ČETRTEK, 30.JULIJ 2009 / ŠTEVILKA 818, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
SINCE 1964
25
1984-2009
GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J*. untu.dipLlntgradb. gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
(5 srnobil
lko	ncsL'oi larvano
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Pekama Haubi's
Ljubljanska ulica 2 6310 Izola
Nagradna igra!
Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi!
Gioco a premio!
TUtU le settimane in estate!
Guida turistica in Subaquatic per 2 persone!
Konec proračunske krize bo jeseni prihodnje leto
Pri vrhunskih športnikih se ve: prvo leto po olimpijskih igrah je leto počitka, sledi leto načrtovanja novega ciklusa, tretje leto je namenjeno lažjim pripravam, v olimpijskem letu pa gre spet “na polno”. Pri volitvah je situacija povsem enaka.
(Mef) Javnih sredstev je realno manj kot smo jih pričakovali. Drugače povedano: proračunskega denarja ni toliko, kot bi si ga politiki in državljani želeli in celo potrebovali. Vladi, ki bi se sicer tako rada postavljala z odličnostjo, tako ni preostalo nič drugega, kot da prizna, da denarja ni toliko kot so ga pričakovali in da ga tudi še nekaj časa ne bo. To pa tudi pomeni, da so sprejeli nove kriterije ocenjevanja uspešnosti. Zdaj jih pač ne bomo ocenjevali po tem, kaj in koliko so naredili, zgradili, slavnostno odprli, se nastavljali novinarjem in podobno ampak jih bomo ocenjevali o tem, kako so se in so nas znali z manj denarja pretolči skozi naslednja leta.
Človek bi verjel, da smo se zavedli dejstva, da je to naše realno stanje in da bo treba spremeniti nekatere naše navade, vendar se marsikdo še vedno obnaša, kot da je recesija
le na televiziji in v časopisih, v resnici pa je vse po starem. In tako še naprej poslušamo napovedi stavk predvsem javnih uslužbencev, katerih glavni argument je, da imajo oni slabše plače kot eni drugi javni uslužbenci, pa naj gre za sodnike, zdravnike, šolnike, policiste ali še koga drugega. Zagotovo razlike obstajajo in zagotovo so nekatere neupravičene, toda usklajevanje pomeni, da bi se morale nekaere plače morda zmanjšati, saj povečevanje proračunske porabe mora imeti neko mejo. Toda, vsaj doslej, takšne pobude, še ni bilo slišati.
Tako kot bilo treba realno zmanjšati nekatere proračunske stroške na občinski ravni. In tukaj del krivde nosimo tudi občani z našimi nespremenjenimi kriteriji ocenjevanja uspešnosti lokalne oblasti. Še vedno je namreč najpomembnejše, kaj bo kdo naredil, zgradil in odprl v svo-
jem mandatu, čeprav stanje v občinskih blagajnah ni nič drugačno kot v državni. Kvečjemu slabše.
In tako lokalni oblastniki letos, namesto da bi racionalizirali svoje delo in stroške, načrtujejo, koliko temeljnih kamnov bodo položili in koliko objektov bodo odprli tik pred lokalnimi volitvami, ker to pač ljudje od njih pričakujemo pa čeprav bomo še leta plačevali kredite in lizinge, tako kot Izdani to počnemo za vse mogoče in nemogoče stvari, od umetne trave, ki je že hin, do tribun v dvorani, ki so tudi že bile hin in otroških igrišč, ki so tudi precej hin.
Zupan, ki planira investicije tako, da kakšen pomemben objekt dogradi sredi mandata namesto tik pred volitvami, je čisti amater. Pravi čas za delovne zmage bo šele jeseni prihodnje leto.
Stavimo?
Arhitekturni virus
Po mestu našem virus se širi, poceni gradnje, hitri načrti, pogledi proti morju zastrti.
Razširili so se znani bacili, ki bi radi poceni gradili, in še bolj poceni prodali, po Izoli in celi obali.
A jaz se takim ne pustim, čeprav z masko težko govorim, in na pogled se čuden zdim, vam tako odgovorim:
Vse kar danes se gradi, pritličje, klet, šofita, vse okužil je bacil, hitrega profita.
Kdo še gleda na lepoto, formo ali zlati rez ?
Le zase vem, da rišem z masko, in nikoli brez.
J1
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300
URNIK:
vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota:
8.00 - 12.00
l\/l 0X0 IX/lAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
komunala NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
IZ0I3 - tSO/ci
■■wiiuuij,«
V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
(24 ur) tel: 041/ 650 375
Pogrebna služba
Sba Občinskega sveta
Obvezna razlaga bo Cosmopolit spremenila v apartmaje?
Poslopje ob Prešernovi cesti na vzponu proti Belvederju je ena najstarejšib izolskih nedokončanih gradenj. Po celi vrsti zapletov in ukrepih gradbene inšpekcije, i so privedli celo do rušenja dela stavbe, bodo svetniki zdaj odločali o namembnosti objekta.
Gre pravzaprav za predlog obvezne razlage dveh členov Ureditvenega načrta Simonov zaliv pobudnika pa zanima ali je ob upoštevanju omenjenega ureditvenega načrta možno spremeniti namembnost v tem območju z gostinskih lokalov v turistične apartmaje. Ureditveni načrt namreč pravi, da se ob morebitni spremembi namembnosti gradenj v tem območju (D3) ne bo povečalo število uporabnikov in potrebe po parkirnih mestih.
Občinska statutarno pravna komisija je za tolmačenje prosila občinskega urbanista, ki je med drugim gotovil, da mora biti v primeru spremembe namembnosti zagotovljeno, da se poseg izvede znotraj obstoječih gabaritov (sedanja etažnost, višinski in tlorisni gabariti), poleg tega pa, kot rečeno, ne sme priti do povečanja zmogljivosti funkcionalne enote, kar po domače pomeni, da objekt ne bo dodatno bremenil prostora z večjim številom ljudi in avtomobilov.
In ker občinski urbanist gotavlja, da je sprememba namembnosti pod takšnimi pogoji možna je tudi statutarno pravna komisija podprla takšno razlago, župan pa pripravil predlog sklepa s katerim naj bi vendarle omogočili dokončanje tega objekta. Kakšne bodo realne posledice takšne spremembe namembnosti, posebej glede zadostnega števila parkirnih mest pa bomo še videli.
Seja za denar
Julijske seje občinskega sveta, z izjemo slavnostne ob občinskem prazniku, v Izoli niso prav pogoste. Letošnja je nedvomno potrebna iz dveh razlogov. V prvi vrsti gre za seznanitev o tem, da je OPPN za IPA 8 (rikotnik pred Delfinom) dobil manjkajoče pozitivno mnenje in da ta, sicer pogojno že sprejeti prostorski načrt, začne veljati. Drugi razlog pa je zagotovo tudi suša v občinski blagajni in sprejemanje novih sprememb in dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola. Preprosto povedano: občina bo pohitela s prodajo šstih stavb oziroma stanovanj ali delov stanovanj in treh zemljišč
OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA - OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
OBVESTILO
o objavljenem javnem razpisu prostih del in nalog poslovno - programskega direktorja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča vse zainteresirane kandidate, da je razpisala prosta dela in naloge poslovno-program-skega direktorja Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Javni razpis je objavljen na spletni strani Občine Izola (http://www. izola.si/) in v prostorih Zavodu RS za zaposlovanje ter na njegovi spletni strani (http://www.ess.gov.si/).
Pisne prijave lahko pošljete do vključno 20. avgusta 2009.
Predsednik komisije Darko GRAD, uni. dipl. prav.
OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA - CONSIGLIO COMUNALE COMMISSIONE PER LE QUESTIONI DEI MANDATI, LE ELEZIONI E LE NOMINE
AVVISO
sulla pubblicazione del bando di concorso alla carica di direttore responsabile e programmatico
La Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine informa il pubblico interessato che ha bandito il concorso alla carica di direttore responsabile e programmatico dell’ente pubblico Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola. Il testo integrale del bando e’ disponibile sul sito web del Comune di Isola (http://www. izola.si/) e presso l’Ufficio di collocamento della RS ow. sul sito web http://www.ess.gov.si/.
Le candidature devono essere inviate entro e non oltre il 20 agosto 2009.
Il Presidente della commissione Darko GRAD, dott. in giurisp.
m...
a if ,|À
J»
v skupni rednosti okrog 230 tisoč Eur. Občina bo tako prodala bo nepremičnine na Prešernovi cesti 21, v Koprski ulici 23, Smrekarjevi 15 in 23, Muzčevi 4 in Trubarjevi 13.
Center išče direktorja
Občinsi svetniki bodo na sejo dobili še dva dokumenta Centra za kulturo, šport in prireditve, ki bi sicer moral biti sredi velike reorganizacije a je dejansko tam kjer je bil, saj svetniki še niso sprejeli nobene od predlaganih variant reorganizacije centra, Naj spomnimo: po prvi varianti naj bi se Center razdelil na dva zavoda, enega za kulturo in drugega za šport. Po novejši varianti pa bi ostal združen in si nekako “priključil” še turizem.
Neglede na vse te neznanke pa bodo svetniki sprejemali predlog letnega programa športa v Občini Izola, ki pravzaprav ne pove nič novega o izolskem športu. Zanimivi pa so podatki o investicijskem vzdrževanju športnih objektov.
Letos bomo za različna popravila na športnih objektih v lasti občine plačali malo manj kot 165 tisoč Eurov (največ za dvorano v Kraški - 63.000), naslednje leto pa skoraj 383.000 Eur od tega spet največ za rokometo dvorano (176.000), le malo manj (142.000 Eur) pa za mestni stadion in igrišča z umetno travo.
