Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
v IjoWiam, dne 31. januarja '934.
XIV. leto.
Telefon 5t 30-40
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakepi 25. y meseca. Pom-mezna šter, 1 Dol.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne Tračaj*.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejem»' jo. — Uredništvo ta upravništvo v Ljnl» Ijani, Št Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40l
^1 dsrsaša žrtvovanja pmname
ali imiienlštvo m bedo.
Pod tem imenom prinaša Ratni Invalid članek, ki je pomemben in za naš današnji položaj stvaren, zato je dobro, ako ga čitajo tudi naši člani.
»Naše vojne generacije so na žalost že znatno razredčene, zato uobče ne mo-morejo pojmovati minulih dogodkov in pravilno ceniti zaslug borcev in onesposobljenih herojev-bojevnikov invalidov za državo in narod. Tako se je v zadnjem času celo kakor dogovorjeno vse kar je živo, dvignilo proti vojnim žrtvam in se prizadeva, da jim onemogoči vsak poizkus, da si vsaj same pomagajo. Javnost opravičuje tak postopek najpogosteje z razlogi, za katere ne vemo, kaj naj mislimo. Pri tem je šlo tako daleč, da nam postaja vedno bolj neprijetno, da vedno na to opozarjamo.
Na glave onih, ki so s svojo krvjo napisali najlepše strani zgodovine, odkar obstojata nacija in država, se koplje samo ono, kar jih ponižuje ali otežkoča njihov položaj. Brezštevilne krivice, ponižanja in zapreke se povzročajo vojnim žrtvam toda, da nikdo ne zardi, da se nobenemu ne studi, da nobenemu srce ne zadrhti od krivic; temveč vedno se vse to cinično utemeljuje z razlogi gotove potrebe. Kolikor bolj se oddaljujemo od vojnih let. tem brezobzirnejše postaja to postopanje.
Proti takem ravnanju mi nimamo dovolj moči, da bi se borili. Tudi nam manjka volje, ker se že več let borimo, da bi obelodanjali vse. kar je neposredno in brezobzirno storjeno proti vojnim žrtvam in njihovim interesom poedinim ali skupnim.
Ako je treba še danes dokazovati, da so onesposobljeni borci zaslužni za narod, da mora imeti družba napram njim ozir. potem je zares nespametno slepim namiga vati in gluhim dokazovati. Ves svet očitno vidi bedo, v kateri žive vojni invalidi že leta. Vendar pa je ta svet lažje uveriti. da ni tako, da so oni preskrbljeni. ker imajo dom za slepe (v katerem ni niti enega slepega invalida), ker imajo protezne delavnice (v katerih pride vsak drugi na vrsto, da se preskrbi!), ker imajo invalidsko podporo (katera pride po pravici na vsakega de-setega invalida v državi), ker je med njirm . i gojencev humanitarnih ustanov od par tisoč, kolikor bi jih moralo biti),
ker imajo dve koloniji (v katerih životan neko hko desetin, od deset tisoč invalidov. ki vsak dan čakajo na košček zemlje), ker ima izučenih a nesposobnih borcev (ki so leta in leta brez služb) itd.
Cele legije vojnih veteranov so postale družaben balast, na katerega se toliko misli, kolikor se želi, da se ga spravi čimprej s sveta.
Nobenega ne gane danes težka usoda onesposobljenih borcev, ki konča-vajo svoje čemerno življenje v siromašnih^ kočah, prikovani na posteljne deske ze petnajst let, izbrisani od priznanja in pomoči. Nobenega ne gane štirideset tisoč onesposobljenih ljudi ki
se danes nahajajo v največji bedi zbrisani celo od pravice, da bi se smeli '^azivati »vojni invalidi«. Ako pa je ka-^Ternu revežu, obremenjenem z dru-dano, da živi od dohodkov stra-fmsča’ Potem je to nečasten poklic in t,sto se mu vzame iz »navedenih« raz-'ogov. pri tem pa njhče ne vpraša, od ^esa bo dalje živel? Ako je enkrat dobil trafiko pod povoljnimi pogoji, je danes ne more več držati, ker ne more J- nje vzeti kakšen dinar zaslužka v humanitarne svrhe.
V plašnosti mnogi danes mislijo, da bodo odgovornost za svoje delo bolje Prikrili, ako ono, kar v očeh nesrečnih
vojnih invalidov predstavlja tron, preprečujejo ne videči zrna v svojih očeh. Ko mečejo svetu prah v oči, mislijo mnogi, da se neče videti onega, kar pošten svet revoltira.
Mi smo priče simptomatičnega pojava, da moralo branijo ravno oni, ki je sami niso imeli, tako da je danes zares razgaljena.
V taki sredini je res težko najti idealno predvojno požrtvovalnost, še težje pa spoštovanje velikih nacijonalnih del, pred katerimi se je treba drugače pokloniti. Ali moremo mi vojni veterani mirno čakati konec življenja, uverjeni, da bo naše veliko delo ohranjeno, ako j vse dni prisostvujemo prizorom izigravanja vsega onega, kar je prej v resnici bilo moralno in izvršeno.
Enkrat za vselej je treba razčistiti vprašanje, ali požrtvovalnost v vojski zares prinaša priznanje ali samo muče-ništvo in bedo, tako kot je prineslo nam? Ako so današnji nezdravi odno-
šaji v družbi samo prehodni, vemo, kje nam je mesto in kaj naj delamo, toda mi moramo delati na tem, da se ti od-nošaji čim prej spremene, ker smo v sedanjih prilikah izgubili vse, kar je bilo med nami najboljše. Morala ne bo nikdar ogrožena od vojnih žrtev, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah se nahajajo. Moralizriati na račun nečesa, kar ne obstoji, je nesmiselno, moralizirati na račun bednih je greh; moralizirati na račun vojnih invalidov je nedostojno človeka.
Mi se zavedamo, kako neprijetno je vsak dan ponavljati te stvari, posebno v tem slučaju, ako je očividno, da se oni, kateri bi morali vse čuti in vedeti, uporno glušijo v naše prošnje in klice. Toda mi vršimo svojo dolžnost častno in pošteno in jo bomo vršili dotlej, dokler nam bo mogoče. Ako to več ne bo. hočemo napraviti poslednji napor: pokazati hočemo našemu narodu, da smo zvesti in dosledni svoji svitli prošlosti in ko pride čas, moremo dati tudi moški odpor, ki se oblikuje junakom, ki so stokrat s preziranjem gledali smrti v oči.
VeiKastei* laven zbor vseh börc&v«
Mogočni idealni pokret, ki so ga napravile mirno sporazumno in brez vsakih medsebojnih zaprek naše bojevniške organizacije dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, invalidov, četnikov in bivših borcev, z osnovanjem Zveze borcev Jugoslavije, je pokazal velik odziv med našim ljudstvom. To nam priča najbolje velik shod v proslavo obletnice Kraljevega 6. januarskega manifesta, ki ga je to novo Združenje borcev Jugoslavije priredilo v Unionski dvorani v Ljubljani, dne 7. januarja t. 1. i Ob tej priliki je novo združenje stopilo prvič v javnost, razvilo svoj program, ki se zrcali v geslu izraženem na tem shodu: Nov čas — novi ljudje.
: Strankarstvo, sovraštvo, preteklost naj , izgine.
1 Sporazum med bojevniškimi organi-j zacijami vodi samo misel: »Kako pomagati narodu in državi.«
Združenje borcev Jugoslavije ima vzvišene cilje, kako povezati v eno celoto ves narod, doslej razbit in ne-: složen.
Velika organizacija naj obseže vso ! širno Jugoslavijo, ki naj bo znanilka nove velike dobe, lepših dni za vse Slovence, Hrvate in Srbe, za vse družabne sloje brez razlike, ki hočejo delati in ki imajo smisel za skupnost, za velike državne in narodne koristi.
