265. številka. Ljubljana, vtorek 20. novembra, X. leto, 1877. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po pnunicih, te«1 velja po poiti prejeraan za krM će «» dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se ».voie irankirati. — Rokopisi so :.\a vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši e\ 3 „gledaltška stolba". Opravništvo, na katero tal •« til**ovoU|o poniMati nurpAnke. "vhbimacije, orenanila, t j. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Pctcrburg I£. novembra. Oficijalno. K a r s Jc» bil dene* ob oanilli zjutraj g><> dvanajst ur trajajočem boji m Mtiirniom vzet. Berlin 19. novembra. Glede zaprtega Poljaka, ki je sumnjiv, da je hotel streljati cesarja Vilhelma in Bismarka, poroča "VVolfov bureau, da bode sodnij-ska preiskava pokazala, ali je le mistiri-kacija. (Bolj ničevega telegrama pa že nijsmo prejeli kot je ta. Ur.) Kotor 17. novembra. Pripoveduje se, da so Črnogorci zadnjo noč vzeli Bar se šturmom in dalje marširali proti Odsi-njii (Dulcigno) v Albaniji. London 17. novembra. Dopisnik „Stan-dardov", ki je pred nedavnim Plevno zapustil, trdi, da ima Osman paša še za šest ted nov živeža, da pa manjka njegovej vojski zimske obleke. Vojska. Sijajna zmaga naših slavjauskih bratov Rusov! Vzeli so ključ do male Azije, največjo ta ni oš njo tvrdnjavo Kar«, z naskokom ali šturmom po dvanajst urnem boji. Ker telegram pravi, da je Kars padel zjutraj ob osmih, morali so Rusi zvečer ali po noči napad začeti in celo noč bojevati se. V Aziji so Turki torej popolnem izgubili VBe, kujti slabše utrjeni Ki/ti um se zdaj ne more dolgo držati, zlasti ker bode mogla ruska vojsku generala Loris Meli kova od vzetega Kursu tudi k Erzerumu priti in Heimau Tergukasovo pomnožiti. Kars, nekdaj sedež armenske dinastije, je zdaj sedež jednega paše in jednega armenskega škofa in posebno kot romarsk kraj Mohamedancem znau, ker je v njem več slo-večih mošej. Prebivalci so mešani, Armenci, Georgijci, Perzijani, Kurili in Turki. Od začetka tega stoletja jib je bilo 50.000, ali kar so bili Itu.-i vzeli leta 1828 to mesto, izselili so se bili Turki močno in tudi kasneje je palo število prebivalstva tako, da zdaj prebiva v Karsu le kacih 12 000 ljadij. Trgovina je, zlasti prehodna, velika. Mesto Kars je videlo uže mnogo bo-jev okolo sebe. V 11. stoletji so ga vzeli Seldžuki, v 13. stoletji Mongoli, leta 1387 je Timur Kars bil razdejal. V vojskah perzijsko-turških je bil Kars v 10, 17. in 18. stoletji večkrat oblegovan in vzet. Leta 1828 so ga Rusi pod Paskijevičein po jako trdem boji vzeli. Leta 1855 so ga angleški inženirji močno utrdili, tako da ga Rusi pod Muravije-vim leta 1855 nijso mogli eo šturmom vzeti, ampak so bili odbiti. Le po dolgem oblego-vanji, in ko je tudi kolera prišla v turško posadko, udal se je potem Kars 30. novembra. Iz P o rudima poroča zuani dopisnik „N. W. T.u, Čeh Lukež,: V ponočuem boju je sinoči dobil general Skobele v majheno rano, kajti bil je preveč drzen. On je bil uže deset dnij vedno mej prvimi stražami ter je tudi ondi vse obiskovalce sprejemal, in gostil jih je dočim so krogle okolo mize žvižgale. Mnogo pobočnikov njega je bilo tako ubitih ali ranjenih, njemu samemu pak so sovražnikove krogle ubile uže pet konj, ko je je jahal v boju. General Skobelev se ne briga mnogo za rano, nego vse jedno zapoveduje ter Še dobro drži „zeleno goro". Denes je pred lleviio mir. Ruska armada v D obruči ima še vedno svoje stare pozicije pred Trajanskim