Svetniki bodo sprejemali tudi kadrovski načrt Centra, ki za letošnje leto predvideva dve novi zaposlitvi, po enega strokovnega delavca na področju kulture in športa, v naslednjem letu pa naj ne bi bilo novih zaposlitev, seveda, če se ne bo medtem organizacija Centra povsem spremenila.
Razrešnice v Nadzornem odboru?
Na dnevni red četrtkove seje je prišla tudi točka z naslovom: Predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o razrešitvi predsednice in člana Nadzornega odbora občine Izola. Gre pravzaprav za pobudo osmih občinskih svetnikov za razrešitev predsednice Nadzornega odbora, Brede Pečan in člana nadzornega odbora, Danila Markočiča, katerih članstvo v NO je, tudi po nekatrih strokovnih mnenjih, vprašljivo, saj sta bila odredbodajalca v prejšnjem mandatu, občinski statut pa celo določa, da nosilci funkcij tri leta po koncu mandata ne smejo opravljati tovrstnih funkcij. Obrazložitve in ugovore smo slišali v preteklih dneh, novost je pravzaprav le to, da gre v resnici še vedno za pobudo osmih svetnikov, saj se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o pobudi še ni posebej izrekla.	ur
Namesto klime
Da vam ob prebiranju Mandrača ne bi bilo preveč vroče smo kar na t.i. politično stran uvrstili fotografijo izolskih rekreativcev, ki so se konec tedna z morja odpravili v planine. Povzpeli so se visoko, tja na Jalovec in Mangart ter si nabrali nekaj hladu pred vročimi dnevi v domačem mestu.
Seja Občinskega sveta----
Izola terja istočasno gradnjo obeh odsekov do meje s Hrvaško
Slovenija je načrtovala dve cestni povezavi med obalo in hrvaško Istro. Od Kopra do Dragonje naj bi vodila tranzitna cesta, hitra cesta do Lucije pa naj bi bila dovozna cesta za to območje. Toda, koprski odsek je še vedno v oblakih, država pa že načrtuje traso med Lucijo in Sečovljami.

Variante trase med Koprom in Dragonjo
Izolski občinski svetniki bodo danes odločali tudi o sklepu župana, ki je nastal kot rezultat pobude Liste Izolani glede prioritet gradnje hitrih cest na obali.
Kot je znano so v Listi Izolani spomnili na to, da država zelo zamuja pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta za tranzitno cesto Koper -Dragonja, hiti pa s cesto Jagodje - Lucija in nato proti Sečovljam, kar bi lahko pomenilo, da po dograditvi te ceste gradnja ceste Koper - Dragonja ne bi bila več tako potrebna in bomo Izolani prevzeli ves tranzitni promet za Istro. Boris Stupar iz Urada za okolje in prostor je pripravil temeljit odgovor v katerem je predstavil sprejeto dinamiko gradenj po posameznih obdobjih.
V	obdobju med letoma 2003 in 2006 (prvo časovno obdobje izvajanja programa izgradnje avtocest v Sloveniji) je bila načrtovana gradnja štiripasovnega odseka Koper -Šmarje - Dragonja, ni pa bila predvidena gradnja odsekov Koper - Izola in Jagodje - Lucija.
V	drugem obdobju (2007 - 2013) je predvidena le gradnja obeh “izolskih” odsekov, gradnja ostalih navezovalnih cest (med te sodi tudi tista
od Kopra do Dragonje) pa bo odvisna od strokovnih kriterijev.
V obdobju po letu 2013 pa je spet predvidena gradnja ceste Koper -Dragonja, vendar tako, da bi naslednje leto (2010) šele sprejeli državni lokacijski načrt do takrat pa bo odsek med Jagodjem in Lucijo verjetno že sredi gradnje.
Na koncu tega pojasnila v Uradu še predlagajo, da se, glede na problematiko prometa na obalnem območju, gradnja vseh odsekov hitrih cest izvaja sočasno, saj bomo le z izgradnjo vseh predvidenih tras rešili tranzitni promet, ki močno obremenjuje
vpadnice v mesta in tako razbremenili promet v obalnih mestih.
Na osnovi takšnega mnenja je župan, dr. Klokočovnik pripravil predlog sklepa v katerem sprejema pobudo Liste Izolani in v imenu občine Izola poziva Ministrstvo za prome k dopolnitvi nacionalnega programa izgradnje hitrih cest tako, da se vanj vključi tudi odsek Koper - Dragonja, katerega gradnja naj sovpada z gradnjo odseka Jagodje - Lucija oziroma, da se uvrsti v program kot prednostna gradnja. To bo tudi pogoj, da izolski župan da soglasje k gradnji hitre ceste od Jagodja do Lucije. ur
Proti plinskim terminalom
Mednarodna okoljska organizacija AAG z podporo WWF se trudi že dalj časa preko medijev, mednarodne konference o nevarnosti plinskih terminalov in nazadnje na srečanju zunanjih ministrov G8 v Trstu opozoriti javnost in lokalno politiko z obeh strani meje, daje izgradnja katerega koli terminala v Tržaškem zalivu nespremenljiva.
V kolikor bo Medresorska komisija za oblikovanje stališča Slovenije do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu v zvezi terminalom Žavlje v Italiji,kadarkoli, dala zeleno luč izgradnji tega terminala in s tem ogrozila varnost in zdravje okoliških prebivalcev bomo v AAG-GREENSLO Slovenija, ki je član ZVOS-a takoj pričeli z zbiranjem podpisov za referendumsko pobudo, za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Predsednik GREENSL0 Vojko Bernard
Čistilna naprava obratuje, kljub težavam s slane vodo
Črpališče v Izoli sicer poskusno obratuje, vendar izvajalci še nimajo popolnih rezultatov delovanja, tudi zaradi vdorov slane vode v sistem.
Kot smo izvedeli imajo v izolski Komunali še vedno nekaj težav z vdori slane vode v črpališče. V tistih delih starega mesta, kjer so v tem in koncem prejšnjega leta pregledali in popravili kanalizacijo, nimajo težav, zato zdaj preverjajo kje še vedno prihaja morska voda v sistem. Najverjetneje se to dogaja v okolici Delamarisa ali ladjedelnice. Kakorkoli, naše fekalije počasi že gredo proti Kopru.
Cesta Jagodje - Šared
Še vedno čakamo na načrt ceste Jagodje - Šared
Občinska uprava nam je v začetku aprila letošnjega leta prebivalcem KS Korte in KS Jagodje - Dobrava na javni obravnavi predstavila dopolnjen osnutek občinskega podrobnega načrta za cesto in kolektor Jagodje - Šared. Nekaj dni kasneje je občinski svet obravnaval in sprejel prav omenjeni dokument v drugem branju. Tako prebivalci vasi. Sveta obeh krajevnih skupnosti kot tudi podpisniki Civilne iniciative za razvoj podeželja smo se vsi strinjali s predlaganim načrtom in predvideno traso ceste, podali smo le zelo pomembno priporočilo občinski upravi, da je potrebno pohiteti s sprejemanjem načrta v izogib uporabi stare ceste za dovoz izkopnega materiala iz predora Markovec na deponijo na Spodnjem Šaredu.
S strani tedaj prisotnih predstavnikov občinske uprave smo dobili zagotovila, da morajo pri pripravi dokončnega osnutka načrta upoštevati le še pripombe dane med javno razgrnitvijo in na javnih obravnavah, tako da bi občinski svet že na julijski seji lahko sprejel OPPN za cesto in kolektor Jagodje - Šared ter bi se teoretično lahko gradnja pričela že jeseni letošnjega leta.
Ko prebiramo novice v zadnjih dneh o obnovi občinskih cest na Maliji in Mali Sevi, smo sicer s tem zadovoljni, vendar se ne moremo znebiti grenkega priokusa, da je sprejem načrta in pričetek gradnje ceste Jagodje - Šared prioritetnega pomena tako za razvoj celotnega izolskega podeželja, kot tudi za varnost nas prebivalcev.
V naslednjem tednu je napovedana nova seja občinskega sveta, vendar na dnevnem redu ne najdemo točke o sprejemu OPPN za cesto Jagodje - Šared. Zato v Občinskem odboru SDS Izola zahtevamo od občinskega vodstva, da prebivalcem podeželja razloži, zakaj zopet prihaja do zamud pri sprejemanju tako pomembnih dokumentov. So razlogi objektivne narave ali gre zopet iskati razloge v neučinkovitem delu posameznikov na občini? Sprašujemo se, koliko časa bo neizbira izvajalca za izgradnjo predora Markovec še šla na roko naši Občini, da se s prevozi izkopnega materiala ne prične. Ko bo do tega dne prišlo, bomo pa zopet prebivalci podeželja in podpisniki CI krivi za oviranje del, saj bomo pri svojih zahtevah tudi vztrajali. Zaradi varnosti naših otrok in nas samih. Nevijo Frank, Spodnji Šared Predsednik 00 SDS Izola
Pisma s fronte
Rimska vila končno v službi turizma
Od julija dalje si lahko v Izoli vsak dan med 17. in 20, uro ogledate arheološko najdišče z ostanki rimske obmorske vile v Simonovem zalivu, Vila leži na polotoku južno od izolske marine na površini oca 120 x 150 m.