Jugoslov. bojne organizacije preši-nja enotna vera, enoten duh in imajo vsezmagujočo voljo, ki bo šla preko vseh križev in težav po začrtani poti v dobro Kralja, Naroda in Domovine. Združenje borcev hoče, da postani Jugoslavija pod žezlom narodne dinastije Karadžordževičev močna velika sila, ki bo združevala v enem bratskem sožitju vse Slovence, Hrvate in Srbe. Hoče, da se v svobodi zbliža, sprijazni, združi ves slovanski jug od skrajnih mej, kjer stanujejo Slovenci, pa do slovanskega Črnega morja.
Je trdno na braniku narodne svobode ter državne neodvisnosti in nedotakljivosti. Zato ve ceniti našo slavno narodno vojsko, najboljše jamstvo za nhr in svobodni razvoj države in ljudstva v delu in napredku.
Združ. borcev je nadstrankarski po-ret v dobrobit celega jugoslov. naroda m celotne države.
S takimi smernicami so govorniki obširno razvili program združenih borcev, ki hočejo v teh kritičnih časih složno aktivno nastopati v javnosti.
Odziv je bil velikanski, dvorana nabito polna, navzočih je bilo okoli £000 ljudi.
Žal, da ne moremo prinesti vseh govorov. Zbor je otvoril predsednik tov. Küster Avgust (dobrovoljecj s pomembnim navdušujočim govorom .
Prvi podpredsednik tov. Lorger (dobrovoljce in predsednik rez. oficirjev) je jedrnato zavrnil neke ovaduhe, ki so se pojavili takoj v začetku proti Združenju.
Obširno in zelo stvarno je govoril tov. Vidmar Stane o »Gospodarstvu in našem novem pokretu, ter je v gotovih podatkih in navedbah predočil skrajno slabe razmere, ki rode današnjo bedo, brezposelnost in splošno krizo. Med izvajanjem je bil večkrat prekinjen s frenetičnim aplavzom in vzkliki.
Kot tretji govornik je nastopil tov. Marinko Ivo (bojevnik in vojni invalid), ki je govoril »O kmetu in novem gibanju«. Povdaril je, da je kmet steber države, navezan na zemljo in kmečki dom.
Narod, ki se drži svoje zemlje, nikoli ne propade. Kmet mora imeti prepričanje, da je država njegova in zanj ni ničesar drugega kot zajednica kmečkih domov in vasi.
Naš pokret naj združi vse tovariše k veliki vzajemnosti, ki je bila preizkušena v strelskih jarkih. Njegov govor je mestoma žel veliko odobravanje. Na to je govoril tov. Štefe Matko (predsednik našega Obl. odbora). Njegov govor prinašamo na koncu v celoti.
Navzoč je bil tudi odposlanec Sre-dišnega odbora udruženja invalidov iz Beograda tov. Lješevič, ki je pozdravil zborovalce in izrazil prepričanje, da se bo nov pokret razširil po celi Jugoslaviji in vstvaril kmalu Savez ratnika Jugoslavije«.
Bil je viharno pozdravljen.
Zbor sta pozdravila še v imenu na-cijonalistično-socijalne fronte Jugoslavije g. Valentič in v imenu četnikov tov. Kapus, ki je povdaril, da bo novo gibanje usmerjeno za svobodo duha in bratov. ki čakajo rešitve.
Kot zadnji govornik je nastopil tov. Fabjančič Vladislav (dobrovoljce), ki je obširno razložil program »Boja«, kakor se zveza imenuje skrajšano.
Njegov govor, ki je citiral že uvodoma navedene programatične stavke in še mnogo drugega, o namenu in programu Zveze, je užigal navdušenje in velikansko pritrjevanje.
išednl	zbor
Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino
se vrši
v nedeljo, dne 11. marca 1934 ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
Dnevni red bo objavljen v februarski številki »Vojnega Invalida«. Na predvečer, dne 3. marca 1934 ob 20. uri se vrši ravnotam delegatska konferenca. Zaprošeno je za vozno olajšavo. Krajevne organizacije se opozarjajo, da naj na ta dan ne sklicujejo svojih občnih zborov.
zbori se vrše-
Dne 2. februarja 1934:
V	Ljutomeru ob 9. v pisarni Krajevne organizacije udr. vojnih invalidov.
Dne 4. februarja 1934:
V	Novem mestu ob 9. uri v mali dvorani Sokolskega doma.
V	Ribnici ob-pol 10. pri tov. Škrab-cu na Hrovači.
Dne 11. februarja 1934:
Na Jesenicah ob 9. v Ciril Metodovem otroškem vrtcu na Savi.
V	Slov. Bistrici ob pol 11. pri g. Av-, guštinu.
V	Murski Soboti ob 10. v restavra-j ciji pri kolodvoru.
Dne 18. februarja 1934:
V	Ormožu ob pol 9. v Društvenem domu.
V	Trebnjem ob 14. (2. popoldan) v Občinskem domu.
V	Šoštanju ob 9. v hotelu Jugoslavija
V	Žužemberku ob 2. pri g. Mlakarju.
V	Žireh ob 11. v občinskem domu.
Dne 25. februarja 1934:
V	Beltincih ob 10. v osnovni šoli v Odrancih.
V	Metliki ob 9. v osnovni šoli.
V	Zagorju ob 10. v gostilni Kovač, Toplice.
V	Mokronogu ob 10. v stari šoli pri cerkvi.
V	Kranju ob 9. v gostilni Jahač.
V	Ljubljani ob 9. v dvorani Delavske zbornice.
Dne 4. marca 1934:
V	Moravčah ob 11. v osnovni šoli.
!ie'
Tovariši in tovarišice, vaša dolžnost da se občnih zborov vsi udeležite.
Govore je prenašala radiopostaja.
Dobri dve uri so poslušalci do zadnjega vztrajali in dajali duška svojemu navdušenju.
Zbor je trajal od pol 11. skoro do 1.
S tem si je Zveza borcev Jugoslavije svoje stališče in napredek močno utrdila v javnosti, ki ima veliko zaupanje v njo in njeno bodoče delo.
Govor tov. Štefeta Matka na tem zborovanju je bil sledeči:
Tovariši bojevniki! Cenjeni zbor!
Svetovna vojna je zadala človeštvu mnogo gorja in pretresla temelje družabnega reda.
Povzročila je mnogo novih političnih, še več pa socijalnih ter gospodarskih problemov.
Prva dolžnost vsake države po končani vojni je bjla, posvetiti glavno skrb gospodarskim in socijalnim vprašanjem.
Brez gospodarske urejenosti in brez socijalne pravičnosti ni ljudskega zadovoljstva; nezadovoljstvo pa rodi nemire, razredne boje in politične zapletljaje.
Vojna je uničila narodom skozi stoletja z največjimi napori pridobljene do-
brine, prizadejala je ljudem najhujše duševne in telesne rane.
Med najbolj prizadetimi je vojni invalid. Vojna mu je vzela vse. Nekdaj, mlad, zdrav in vesel, je danes duševno potrt, telesno pohabljen in bolan.
Vojni invalid ni samo žrtev vojne, , postal je tudi žrtev povojnih razmer. ; Ali je potrebno, da je dvojna žrtev?
Mnogoštevilne vrste vojnih invalidov so povzročile nov poseben problem, ki nima samo socijalnega obelež- 1 ja, je tesno zvezan z narodno gospodarskim in državnoobrambtiim problemom. : Invalidski problem kot tak bi moral biti ; vsled svoje velike važnosti že davno j rešen. Ugotoviti pa moram, da v tem ! oziru ne napredujemo, marveč celo in j zelo hitro nazadujemo.