nasipom in v utrjenih prostorih pri Medžidije, Ktlstendži in Črnej vodi. Kadar Plevna pade, bode tudi ta del začel razvijati svoje moči. Dopisnik „DaiIy News" telegrafira iz ruskega glavnega stana G. t. m. : V glavnem stanu so denes poskušali nekovo no* o orožje, ki je prav zanimljivo, ter se imenuje nRie-bajonet" in je uže uvedeno v vojsko severo-amerikanskih zjedinjenih držav. Izumitelj temu bajonetu je rodom Amerikanec in polkovnik v ondotnej vojski, a sedaj je na evropskem bojišči. Tudi njega so povabili k temu poskusu, pri katerem je bilo navzočnib dvojo generalnih štabov ter veliki knez in rumuuski kmz Karel. To orodje ima bodalo od jekla, čegar dolgost je 1 crevelj, a v širokosti meri tri palce, ter je na jednej strani ostro, a na drugej nazobčano kakor žaga. Se posebnim zapahom pak se more priklopiti na pu ko kakor navadni bajonet. Iz Bosne se piše, da porta uže brome ■tarče in nezrele mladiče muhamedanske vere pod orožje kliče in pred Novi pazar in drugam pošilja. Kdor ne more orožja nositi, mora visok vojni davek plačati. Beda je velika. Iz državnega zbora. Z Dunaja 17. nov. [Izv. dop.] Češka pasivna politika je prava nesreča za celo opozicijo v Avstriji. Uže pet?« naj s t let protestu j) izvoljeni češki poslanci leto za letom ter pošiljajo svoje proteste „visokej zbornici", to je tistej družbi, katere Pozno. • (Stranica iz življenja.) II. (Konec.) In glej, Sonja je zopet pri meni; mračni naš kot se je zopet oživil s pričujoćnostjo mlade gospodinje in vrhu tega z milim balbo-tanjem triletnega dečka. Moji domači so govorih s Sonjo prijazno kakor prej, brez vsake hude misli, a jaz, sem bil li jaz srečen V Uganiti nij teško. Včasih, ko na videz nij nič omračevalo moje sreče, sem si ustvarjal nekake čudne prikazni in trpel, a zdaj, ko je bilo v resnici srce moje globoko ranjeno, ali se je moglo oiio popolnem vživeti, če tudi pod krotkimi vzori moje Sonje V Ne, jaz sem preveč zaupal na-se; čas mi je bilo prepričati se, da nijsem rojen za čuvstvo, in da me življenje srca pripelje iz mojega normalnega po-loženja. Življenje srca je tako vabljivo, a se- daj se nijsem mogel bolj motiti. Prigodilo se je to, kar si celo domišljati nijsem smel: zopet sva se razšla z ženo..... A..... boljše bi bilo, ko bi se ne bila. Ta korak je bil osodepoleu za oba. Jaz sem se nosil proti njej z nekako bolehavo strastjo, zgodilo se je, da sem si, ko me je najhuje težilo, jasno predstavljal svojega Kopernika in začel jo pikati. Oua sama nij bila več ista; iz vesele in brezskrbne je postala žalostna in malo-dušna. Ona spremena me je vedno spominjala njenega prestopka in me spravljala iz sebe. A kako je revica mogla biti drugačna? Kuko je mogla ona pozabiti to, kar sem jaz vedno pomnil! Tako sva se mučila nekaj mescev. Jaz sem postajal bolj in bolj razdražen. Včasih se mi je zdelo, da je edino sredstvo najti pokojnost, da ubijem Ilazarova, a še ža- lostnejše misli so me mučile. Enkrat..... strah me je povedati, kajti še zdaj, pri spominu na to, se mi tresejo kosti, a priznanje naj bo moja kazen: tedaj enkrat sem se bil tako daleč spozabil, da sem sklenil roko ste- gniti nad svojo ženo! To je bila kaplja, ki je prepolnjevala čašo grenkosti. Sonja je jela govoriti o ločitvi; jaz jej nijsem nasprotoval; čutil sem, da se ne da misliti na skupno življenje, da lehko postanem hudodelec, če je ne odpustim. Tisti večer, ko je ona odšla, pridem pijan domov. Vladimir je ostal pri meni, a on me nij pomirjal, spominjal