Večini Izolanov arheološkega najdišča v Simonovem zalivu ni treba predstavljati. Cele generacije so pred letri menda tam nabirale koščke mozaika za domače naloge pri likovnem pouku. Toda, zdaj je najdišče že bsaj dve desetletji zavarovano in malokdo si je ogledal zanimive ostanke stare rimske vile. Po številnih raziskavah spomeničarjev in zgodovinarjev ga bodo letos nepričakovano dali na ogled.
Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča. Kompleks takih vil sestavljajo reprezentančni bivalni prostori, gospodarski del in pristanišče s skladišči.
Odprlo (julij - avgust): 17 h-20 h
Te rezidence niso bile samo stanovanjske hiše, ampak pomembni gospodarski objekti, v sklopu katerih so gojili ribe in školjke ter pridelovali oljke, olje in vino itd.
Stanovanjski del vile V Simonovem zalivu se razteza na površini 3000 m2; bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom (portikom) povezan s pristaniščem, velikim preko 7000 m2.
V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju, na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je kompleks vile oskrboval z vodo.
Po najdišču bo obiskovalce popeljala vodička v slovenskem, angleškem, nemškem ali italijanskem jeziku!
Univerza na Primorskem Inštitut za dediščina Sredozemlja
1. število turi-dk-nìh nolitt:* v mesecih junij 2008 in junij 2IHH> v oIkìqì 1/ola pn	nastanrtvcmp.a oprata:
PRIMERJAVA O* OS
i domači		tuji	skupaj	domač.	tuji	slapa.	domai''.	Ulji	sknpa
HOTELI	19687	14275	33962	19870	12334	32204	3.01	0.86	0,95
SOBE	1074	621	1695	1425	541	1966	1.33	0.8 7	1.16
KAMPI	2283	1152	3435	1922	1166	3088	0.84	1,01	0.9
SKUPAJ	23044	16048	39092	23217	14041	372?«	1.01	0.8™	0.95
Vir: dnev ni podatki zbrani v UC Izola, pridobljeni s strani poumemib ponurtnjkoši tumtičaih nmanftc?
(DM) Prejšnjič sem končal z ugoto-vitvjo, da je tudi kamenje turistična zanimivost. In še res je. Otok ima kamenja kolikor hočeš in še za izvoz bi ga ostalo. Ampak tisto kamenje za turiste ni posebej zanimivo.
Bolj zanimivo je, kaj z njim počnejo. Gradijo, seveda. Najprej hiše, ki so tako enovito grajene, da so postale zaščitni znak otoka. So majhne, stisnjene, usklajenih barv in vse se ponašajo s trikotnimi zatrepi, ki so postali zaščitni znak otoka. Druga kamnita zanimivost pa so številne cerkvice in samostani, ki jih je toliko, da ima vsaka skupina hiš svojo cerkvico, vendar v štirinajstih dneh nisem videl vstopiti v cerkev nikogar. Pa še nekaj je padlo v oči. Če na javnem prostoru Grki niso pretirano urejeni in je okolica cest in poti velikokrat dobro zasvinjana z različnimi smetmi pa vlada znotraj cerkvenega ali samostanskega zidovja velik red.
Vse je sveže prepleskano, od stopnišča do dvorišča in fasade ali zidu, ob
vsaki najmanjši cerkvici pa je drog, nekakšen jambor, z grško zastavo. Da se ve, kateri državi pripadajo. In še zanimivost za domačo rabo. Drevesa ob cerkvah so s senco, ki jo dajejo, seveda izrednega pomena in zato jih varujejo, v glavnem tako, da okoli njih zgradijo nekakšen betonski oklep, ki hkrati služi kot klop na cerkvenem dvorišču. In kakšna drevesa prevladujejo? Ciprese, bolj razvejane kot so naše, mediteranski hrasti in oljke.
Turistična ambulanta
Zgodilo se je pač tako, da smo morali v lekarno po očesne kapljice pa nas je lekarnar napotil k zdravniku z opozorilom, da se z očmi ne gre igrati in naj gremo do zdravnika, ki bo povedal kaj potrebujemo. Nihče ne gre rad k zdravniku, v tujini pa sploh ne, a ko nam je zatrjeval, da zdravnik rad sprejme vsakega pacienta smo pač šli.
Zdravstveni dom je majhna, pritlična stavba in njena notranjost zelo spominja na stari izolski zdravstveni dom. Vidi se, da je stavba stara, a je normalno vzdrževana in čista, tako da daje prijeten občutek, ko smo, skupaj z nekaj starejšimi domačini čakali na sprejem pri zdravniku. Sprejel nas je brez zdravniške halje v sobici kjer je bilo prostora za mizo, dva stola, omarico s pripomočki in ležalno mizo. Bil je prijazen, zanimalo ga je od kod prihajamo in tako mimogrede opravil pregled, napisal recept in nas poslal do sestre, ki je tudi ni zanimalo ali smo zavarovani ali ne. Napisala je le Slovenija in nas poslala nazaj
v lekarno, kjer smo seveda plačali zdravila z recepta in se rešili težav z alergijo ali nečem podobnim.
Kako deluje ta njihov zdravstveni sistem, kjer pregleda pri zdravniku ni treba plačati, nisem ugotovil vse do konca. Morda imajo kakšen državni pavšal ali pa celo dogovor z lekarnarji. Kakorkoli že, dobil sem občutek turistu prijaznega zdravstva.
Škver sredi mesta
Čeprav symiški ribiči s svojimi dokaj majhnimi čolni nalovijo kar precej rib pa le teh skoraj nisem opazil na ribarnici na prostem, ki precej spominja na tisto, ki jo imamo Izo-lani na pomolu pri črpalki. Očitno z njimi zalagajo restavracije nekaj malega pa prodajo kar s čolna, čeprav so tudi oni v evropski skupnosti in bi človek pričakoval da bo naokrog tekal kakšen nervozen ribiški ali tržni inšpektor. Pa ga na otoku niti nimajo, eden od ribičev pa mi je navrgel, da kolikor on ve se na otoku še nikoli nihče ni zastrupil s svežo ribo iz barke. Ker imajo barke privezane v samem središču mesta bi človek pričakoval da bodo vse naokrog ostanki mrež, polomljenih plastičnih zabojev in stari šenjali, toda nič od tega. Vse je zloženo in pospravljeno ter prekrito ob posameznem privezu. Kako drugače kot pri nas, kjer je ribiška oprema simbol neurejenosti.
Še zanimivost: Ribarnica je pravzaprav preddverje pristaniške kapitanije, male stavbe v središču mesta, ob kateri je urejen betonski izpust po katerem spuščajo v vodo manjša plovila, hkrati pa je prava atrakcija, ko kakšna od večjih bark ustvari valove, ki zalijejo edino cesto v mestu. Takšno turistično zanimivost imamo tudi v našem mestu, le da smo ji namenili vlogo smetšča, ki ga lahko opazujejo vsi sprehajalci z mostička pred marino, naslednjič in zadnjič: trgovina pred trgovino
Vsa izolska kopališča
Plaže so ob vikendu prepolne
Izolani premoremo slabih 7 kilometrov obale, približno tretjina le te pa je namenjena kopanju oziroma plažam. Vsekakor premalo za množični turizem, čeprav je res, da imamo kar nekaj rezerv na območju ladjedelnice in Delamarisa. Hkrati premoremo vsega skupaj dva bazena na prostem in dva zaprta bazena. To pa je tudi vse. In kako je letos na teh plažah?
Sezona je na višku in izolske plaže so polne kopalcev. Čeprav premoremo eno samo kopališče, ki ustreza vsem standardom, pa to ne pomeni, da imam eno samo plažo. Kje pa, še vsaj tri ali štiri smo našteli.
Avtokamp Jadranka
Prva plaža nas pričaka takoj, ko vstopimo v mesto s koprske strani, in sicer v avtokampu Jadranka, ki je v lasti podjetja Freetime d.o.o. To je pravzaprav prvi avtokamp na katerega naletijo turisti, ki gredo na morje s centralne Evrope in marsikdo se ustavi prav na prvi možni postojanki. Upravljalci so nam povedali, da so z letošnjo sezono povprečno zadovoljni, nikakor pa ni pod pričakovanji, saj so že približno tri tedne popolnoma zasedeni in obiskovalce preusmerjajo v ostale obalne avtokampe.
Seveda računajo še na avgust, ki bo pravi pokazatelj uspešnosti turistične sezone. In od kod prihajajo njihovi gostje? Že od leta 1993 je večina Slovencev, tujcev
je bolj malo. Zgodba je bila seveda drugačna pred letom 1990, ko so tujci predstavljali približno 97% vseh obiskovalcev. Kot smo že povedali ima avtokamp tudi svojo plažo, ki ima pa žal v neposredni bližini ladjedelnico, vendar pa to ne moti kopanja željnih turistov, ki večinoma ostajajo kar ne tej plaži.
Plaža na svetilniku
Če se zapeljemo naprej proti mestu, oziroma proti cerkvi sv. Mavra imamo na razdalji nekaj deset metrov kar dve plaži: Svetilnik in plažo doma Dva topola in doma Slepih in slabovidnih. Plažo na svetilniku v veliki meri obiskujejo tudi domačini, druga pa je namenjena predvsem tistim, ki so nastanjeni v zgoraj omenjenih ustanovah. Plaže so kar lepo urejene, najem senčnika z ležalnikom pa stane 10 Eur. Obisk je zelo dober posebej ob vikendih.
Se odpravljate na dopust?
Ste se že znašli v situaciji, ko ste rekli: "Če bi le vzel s sabo tisti izdelek"?
Pojdite mirno na pot z naslednjimi malimi in poceni izdelki:
ALOE VERA ESI gel: Na naraven način umitja razdraženo kožo po sončenju.
