Ameriška Domovi m
No. 162
T
JL
AMemcAN in smftrr	„ ^	4	^	^
FOR€KMll IN LANGUAG€ ONLY	Plitl®nal and Intem&ttonil Cirenuitlan
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 24, 1959
§LOV€NiAN
MORNING N€W£RAP€A
ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL
G. Mcany bo zastopal JjiKITE NE BO V DETROIT, Hružcite države v ZH 'CH|CA60 |N CLEVELAND!
Eiser fiower je imenoval v za-!	-----------
stcpstvo Georgea Meanya, Predsednik sovjetske vlade Hruščev je baje odklo-konservativnega predsedni-	nil ohisk Detroita,	Chicaga in Clevelanda, ker
' (pI0V^ed ten^ v110	sta njegova	pomočnika Mikojna in Kozlov dole Walter Reuther upal do-	'•	1 al t-l	• 1
hm tn noim™	živela v teh	mestih	manj ljubeznjiv sprejem. -
washing™, d. c. - Odklonil je tudi obisk Kanade.
Predsednik Eisenhower je ime-J GETTYSBURG, Pa.-—V soboto je Bela hiša objavila ka-hovai petčlansko zastopstvo tera mesta in kraje si bo predsednik sovjetske vlade Nikita Združenih držav pri Združenih ruščev tekom svojega uradnega obiska v Združenih drža-ftarodih tekom letošnjega zase- vab od 15. do 27. septembra letos ogledal. Poleg prestol-danja glavne skupščine. Na če- nice Washingtona, kjer se bo odvijal uradni del sprejema, U delegacije je kot vedno v zad- so v pot1 Hruščeva vključeni še: New York, kjer bo Hruščev Uih letih Henry Cabot Lodge.1 govoril pred glavno skupščino Združenih narodov, Los An-V to zastopstvo je imenovan geles in San Francisco, Des Moines in Ames v Iowi in Pitts-°bičajno tudi eden izmed de-(burgh, središče ameriške jeklarske industrije.
Wskih voditeljev. Tokrat so splošno računali, da bo Eisenhower imenoval W. Reutherja,
Predsednika Unije avtomobilskih delavcev, ki se je zadnje dni zavzemal za to, dai naj bi delavski voditelji skušali priti s Hruščevim v osebne stike tekom njegovega obiska. Meany le temu odločno nasprotoval in 2lPagal.
Sodijo, da je predsednik z imenovanjem Meanya nsamer-110 prizadel Reutherja.
N°vi grobovi {PRESTOLONASLEDNIK JE
DOBIL VSA POLNOMOČJA
V Jugoslaviji ukinili stanovanjsko zaščito
^nslorji bodo morali Sovoiiii boSj previdno
Washington, d. c. — Dva
s°natorja sta predložila senatu lesolucijo, ki prepoveduje govorčkom v plenumu, da bi naknad-'č popravljali svoje goyqre, pre-t'r‘0 jih dobi federalna tiskarna
v roke.
Prvotno je bilo to dovoljeno, a bi imel vsak govornik mož-tl°st, da popravi slog svojega go-|°ra. Sedaj so govorniki zače-.! kar spreminjati besedilo svo-kh govorov, osebno takrat, ka-ar Jih je vroča debata zanesla, ,a niso govorili ravno olikano, ^°stojno in pametno. Da bi bolj čli, kaj govorijo, na to naj jih Travi omenjena resolucija. s vomimo, da bi jo senat izgla-■^Vah kajti skoraj vsak senator ,- j 2amteresiran na sedanji prak-
b .---------0-----
'‘Prave na sestanek
^senfiower - Hrašeev
^.Cleveland, o. — zastop-1 Amerike, Anglije in Rusije, ja.Se že nad 10 mesecev pogovar-v Ženevi, kako kontrolirati Implozije atomske sile, so skle-
nili a
pQv! Ua gredo za “nekaj časa” na PadtniCe	Wma smisla
aljevati s 'praznim govorje-b0 , ’ dokler se ne bo videlo, kaj 1?js a rodila oba sestanke med Y^howerjem in Hruščevim. °dilna vzhodnonemška ko-
P>U:
st
Pi'sta Ulbricht in Grotewohl
a io 7	-------
čor u 3 jadrno mahnila v črno-
S ° kopališče Soči na pogo-
V°r s
bi
$G ah med potjo srečal, ko
see S,t0Varišem Hruščevim. Hru °bisk j	lahko mimogrede
u P^jal v Ameriko, toda ni kav 1°t Eisenhower, ki bo obis-Za] i evropske državnike. Poka-- e Ponovno, kdo je “boss” za
Vremensk
prerok
pravi:
S-oma sončno in soparno. višja ne možnost neviht. Naj-n°ci 73r°^na najnižja po-PUnati ' 'Pred sredo tedna ni ra-na nobeno ohladitev.
Z novim letom bodo najemnine za nova stanovanja skoro podvojene. Kdaj se bo zgodilo isto za stara, še ni objavljeno.
BEOGRAD, FLRJ. — V rdečih gospodarskih krogih so že dolga leta zmajevali z glavami, kam bo to pripeljalo, ako ljudje ne bodo stvarno ničesar plačevali za stanovanja, kajti sedanje stanarine ne pokrivajo niti dela vzdrževalnih stroškov. Povrhu pa ni bil nihče zainteresiran na povečanju števila stanovanj, to breme je dejansko padlo na rame javne uprave, ki. ga pa ni znala rešiti. Zato je vlada sklenila, da bo z novim letom vpeljala takoimenovane “gospodarske” najemnine, to je take, ki bodo krile stroške za vzdrževanje hiš in povrhu še vsakoleten odpis vporabe od vrednosti ali amortizacije.
Račun bi končno izgledal tako, da bo treba za trisobno stanovanje v novih hišah, ki sedaj stane mesečno $12-15, po novem letu plačevati $25-$30. V koliko letih bodo na enako višino spravili tudi najemnine v starih hišah, o tem še ni padla odločitev.
Neverjetno huda stanovanjska stiska je pripravila komuniste do tega samo po sebi doslednega zaključka. Vprašanje je samo, ali bo režim mogel tako hitro povišati plače in mezde, da bodo nove najemnine znosne tudi za navadne ljudske množice.
Dati odgovor na to vprašanje je ravno tako težko kot pred prvo svetovno vojno na znano rusko vprašanje iz carskih časov: A-ko policijski nadzornik zasluži mesečno 29 rubljev, potroši pa 30, odkod je vzel zadnji rubelj?
Predsednikov tiskovni tajnik Hagerty je dejal, da je verjetno, da bo odšel Hruščev tudi v David Camp, Eisenhowerjevo zatočišče v Catoctin gorah v Mary-landu.
Hruščev bo prišel v Washington 15. septembra in bo od tam odletel 27. septembra. Na njegovi poti skozi Združene države ga bo kot predsednikov osebni zastopnik spremljal Henry Cabot Lodge, stalni zastopnik Združenih držav pri Združenih narodih v New Yorku.
Hruščev bo v Washingtonu govoril 16. setembra časnikarjem in odgovarjal na njihova vra-šanja. Glavno skupščino Združenih narodov v New Yorku bo naslovil 18. setembra.
Zastoniki državnega tajništva so tekom razgovorov s predstavniki sovjetskega poslaništva v Washingtonu predložili še več krajev, ki naj bi jih Hruščev o-biskal. Med njimi je bilo tudi Eisenhowerjevo rojstno mesto Abilene v Kansasu ter menda tudi središče ameriške avtomobilske industrije Detroit, dalje Chicago in Cleveland, kamor je Hruščeva posebno vabil znani industrialist Cyrus Eaton.
Kanadska vlada je povabila PIruščeva, naj bi se po končanem obisku v Združenih državah ustavil za kratek čas še v Kanadi, Hruščevv je povabilo vljudno odklonil, verjetno zaradi tega, da ne bi s tem zmanjšal učinkovitosti svojega obiska v Združenih državah. To je razgovor dveh svetovnih velikanov, kamor Kanada trenutno po svoji moči in pomenu še ne spada, čeprav po svoji površini za; njima ne zaostaja veliko.
Rudolph Vidmar
Po dolg bolezni je preminul Rudolph Vidmar, star 53 let, stanujoč na 15105 Hale Ave. Bil je samec. Tukaj zapušča mater Mary, roj. Prijatelj, brate Josepha, Johna in Franka, sestri Mary Santorelli in Alice Novak ter več drugih sorodnikov. Oče Joseph je umrl leta 1930, brat Anton pa leta 1956. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Bil je zaposlen pri New York Central železnici. Pogreb bo jutri zjutraj ob 7:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 8:30, nato na pokopališče Kalvarija. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. ure popoldne do 10. zvečer.
Ivan Bachani
V soboto je umrl v Womens bolnišnici Ivan Bachani, star 67 let, stanujoč na 20901 Goller Ave., Euclid, Oho. Bil je samec. Tukaj zapušča prijatelja Franka in Helen Pechac, pri katerih je živel. Rojen je bil v Jugoslaviji. Zaposlen je bil v Jones & Laughlin Steel Co. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele & Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E, 152 St. na Whitehaven pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od dveh popoldne do desetih zvečer.
V Laosu, ki je trenutno najbolj boleča točka mednarodne politike, je bolehni kralj imenoval svojega sina za opolnomočenega regenta. Za čas prihoda Hruščeva v Ameriko napovedujejo večje vojaške nastope komunistov s podporo iz Sev. Vietnama in Kitajske.
Iz Clevelanda in okolice
Srečno prestal—
John Petrič s 451 E. 156 St. je srečno prestal operacijo v Euclid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Lucic s 13508 Lake VIENTIANE, Laos — Prestolonaslednik Savang Vat- Shore Blvd. se je vrnila iz bol-hana je prevzel dejansko vsa polnomočja od svojega očeta, nišnice in se zahvaljuje za obi-72 let starega bolehnega kralja Sisavang Vonga.	(ske darila in karte.