me je le vedno na njo. Vinska kapljica je bolj in bolj pogosto postajala moja tolažba. Zver je premagala človeka! Ko me je prvikrat 'zapustila žena moja, imel sem kalno upanje, če prav sam sebi nijsem veliko verjel, da se prej ali pozneje ona vrne, zdaj nij upa več bilo. Sicer si jaz nijsem štel tega v krivdo, a vest me je mučila zoper mojo voljo. Padel sem v popolno obupnost. Redek večer, da nijsem pri-šel pijan domov. Lehko se misli, koliko so trpeli moji domači, a jaz sem se trudil ne zapaziti njih trpljenja. O Sonji nij dolgo nikakega sluha. Zopet Ana Petrovna napiše, da je ona nevarno pravic nečejo priznati. In kaj 80 dosegli v teh petnajstih letih? Bere se protest, potem izreče predsednik, da so češki poslanci izgubili svoje mandate in s tem je delo za celo leto koačauo. Zdaj, ko gre za sklepanje nove nagodbe z Ogersko, bita je češkim poslancem lepa prilika dana, da vsaj „ad hoc" stopijo ▼ državni zbor, saj bi to lehko bili storili s kacim protestom, katerega bi jim nikdo ne bil zabranil. Namesto da sami pridejo, pošljejo zopet svojo navadno izjavo, le s tem razločkom, da letos niti nijso bili povabljeni od predsednika k vstopu, ker še nijso verificirane poslednje volitve. Tedaj so pisali iz lastne inicijative. Podpredsednik Vidulich — Dr. Rechbauer uže nekaj časa boleha — nij hotel pisma prebrati, gotovo vsled minister-skega uplivanja. No, tako postopanje se je celo ustavovernej stranki pretirano zdelo in po nasvetu barona Kellersperga je moral predsednik celo izjavo dati prečkati. Potem je dr. Pražak nasvetoval, da se naj izroči to pismo posebnemu odseku v pre-vdarek, pa kakor prejšnja leta, tudi zdaj usta-voverna stranka nij privolila in tako je bila stvar pri kraji — zopet za eno leto. V generalnoj debati je Weiss-Starken-fels od desnega centra ostro šibal Herbsta in ministerstvo, sicer pa priznal dualizem, kot faktum, ki je postavno sankcijoniran. Baron Kellersperg j e postal jako nepriljubljena osoba v Btrogo minister i jalni h krogih, to se vidi iz srditih napadov v oficijoznih listih na njegovo oaobo. Iz zanesljivega vira sem slišal, da je minister Lasser, ko je Kellerperg se dal vpisati za proti-govornika, njega k sebi povabil in ga na vse načine skušal spreobrniti, pa zastonj. V enej prihodnjih sej bode menda sam minister Lasser Kellerspergu odgovarjal. Konfisciran dopis — ušel. Naši nekateri bralci morda mislijo, Bog ve kaj napišemo, ali vzamemo v list, kadar ga nam ces. kr. državni pravdnik konfiscira. Denes jim lehko pokažemo kaj se vse konfiscira. Predzadnja konfiscirana številka je bila zaplenjena tudi zarad sledečega dopisa iz Črnomlja. Ker pa dež. sodnija nij potrdila konfiskacijskih uzrokov gospoda c. kr. državnega pravdnika — mimo grede rečeno, da s pruskim kraljem govorimo „prvi slučaj v na-šej hiši" — bil je včeraj odpečaten n denes bolna in prosi, da naj pridem. Jaz hitim, kakor brezumec, potujem noč in dan, a ne dobim je več mej živimi. Hitra jetika jo jo nesla v mogilo. Noč, kojo sem preživel poleg njenega prahu, odkrila mi je široko oči. Zmago-nosno zrelišče smrti je snelo samoljubno zaveso izpred mojih očij. Spoznal sem, da sem veliko bolj kriv pred ženo, kakor ona pred manoj. „Šonja, moja Sonja!" vskliknem, „čemu sem te spoznal! Nijsem te znal narediti srečne! Ko bi se ne bila poznala, našla bi bila morebiti človeka, ki bil razumel bolj ceniti tebe in ne bilo bi ti treba iskati zado-voljnosti v drugem." Prisegel sem popraviti kolikor mogoče