nove najnižje pokojninske osnove, določene za leto 1983 v višini 8.360,10 din.
Od osnove iz prejšnjega odstavka se s 1. januarjem 1983 odmerijo tudi pokojnine, ki v letu 1982 niso bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove, 1. januarja 1933 pa so nižje, kot hi bile, če bi bile glede na dopolnjeno pokojninsko dobo odmerjene od najnižje pokojninske osnove, določene za leto 1983.
IV
Pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, določene za leto 1982, ali limitirane v letu 1982 na najvišji znesek pokojnine, do katerega je upokojenec upravičen glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če bi bila pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove, določene za leto 1882, se s 1. januarjem 1983 odmerijo od dejanske pokojninske osnove in uskladijo po sklepih o uskladitvah pokojnin, upoštevaje leto, iz katerega je bil kot zadnji za izračun pokojninske osnove vštet osebni dohodek, vendar največ do zneska pokojnine, ki bi pripadala upokojencu, če bi bila pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo odmerjena od najvišje pokojninske osnove, določene za leto 1983, ki znaša 44.531,50 din.
V
Pokojnine borcev NOV pred 9 9. 1943 oziroma’ do 13. 10. 1943, odmerjene za zajamčene pokojninske osnove, se s 1. januarjem 1983 na novo odmerijo od pokojninske osnove, ki je enaka povprečnemu čistemu osebnemu dohodku delavcev v preteklem lr‘u, povečanem za 17,6%, to je od zneska 16.893,24 din.
VI
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se 'za odstotek povečanja po I. točki poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1983 dalje.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1982, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1983 dalje.
VII
Po tem sklepu povečane pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1983 dalje.
VIII
Ta sklep Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/4-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnica predsednika Elica Dolenc 1. r.
455.
Na podlagi 1. točke 204. člena v zvezi z drugim odstavkom 164. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10 82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o določitvi enkratnega letnega zneska za rekreacijo v letu 1983
Enkratni letni znesek za rekreacijo znaša v 1983. letu 1.500 dinarjev.
n
Uživalcem pokojnin, ki se Jim pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti in uživalcem družinskih pokojnin, katerim se družinska pokojnina izplačuje ločeno, tako. da se jim znesek družinske pokojnine deli na enake dele, se enkratni letni znesek za rekreacijo izplača v sorazmernem delu.
III
Znesek iz I. točke tega sk1epa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, ki so pridobili pravico do izplačila navedenih dajatev do vključno 1. junija 1983. IV
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/46-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ' Namestnica predsednika
Elica Dolenc 1. r.
456.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 264. člena v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1982
I
Ugotovi se, da je znašal v letu 1982 povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega delavca na območju te skupnosti 14.365 din, kar pomeni 26 °/» več kot v letu 1981.
II
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunavajo na raven osebnih dohodkov v letu 1982 takole:
osebnj' dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom
2.305.8
osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom
1.743.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom
1.578.6
osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom
1.440.8
osebni dohodek, dosežen v. letu 1969, s količnikom
1.251.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom
1.044.0
osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom
874.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom
742.4
osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom
641.0
osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom
510.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom
406.0
osebni dohodek, dosežen v letu 1976, s količnikom
353.1
osebni dohodek, dosežen v letu 1977, s količnikom
296.6
osebni dohodek, dosežen v letu 1978, s količnikom
243.3
osebni dohodek, dosežen v let« 1979, * kotiSčnikora
194.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1980, s količnikom 163,9
osebni dohodek, dosežen v letu 1981, s količnikom
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/48-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR. Sloveniji
457.
Na podlagi 2. točke 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 145. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, 10/82) je skupščina Skupnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovi dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo mesečno 7.162,75 din ali letno 85.953 din na posameznega člana gospodinjstva.	V
Med dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva se poleg dohodkov iz 146. člena statuta všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
II
Katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin se všteva med dohodke upokojenca in članov gospodinjstva tako, da se
—	katastrski dohodek, ki je bil določen za leto 1978 pomnoži s 6,43;
—	katastrski dohodek, ki za leto 1978 ni bil na novo določen, pa se pomnoži s 28,81.
III
Ce prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od tujega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata
IV
Dohodki upokojenca in članov gospodinjstva se upoštevajo v višini, ugotovljeni za prejšnje koledarsko leto, zmanjšan; za plačane zneske samoprispevka, uvedene skladno z zakonom o samoprispevku. V VI
V
Upokojencu, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se med njegove dohodke ne šteje osebni dohodek, ki ga je prejel v preteklem koledarskem letu.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uranem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. .
St. 130/49-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
458.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 264. člena v zvezi z drugim odstavkom 120. člena in prvim odstavkom 182. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o višini invalidnin za telesno okvaro
I
Zneski invalidnin za telesno okvaro se uskladijo s
1.	januarjem 1983 za 26 0/o, to je za odstotek porasta povprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih na območju republike v letu 1982.
II
Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, znašajo novi zneski invalidnin za telesno okvaro;
Stopnja	Telesna okvara »/•	Znesek din
1	100	1.382
2	90	1.244
3	80	1.107
4	70	965
5	60	. 829
6	50	693
7	40	551
8	30	418
III
Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znašajo novi zneski invalidnin 70 % zneskov iz II. točke tega sklepa in sicer;
Stopnja	Telesna okvara •/o	Znesek din
i	100	967,40
2	90	870,80
3	80	774,90
4	70	675,50
5	60	580,30
6	50	485,10
7	40	385,70
8	30	292,60
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	•
St. 130/50-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
459.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 182. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 %>) in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 153. člena statuta, znaša od 1. januarja 1983 dalje 4.413 din na mesec.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1983 dalje 2.800 din na mesec.
l m
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 130/51-06010
Ljubljana, dne 15 marca 1983.
Skim"ina Skupnosti pokojninskega in invalid-kega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnica predsednika
Elica Dolenc 1. r.
460.
Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 41. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 15. marca 1933 sprejela
SKLEP
o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove I II
I
Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1983 se določi v višini 8.360,10 din.
Najvišji.znesek pokojninske osnove za leto 1983 se določi v višini 44.531,50 din, to je v višini 3.1-krat-nega povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1982.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130 '52-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnica predsednika Elica Dolenc 1. r.
461.
Na podlagi 2. točke 264. člena v zvezi z drugim odstavkom 143. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja - v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1983 dalje 7.740,20 din.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/53-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Namestnica predsednika Elica Dolenc 1. r.
462.
Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o,osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983
I
V sklepu o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) se dopolni drugi razdelek z novim; odstavki, ki se glasijo:
Začasno se od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1983 za delavce iz 1. točke I. razdelka tega sklepa (deta-širani delavci) obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot akontacija po naslednjih mesečnih neto zavarovalnih osnovah, v odvisnosti od del in nalog, ki jih opravljajo.
Za delavce, k; opravljajo dela in naloge,
kjer
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija 19.450
2.	se zahteva po osnovnem šolanju pri-
učitev za določena dela in naloge	21.200
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	23.190
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične delovodske šole, tehnične sred-
nje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri
leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne
izobrazbe	28.390
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit
za pridobitev višje strokovne izobrazbe	32.900
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznanje specializacije (magistratura) ali doktorat znanosti	43.720
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunan in plačan kot akontacija po v prejšnjem odstavku določenih mesečnih neto zavarovalnih osnovah, se poračuna v smislu 1. odstavka tega razdelka oziroma 37. člena statuta skupnosti. Pri poračunu, ki bo opravljen po zaključnih računih organizacij združenega dela za leto 1983, se upoštevajo osebni dohodki detaširanih delavcev, ki so jih prejeli za delo v tujini, v skladu z določenimi osnovami in merili v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela.
II
Ta 'sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 130/54-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Rudi Bregar 1. r.
463.
Na podlagi 264. člena in v zvezi z 231. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. marca 1983 sprejela
SKLEP
o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja
I
Za dela, ki so posebno težka in za zdravje škodljiva, se v smislu določb 225. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo v kovaški industriji: 1
1.	dela kovanja odkovkov s silo 150 kp in več,
2.	dela pri segrevanju materiala s plinom, trdim gorivom, električno energijo ali tekočimi gorivi,
3.	dela pri toplem obrezovanju odkovkov,
4.	dela kovanja in kalibriranja odrfovkov na Maxi oziroma Eumucco stiskalnicah s silo od 630—4000 ton ih rekvalo strojih,
5.	dela kovanja odkovkov na frikcijskih stiskalnicah s silo do 3000 ton,
6.	dela kovanja na horizontalnih kovaških strojih s silo do 1500 ton,
7.	dela prostega kovanja odkovkov težkih do 250 kilopondov,
8.	dela kovanja — stiskanja na hidravličnih stiskalnicah s silo do 2500 ton.
Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo s povečanjem delavcem, ki neposredno, nepretrgano in poln delovni čas opravljajo takšna dela.
Vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, se računa za 14 mesecev zavarovanja.
II
Na delih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem največ od 16. maja 1945 dalje.
III
Na delih iz I. točke tega sklepa bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji najkasneje do 31. 12. 1987 ugotovila, kako organizacija izpolnjuje varstvene ukrepe in tehnološke postopke zaradi ugotovitve ali še obstajajo pogoji za štetje s povečanim trajanjem v tem obsegu.
IV
Organizacija plačuje za delavce, ki opravljajo dela iz' I. točke tega sklepa, prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po veljavnih predpisih.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/45-06010
Ljubljana, dne 15. marca 1983.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Namestnica predsednika '
Elica Dolenc 1. r.
464.
Na podlagi 16. člena statuta. Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. marca 1983 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Skupnosti starostnega
zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1982
I
Sprejme se zaključni račun Skupno-t1 starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1982, ki izkazuje:
din
—	prihodkov skupaj	1.494,879.481,90
—	odhodkov skupaj	1.390,002.570,35
—	presežek prihodkov nad
odhodki	104,876.911,55
II
Presežek prihodkov nad odhodki se razdeli:
din
—	v prihodke skupnosti za
leto 1983	47,776.911,55
—	v rezervni sklad	57,100.000,00
III
Na dan 31. december 1982 znaša stanje
din
—	rezervnega	sklada	195,842.511,50
—	poslovnega	sklada	67,329.170,45
IV
Ta sklep se objavi - v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/6-1983 Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Stefan Sambt 1 r.
465.
Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) ter 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. marca 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi prispevkov kmetov-zavczancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1983
I
V	sklepu o določitvi prispevkov kmetov-zavezan-cev za starostno zavarovanje kmetov (Uradni list SRS, št. 45/82) se spremeni I. točka, tako da se glasi:
»Prispevek za starostno zavarovanje kmetov v letu 1983 plačujejo zavezanci z letnim zneskom na kmečko gospodarstvo v višini 6.310 din in s prispevkom v višini 23,40 %> od odmeme osnove.«
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 03060-264/4-1983
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Stefan Sambt I. r.
466.
Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni Ijst SRS, št. 11/82) ter 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. marca 1983 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o spremembi in dopolnitvi ugotovitvenega sklepa o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starost-, nega zavarovanja kmetov za leto 1983
I
V ugotovitvenem sklepu o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) se v 1. in 2. alinei točke I. prispevna stopnja 0,64 %> nadomesti s stopnjo 0,60°/».
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L aprila 1983 dalje.
Št. 03060-264/5-1983
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Stefan Sambt L r.
»
467.
Na podlagi 1. točke statuta Skupriosti starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 11/82) v zvezi z prvim odstavkom 10. člena pravilnika o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice (Uradni list SRS, št. 3/82 in 23/82) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. marca 1983 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih, l>ri katerih se šteje, da je kmet zavarovanec socialno ogrožen
I
Kmet-zavarovanec zavezanec za prispevek za starostno zavarovanje kmetov je socialno ogrožen, če njegovi' dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo letno 85.953 din na posameznega člana gospodinjstva.