Regent je star 52 let in je bil vzgojen v Franciji. Princ Seja— bo v bodoče nadomestoval bolehnega kralja kot vrhovni | Klub Ljubljana ima jutri ob predstavnik države in vihovni .poveljnik vojske, sestoječe (7:30 zvečer sejo v AJC na Re-iz 25,000 mož, opremljenih z ameriško vojaško opremo in iz-vežbanih po francoski vojaški taktiki.
Trenutno je Laos najkritičnejši
cher Ave.
predel v mednarodni politiki. V času ko se Nikita Hruščev, predsednik sovjetske vlade, priprav-Tja na obisk v Združene države, i ki naj pripravi pot mednarod-I nemu sporazumu med svobod-1 nim Zhodom in komunističnim ! vzhodom, so rdeči oblastniki v 'Sev. Vietnamu, na Kitajskem in nemara tudi v — Sovjetiji sprožili v Laosu — vojno.
V Sev. Vietnamu in na Kitajskem izvežbane skupine ko-munističnh Laočanov pomnožene s komunisti iz Sev. Vietnama in Kitajske so vdrle koncem preteklega meseca v Laos in za- j
Rayburn spet v borbi
Odbor za javna dela Predstavniškega doma ovira razpravo predloga za finan-citymje zveznih avto Vcle-cest.
WASHINGTON, D. C. — Kot
Senerahi so prepovedali izdati napisano knjigo
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik McElroy je prepovedal gen. Thomasu S. Power-ju, poveljniku Strategičnega letalstva objavo že napisane in delno tiskane knjige o amer-škem strategičnem letalstvu in njegovih nalogah. Obrambni
smo poročali, je pristojni odbor | tajnik je	da bi bi]a ob
Predstavniškega doma skienil povišanje trošarine na bencin za
Pločniki so namenjeni hoji ih ne prodajanju zijala
LONDON, Vel. Brit. — Tako je razsodil sodnik v londonskem predmestju, ko je dobil v roke policijsko ovadbo, da se neki de. lavec ni hotel pokoriti povelju prometnega policaja, ki mu je rekel, naj ne stoji na pločniku, ampak naj gre naprej po svojih potih. Mož si je vbil v glavo, da lahko stoji tudi na pločniku in ogleduje, kako se svet vrti v londonskih ulicah. Sodnik ga je poučil, da postava govori drugače in mu za pouk naložil še kazen v višini treh funtov.
Za zadevo se je takoj zanimal narodni odbor za civilne pravice. Hoče gnati spor do najvišjega sodišča, da se bo videlo, kjer se na angleških pločnikih začne in jenja svoboda.
Kar ni na programu, je navadno še najboljše
MOSKVA, ZSSR. — To pravilo velja tudi za našo razstavo v Moskvi. Med drugim jo je obiskala tudi skupina naših zasebnih turistov. V njihovi sredini so se nahajali trije mladi ameriški podjetniki, torej tipični kapitalisti v komunističnih očeh. Tolmači na razstavi so jih tudi tako predstavili navzočim ruskim obiskovalcem in jim dali možnost, da sprašujejo naše Ameri-kance.
Pogovor med obiskovalci in našimi “kapitalisti” je bil zelo živahen in vesel in je napravil na prisotne Moskviče globok vtis. So vsaj videli tip ameriškega kapitalista v živi podobi.
Rockefellerjev sin se je poročil z Norvežanko
SOGNE, Norv. — Steven Rockefeller, sin newyorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja, se je v soboto popoldne ob navzočnosti svojih in nevestinih staršev v tukajšnji luteranski cerkv poročil z domačinko Anne Marie Rasmussen.
Nenin in nevesta sta se spoznala še na Norveškem, predno je mlada Norvežanka odšla v Ameriko izpopolnjevat svojo angleščino. Tekom svojega študija v Združenih državah je bila nekaj časa služkinja pri Rockefellerjevih.
Guv. Nelson Rockefeller in njegova žena sta povabila starše svoje snahe v Združene države na obisk, da “jim vrneta gostoljubje, ki sta ga bila pri njih deležna.”
en cent pri galonu, kar je pomenilo kompromis z Belo hišo, k: je prvotno zahtevala en cent j in pol. Odbor je svoj sklep po-'slal bolj iz “vljudnosti” kot iz 1 potrebe drugemu odboru Doma,
čele borbo proti vladi. Laos se je obrnil na Združene narode in predložil, naj pošljejo svoje o- se imenuie odbor za Javna de-
pazovalce v po vojni prizadeto la.
Akoravno nima ta odbor pra-
Ivice, da bi odločal, kako naj se javna dela financirajo, si je ven-
področje, da se prepričajo na lastne oči o tujem vpadu v deželo.
Umik povabila Hruščevu?
V delu ameriške javnosti se
darle proti volji predsednika Doma Rayburna prilastil to pra-
.	,, j__________.'vico in skuša znižati dodatno troje ze pojavna zahteva, da naj ,v .	. v .	.	.
L. ,	, TT w 'sarmo na pol centa, ces naj via-
v-v/~vtm l-\i I/-\ l-l r»iicr»*Yxm	L	’
da iz splošnega proračuna pri-
Eisenhower povabilo Hruščevu 'prekliče, če ta pred svojim od-1 hodom v Združene države, ne ustavi napada na Laos. Med tem ' napovedujejo poznavalci razmer v Laosu, Sev. Vietnamu in v komunističnem taboru sploh, da bo v času prihoda H*:uščeva v Ameriko vojna v Laosu zavzela že poln obseg.
Nova zastava
WASHINGTON, D. C. — Ob uradnem sprejemu Havajev kot 50. države v Unijo, je predsednik razvil novo zastavo, ki bo postala uradni znak dežele 4. julija prihodnjega leta.
Nova zastava ima kot dosedanja 13 rdečih in belih prog, v zgornjem levem kotu pa na modrem polju razvrščenih 50. zvezd v devetih vrstah, od katerih jim ima pet po šest zvezd, štiri pa po pet.
Razobešanje nove zastave pred 4. julijem 1960 bi po izjavi Bele hiše na bilo “primerno.” Popolnoma v redu in primerno pa bi bilo po njenem mnenju razobešanje zastav z 48 in 49 zvezdami tudi še po 4. juliju 1960, v kolikor so te dobro o-branjene in snažne.
Češki komunisti opozarjajo pisatelje na ‘linijo’
PRAGA, č-S.R. — Nekaj mlajših čeških pisateljev je mislilo, da se je železna zavesa že toliko odtajala, da lahko pogledajo preko nje in tam poiščejo kako idejo, ki jo je vredno obdelati v romanih.
Pripetilo se je torej, da sta v zadnjih par mesecih bila objav-
Tunizija stopila iz carinske zveze s Francijo
TUNIS, Tun. — Ko je Tunizija dobila 1. 1956 svojo neodvisnost, je ostala s Francijo v carinski in monetarni zvezi. V zvezi se ni nikoli predobro po-čdtila. Zato je že lani vpeljala lasten denar pod imenom “dinar,” ki je bil pa še zmeraj navezan na francoski frank.
Ko je De Gaulle razvrednotil francoski frank, mu Tunizija ni sledila in novi frank je pomenil skoraj 100 tunizijskih dinarjev, že to je politično zelo slabo vlivalo na tunizijsko javno mnenje.
Med tem so v Parizu pokazali 'malo zanimanja za carinsko zvezo s Tunizijo. Niso hoteli dati Tuniziji toliko dolarjev, kolikor jih potrebuje za svoj uvoz, niso hoteli dovoliti, da bi Tunizija dobivala za pšenico in vino, ki ga izvaža v Francijo, iste cene kot francoski kmetje. Tuniziji tako postopanje ni bilo všeč in je se-Idaj odpovedala carinsko zvezo s 1. oktobrom.
— Povprečna ura tiktakne petkrat vsako sekundo.
Ijena dva romana, ki sta naletela na ostro kritiko uradnih komunističnih literatov. Toda to komunistom še ni bilo zadosti. Sedaj so v posebni okrožnici zagrozili založništvom, naj pazijo^ kaj tiskajo. Obenem je komunistična oblast tudi napovedala, da bo postavila založništva pod posebno partijsko kontrolo.
BONN, Nem. — Nikita Hruščev, predsednik sovjetske vlade, je poslal kanclerju Adenauerju osebno pismo, v katerem poudarja, da ne misli odstopiti od svojih predlogov glede u-reditve berlinskega vprašanja. Podobna pisma je Hruščev poslal baje tludi De Gaullu in Macmillanu. Njihova vsebina še ni bila objavljena.
speva k financiranju cest tistih $2.2 bilijona, ši bi še manjkala.
Za to idejo se žene posebno kongresnik Buckley iz Bronxa, ki je ob enem predsednik odbora in kot tak lahko sabotira delo v njem.
Rayburn se trudi, da bi pripravil demokrate v odboru za javna dela k pameti in upa, da se mu bo to posrečilo do torka, ko ima odbor zopet sejo. Ako bodo v odboru ostali trmoglavi, bo Rayburn skušal spraviti zakon pred plenum kar preko odbora.
Postopanje kongresnika Buck-leya nima ne glave ne repa, je znak velike neodgovornosti. Ima pa žal dosti politikov, ki ga posnemajo. Tako je na primer južni konservativni senator East-land blokiral zakon o civilnih pravicah, pri tem delu mu pa pridno pomaga konservativni demokratski kongresnik Smith.
Oba demokratska politika ista predsednika pristojnih odborov in se lahko norčujeta iz volje večine. Koliko pa s tem koristita demokratski stranki v ostalih delih naše dežele, je pa drugo vprašanje.
-----o-------
V	Malaji je zmagala pro-
tikomunistična koalicija
KUALA LUMPUR, Malaja. —
V	malajski federaciji so bile vo-
litve v federalni parlament. Vo-livnih upravičencev je bilo okoli dva milijona, Malajcev, Kitajcev in Indijcev.	,
Velika večina je oddala svoje glasove protikomunistični koaliciji, ki bo tudi sestavila vlado. Voditelji koalicije so napovedali, da bodo s silo zatrli vse podtalno rovarjenje raznih komunističnih organizacij, kajti komunisti uporabljajo v Malaji tudi nasilje, ako jim gre to v račun.
java. take knjige od strani aktivnega poveljnika “neprimerna” in da bi lahko povzročila nepotrebne debate. /
P o d o d b or Predstavniškega doma je začel takoj preiskavo okoliščin in ozadja te prepovedi.
