O tem predmetu je dr. Hohnjec na občnem zboru Prosvetne zveze govoril naslednje: Smoter prosvetnega dela je: poučen. in značajen Clovek. Oboje je potrebno ter mora biti združeno. Človek, ki je poučen v svoji strokl, ki je dcbro priučen vršenju stanovskih poslov ter tudi v sorazmerni meri deležen splošne izobrazbe, nadkriljuje človeka brez strokovne, stanov3ke in splošne izobrazbe. Zato bodi poučenost skladno združena z značajnostjo. Važnejša pa je značajnost. Tako je torej poglavitni smoter prosvetnega dela: dober in značajen človek. Kaj je k temu potrebno? Sv. Avguštin to opredeljuje jasno in kratko: »Če hočeš boljši postati kot si, išči to, kar je boljše kot ti.« Boljše je to, kar je nad naravo: Bog, njcgova resnica, njegova milost. V človeški naravi so velike slabosti: je sebičnost, strast, častihlepnost. Nad temi ne more to, kar je boljše, zmagati, če nam stopa nasproti kot ideja, kot misel, marveč zmaga samo takrat, če stopi pred nas kot nadnaravno življenje. Le v območju tega življenja se more človek, osobito mlad človek, dvigniti do pravega in celega značaja. Če je smoter prosvetnega dela značajen človek, mora podlaga tega dela biti krščanska. Papež Pij XI. to poudarja v svoji znameniti okrožnici o kršč. vzgoji mladine z dne 31. decembra 1. 1929 med drugim s temi besadami: »Prava vzgoja je prav tako izredno važna kakor prava pot do zadniega ciIja, s katerim je vse vzgojno delo v nuj ni notranji zvezi. Ker je namreč bistvena naloga vzgoje napraviti iz človeka to, kar mora biti, in ga navaditi na takšno življenje na svetu, da bo lahko doseRel svoj vzvišeni namen, za f.aterega je bil ustvarjen, zato je jasno, da kakor ni pravilna vzgoja, ki se ne ravna popolnoma po našem zadnjem namenu, tako tudi v sedanjem redu božje Previdnosti, odkar se nam je Bog razodel po svojem edinorojenem Sinu, ki je »pot, resnica in življenje«, ne more biti vsestranska in popolna nobena druga vzgoja kakor le krščanska.« Ker torej ni vsestranska in popolna nobena druga vzgoja kakor le krščanska, morajo vse tri družbe, ki jim pri- pada pravica in dolžnost vzgoje: družina, Cerkev in. država, v medsebojnem soglasju podajati svojim članom vzgojo, ki j© zasnovana na krščanskth načelih. Potegovanje za krščansko vzgojo mladine ni nobena politika, marveč pristno versko delo. S tem, tako poudarja Pij XI. v omenjeni okrožnici, »katoličani kateregakoli naroda na svetu ne uganjajo nikake strankarske politike, ampak izvršujejo le svoje versko delo, od katerega njihove vesti ni mogoče odvezati; tudi ne nameravajo odtrgati svojih otrok od telesa in duše naroda, ampak vzgojiti jih na najpopolnejši način tako, da bodo svojemu narodu kar največ koristili; kajti dober katoličan je prav pod vplivom katoliškega nauka že s tem samim najboljši državljan, ki ljubi svojo domovino in se zvesto pokorava postavljeni državni oblasti, pa naj ima ta kakršnokoli zakonito državno obliko.« Isto misel je tudi izrazil pravosodni minister dr. Srskič v svojem govoru v Mariboru 12. novembra t. 1., ko je rekel: »Pomembna naloga veroizpovedi je, da se naša vrla mladina vzgaja v dulm pobožnosti ter izpolnjevanja verskih dolžnosti. Dobro vemo: kdor se boji Boga, spoštuje tudi družabne in državne ustanove.« Pomenljive so tudi te-le besede znanega nemškega vzgojeslovnega pisatelja F. V. Forsterja: »Šolska soba in božje kraljestvo se ne dasta ločiti, in kdor ju umetno loči, bo žel posledice.« To velja ne samo za šolsko sobo, marveč tudi za vsako ustanovo in vsako društvo, kjer se vzgaja mladina. Gfočni zbor Prosvetne zveze. V četrtek, 27. novembra, je bil občni zbor Prosvetne zveze, ki je bil dobro obiskanonik dr. Cukala. Presv. g. pomožškofa je pozdravil zborovanje preč. g. kanonik dr. Cukala. Prevsv. g. pomožni škof dr. Tomažič je poslal pozdrav- no pismo. Navzofil so tudl bili med drugimi bivši oblastnl predsednik dr. Leskovar, etolni župnik mons. Umek in tajnik ljubljanske Prosvetne zveze V. Zor. Predsednik dr. H o h n j e c je imel govor, iz katerega objavljamo, odnosno bomo objavili glavne misli. Govornik je predložil tudi udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Prosvetna zveza je v preteklem poslovnem letu štela 193 prosvetnih enot. Omeniti je letni prirastek 7 novih organizacij, namreč prosvetna dru štva v Sv. Bolfenku pri Središču, Stranicah, Bogojini, Črensovcih in Sevnicl ob Savi ter glasbeni društvi v Dravogradu in na Vranskem. Včlanjena društva nadalje izkazujejo 116 dramatičnih, 39 pevskih in 23 glasbenih odsekov, 16 društev ima društveno zastavo, 8 skioptični, 10 radio in 3 kino aparat. Dramatični odseki so vprizorili 248 iger, s katerimi je bilo spojenih tudi 28 poučnih predavanj. Skioptičnih predavanj se je vršilo 63. Društva opravljajo 152 knjižic, ki so še deloma prvotne župnijske ljudske knji žnice, deloma pa tudi prosvetne ustanove raznih društvenih pokroviteljev. Isto velja tudi o 51 prosvetnih domovih, katerih prostori so društvom za narodno prosvetne namene na razpolago. Izvoljen je bil z malimi sprememebami prejšnji odbor. Naj bi se misel, ki je bila tako odločno poudarjena na občnem zboru, misel intenzivne, ojačene in razširjene mladinske vzgoje in izobrazbe izvršila v dejanjih! Kdor zanemarja mladino, bo zato nosil odgovornost! Ptuj. Sv. Peter in PaveL Kakor vsako leto, tako tudi letos proslavi Marijina družba v Ptuju svoj glavni praznik dne 8. decembra, praznik Brezmadežne. Pred praznikom se opravlja devetdnevnica z govorom in sv. mašo, Na praznik bo ob pol 10^. uri sklepni govor, s!ove3na sv. maša in skupno sv. obhajilo mladine. Popoldan istega dne pa bode Marijanska akademija v mestnem gledališču. Na sporedu so lepi prizori, petje in igra »Otrok Marijin«. Slavnostni govor bode imel vlč. g. Ignacij Groblar. Vsi prijatelji marijansko ideje iskreno vabljeni!