Med dohodke zavezanca za prispevek iz prejšnjega odstavka in članov njegovega gospodinjstva se vštevajo vsi dohodki, ki jih ima zavezanec in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnina in dodatki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek in drugo), rente in pokojnine iz tujine, drugi prejemki tz
#
invalidskega zavarovanja, invalidnina za telesno * okvaro ter vojaška invalidnina iz tujine, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljena socialno-varstvena pomoč ter drugi prejemki, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Po drugem odstavku te točke navedeni dohodki se seštevajo.
II
Katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin — se všteva med dohodke po 1. točki tega sklepa tako, da se pomnoži s faktorjem 28,65.
III
Dohodki po drugem odstavku 1. točke se upoštevajo v ugotovljeni višini iz koledarskega leta pred le-
tom, za katero zavezanec prosi za zmanjšanje ali oprostitev plačila prispevka.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem• listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
. Št. 03060-264/7-1983
Ljubljana, dne 16. marca 1983.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Štefan Sambt 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
468.
Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7/77 in 8/78) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82) je Skupščine občine Brežice ns seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1983 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči na področju občine Brežice se izvaja v skladu s predpisi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, določbami tega odloka ter vsklajenimi družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi predpisi.
Stavbno zemljišče po tem odloku je tisto nezazidano ali zazidano zemljišče ki se nahaja v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ali pa se ureja z urbanističnim redom in tudi tisto zemljišče, za katero je izdano lokacijsko dovoljenje.
2.	člen ,
S stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini na področju občine Brežice praviloma upravlja Samoupravna enota za upravljanje stavbnih zemljišč v družbeni . lastnini občine Brežice (samoupravna enota). Samoupravna enota je vključena ih deluje v okviru SKIS občine Brežice.
Glede samoupravne organiziranosti Samoupravne enote za upravljanje stavbnih zemljišč v družbeni lastriini občine Brežice, njenega delovanja in samoupravnega povezovanja, veljajo predpisi: zakona O upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, zakona o komunalnih' dejavnostih posebnega družbenega pomena, statuta samoupravne enote ih drugi veljavni predpisi. V določenih primerih pa upravlja s stavbnim zemljiščem krajevna skupnost.
3.	člen
Občina Brežice pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje uprav-Ijalcu.
4.	člen
Samoupravna enota ureja stavbno zemljišče v skladu z veljavnimi predpisi, skrbi za pravočasno pripravo in komunalno opremljanje stavbnega zemljišča ter da se le-to uporablja glede na namembnost, ki jo določa urbanistična dokumentacija.
Samoupravna enota lahko s pogodbo odda posamezna strokovna dela — urejanje stavbnega zemljišča — organizaciji združenega dela, ki je strokovno usposobljena za opravljanje Iških 'del.
5.	člen
V	naseljih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom je možno dati v uporabo stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov če je zemljišče predhodno komunalno urejeno.
Le izjemoma je dopustno, da se določen komunalni objekt ali naprava zgradi tudi naknadno, če je to smotrno zaradi same tehnične izvedbe ali zaradi stroškov urejanja, vendar mora biti komunalni objekt ali naprava zgrajena najkasneje do roka, ko investitorjev objekt prične obratovati, o čemer se upravljalec in investitor dogovorita s pogodbo.
V	naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljeno graditi stanovanjske in druge objekte, če je stavbno zemljišče najmanj komunalno delno urejeno
Šteje se, da je stavbno zemljišče delno urejeno:
—	če so zgrajene dovozne poti s priključkom na cestno omrežje,
—	če je urejena preskrba z zdravo pitno vodo,
—	če je urejena preskrba z električno energijo,
—	če je zagotovljena higienska odprava odplak tako da ne škodujejo naravnemu okolju.
6.	člen
G .lem, ali določeno stavbno, zemljišče izpolnjuje predpisane pogoje glede komunalne opremljenosti za
gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, si mora investitor pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti ustrezno komunalno soglasje upravljalca, iz katerega mora biti razvidna predvsem stopnja komunalne opremljenosti ter način in pogoji koriščenja komunalne opreme, če le-to ni določeno s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo.
7.	člen >
Urejanje stavbnega zemljišča, M ga zajema urbanistični in zazidalni načrt se financira iz naslednjih virov:
—	sredstva investitorjev,
—	nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstev stanovanjskih zadrug za urejanje stavbnega zemljišča,
—	sredstev OZD, ki upravljajo in gospodarijo z objekti in napravami individualne rabe,
—	sredstev, ki jih zagotavlja''komunalna skupnost,
—	sredstev, ki jih po posebej. sklenjenih sporazumih združujejo OZD, samoupravne interesne skupnosti in občani,
—	del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	namenskih sredstev bank za komunalno stanovanjsko graditev,
—	sredstev samoprispevkov delovnih ljudi in občanov,
—	drugih sredstev, ki se lahko v skladu z zakonom uporabijo za urejanje stavbnega zemljišča.
II.	UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PO KRAJEVNIH .SKUPNOSTIH
8.	člen
Stavbna zemljišča v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ureja teritorialno pristojna krajevna skupnost, v skladu z veljavnimi predpisi.
S planiranjem in programiranjem urejanja stavbnega zemljišča skladno z določili zakona in na njegovi podlagi izdelane metodologije planiranja je potrebno zagotoviti celovitost in enotnost v planiranju in urejanju stavbnega zemljišča za potrebe vseh uporabnikov.
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča na območjih naselij, ki se urejajo z urbanističnim redom, temelji na srednjeročnih planih in letnih programih krajevnih skupnosti.
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča predstavljajo uskladitve potreb krajevne skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču ter opredeljujejo vire, obseg in način združevanja sredstev ter ga potrdi občinska skupščina.
9.	člen
Viri' financiranja urejanja stavbnega zemljišča, ki jih po j.akonu ureja krajevna skupnost, so naslednji:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnega sporazuma prispevajo organizacije združenega dela za financiranje nalog krajevne skupnosti,
—	sredstva cestne skupnosti,
—	sredstva prispevkov, ki jih na podlagi zakona predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
10.	člen
Investitor plača krajevni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča in za zgraditev omrežja komunalnih naprav skladno s tem odlokom.
Obveznost plačila stroškov za pripravo stavbnega zemljišča in za zgraditev omrežja komunalnih naprav velja tudi za območja, ki so bila urejena s tem, da se delež, ki ga plača investitor, ustrezno revalorizira na raven trenutnih stroškov.
11 člen
*
Investitor ne plača stroškov za pripravo stavbnega zemljišča in za njegovo komunalno ureditev, če gradi nadomestni objekt z enako namembnostjo ob pogoju, da novi objekt uporablja komunalne objekte in naprave v enakem obsegu, kot prejšnji.
Ce investitor v celoti ali deloma spremeni prvotni namen objekta in ima to za posledico povečano obremenitev in povečan obseg koriščenja komunalnih objektov in naprav, plača upravljalcu razliko stroškov za pripravo zemljišča in komunalno ureditev.
12.	člen
Krajevna skupnost ugotavlja višiho finančnih sredstev, ki so potrebna za. urejanje stavbnega zemljišča. Delež družbenih finančnih sredstev, ki predstavljajo prispevek družbene skupnosti za urejanje stavbnega zemljišča se določi s samoupravnim sporazumom.
Krajevna skupnost določi, na podlagi predhodnega soglasja občinske skupščine, delež stroškov za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča, ki jih plača .investitor.
13.	člen
Investitor ne more pridobiti lokacijskega dovoljenja za gradnjo objekta, če ni predhodno z upravljal-cem sklenil pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča uporabo ter o plačilu deleža za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
14.	člen
Finančna sredstva, ki jih predstavljajo vplačani zneski investitorjev za komunalno ureditev stavbnega zemljišča, se zbirajo na tekočih računih krajevnih skupnosti in uporabljajo samo za urejanje stavbnega zemljišča.
15.	člen
S samoupravnim sporazumom se določijo sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, k; pripadajo krajevnim skupnostim ter se lahko uporabljajo samo za gradnjo komunalnega omrežja, v skladu z veljavnimi predpisi.
16.	člen
Krajevna skupnost lahko s pogodbo odda posamezna strokovna dela iz svoje pristojnosti v izvršitev drugi delovni organizaciji, ki je strokovno usposobljena za opravljanje takih del.
III.	ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI ZA GRADNJO
17.	člen
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini oddaja up-ravljalec v uporabo temeljnim organizacijam in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ža gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lastninsko pravico.
18.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Brez javnega natečaja se odda urejeno stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte in investitorja ter zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje In podobno).
19.	člen
Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interesa varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora.
Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše z javnim natečajem, morajo pogoji iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov.
20.	člen
Udeležencem natečaja, ki uveljavljajo stanovanjske, socialne in delovne razmere, se pogoji ovrednotijo po naslednjih merilih:
A.	Pri stanovanjskih razmerjih se upošteva:
število
točk
1. stanovanjska površina, ki odpade na
družinskega člana
—	do 6m2	7
—	od 7 do 12 m2	5
—	od 13 do 17 m2	3
2.	kletno ali podstrešno	stanovanje	4
3.	podnajemniško stanovanje	4
B.	Pri socialnih razmerah se upošteva:
1. povprečni osebni dohodek na družinskega člana znaša v primerjavi s povprečnim mesečnim OD v SRS v preteklem letu:
—	do 40e/o	7
—	od 40 do 50 "/o	5
—	od 50 do 60 Vo	3
število
točk
2.	Zdravstveno stanje člana družine od stopnje invalidnosti:
— I. kategorija	4
— II. kategorija	2
3.	Mlade družine — v smislu družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju
stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji 7
4.	sodelovanje v NOV
—	pred 9. 9. 1943	7
—	po 9. 9. 1943	5
C.	Pri delo\7nih razmerah se upošteva:
1.	Vračanje z začasnega dela iz tujine	6
2.	Delovna doba	(brez	benificij)	5
—	od 4 do 15 let	5
—	nad 15 let	,	7
3.	Opravljanje del ih nalog pod težkimi
delovnimi pogoji, kjer se priznava benilici-rana delovna doba	3
4.	Če je delavcu prenehalo delovno razmerje, kot posledica	ekonomskih	ukrepov	5
5.	Oddaljenost prebivališča od delovnega mesta
—	do 3 km	p
—	od' 3 do 5 km	3
—	nad 5 km	g
21.	člen
Javni natečaj se objavi v Dolenjskem listu. Razpis javnega natečaja obsega:
1.	podatke o stavbnem zemljišču,
2.	rok za začetek in dokončanje'gradnje,
3.	ceno stavbnega zemljišča za Im2 ter izklicno ceno komunalne ureditve zemljišča,
4.	rok plačila stavbnega zemljišča in komunalne ureditve — praviloma 30 dni,
5.	višina varščine in rok plačila,
6.	rok za predložitev pismenih ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča — v zaprtih kuvertah, z oznako »Za javni natečaj«,
7.	določila, da imajo posebne ugodnosti pri plačilu borcev NOV,
8; določila» da se dokončno plačilo za stavbno zemljišče in komunalno ureditev, uredi s posebno pogodbo,
9.	določila o pravici pritožbe zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča,
10.	podatke o tem, kje se bo vršil javni natečaj in ob katerem času.
22.	člen
Javni natečaj opravi petčlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec za dobo štirih let. Člani komisije imajo namestnike.
23 člen
Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, se odda ponudniku, ki v naj večji meri izpolnjuje pogoje razpisa. Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike.
Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki
se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od
dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalca, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel.
Odločitev pristojnega organa upravljalca javnega natečaja lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev v ugovoru oziroma ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
24.	člen
Stroški urejanja stavbnega zemljišča, ki v skladu z načeli zakona bremenijo investitorja, se določijo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ki jo skleneta upravljalec in investitor.
25.	člen
Upravljalec lahko sklene, da vrednost stroškov za urejanje stavbnega zemljišča plačajo borci NOV v daljšem obdobju; odplačilna doba ne more trajati več kot 5 let.
Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kompleksu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih, tako da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni z upravljalcem stavbnega zemljišča.
TV PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/82-1
Brežice, dne 3. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
CELJE
469.
Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) na sejah vseh treh zborov dne 8. marca 1983 sprejela
•	ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1983
1. člen
S proračunom za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) zagotavljamo financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1983.
2t člen
Splošni prihodki občinskega proračuna
din
znašajo	299,380.750
in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	296.880.750
—	za tekočo proračunsko rezervo	2,500.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prejšnjega člena izločamo 1 °/o v rezervni sklad občine Celje.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna razporejamo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Celje ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Celje in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Celje in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko naed letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov.
7.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v zdru-, ženem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8.	člen
Ce pride med letom do ustanovitve novega organa, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.
Ce pride med letom do ukinitve organa ali drugega uporabnika sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen>
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega. proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki jih financiramo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v pkviru sredstev za redno dejavnost.
Delavci delovne skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzamejo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovo-
ren predstojnik organa oziroma druga’ pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od opravljenih storitev Zavoda za planiranje in izgradnjo in Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov.
12.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku:
—	občinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta,
—	negospodarske investicije,
—	socialno varstvo in zdravstveno varstvo,
—	komunalna dejavnost,
—	intervencije v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve,
je izvršni svet občine Celje. Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe — je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
13.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, bodo razporejena po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1983.
14.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine
500.000	din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
16.	člen
Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in v celoti financirajo iz občinskega proračuna. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 400-1/83
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje — občinskega proračuna A. PRIHODKI	za leto 1983
A. Prihodki klasifik. številka		Prihodki		Znesek
	oblika prihodka		podoblika prihodka	oblika prihodka
	1	2	3	4
12 13 14 14 14 26	-	Vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Občinski davek iz OD Občinski davek iz OD kmetijske dejavnosti Občinski davek iz OD avtorskih pravic Občinski davek iz OD od samostojnih obrtnih in drugih zasebnih dejavnosti Občinski davek iz OD od opravljenih intelektualnih storitev Davek od skupnega dohodka občanov	37.375.000 5,000.000 8.425.000 60,000.000 31.010.000 5.320.000	
		Skupaj vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka		147,130.000
23 24 25 25 25 25 25 25		Vrsta 2 — davki na promet in premoženje Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin in pravic Davek na dohodek od premoženja Davek na dohodek od zgradb Davek na premoženje gozdne površine Davek na dediščine Davek na posest zgradb Davek na prihodek od iger na srečo	63.960.000 13.110.000 4.000.	000 800.000 3.000.	000 350.000 3.525.000 1.700.000 880.000	
		Skupaj vrsta 2 — davki na promet in premoženje		91,325.000
Vrsta 3 — takse in odstopljeni republiški prihodki Občinske upravne takse Občinske takse parklarjev in kopitarjev Občinska komunalna taksa
31
31
32
5.720.000
4.870.000
1.200.000
			
1	2	3	4
502—502	Odstopljeni del sodnih taks in kazni Odstopljeni del republiških kazni za prekrške	13,200.000 2,200.000	
	Skupaj vrsta 3 — takse		27,190.000
	Vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni	650.000	
	Skupaj vrsta 5 r— prihodki po posebnih predpisih		650.000
62 62	Vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki Ostali prihodki Prihodki upravnih organov po zakonu in od opravljenih storitev	250 000 12,000.000	
	Skupaj vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki		12,250.000
	Skupaj prihodki		278,545.000
	Odstopljeni del republiškega prometnega davka		20,835.750
	Vsega skupaj prihodki		299,380.750
B — SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV	470.
KLasifik. številka razporedne skupine	Splošni razpored	N		Znesek razporedne skupine	Skupščina občine Celje je po 1. in 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 118. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na sejah vseh treh zborov dne 8. marca 1983 sprejela
01	Glavni namen — družbenopolitičnih	dejavnost organov skupnosti	190,537.869	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
02	Glavni namen 02 — ljudske obrambe	- dejavnost	15.686.000	1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 19'82 in 23/32) se 2. člen spremeni in na novo glasi: "Občani plačujejo po tem odloku:
03	Glavni namen 03 — družbenopolitičnih	- dejavnost organizacij	13,290.130	
04	Glavni namen 04 -investicije	- negospodarske	15,779.000	1,	davek od osebnega dohodka delavcev, 2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
08	Glavni namen 08 — socialno varstvo — varstvo borcev NOV		9,237.800	3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
09	Glavni namen 09 — varstvo	- zdravstveno	2,090.460	
10	Glavni namen 10 — dejavnost	- komunalna	10,840.000	7.	davek od premoženja, 8.	davek na dobitke od iger na srečo.« Temu besedilu ustrezno se popravi besedilo v posameznih členih odloka in v poglavjih. 2. člen
12	Glavni namen 12 -skupnosti	- krajevne	17,419.350	
16	Glavni namen 16 -v gospodarstvu	- intervencije	13,504.681	3. člen se črta. 3. člen
17	Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let	2,900.000			V 4. členu odloka o davkih občanov se doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Davka od osebnega dohodka ne plačujejo invalidske delavnice za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem««.
18	Glavni namen 18	— rezervni sklad	2,993.800	
	Druga poraba		5,101.660	4. člen
	Vsega skupaj razporejeno		299,380.750	V 13. členu se namesto "75, 76 in 78« določi "50j 51 in 52«.
5.	člen
Besedilo v prvem odstavku 17. člena do dvopičja se spremeni in na novo glasi: »zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna davčna olajšava, če obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in:«.
Za prvim odstavkom tega člena se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu, 'za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.«
Sedanji 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. odstavki postanejo 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. odstavki.
6.	člen
Za 17. členom se dodajo 17. a, 17. b in 17. c členi, ki glasijo:
»17. a člen
Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško evidenco, se prizna po preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1200 din. Olajšava se uveljavlja z vlogo do 15. januarja v letu za preteklo leto.
17.	b člen
Če zavezanec za davek iz kmetijstva vloži najmanj 50.000 din za gradnjo male hidroelektrarne, se prizna olajšava v višini 80 °/o od odmerjenega davka za dobo 5 let.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka na osnovi posebne vloge in ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Olajšavo je treba uveljavljati do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
17. c člen
Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki organizirano oddaja svoje tržne viške (na osnovi pogodb) goveda, prašičev, žita, krompirja in zelenjave, sadja in mleka, se davek iz kmetijstva zniža, in sicer:
a) govedo:	'	če odda govedo		
če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč	2 kom	od 3 do 8	nad 8 glav
'		glav	
znižanje davka za	•/o	•/.	V.
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000.	10	20	30
b) prašiči:	če odda		
če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč	10 kom	od 11 do 30	nad 30 kom
		kom	
znižanje davka za	•/.	»/o	•/.
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
c) žito:	oddana količina		
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin	najmanj	od 3.001	
	2.000 do	do 4.000 kg	nad 4.000
	3.000 kg		
znižanje davka za	»/.	•/o	•/.
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
d) krompir in zelenjava:	oddane količine		
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin	najmanj	od 3.001	nad 7.000 kg
	3.000 kg	do 7.000 kg	
znižanje davka za	%>	•/o	•/o
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
e) sadje:	oddane količine		
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin	najmanj	od 4.001	nad
	4.000 kg	do 10.000 kg	10 000 kg
znižanjr davka za	»A	•/o	»/.
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
f) mleko:	oddane količine		
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin	najmanj	od 5.001	nad 10.000 1
	5.0001	do 10.000 1	
znižanje davka za	•/.	•/.	•/o
do 4.000	30	40	
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo.
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, se olajšava iz 17. a, 17. b in 17. c člena zniža po 5. odstavku 17. člena tega odloka.«
7.	člen
V 23. členu se doda nov 3. odstavek, ki glasi:
»V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih krajih iz 2. odstavka 19. člena tega odloka«.
8.	člen
25.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Občani, ki občasno opravljajo gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z dovoljenjem oziroma potrdilom kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 24. člena tega odloka.
Enako plačujejo davek občani od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza 'in kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno)", z opravljanjem kmetijskih storitev drugih s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10°/o osebnih dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov.«
9.	člen
26.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko
dejavnost in vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna davčna olajšava glede na to v katero skupino so dejavnost uvrstili udeleženci dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Celje in glede na višino vlaganja za:
—	naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v prvi skupini v višini 40 °/o, v drugi skupini v višini 30 °/o in v tretji skupini v višini 20 %> od vloženih sredstev:
—	naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava" se prizna v prvi skupini v višini 40 °/o, v drugi skupini v višini 30 °/» in v tretji skupini v višini 20 •/• od vloženih sredstev.
Davčna olajšava se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 30 e/o, drugo leto 25 e/o, tretje leto 20 •/o, četrto leto 15 %> in peto leto 10 %> od skupno priznane olajšave iz tega člena.
Zavezancem, ki opravljajo pretežno proizvodno dejavnost, se olajšava zniža za 50 Vo.
Ta olajšava se ne prizna za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec skupaj z letno davčno napovedjo.«
10.	člen
27.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Za 40 ?/o se zniža davek zavezancem, ki rednoi opravljajo dejavnost iz prve skupine dejavnosti in pod
pogojem, da pretežni del storitev opravljajo za občane in hišne svete.
Zavezancem iz prvega odstavka tega člena, ki ne opravljajo pretežni del storitev za občane in hišne svete, se davek zniža za 30 %.
Olajšava ne sme presegati enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu.
Zavezancem, ki sd prvič v občini Celje ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok navedenih v prvi skupini dejavnosti, in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 5 let opravljali redno to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75%, drugo leto za 50% in tretje leto za 30 %.
Pod enakimi pogoji se za prvo leto v višini 50%, drugo leto v višini 40% in tretje leto v višini 30% priznajo olajšave tudi zavezancem druge in tretje skupine obrtnih dejavnosti.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal' gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini.«
11.	člen
Za 27. členom se dodata 27. a in 27. b člena, ki glasita:
»27. a člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, zaposlujejo, invalide, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad oziroma osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine, in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem
4.	Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji iz tega čfena priznavajo davčne olajšave v višino 10%.
1U> Men
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna olajšava glede na višino vloženih sredstev za dobo treh let in sicer:
znižanje davka za •/•
do 150.000	10
od 150.001 do 300.000	20
nad 300.000	30
Zavezanec uveljavlja olajšave v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.«
12.	člen
28.	člen odloka o davkih občanov se črta. Dodajo se 28. a, 28. b in 28. c členi, ki glasijo:
«■28. a člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev odmerjeni davek zniža:
za 5%>, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%
za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%
za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %
za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %
za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Davčna olajšava iz tega odstavka se prizna že pri odmeri davka za leto 1982.
\71ogo za olajšavo mora zavezanec priložiti davčni napovedi. Za leto 1982 lahko zavezanci pošljejo vlogo za to olajšavo upravi za prihodke do konca julija.
28. b člen
Zasebnim gostincem, ki poslujejo v mesecu juliju in avgustu neprekinjeno (da v tem času nimajo zaprtih lokalov zaradi dopustov — imajo sedemdnevni delovni teden) in dosegajo dohodek od hrane v višini več kot 50 % od celotnega prihodka, se davek odmeri tako, da se" stopnje iz 24. člena tega odloka znižajo za 15 odstotnih točk.
Enaka olajšava se prizna tudi gostincem, ki dosegajo dohodek od hrane in toplih napitkov v višini več kot 25 % od celotnega prihodka izven poslovnega prostora (ambulantna prodaja).
Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki jo priloži davčni napovedi.
28. c člen
Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka.«
13.	člen
29.	člen se spremeni in glasi:
»Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev ča« sopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob
pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov od prodaje ribolovnih dovolilnic ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 %
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov,
dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrtne niti uporabne umetnosti, če jih občani izdelujejo priložnostno	25 %
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz prve in druge točke 40%
Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine.