Gotovo je vročina vplivala na njihove možgane
SAGINAW, Mich. — Luteranska sinoda iz Wisconsina je odobrila izjavo, da je papež “prav tisti Antikrist, ki je omenjen v sv. pismu. ” Na konvenciji je bilo zastopanih 85 luteranskih župnij s kakimi 390,000 verniki.
Delegatje trdijo tudi v svoji izjavi, da je “papež nasprotnik Kristusov, ki nasprotuje in povzdiguje samega sebe nad vse, kar se imenuje Božje . . .” Izjava pa ne trdi, da bi bili tudi vsi katoličani taki ljudje, da bi jih bi bilo treba vse od kraja obsojati.
Vročina je res huda stvar, tudi na konvencijah rodi dosti nesmisla.
— Najstarejše javno poslopje v Washingtonu, D.C. je Bela hiša.
HAJN0VEJŠEVESTI
CLEVELAND, O. — Včeraj zjutraj ob enih je neznani ropar v pravi bitki ustrelil Gregory Jamgotchiana v Samoa Cafe na 8215 Woodland Ave. Imenovan5, ki je bil lastnik kavarne in črni ropar sta oddala vsak vrsto s*?*elov. Ena izmed krogel je zadela Gregorya naravnost v srce.
WASHINGTON, D.C. — Skupni kongresni odbor za atomsko silo je izdal poročilo o stanju radiacije v ozračju. Po mnenju najboljših strokovnjakov sedanja količina ni še prav nič nevarna, nevarna pa bi postala, če bi se preskusi nadaljevali nadaljnh pet let v obsegu zadnjih pei let.
FORT MADISON, Iowa. — Šestim jetnikom je uspelo prežagati mreže na oknih zapora in uiti tekom božje službe v jetnišnici. Štiri so ujeli še predpoldne, preostala dva pa še iščejo.
TOMS RIVER, N.J. — Ogenj in eksplozija s'n razrušila prenapolnjeno ječo okraja Ocean, pri čemer je bilo 8 jetnikov mtrvih, 12 pa ranjenih. (
KttKmS&A DOMOVINA, AUGUST 24, 1959
Ameriška Domovina
»Ul » ** K- % V —
»117 St. CUlr Ay. i-i JHEndcrgon 1-0628 — Clevelm^ 3, OM»
National and International Circulation
__Published daily cxccpt Saturday«, Sunday«, Holiday* and l»t week in July
Publleher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAt
ga Zedinjene države:	»
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
.r^eJeto^n','°	n°č Je bil položaj na delovnem trgu
bolj rožnat. Takrat je bila novorojena konjunktura v polnem zagonu, s kakim večjim štrajkom pa ni nihče računal. Takrat niso sam0 upali, ampak bili trdno prepričani, da bo brezposelnost še do jeseni padla na raven treh milijonov, kar bi nekako odgovarjalo povprečju, ki ga smatrata naše gospodarstvo in naša socialna politika kot nekaj normalnega. Sedanji federalni tajnik za delo Mitchell je bil 0 tej teoriji tako globoko prepričan, da je trdil, da bo razgrizel v svojem uradu klobuk, ako ne bo brezposelnost padla v oktobru na tri milijone. Morda bi bilo zanj dobro, da začne že sedaj gristi vsaj krajce, kajti ni nobenega znaka, ki bi dajal upanje na tri milijone brezposelnih v oktobru.
11 n»lt > I »! r If 11
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
I fr***************M'l."M'»*'M I	11
Štajerci, pozor!
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879,
No. 162
skih čednosti in dobrih del, krščanske družinske očete, da bo-Lemont, 111. - Saj ne bomo Ist« znali gospodariti in svoje v prezrli 'letošnjega pr e važnega	s^rahu vladati; verne
jubileja predvsem za štajerske |^r^ans^e ma^re> ki vam Bog Mon., August 24, 1959 lin prekmurske Slovence? Jubi- zauPa najdražje:	oblikovanje
lej pa je seveda velike važno-	srC' Učitelji in vzgo-
sti za celokupen slovenski na-	vas sl°ni m°je upa-
rod. Ravno pred sto leti je N6- Nam ie BoS zauPal nab
Zaposlenost in nezaposlenost
sredi letošnjega julija	I veliki Slovenec in katoliški škof |žlahtneiše mladike v svojem vi-
^tevilke o zannslenn^ti in nezannslennsti smn že nhia Anton Martin Slomšek pre- no^ra(^u‘ Pa komo rastli kot T I	.P, ^no'jtl n ^ posle osti smo ze obja J šk f . k	mladike božje le, če bomo dajali
vib. Treba jim je dodati po našem nekaj razlage, kajti v^e |^es®1 t J	, ,	7^ Loč svojim dušam pri mizi Go-
S tem sPodovi- Brez hrane ne more
Ti**. i i w ti J * i i i J W V4V/V4ttlJL	1 X ^ »V ti J 1 ti Z-1 ti CT . IV ti J ti V I
kaže, da je zaposlenost zaenkrat dosegla vrhunec, akoravno Lndrf-a v Labudski dolini na
so še spomladi vsi pričakovali, da bomo vrhunec dosegli šele Koroškem v Maribor	|nihče živeti”
jeseni	1^^ bili skoraj vsi stajorski Slo-J
Sredi julija je bilo zaposlenih 67,594,000 ljudi, dočim venci združeni pod eno škofijo, Tako nekako je govoril škof jih je bilo sredi julija 252,000 manj. Napram juliju lanske- ki 5° je vodil takrat veliki Slom- Slomšek svoj prvi govor v Manga leta je pa zaposlenost narastla V veliko večji meri, lan- pek. Cele Slovenske Gorice prav koru. S slovesno pon i i a no skega julija je bila namreč zaposlenih 2,415,000 manj. Le- do Maribora so do takrat spa- sv. mašo in z zahvalno pesmijo tošnji julij je bilo zaposlenih skoraj 95% vseh za delo prijav- dale P°d Gradec, ki ni imel ni- se je zaključila slovesnost. Po Ijenih, lanskega julija pa samo 93%. Tako je bilo stanje 15. kdar slovenskega škofa. Meje dalekosežni pomembnosti je bi-julija, torej ravno na dan, ko se je začel štrajk v jeklarski in- graške škofije so ponekod pre- la to ena največjih slovesnosti v dustriji.	koračile tudi Dravo. Bilo je to- 730 let stari lavantinski škofiji.
Po našem je zaposlenost dosegla takrat svoj vrhunec, rej nad 200,000 Slovencev, ki SO Naslednji dan 4. septembra je prva posledica Štrajka je bila, da je izgubilo delo V železni- kili zapisani narodni smrti pod Škof Slomšek slovesno vzel škem prometu, rudnikih za železno rudo in premog, in na nemško škofijo. Naše narodno posest svojo novo stolnico, tovornih ladjah okoli 100,000 delavcev, ki so bili sredi juli- telo bi bilo zelo okrnjeno, ako Sedaj se je vsaj deloma izpol-
ja še na delu. Štrajkujoči'jeklarji sicer niso všteti v število bi škof Slomšek premestitve nilo, kar bi se bilo moralo izpol-brezposelnih, toda vsi ostali, ki SO izgubili delo radi štrajka, svojega sedeža ne bil izvedel, niti že pred 1000 leti, da so pa SO; njihovo Število bo rastlo od meseca do meseca. M n O- Slovesnost premestitve se je vr-J vzhodni Slovenci dobili svojo go tovarn ima sicer še dosti jekla za predelavo, toda obenem šila prve dmi septembra leta škofijo. Pomenljivo je, da so se tudi polne zaloge neprodanega blaga. Mnogo od njih bo po- 1859. Tako zgodovina popisuje pb premestitvi škofijskega se-rabilo štrajk kot povod, da začasno ustavijo svoje obra/e. ta dogodek:	deža v Maribor zavedali velike
To je reden pojav pri vsakem jeklarskem štrajku.	“Novo	dobo lavantinske ško- zg0dovinske preteklosti naših
Značilno za naše dni je tudi dejstvo, da je število delav- fije je oznanjalo slovesno zvo- krajev. Škofu so napravili nov cev v poljedelstvu začelo padati precej zgodaj. Že v juliju nenje po celi škofiji: Od izvira Presto1 v gotskem slogu; levo in jih je bilo za 400,000 manj napram juliju 1958. Pravijo, da Savinje pa doli do izliva Sotle desno sta bila kipa sv. Maksimi-je bilo temu krivo slabo vreme v nekaterih delih naše deže- v Savo, v Mislinjski dolini, pa pjana, nekdanjega škofa celj-le, posebno na jugu. Sredi julija je bilo v poljedelstvu Še skozi ob Dravi, po vsem obšir- pkega in sv. Viktorina nekdanje-zmeraj zaposlenih 6,800,000 delavcev, toda to število se bo nem Celjskem okrožju, od Ha- pa škofa ptujskega. Kar je sila od sedaj naprej hitro zmanjševalo, kajti glavna jesenska de- hn7 nfj Dravsko^ nnL in i7 davnih časov razdrla, je vsaj dela bodo kmalu pri kraju.	'	Slovenskih	Goric tja do Mure Mma zdaj zopet vstalo. Velepo-
Število zaposlenih se bo kmalu zmanjšalo tudi radi za- so zvonovi oznanjali veliko ve- membnost tega dogodka je četka šolskega pouka. Cenijo, da je letos odšlo na začasno sejje na (jan vstajenja, v ISlomšek v govoru krepko pod-delo okoli tri milijone dijakov in dijakinj. Ti se bodo vrnili soboto pred Angelsko nedeljo prtal: Pozdravlja novi del ško-začetkom septembra v šole, toda podjetja jih ne bodo pra- U septembra so zvonovi peli kar Kje, kateremu se izpolnjujejo
viloma nadomestila stoodstotno z novimi delavci. Tudi to naprej eno uro Tisti večer jP dolgoletne želje: v njegovi sredi je pojav ki se ponavlja vsako leto.	'	stolni kapitelj opravil siovesneb'6 zdaj postavljen Škofov sedež.
