DELEGATSKl ŽAROMET Kako smo gospodarili v letu 1980 Kljub vsemu uspešno V prvih dneh novega leta je čas, ko običajno seštejemo rezultate našega dela v preteklih 12 mesecih in skušamo ugotoviti, kaj vse smo dobrega dosegli in kje so bile pomanjkljivosti. Ceprav gospodarstveniki in statistiki še nimajo dokončnih podatkov o gospodarjenju v letu 1980 — le-ti bodo na voljo po sestavi zaključnih računov, ki bodo narejeni do konca februarja — pa smo kljub temu zaprosili predsednika izvršnega sveta SO Ljubljana-Šiška Jožeta Dimnika za po-govor, v kateretn je skušal narediti bilanco lanskega leta. Leto 1980 smo proglasili za leto stabili-zacije. Tudi v Šiški ni bilo moč mimo nje. Kako smo se v Šiški vključevali v stabili-zacijska prizadevanja? »Na zborih delavcev, torej resnično sa-moupravno, so bili sprejeti akcijski programi. Posebej pomembno je bilo, da je bila v njih opredeljena odgovornost vsakega posamezni-ka, tako da se potem ni bilo moč izgovarjati na druge. V akcijskih programih smo kon-kretno opredelili, kje vse se moramo obna-šati bolj racionalno kot prej. Lahko rečem, da je bilo čutiti veliko odgovornost in pri-zadevnost pri izpolnjevanju programov, zato tudi rezultati niso izostali.« Rezultati gospodarjenja so seveda najbolj realen kazalnik uspeha teh prizadevanj. Ka-ko smo torej gospodarili v Šiški lani? »Končni podatki seveda še niso znani, toda prva ocena bi bila: uspešno. Številke ob devetmesečju pravijo, da je gospodarstvo v primerjavi z enakim obdobjem leta 1979 ustvarilo za 36 odstotkov več celotnega do-hodka, za 22,5 odstotka več družbenega pro-izvoda, čisti dohodek pa se je povečal za 37 odstotkov. Dosegli smo zastavljene cilje, ki smo jih zapisali v smernicah razvoja za leto 1980, rezultati pa so ponekod celo uspešnejši od načrtovanih.« Ocena bi bila verjetno lahko še ugodnejša, če ponekod ne bi prigospodarili tudi izgubo. Kje je bilo najbolj kritično? »V osmih TOZD oziroma OZD so ob de-vetmesečju izkazali izgubo. Najkritičneje je v Petrolovi TOZD Zemeljski plin, toda ta TOZD kupuje plin za področje cele Slove-nije in so problemi, s katerimi se ubada, širšega značaja kot zgolj občinskega. Zaskrb-ljujoče je stanje v Iskrinih TOZD Tehnična keramika in TTS, znane probleme Zavoda Tivoli pa skušamo rešiti v okviru mesta Ljubljane, saj ima hala Tivoli mestni zna-čaj.« Rast osebnih dohodkov je bila lani ome-jena. Kako smo se dogovorov držali v Šiški? »V prvih devetih mesecih lanskega leta je znašal povprečni osebni dohodek na za-, poslenega 8.973 dinarjev in se je povečal za dobrih 24 odstotkov. Kljub vsakomesečnim opozorilom nekateri niso spoštovali sprejetih dogovorov in je bilo kar 82 od skupno 269 TOZD, ki so izplačale večje osebne dohodke, kot bi jih lahko. V večini primerov je šlo za manjše prekoračitve, v šestih TOZD pa so osebne dohodke povečali za več kot 50 od-stotkov nad dogovorjeno višino. Vsekakor bo tu treba storiti odločnejše akcije, da se bo stanje izboljšalo.« Kako pa so se šišenske delovne organi-zacije vključile v izvozno naravnanost na-šega gospodarstva? »V prvih devetih mesecih jp šišensko go-spodarstvo izvozilo za 61 odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju. Uvoz se je sicer povečal kar za 78 odstotkov, toda če odštejemo uvoz zemeljskega plina za vso Slovenijo v okviru Petrolove TOZD Zemelj-ski plin, potem končna bilanca izkazuje 857 milijonov dinarjev presežka izvoza nad uvo-zom.« Doslej smo govorili le o gospodarstvu. Kako pa so se stabilizacijska prizadevanja kazala v družbenih dejavnostih? »Seveda smo si tudi na teh področjih pri-zadevali za čim racionalnejšo potrošnjo. Zdi se, da ponekod dogovor o svobodni menjavi dela še ni naletel na povsem plodna tla. Na nekaterih zborih delavcev je vse prevečkrat slišati samo vprašanja, koliko več bo treba prispevati za šolstvo, kulturo, zdravstvo in druge družbene dejavnosti, manj pa jih za-nima, kaj bodo s tem dobili, kakšne bodo storitve, ki jih bodo ponudili izvajalci. V iz-teklem srednjeročnem razdobju smo dobili 16 novih objektov za otroško varstvo za sku-paj 1.875 otrok, zgrajenih je bilo osem novih šolskih objektov, prizidek k zdravstvenemu domu v Siški, dom starejših občanov v Drav-ljah. Vse to so pridobitve, ki so precej iz-boljšale stanje v otroškem varstvu, šolstvu, zdravstvu, a nanje kar preradi pozabljamo.« Šiška velja za največjo jugoslovansko ob-čino po številu prebivalcev. Zanjo je značilen izredno hiter razvoj, vemo pa, da so investi-cijska vlaganja omejena. Kako hiter bo torej nadaljnji razvoj šišenske občine? »Posebna komisija je skrbno proučila vse načrte za nove investicije. Združeno delo je predlagalo v letošnjem letu 74 novih investi-cij. To je seveda prevelik zalogaj, predvideno je, da bomo začeli letos z 38 novimi investi-cijami v skupni vrednosti 4,6 milijarde di-narjev, gospodarstvo pa bo iz lastnih sred-stev prispevalo 3 milijarde dinarjev.« Verjetno vse ni tako rožnato kot se zdi na prvi pogled. Kje nismo dosegli zastav-ljenih nalog? »Mislim,