ZANZI pršilo: Tudi na prostem boste varni pred komarji.
ICE POWER: Hladilni gel za pregrete mišice in sklepe. GERMOCID: Pršilo za razkuževanje površin v hotelskih sobah, straniščih...
EASY ICE: Že ogreto hladilno torbo lahko ponovno ohladite kar na plaži.
URIWELL: Ni problema, če vas tišči na WC v stoječi avtomobilski koloni.
KLINION: V 2 minutah si umijete lase brez uporabe vode.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 _________________sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
Plaža Delfin
Ko se po sprehajalni poti mimo Sončnega nabrežja sprehodimo še skozi marino pridemo do plaže hotela Delfin.
To je lepo urejena majhna betonska plažo, na kateri ne manjka ležalnikov in osvežilnih pijač, saj plaža premore tudi okrepčevalnico. Kopališče obiskujejo predvsem gostje hotela. Tudi v hotelu Delfin in na sami plaži so s sezono zadovoljni, vendar, kot pravijo, je še prezgodaj za resne bilance.
Plaža Simonov zaliv
Malo naprej je največje in tudi edino izolsko kopališče z vstopnino (2,5 Eur). Tam so travnate površine, je tudi senca dreves in sprehajalna pot do pod Belvederja, dva lokala, tobogan za najmlajše ter ponudba raznih zabav na vodi.
Obisk je podoben kot drugje: »Med tednom je gneča povprečna, med vikendom pa je obisk zelo velik in je skoraj namogoče najti kotiček zase. Ob sedmih zjutraj je plaža že dobro zasedena,« nam je povedal plažni uslužbenec.
Plaža Belvedere
In na koncu še »slavni« pod Beleveder, idiličen pomolček na tem koščku obale, kjer se v najbolj vročih urah lahko skrijete v senco je žal vse, kar boste lahko izkoristili, saj je objekt v bližini v katastrofalnem stanju, namesto, da bi se tam lahko osvežili s kakšno pijačo in naužili pogleda na morje.
In če boste ob pogledu na fotografije dobili napačno sliko naj povem, da je reportaža nastala v sredo zjutraj. Maja Cergol
■ ■ ■
Kdo bo kriv, če
Tako radi porečejo birokrati, ko je treba izdati kakšno dovoljenje pa bi se radi zaščitili kot kočevski medvedi. Tokrat smo prevzeli njihovo držo.
F
Občinski gradbeni aktivisti so sredi sezone odstranili ograjo pri zaprtem gostinskem objektu na svetilniku. Lepo in prav, tudi okolico so uredili a pri tem pozabili, da ograja ni tam le zaradi lepega (mimogrede: bila je enaka tisti pri stari italijanski šoli) ampak tudi zaradi varnosti. Zakonodaja namreč jasno določa, da mora biti terasa (ali naprimer, oder), ki je višji od 90 cm (velja preveriti), zavarovan z ograjo. In na naši terasi se igrajo predvsem otroci. Kdo bo kriv, če?
Mladi laseristi na samem vrhu
Jadranje
Dekleta jadrajo izvrstno
V brazilskem Buziosu poteka mladinsko svetovno prvenstvo Laser 4.7 kjer slovenski jadralci ponovno dokazujejo, da so močna konkurenca. Po štirih plovih je jadralka Burje Urška Košir v ženski konkurenci med 39 tekmovalkami po treh zmagah in enem drugem mestu absolutno prva, njena klubska kolegica Kim Pletikos pa zaseda tretje mesto.
Pri moški komkurenci med 109 jadralci je Jakob Božič 9., Tim Podlogar 22., Simon Laganis , ki je v prvem plovu prijadral 2. toda kasneje odjadral veliko slabše in je sedaj 42., ter Timotej Rot 51.
1	SLO Košir Urška ( 1, 1, (2), 1 )
2	TUR Hilal Nazli (3,3,1,(005))
3	SLO Pletikos Kim((20),2, 4,2,)
1	ECU Martinetti ((23), 1,1,1)
2	CRO Divjakinja ((11), 3, 2, 2 )
3	NOR Tomasgaard (7,1, (12), 1)
9 SLO Božic (8, 6, (22) 5)
22 SLO Podlogar ((24),19, 5, 7) 42 SLO Laganis (2, 24, 26, (48.0) ) 51 SLO Rot ((35.0), 24, 27, 11)
Balinanje
Rezultati 1. Lige SLO ISTRE:
10. krog: dne 10.07.2009,
POBEGI Čežarji:MLINAR Padna 7:15 KORTE:4. JULIJ 14 8 HRVATI NI : O UK A Škofije 12:11 TRTA Sv. AntonJADRAN Izola 16:6
Vrstni red po l.delu, po 10.krogu:
1 Mlinar Padna	30
2.	JADRAN Izola	24
3.	KO RTE	15
4.	POBEGI Čežarji	15
5.OLJKA Škofije	13
6.4. JULIJ	12
7.	TRTA Sv. Anton	9
8.	HRVATINI	2
Pari za naslednji, 11. krog: dne 28.08.2009, ob 18.00 uri
TRTA Sv. Anton: POBEGI Čežarji JADRAN Izola:HRVATINI OLJKA Škofije:KORTE 4. JULIJ:MLINAR Padna
Rekreacija
Sokolove! aktivni v Izoli
Predstavniki društva Sokol so v sredo organizirali predstavitev športnih aktivnosti. Recept je zelo preprost: mimoidoči tekmujejo v raznora-
znih panogah, kot je recimo lOOm Sprinta na veslaškem ergometru. Društvo Sokol bo tako predstavilo radovednežem nekatere športne panoge, od, veslanja, pa do badmintona, tenisa, nogometa plavanja itd.
Sredina predstavitev je bila bolj, ja, predstavitvene narave, saj je šlo predvsem za generalko pred glavno predstavo, ki se bo odvijala za ribiški praznik.
Udeležba je bila velika, prisotni so se režali in znojili, zmagovalci pa so si prislužili porcijo čevapčičev.
POGLED S STRANI
iše: Žarko Kovačič
Kumarice in vročina, za ta čas res nič nenavadnega. Kako vroče bo šele prihodnji teden, ko se za večino športnikov pričnejo priprave na novo sezono. Teklo bo in to v potokih, če so se preveč opustili. Sigurno najbolj nehvaležno obdobje v tekmovalni sezoni. Seveda pa je športa še vedno za vse okuse. Nogometaši so odigrali že prva kola, v Portorožu je bil na ogled svetovni tenis, da o drugih prvenstvih niti ne razglabljamo. Rokometaši in rokometašice se bodo podali v nove avanture. Ob vsej tišini, bodo oboji zelo spremenjeni. Na hitro bi dejal, da jih čaka zelo negotovo prvenstvo. Veliko odhodov, novih obrazov pa malo. Žal nam tudi tokrat ne bo uspelo, da bi krojih vrh. Apetiti ostajajo tako enaki lanskim in na dosegu bodo le lanske pozicije. Sprememba na klopi pa bo verjetno kaj spremenila, predvsem pa so še vedno aktualni pogovori s sosedi iz Kopra.
Pri dekletih bodo novi obrazi, vendar bo tudi za njih novo prvenstvo velika
Rokomet
Zahvala
Tudi 17. Eurofesta je konec. Seveda pa ni konec našega neizmernega zadovoljstva ob tem, da je izkušena trenerka Mara Šolaja skupaj z Vivjano Rojc izbrala ekipo najmlajših rokometašic in se z njimi podala na rokometni turnir. Ekipo ŽRK Izola so sestavljale učenke SE Dante Alighieri, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade. Pridobile so si dragocene izkušnje in poglobile prijateljske vezi.
Hvala vama za vajin trud, učenke in njihovi starši.
To smo mi!
Mara Šolaja, Vivjana Rojc
ROKOMETNO DRUŠTVO IZOLA
obvešča igralce članske in mladinske ekipe Rokometnega društva Istrabenz plini Izola, da je prvi trening v sezoni 2009/2010 v Ponedeljek 03.08.2009 ob 19.30 uri. Dobimo se v dvorani Kraška ulica 1.
preizkušnja. Ah bo Mari uspelo še nadgraditi ekipo in se tako izogniti dnu je težko napovedati. Novice iz ostalih klubov so bolj skope, predvidevamo pa lahko, da se bo vse odvijalo v Ljubljani. Ostalim tako ostaja sredina lestvice in pa boj za obstanek. Po dolgem času pa bomo zopet lahko uživali v sosedskih derbijih.
Veliko prometa je še vedno v 1A moški ligi. Veliko dogovorjenih stvari ni bilo realiziranih. Koprčani so tako ostali brez Natka, Celjanom je zbežal mlajši Žvižej. Ostali pa zaradi recesije bolj molčijo in se ubadajo z denarjem. Letošnje napovedi so tako najbolj naklonjene Gorenju, Koprčanom bo tokrat veliko težje ponoviti lansko sezono, ne gre pa pozabiti Celja s plejado reprezentantov. Prav Celjani bodo prvi pokazali koliko veljajo, saj jih čakajo kvalifikacije za evropsko ligo. Trenutno pa so najbolj »vroči« Mariborčani. Zelo ambicijozno so se lotili sestave ekipe in sigurno se bo v Mariboru marsikdo opekel. Tu so še Tre-banjci, ki pa brez reprezentantov ostajajo tudi največja uganka. Počakajmo do prvih tekem in stvari bodo postale bolj jasne.