Tudi	pregled številk o brezposelnosti	ne	daje	ravno	pete večernice v lepo obnovlje- Iz teSa vzvišenega sedeža se bo
naj epse S	i	_	ni starodavni katedrali sv. Ja- Pdslej razlegal glas nadpastir-
. ,.?redl	'U'''a 'e ^'»brezposeln,h	3,,44,000,	v	juniju	jih	„eM Krslnita v Mariboru. Skof jev, iz tega častitega mesta bodo
je bilo za 238,000 vec; brezposelnost m torej padla za velik slomšek ie vzel slovo od št An_ Iodslej lavantinski škofje s svo-
draža že na praznik Marijinega N0 Pas^irs^0 PadlC0 Pasli credo -r- i m j .	,.,.,11	■	-	,1	.vnebovzetja 15. avgusta in je I Kristusovo. Kdo more razumeti
iJSnnnA l°i Li.-L^	° _S!'idl | Prišel čisto na tihem in nepozna- pomembnost tega lepega dne-
no v Maribor dne 19. avgusta Jva- Kdo more pojmiti daleko-1859. Nepopisno je bilo veselje |sežnos^ tega, za našo ^domovino
,	7 j —-—	—	-	—
julija 820,000, od julija se je njihovo število zmanjšalo samo za 10,000. Lanskega julija jih je bilo brez posla 1,670,000
^ -
omenjenih 10,000.
Ako pregledamo te številke, se nam vsili misel, da bo L
znanega in priljubljenega Slom-J lu zdaj: ŠTAJERSKI FANT-
sedanji ostanek 820,000 brezposelnih moral še dolgo čakati | na delo, morda novih 15 tednov in še več.
JE! Na korajžo ste klicani! Zdaj
V nedeljo 4. septembra je škof se morajo izpolniti besede naše
Izredno visoko je število poročenih brezposelnih delav- Slomšek Prisostvoval tihi maši Pesmi-cev; pri 3,744,000 jih je bilo oženjenih (ali omoženih) nad en v kogoslovni cerkvi sv. Alojzija, “Kdor sc pa jezno in kislo milijon. To se pravi na deset brezposelnih pridejo več kot k;ier j'e po maši-blagoslovil novo drži, ta štajerski fantič pač ni.” trije delavci z družino. Ta pojav ni nov, odstotek je izredno oltarno sliko- Potem se je ljud- V domovini letos stoletni ju-visok.	stvo uvrstilo v veličasten spre- bilej najslovesnejše obhajajo.
Kot zmeraj s0 največje žrtve brezposelnosti črni in ne- vod ali Procesijo od cerkve sv. Mariborski škof je razglasil za kvalificirani delavci. Med črnimi delavci jih je bilo v juli- L^jAj3, ki stoji na Glavnem letos SLOMŠKOVO LETO. Zdi ju kar 11 % brez dela, torej skoraj trikrat toliko kot med be- trgu’ proti stolnici. Ko je škof se mi, da sem jaz poklican za to, limi.	zavzel svoj višjepastirski sedež, ker vodim romanja pri Mariji
Brezposelnost bo med njimi narastla proti zimi in pre- mu ie tedanji dekanijski upra-|Pomagaj na Ameriških Brezjah ko nje. Tudi to je stalen pojav. Med nekvalificiranimi de- viteli dožef Kostanjevec v ime- in svojim rojakom povem ter
pobožnostih bi obakrat peli same Slomškove pesmi. Pred pridigo bi zapeli Slomškov Očenaš “Bog Oče, ki v nebesih”. Za blagoslov bi peli “Slavo Večnemu zapeti”. Slomškova je pesem: “Pred tabo na kolenih”, potem “Ko zarja zlati nam gore”, evharistična “Hvali svet Odrešenika”, potem Marijina “Kar giblje in kar gre”.
Zvečer bomo imeli pravi Marijin vrtec, kot ga je Slomšek gledal in se ga udeleževal na Kalobju, na Sladki gori, na Tinski, na Ptujski gori in v Petro-čah. Marijin vrtec igrajo romarji pri procesiji z lučkami. Isto delajo vsak dan tudi v Lurdu pri večerni procesiji.
Spovedovanje bo že v soboto popoldne. Skupno obhajilo, ki ga bodo romarji darovali za potrebe mariborske škofije, bo v nedeljo zjutraj ob 7. uri.
Po večerni procesiji v soboto se bomo vstavili na mostu pred Tatimsko dolino in bomo zapeli naj lepše svetne Slomškove pesmi, ki so seveda vse prepletene z versko mislijo: Preljubo veselje, oj kje si doma? potem: “En hribček bom kupil”, Glejte že sonce zahaja”, potem: “Lah-m noč, Bog nam svojo daj pomoč!” Nato: Le predi, dekle, predi!” Slomlgek je tako lepo povedal o pošteni pesmi:
“Če sveto prepevaš, skušnjava beži in angel varuh te posluša; nesramnega petja se škrat veseli in angel varuh te zapušča.” Morda se bo kmalu kdo drugi oglasil, ki ga je zelena Štajerska rodila in bo rojake vabil na stoletni jubilej. Vsak pa, ki namerava priti že v soboto, naj se gotovo naznani, da bo lahko dobil prenočišče. Je dosti, če pišete: Franciscan Fathers, Le-mont, Illinois. Sporočiti je treba, koliko vas pride. Vedeti moramo seveda tudi glede hrane.
Zelo veliko štajerskih rojakov je v Milwaukee. Pokorajžite se in pridite. Druga večja štajerska naselbina je Sheboygan, Wis. Veliko jih je v Clevelandu, v New Yorku, v Chicagi, v La Salle, v Jolietu.
Seveda ste iskreno vabljeni tudi Slovenci iz Kranjske, Primorske, Koroške, posebno pa še iz Prekmurja, ker Prekmurci spadajo zdaj že nad 40 let pod mariborsko škofijo.
Torej: Predvsem Štajerci in Prekmurci, pokažite, kaj znate’ Čez dve leti 1961 bomo slavili 500-letnico ljubljanske škofije, takrat bomo zopet vsi skupaj stopili.
Pridite k Mariji, Materi lepega veselja: Saj fantič sem z lepega Štajorja in duša je radostna vsa.
Štajerski fantič, voditelj romanja.
ence v Ameriki, da bi priskočili stavku so pripisana potrebna po-
v pomoč. Prepričan sem, da ee nahajajo v Ameriki ožji Zupančevi rojaki, ki so ga poznali še v domačem kraju, da je morda tukaj tudi kdo izmed stanovskih tovarišev, ki je bil skupaj z Zupancem v nemškem vojnem ujetništvu. Vsem tem, kakor tudi Ligi katoliških Slovencev in ostalim narodnim organizacijam, kapetana Zupanca toplo priporočam. Njegov naslov je:
Josip Zupanc, Hannover — Waldheim, Roskampstrasse 36 —-Pflegeheim, Germany.
Povdarjam, da se je našega rojaka na plemenit način spomnila tudi “Srpska bratska pomoč” (humana organizacija v USA), ki podpira invalide in onemogle po taboriščih in bolnicah širom sveta. Slovenska pomoč vsekakor ne bi smela izostati.
Andrej M. Glušič.
Prijatelji, zdaj vesei’ bodimo...
Rojak v Memčiji potreben pomoči
Cleveland, O. — Prijateljstvo je dragocen zaklad, katerega je treba varovati pred tatovi ter ga redno negovati. Slovenci se tega zavedamo, saj porabimo vsako priliko, da si pridobimo nove prijatelje, si utrdimo stare prijateljske vezi, ter si tako povečamo svoj zaklad.
Res dragocen zaklad je pravi prijatelj, saj se ti pridruži ne le v veselju in sreči, ampak ti pomaga tudi v stiskah in težavah. Koliko lažje je breme, če ga prenašata dva; in koliko bolj polno veselje, če si vesel Ti in Tvoj prijatelj.
ičilani pevskega zbora Korotan in člani dramatskega društva Lilija se že dolgo zavedajo vrednote prijateljstva. Večkrat sta društva, s skupnimi močmi, dosegla uspeh, katerega bi posamezno ne mogla doseči. S- skupnim delom sta poglobila prijateljstvo med člani, kakor tudi med ostalimi Slovenci.
V nedeljo, 30. avgusta, zopet vabijo Lilijanci in Korotanci vse Slovence od blizu in daleč, da se jim pridružijo v prijateljskem krogu in da tako ohranijo zaklad prijateljstva. Na farmi Sv. Jožefa bo pripravljen piknik, na katerem bo prilika za mnogo zabave. Takrat bo donela pesem: Prijaflji, zdaj vesel’ bodimo. . .
M. D.
jasnila.
Zadnje celotno sv. pismo stare zaveze je izšlo pred sto leti. Izdal ga je tedanji ljubljanski škof Alojzij Wolf v letih 1856 do 1863.
Med tem je sicer Družba sv. Mohorja v Celovcu v letih 1894 do 1912 izdala obširne Zgodbe sv. pisma z razlago, ki pa vsebujejo le važnejše odlomke sv. pisma ne pa celotnega dela.
Sv. pismo je izšlo v petindvajset tisoč izvodih. V prednaročbi pa je bilo prodanih več izvodov, kot znaša naklada. Zato je bila založba prisiljena, da vsakemu poverjeniku odtrga nekaj izvodov. Tako je sv. pismo dejansko že popolnoma razprodano.
Drugi del je že v tisku in bo morda na razpolago že do letošnjega božiča. Kdor je naročil prvi del, si je zagotovil še ostale tri dele.