Vojni invalidi v Jugoslaviji, zaveda- j joč se važnosti in resnosti tega vpra- ' šanja, smo se takoj po končani vojni j in ujedinjenju združili v svoji vsedržav- ! ni organizaciji, temelječi na edinstveni ; podlagi, slogi, bratstvu, ljubezni in ena- ' kopravnosti, v »Udruženju ratnih inva- : lida Kraljevine Jugoslavije«.
Bivši borci, ki smo se borili v sve- I tovnem metežu z ramo ob rami ali pa i po sili takratnih razmer stali drug pro- | ti drugemu kot sovražniki, smo pozabili na preteklost, se združili in stavili j vse naše preostale moči na razpolago za zgraditev novega skupnega doma — Jugoslavije.
Udruženje vojnih invalidov se je zavedalo svoje naloge in resnega položaja naših vojnih žrtev.
Zbralo je v svoje vrste razburkane, po vojni zbegane mase najbednejših ljudi, ki so se borili in se še borijo z nadčloveškimi napori za svoj obstanek.
Vkljub vsem težavam, stopamo vojni invalidi že skozi dobro desetletje po edino pravi poti, to je po poti edinstva, sloge in bratstva ter pravega Jugoslovanstva, posuti s trnjem, prepleteni z neštevilnimi ovirami nerazumevanja in ponekod celo podlo izkoriščani od ljudi — sebičnežev, ki pod krinko lažnega patriotizma in lažnega nacionalizma odjedajo najbednejšim zadnji košček črnega kruha, ljudi, ki so nas obmetavali in barvali z najrazličnejšimi barvami separatizma, regionalizma, anacijonalno-sti itd.
Še z večjim navdušenjem in samozavestjo stopamo vojni invalidi po isti poti sedaj, katero nam je utrdil naš pre-vzvišeni zaščitnik in gospodar kralj Aleksander v svojem 6. januarskem manifestu. Vojni invalidi v Jugoslaviji smo trdno prepričani, da bo naše invalidsko vprašanje, za katerega rešitev se borimo že dobro desetletje, za nas povoljno rešeno le, ako vztrajamo na tej poti, prepričani, da je spas Jugoslovanov in rešitev socijalnih, gospodarskih, kulturnih in narodnoobrambnih vprašanj odvisna le od dela in žrtev v tem pravcu.
Invalidsko vprašanje pri nas naletava celo povojno dobo na nerazumevanje. Srbi so imeli v bivši Srbiji mnogo bolje urejeno invalidsko zaščito od sedanje. Pri nobeni bivši politični stranki nismo našli razumevanja in naklonjenosti za pravično rešitev naših potreb in pravic, najbrže zato, ker ne poznamo političnih kupčij in avantur ter v svoji skromnosti in potrpežljivosti ne obešamo našega čistega patriotizma na veliki zvon.
Imeli srno tri invalidske zakone. Vsak se je le dotaknil invalidskega vprašanja površno, polovičarsko. Noben od teh zakonov pa se ni izvajal v praksi v zaščito, marveč v škodo invalidom. Dobre določbe so se prezirale, trde pa z vso strogostjo izvajale. Tako imamo na invalidninah stalne zaostanke. Samo v področju dravske banovine presegajo danes zaostanki štiri milijone dinarjev. Za najpotrebnejše proteze in druge ortopedične pripomočke vedno primanjkuje sredstev in smotrenega gospodarstva. Za nameščanje vojnih invalidov v državnih in privatnih službah obstojajo posebne določbe, katere bi morali poklicani pod kaznijo izvrševati, se ne izvršujejo. Pri podeljevanju raznih privilegijev, t. j. prostih koncesij, vlada protekcijonizem, osebne koristi itd. Do danes po petnajstih letih ujedinjenja mnogo vojnih invalidov nima niti rešenj v rokah. Vsled tega je razumljivo, da nimamo niti pravega
številčnega stanja vojnih žrtev, ki služi za osnovo smotrenega reševanja tako važnega vprašanja, kot je invalidsko.
Invalidsko vprašanje posega v vse stanove. Invalid pripada kmetu, obrtniku, delavcu in nameščencu. Zato vprašanje teh stanov močno posega tudi v invalidsko vprašanje. Radi svoje invalidnosti zavzema invalid v vseh stanovih posebno stališče, ki zahteva iz socijalnih vidikov posebno uvidevnost.
V zakonodavstvu bi se moralo upoštevati ta dejstva in zaščititi slabejšega t. j. invalida. Pri izvrševanju vse stanovske zaščite se doslej ni vpošteva-io vojnega invalida. Tako so vojni invalidi ostali v velikem številu brez dela, celo brez pravice do dela, zaščite in pomoči. Vojni invalid, bojevnik odklanja miloščino. Uvideva težko gospodarsko in finančno stanje, zato ne dopušča preobremenitve davkoplačevalca. Zahteva pa delo in socijalno pravičnost.
Z delom se bo pošteno preživljal in vzgajal deco v pravem narodnem in državnem duhu. Na ta način bo invalid- '
sko vprašanje smotreno in uspešno rešeno.
Vojnim invalidom in vsem žrtvam v Jugoslaviji je velevala dolžnost do naroda in države združiti se v skupne vrste k delu, samopomoči in žrtvam za ureditev svojega ter vseh narodnih in državnih vprašanj. Dosledni v izvrševanju državljanskih dolžnosti se združujemo z vsemi bivšimi bojevniki, ki najbolje vedo, kako je priborjena naša svoboda. Le bojevniki morejo pravilno preceniti vrednost našega skupnega doma Jugoslavije, zato ga bodo znali v danem trenutku tudi s puško v roki najbolje braniti.
Samo tovariši iz bojnih poljan, ki j so v dimu topov, min in mitraljez do- ' kazali viteštvo, nesebičnost, čisto ljube- | zen in bratstvo do sotrpina, zamorejo : pravično oceniti žrtve vojne.
Zato vsi v vrste Združenja borcev i Jugoslavije, vsi, ki ste za socijalno pravičnost, narodno slogo in ljubezen, vsi pravi Jugoslovani, Zbor!
(Burno pritrjevanje.)
II 3.
Na znanje vsemu članstvu.
Središnji odbor obvešča, da je II. plenarna seja širšega Sred. odbora dne 18. do 21. novembra i. 1. sklenila:
1.	Da se morejo v Udruženje vojnih invalidov včlaniti in vživati vse pravice po obstoječih pravilih vsi vojni invalidi, ki so bili priznani po invalidskem zakonu iz leta 1925 in vse take vdove in sirote. To velja do uzakonjenja sprememb invalidskega zakona iz leta 1929, šele potem izgube to pravico oni, ki ne bodo več priznani.
2.	Da se imajo bodoči redni oblastni občni zbori vršiti šele pred bodočim rednim kongresom, kateri bo po odločbi X. redu. kongresa šele v letu 1925.
3.	Da se oddajajo kantine od strani Oblastnih odborov, vendar pa, da se za kantinerje predlagajo samo taki vojni invalidi, ki imajo velike družine ter da se strogo gleda na to, koga se predlaga.
4.	Da Središni odbor v bodoče ne more dajati nobenih posojil poedincem in ne organizacijam. Vsi dolžniki pa so dolžni vrniti dolg Središncmu odboru najkasneje do prihodnje plenarne seje.
Krajevni odbor v Kranja.
Na odborov! seji dne 17. decembra 1933 se je sklenilo, da se skliče občni zbor za dne 25. februarja 1934 ob 9. uri v posebni sobi gostilne Jahač v Kranju. Obveščamo člane in članice, da naj se v polnem številu vdeieže. Nekajeri so sicer zelo oddaljeni, zato pa smo sklicali občni zbor bolj pozno, da bo lepše vreme.