Seveda pa vsem ostaja še dovolj časa za morebitne nakupe, vendar pa vemo kako je na razprodajah. Priznati si moramo, da nismo več tako prodorni, pozablja nas Evropa, saj bo tokrat v evropskih klubih malo slovenskih igralcev.
KAPUČINO
-
A M Y(P-tehnicni pregledi v izoli s
dlk V «LL	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
V	Arrigoni prihaja d’n’b
Plesni dogodek „Break Heat Pumps“
Petek, 31.7.09, Arrigoni Izola
Minila so leta, odkar je nazadnje dogajalo v takorekoč kultnem placo v Izoli - bivšem letnem kinu Arrigoni. Tokrat, v petek 31.7., se bo odvil enkratni drum’n’bass, dubstep, triphop in hiphop dogodek, namenjen vsem ljubiteljem lomljenih ritmov z naslovom „Break Heat Pumps". Za drum’n’bass in dubstep atmosfere bodo poskrbeli obali dobro poznani sukači Dahow in Matzole, ter bivši frontman skupine Mi Familia - Mc Omis. Za izvrsten triphop in hiphop pa bo JK Soul, med drugim eden najboljših scratch-erjev pri nas, in Gramatik, član skupine 5. Element in vsestranski glasbeni producent.
V	okviru dogodka bo potekala promocija najnovejših albumov: JK Soul - Dinner With The Beatz Voli in Gramatik - Water 4 The Soul EP. Nastopila pa bo tudi izvrstna skupina s performansom ‘Ndo Focu.
Vabljeni! (Vstopnina 2 Eur (< 22h), 4 Eur (>22h), KIŠD člani zastonj!)
JK Soul (www.myspace.com/ jksoul) - Aka Jernej Križman se že desetletje ukvarja z glasbeno produkcijo in DJ-evstvom. Pod imenom DJ Flegmatik je nastopil na vseh večjih hiphop prireditvah.
Sodeloval pa je tudi s skupino 5.
Element, znan je bil kot eden najboljših scratch-erjev pri nas.
Gramatik (www.myspace.com/ gramatik) - Najbolj poznan kot član skupine S. Element, se lahko pohvali tudi na področju produkcije. Izdal je več skladb, ki so
na Beatportu dosegala zavidljiva mesta. Med drugimi je tudi izdaja »Street Bangerz Vol.l“, ki se je kot prva na Chili Out lestvici prodala v 50.000 izvodih v samo 6-ih mesecih.
Dahow (www.myspace.com/da--fk'	how) - Davor Lonzarič že več kot
d	desetletje skrbi za kulturo elek-
—s.,	-	tronske glasbe na obali. Kot za-
četnik v ekipi Electronic Beats je svoje delo nadaljeval v obliki pro-yi":' • ||KsflljjjS!S| ducenta in organizatorja različnih -1	dogodkov po vseh večjih klubih
-S	in diskotekah na obali, je pa tudi
’ ’	ustanovitelj projekta za stimula-
cijo mladih glasbenih talentov -Elektrofolp.
Matzole (www.myspace.com/ matzole) - DJ dobesedno predan drum’n’bass vibracijam, ki že leta vrti takorekoč na vseh večjih d’n’b žurih.
Korenine v Salsaverde
...v petek, IZjulija 2009 se je v galeriji Salsa Verde zgodila otvoritev razstave članov KUD Korenina.
Društvo s skulpturami, fotografijami in slikami predstavlja skupno igrivo ustvarjalnost z drobnimi ndividualnimi izseki ustvarjalnega procesa. Člani društva so prav za otvoritev izdelali kamniti instrument, ki je z ambiental-no glasbeno podlago iz zvokov kamna zazvenel in prijetno presenetili ter navdušili navzoče.
Otvoritve so se udeležili obiskovalci različnih starosti in zanimanj, ki so skupaj z umetniki ustvarili vizualni vrtiljak kipeč od različnih občutij, pogledov,doživetij ter veselja do ustvarjanja na eni strani in neskončen užitek ob napajanju v ustvarjenih delih na drugi.
Rdeča nit celotne razstave je kamen - večno prisotni element, ki se prepleta z našim življenjem na vsakem koraku.
Kot temelj in neskončnost bivanja. Prav ta pestrost in ljubezen do kamna, ki je kot medij zelo zahteven a istočasno zelo hvaležen, je celotno otvoritev zlila v prijetno vizualno izkušnjo, ki nas ni pustila ravnodušne, temveč prežete z občutkom,da smo vibrirali v ritmu kamnite pesmi Salsaverde.
Staša Skočir
Jazz lepo pade v Manziolija
Me Omis (www.mys-pace.com/omisomar) - Omar Ismail je kot bivši frontman skupine Mi Familia s svojim energičnim nastopom in velikim poudarkom na hip-hopu navduševal množice po vsej Sloveniji. Kot glasbenik in vokalist sodeluje z različnimi glasbeniki po celem svetu.
V Četrtek, 23. julija je Manziolijev trg napolnila glasba in poslušalci skupine ALPE ADRIA JAZZ ENSEMBLE, ki jo sestavljajo: Michael Erian - saksofoni, Jure Pukl - saksofoni, Nevio Zaninotto - saksofoni, Andras Mohay - bobni in Renato Chicco - orgle
L’ALPE ADRIA JAZZ ENSEMBLE je skupina, ki se je oblikovala po vrsti nastopov v okviru ‘Alps Adriatic Jazz Nights’, ki so potekali v letu 2008 v Celovcu (Avstrija). Osnovni namen je bil zbrati glasbenike iz držav in regij članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran - za koncertiranje in druga sodelovanja. Skupina je medtem postala »utečena«, nastopali so v mnogih regijah Al-pe-Jadrana in so nedavno izdali zgoščenko z glasbo v živo. Člani skupine, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Madžarske in Avstrije, navdih za svoje skladbe črpajo iz glasbenega izročila držav, od koder izvirajo. Na njihovem repertoarju lahko tako poleg njihovih lastnih, najdemo tudi skladbe iz klasičnega jazzovskega repertoarja, kot so na primer skladbe veličastnega Theloniousa Monka.
Koncert je organizirala Italijanska samoupravna narodna skupnost Izol, posnela pa ga je tudi koprska TV.
Tokrat miš ni preglodala meha
Da imajo Malijčani v sebi veliko pozitivno gonilno silo in stvariteljsko žilico, so pokazali tudi na prireditvi v nedeljo, 19. julija. Ta se je odvijala v čast Mariji Karmelski, ki je njihov vaški praznik. Kaj vse smo tu lahko videli in slišali?.
Če začnemo pri napovedani razstavi...
Laura Babič je razstavila bele češnjeve in raznobarvne cvetoče vejice, cvetove lilij, maka in še, še. Vse fino in sanjsko, ustvarjeno iz tankih najlon nogavic! Ne bi verjeli, če ne bi videli, kaj lahko naredijo pridne roke in notranji navdih!
Bruna Kocjančič je pokazala prerez svojega življenjskega dela: ženski kostim, posteljno pregrinjalo in veliko prtičkov izdelanih iz tankih sukancev, s tankimi iglami pletene unikate, kot iz pajčevine zarisan ornament!
Rozita Kleva izdeluje olja na platnu z ranimi motivi: narave, kmečkih opravil in iz vsakdanjika. Karmel Kleva je v prerezu pokazal svoje življenjske stvaritve: istrsko hišo, motive iz vsakdanjega življenja in tegob človeka in njegove dežele. Kdo ne pozna njegovih rezbarij? Preko sto jih je razstresenih po domovih. Nekaj jih hrani v depoju za postavitev zbirke na Maliji zato, da bodo mladi rodovi spoznali preteklost svojih očetov in nonotov.
Fotografinja, pisateljica, prevajalka...
V najbolj dopustniškem mesecu, avgustu, Mestna knjižnica Izola vabi na ogled razstave fotografij Tee Ghersini, članice Ozare, Nacionalnega združenja za kakovost življenja..
Tea je lani obiskovala tečaj digitalne fotografije na Ljudski univerzi v Kopru, kjer so se učili tudi osnov računalniške obdelave posnetega materiala. Tečaj je uspešno zaključila ter se s fotoaparatom odpravila v naravo iskat najrazličnejše motive.
Kot vemo, potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju vključujejo tudi aktivnosti v prostem času, med katerimi lahko razvijajo samozavest, različne spretnosti, izražajo svoje stiske ali lepša občutja in poskrbijo tudi za boljše razpoloženje. Vsaka izmed prostočasnih dejavnosti ponuja tudi priložnost za osebno rast. Ob letošnji poletni foto razstavi smo Teo Ghersini vprašali, kaj ji pomenijo njene fotografije, pa nam je takole odgovorila: “Ujeti trenutki so le delček našega sveta, pogled očesa, ki je zamrznjen na pokrajini ali živem bitju, v zanimivih prizorih. Upam, da boste v njih našli tudi del sebe in svojega pogleda na okolico."
Motivi segajo od morskih do zemeljskih, od prijetnih do bolj umirjenih. So izraz bitja, ki diha skozi napravo, ta pa opažanja zabeleži. Za boljšo izraznost notranjih stanj je računalniško dodanih nekaj barv, v različnih odtenkih, od modre, zelene, rumene, do magente, črno-bele in sepie.
Naj povemo še, da je Tea dokončala mednarodno gimnazijo v Devinu, zdaj pa se želi vpisati na Univerzo na Primorskem.