V ZD je bilo zanimanje za sv. pismo zelo majhno. Ljudje so se odvadili branje in zato knjigo skoraj dosledno odklanjajo. Da ni zanimanja za povesti in romane človek še nekako razume, da pa ni bilo zanimanja za knjigo kot je sveto pismo je pa res žalostno. To dokazuje, da nismo odklonili samo svetno, ampak tudi versko branje.
Zdravko Novak.
Svelo pismo stare zaveze
lavci je brezposelnih nekaj nad 10%, tako visokega odstotka nu duhovščine izrazil spoštovale niso statistike nikoli mogle zabeližiti. To dejstvo potrjuje nie> vdanost in pokorščino, na samo znano ugotovitev, da naše gospodarstvo rabi čim dalje kar je škof kratko odgovoril, manj nekvalificiranih delavcev, kar naj posebno vpoštevajo nato Pa ie Slomšek stopil na starši pri vzgoji in izobrazbi svojih otrok. Na to smo jih že prUAico in je ljudstvo duhovito parkrat opozorili, še bolj nazorno jih na to opozarjajo nave- nag°voril:	*
deni odstotki brezposelnih med nekvalificiranimi delavci. L Kaj pričakujete vi od mene Ustalila se je zaposlenost v industriji. Tam znaša šte- kot od svojega novega škofa? vilo zaposlenih delavcev 16,400,000; od junija do julija je 2. Kaj pričakujem jaz od vas, padlo samo z 42,000, kar je manj kot po navadi. Precejšnje ki sto moja izročena mi čreda? je število takih industrijskih panog, Iji so tekom letošnjega 3. Kaj pričakuje Bog od nas poletja še nekaj dvignile število svojih delavcev, dočim so jih vseh?!
prejšnja leta znižale. Na drugi strani pa ne smemo spregle- Vi pričakujete od mene, da dati dejstva, da industrija ni zaposlila več delavcev, akora- bom med vami: poslanec miru, vno vsi trdijo, da se nahajamo v visoki konjunkturi. To po- delivec najsvetejših božjih meni, da je racijonalizacija proizvodnje dosti močno narastla skrivnosti in vaš vidni angel in stroji igrajo v njej vedno večjo vlogo.	varuh.
Ako tekom konjunkture ni zaposlenih več novih delav-1 Jaz pričakujem od vas: vašo cev v industriji, to lahko pomeni nevarnost, da jih bo mnogo izgubilo delo, ako konjunktura zastane ali se celo spremeni v malo krizo. Ta pojav ie prilično nov v zgodovini delavske zaposlenosti, doživeli smo prve njegove znake šele v letih 1956-1957.
vas povabim: K Mariji Pomagaj v Lemont pridite in tukaj bomo skušali vsaj skromno proslaviti na!š jubilej.
Washington, D. C. — Oficirji letnikov, ki so med prvo in drugo svetovno vojno končali vojno akademijo in, se nahajajo v emigraciji, so v medsebojni zvezi potom “Klasnih pisem.” Vsak letnik namreč mesečno ali četrtletno izdaja pismo v obliki ciklostil-skega biltena, ki obsega 20 do 30 strani. Ti bilteni izhajajo v Nemčiji in Angliji, kjer se naha-
Cleveland, O. — Končno je le izšlo sv. pismo stare zaveze. Bilo je toliko ovir, da je bilo res malo verjetno, da bi Slovenci dobili v sedanjih razmerah sv. pismo stare zaveze.
Lansko leto 25. oktobra je umrl prevajalec stare zaveze dr. Matija Slavič, ki je posvetil vec kot dvajset let prevajanju sv. pisma. Svojega dela ni končal. Da bi pa mogli Slovenci dobiti celotno sv. pismo stare zaveze bo končal njegovo delo profesor bibličnih ved na teološki fakulteti v Ljubljani dr. Jakob Aleksič.
Ko je Komisija za verska vpra. sanja pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LR Slovenije v Ljubljani že izdala dovoljenje za izdajo se je še vedno pojavljalo toliko ovir, da je vedno obstojala bojazen, da bo vsa stvar nekega dne nasedla na kake nepremostljive ovire.
A končno je sv..pismo le izšlo, s precejšno zamudo zadnji teden meseca julija 1959. Prve izvode smo dobili tudi že v ZD.
Tako imamo prvi del že pred
Združene države se udeleže velesejma v Zagrebu
WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da se bo udeležilo letošnjega 50. mednarodnega velesejma v Zagrebu pod geslom “Industrijski načrti in nova produkcijska tehnika”. Ameriško razstavišče bo pod upravo D. Paul Medalie iz Orlanda v Floridi, načrte zanj pa je izdelalo podjetje Harley Earl Associates, Warren, Mich.
Razvoj industrije bo obsegal vrsto izdelkov od proizvodnje jekla, pa do vsemirske ladje in potrebščin za potovanje človeka v vesolje. Na razstavi bo dalje vrsta običajnih trgovin in delavnic, kot jih vidimo na povprečni ameriški “Main Street”: med njimi likalnica za perilo, trgovina z žjeleznino in gospodinjskimi potrebščinami, trgovina s potrebščinami za dojenčke, popravljalnica televižnov, glasovalni stroji in drugo.
Razstavljena bo tudi moderna ameriška kuhinja in naprave za kuhanje zunaj; raznovrstno motorno orodje, oprema za taborjenje, moderna ameriška hotelska soba in še vrsta drugih zanimivih izdelkov in predmetov.
Velesejem se začne 5. septembra in bo trajal do 20. septembra. Lani si je ameriško razstavo z velikim zanimanjem °' gledal Josip Broz-Tito z velikim spremstvom partijskih veličim
ja večina častnikov prejšnje ju-Seveda bomo prišli! Tako v .goslovanske vojske, tem hipu izgovarja vsak štajer- j jz pisma 56 Jetnika vojne aka-ski rojak. Kdaj pa naj pridemo? | demije, ki mi ga je dal prijatelj Prvo nedeljo Septembra. Za Le- Srb, posnemam, da se že dve leti
mont to ne bo posebnih skrbi,'nahaja v bolnici v Hannovru,! ....................
ker imamo ^takrat tako zadnje Nemčija, kapetan Josip Zupanc,’! seboj. Obsega 800 stranLvoko^ letošnje večje romanje, Ker je ki so mu odvzeti obe nogi. So- ionskega tiska. Besedo “Novi iz-pozna maša v nedeljo 6. septem- proga, ki živi v Nienburgu/W. S 'daji na pot” je napisal dr. Maksi-bra ciolocena za splosno roma- svojim skromnim zaslužkom pla-j milj an Držečnik, nasloyni škof nje m se posebej za faro sv. Šte- čuje bolnico in vzdržuje sina v'in apostolski administrator la-fana iz Chicago, zato bi bilo naj- šoli. Revščina je velika in po-^ vantinski.
primerneje, da' bi ; naš, jubilej moč nujna. Zupančevi sošolci - j Sledi splošen uvod v sv pismo proslavili v soboto zvečer in v Srbi iz 56. letnika vojne akade-'stare zaveze, Uvod v Mojzesove : nedeljo zjutraj. Pripravili in u- mije zbirajo med seboj prispev- knjige in svtopisemska prazgo-otrosko ljubezen, va(?o vdano, prizorih bi res pravo štajersko kc za bolnega tovariša in njego-'dovina.
pokorščino in vašo požrtvoval- božjo pot! nost.
(V0 rodbino. Urednik “Klasnega’ Prvi del obsega 5 Mojzesovih
Vcerkvemh govorih zvečer pisma,” kapetan Stevan S. Kostič knjig, Knjigo sodnikov, Jozveto-Bog pa pričakuje od nas vseh: in zjutraj bi bila naša glavna se v zadnji številki pisma (št. 60- vo knjigo, Knjige kraljev in dve močno vero, bogastvo krščan- misel Slomšek in Marija. Pri 61-let. VI) obrača tudi na Slo- kroniški knjigi. K vsakemu od-
Okusa nima slabega
V Južni Afriki so kače, ki so jim kurja jajca naj večja slaščica in mora farmar (kmet) ze' lo paziti, da prehiti spretne tatice. Neka rumena, poldrug rue' ter dolga kača je pa slabo naletela. Priplazila se je po tiheJ1 na kmetijo, pogoltnila vsa jai' ea, kar jih je bilo v gnezdu, N jo odkurila. Kmet pa, ne bod' len, za njo in jo ubije. Ko 1° razpara, se pa vsa jajca donel3 nepokvarjena pritrkljajo 113 dan.
Drugje se je zgodilo tole-Kmet zasliši vik in krik z n jN3 in že priteče hlapec ter mu P°' ve, da je oral, pa je priloži3 grozna kača in ga pregnal3' Kmet vzame puško in odide njivo. In kaj zapazi? Okoli kol£' sa pri plužnah se ovija kač3’ glavo ima položeno na plu|ne' Bil je grozni piton. Ko vole °d' prega, jih grdo gleda in strup6' no sika. Nato jo kmet ustr6^' Ko ji tri metre dolgi trup parajo, pa najdejo v njem raslega šakala.
— Dolina smrti v Kalifornij’ zvezni narodni park, «inrl 1,908,000 akrov površine.
V
2;
v<
V
b
V)
0c
Vi
Sli
te;
fe
V:
si
Zg]
gl;
kk
Ve
%
I
ve-
in
k'u
žas
1
»ni!
<1uš
čiČ
So j
ve,'
bili:
H
čeo-
be j
V Vo r
Fr. Milčinski:
ZLOČINCI
NOVELA

jaz jih prav učim! Vera mo-rs biti! Mirko, pet let je star, je Pobral čik, pa sem mu ga izbil zob. Zakaj? Zaradi duše! Du-mora biti! “Prej boš birmo opravil,” sem rekel, “potem boš kadil.” — O, jaz — ampak za 2ahvalo . . .”
Segel si je s prsti v lase in zaškripal z zobmi.