Zaprosili smo tudi za delegata iz Ljubljane. Vsakega dolžnost je, da povabi še druge tovariše in tovarišice in jih opozori, da se organizirajo ako še niso.
Potrebno je za našo stvar, da se pokažemo, da še živimo ker le v složnosti bomo kaj dosegli. O priliki občnega zbora naj vsak poravna tudi članarino in časopis, če je mogoče za naprej. Vsak bodi naročnik Vojnega invalida in naj ga natančno čita, da dobi prave informacije.
Pri božičnici je bilo obdarovanih 18 članov in članic. Ako se ne bi vedno zatekali k nam po pomoč, bi jih bilo lahko še več. Torej 25. februarja t. 1. vsi v Kranj in na svidenje na občnem zboru.
živa s tem vse člane, t. j. vse vojne žrtve sodnega okraja Ribnica, da se občnega zbora gotovo udeležijo.
Krajevni odbor v Ormožu naznanja vsm svojim članom in članicam, da bo imel svoj redni občni zbor dne 18. fe- , bruarja t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v | Društvenem domu v Ormožu. Pričakuje da kdor se količkaj zaveda stanovske dolžnosti, da ne bo ostal doma. Vsak naj prinese svojo člansko knjižico in železniško legitimacijo v svrho podaljšanja. Seveda poravnati pa je treba ves ' dolg, ker mnogi tega še niso storili.. : Na svidenje 18. februarja 1934.
Krajevni odbor v Celju prilaga da- ! našnji številki lista vsem svojim članom in članicam položnice.
Vsi oni, ki so za leto 1933 še dolžni 1 naročnino in članarino, naj jo do konca februarja poravnajo, drugače prenehajo biti člani.
Ostali pa naj porabijo položnice za | leto 1934 ako raje po pošti plačajo.
Krajevni odbor v Mokronogu javlja, da se vrši letošnji redni občni zbor v nedeljo 25. februarja 1934 ob 10. uri do- j poldne v stari šoli pri cerkvi.
Vsi člani in članice naj se ga udeleže.
Res je nekaj oddaljenih, vendar pa enkrat v letu se mora že vsak nekoliko potruditi, da se vsaj občnega zbora udeleži.
Prinesite s seboj članske knjižice in železniške legitimacije, da se uredi članarina in podaljša za vožnjo.
Šoštanj. Občni zbor se vrši v nedeljo 18. februarja t. 1. ob 9. uri v hotelu Jugoslavija. Dolžnost vsakega invalida in vdove je, vdeležiti se občnega zbora. Pride tudi delegat iz Ljubljane, ki bo poročal o stanju in novem invalidskem zakonu. Pobirala se bo članarina in naročnina za list. Oni, ki dolgujejo, naj skrbe, da bo poravnano. Na svidenje.
Krajevni odbor. Žiri poziva vse članice in člane, ki nimajo še poravnane članarine za leto 1933, da to čimpreje store, ker do občnega zbora moramo vedeti, kdo je še naš član. Občni zbor se bo vršil predvidoma koncem februarja.
Krajevni odbor v Novem mestu na-
Občni zbor v Žužemberku.
Krajevni odbor v Žužemberku objavlja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 18. februarja 1934. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Mlakarja Franca, i Pričakuje, da se bodo vsi člani in članice sigurno udeležili, ker smo v važnem času za naše vprašanje. Prinesite članske knjižice in denar za članarino.
Krajevni odbor Ribnica obvešča i svoje člane, vojne žrtve, da se vrši v nedeljo dne 4. februarja 1934 redni letni občni zbor v Hrovači pri Ribnici, v prostorih gostilne tov. Škrabca ob pol 10. uri dopoldne. Občnega zbora se udeleži delegat oblastnega odbora L. v. inv. iz Ljubljane. Pred in po občnem zboru se pobira članarina in naročnina za časopis »Vojni invalid« za 1. 1934. Občni zbor je važen za vse vojne žrtve, ker bo poročal tov. delegat glede sprememb inval. zakona. Krajevni odbor po-
i znanja, da ima svoj redni letni občni zbor dne 4. februarja 1934 ob 9. uri v ' mali dvorani v »Sokolskem domu«. Dnevni red:	1. Poročilo predsednika.
2. Tajnika. 3. Blagajnika. 4. Pregledni-: kov računov. 5. Absolutorij. 6. Volitev novega odbora in delegata. 7. Slučajno-i sti. Ako ne bi bil občni zbor sklepčen : o'b 9. uri, se isti vrši pol ure pozneje ob vsakem številu članov. Ob tej priliki se bo pobirala članarina in naročnina za j list »Vojni Invalid« za leto 1934.
; Članom, ki so jim bile železniške legitimacije izstavljene leta 1927, so iste potekle in si morejo nove nabaviti. Vsak naj prinese novo sliko, 10 Din in zadnji odrezek čekovne nakaznice. Ravno tako tudi oni, ki jih imajo za podaljšati, da jih prineso in zadnji odrezek, da pošljemo vse skupaj na finančno direkcijo.
Udeležite se občnega zbora polnoštevilno, kar je važno za vsakega voj-
nega invalida. Pripeljite novih še neorganiziranih, da se organizirajo, ker ako pride nov zakon, bo vsak vojni invalid potreboval pomoči od organizacije, a dobivali jo bodo samo organizirani.
Obenem se poživljajo vsi zaostan-karji, da poravnajo članarino in za list »Vojni Invalid« za leto 1933, ker drugače se jih bo črtalo kot člane in jim ustavil list. Krajevni odbor ne more zanje plačevati list.
Krajevni odbor Moravče naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 4. marca ob 11. uri v osnovni šoli v Moravčah. Vsi zavedni člani ste vabljeni, da se občnega zbora udeležite polnoštevilno. Tudi reducirane! ste vabljeni, vsaj ravno vi, ki ste trenutno brez zaščite, bi morali biti najbolj zavedni člani, da pridete zopet do zaščite. Kdor opusti organizacijo, se ga ne bo več nazaj sprejelo, ako bo v potrebi. Vsak naj išče pomoči in zaščite tam, kjer je organiziran. Krajevni odbori imajo s takimi nestalnimi člani največ dela. Enkrat se ga črta, pa pride vnovič prosit za sprejem, ali pa da se mu naredi kakšna prošnja. aii podeli podpora.
Bolje je manj članov, pa tisti redni.
Ako bo šlo tako naprej, bomo primorani razpustiti krajevni odbor zaradi premalega števila članstva. Potem se bo šeie videlo kakšnega pomena je krajevni odbor. Vsak bo moral za malenkost iti v Ljubljano, za kar stane vožnja več kot članarina za celo leto. V Ljubljani pa tudi takim zanikarnežem ne bodo šli na roko, ako niso organiziram, ker ne smejo iti. V skupnosti je moč. Končno se naznanja, da naj prinese vsak seboj en listek, na katerem naj bo točno napisano: priimek, ime in številka uve-renja. Ako ima k. o. od vsakega številko uverenja, se mu prihrani veliko dela in pisarije.
Občni zbor smo napravili tako pozno radi tega. da ne bode izgovora, da je prekratek dan, da kdo ni mogel priti. ker so nekateri res zelo oddaljeni. Pot bo takrat boljša, slabša pa gotovo ne. Naproša se tudi. da bo vsak plačal članarino in list za celo leto.
Torej na svidenje 4. marca. Odbor.