V prostem času rada bere, surfa po internetu ter tudi prevaja iz angleškega in italijanskega jezika in obratno. Objavljenih ima že kar nekaj prevedenih del: v založbi Šent, slovenskega združenja za duševno zdravje, je leta 2004 izšel njen prevod dela Jeanette Winterson Pisano na telo, lani pa je v založbi Škuc izšel njen prevod dela Privlačnost Sarah Waters, ki v slovenščini obsega kar 334 strani.
Tea svojo kratko prozo objavlja v
Primorskih srečanjih, v kratkem pa pričakujemo izid njenega prevoda avtobiografije uporabnika Philipa Hilla, Življenje po knjigi - Popotovanje od diagnoze učnih težav skozi obdobja duševne bolezni do kariere poklicnega socialnega delavca.
Prevedla je tudi obsežno strokovno knjigo, priročnik za svojce obolelih z diagnozo shizofrenije z naslovom Fuori come va? - naslov v slovenščini še ni dodelan - , ki jo je napisal psihiater in predstojnik tržaškega Centra za mentalno zdravje, profesor Giuseppe Dell’Acqua.
... in nadaljujemo s kulturnim programom:
Uvodoma je Norma Kleva povedala malijsko folklorno zgodbo izpred 80. let N’delja, dan za v’esevje. Po očetovem pripovedovanju jo je v 13. številki Brazd s trmuna objavila Cvetka Bernardi. Iz iste revije je svoje pesmi Istra kam, Živeti z Istro, Vsak po svoji poti, prebral Dinko Bizjak.
Glasbeni del prireditve sta izvedla dva dua, in sicer Libertango Astorja Piazzole klarinetist Žiga Fabbro ob kitarski spremljavi Sama Turka, in nekaj narodnih in zabavnih z diatonično harmoniko Manuel Šalkovdč in klarinetom Devid Glavina. Nazadnje so se celo veselo »zavrteli«, morda v spomin na čase, ko je bil vaški praznik predvsem v znamenju plesa, morda pa tudi v spomin na harmoniko izpred 80- let, ki ji je miš preglodala meh, da je bilo slišati »fijuuuuuu«..., kot pravi zgodba z začetka prireditve.
Nada Morata
Ta knjiga, ki je bila zaradi strokovnih izrazov za Teo kar velik prevajalski izziv, še čaka na objavo. Za naslednje leto pripravlja prevod knjige, katere vsebine in naslova nam še ni želela izdati.
V	knjižnici smo seveda zelo veseli, da smo Tei Ghersini iz Kopra lahko omogočili fotografsko razstavo, saj tudi na ta način sodelujemo pri premagovanju predsodkov, ki jih žal v naši družbi še vse prepogosto gojimo do vseh drugačnih, tudi do ljudi s težavami v duševnem zdravju.
V	prizadevanju po integraciji ljudi z duševnimi težavami smo se v Mestni knjižnici Izola tudi odločili, da bomo v sodelovanju z Ozaro pripravili za njene člane posebno Bralno značko in prav Tea Ghersini je bila pri postavljanju predlogov za branje najbolj kreativna. Sodelavke Ozare iz Izole bodo našo Bralno značko ponudile tudi drugim Ozarinim enotam po Sloveniji.
Še enkrat lepo vabljeni k ogledu razstave, ki smo jo postavili v Središče za samostojno učenje in je dostopna vsak dan v avgustu v času odprtosti knjižnice.
š.p.
„	\«\\,Illl\C 9
Kulturniški smerokazi ------------------------------------------
Z zborovskim pet|em v evropski kongres
V soboto, 25. julija se je z glasbenim nastopom zbora Perpetuum jazzile in plesalcev društva invalidov - študentov začel letošnji 3.Evropski mladinski kongres.
Evropski mladinski kongres je simbolično poimenovan Izzovi, predlagaj, ukrepaj! Sto mladih iz več kot tridesetih evropskih držav bo v osmih dneh razpravljalo o vključevanju mladih z manj priložnostmi v odločevalske procese, med drugim pa bodo tudi sodelovali na petih akcijskih projektih, ki izboljšujejo situacijo na tem področju.
Na osrednjem prireditvenem prostoru sta za popestritev programa poskrbela svetovno znana slovenska vokalna skupina Perpetuum Jazzile in Društvo študentov invalidov Slovenije s plesnim nastopom.
Mestna knjižnica Izola
Pravljično dopoldne pod mandljem.
Pravljične dneve pripravljamo vsak dan, od ponedeljka, 3., do petka, 7. avgusta, ob 10. uri, na vrtu za knjižnico. S seboj, prosim, prinesite podlago za sedenje. V primeru slabega vremena vabljeni v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. Pripoveduje Špela Pahor.
Vabljeni otroci od 4. leta starosti.
VITRINA USTVARJALNOSTI: razstava ročnih izdelkov Vlaste Runko iz Dekanov SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE: razstava fotografij Tee Ghersini iz Kopra STENA USTVARJALNOSTI: slikarska razstava likovne skupine Besenghi degli Ughi pod mentorstvom Martine Žerjal STENA USTVARJALNOSTI: Marjan Dobovšek, slike VITRINA USTVARJALNOSTI: skulpture Zorka Dežjota VITRINA USTVARJALNOSTI: keramični izdelki Obalnega društva keramikov pod mentorstvom Zvonka Bizjaka
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA in KULTURNO DRUŠTVO “PETER MARTINC” KOPER
vabita otroke od 8. leta dalje
na začetni in nadaljevalni tečaj francoščine,
ki bo potekal v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
Začetni tečaj se začne 2.10. ob 15.30,
nadaljevalni 1 (Michelle, Karla) 1. 10. 2009 ob 15.30,
nadaljevalni 2 (Maruška, Nejc) pa 7. 10. 2009 ob 18.30.
Tečaji trajajo 30 šolskih ur. / Namenjeni so otrokom od 8. do 11. leta. Prijave sprejemamo v Mestni knjižnici Izola (66 31 283 ali 031 413 233 - Špela Pahor).
Pridite, zabavno bo!
3.Evropski mladinski kongres :: 3’ Congresso giovanile Europeo 25.7 ob 21.00, Lonko» Otvoritev s skupino Perpetuum Jazzile in plesnim nastopom Društva študentov invalidov Slovenije
27.7.ob 20.00,Vitamintek *exlamorix» Improvizacijsko gledališče PCI Alpha&Omega
30.7.ob 21.00, Nikoli ver Pub » Koncert skupine SoulJahz *DK
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na ogled pregledne kiparske razstave
MATEJKA BELLE
Zapuščina
v Galeriji Insula v Izoli
Drugi del razstave bo na ogled
v Galeriji Herman Pečarič
v Piranu.
Razstava bo na ogled do 31. julija 2009.
Galerija SalSaVerde Gramscijeva 4 - vhod iz Velikega trga 1, Izola
KUD Korenina ižjuuj-ao. avgust 2009
V galeriji Salsaverde v Izoli so v petek 17. julija odprli razstavo članov Kulturno umetniškega društva Korenina. Na razstavi, ki bo na ogled do 30. avgusta, so razstavljena predvsem kiparska dela. Na otvoritvi bo razstavo predstavil Gorela Darjan.
Kulturno umetniško društvo Korenina je neprofitna organizacija, ki so jo leta 2005 ustanovili umetniki in ustvarjalci z različnih kulturnih okolij. Korenina vzpodbuja intelektualno in strokovno izmenjavo izkušenj med umetniki in hkrati nudi možnost udeležbe vsem ostalim, ki jih ustvarjanje zanima. Društvo s svojimi projekti nudi priložnosti za ustvarjanje, druženje in spoznavanje umetnosti na različnih področjih. Namen društva jejjromovirati vizualno umetnost preko kiparstva, slikarstva, grafičnega oblikovanja in glasbe. Člani si prizadevajo organizirati dogodke, ki bi obogatili in izboljšali dogajanje na kulturno umetniškem področju, še posebej za otroke in mlade. Težnja društva je vzpostavitev Kulturno umetniškega centra s širokim spektrom kulturno umetniških dejavnosti. Korenina zagovarja in promovira ustvarjalno življenje brez drog.
Avtorji: Aljoša Golubič, Miha Pečar, Tadej Razingar, Elvis Padoin, Milan Marušič, Ursula Osojnik, Richard Chapo, Tapivva Chapo, Tamara Rimele, Robert Kosmač, Matjaž Šušmelj
G3lGrÌj3 Alga / Kristanov trgi
“Izobilje”
Aleksandar Stepanovič Brodschneider
(olje na lesu, platnu, naravne barve na juti in platnu)
Banka Koper - Koper Erik Lovko
Galerija Krajcar
fotografska razstava RIFLESSO DELU ANIMA
Izolska kultura preko sakralnih objektov
Letos bosta za obiskovalce odprti cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom:
•	Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure
•	Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure.
V navedenem terminu bo v cerkvi svetega Mavra odprta tudi razstava Zakladi svetega Mavra, ki je letos obnovoljena in razširjena. S postavitvijo v dveh prostorih in delno vmestitvijo v sam prostor cerkvenega prezbiterija je omogočen ogled večjega števila predmetov in smiselnejša umestitev v sam sakralni prostor. Ogled razstave je brezplačen, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so namenjeni kritju stroškov projekta in restavriranju sakralne kulturne dediščine.
Jona - društvo mladih kristjanov
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009
•	TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00
•	PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00
•	SOBOTA - ZAPRTO
Nastarbša slovenska šola slovenske Istre
190 let slovenske šole v Kortah
Kortežani in z njimi celotno izolsko podeželje so pred dobrim mesecem proslavili častitljivo obletnico ustanovitve prve slovenske šole v Istri. Danes je na vrsti še zadnji del podlistka, ki ga je ob tej priložnosti pripravila Nada Morato.