Zbujala se mi ie slutnja . . , ^romska strela, če bi bilo res. ‘Oprostite, prijatelj, ali daleč
stanujete?”
tn zdaj je prišlo na dan, kar som z gnevom slutil, in globoka S^oza mi je mozeg pretresla na 1'Crri . prečudnem, neverjetnem Naključju: tole, kar je stokalo in s^kalo tukajle na mojem divanu, jo bil — Korče. Po tem čisto iz-Vanrednem potu je usoda po-Sledovala, da slednjič vendarle °Sebno spoznam tega človeka.
Korče je vstal. Majal se je in st ga privoščil še en požirek. Kri s& mu je bila zopet povrnila v 2abuhli obraz, po čelu in nosu s° se mu poznali stari obrunki tisti gnusni mozolj na nosu
mu je medlo svetil kakor biser.
kkigugal se je od mene. Gospod, sami recite, ali je to jrivica ali ni! Jaz, mož, dober z etl0> šfe predober. Kolikokrat so ^i že rekli prijatelji: “Pusti sta-r° babo!” pa sem odgovoril: “Saj k' mlada, še vseh žob nima!” in kpm ji bij zvest. Ona pa, žena, 1116 goljufa; za mojim hrbtom me kGjufa, denar pa prikriva. Ali ^az nisem neumen, jaz vem vse, VsG 2 nekim starim majorjem vlači, nesnaga. So ga videli kisi. Kdo mi kaj more, če ga k°turčam? Nikdo, ker so take °stave! — Baba taji, tudi de-ar mi je utajila ... Pa sem jo 1 r°Jil, da se je kar lupila, čora krmežljava, in jo bom še! Na ko-1 Ila> pravim, na kolena! Mož
iftia
Pravico, ženi dajati strah, so
na sodniji; neumnica me
rokli
jC ®la tožit, tam jih je. slišala! V- 26 vem, kako govori posta-• • • Jaz se nikogar ne bojim, L biriča, ne hudiča — jaz ne!” Sulil je v me |n omahoval s .mklenico, ki jo je bil že skoraj . Waznil do dna. Pijanost se mu (trazmjala.
Vn v ^e, velecenjeni,” sem ga j.., asal> “zakaj ste pa nocoj prav k prav šli v vodo? Kaj? V vo-u° za'
Str;
Zakaj ste šli?” mel je, kakor da se ne.za-
\^a Več, kaj je bilo in kje je. Pja6 ° 86 mu ^e’ kako se nape-\ ’ ka se mu zbero misli, v^^šla mi je — ušla z otroki
a mi je
0j, Baba ima denar, že vem, v, 0cl! Malka je tudi ušla . . . a je fino dekle — če bi jo
klalk(
kako je raščena . . . U-Botra, mrha stara, ni ho-
Vicleii sla tek
Per k°Vedati, kam . . . Vsi so zo-erik 11:16116' — Kristus krvavi, le Yra[at naj mi pridejo v roke! s. .■ 2avijem babi, zadi naj no-Zetliuto Inrfol — Tako sem bil je-g]avp kar zasukalo se mi je v ]p0g^ Pa sem se pognal črez Vc-j^ ’ Meni ne uidejo — že f|jef' • • Na sodniji zvem, kje go. t';cj- sv° žena in otroci, tam bo ]\fa ^še in mož. Le čakajte me! ena, pravim, na kolena.’
j kol,
ef Je še ostanek iz stekleni-in	°Potekel. Ujel sem ga
asPal
Potlačil na divan, steklenica Padla iz rok, mrmrajoč je T " beštija!
tbjriiKa zverina! še ne bo dal I du§evuk0gi družinici, telesno in | bič n n° ^oče ugonobiti. In kake 0rri06* zoper njega! Zaradi So |a^a SulRlji\«ga ščeneta, kako PaSja"°š Vsa oblastva pokonci — Ce> ko2^^’ nag°bčniki, vrvi-kiliza •'.aci> žandarji: prava mo-1:edeb'?1',a raznib varnostnih od-beovir ^^ekel človek pa lahko be	okoli leta in okrog ise-
v m2e!.
V° dru"8^^ Sem S^bal Korčeto-2l:tiico: simpatično Malko,
ki si je navzlic svoji mladosti naprtila blaženo skrb za mater in bratca, Korčelo, ki bo našla v malem gospodinjstvu svoj mirni delokrog in se oddahnila od neprestanega gladu, groze in sile; bratca, ki ju red in vzgoja vendarle rešita preteče jima zani-karnosti. Nemara so že v svojem novem zavetju, zadovoljni in srečni. In zdaj bo mednje prihrula zopet ta le pijana žival, namah razdrla gnezdo, uničila četvero življenje! Ali zoper to res ni pomoči??
Ogorčen sem bil in jezen, preklinjal sem samega sebe, zakaj sem iz vode potegnil to proti-družabno prikazen, ki je kakor ubita ležala na ponesnaženem divanu. Fej! Jaz sem zdaj kriv vsega gorja, ki visi nad nedolžnimi glavami!
Ves sem bil iz sebe, roki sta se mi krčili v pest, do krvi sem se grizel v ustnici, mrzlica me je izpreletala, — potem pa ne vem, kako je prišlo, kar na hip mi je prešla razburjenost — in pričel sem zgolj mirno tehtati in preudarjati ...”
Prijatelj Davorin je prekinil svoje pripovedovanje.
Od mesta sem se je čulo biti dve.
“Fant, čas je, da greva spat!” je rekel.
Krenila sva proti domu.
“In kaj je bilo is Korčetom??” sem vprašal.
“S Korčetom?? Drugi dan so v Ljubljanici, zdolaj pri Fužinah, našli utopljenca, spoznali so ga za Korčeta. — V listih se je bralo, da je prejšnji večer z mostu bil skočil v vodo . . .”
Major Trn se je tiho nasmejal. Potem se je ustavil in me prijel za gumb: ‘“Prijatelj, dobro me poslušaj! Če se morebiti kdaj spozabiš in se drzneš kjerkoli proti komurkoli trditi, da je u-pokojeni major Davorin Trn pijanega Korčeta nazaj tresel tja. koder ga je pobral, te toži upokojeni major Davorin Trn zaradi. razžaljenja časti in boš brez usmiljenja zašit, razumeš! Kdo mi more kaj dokazati? Korčeta sploh ni bilo pri meni. In če je bil, lahko je sam zašel na stopnice, ki držijo na vodo, zdrsnilo se mu je, pa je šel — addio mondo! Izkušal sem ga rešiti, seveda, tvegal sem življenje in svetle hlače, — zastonj! — Ne, tak lopov niserp, da bi ga izkušal rešiti! Rajši hudodelec kakor lo-pev! Dolgo je tega, dolgo . . . kaj jaz vem, kako je bilo! — To pa očitno trdim: Prav je, da se je spravil — tako ali tako — izpred nog. Smrt je bila najkoristnejši čin njegovega življenja. Eno življenje — in kako — za štiri! .. Korčetova družina, glej, kako zdaj izborno uspeva, mlajr ša dva hodita pri Malki v šolo, mati ima nekaj njivice v najemu, redi kravico in gospodinji. Onemu, ki se je šele v bolnici privadil žlici, sem vezal birmo; nadarjen fantič je, morebiti ga letos spravim v gimnazijo . . .” Tako je končal major Davorin Trn svojo povest.
(Konec)
--------o------—
— V lovvi zrede več prašičev in piščancev kot v katerikoli drugi državi Unije.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti pos«»tro ali trsovmoj obrnite se do nas
JOS. OlOBOSCM
§86 E. 74tb St.
HE
iH&;A(lG(IST	KOLEDAR
H t W f f S Slfz 3 4 5 6 7 8	društvenih
9 10 It 12 13 14 15 viMU 17 18 19 20 21 22 % 25 26 27 28 29	prireditev
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 Sl
AVGUST
30.	—Dramatsko društvo Lilija
in pevski zbor Korotan priredita skupni piknik na farmi sv- Jo|efa.
SEPTEMBER
26.	— Odbor za postavitev spomenika pok. Ivanu Zormanu priredi zvečer v SND na St. Clair Ave. igro “Miklova Zala”. — Igra Slovenski oder.
27.	Popoldne odkritje spomenika pok. Ivanu Zormanu, zvečer akademija v dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
Ave. slavi z banketom 40-let-nico 'obstoja.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.
17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.”
25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev.
31.	— Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. do-
mu na Holmes Ave.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda Verdijevo opero H Trovatore v
Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnarjeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
21.	— Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer.
22.	— AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
FEBRUAR 1960
20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu.
27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado.
APRIL 1960
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
Cape Canaveral - preskuševališče vodljivih izstrelkov
Svetovno znani Cape Canaveral na Floridi leži na nekakšnem ozkem obrežnem otoku, ki je ločen od celine z vrsto zalivov, lagun in močvirij ter je mogoče priti tja po moderni široki cesti, ki pelje čez vrsto mostov. Že dolgo prej predno človek pride'n j a, zagleda nad deset jeklenih stolpov. Od daleč je videti, kakor da bi tam stala vrsta morskih svetilnikov. Ti stolpi služijo za. dviganje raket v navpičen položaj, da potem okoli njih postavijo visoke odre, s katerih strokovnjaki potem pripravljajo rakete za odlet.
Tu je videti stroje vseh vrst. Večina meni, da so rakete nekakšno daljnometno topništvo, toda v bistvu more isti stroj delovati kot satelit, kot vozilo za prevoz pošte in, v daljni bodočnosti tudi kot potniško letalo, Cape je središčna točka ameriških naporov ža uspešno delovanje takih strojev. Na Canave-ralu ne rišejo ali gradijo raket.
Canaveral.
Opazovalno področje upravljajo civilisti, toda je pod vrhovnim nadzorstvom ameriškega letalstva. Opazovalne postaje vodi, kot pogodbenik, letalska družba Pan American World Airways, nastavlja in odstavlja osebje, skrbi za ladje, polni rakete, vodi tovarno za tekoči kisik in z radijsko družbo Radio Corporation of America — RCA kot podpogodbeni-kom, vodi radarski in drugi komunikacijski sistem. Na opazovalnih postajah je zaposlenih več tisoč oseb. Samo za vodstvo ene take postaje je potrebnih okoli 200 ljudi vseh poklicev, od elektronskih strokovnjakov do kuharjev.