Občni zbor Krajevnega odbora v Trebnjem se vrši v nedeljo dne 18. februarja 1934 ob 14. uri v občinskem prostoru. Udeležite se ga polnoštevilno, ker se ne bo razpošiljalo posebnih vabil. Na občni zbor se bo vabil delegat iz Ljubljane. Kdor ima svoje težnje in prošnje, bo lahko sprejet pred občnim zborom. posebno pa tisti, ki imajo dolg in nameravajo poravnati članarino. To lahko store takoj po 12. uri. Člani iz drugih župnij in izven sodnega okraja Trebnje pripeljite s seboj še druge tovariše in tovarišice. Videli boste spomenik, ki je že postavljen vojnim žrtvam. Na željo in prošnjo tak. k. o. je bi!a uslišana in ugodno rešena zadeva, da se je z združenimi močmi postavil krasen spomenik. O slavnostnem odkritju je biio poročamo v novemberskem Vojnem invalidu. Podrobno se bo poročalo tudi na občnem zboru tako, da boste imeli priliko slišati. Dnevni red bo javljen isti dan. Še enkrat kličemo vsem tovarišem in tovarišicam, da naj se v obilnem številu vidimo in vsestransko pogovorimo.
Zagorje. Občni zbor se bo vršil me-' seča februarja pri Kovaču v Toplicah. Čas in dan bo objavljen potom vabila, ^ ki ga prejme vsak posameznik. Odbor ' poživlja, daj se obč. zbora vsi pravočasno udeleže.
Ob zaključku seje ugotavlja odbor, da je na članarini.in naročnini »V. I.« dolga preko Din 400. Radi tega je od-I bor sklenil, da bo črtal vse naročnike I »V. L«, ako ne bodo plačali vse za nazaj in za 6 mesecev naprej naročnine in članarine. Opaža se, da imajo oni, ki so v bedi in podpore resnično potrebni, vedno naprej plačano, dočim drugi celo leto čakajo, da šele na večkratni opomin plačajo dolg.
j Iz Celja. Dne 9. septembra t. 1. nas : je za vedno zapustil naš tovariš in več-letni predsednik krajevnega odbora U. V. Invalidov v Celju, gospod Alojzij Finžgar.
Dne 11. septembra smo ga spremili ; na okoliško pokopališče k večnemu po-: čitku. V priznanje njegovega dobrega delovanja za tovariše in qstale z invalidskim zakonom zaščitene osebe, mu je odbor poklonil krasen venec s trako-
yj in napisom: »Svojemu bivšemu predsedniku«. Vdeležil se je korporativno pogreba in mu preskrbel vojaško sprem-I stvo, ki je oddaio salvo. Da je bil tudi pri članstvu priljubljen, dokazuje obilna udeležba, malo da ne vseh v Celju in okolici bivajočih tovarišev in vojnih vdov.
Zopet ena žrtev svetovne vojne! Naj v miru počiva in naj mu bode lahka zemlja domovine.
Krajevni odbor v Slov. Bistrici ima
svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11. februarja 1934 ob 10.30 v prostorih g. Avguština v Slov. Bistrici z običajnim dnevnim redom.
Vsi člani in članice se vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Naj pripeljejo s seboj tudi druge invalide in vojne vdove, ki še niso organizirani, kajti sklepalo se bo vsled malega števila organiziranih članov o likvidaciji ali nadalj-nem obstoju tukajšnjega krajevnega odbora.
Ptuj. Kakor smo objavili že v de-cemberskem Vojnem Invalidu, nima tuk. Krajevni odbor že od 1. januarja t. 1. več svoje stalne pisarne. Od sedaj naprej se bo sprejemalo članstvo le ob nedeljah in to v privatnem stanovanju našega tajnika in blagajnika tov. Senčarja v Ptuju, Prešernova ul. 31. Uradne ure so od 9. do 12. Ker je to v gimnazijskem poslopju, je dovoljeno priti ob delavnikih le v zelo nujnih slučajih.
Dalje pozivamo vse one člane in članice, ki še niso poravnali članarine in naročnine za list, da vsaj za prvo polletje to čimpreje store bodisi osebno, ali po čekovni položnici, najkasneje do 10. februarja t. 1. Kdor ni prejel ček. položnice, naj to javi Krajevnemu odboru U. V. 1. Ptuj, da mu jo pošlje. Odbor.
Krajevni odbori. Mogoče tu ali tam mislite organizacije ukiniti, ali jih puščati v nemar vsled slabih razmer med članstvom. Opominjamo vas. da vzdrži-te’.lcer 5asi se morajo vendar spremeniti. Našo organizacijo hočemo poživeti in ne zmanjšati. Vsi veste v kako važnem trenutku se nahajamo in tudi lahko zasledujete, kako se trudijo višji odbori za našo pravično stvar. Bojevniki se združujemo in v skupnosti je spas in naša bodočnost. Organizacija pa mora gibati. Medle člane je treba pripraviti k skupnosti. Odbori, pobrigajte se za svoje organizacije, da bodo ostale agilne.
Krajevni odbori, pozor’ Po okrožnici opr. št. 2246 od 15. decembra 1933 imajo vsi krajevni odbori poslati Oblastnemu odboru statistiko svojega članstva, toda mnogi od njih tega še niso storili. Ker mora Oblastni odbor zadostiti sklepu lanskega oblastnega občnega zbora, se vsi tisti kraj. odbori, ki še niso poslali statistike, poživljajo, da jo nemudoma pošljejo, drugače se bo dotične na občnem zboru navedlo.
Opozorilo vsem vojnim invalidom.
Mnogi vojni invalidi se bavijo z izrezovanjem raznih predmetov z rezlja-ško žagico (Laubsäge). Ker je pa rezljanje. na roko zelo otežkočeno, se priporoča rezljaška žagica na pogon z nogo . ..pozarjamo vse one invalide, ki st 'n° z°''nen^nim delom, da se dob: in - 0 v -jubljani prav primerne zagica na pogon z nogo.
Kdorkoli želi nabaviti omenjeno žagico, naj se obrne na Krajevni odboi udruženja vojnih invalidov v Ljubljani Sv. Petra vojašnica, soba 3.
Zb	*
(Dopis iz Celja.)
Že pred dvemi leti smo vpeljali tenzivno akcijo, da bi zaposlili ne svojih tovarišev in udejstvili predp ki uh dajeta invalidski zakon in pra mk o zaposlovanju. x Zaprosili smo mestno in sresko celstvo v Celju m v Laškem, da d< čijo, koliko invalidov mora zapc vsako privatno podjetje.
vOblastva so naši prošnji ustregla °čno določila število mest, ki prid Pn Posameznih podjetjih v poštev v°we invalide
B°rza dela je od dotičnih podj zahtevala sezname uslužbencev in Poslenih invalidov. Sezname smo mi na vpogled in smo tudi ugotovili, n|tt lo odstotkov naših članov ni v t navedenih. Navajajo pa se neka im: invalidov.
Mogoče so to kake druge vrste invalidi in ne vojni ali pa vojaški? Prosili ! smo sreska načelstva, da nam prepusti sezname in potem smo povabili dotične invalide v pisarno Krajevnega odbora ■ udruženja invalidov v Celju. Pozvali ; srno jih, da naj prinesejo sodna rešenja, i da se izkažejo, ako so res invalidi.
Po tej ugotovitvi bomo vsako pri-I vatno podjetje obvestili, kateri se mo-• rejo šteti med kvoto zaposlenih invalidov. Ko bo to izvedeno, bomo imeli točno evidenco zaposlenih invalidov pri : privatnih podjetjih in bomo odločno za-I htevali, da se bo pri podjetjih vpošte-! valo določeno število za zaposlenje in-; validov.
V interesu naših tovarišev bi bilo j pa tudi v pomoč k skupni akciji, da bi vsi krajevni odbori tako postopali.
I Opomba uredništva: Oblastni odbor i pripravlja v tem oziru splošno akcijo ' potom Kr. Banske uprave za Dravsko , banovino, ki naj da vseni podrejenim ! oblastvom potrebna navodila in od-; redbe.
Redni letni občni zbor krajevnega odbora U. V. I. v Ljubljani bo v nedeljo 25. februarja 1934. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na ; Miklošičevi cesti 22a.
Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo funkcijonarjev: predsednika,
tajnika,
blagajnika.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitve novega odbora.
6.	Slučajnosti.
Opozarjamo vse člane na njihovo j dolžnost, da se občnega zbora polno-j številno udeleže. Pravico prisostvovati j občnemu zboru imajo le taki člani, ki so I plačali članarino.
iffwaSidl, ©Mm in davkf.
Ze dolga leta prihajam na razna obrtniška zborovanja in večkrat slišim razne žalostne proteste invalidov obrtnikov, ki se jim kršijo pravice.
Obrtne zadruge navadno ignorirajo dotične predpise, ker večina načelnikov sploh ne pozna invalidskega zakona in se tudi zanj ne briga. Ako ni invalid sam dovolj podkovan, da varuje svoje pravice, ne doseže ničesar. Pa še kako se mora boriti za pravice, ki mu jih zasi-gura zakon. Večina vidi v invalidih neko brezpravno bitje, ki mora molčati. Imamo celo slučaje, da se invalide zasmehuje radi njihove invalidnosti in položaja. To je zelo nedostojno in ne more storiti niti človek s primitivno izobrazbo.
Nočejo priznati invalidu skrajšane učne dobe. Saj je vendar vse kaj drugega. kot pa 14—15 letni učenček, ki še nima razsodnosti. Invalid je pa odrasla oseba, ki resno stremi, da si v najkrajšem času pridobi znanstva in nove sposobnosti, da postane zopet koristni in dostojni čian človeške družbe. Imam v tem oziru bridke izkušnje kot bivši
funkcijoncr v tozadevnih komisijah.
Nov obrtni zakon v § 431 omenja invalidske obrte, vendar pa je vprašanje, kakšen bo pravilnik, ki bo izdan od ministrstva trgovine in obrti?
Dolžnost naše organizacije je, da se pobriga za to vprašanje, da ostanejo v ve’javi še naprej dosedanji predpisi ali da se celo zboljšajo, ker bo to v korist državi, ako na ta način preskrbi invalide, In davki? Obrtnik invalid radi proteze porabi letno trikrat več obleke in , perila, kot zdrav človek. Za približno velik obrt je ravno tako obdavčen kot dragi- A vendar je konstatirano, za koliko procentov je invalid delanezmožen. Vpoštevati je treba, da kolikor je sam delanezmožen, mora to nadomestiti z drugimi močmi. Za to pa bi moral biti tudi primerno manj obdavčen.
Apeliram, da organizacija premišlja te dve vprašanji in jik na merodajnih mestih raztolmači, ker jih mi občutimo. Ne rabimo milosti, pač pa upravičeno j lahko zahtevamo, da se nam da življe-; nje. ker smo položili svoje ude na oltar , nase skupne domovine.
Koštomaj, Maribor.
Vprašanja in odgovori.
Krajevni odbor v Ptuju naproša Oblastni odbor, da intervenira pri Dravski finančni direkciji, da se bodo invalidnine izplačevale katerikoli dan v mesecu, samo da bodo vojne žrtve vedeli, kdaj naj se zglase na pošti, ali ostanejo doma, da jih bodo pismonoše dobili. Poprej ko smo dobivali invalidnine vsakega prvega ali drugega, smo vedeli točno in se sami zglasili, danes pa ni nič točno določenega ali je sredi ali koncem meseca. Pismonoša pride, pa ljudi ne dobi doma. Sicer obvesti, da lahko vsak pride v enem ali dveh dnevih sam po denar, vendar pa gredo ljudje na delo in jim to ni mogoče. Na ta način se nakaznica že tretji dan vrne nazaj.
Odgovor: Kakor se dohodki nabirajo v sedanjih slabših časih težje in počasi, tako se tudi ne morejo naenkrat izplačevati izdatki.
Znano je. da celo penzije prihajajo šele enkrat po prvem, tako pa tudi invalidnine.
Nakazila se ne vrše vsa naenkrat, zato je tudi nemogoče določiti komu dan. kdaj bo zanj nakazano.
Mogoče pride prvega ali drugega, mogoče pa petnajstega na vrsto. Zato morajo invalidi nekaj časa že potrpeti.
Tov. Vošnjak Franc iz Trbovelj vpraša, ako ne bi imelo pomena vložiti prošnje na Ministrstvo socijalne politike v Beogradu, da bi izposlovalo kredit za zaostale invalidnine. Človeški želodec ne vpošteva, da se mora čakati od j leta do leta.
Odgovor: Ker je kredit za zaostale j invalidnine baš otvorjen in poročamo o tem danes na drugem mestu, mislimo, da je s tem vprašanje tudi za Vas rešeno.
Vprašanje: 100% mirnodobski invalid Ivan Oblak, Sodražica, prosim ee-.ijeno uredništvo »Vojnega invalida«, da sprejme nekaj vrstic v svoj list.
Kakor je predobro znano, smo mirnodobski invalidi z zakonom iz 1. 1929. izgubili takorekoč vse invalidske pra-I vice«, a kljub temu se hibe mirnodobskih j invalidov niso zmanjšale. Ker pa čujem, i da se sedaj pripravlja novela invalid-j skega zakona, si dovoljujem vprašanje, i ali bomo pripadali mirnodobski invali-! di v ta zakon ali ne, in kam se nam je sploh obračati, da dosežemo po vsej božji pravici tudi mi svoj upravičeni delež. Mi smo popolnoma pozabljeni, kar se je morebiti tudi namenoma zgodilo.
Mirnodobski invalidi se ne vemo nič j več kam obračati. Podpisani sem se : obrnil na vojni okrug in so mi odgovo-I rili, da za nas ni še zakona. Obrnil sem ■ se na min. soc. polit, in nar. zdravja, pa so mi odgovorili, da so finančne tež-koče. torej tudi nič. Nadalje sem se obrnil na kralj. ban. upravo v Ljubljani, i tam so mi dejali, da po zakonu nisem : upravičen do nikakšne podpore od banske uprave, ki mi istočasno priporoča,
; naj pazim na bodoči invalidski zakon, i Kam naj se torej obrnem?
Odgovor: Oni mirnodobski invalidi, ki so bili onesposobljeni pred letom 1920 res nimajo danes nobenih pravic in zaščite. Že večkrat smo opozarjali na ta nedostatek in predlagali, da naj jih vzame pod zaščito zopet invalidski zakon, izgleda pa le ni nobenega. Dobro bi bilo. da bi se več takih invalidov obrnilo na g. ministra socijalne politike in nar. zdravja z vlogami, v katerih bi pojasnili svoj položaj in zahtevali, da se pri j reviziji inval. zakona ne pozabi na nje.
Vprašanje: V letu 1932 sem preje! odklonitev invalidnine radi bratovega j davka Din 135, akoravno je brat po čl. i 11 zakona o davkih davka prost, ker i ima 9 živih otrok.
Pred vojno sem bil doma na oče-j tovem posestvu. Domov sem prišel iz vojne kot 80 odstotni invalid, za poljsko delo popolnoma nesposoben. Sem brez vsakih sredstev, niti se ne morem zanašati na sorodnike, ker je brat sam kočar s 13 člansko družino v največji bedi.
Že dolgo se govori in piše o zboljšanju našega žalostnega položaja in o naših upravičenih zahtevah, zato vprašam. ali bom po reviziji zakona nriše! do pokojnine, ki sem jo zgubi! radi prebitka 3 Din bratovega davka, preko cenzusa. Vljudno nrosim odgovora, kdaj bo
} mojega obupnega položaja konec in j kdaj bo nastopila revizija zakona, ker : mora 80 odstotni vojni invalid živeti v obupni bedi in takem pomanjkanju. — Golčnik Jernej, 80% vojni invalid, Me-dija-Izlake.