Dohodki od obiranja hmelja, popisa prebivalstva, popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, pluženja snega, nakladanja piščancev, zbiranja mleka, tovorjenja blaga za planinske postojanke in dohodki doseženi z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva, so oproščeni plačila davka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku.«
14.	člen
31.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic in občani, ki opravljajo to dejavnost občasno, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 30. člena tega odloka.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, se lahko davek iz poklicnih dejavnosti odmerja v pavšalnem znesku po merilih, ki veljajo za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti.«
15.	člen
V	33. členu se doda drugi odstavek, ki glasi:
»Olajšave iz 27.a člena tega odloka se smiselno
uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.«
16.	člen
Črta se tretji odstavek 34. člena tega odloka.
17.	člen
38. člen ae spremeni in na novo glasi:
»Davek na dohodek od premoženja od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin se ne plačuje, če je
preteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.«
18.	člen
42. člen se črta.
19.	člen
V	49. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»če je zavezanec v letu pred letom, za katero
se odmerja davek, stalno prebival v svojem stanovanja z več kot tremi družinskimi člani, se davek za vsakega naslednjega zniža za 10 %.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
i
20.	člen
51.	člen se črta.
21.	člen
V 52. členu se doda nov odstavek, ki glasi:
»Davek se plačuje, če vrednost dobitkov presega 10.000 din.«
22.	člen
55.	člen se črta.
23.	člen
Doda se 62. člen, ki glasi:
»Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.«
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 422-37/82-8
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
471.
Skupščina občine Celje je po 45. členu zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58/76, 65/81 in 78/82) na sejah vseh treh zborov dne 8. marca 1983 sprejela
ODLOK
o prenehanju odloka o zmanjšanju amortizacijskih stopenj za osnovna sredstva organov in organizacij, katerih dejavnost se financira iz proračuna občine Celje
1.	člen	,
Odlok o prenehanju odloka o zmanjšanju amortizacijskih stopenj za osnovna sredstva organov in organizacij, katerih dejavnost se financira iz proračuna občine Celje (Uradni list SRS, št. 1-23/83) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 428-4/82
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
472.
Skupščina občine Celje je po 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) na sejah vseh treh zborov dne 8. marca 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu 1983 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za požarno varnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Celje za obdobje 1981/85, plačujejo v letu 1983 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,31 °/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-27/82
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
473.
Skupščina občine Celje je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SR Slovenije, št. 29/65, 12/79, 7/70 in 7/72) na sejah vseh treh zborov dne 8. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 19/70 in Uradni list SRS, št. 15/74 in 8/80) se v tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka, tarifna št. 4 spremeni in se glasi:
»Tar. št. 4
Za začasno prebivanje v turističnih krajih (tu-; ristična taksa) se plača dnevno:
dinarjev
a)	v turističnih krajih I. kategorije	20
b)	v ostalih turističnih krajih	18«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984.
Št. 423-47/79
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
474.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje
1.	Ben
V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št 13/80, 17/80, 25/80 in 8/82) se spremeni in dopolni 4. člen tako da se glasi:
,Na območjih, ki. niso našteta v 2. in 3. členu tega odloka, je dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov v naslednjih primerih:
1.	gradnja nadomestnih objektov na istem mestu ali v neposredni bližini,,razen če je zaradi plazovitega ali poplavnega zemljišča oziroma zaradi varovalnih
- pasov ob javnih objektih potrebna večja oddaljenost;
2.	če je investitor kmet in želi graditi za lastne potrebe;
3.	če se v obstoječem strnjenem naselju zapolni vmesni manjši prostor med objekti, ki so zgrajeni z dovoljenjem;
4.	gradnja gospodarsko bivalnih objektov, ki služijo za intenzivno obdelavo kmetijskih zemljišč. Pogoj pa je, da zemljišče meri najmanj 3.000 m8 in da leži na nadmorski višini več kot 300 m, naklon zemljišča pa mora znašati več kot 25 %;
5.	gradnja pomožnih objektov k stanovanjski hiši.
Za gradnjo iz 2. točke prejšnjega odstavka je potrebno soglasje kmetijsko zemljiške skupnosti in občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo; za gradnjo iz 4. točke pa je potrebno mnenje o intenzivnosti obdelave zemljišča, ki ga da kmetijska zemljiška skupnost.
Lokacijsko dovoljenje za graditev objektov po tem členu izda občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja kot kolegijsko telo.
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da izda navodilo za izvrševanje določb tega člena odloka.
2.	člen
5.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Gradnja počitniških hiš ter zidanic, oziroma objektov osebne rekreacije je dovoljena na način in ob pogojih, ki so določeni:
1.	po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 157/75 v območjih:
— Črešnjice, Rakova steza, Straža
— Košnica, Zagrad
— Bovše, Konjsko, Male dole, Tomaž nad Vojnikom
— Slatina v Rožni dolini, Zgornja Brezova;
2.	po projektu Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo št. 11/81 v območjih:
— Bezenškovo Bukovje, Podgorje pod Čerinom,
Črešnjice
— Zvodno, Pečovnik
— Anželak, Čopar, Šentjungert, Gril, Zumar, Rupe, Otemna, Forštner, Slatina v Rožni dolini, Hraški vrh, Visoko
— Konjsko 1, Konjsko 2, Kešpret, Male dole — Lačna vas — Plate, Ilovca
— Lemberg
— Pečovje.
Na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, je možna preureditev obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov v objekte osebne rekreacije v isti velikosti in obliki,
3.	člen
V 6. členu se 5. točka spremeni in dopolni tako,
da se glasi:
Pri objektih osebne rekreacije znaša tloris zazidane površine praviloma v razmerju 1 :2, največ pa:
—	za počitniške hiše 50 m*
—	za gospodarsko bivalne objekte 50 m2 3
—	za zidanice in ostale objekte osebne rekreacije
30 m2
Za zgoraj navedene vrste objektov je dovoljena gradnja delno vkopane kleti in pritličja s streho, brez kolenčnega zidu naklona od 30 do 45°.
4.	člen
10. člen se spremeni in se glasi:
Velikost funkcionalnega zemljišča praviloma ne sme presegati:
—	za stanovanjske hiše 600 m2
—	za počitniške hiše 400 m2
—	za zidanice in druge objekte osebne rekreacije 200 m2 pod pogojem minimalno 10 arov intenzivnega nasada.
Predlog parcelacije, ki jo izdela pooblaščena organizacija za izdelavo lokacijske dokumentacije, je obvezna osnova za izvedbo parcelacije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 350-1/68
Celje, dne 8. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
475.
Po prvem odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko o povečanju življenjskih stroškov (statistične informacije, št. 7/83) in zvišanju osebnih dohodkov (statistične informacije, št. 40/83) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na predlog odbora na 5. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. marca 1983 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin v letu 1983 z ugotovljenim zvišanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
1.	člen
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1981 se zaradi uskladitve z zvišanimi življenjskimi . stroški in osebnimi dohodki, povečajo za 28 %> od 1 3
1983 dalje.
2.	člen
Preživnine, določene ali dogovorjene v letu 1982 se od 1. 3. 1983 dalje povečajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer:
do konca januarja 1982	za Ve 28
do konca februarja 1982	25,7
do konca marca 1982	23,4
do konca aprila 1982	21
do konca maja 1982	18.7
do konca junija 1982	16,4
do konca julija 1982	14
do konca	avgusta 1982	11,7
do konca	septembra 1982	9,4
do konca	oktobra 1982	7
do konca	novembra 1982	4,7
do konca	decembra 1982	2,3
3.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1983 dalje.
St. 554-2/83
Celje, dne 21. marca 1983.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje
Jernej Ozis 1. r.
CERKNICA
476.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Cerknica je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva dne 25. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983
T
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.350 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
—	950 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
—	450 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.200 do-4.700 din na družinskega člana mesečno. 2
2
V dohodek družine v.kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom ali lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka he da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost
oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
3
Pravico do denarne pomoči otrokom iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 14.742 din oziroma 4.536 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
4
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	300 din na mesec, če ima edinega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
5
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
6
Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci iri stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi, poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek.
7
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
8
Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno
*
ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
9
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični osebi ali pravni osebi, ki pretežno skrbi
za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah, celodnevno šolo in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
10
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek, po tem sklepu na obrazcu SP-2. Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic najpozneje v 30. dneh
po objavi sklepa v Uradnem listu SRS.
11
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1983 leta.
St. 27/83
Cerknica, 25. februarja 1983.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Cerknica Miro Mlinar 1, r.
GROSUPLJE
477.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje na 4. seji' zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. marca 1983 sprejela
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1983 1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1981, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 28 ’/• od 1. 3. 1983 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1982, se od 1. 3. 1983 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka glede ha čas, ko so bile določene, in sicer, če so bile določene
	za •/•
do konca januarja 1982	28
do konca februarja 1982	.. 25,7
do konca marca 1982	23,4
do konca aprila 1962	21
,	do	konca	maja 1982	18,7
do	konca	junija 1982	16,4
do	konca	julija 1982	14
do konca	avgusta 1982	11,7
do konca	septembra 1982	9,4
do konca	oktobra 1982	7
do konca	novembra 1982	4,7
do konca	decembra, 1982	2,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem
listu SRS.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje Dušan Kavčič 1. r.
LAŠKO
478.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) je
Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 7. marca 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Laško
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Celje, PE Laško, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te
odredbe.
2.	člen
PE Laško je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor j.e potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
PE Laško, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, serijski in kontolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
PE Laško mora spremljati zdravstveno stanie živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini, starih nad štiri mesece, je treba opraviti do 30. aprila 1983.
Zaščitne cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
6.	člen
V	letu 1983 mora biti končana VI. tuberkulinisa-cija (v KS Breze, Rečica, Marija Gradec, Zidani most, Vrhovo, Radeče, Jagnjenica in Svibno).
Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v naseljih, kjer so bila s splošno tuberkulinizacijo ugotovljena goveda, ki so reagirala pozitivno ali sumljivo na tuberkulin.
Tuberkulinizirati je treba osnovne črede govedi organizacij združenega dela.
7.	člen
Z mlečno obročkasto preizkušnjo se mora pregledati na brucelozo krave individualnih rejcev in to enkrat letno in sicer spomladi 1983. Vzorce se jemlje na zbiralnicah mleka.
S serološkim pregledom krvi se mota pregledati do 31. decembra 1983 osnovne goveje črede v obratih organizacij združenega dela.
Laboratorijske preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
8.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
9.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (JBRUPV).
10.	člen
Proti prašičji kugi se mora preventivno cepiti prašiče pri lastnikih, ki hranijo prašiče s pomijami iz gostišč in kuhinj družbene prehrane.
V	večjih aglomeracijah se cepi, če je v aglpmera-ciji nad 50 pitancev oziroma nad 10 svinj. 11
11.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev in broj-lerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti sproti po vhlevljenju kokoši skladno z obveznimi navodili Republiške veterinarske uprave pri vseh rejcih perutnine v občini. Akcija poteka preko celega leta v turnusih.	,
Preventivno cepljenje se opravi z živo in mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi.
12.	člen
Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati vse čebelje družine, ki jih lastniki vozijo na pašo izven občine.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba preiskati na varozo.
Pregled opravi Živinorejsko-veterinarski zavod Celje do 30. aprila 1983.
13.	člen
Cepljenje in diagnostične preiskave lahko zavod opravi le s priznanimi biološkimi preparati, vzorce pa jemlje in odpremlja v skladu z navodili.
14.	člen
Diagnostične preiskave in zaščitni ukrepi, ki niso navedeni v tej odredbi, a jih zajema zakon o navedbi minimalnega varstva živali, se bodo odrejali pri postavitvi suma posamezne bolezni oziroma ugotovitvi novega lastnika oziroma rejca.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 322-8/83
Laško, dne 7. marca 1983.
Predsednik IS SO Laško Drago Košak, dipl. oec.
»
479.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 236. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji dne 7! marca 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta starega mestnega jedra Laško
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta starega mestnega jedra Laško, ki ga je pod št. 583/81 v novembru 1982 izdelal Razvojni center Celje, TOZD planiranje.