Canaveral ni mesto. Nima svojega poštnega urada. Na Ca-naveralu ne živi nihče, razen oskrbnika tamkajšnjega svetilnika. Tam ljudje samo delajo, vsega skupaj jih je okoli 5,000.
Okoli 30 km od Canaverala, tudi na obali, je letalsko oporišče Patrick. To oporišče je u-pravni stan za Canaveral. Ob tem oporišču leži majhno mesto istega imena, ki ga je postavila ameriška vlada; ob široki avtomobilski cesti, ki pelje iz njega, pa je zgrajena vrsta majhnih hotelov z imeni “Satelit”, “Vanguard” itd.
Neuradno središče tega naselja je hotel Starlite. V njegovem baru, katerega stene so poslikane s scenami vsemirja,- je vedno slišati raketne strokovnjake v njihovem žargonu. “Lox” je tekoči kisik (liquid oxigen). Raketa je “ptič” (bird), odstrelitev je “strel” (shoot). Radarske naprave za zasledovanje raket imenujejo “Beat-beat” in “Azuza”. “Janez je odšel na področje, da bo poskušil, rešiti škatljo poročil.” “Področje” je
Rakete rišejo in izdelujejo v letalskih tovarnah, večinoma na zahodni obali USA ali v vojaških arzenalih v Alabami. Na Canaveral samo vozijo rakete za poskusno izstreljevanje.
Področje, preko katerega rakete izstreljujejo in ki ga imenujejo “Atlantic Missile Range” se razteza od Canaverala 5,000 milj proti jugovzhodu do otoka Assuncion v južnem Atlantiku, na pol poti proti Afriki. V velikanskem loku, visoko nad višinami, v katerih letajo običajna letala, se ta zračna pot razteza nad vrsto otokov in dežel; s teh ameriške radarske opazovalne postaje, večina njih na tujih tleh, opazujejo polet raket in merijo njihovo pot. Po morju so po vsej dolžini postavljene tudi mnoge radarske ladje z isto nalogo. Vse te opazovalne postaje so med seboj povezane z radiom v natajnčno delujočo opazovalno vprašanja mrežo, katere središče je Cana-jN. pr.: verah Vsa poročila prihajajo na I Zakaj se
neki otok daleč v oceanu, “škat-Ija poročil” pa je raketna zrako-tesna konica, ki pade v morje po uspešnem poletu rakete in ki jo potem dvignejo-iz vode in iz miniaturnih strojev v njej ugotavljajo dogodke, ki jih je raketa doživela med poletom. Če raketa pravilno ne leti, jo morajo “uničiti”, se pravi, varnostni častnik mora pritisniti na določen gumb in raketa se v zraku razleti sama.
Kljub mnogemu govorjenju pa tam običajnemu obiskovalcu ni mogoče mnogo zvedeti. Tajnost je stroga. Še več, prav malo ljudi na Canaveralu sploh ve, kako vse deluje. Raketna umetnost je žfe tako daleč, da je posameznik že skoro ne more več vse spoznati, celo raketni inženirji ne. Večina njih so pomočniki drugih pomočnikov in ti spet drugih itd.
Toda' odgovore na nekatera je mogoče dobiti.
strelitev ponesreči? Izgleda, kakor da skoro nobena raketa ne deluje pravilno. Ene eksplodirajo že takoj na odmetnem stojalu. Druge letijo napačno in jih morajo uničiti med poletom. Spet tretje same eksplodirajo med poletom ali pa ne dosežejo določenega cilja. Na račun tolikih “nesreč” na Canaveralu kroži že nešteto dovtipov, katerih karakteristika je ena sama: raketa itak ne bo delovala.
Toda. na Canaveralu samo preskušajo rakete. Produkt Canaverala niso rakete, niti ne u-spešni raketni poleti, pač pa enostavno samo učenje. Malo jim je mar, če raketa leti ali pa če eksplodira. V glavnem hočejo zvedeti, zakaj in kako je eksplodirala.	*vp»ii!j
Na Canaveralu je toliko “nesreč” zaradi treh razlogov:
1)	Ko so ugotovili, da raketa že povsem pravilno in uspešno deluje, je s Canaverala ne izstreljujejo več, pač pa jo oddajo vojski.- Še bolj verjetno pa je takrat že postala zastarela in začenjajo poskušati že novo vrsto rakete, ki je zopet polna muh.
2)	Preskušanje raket je različno od preskušanja letal. Letalo je po poizkusnem poletu mogoče vrniti na tla in popraviti ugotovljene napake. Raketa pa odleti v uničenje in vsaka najmanjša napaka navadno povzroči predčasni konec poskusa. Mogoče je ugotoviti, kakšna je je bila napaka, toda za ponoven poskus je treba zgraditi novo raketo. In na novi raketi potem morda napačno deluje del, ki je na prejšnji dobro deloval.
(Dalje prihodnjič)
MUI OGLAS!
Hiše naprodaj
Dve hiši na enem lotu.
Dvodružinska, 5-4 sob in enodružinska, 5 sob, v Collin-wood blizu cerkve Marije Vnebovzete. Cena samo $15,500. Za več pojasnila kličite
BARAGA REALTY 985 E. 185 St.	IV 1-9998
17,19,21,24,26,28.avg)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38.	x(m,w,f)
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte po 3. uri popoldne.
.	(MWFX)
V najem
Se odda 5 lepih sob, najraje odraslim1, plinski furnez, garaža. Prednost takim, ki bi pomagali z delom zunaj na 1010 E. 143 St. Vprašajte zgoraj ali kličite PO 1-8074 zvečer.	(162)
NAPRODAJ
Dobroidoča trgovina z živili, pivo, vino, mesni izdelki, klobase. Zglasite se na 4110 St. Clair Avenue.
G '	. '	—(164)
toliko raketnih iz-
Dobri nauki tašče
“Ljuba hči,” je rekla neka skušena mati svoji novoporoče-nf hčerki: “Varuj se tvojemu možu oporekati. Oni so namreč kakor postavodaja. Lahko zvišajo dohodke in znižajo davke. P*ftpričaj se vedno poprej e o stanju njegovih financ, predno zahtevaš nov klobuk. Vselej, kadar pride mož pozno domov, se napravi, kakor da ga ne slišiš in mu verjami naslednji dan, ko bo rekel, da je prišel domov ob desetih. To ga bo napravilo hvaležnega, kar bo tebi prineslo, kar si boš želela.”
-----o-----
ENKRAT NA LETO ZAPRTO — Stražnik Anthony Jimenez si briše čelo, ko deklica in fantek gledata, ee.bi se ne dalo uiti pod zapreko na prepovedan prostor — Rockefeller Plaza v New Yorku. Cesta tja mora biti en dan v letu zaprta za javni promet, da. tako ohrani položaj privatne lastnine.
Molki dobijo delo
DELNO ZAPOSLITEV delavci kovinskih plošč kovinski izdelovalci izdelovalci načrtov
Morajo biti sposobni, izkušeni. Zmožni napraviti zasilno orodje, vzorce in manjše količine, lahke improvizirane dele, morajo znati ravnati z vsakovrstno kovino.
Lepa prilika za upokojence.
STAROST NEOMEJENA
Kličite KE 1-1961
_______"_________________|164)
MAL! OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6 sob spodaj in 5 sob zgoraj, 3 garaže in 2 fur-neza. Blizu Superior. Na 1545 E. 47 St. Samo $13,000.
(163)
Stanovanje iščeta
Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628.	(x)
Prodam lote — naredim hiše!
Imam več lepih lotov, na katerih vam naredim hišo po vaši izbiri in okusu. Najboljši izdelek, cena zmerna.
Prvi lot na Oiardon Rd. 230, 60x145, dalje na E. 218 in Lake Shore Blvd., 3 loti za 2-družin-ske hiše, vsak 50x160, 1 lot za dvodružinsko na Grovewood E. 168 St., 44x130 in en lot na Pas-now Ave. za 2 družni. — Moj izdelek si lahko ogledate. Za pojasnila kličite GL 1-8586 od 7-10 zjutraj ter od 5. pop. do 11. zv.
BUILDER (17, 20, 21,24, 27 avg)
Zaprto 1 ieden
od 26. avgusta do 3. septembra
Vsem prijateljem in odjemalcem najlepša hvala!
MANDEL DRUG CD.
15702 Waterloo Rd.
_____________________063)
Išče se sobe
Mladi par z enim otrokom išče štiri sobe v fari sv. Vida. Kličite EX 1-0089 po 5. uri. —(161)
1048 E. 71 St.
3 sobe s kopalnico se oddaj'o odraslim, zgoraj. Pokličite EN 1-0989.	(162)
NA PRODAJ
Blizu Lake Shore Blvd. prostorna 6-sobna hiša, priključena garaža za 2 kare, mnogo drugih posebnosti. Jo treba pogledati, da bi jo znali ceniti. — Samo $23,900.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5039
(162)
Hiše naprodaj
Dve hiši na enem lotu, posestvo za dohodek, na E. 68 St., blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397.	(165)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z očetom išče -4-sobno stanovanje z 2 spalnicama v fari sv. Vida. Kličite IV 1-3858.	—(166)
Naprodaj
Restavracija in gostilna, C-2, D-l, D-2 licence, blizu tovarn, zelo dober promet, ugoden kup. Na 6424 Spilker Ave. EN 1-9877.
-(163)
Trgovina s posestvom
Trgovina z jedili prinaša $1,000 prometa in več tedensko. Vključuje stanovanja s 4% sobami. Na prometnem Lake Shore Blvd-, v Lost Nation okolici. Cena $24,500. Kličite Dorothy Glinšek RE 1-2693. VALLEY REALTY—CH 7-7200
(163)
Naprodaj
Dobroidoča restavracija in gostilna z licenco D-3, D-2, naprodaj v prometnem industrijskem središču. Zglasite se pri Kastelic, 1315 E. 53 St.
i	“-a62)
AMERIŠKA DOMOVINA,
k i KRIŠTOF KOLUMB^\
M ali
H Odkritje Amerike . .