Odgovor: Kdaj bo izšel nov invalidski zakon, ne moremo vedeti, kakor pa se nam zatrjuje o priliki intervencij mora kmalu iziti. Po načrtu, če bo sprejet I povišek davčnega cenzusa, bi morali vi : dobiti zopet invalidnino.
Toliko časa pa se ne more nič na-j praviti, ker nimate več pravice zahte-! vati ponovno sojenje. Isto je mogoče le samo enkrat in sicer najkasneje pol leta po zadnjem rešenju.
Ako zahtevate ponovni pregled, pa dobite 90% nesposobnosti, potem boste takoj dobili invalidnino, ker za one invalide od 90% naprej je cenzus 200 dinarjev.
Drugače pa bi se ne dalo nič napraviti, ker ste bili v času onesposob-Ijenja odvisni od očeta, ki je bil še živ in imel posestvo, sedaj last brata.
Vprašanje: Kot vojnemu invalidu mi je potrebno za sklepanje zakupne pogodbe z vojnim ministrstvom razne listine t. j. invalidsko uverenje, nravstve-I no spričevalo, potrdilo o plačanih davkih, potrdilo o zaposlenju itd. Ker so take koncesije predvidene invalidom v smislu čl. 27 inv. zakona, je logično, da se morajo vse tozadevne listine izdajati brez taks, v smislu čl. 72 inv. zakona.
Dogaja pa se, da občina in druge oblasti izdajajo dokumente brez taks, po-zivajoč se na gori omenjeni člen, do-čim Davčna uprava tega ne uvažuje in zahteva takso.
Odgovor: Invalid je oproščen taks za vse slučaje ako zahteva kako pravico ali ugodnost, ki jo daje invalidski zakon.
Ker invalidski zakon izrecno omenja tudi ugodnost kantin, je treba smatrati, da je tozadevno postopanje prosto vseh taks.
Ako davčna uprava noče izdati potrdila v to svrho brez takse, se lahko pritožite na finančno direkcijo in zahtevate povračilo.
Pn?© bBn®vlmko zasedsstfe
V nedeljo, dne 28. t. m. se je vršilo v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma prvo zasedanje banovinskega odbora Združenja borcev Jugoslavije. Poleg ožjega izvrševalnega odbora je bilo navzočih okoli 50 banovinskih odbornikov.
Ob 10. je otvoril predsednik tov. Küster zborovanje in je obširno in stvar-i no razložil cel program Združenja borcev in dosedanje delo akcijskega odbo-bora.
Sprejeta so bila pravila »Boja« z do-' datkom, ki so ga stavile skupine bojev-I nikov, namreč, da se morajo pravila po-j zneje prilagoditi razmerju med novimi in starimi bojevniškimi organizacijami.
Določena je bila članarina za kolektivne in posamezne člane. Izvoljen je bil z velikim pritrjevanjem za predsednika »Boja« dobrovoljce tov. Küster Avgust, za predsednika nadzorstva pa tov. prof. j Ratej, katehet iz Trbovelj. V nadzorni ; odbor so bili izvoljeni tov. Jankovič 1 (četnik), Vuk (invalid), dr. Orel (rez. ofi-I cir).
Postavljeno je bilo tudi razsodišče: predsednik dr. Mastnak, jlana prof. Pre-j želj in Štefe.
Sklenjeno je bilo, da se čimpreje za-! čne z ustanavljanjem podeželskih po-! družnic, za kar naj se tovariši naših j udruženih organizacij med seboj pome-i nijo in pripravijo.
Vsa navodila za ustanavljanje se dobe pri Združenju borcev Jugoslavije ] (začasno pri Oblastnem odboru udruženja vojnih invalidbv v Ljubljani, Šent-peterska vojšnica).
Zborovanje je poteklo zelo stvarno in se je predvidelo, da se bo moralo v kratkem zopet vršiti radi organizacije.
Po zborovanju so se vsi navzoči slikali.
Združenje borcev Jugoslavije. Pisarna »Boja« posluje začasno pri Oblastnem odboru Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Vsak dan od 3.5. pop. vrši
po en dežurni član službo. V najkrajšem času pa otvori Združenje borcev lastno pisarno, ki bo poslovala celodnevno.
Tovariši invalidi in borci se opozarjajo, da v omenjenem času lahko opravijo vse zadeve, ki se tičejo »Boja«. Tudi pošta se začasno naslavlja v pisarno Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Šentpeterski vojašnici.
‘List »Prelom« je pričel izdajati konzorcij Združenja borcev Jugoslavije v Ljubljani. Do sedaj sta izšli 2 številki, ki sta prinesli program Boja, potek velikega manifestacijskega zborovanja dne
7.	januarja t. 1. v Ljubljani in mnogo drugega. V bodoče bo list »Prelom« izhajal tedensko. Celoletna naročnina znaša 30 Din. Apeliramo na naše članstvo, da se naroči na ta list, ki je zbudil povsod v javnosti mnogo zanimanja. Naroča se pri upravi »Preloma« Ljubljana, Blasnikova tiskarna, Breg.
A3i bod 9 sasebiti nameščenci imoiü ©bdavtitev.
Poglejmo samo, koliko davkov morajo plačevati:
1.	uslužbenski davek,
2.	bednostni sklad,
3.	davek na pogodbe oz. službene dogovore,
4.	Ve % na potrdilo o sprejetih plačah,
5.	kjer še obstoja — kuluk.
6.	na novo je predlagan še 1 % izredne doklade k uslužbenskemu davku.
V zadnjem letu so bili — lahko rečemo — na novo uvedeni oz. uveljavljeni davki oz. dajatve pod št. 2, 3, 4 in predlagan je bil pod 6.
Zasebni nameščenec je zdaj zelo, zelo udarjen. Znižane so njegove plače, živila in stanovanja ter obleka pa se niso sorazmerno znižali, da bi odtehtali izgubo na plačah. Šolanje otrok je podraženo, ker so podražene šolske knjige in uvedena povsem na novo šolnina. Ne da bi bile zvišane dajatve, celo znižane so bile v mnogih ozirih, so bili povišani prispevki za socialno zavarovanje. In zdaj uvajajo nove dav-k^ in nova bremena za zasebne nameščence.
In zasebni nameščenci se ne zganejo?
Ali bodo vse to zmogli?
Saj imajo sorazmerno višja bremena kakor pa podjetniki. Saj je treba upoštevati pri tem, da se povišujejo tudi trošarine, da se povišuje davek na poslovni promet in carine, torej tako zvani indirektni davki, ki venomer najbolj udarijo najmanj premožne, kajti trgovine in industrija vse to vračunajo v cene življenjskih potrebščin.
Očala, ščlpalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate. toplomere. barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Fr. P. Zajec
izprašan optik in urar
LJUBLJANA. Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Preden kupite SNEŽKE, si oglejte zalogo v‘trgovini
ŽiBERT
v Prešernovi uSicS
Tu dobite veliko izbiro v vseh modnih barvah znamke »TRETORN« po zelo nizkih cenah. — V zalogi so tudi prvovrstni, nepremočljivi športni, gorski in smučarski čevlji v vseh velikostih.
Vzemimo nameščenca s 1000 Din mesečne plače.
Doslej je plačeval 14 Din mesečno uslužbenskega davka, če je bil brčž otrok, in morda še kakih 60 do 120 Din kuluka letno. Odslej pa mora plačevati še 5 oz. 15 Din banovinskega bednost-nega sklada, dalje morda takso na po-I trdilo o prejeti plači, in morda bo moral plačevati še 1 % posebnega izrednega uslužbenskega davka, torej še 10 Din, kar da poviška v najboljšem oz. naj-! ugodnejšem slučaju za 15 Din oz. za skoro 11 %.