zlo, ki sem ga stvorih pustiti pijači ter zanimati se z odgojo sina, in Bog vidi, da sem izpolnil prisego. Deset let je uže preteklo od tega časa, in pokoj, ki je obsenčil mojo dušo, je znak, da mi je — odpustila. — Iz „Njive". ga priobčujemo. Evo vam izpuščenega konfi-sciranca: „ Ie i riiomljti 24. oktobra. [Izviren dopis.] Dovolite mi, gospod urednik, da vas nadlegujem denes s prošnjo za juridičen svet, kateri bi bil, kakor bodete sami izprevideli, gotovo tudi za javnost, ter bode marsikomu v jednakem slučaji mnogo koristil. Letošnjo jesen in posebno meseca oktobra, ko so se iztirjevali davki po raznih eksekucijah, zgodilo se je tudi pri nas, da je dotični komisar, odposlan od okrajnega glavarstva ali davkarstva, v dveh krajih zarubil ter prodal grozdje iz vinogradov, katerih lastniki so bili na dolgu z davščino. Nam se dozdeva, da tega postava nikjer ne veleva, sicer bi se bilo to uže mnogokrat zgodilo. Prosimo torej, posebno z oziram na to, ker je mogoče, da se je kai enakega tudi uže drugod godilo, za svet, kaj je dotičnikom storiti. Pisal bi vam rad tudi še nekaj o „ponoćnih lovih", pa naj bo dovelj, da jih samo omenim, ker spadajo zopet na drugo stran. (Državljanski zakonik v §§. 294 in 295 določuje, da so poljski pridelki, dokler od tal, kjer bo vzrastli, nijso ločeni, deli nepremakljivega blaga, in torej juridiČuo neločljivi. Dvorni dekret od 7. aprila 1826, štev. 2178, pak glede na prej omenjene paragrafe strogo določuje, da se taki poljski pridelki, ki še nijso ločeni od zemlje, in tudi tako zvani fundus instructus, ne sme za se eksekvirati, nego samo z nepremakljivim posestvom vred in po postavnih določilih, ki uredujejo rubežen nepremakljivega blaga. Za to pa so kompetentne samo sodnije. Naš svet je torej: Nastopiti pot postavne pritožbe proti dotičnemu uradu, ali pak, kar bi sigurno boljše in določnejše bilo, uložiti proti eraru pravilno tožbo pri sodniji. Mogoče tudi, da je bilo vse le pomota, a mi vendar pii tem obračamo tudi pozornost naših državnih poslancev na ta dogodjaj. Vr.)u Angleška politika. Čudna so pota angleške diplomacije. Navaden človek jih nikdar ne razume, in kako bi jih tudi razumel? Vsaj so lordi in gentle-mani, ki angleško politiko vodijo, visoko nad površjem navadnega človeškega helotizma. Oni bo gospodje in zato jim je vse mogoče in zato je tudi vse prav, kar oni narede. Akopram pa navadnemu človeštvu nijso razumljiva njihova pota, mu je pa njihov namen dobro razumljiv. Namen angleških gentlemanov je kra-marsko gospodstvo ali bolje rečeno jerobstvo nad druzinii narodi. Ker se pa Angleška poteguje samo za jerobstvo, torej za čisto napačen namen, zato tudi Br^dstva njena po Bodbi „nižjihu ljudij nijso nikdar poštena, akopram se še včasih taka vidijo. Komu nij znana angleška prodaja opija na Kitajskem in žganja v nekaterih afrikanskih pokrajinah, komu nij znana sedanja lakota v Indiji ? Kaj je mar Angležu, če na tisoče in tisoče ljudij pomrje, da so le on bogati. Zatorej vidimo da se Angleška nij še nikdar bojevala za to ali ono idejo; njej je vera, domovina, svoboda, napredek in omika druzih narodov čisto postranska reč. Rekel sem, da se Angleži včasi pošteni vidijo; da, vidijo se ali hočejo se vsaj kazati za največje človekoljube. O ironija, kramarski Anglež pa človekoljubje! Poglejmo nekoliko tu no vejo in najnovejo „ človekoljubno" politiko. Poljska je prosila pri vseh svojih vsta jah zoper „Moskale" vob svet na pomoč. In kdo se je je najbolj