2
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v času 6d objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije pa do 30. aprila 1983 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, na:
—	krajevni skupnosti Laško od 6. do 14. ure,
—	komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Laško od 8. do 16. ure, ob sredah od 8. do 18. ure.
3
Organizacije združenega dela, druge organizacije
in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času razgrnitve podajo pismene pripombe na krajih razgrnitve ali pa pripombe pošljejo ha Komite za družbeno planiranje in razvoj občine Laško.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/83-2/6
Laško, dne 7. marca 1983.
Predsednik IS SO Laško
Drago Košak dipl. oet, L r.
IDRIJA
480.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe d preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 ((Uradni list SRS, št. 45/82) ter 254. člena statuta občine Idrija in na podlagi določb zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in g/78) je izvršni svet na seji dne 11. marca 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 v občini Idrija
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo po tej odredbi navedene kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija opraviti' v letu 1983 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski' organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica mora voditi evidenco o datumu cepljenja in preiskav, imenih in bivališčih posestnikov živali, o opisu živali, proizvajalcih, serijah in kontrolnih številkah cepiv in o rezultatu cepljenj in preiskav.
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati občinski organ, ki je pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat. kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene.
5.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija. II.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnem prisadu je treba opraviti pri rejcu Antonu Govekarju iz Jeličnega vrha št. 1. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1983.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1983. Zaščitno cepljenje
mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepiti je treba tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzora — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se opravi v naselju Godovič predel Sebalk pri vseh posestnikih kokoši in brojlerjev.
Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1983.
*	9. člen
Proti prašičji kugi je treba cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo. 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa in mora biti dokončano do 30. aprila 1983.
10.	člen
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija mora v letu 1983 končati VI. splošno tuberkulinizacijo (40 Vo) ter sanacijo vseh okuženih dvorišč.
11.	člen
Na brucelozo je treba preiskati z mlečno prstena-stim preizkusom vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev enokrat letno.
12.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lasti, razen plemenskih goved v okuženih čredah. Na govejo levkozo se pregledajo tudi vse plemenske živali pri zasebnih rejcih, ki so v zadnjih petih letih kupovali živino v okuženih hlevih KZ Postojna in Agroemona Domžale (obrata Vodice in Pšata).
13.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IPV).
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse novonabavljene kopitarje v okuženih hlevih
15.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roatozo. Vzorce je treba poslati VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljub1.j-ni do 31. marca 1983, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1983.	-	e
16.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib. ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1933. vzorci tržnih rib. ko to odredi občinski organ' vete rinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je
treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1983.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu odvzame Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica in jih pošlje v preiskavo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
17.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/83
Idrija, dne 11. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1, r.
481.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradhi list SRS, št. 2/78) in IV. točki odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veteri-narsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 254. člena statuta občine lidrija, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 11. marca 1983 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Idrija
I
1.	Za obvezni voterinarsko-sanitarni pregled klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v klavnicah, predelovalnicah in pakirnicah se določijo naslednje pri-
stojbine:
din
a)	odraslo govedo od komada	100,00
b)	kopitarji od komada	100,00
c)	prašiči in divji prašiči s trihinoskopijo
od	komada	100,00
d)	teleta od komada	75,00
e)	druge živali — drobnica od komada	75,00
f)	za proizvedene mesne izdelke od	kg	1,00
g)	divjad od komada	100,00
h)	divji zajci in divja perjad od komada 50,00
i)	prašiči in divjad v gostiščih oziroma
na	domu	200,00
2.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke 375,00
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice,
za vsakih začetnih	50	kom.	perutnine	146,15
c)	za čebelje družine	do 10	panjev	146,15
za vsak naslednji panj	'	11,15
d)	za vse enodnevne piščance do 5.000
kom.	146,15
e)	za polže, rake, žabe, ribe za vsakih
začetnih 100 kg	144,00
3.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v trgovinah, mlekarnah, na tržnicah in v skladiščih se določi pristojbina:
din
a)	za	pregled mleka po litru	0,058
b)	za	pregled mlečnih izdelkov	po kg	0,30
c)	za	pregled jajc po kom.	0,08
4.	Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki. se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
din
a) od vseh vrst svežega in zmrznjenega
mesa za kg	o,40
b)	od	zbranega mleka po litru	0,058
c)	od	vseh vrst mesnih izdelkov po kg	0,40
d)	od	vseh vrst mlečnih izdelkov po kg	0,30
e)	od jajc po kom.	o,08
Za mleko, ki se zbira na območju občine Idrija in se odpremlja izven občine, se zaračunava pristojbina samo enkrat.
5.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se uvozijo, se zaračunava pristojbina:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
101	417,00
b)	za vsako nadaljno tono	13,90
II
Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine (št. računa 840-3182). V višini 15*/« se odvajajo v Posebni račun za zdravstveno varstvo SRS.
III
Za preglede, ki se opravljajo Izven rednega delovnega časa, se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50 odstotkov. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih, se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 «/o. Za nočni pregled se šteje pregled, M je bil opravljen med 22. in 6. uro zjutraj.
IV
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske
organizacij e, ki je veterinarsko-sanitamd pregled opravila.
V
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob izdaji tega dovoljenja v višini 130 din po molznici.
VI
Pristojbine, določene s to odredbo, so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu
obvezni.
VII
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 322-1/83
Idrija, dne 11. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r.
KOČEVJE
482.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi' in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18. marca 1983 sprejela
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56/8-1/83-1/6
Kočevje, dne 18. marca 1983.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje
Marjan Kozinc, inž. L r.
LITIJA
483.
Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 184. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1983
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo 81,722.325 din in se razporedijo:
din
—	za splošne družbene potrebe	79,774.362
—	izločeno na posebno partijo
žiro računa proračuna	1,238.063
—	za tekočo proračurtsko rezervo	710.000
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1983 1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1981, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo od 1. 3. 1983 dalje za 28%.
2
Preživnine, določene v letu 1982 se od 1. 3. 1983 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene
	za •/«
do konca januarja 1982	28
do konca februarja 1982	25,7
do konca marca 1982	23,4
do konča aprila 1982	21
do konca maja 1982	18,7
do konca junija 1982	16,4
do konca julija 1982	14
do konca avgusta 1982	11,7
do konca septembra 1982	9,4
do konca oktobra 1982	7
do konca novembra 1982	4,7
do konca decembra 1982	
2. člen
Od prihodkov proračuna za leto 1983 se Izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 % prihodkov.
• 3. člen
Uporaba sredstev, ki so v proračunu občine Litija razporejena za posamezne namene se začasno omeji za 10 9/o. O preklicu omejitve odloča izvršni svet, ki je o preklicu dolžan obvestiti Skupščino občine Litija.
4.	člen
Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom SO Litija ali Izvršnega sveta SO Litija
drugače določeno.
6.	člen
Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim
aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta.
Občinski upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna občine.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi razporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke.
8.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru proračuna razporejenih sredstev, če bi se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
9.	člen
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 din v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno).
10.	člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1982.
11.	člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi skupaj s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 010-11/63
Litija, dne 10. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r.
Pregledna bilanca proračuna občine Litija za leto 1983
			Glavni		
Plan			namen		
0	Prenešena sredstva		01	Dejavnost organa DPS	47,192.944
1	Davki iz OD in na dohodek	33,965.000	02	Financiranje LO in OŠTO	3,500.000
2	Prometni davki in davki na dohodek		03	Dejavnost organov DPO	5,425.457
	od premoženja	31,666.335	04	Negospodarske investicije	9,881.044
3	Takse	3,780.000	08	Socialno skrbstvo	6,142.000
5	Denarne kazni	1,730.000	09	Zdravstveno varstvo	70.000
6	Prihodki upravnih organov	3,088.000	10	Komunalna dejavnost	3,629.390
7	Dopolnilna sredstva	7,492.605	11	Krajevne skupnosti	1,708.653
				16	Intervencije v gospodarstvu	1,414.774
			17	Tekoča proračunska rezerva	710.000
				— izločeno na posebno partijo	1,238.063
			18	Izločanje v rezervni sklad	810.000
	Skupaj	81,722.325		Skupaj	81,722.325
484.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Litija se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delav-
ci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II. VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 0/o.
Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem
invalidske delavnice.
*
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine.
Prva skupina: v to skupino ni razvrščena nobena katastrska občina.
Druga skupina: Litija, Hotič, Šmartno, Jablanica.
Tretja skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarje-vec, Štanga, Selo, Pečice, Kresniški vrh, Ribče, Tiha-boj, Kresnice, Okrog, Račiča, Vodice in Moravče.
Četrta skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane, Gradišče, Gozd Reka, Konjščica, Dole, Prelesje, Sava in Velika Goba.
6.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (KD negozdnih površin), plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine KO in znašajo:
—	za drugo skupino 9 ‘/e,
—	za tretjo skupino 5 Ve,
—	za četrto skupino 2 •/#.
7.	Sen
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov razen združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33 %>, zavezancem iz TV. skupine KO pa po dodatni stopnji 15 •/».
8.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 odstotkov.
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo razen združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva se obračunava davek od OD, ki odpade na vrednost lesa določenega za posek še po dodatni stopnji 40 */o, zavezancem iz IV. skupine pa po dodatni stopnji 15 •/•.
9.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje do-
hodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le
v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže:
1.	farmska reja perutnine 20.000 komadov letno,
2.	pitanja 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3.	farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno,
4.	specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik,
5.	specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenje čebel.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
11.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih) po naslednjih stopnjah:
Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:
	do	stopnja •/e
	30.000	15
30.000	60,000	18
60.000	100.000	21
100.000	150.000	24
150.000	200.000	27
200.000		30
12.	člen
Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti.
13.	člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku- oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
14.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so
z investicijami zavezanca postala uporabna, in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 °/o vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 °/o vloženih sredstev, ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena.
Davčna olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna zavezancem, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta; v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
16.	člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek nezgodnih površin ne presega 18.000 dinarjev, in sicer:
— zavezanci, ki stalno prebivajo y naslednjih krajih:
Veliki vrh. Zapodje, Jssenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Preveg, Jablaniške laze, Bukovica, Šumnik, Polsni k. Ravne, Vinji vrh, Obla gorica, Vrata, Vintar-jevec, Mala Štanga, Širmanskj hrib, Pečice, Brglez, Lukovec, Goliše, Slivna, Mala sela, Hude ravne, Mo-ravška gora, Čateška gora, Križišče, Vodice, Okrog, Riharievec, Gabrska gora, Ravne, Zagrič, Sevno, Kamni vrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, Konjščica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Podstrmec, Račiča, Koške poljane, Dragovško, Hoho-vica, Podpeč, Kamni vrh, Gobnik, Nova gora, Laze, Vel. Preska, Borovak, Podreje, Ščit. Preska nad Ko-strevnico, Jastrebnik, Gradišče pri Dolah, Gradišče pri Primskovem.
17.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in obnovo oz. popravilo vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80% za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec mora izkazati, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predložiti dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
18.	člen
Zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev.
V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije.
Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred iztekom leta za katerega se odmerja davek.
Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju.
19.	člen
Zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80% vloženih sredstev, vendar ne sme presegati pet-Ietnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka.

20.	člen
Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15.,
17., 18. in 10. člena tega odloka.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
21.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja,
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 °/o povprečnega čistega enoletnega OD delavčev v
gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja.
22.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:	* .
Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:
nad	do	stopnja
	30.000	31 °/o
30.000	60.000	36 °/o
60.000	100.000	40 °/o
100.000	150.000	44 "/o
150.000	200.000	48%
200.000	300.000	52 %
300.000		56%
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
23.	člen
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in so obdavčeni po dejanskem dohodku, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
—	zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 •/»
—	popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo.
čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pleti Ijstvo, žaganje drv ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, montaža in popravilo naprav za izkoriščanje cenenih virov energije — za 30 "/o
— krojaštvo, živilstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40 •/»
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 40 %> letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40 •/» letnega celotnega dohodka s prehrano.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi.