Prav tako je pri ročnih delavcih, samo tam davkov oz. taks pod št. 3 in 4 ni.
Nameščenci se bodo morali res malo bolj zanimati za svoja življenjska vprašanja in merodajnim činiteljem povedati, da so sicer za to, da se državi in vsem oblastem da. kar je njihovega, vendar več kakor kdo more, ne more dati nihče. Treba bi bilo ozreti se rajši na veliko industrijo, na velike zaslužke, na dohodke onih, ki brez dela vlečejo po deset in stctisoče dinarjev na račun svojih dividend, rent, tantijem in podobnega, pa kljub temu ne plačajo sorazmerno toliko davka, kakor ga morajo plačevati ročni in duševni delavci, ki se vse dni trudijo v svojem poslu.
Lok se napenja samo tako dolgo, do-I kler ne poči.	S—s.
I Raznoterosti.
Zastopniki naših invalidov v Bolgariji
Radi zbližanja z invalidi brati Bolgari, sta se napotila naš predsednik Sre-dišnega odbora in predsednik mednarodne bojevniške organizacije Ciamaca in član uprave tov. Jovovič v Sofijo, kamor sta dospela 23. t. m.
Bila sta zelo prisrčno sprejeta. Bolgarsko invalidsko udruženje je sklicalo njima na čast slavnostno sejo, s katere je bila poslana tudi brzojavka mednarodni organizaciji Ciamac v Ženevo. Izšla je tudi posebna številka njihovega glasila »Invalid«.
V spremstvu celotne uprave bolgarskega inval. udruženja sta posetila tu-, di pokopališče. Bil je prisoten tudi jugo-slov. vojni ataše v Sofiji, g. Miloje Smiljanič.
Tov. Nedič je v imenu Ciamaca po-: ložil venec na skupni grob 3591 bolgar-! skih vojakav. V imenu našega udruženja pa tov. Jovovič. Nato so posetili še naše grobove, ki so zelo skrbno nego-j vani.
Na veliko ploščo je vsekanih okoli | ; 300 naših imen in napis »Tu počivajo ! ■ srbski heroji, umrli v ujetništvu od 1915 ' L do 1919. leta
Velika izbora angleškega, češkega kakor tudi tuzemskega blaga za dame in gospode.
Papir
šolske potrebščine ?
H. NIČMAN NASI.
Prodajana Katoliškega tiskovnega društva
LJUBLJArm
Kopitarjeva št. 2.
Tudi tem je tov. Jovovič položil venec v imenu našega udruženja.
Posetili so nato še ostala vojaška grobišča. Predsednik bolgarske vlade, g. Nikola Mušanov, je sprejel našo dele- \ gadjo v avdijenci. Interesiral se je ze- j lo, kako je v Jugoslaviji rešeno invalid- ! sko vprašanje.	g
Švico hočejo pregaziti
Publicist »Augur« poroča v »Petit Parisienu« iz zanesljivih virov, da ima ; nemški generalni štab izdelan natančni načrt za slučaj ponovne vojne s Franci- ; jo. po katenrem namerava, ker je belgij- ; ska meja danes že preveč utrjena, izvršiti svoj napad preko Švice v južne predele Francije, ki še niso utrjeni. V tem slučaju bi nemška armada čez noč pregazila j Švico na liniji Basel-Schaffhausen, preden bi švicarska vlada sploh mogla organizirati kak odpor.
NI NEVARNOSTI VOJNE?
Za vojno ni denarja?
Poljski list »Kurijer Codzienny« objavlja razgovor z Masarykom.
V	tem razgovoru pravi predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk, da svet nima denarja, zato tudi vojne ne more biti. Izkušnje v zadnji vojni so še v spominu. Pametni pacifisti pravijo, da vojna ni potrebna. Mislim, da je mogoče rešiti vsa vprašanja mirnim potom.
V	nadaljnjem je Masaryk rekel o demokraciji:
Demokracija ni nedotakljiv sistem kakor tudi ne druge vladne oblike in lahko poseže po diktaturi, da se brani. Večina evropskih držav je demokratičnih. Cehoslovaki so demokrati, ker niso imeli dinastije, ne vojske, ne narodne aristokracije. Mislim, da demokracija ni
v nevarnosti. Trpi sicer na neki krizi, nikakor pa ne propada. Gre samo za krizo možganov.
O problemu Društva narodov je rekel Masaryk. da današnja kriza Društva narodov ne pomeni smrti te institucije.
Verujem v napredek človeštva in ta vera me pomirja.
BALKANSKI PAKT.
Pogodba za pet let.
Na zagrebški konferenci male antante je bilo odobreno besedilo balkanske- | ga pakta, kateremu so se pridružile balkanske države Jugoslavija, Rumunija, j Turčija in Grčija. Bolgarija se temu paktu še lahko priključi.
Glavna točka pakta je medsebojno | jamstvo za nedotakljivost mej za dobo petih let.
Verjetno je, da pristopi tudi Bolgarija, ker potuje bolgarski kralj v ta namen v Bukarešto.
Na zagrebški konferenci so nedvomno razpravljali tudi o mednarodnem političnem položaju, ki je precej zamotan. Predvsem si mala antanta želi biti na jasnem med seboj, potem s sosednimi državami in končno z Rusijo. Med malo antanto in Rusijo se že vrše pogajanja. Mala antanta pa namerava, enako kakor Francija, urediti trgovske odnošaje z Rusijo. — Simpatije do Rusije je dobila mala antanta z ozirom na izjavo Molotova, ki je obljubil, da bo Rusija podpirala Društvo narodov kot garanta miru.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov Odgovorni urednik: Fricko Juvan. Kolodvorska ul 35 Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Vpoštevajte tvrdke, ki oglašajo v našem glasilu!
l@¥Cl I
Predno se odlo ite za nakup lovske puške in lovskih potrebščin, oglasite se pri stari renomirani tvrdki
fr, Sewe1", liubliana
Židovska «i ca 8 Tßtefon 33-78
Orožje, municija za lov, šport in obrambo po najnižjih cenah — Opozarjam še na novi modi-! FiN pištole „BABY“, ki je zlasti pripravna za žep — Ogled v mgovini — Nakup neobvezen — Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti.
¥eSetfg©vIrja
Šarabon
v ll?jb!!arai
priporoča
špecerijsko blrgo
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
RUDNINSKO VODO Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom.
Telefon št. 2666. — Ceniki na razpolago!
Anton Verbič
kr, dvorni dobavitelj
đei'katesa h snecen.h
Ljy bUana Stritarjeva ul.
Perilo
moško in žensko, rokavice, nogavice, kravate, palice — torbice in drugo modno blago dobiš najceneje pri
FRIPERIK ŠERBEC
Ljubljana
Stari trg 4
¥@ie!i*30v’8rBa usnia
Brata Moskovic
Ljubija a, Jurčičev trg
priporoča zalogo strojarskih maščob, kemikalij in strojil (ekstraktov)
Telefon mterurban 25-15
lili Ihllllllii'llli^Wl—Wir	mi ■lll■llll■ll■l■llllllllll■lllll
Priporoča se Vam
»SLAVI JA«
mgosto e ska zavarovalna nkn, d. d. v LJUBLJANI
za zavarovan e proti poškodbam vsled požara, eksploziji, kraje, teče nesteče itd. pri zgradbah, inventarju tovarnah automobilih in na lastnem telesu ter življenju. — Podružnice: BEOGRAD, Prestolonaslednikov trg 42, SARAJEVO, Vojvode Stepe obala 29, ZAGREB, Zrinjski trg 5, OSIJEK. Radičeva ul. 12, NOVI SAD, Safarikova ul. 24, SPLIT, Tartaglina ulica. — Glavni sedež LJUBLJANA, Gosposka ulica 12. — Telefon br. 2176 12276.