Obnovitev slovenske šole Sovraštvo do tuje fašistične šole je v Kortah takoj po osvoboditvi rodilo silno željo po obnovitvi slovenske šole, take, kot jo je imel učitelj Orel, ki je jokal in umrl, ko je umirala slovenska šola. Spomini na njegov pogreb so bili še živi • živa še pripoved, da na njegovem pogrebu še moliti niso smeli slovensko.
V septembru 1945 je kot prva prišla v Korte po dolgih letih spet slovenska in to je bila učiteljica Elka Kemperle. Zbrala je 9 učencev, ki so izdelali četrti razred, in jih pripravila za sprejem v nižjo gimnazijo. Z vozom jih je peljala v Koper. Zelo so bili veseli, saj so bili vsi sprejeti.
Prvi redni učiteljici v Kortah sta bili Marija Cucek in Danica Kranjc. Pouk sta začeli 14. oktobra 1945 s 162 učenci, v novembru jih je bilo 183.
Marca 1946 je prišel na šolo poučevat Silvo Petkovšek in jeseni, po smrti Marije Cucek, še Valeri-jan Pižmoht.
Februarja 1947 sta začeli poučevati otroke Marica Humar in Vlasta Koglot, ki sta tu ostali nekoliko več časa. Vlasta je lepo pela in ker je imela vas tedaj 60-članski mešani pevski zbor, se je zlasti pevci radi spominjajo.
Leta 1947 je bilo v šoli 162 učencev v štirih oddelkih, s štirimi učitelji. Ob koncu šolskega leta 1945/46 so imeli učenci četrtega razreda tečaj za sprejem v nižjo gimnazijo. Veliko pomanjkanje učiteljev in želja, da bi slovensko besedo posredovali svojim ljudem, sta bila povod, da se je kar 11 učencev odločilo za učiteljski poklic.

H
rm
Pet let osemletke v Kortah
Veselje ob zmagi in svobodi je ljudi prevevalo vsa prva povojna leta, dokler niso nastopile nejasnosti zaradi prihodnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Skupaj s pevskim društvom je šola priredila veliko proslav. Ce je bilo vreme lepo, so bile prireditve kar pred šolo, tako da so šli nastopajoči na oder kar skozi okno, ob slabem vremenu pa so bile v gostilniški dvorani. Zaključno prireditev ob koncu prvega leta svobode je imela kortežanska šola skupaj z okoliškimi šolami v Sv. Petru za njihovo opasilo.
Štirirazredna osnovna šola v Kortah je kmalu prerasla v osemletno, ki je delala po načrtu nižje gimnazije. V šolskem letu 1951/52 je imela vseh osem razredov. Najmočnejši je bil 5. razred s 55 učenci, v osmem pa je bilo le 8 učencev. Učiteljstvo je poleg rednega dela vodilo analfabetski tečaj, telovadno društvo Partizan in dramsko sekcijo. Na šoli so imeli takrat tudi šolsko kuhinjo.
Ker so sredi petdesetih let Italijani iz mest množično optirali za Italijo in se preseljevali v Trst, so se podeželani selili v njihove hiše, tudi otrok je bilo vedno manj. In zato so s šolskim letom 1955/1956 osemletko preselili v Izolo. V Kortah je ostala le pet razredna samostojna osnovna šola.
Dama s kamelijami
i f*
PLESNI TEATER IGEN CELJE “30 let življenja na odrih sveta"
Svetovna praizvedba plesno gle-| dališke predstave “ DAMA S KAMELIJAMI “
^ Dama: Mojca Majcen ON: Tomaž Koren- Zoran Lešič ONE: Tara Jeršič, Katja Verdev| in Pia Robida
Produkcija: Plesni teater IGEN Celje - Slovenia - www.igen.si ob sodelovanju Avditorija Portorož, Hotela Tartini Piran in Obalne Galerije Piran
GLEDALIŠČE TARTINI PIRAN L, 2., 3., 4., avgust 2009 ob 22.00 uri 5. avgust ob 22.00 uri - dodana predstava !
Vstopnice: Hotel Tartinij Piran - recepcija Cena vstopnice: 20,00 eurov
Spet en sam učitelj
V	šolskem letu 1960/61 je šola imela 70 učencev, v letu 1968/69 pa le 32. V šolskem letu 1963/64 je izgubila samostojnost in postala podružnica izolske osemletke. Leta 1974 je imela šola le še enega učitelja, ki je poučeval kombinirano. Leta 1976 so šolo preselili v Čedlje, v novo montažno stavbo. Šola je postala celodnevna. Imela je 32 učencev in 3 učitelje. Ob šoli so ponovno ustanovili vrtec, ki je bil ukinjen pred 20. leti.
Število učencev se je do leta 1983 gibalo okoli 40, nato je leta 1985 zaradi priseljevanja na podeželje, po izgradnji višinskega vodovoda, naraslo na 69. V šolskem letu 1987/88 je šolo obiskovalo 85 učencev. S šolskim letom 1990/91, po osamosvojitvi Slovenije in ob spremembi družbenega sistema, so celodnevni pouk ukinili.
V	šolskem letu 1993/94 je bilo na šoli le še 60 učencev, v šolskem letu 2007/08 le 34. Eden od vzrokov, da število učencev pada, je nizka nataliteta in tudi to, da otroke iz okoliša kortežan-ske šole sprejemajo šole v Izoli in Luciji. To se dogaja zato, ker je za nekatere starše bolj praktično, ker priseljene družine ne rastejo iz tukajšnjih korenin pa tudi zato, ker oblasti ne preskrbijo, da bi prevoz v kortežansko šolo obiskal »vsako hišo«. In končno, zakaj so gradili osemletko v Livadah, namesto na podeželju? Učitelj Orel bi se tudi sedaj jokal. Umrl je na kresno noč leta 1919. Od takrat je preteklo 90 let.
Več podrobnosti je v knjigi Stoji učilna zidana (Mandrač, 2001). Tam so tudi viri, odkoder sem snov za knjigo črpala
Nada Morato.
Društvo Jona bo, v okviru projekta Izoska kultura preko sakralnih objektov, v cerkvi sv. Marije Aliet-ske pripravila razstavo izolskega slikarja g. Dušana Fabiča.
Otvoritev razstave bo v nedeljo, 2.8.2009 ob 21.00 v cerkvi sv. Marije Alietske. Razstava bo odprta do 31.8.2009 v istem času, kot je odprta cerkev sv. Marije Alietske.
Odkrivamo skrite izolske vodnjake
Mogoče bo kakšen vodnjak poleti po-resahnil, nikakor pa ne naša volja. To pot sledijo še 4 vodnjaki z roba Izole. Dolžni smo še popravek, vodnjake in fotografije vodnjakov s Šareda je prejšnji teden prispeval Šaredin, Alen Benčič.
Naj spomnim, drage bralke in cenjeni bralci Mandrača, kako veseli smo vsakega namiga ali celo fotografije o virih vode v okolici vašega bivališča ali delovišča. V uredništvu tednika Mandrač vam bodo z veseljem pri-slihnili in si zabeležili podatke o vodnjakih, štirnah...!
Za spremembo pa tokrat povzemamo nekaj misli iz projekta, ki je vključeval tudi obnovo in zaščito vodnih virov na podeželju.
za Društvo Izolani, Dušan Ambrož
Parila in Žaneštra
Obnova vodnega vira PARILA, ki leži v neposredni bližini vasi Cetore ter vodnega vira ŽANEŠTRA, ki leži v neposredni bližini vasi Korte je za vas tako za Cetore kot Korte in tudi za širšo okolico izredno velikega pomena.
Vodni vir Parila leži jugovzhodno od naselja Cetore . Vir leži ob poljski poti, ki poteka med lepo urejenimi in obdelanimi kmetijskimi površinami
Vodni vir Parila je bil zgrajen leta 1925, in je bil eden od glavnih vodnih virov, ki so oskrbovali z vodo vas Cetore. Objekt je zgrajen iz kamna in je sestavljen iz vodohrama, korita, ki je služilo za pranje perila in korita za napajanje živine. Prostor, kjer se nahajajo vodna korita, je obdan z kamnitim zidom. V zadnjih dvajsetih letih, ko so Cetore dobile javni vodovod, je bil vodni vir opuščen, zato je danes potreben obnove. Vodni vir je potrebno obnoviti tako zaradi potreb kmetijstva kot tudi zato, da se ohrani kot del kulturne dediščine na podeželju, naslednjič:Žaneštra
Obnovljen vir
m#.
. ' ’ ««4 jt
„	\f\\IHt\C 11
Predzadnja--------------
KRIMINALNE	■ MALI OGLASI ■ Vozila in plovila
Ležal je na cesti
Ob 00.12 je SS-letni državljan Makedonije na Prešernovi cesti v Izoli z osebnim avtomobilom povozil na cesti ležečega 20-letnega Hrastničana in iz kraja nesreče pobegnil. Za pobeglim voznikom je zapeljal domačin, 28-letni Izolan, ki je policistom povedal, kje se je povzročitelj z vozilom ustavil. Zahvaljujoč se njegovemu obvestilu, so policisti povzročitelja nesreče izsledili in z njim opravili postopek. Hudo telesno poškodovan Hrastničan je bil odpeljan v bolnišnico, zoper 55-let-nega voznika osebnega avtomobila pa bo podana kazenska ovadba, zaradi opustitve pomoči poškodovanemu soudeležencu nesreče.