24.	člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a)	zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75°/o za drugo leto 50 °/o in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30 0/o odmerjenega davka,
b)	zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 “/o, za drugo leto 30 "/o in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20 "/o odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejav--nosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.	’
Ce zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava za začetek poslovanja preneha z opravljanjem dejavnosti v občini pred potekom 6 let, se mu naknadno odmeri davek v višini priznane olajšave.
25.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski.poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti navedene v
23.	členu tega odloka s pogojem, da dosežejo najmanj 50 %> celotnega dohodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 °/o letnega prihodka s hrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjenjega odstavka tega člena se priznajo:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu letnemu čistemu OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 */o vloženih sredstev.
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 "/o povprečnemu letnemu čistemu OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 °/o vloženih sredstev. ,
Olajšava se priznava tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinsko bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz 1. in 2. odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20 °/o vloženih sredstev.
26.	člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvčm letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višina davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno določbo.
Davčna olajšava za naložbe in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca (varianta 1.500.000) dinarjev oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska in sicer:
ne sme presegati 6x letnega čistega OD na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SRS.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.	•
V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 din, se zavezancu znesek olajšave lahko povrne v dveh letih v razmerju 2:1. Davčna olajšava do 100.000 din se zavezancu lahko prizna v prvem letu,
27.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ‘ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
—	5 •/», če znaša odstotni delež izvoza od 5 •/« do 10V«,
—	za 10 •/•, če znaša odstotni delež izvoea od 10*/» do 20 •/•,
—	za 15 l/t, če znaša odstotni delež izvoza od 20 •/• do 30 •/.,
—- za 25 °/e, če znaša odstotni delež izvoza od 30 ”/•
do 50 •/«,
— za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 °/o.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 e/» enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %>, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 40 e/o vloženih sredstev, oziroma 6-krat enoletnega čistega OD na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SRS.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo pravilno skupaj z davčno napovedjo, najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priložiti dokaze o vloženih sredstvih.
29.	člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30.	člen
Zavezancem moškim nad 60 in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
31.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SRS.
32.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 30. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 % znaša 20 %, namesto 5 •/• znaša 10%.
33.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. do 31. čiena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 "/o odmerjenega letnega davka.
34.	člen
Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidske zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih sr postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s pogojem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 '7o enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Davčna olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %>, vendar skupna oavčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegali 50 %> vloženih sredstev.
35.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
36.	člen
Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je. pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višine potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
37.	člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk In vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov v hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 %> inva-lidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10'/»,
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, od dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 “/o,
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40%>.
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
VI	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
38.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev
nad	do	stopnja
	30 000	31 “/o
30.000	60.000	36 %>
60.000	100.000	40 V«
100 000	150.000	44 »/o
150.000	200.000	48 Vo
200.000	300.000	52«/.
300.000		56 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
39.	člen
Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 36. člena odloka.
40.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovali” t; nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 e/e.
VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH
PRAVIC
41.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 "A.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6°/o.
42.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic do vsakega posameznega dohodka po stopnji 40°/o za naslednje vrste dohodkov:
—	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
—	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
—	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih,
—	kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce dohodke dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 12'7<i.
Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 7. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 °/o, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic .opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 6 °/o.
Vili. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
43.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih In poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe — 60 •/#,
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih — 40 "A
44.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja, od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 "/o.
45.	člen
Zvezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev, organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 506/o odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
46.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	stopnja
	30.000	30 6/o
30.000	60.000	35 »/o
60.000	100.000	39 °/o
100.000	150.000	43 »/o
150.000	200.000	47 Vo
200.000	300.000	51 »/o
300.000		55%
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
47.	člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
48.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in na način ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 23/81).
49.	člen
Davek od premoženja na posest Stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 din.
50.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek,
se odmerjeni davek zniža za 10e/» za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
51.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
stopnja
V.
—	stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15
—	poslovne stavbe in prostori	0,20
—	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oz. vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
52.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %>.
53.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
54.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
Od občana, ki si želi pridobiti dovoljenje za' samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti, na območju občine pa nima nepremičnega premoženja, se lahko zahteva poroštvena izjava. Porok je lahko občan, ki ima stalno bivališče v občini Litija in je v rednem delovnem razmerju, družbena ali civilna pravna oseba, ki ima sedež na območju občine ter občan, ki se z osebnim delom ukvarja z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in mu je dovoljenje izdal pristojni organ Skupščine občine Litija. Poroštveno izjavo zahteva organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenj, potem ko se o potrebnosti zahtevka pridobi mnenje davčne
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ki. Hen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, M se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.?
56.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot so bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
57.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na. način, kot je v občini v navadi.
58.	člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertabilno področje po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
59.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 4/77, 24/77, 9/78, 10/79, 11/81 in 12/82) razen določb 36. do 40. člena, ki se uporabljajo dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 48. člena tega odloka.
60.	člen
Ta' odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 36. člena, drugega odstavka 40. in 56. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
St. 010-3/65
Litija, dne 10. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
485.
Skupščina občine Litija je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 329. člena
statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic in cest na območju mesta Litija
1.	člen
Na območju mesta Litija, ki zajema krajevni skupnosti Litija — desni breg in Litija — levi breg se določijo imena novozgrajenih cest, in sicer;
Krajevna skupnost Litija — desni breg
—	cesta, ki poteka od mostu preko Save do meje naselja mesta Litija proti naselju Breg, se imenuje Zasavska cesta,
—	cesta, ki povezuje Zasavsko cesto in Grbinsko cesto, se imenuje Cesta Dolenjskega odreda,
—	cesta, ki poteka od Partizanske poti v obliki podkve in se vrača nazaj na Partizansko pot, se imenuje Ulica bratov Poglajen;
Krajevna skupnost Litija — levi breg
—	cesta, ki poteka od Kidričeve ceste proti severovzhodu ob starih blokih in novem naselju proti Pra-proščam, se imenuje Na Dobravi,
—	cesta,. ki povezuje Prisojno ulico in cesto Na Dobravi, se imenuje Prečna ulica,
—	zaselek med Prečno ulico in Praproščami, se imenuje Bobek.
2.	člen
Spremenijo pa se:	|
Krajevna skupnost Litija — desni breg
— Brodarska cesta tako, da po novem poteka od Zasavske ceste pred bencinsko črpalko do ceste Dolenjskega odreda pri avtopralnici, preostali del pa se ukine;
Krajevna skupnost Litija — levi breg
—- Badjurova ulica se spremeni tako, da poteka rtaed Prisojno ulico in cesto Na Dobravi ter zajema dosedanje hišne številke od 1 do 9 in od 2 do 10, preostali del, ki zajema hišne številke od 11 do 21 in od 12 do 22, pa se ukine in preimenuje v Loško ulico
— Bevkova ulica se podaljša od Maroko ve poti do Graške ceste
— Ljubljanska cesta se podaljša do mostu preko reke Save
— Ponoviška cesta poteka od mostu preko reke, Save proti severovzhodu od meje med k. o. Hotič in k. o. Konj ob progi Ljubljana—Zidani most
— Prisojna ulica se podaljša do Prečne ulice.
3.	člen
Občinska geodetska uprava Litija izvede spremembe po tem odloku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, se mora urediti označba ulic in hišnih številk po obstoječih predpisih.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/66
Litija, dne 10. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 486.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 48. seji dne 7. marca 1983 sprejel
SKLEP
o javni ^razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka ŠS 5/3 Pod hribom
1.	člen
Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 5/3 Pod hribom in jo je v obliki lokacijske dokumentacije št. 29282 izdelal ZIL, TOZD Urbanizem LUZ v decembru 1982.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta se
aša na območje v ŠS 5/3 Pod hribom, ki je ome-
o:
—	na vzhodu z ulico Za vasjo,
—	na jugozahodu z ulico Pod hruško,
—	na jugu pa z območjem za rekreacijo ŠR 4.
3.	člen
Dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij za 30 dni od tretjega dne po objavi v Uradnem listu SRS, in sicer v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in v Krajevni skupnosti Zgornja Šiška, Vodnikova 141.
št. 1-103/83
Ljubljana, dne 7. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
487.
Na podlagi 11. člena in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 39. seji dne 9. marca 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi programske rešitve poteka vodovodne trase za odsek Vodarna Brest-Podpeč
I
Javno se razgrne programska rešitev poteka vodovodne trase od Vodarne Brest, do naselja Podpeč, ki ga je izdelal Razvojno-projektivni sektor Podjetja Vodovod-Kanalizacij a TOZD' Mestni vodovod, Ljubljana, pod št. 1132/81 v decembru 1981.
II
Programska rešitev poteka omenjene vodovodne trase iz tč. 1 tega sklepa bo javno razgrnjena v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7, Ljubljana, prostorih krajevne skupr^sti To-mišelj in krajevne skupnosti Podpeč-Preserj e.
Na vpogled bo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter skupnostim in organom za dobo 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Franc Krumberger L r.
\
SEVNICA
488.
Na podlagi' 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 17. marca 1983 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Sevnica predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih" na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo
IL DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 %>.
Davek iz osebnega dohodka delavcev se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
III.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Stopnja davka od dohodka, ki odpade na dohodek od gozda znaša 29 V#.
5.	člen
Davek od dohodka, ki odpade na dohodek iz gozda, se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva ih od tistega dela lesa, ki ga občan porabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva.
Zavezanec mora dejstvo, da potrebuje les za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva dokazati z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom o priglasitvi gradbenih del do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja da-, vek.
6.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) območje občine razdeli na n., III. In IV. skupino v katere spadajo tele katastrske občine:
H. skupina:
Blanca, Boštanj, Breg, Brezovo, Klad j e, Kompolje, Loka, Log, Sevnica, Šmarje, Žigrski vrh in Žurkov
doL
ITI. skupina
Bučka, Goveji dol, Metni vrh, Poklek, Selce, Studenec, Tržišče, Šentjanž, Pijavice, Hubajnica, K ra j n a brda, Krsinji vrh, Malkovec, Ledina, Podboršt, Podgorje, Podvrh, Vrh, Trnovec, Telče, Zabukovje.
IV.	skupina:
Cerovec, Cirnik, Kal, Okroglice, Radež. ;
7.	člen
Stopnje občinskega davka od kmetijstva znašajo:
•/.
—	v	II. skupini	10
—	v	III. skupini	6
—	v	IV. skupini	3
V prepisanih stopnjah predstavlja 1 %> davka prispevek za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica, ki ga je dolžno davčno knjigovodstvo odvajati na poseben račun v smislu 2. točke 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica.
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, razen kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo občinski davek od katastrskega dohodka negozdnih površin še po dodatni stopnji 30 °/o, občinski davek od vrednosti lesa, določenega za posek, namenjen za prodajo pa še po dodatni stopnji 45 %>.
Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
8.	člen
Zavezancem davka iz dohodka od kmetijske dejavnosti se davek lahko predpiše po dejanskem dohodku, če se ukvarjajo predvsem:
1.	s farmsko rejo perutnine:
—	vzrejo brojlerjev nad 20.000 kg letno
—	vzrejo kokoši nesnic z jato nad 1000 kom.
—	vzrejo puranov nad 20.000 kg letno
—	vzrejo jarkic nad 5000 kom. letno
2.	S pitanjem govedi in prašičev v primerih, ko gre za tako imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na predelavo krme na kmetiji.
3.	S proizvodnjo:
—	z drevesničarstvom s površino nad 1 ha
—	s trsničarstvom s površino nad 1 ha
—	z gojenjem cvetke, okrasnih rastlin in sadik, zelenjave na površini nad 2Q a.
9 StSb
Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja */o
	do 39.000	18
od 30 000	do 60.000	21
od 60000	do 160 000	24
od 100 000	do 150.000	23
od 150 000	do 200.000	30
nad 200 000		32
Davek po teh stopnjah pjačipgjo zavezanci, ki jim'Je kmetijstvo gfiroii poklic, nad'višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci davka Qd kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo hi glavni p.9k]ic ea clačujejo davek po teh stopnjah tudi od dohodkov do višine osghnega dor 'z Tr>	zakona o davkih občanov.