usmilil? Nesamoljubn« Angleška, kajti ta jo jo podpirala z vsem mogočim. Za kulisami se je pa pripovedovalo, da skazuje Angleška Poljakom toliko sočutja le za tega delj, da bi ohromela Rusijo. Kramarski razum je dobro sprevidel, da zna Rusija, če se bode zmirom tako razvijala, postati tekmovalka angleškim interesom. Tako je tedaj Angleška uže pred leti pod krinko usmiljenja do atiskanih Poljakov rovala proti Rusiji; in tako početje imenujejo angleški državniki „zdravi egoizem". Najbolj čudne stopinje je pa prehodila angleška politika v sedanjem slovanskem osvobojevalnem boji. Ko se je začel vstanek, dajala je Angleška Bošnjakom in Hercegovincem orožje. Ga je pa Ie zastonj dajala ? Kaj še, beseda „zastonj" se ne čita v kramarskom programu. Prodajala ga je drago; in zakaj ga je prodajala, mar zato, da bi se slovanska raja osvobodila izpod turškega jarma? Kaj šef baš protivno, namreč zato, ker je mislila, da bodo rajo kmalu Turki potlačili in jej zategadelj še večji davek naložili in potlej tem ložje Angležem visoke obresti plačevali. Angleška je tedaj mislila pri tem ljubeznjivem podpiranji uboge raje doseči dvoje objednem, ali kakor Nemec pravi: Zwei Fliegen auf ei-nen Scblag. Sedaj je pa, odkar se je pričela rusko-turška vojska, stanovitna točka v angleškem izhodnem programu: nerazdeljivost in neodvisnost Turčije. Ali to posebno angleško prijateljstvo do Turčije ima svoje dobre uzroke. Angleško zlato se je v Turčyi prav dobro nalagalo, angleška pavolja in ko-lonijsko žito Be je tu prodajalo po visokej ceni in angleške tovarne so v svoj lastni pro-speh podpiralo turško lenobo. Končno je bila pa Turčija za vse to še tako hvaležna, da je ruskim vojnim ladijam v Dardanelah pot zapirala. John Buli je skazoval vso mogočo ljubezen Turčiji zarad svoje pavolje in iz same ljubezni do svojega trgovskega prijatelja je naredil, kar je mogel; zadržaval je cele dve leti vojsko mej Rusijo in Turčijo. Ali s tem si nij dosti pridobil, ker zadovoljil se je z zvučnimi deklamacijami, diplomatičnimi notami in končno je stisnil pest in — vtaknil v žep. S takimi sredstvi se straše dan denes samo otroci, nikakor pa ne ruska velemoč, ki se zaveda svojega cilja. Ali tudi John Buli je znal dobro računiti in zato si je izračunil, da bi njegova kupčijska bilanca ne bila dosti na slabšem, če je li Batum in Erzerum v turških ali ruskih rokah, če dobi Bulgarska samoupravo ali ne, in končno, da ruBka morska moč ne more biti nevarneja, nego je sedaj, samo če Carigrad ne postane rusk. Zakaj bi se tedaj Angleška vojskovala? Morebiti za Dunav ? To bi bilo smešno. Angleška bi se gotovo zelo radovala, če bi izgubila Avstrija pot k morju. Po zrelem pretresu trgovinske strani celega vprašanja je sprevidel John Buli, da ruski cilji in angleški interesi nijso tako zelo navskriž in razen tega se angleški pridelki ne uvažajo samo v turška, ampak tudi v ruska pristanišča in morebiti tudi to, da Rusi redneje plačujejo, nego Turki. Angleška tedaj ne more pri kakej premeni v turškej državi ničesar izgubiti, dokler prevrat ne prestopi svojih mej. Iz teh razlogov Angleška nij v očitno akcijo stopila, ampak gleda na dogodke za Balkanom, kakor špekulativen kupec, samo, ko bi prišlo njeno trgovišče Carigrad v nevarnost, bi pokazala svoje roge. Dokler pa ostane turški oziroma angleški Carigrad v sedanjih rokah, ostane tudi Turčija ista Turčija in iste pomembe za Albionove potomce. Glavna misel na Angleškem je pa bila, in je morebiti še, da