Z Domžal do Izole
Izolska policisti so dopoldne v Jagodju izsledili osebni avtomobil znamke VW Scirocco, ki je bil ponoči ukraden v Domžalah. Avtomobil bodo vrnili lastniku, skupaj s kolegi iz Domžal pa bodo skušali identificirati storilce.
Samo ena je mama
Nekaj pred 14. uro so policisti posredovali v stanovanju v Izoli. 23-letni fant se je v pijanem stanju verbalno in fizično spravil nad svojo mater. Ker se tudi po prihodu policistov ni pomiril je bil pridržan do streznitve. Izrečen mu je bil ukrep prepovedi približevanja materi.
Ni ga videl
V večernih urah je pijani voznik kombija trčil v parkiran avtomobil. Policisti so ugotovili, da je v litru izdihanega zraka imel 1,06 miligramov alkohola. Voznika so pridržali do iztreznitve, v postopek pa so ga predlagali Okrajnemu sodišču v Piranu.
Srakarske zgodbe
Sicer pa so bili izolski policisti tudi prejšnji teden zaposleni predvsem s tatvinami. Tako je na enem izmed gradbišč neznanec vlomil v avtomat z napitki in iz notranjosti ukradel neznano količino denarja.
Če je bil denar iz avtomata last firme pa je bilo zelo zasebna last kolo, ki so ga ukradli nekemu Izolanu. Ukradli so nezaklenjeno gorsko kolo znamke BALANCE XPANDER rdeče črno barve.
Plažne nezgode
Tudi na izolskih plažah so za razburljivost skrbeli tatiči. Tako je neznanec izkoristil odsotnost lastnika nahrbtnika, ki se je v tem času kopal in iz njega ukradel mobilni telefon, na podoben način so ukradli še dva mobilna telefona nič hudega slutečima turistoma. Še bolj domiseln je bil tatič, ki je ukradel kratke hlače v katerih je imel lastnik denarnico z dokumenti in nekaj drobiža, nekemu dekletu pa so na parkirišču ob plaži, iz avtomobila, ki je imel odprta vsa stekla, ukradli denarnico.
Cigaretniki
Tudi ta teden ni minil brez vloma v skladišče s cigaretami. Čeprav je kajenje vedno bolj izven mode so policisti pet obravnavali vlom v eno od skladišč iz katerega so neznanci odnesli, kj drugega kot - cigarete.
Družinske zgode in nezgode
Policisti so zaradi kršenja reda in miru kar dvakrat intervenirali v zasebnih prostorih, kjer smo kršiteljema izrekli prepoved približevanja. V prvem primeru je sin ogrožal mater, v drugem primeru pa je bivši partner bil nasilen do nekdanje žene.
Poiščimo mu dom
Včeraj sem dobesedno sredi ceste hrvaške Istre zagledala majhnega psička, kako tava in preizkuša svojo srečo v tem, da ga ne povozijo mimoidoči avtomobili. Seveda nisem mogla iti kar mimo in mi ga je uspelo ujeti. Tu ne bom razlagala o sreči, ki sva jo imela oba, da naju ni posnel kak avto, ker to je bilo resnično sredi ničesar, samo cesta in divjina. Kakorkoli, po urah paničnega te-lefonarjenja v prazno na vse hrvaške institucije, ki bi lahko pomagale, sem se odločila, da ni druge, kot da ga pripeljem sem.
t?*. ..	Glede na to, da pa živimo v bloku in
z nami so še štiri mačke, se to ne bi ■<.	obneslo. Drugače je psiček približno
• *. n	2 do 3 mesece star, črne barve, dol-
V >	ga ušesa nakazujejo lovsko poreklo.
Po moje bo srednje rasti. Je izredno ■	prijazen, igriv in še vedno zelo zau-
‘ì	Za kakršnekoli informacije: Tina,
V	•	. Koper-040 831366
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
IŠČEMO
-	Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998
-	Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877
-	V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077
-	V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005
-	Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077
-	Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št. . 040 768 714
ODDAMO
V centru oddam poslovni prostor v velikosti 38m2, kjer se trenutno nahaja notarska pisarna. Prostor je klimatiziran in ima ločene vse priključke.Mesečna najemnina: 600EUR. Poklicati na 041-249-806. PRODAMO
-	Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490.
Bralec Mandrača je v uredništvu prinesel prstan, ki ga je že pred časom našel v morju na plaži Dva topola. V prstanu je vrezano ime Dolores in verjetno datum poroke. Če ga veste vas prstan čaka v uredništvu.
-	Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946
-	Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765
Delo
-	Starejšim osebam nudim pomoč na domu na območju Izole (čiščenje in pospravljanje) tel 040 199737
-	Nudim nego na domu. tel 051 235 947
-	Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591
-	Iščem dobrega zidarja za popravilo domače istrske krušne peči. tel. 040 302 970
Razno
-	Privez na slovenski obali KUPIM ali NAJAMEM za starejšo jadrnico dolžine 9m. 040-542-293 (Nino)
-	Prodam dve karti z avtobusnim prevozom iz Ljubljane za koncert U2 v Zagrebu, dne 10.8. (ponedeljek). Za več informacij pokliči na 051-671-048, Luka.
-	Psička 3 mesece starega ovčja-ka PODARIM, tel 031 847 394
-	Kupim MLADEGA OSLA. Pokličite na tel.: 031 322 913
-	Zelo ugodno prodam 200 litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje. Tel.: 031 349 826
-	Podarim Jogi 160 x 190. Za prevoz poskrbite sami. tel 041 715 889
-	V Izoli, za simbolično ceno prodam dekliško spalnico.Informacije na tel.št. 041321537
-	Morda imate odveč pograd z dvemi ležišči? Mlada družina ga z veseljem odpelje. 041 275217
S seboj si odnesel naš smeh in veselje nam pustil bolečino in trpljenje.
Tu j vse polno tvojih sledi, spomin nate nikoli ne zbledi
Po krajši a hudi bolezni je odšel
Drago Ivanič
(1949 - 2009)
dolgoletni delavec tovarne Tomos in izolske Komunale.
Vedno ga bomo hranili v najlepšem spominu Hčerki Dolores in Danijela in vsi, ki smo ga imeli radi.
Pogreb bo v petek, 31. julija ob 14.00 na izolskem pokopališču
NLB Družinski varčevalni paket
Tfl JE ZAČASNA... IMITAMI . 7AA0Ò7E - $AXEb...
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00

NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
10 let Zelenega programa VDC

Cirkus v mestu ali mesto v cirkusu?
Zlobneži pravijo, da je Izola en sam cirkus, resnica pa je le to, da je mesto polno igral, kar samo po sebi ni slabo, le njihova umestitev včasih moti. To, da vrtiljaki pozdravijo že ob prihodu v mesto je stara stvar, igrala, ki so jih namestili ob prehajalni poti, tako da skoraj ovirajo mimoidoče, pa res niso turistični Izoli v ponos.
VDC Koper smo javni socialnovarstveni zavod, v katerem izvajamo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter in-a stitucionalnega varstva za odrasle
0	osebe z motnjo v duševnem razvo-| ju. Naši varovanci in varovanke v
okviru zaposlovanja pod posebnimi pogoji stalno ali občasno izvajajo kooperantska dela: sestavljajo izdelke za različna podjetja, delajo pa tudi izven prostorov našega centra in sicer:
Pred desetimi leti je ekipa varovancev in mentorjev Varstveno delovnega centra Koper sprejela nov izziv in se v dogovoru z Zdravstvenim domom v Izoli lotila urejanja okolice stavbe. Ker so varovanci pokazali veselje do dela, so se z mentorji kmalu odločili za razširitev dejavnosti, ki je doprinesla tudi pogodbo s Komunalo Izola in prevzem čiščenja in urejanja otroških igrišč v mestu.
Za naše varovance je ta projekt vključevanja v okolico izredno pomemben. Čutijo se aktivni del skupnosti, velikokrat so pohvaljeni od mimoidočih, dan za dnem premagujejo sami sebe in svoje objektivne ovire in s tem gradijo svojo samozavest. Letos mineva deset let košenja trave, obrezovanja grmovnic, barvanja igral, pobiranja smeti. Varovancev ne ustavi mrzla burja, ne žgoče sonce, ker svoje delo jemljejo resno. Zaradi njihovega odnosa do ; dela in zaradi tega, ker smo nanje ponosni, smo jim s pomočjo donatorjev pripravili presenenčenje ob deseti obletnici dejavnosti. V četrtek 16. julija smo na Birbi 1 (pri kulturnem domu Izola) varovancem pripravili presenečenje saj so dobili majčke (z napisom ZELENI PROGRAM, VDC KOPER, 199-2009), novo kosilnico in orodje, da bodo lahko še naprej uspešno in s ponosom opravljali svoje delo.
§ Zato, da bomo varovancem in njihovim mentorjem lahko omogočili prazno-| vanje tega pomembnega obeležja, se iskreno zahvaljujemo sponzorjem PI-
1	ZZERIJA ANCORA, SIMAR d.o.o. KOPER, VESINSTAL d.o.o., GALI, CAFFÈ | CANONI - SUBMARINE in Š.E. DRUŠTVU BAMBUS, ki so donirali finančna s sredstva, prav posebna zahvala pa gre Stanetu Železniku iz podjetja PRIN-f CIP d.o.o., ki je naši ekipi zelenega programa podaril kosilnico, ekipa vdc
New afc.ms p'omotcy'
K'vuj Dmncr With The Bcatz Vol 11
iyamatil ■ Water 4 Ihe Soul EP lvsv.v> rryspace convg'anat.o
Motohov kot