10, člen
Za obračunavanje stroškov s<= smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, ki veljajo 'za obrtno dejavnost in normativni stroški kot v koope-
rantskih odnosih, razen če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.
11.	člen
Za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se za zavezance, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od kmetijstva smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za obrtno dejavnost.
12.	člen
Občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, morajo do 31. 1. za preteklo leto vložiti davčno napoved za odmero davka. Istočasno uveljavljajo olajšave za razširitev materialne osnove.
13.	člen
Začasno so oproščeni davka iz. kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa
so z investicijami zavezanca postala uporabna 10 let
2.	na katerih se zasadijo vinogradi in hmelj 5 let
3.	na katerih se zasadijo novi nasadi sadnega drevja	5 let
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo zavezancem, ki so dela opravili strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
14.	člen
Davka na dohodek od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5.000 din in če jim je preživljanje iz kmetijstva edini vir.
Višinski kraji v smislu prvega odstavka tega člena so tale naselja:
—	vsa naselja v. k. o. Huba j niča, Kal, Kladje, Krajna brda, Krsinji vrh, Maikovec, Okroglice, Podgorje, Pod vrh. Poklek, Radež, Selce, Telče, Trnovec, Vrh, Zabukovje;
—	v k o. Boštanj: Apnenik
—	v k. o. Cimik: Mali Cirnik, Svinjsko
—	v k. o. Kompolje: Jablanca, Novi grad
—	v k o. Ledina: Ledina
v k. o. Log: Laze, Preska
—	v k. o. Metni vrh: Metni vrh
—	v k. o. Pijavice: Gabrijelski hrib
—	v k. o. Studenec: Arto
—	v k. o. Tržišče: Sp. Vodale, Vrhek, Zg. Vodale
—	v k. o. Žigrski vrh: Čanje in Žigrski vrh.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim <^elom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ■ vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ter v preureditev' stanovanjskih in gospodarskih prostprov v turistične‘namene,'" še ne glede na višino osebnih dohodkov lahkoprižna olajšava pod naslednjimi'pogoji:
1 da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu In programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organi "pristojen' za kmetijstvo, in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
to
2. da preusmerjajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija oziroma pristojni občinski organi.
Olajšava se prizna v višini 20 °/» od vloženih sredstev, če vloži zavezanec v te namene sredstva v višini vsaj 50 6/» katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 20.000 din. Olajšava ne more znašati več kot predstavlja triletna odmera”davka.
16.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje oziroma so zdravstveno zavarovani' kot kmetje kooperanti in
vlagajo sredstvh za nabavo kmetijske mehanizacije v okviru strojne skupnosti, se prizna olajšava v višini 20 V* od vloženih sredstev pod pogojem, da vloži posamezen zavezanec v ta namen sredstva v višini vsaj 50 °/o katastrskega dohodka svojih zemljišč vendar najmanj 20.000 din. Olajšava ne 'more znašati več, kot znaša triletna odmera davka.
Zavezancem iž zgornjega odstavka, ki vlagajo sredstva za nabavo kmetijske mehanizacije izven strojnih skupnosti se prizna olajšava v višini 20 Vo od vloženih sredstev pod pogojem, da vložijo v ta namen sredstva v višini vsaj 50 ”/o katastrskega dohodka svojih zemljišč vendar najmanj 20.000 din, s tem, , da olajšava ne more presegati 50°/o triletne odmere davka.
17.	člen	,
Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaškd evidenco se prizna po preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1.200 din.
Zavezancem se prizna olajšava na pismen zahtevek, ki ga je treba vložiti do 15. januarja in na podlagi podatkov, ki jih potrdi občinski upravni organ za ljudsko obrambo,, ter se upošteva pri odmeri davka za tekoče leto.
18.	člen
Za vlaganje sredstev v male hidroelektrarne se davek iz kmetijstva zniža za SO0/«, za dobo 5let, če znaša višina vlaganja najmanj 50.000 din.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za začeta vlaganja v preteklem letu na podlagi posebne vloge in ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Vlogo za olajšavo je potrebno vložiti do 15. januarja.
19.	člen'
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega otroka odmerjeni davek od kmetijstva znižg za 2.000 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega, odstavka poveča za 50 e/o.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo se olajšava iz prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %>.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se
prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
20.	člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, še naslednje olajšave:	*
— če pogodbeno oddajo zadrugi nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 25 °/o, če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 15 °/e;
—• če pogodbeno oddajo pristojni organizaciji za zbiranje mleka letno nad 750 litrov mleka na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 35 °/o, če pa pogodbeno oddajo nad 500 litrov mleka, pa 25 °/o.
V smislu določb tega člena se smatra, da zavezanec zadosti pogojem, ko predloži potrdilo delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveze.
21.	člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni ih škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
22.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja ♦/.
	do 30.000	31
od 30.000	do 60.000	36
od 60.000	do 100.000	40
od 100.000	do 150.000	44
od 150.000	do 200.000	48
od 200.000	do 300.000	52
nad 300.000		55
23.	člen
Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z dovoljenjem oziroma potrdilom kot postanski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 22. člena tega odloka.
Enako plačujejo davek občani od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peski, gramoza in kamna, žganje opeke, apna in podobno) in z opravljanjem kmetijskih storitev drftgim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 20 °/o osebnih dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov.
24.	člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila:
—	višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, oziroma od 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnost: v preteklem letu za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic;
—	predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu, povprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno številu delovnih dni v katerih bo zavezanec opravljal dejavnosti, čas rednega letnega odmora ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka;
—	višina skupne stopnje prispevkov in davkov, po katerih plačujejo prispevek SIS in davek od osebnega dohodka delavcev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavarovanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.
25.	člen
Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se povprečni bruto osebni dohodek iz prejšnjega člena lahko zmanjša po naslednjih'kriterijih:
a) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti '
•/.
za 30 za 50 za 75
če predvideni dohodek ne presega 20 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka za 100 odstotkov.
let
—	nad 55 let ;— nad 60 let
—	nad 65 let
—	nad 70 let,
b)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz prejšnjega člena za 25 odstotkov. .
c)	če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja — za 20 odstotkov.
č) če je dejavnost sezonskega značaja za 10 odstotkov.
Povprečni bruto osebni dohodek se poveča, če zavezanec zaposluje delavca — za 20 odstotkov.
26.	člen
Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem znesku je lahko višji od dohodka po merilih iz prejšnjih dveh členov, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji.
Za dohodek po tem členu in dohodek po davčni napovedi se šteje, da so kriteriji iz prejšnjega člena ter predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti, že upoštevani.
V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v Višinskih in odročnih krajih.
27.	člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna davčna olajšava glede na vrsto dejavnosti in višino vlaganja, in sicer v dejavnostih: čevljarstvo, krojaštvo, dimnikarstvo, parketarstvo, zidarstvo, tesarstvo m krovstvo, stavbno kleparstvo, radio mehanika, avtokleparstvo, popravila malih gospodinjskih strojev, elektroinštala-terstvo, inštalaterstvo centralnih kurjav, kemično čiščenje, popravilo tekstilnih izdelkov, orodjarstvo, kamnoseštvo, kovaštvo, urarstvo, kolarstvo, popravila kmetijskih strojev:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki' ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se prizna davčna olajšava v višini do 40 0/o od vloženih sredstev;
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se prizna davčna olajšava v višini do 40 0/e od vloženih sredstev.
Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. davčna olajšava pa znaša 20 °/o od vloženih ^dstev.
Davčna olajšava, iz tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinsko dejavnost v bifejih, postransko gospodarsko dejavnost, dejavnost brez dovoljenja. Olajšava se ne prizna tudi za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
Davčna olajšava se porazdeli na pet let tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih davčnih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom 2:1.
Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec ob vložitvi davčne napovedi.
28.	člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, dimnikarstvo, tesarstvo in krovstvo, stavbno kleparstvo, radio-mehaniko, avtokleparstvo, popravila malih gospodinjskih strojev, elektroinŠtalaterstvo, avtomehaniko, inštalaterstvo centralnih kurjav, kemično čiščenje, kamnoseštvo, • kovaštvo, urarstvo, kolarstvo, servisiranje kmetijskih strojev, se odmerjeni davek zniža za 406/e.
Zavezancem, ki so prvič v občini Sevnica ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok navedenih v prvem odstavku tega člena in, ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 5 let opravljali redno to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 •/«, za drugo leto za 50 »/o in za tretje leto poslovanja za 30 •/•.
Pod enakimi pogoji se za prvo leto v višini 50*fe, drugo leto v višini 40 •/« in tretje leto v višini 36 •/•
priznajo olajšave tudi drugim zavezancem razen zavezancem iz tretjega odstavka 27. člena tega odloka.
- Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanj drrf davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti
Šteje se, da je zavezanec pričel z gospodarsko dejavnostjo, ce ni prej Opravljal gospodarske dejavnosti V drugi občini.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka ni mogoče priznati, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enakO ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici.
Olajšave iz prvega odstavka tega člena se priznajo največ do višine enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
29.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu ož. delovni praksi ati zaposlujejo invalide, še prizna davčna olajšava v višini iS%> od iž-plačanih nagrad, oziroma osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi prejemki' od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca, ter vse družinske član? gospodinjstva. Dohodki, doseženi š samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji iz tega člena priznavajo olajšave v višini 10 %> od odmerjenega davka.
30.	člen
ženo z izvozom blaga in storitev odmerjeni davek zniža:
•/.
za 5 za 10 za 15 za 25 za 35
Davčna olajšava iz ■ tega odstavka sč prižha žg pri odmeri davka za leto 1988:
32,	člen
Skupne olajšave v ptisameznem letu ne morejo presegati 80 "Z* * odmerjenega davka razen v primerih določenih v 25. členu tega odloka.
33.	člen
Davek po odbitku od gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raZilašalcev in prodajalcev časopisov, kfijig, revij, ih podobno, bd prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjetlilcov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 »/o inva-lidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 °/o,
2.	od provizij poslovnih agentov ih poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25 °/o,
če znaša dstotni- delež Izvoza °/e
5 do 10 id do 20 20 do 30 30 do 50 56
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn se prizna olajšava glede na višino vloženih sredstev za dobo treh let in sicer:
Za vlaganja	Znižanje davka za •/•
do 150.000 din	10
do 150.000 din do 300.000 din	20
nad 300.000 din	30
Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki je določen za vložitev havčne napovedi.
* 31. člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga In storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, dose-
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke, 40 Vo
Predlagatelj mora pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine.
Od dohodkov Od obiranja hmelja in sadja, od dohodkov v zvezi s popisom prebivalstva, od dohodkov od popisa vrednosti stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov, pluženja snega, tovorjenja blaga za planinske postojanke, dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov, ki jih prejemajo oskrbovanci domov počitka v delovni terapiji, od dohodkov zbiralcev odpadnega materiala (papirja, železa, stekla itd.) od dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, od dohodkov od prevozov m1eka od proizvajalcev do zbiralnice mleka m od dohodkov
doseženih s prenosom mrličev v domovih počitka se davek po odbitku ne plačuje.
Od dohodkov za fizična dela posameznim krajevnim skupnostim, dohodkov, ki jih prejemajo invalidi, kategorizirani pri' invalidski komisiji skupnosti za zaposlovanje in od dohodkov od prevoza smeti, fekalij in odpadkov se davek po odbitku ne plačuje, če skupni dohodki iz tega naslova v posameznem koledarskem letu ne presegajo 20 °/o povprečnega čistega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA POKLICNIH DEJAVNOSTI
34.	člen
Davek od dohodka iz samostojnega opravljanja poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja •/«
	do 30.000	31
od 30.000	do 60.000	36
od 60.000	do 100.000	40
od 100.000	do 150.000	44
od 150.000	do 200.000	48
od 200.000	do 300.000	52
nad 300.000		55
35.	člen .
Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic in občani, ki opravljajo to dejavnost brez dovoljenja, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 30. člena.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu se lahko davek iz poklicnih dejavnosti odmerja v pavšalnem Znesku po merilih, ki veljajo za odmero davka iz gospodarske dejavnosti. .
36.	člen
Davek od intelektualnih dejavnosti po odbitku oziroma v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 40e/e
Davek po odbitku od intelektualnih storitev se ne plačuje od dohodkov kulturnih in telesnokulturnih animatorjev, ki jih pridobivajo v društvih v okviru občinske zveze telesnokulturnih organizacij, če skupni dohodki v posameznem koledarskem letu ne presegajo 30 "/o povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slovenili v preteklem letu.
37.	člen
Olajšava iz tretjega odstavka 28. člena odloka se uporablja tudi za odvetnike.
Olajšave iz 29. člena tega odloka se smiselno unorabljajo za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
VI.	DAVEK OD DOHODKOV IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
38.	člen
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (nadaljnje besedilo: davek iz avtorskih pravic) se plačuje po stopnji 200/e.
Od dohodkov iz avtorskih pravic, od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igraščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih, in podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40%.
39.	člen
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno" kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo davek po stopnji 6%.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40.	člen
Davek na dohodke od premoženja In premoženjskih pravic, se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja •/«
	do 30000	34
od 30.000	do 60.000	38
od 60.000	do 100.000	42
od 100.000	do 150.000	46
od 150 000	do 200.000	50
od 200.000	do 300.000	54
nad 300.000		60
41.	člen
Davek na dohodek od premoženja od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin se ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
42.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje In uporabljanje.
43.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 6.000 din letno.
Davek od dohodkov od premoženja se zniža za 50% zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta
OK ZSMS ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom.
Olajšave iz drugega odstavka tega člena se ne prizna v primerih, ko se sobe istočasno oddajo tudi zasebnikom.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
44.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);
2.	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih.
45.	člen
Davek od stavb se plača od čsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
46.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
—	po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe,
—	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu zazidave ali' nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, več stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kle-. ti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Za določitev vrednosti stavbe na način £z prvega odstavka se uporablja tudi točkovanje v skladu s pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
47.	člen
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost m* koristne stanovanjske površine ob upoštevanju določb 48. člena uporabi' količnik:
—	ob izvedbi pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi količnik 1,00
—	ob izvedbi pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni količnik 0,90
—	ob izvedbi pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni količnik 0,70
—	ob izvedbi pri kateri je predbočno zidovje, stropi leseni količnik 0,60
Vrednost m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša:
%
—	pri	kletnih prostorih	za	73
—	pri	ložah	za	30
—	pri	balkonih	za	75
—	pri	mansardnih	prostorih	za	20
—	pri garažah kot samostojni gradbeni
objekt	za 66
Vrednost m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 % ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
48.	člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija) k$ se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ta ne spreminja razen v primerih iz 51. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do sprememb vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
49.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave, ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena *rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
50.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1983, oziroma kasneje povečala za več kot 20 %>. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Za 'stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora, vsako leto do 31. 1. za preteklo leto, predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
51.	člen
Zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedeni' v 14. členu tega odloka ne plačujejo davka od stavb. Olajšave, priznane po tem členu se ne priznajo lastnikom prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s temi prostori
52.	člen
Zavezancem davka na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10*/» za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
53.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
•/.
— od stanovanjskih stavb, stanovanj in ga-
ni
0,12
—	od poslovnih prostorov	0,20
—	od počitniških hiš	0,50
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
54.	člen
Davek od dobitkov od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %>.
Davek se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000.
X.	DRUGE DOLOČBE
55.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti občinski upravi za družbene prihodke podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, določenih z zakonom o davkih občanov in na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
56.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davka se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev,
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna v tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena.
57.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno fejavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin..
Višina obveznosti, za katere morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi na podlagi katere je bil v občini odmerjeni davek od obrtne dejavnosti v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi
poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
58.	člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo
—	avtotaxi
—	stavbne obrti
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo
—	opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
59.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečni odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti,
2.	ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XIL VLOŽITEV NAPOVEDI
60.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo vložiti napoved do 31. januarja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje.
62.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 11/73, 43/73, 16/74, 6/75, 5/76, 4/77, 5/78, 11/79, 32/80, 13/81, 11/82 in 23/82).
St. 42-6/83-1
Sevnica, dne 17. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine ■ Sevnica Jože Bavec 1. r.
489.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za investicije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78 in 25/80) je Skupščina občine Sevnica na seji dne 17. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
Spremeni se 3. člen odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 7/82) tako, da znaša stopnja posebnega občinskega davka iz osebnega dohodka 0,6 0Z«.
2.	člen
Davek po tem odloku se obračunava dd osebnih dohodkov izplačanih po 1. aprilu 1983.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-10/83-1
Sevnica, dne 17. marca 1983.	,
Predsednik Skupščine občine
Sevnica
Jože Bavec 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
490.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 4. členu odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1-132/80) in 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82)
na seji dne 16. marca 1983 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen za geodetske storitve v občini
Slovenske Konjice
I
Cene geodetskih storitev določene v odloku o cehah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1-123/80) se
valorizirajo tako, da znašajo:	din
— terenska ura dela	'300
— pisarniška geodetska ura dela	300
— ura dela risarja	200
— ura dela figuranta	170
II
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sVeta Skupščine občine Slovenske Konjice o valorizaciji cen za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 16-922/81).
III
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/83-1
Slovenske Konjice, 16. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice '	Janko Kovač 1 r.
ZAGORJE
491.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 6. člena zakona O zdravstvenem varstvu, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma, o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje za obdobje 1981—1985 ter dohodkovne možnosti so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje ih občani po delegatih v skupščini na seji dne 2. marca 1983 sprejeli
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen
Spremeni oziroma dopolni se 39. in 40. člen samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki ga, je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje na seji dne 14. 2. 1978, uporablja pa se od 1. 5. 1978 dalje, tako da se glasi:
»39. člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev t zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
1.	80 °/o od osnove,
2.	100 %> od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi,
3.	100 "/o od osnove ne glede na vzrok zadržanosti, vojaškim vojnim invalidom ter borcem NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. o. 1945
40
Nadomestilo osebnega nodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od
dela dalje in znaša:
1. 100 °/o od osnove, zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe in v primerih iz 32. člena tega sporazuma, razen delavcev, zaposlenih z manj kot polovico delovnega časa,
Ž. 70 °/o od osnove zaradi nege obolelega otroka ali zaradi nege drugega obolelega ožjega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva, če ju odredi zdravnik.«
2.	člen
Določila sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se vnesejo v samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki bo nadomestil sedaj veljavni samoupravni sporazum.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi' v Uradnem
vestniku Zasavje ter Uradnem listu SRS, uporablja
pa se od 1. marca 1983 dalje.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje
Jože Omahne 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Vrhnika), objavljenem v Uradnem listu SRS, številka 8-411/83 z dne 11. III. 1983 manjka v prvem odstavku 11. člena za tretjo vrsto, četrta vrsta, ki se glasi: »v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega«.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
440.	Zakon o družbenem sistemu informiranja	G25
441.	Priporočila in sklepi o aktualnih vprašanjih urejanja
delovnega časa	x	631
442.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o spreminjanju
kratkoročnih kreditov narodnih hank republik in Narodne banke Avtonomne pokrajine Vojvodine danih Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje, v dolgoročne kredite za dopolnilno kreditiranje izvoza opreme in ladij ter izvajanje investicijskih del v tujini na kred t	631
443.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi oziroma imenovanju
dveh članov Komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose	632
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
444.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih	632
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
445.	Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega
prispevka solidarnosti v mesecih aprilu, maju, juniju in juliju 1983	G32
446.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka zi financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1983	633
447.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	636
448.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji
v letu 1982	637
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
449.	Način priprav* investicijsko tehnične dokumentacije,
postopek odobritve sredstev -n spremljanje učinkov investicij	*	637
450.	Sklep o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1982	X	641
451.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem
načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983	641
452.	Ugotovitveni sklep o spremembi in dopolnitvi ugo-
tovitvenega sklepa o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983	641
Stran
453.	Sklep o poprečni neto prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	642
454.	Sklep	o	uskladitvi pokojnin	642
455.	Sklep o določitvi enkratnega letnega zneska za rekreacijo v letu 1933	643
456.	Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje
osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 3982	643
457.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka	644
458.	Sklep	o	višini invalidnin za telesno	okvaro	644
459.	Sklep	o	višini dodatka za pomoč	in	postrežbo	645
460.	Sklep o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske
osnove	645
461.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	645
462.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o osno-
vah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983	645
463.	Sklep o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja 646
464.	Sklep o zaključnem računu Skupnosti starostnega
zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1982	646
465.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi
prispevkov kmetov-zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1983	647
466.	Ugotovitveni sklep o spremembi in dopolnitvi ugoto-
vitvenega sklepa o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1983	647
467.	Sklep o premoženjskih pogojih, pri katerih se šteje,
da je kmet zavarovanec socialno	ogrožen	647
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
468.	Odlok o upravljanju in razpolaganje s stavbnim zemljiščem (Brežice)	648
469.	Odlok o proračunu občine	Celje za	leto	1983	651
470.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Celje)	653
471.	Odlok o prenehanju odloka o zmanjšanju amortiza-
cijskih stopenj za osnovna sredstva organov in organizacij. katerih dejavnost se financira iz proračuna občine Celje	657
472.	Odlok o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu
1983 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega spoiazum.a (Celje)	657
473.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje	657
474.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje	657
475.	Sklep o uskladitvi preživnin v letu 1983 z ugotovlje-
nim zvišanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (Celje)	658
476.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 (Cerknica)	659
477.	Sklep o valorizaciji preživnin v	letu	1983 (Grosuplje) 660
478.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Laško	660
479.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
starega mestnega jedra Laško	661
480.	Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih In
drugih preiskavah v letu 1983 v	občini Idrija	662
481.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sani-tarne preglede živali in živil živalskega Izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka
za javno potrošnjo v občini Idrija	663
482.	Sklep o valorizaciji preživnin v letu	1983	(Kočevje) 664
483.	Odlok o proračunu občine Litija	za	leto	1983	664
484.	Odlok o davkih občanov (Litija)	665
485.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic in cest na
območju mesta Litija	672
486.	Sklep o Javni razgrnitvi spremembe In dopolnitve
zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka 8S 5/3 Pod hribom (Ljubljana šiška)	673
487.	Sklep o javni razgrnitvi programske rešitve poteka
vodovddne trase za odsek Vodarna Brest—-Podpeč (Ljubljana Vič-Rudnik)	'	674
488.	Odlok o davkih občanov (Sevnica)	674
489.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmer-
janju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Sevnica)	681
490.	Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve v občini Slovenske Konjice	682
491.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma
o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Zagorje)	682
— Popravek sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od l. januarja 1983 dalje (Vrhnika)	683
nik naselij SR Slovenije
Na željo mnogih organizacij je založba CZ Uradni list SRS pripravila v sodelovanju z Zavodom za statistiko in Republiško geocfetsko upravo novo spremenjeno in dopolnjeno izdajo imenika naselij v naši republiki, ki vsebuje:
—	seznam občin, katastrskih občin in pripadajoča naselja (z registrskimi številkami);
—	seznam krajevnih skupnosti po občinah in s šifro krajevne skupnosti;
—	imenik naselij s pripadnostjo občin, krajevni skupnosti in pošti (s poštno številko);
—	medobčinska območja;
—	registracijska območja;
—	seznam rednih in samoupravnih sodišč (splošnih in posebnih);
—	seznam SDK s karakterističnimi številkami;
—	območja občinskih geodetskih upravnih organov.
Vsi seznami so opremljeni tudi z več grafičnimi prikazi, ki jih je pripravila Republiška geodetska uprava.
Cena 500 din
Naročila sprejema: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva IZ — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenj« Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72