Rusija ne more nikakor zmagati in da bi se ta misel tudi vresničila, se je Turška preskrbi j evala in se Še preskrbuje z vsemi, za vojno potrebnimi, stvarmi in ljudmi iz Angleške. Zapopadek angleške politike je: sultan naj še dalje vladari v Stani -bulu, naj igra ustavno komedijo in — naj bode še dalje polje za visoke angleške obresti. Taka je angleška izhodna politika. Zanimivo je izvedeti tudi nekaj o glavnem repre-zentantu te politike, o ministerskem predsedniku lordu Beaconsfieldu, katerega nekateri še zmi-rom 1 Ms radija imenujejo. Zadnjič je tolažil » °* * Srebro ......... 106 „ 30 „ Državno marke......58 „ 75 „ Zahvala. Vsem onim, kateri so nam pri bolezni in smrti našega predrazega, nopozabljivega soproga, odnosno očeta, starega očeta i u tasta, gospoda Jožefa Gerbiea, pokazali toliko sočutja in ga 10. t. m. v takej množici izpremili do hladnega groba, ter nam s trm saj nekoliko olajšali našo veliko žalost, izrekamo tu svojo najsrčnejšo zahvalo. V Cerknici, dne 17. novombra 1877. (348) Tugujoča rodovina flerbičeva. iHBHUHBiifilHHBaHH Iščejo se agenti za za prodajanje semenja na malo in veliko dobro plačo; natančneje se izvo pri gosp. Poppovieu, trgovcu 8etnetya in izdelatvlju oljnatih barv v Z (t grebu, (347—i) Najboljše in najcenejše i za gospode, dečke in otroke! Mestne, potne in lovske ložulie na veliko izbiro prodaje M. Neumann, | ^ v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11 g Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, • podloženi.....po 45 gl. S Lovski kožuhi, z belo jag- J{ njetino..... m Menćikovi..... S Menćikovi iz lodna . . J Zimske suknje .... • Suknje za doma . . . 8 Suknje za na lov iz lodna 2 Zimske hlače .... 16 20 14 18 12 8 6 2 Najnovejše in najclegaiitnejše I v konfekciji za dame. | s - Vitanje narodno so izvršujo točno s • povzetjem, kar komu ne gudi, zamenja lehko J 8 z drugim. (341 — 3) m Vae« bolni* moc in zdravje brez leit in brez stroškov po Izvrstni Befalesciore k Barrj 30 let mi« J« sij boleial, ki bi In ae bila uidrr-rila ta prijetni zdravilna hrana, pri odra&euih i j-jrocth brez mediciu in stroškov; zdravi vse bolezni / ftolodoa, na živcih, dalje prene, i na jetrah; zloz- naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-i-ivijonje, zaprtje, prehiajeujo, m, ep^.iie, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, tamenje v uiusih, slabosti m ble vanje pn nosečih,1 otoinost, dtabot, trganje, shujsanjo, bledicico in pre« ilajenje; posebno so priporoča za dojene« iu je bolje, nogo dojniČino mleko. — l7.kas iz moj 80.000 uprič-:- -.i idraviluih, brez vsake medicine, mej njimi spri-vjvala profesorja Dr. VVnrzorja, g. r\ V. Beneka, pra- 'ega profesorja medioine na vseučilišči v Mariboru, edmviinog« svčtnika Dr. Angolatoina, Dr. Shorelanda, iftr. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-ataart, Markize de Breban a mnogo d nizi h imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj* Kratki Izkaz ls 80.000 apričavalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. W ur zor j a, Bonn. 10. j nI. 1852. Revalescie.ro Dn Barry v mnogih slučajih nadgradi vsa zdravila. PoBebno koristna je pri driati in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih u t, d. pri k..n.mu, pri prisadljivem a bolehnem draženji v soalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obiatih la mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo aredatvo ne samo pri vratnih in pra-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. i L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni avdtovaloo in člen-mnogo učenih družtov. VViuchoBter, AngleSko, 3. decembra 1842". V aša izvrstna Bevalescičre jo ozdravila večletno' i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, Doiiio čutuice in vodenico. Prepričal aem se aam glede 'asega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam* Jamea Shorelaud, rauooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. A 11 g o 1 h t o i n a. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalescičre du Barrv. vaostransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelatein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo tt_ 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 todnov za straa-Dimi bolečinami v notic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v bled rabe Vase Bevalesuičre du Barry popu mama zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo iU 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša BevaltBciere ozdravila me je popolnem BtraČuih želodčnih in čntuicuth bolezug, katere so ne deset let ^učilo. (Cioapa) A rman d a Prevost, posestnica. Bevalescičre je 4 krut tečnejia, nego meso, ter se pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več na oem, ko pri zdravilih. V rdohnatih pn3io»ih -jo ^ol funta 1 gold. M kr,, l ust 'i ^old. ftO kr., .» Sustt* i gokL 50 kr., o ro^r lov 10 gold., 12 niasov 'ZO goltL, 2-1 fantov 36 gold~ c4.-v:iio «ošor >• - »-iu .-.■■:i v paaioah in Kevalesciere-Ohocolatča v prahu 12 tas i gld. 50 kr., 24 ta* 2 gl. >> kriaa»j]l, >u:.».či. 3, k^kor v -,o.: (OOStU) pri dobrih jih us ■pooeajtti.i^ crgovđih. 'adi rizpožiija du-isjaka iiiiu na vee krajo ooi-.ni-i <\ak'ixnioah ali P'iv-i.jt|'jU. V Aijjiubšji^ju^ (fakti J- Svob oda, I ..i .. pri . .l.iiom OrTuf, v iftek.1 pri lok'irju J. P i > dame, v ;'<"ov«u pri takaria Birnjaohorju, r Ji««j*«u pa m,u Aljiuoviću, v Trala pri lekarjn Jakobu Sorravallo, uri drogorietu P. Boo ca la J, HirseUn, v Ktstiru iri Androviču. (149) I^uterijiie »ročke. V Trstu 17. nov.: 14. 38. 5. 32. 45. V Linci 17. nov.: 44. 42. 50. 84. 10. Očitna zahvala. Jaz podpisani pogoreh»c sem imel svoje poslopje pri veleslavnej banki od minolega poletja zavarovano (pri okrajnem zastopniku g. L. Stepišniku v Slov. Bistrio!) ter sem malo duij po požaru pripadajoči mi znesek v gotovih denarjih resnično prejel, Zahvaljujem so zatorej za točno izplačanje prav ponižno preblago« dušnemu gospodu Ivan ti Hribarju, glavnemu zastopniku (za slovensko ozemlje in trojedino kraljevino) praske vzajemne zavarovalne banke v L j u b lj a n i. (81 0) V i s o 1 s k a gora, dne 10. novembra 1877. •Jan. Viclinajer, posestnik. Javna zahvala. MidVa podpisana pogorelca sva bila pri veleslavnej banki „SLA V1JI" v Pragi oiđ mil 11 i t-#4 a poletja zavarovana po okrajnem aastopnika L. Slepišniku v Slov. Bi&tnci in b\;i takoj po p* žaru odškodnino od ve eslavno banko „Sla-vije" v gotovem popolnem računu izplačano dobila, na čemer so jej propo-nižuo zahvaljujeva. Zahvaljujeva so tudi preblagodninemii gospodu Ivanu Hribarju, glavnemu zastopniku (ca slovensko ozemlje in trojedino kralju vino) praske vzajemno zavarovalne banke v Ljubljani. Ve r ho i j o, dno 10. novembra 1877. Mini. i inr. posestnik; 1'ranc iTlajal, posestnik, pogoro'ca. Fr. Ratej, Jan. Vivod, M. Polšak, Jurij Mihelak, Valent. Pangračič, gasilci. (349) fouatDlj in areJnik Josip JurčitS. Lastnina in risk .Narodne tmkarne'