II	ZGODOVINSKA POVEST	Ifl
—V to vrsto, — odgovoril je Kolumb, — jaz štejem vsa znamenja kažoča, da je zemlja na :zapadu, kolikor se jih je dose-daj opazilo. Posebno znamenite/ je v tem oziru to, kar pripovedujejo stari mornarji, kateri so se udeležili voženj pri novih odkritjih na afrikanskem obrežju. Tako mi je pripovedoval portugalski rojak Martin Vicen-ti. da je 450 španskih*milj od nosa sv. Vincencija izvlekel iz morja les, na katerem so bile vrezane podobe z železnim instrumentom. Ker je ta les prinesel veter od zapada, torej mora, biti iz dežele, ki leži na to stran. *
—Mari ga ni mogel poprej nasprotni veter odnesti na široko morje, — vprašal je Talavera, in je potem zopet prinesen h kraju?
—To je mogoče, pa ni verjetno, — rekel je Kolumb. — Podobno stvar je opazil tudi moj svak, guverner otoka Porto Santa, Peter Korrea. Na breg tega otoka je priplul od zapada kos drevesa. Poleg tega mu je je-denkrat poročal sam portugalski kralj, da je k bregu jednega novo odkritih otokov prineslo tako velik trs, kakršni raste sa-mov Indiji. Med koleni njegovega stebla se je moglo dati devet kupic vina. Nadalje pripovedujejo prebivalci Azorskih otokov, da pri njih ob hudem viharju morje meče na breg debla listnatih dreves neznane vrste. Še boljši je dokaz, da se nahaja še kaka nam neznana zemlja, je to, da je na otoku Flores h kraju morja prineslo dve moški trupli, kateri brez dvombe spadata h kakemu dosedaj še nam neznanemu plemenu. Prebivalci ok rog nosa de la Virga trdijo, da so večkrat videli na morju po-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN
OAK LAWN AREA — Leaving city, must sell, 2 bedroom ranch, att. car gar. By owner. Priced for immediate sale, below appraisal. Only $1500 down. 8739 So. Newland. — GArtlen 4-8685.	(163)
GLENVIEW — By owner, 3 bedroom ranch, 2 baths, carport, large fully improved landscaped lot, adjoining Forest Preserve. Patio, storms and screens, w. to w. carpt., drapes. $19,500, $3,500 dn. VAnderbilt 7-1653.	(162)
PARK RIDGE — Beautiful 9 rm. English home, 4 bdrms., 2 full and 3 54 baths, Ige. liv. rm. with beam, ceil, and nat firepl., den, Ige. panel. fam. rm., compl. mbd. kit. with auto, clothes, wash, dryer, full fin. bsmt. with compl. kit. and 54 bath, auto, gas ht., 60x175 Idsepd. lot, excel. loc., by owner. TAlcott 3-6685.
(16)2)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE — 6 rm. 3 bdrm. brk. res. By owner. Tile kit., custom cabts., elec, range and refrig., tile bath and powder rm., colored fixt. and vanity, firepl. in liv. rm., auto, oil heat, end. back porch, 154 car gar., many extras. Priced for im-med sale. $3500 dn. PRospect 6-7412.	(162)
BY OWNER — Large brick corner house, 7 rms.. 3 Ige. bdrms. 117th and Lowe. Incl. 2 car brk. gar. Close St. Catherine of Genoa chur. and school, shop, and transp. — Priced for immed. pos. at $23 500. By appt. PUllman 5-84S9.	|162)
BRICK RANCH TYPE — Vic. Belmont - Oak Park Aves. Laanon stone front, full bsmt., 554 rms., 2 full bdrms., oil forced air ht.„ alum, comb, windows, awnings, birch cab. kit. Mid 20’s. By owner. AVenue 2-0259.	|163)
krite ladije, na njih pa ljudi nekega plemena.
Potem je pa treba omeniti še pripovedovanje mornarjev, ki trdijo, da so pri svojih vožnjah na zapadu od Madejire in Azorskih otokov videli suho zemljo, to so pripovedovali Anton Leme z Madejire, Galičan Peter Ve-lasko in Portugalec Vincenc Di-jas iz Algarvije in več drugih. Združujoč vse, — prirodne pojave, dokaze pisateljev, pripovedovanja mornarjev in svoja lastna opazovanja, prihajam do prepričanja, da brez posebne nevarnosti in napenjanja sil plujoč proti zapadu odkrijemo pot v Indijo in najdemo suho zemljo, ki dosedaj še ni znana. Tej visoki nalogi ostanem zvest do poslednjega izdihljaja. Čutim, da sem poklican izvršiti to važno delo. Mari mi/slite, gospodje, da bi jaz mogel prenašati toliko bede, pomanjkanja, zatiranja, razžaljen j in sovraštva, da v meni ne živi iskra vere v veliko stvar, v sveti smoter, za katerega sem namenjen? Jaz bi nikakor ne bil mogel prenesti tega, kar sem že izkusil, da ni veliki stvarnik sveta v mojo dušo položil ognja vere, kateri ugasne še le z mojim telesom! . . . Končal sem, gospoda moja, in imam čast pričakovati vaše razsodbe!
Kolumb je kakor navdihnen prorok nehote vzbudil zanimanje; vsi so čutili, da je vsaka njegova beseda prihajala mu od srca, da je bila odmev njegovega naj iskrenejšega prepričanja, in nikdo ni mogel ziniti besede. Naposled je predsednik pretrgal v sobi vladajoče molčanje.
—Slišali smo teorijo gospoda Kolumba in njegove dokaze, — spregovoril je. Veriga sklepov, po katerih je prišel do prepričanja o uresničljivosti svojega načrta, se je nam pojasnila. Sedaj nam ostaje le še, da se izrečemo, v koliko teorijo Kolumbovo v resnici potrjujejo: 1.) pojavi prirode, 2.) dokazi pisateljev, 3.) izpovedbe sedanjih mornarjev. Prosim člane cenjene junte, da se še jedenkrat končno izrečejo o tem.
Na poziv predsednikov se je oglasil jeden znanih zemljepis-cev.
—Da me oprosti, prečastiti o-če — rekel je Talaveri, — če rečem, da junta v sedanjem zasedanju še jedva more končno re-
l siti to stvar. Meni se zdi, da Kolumbova teorija zahteva podrobnega pretressvanja, katero se more zgoditi le v osebni komisiji. Kolikor sem razumel, iz pojasnil g. Kolumba sledi tole: 1.) Vzhodni del v starem veku znanega dela zemlje se ne nahaja dalje od Azorskih otokov, kakor za tretjino Zemljinega obsega.; 2.) to neznano razprostra-nost zemlje zavzeme največ še neznani del Azije, in 3.) ker je obseg zemlje manjši, kot se je do sedaj mislilo, je mogoče priti do azijskega obrežja po kratki vožnji, Sem li vas prav razumel, Kolumb? — pristavil je akademik obrnivši se h Kolumbu.
—Popolnoma prav, gospod.
—V takem slučaju — nadaljeval je učenjak — je uspeh podjetja odvisen od dveh pogojev namreč: od tega, koliko daleč sega Azija proti vzhodu in od manjše velikosti zemljine kro-glje, kakor se je mislilo. Ta dva pogoja mora pojasniti komisija, kakor jaz mislim.
—Se li zbor strinja s tem predlogom? — vprašal je predsednik.
—Strinjamo se, strinjamo . . .
V takem slučaju predlagam, da Ge sestavi taka komisija iz tistih članov, ki žele vanjo vstopiti, da pretresejo ti dve točki, o katerih se je govorilo. Svoje sklepe o teh dveh točkah naj komisija sporoči junti in tedaj se končno pojasnil Kolpmbov načrt. Sedaj proglašam sejo za končano!
Talavera je vstal. Za njim so vstali tudi drugi člani junte. Izmej vseh je jedini Dijego de Deca stopil k Kolumbu in mu podal roko. Srčno ginen j^ veliki mornar s hvaležnostjo pogledal na plemenitega dominikanca, ki se je upal zanj potegniti proti vsem. Ta tihi pogled je razumel Dijego de Deca; ostal je veren tovariš in zagovornik Kolumbov in si je tudi pozneje na vso moč prizadeval, da pribori uspeh Kolumbovemu načrtu. Žal, da so njegova prizadevanja bila zaman, meniška zabitost, verski predsodki in pa ponos u-čenjakov niso mogli prenašati I poskusa, omajati njih avtorite-|to, večina članov junte, na čelu njen predsednik so se izrekli z vso upornostjo svojega omejenega uma proti Kolumbu.
Kmalu je pa zborovanje junte se pretrgalo vsled poročil, došlih z bojišča. Težko pričakujoč od-
ločitve učenjakov je Kolumb šel | z dvorom proti Malagi in tu mu je Ferdinand de Talavera sporoči! odločitev pismeno.
V revni sobi blizu Malage sedel je Kolumb pri svoji pisalni mizi z nerazpečatenim pismom Talavere v rokah.
—Tukaj je, — zašepetal je, — česar sem tako željno pričakoval. Zakaj se mi roki tako treseta? Proč malodušnost! Kar bode, to bode! . . .
Hitro je prelomil pečat in poželjivo uprl oči v vrste pisma —• in . . . pismo mu je palo na tla. Strašne, uničujoče besede so kar pretresle možgane mornarjeve: “Svet v Salamanki priznava vaš načrt za neizvršljiv in sloneč na dvomljivih podatkih. Zatorej njega veličanstvi ne moreta podpirati vašega podjetja, posebno ker se je ozirati na vojne stroške, ki zadenejo deželo!”
Kakor se je kazalo, je bil pogum Kolumbu sedaj popolnoma uničen. Glava se mu je povesila na prsi, oči zaprle, žalostni spomini o prestalem trpljenju in o-betajoča se obupna bodočnost so tlačili njegove prsi kakor mora.
Nakrat so se odprla vrata in .pokazala se je na pragu ženska zakrita s pajčolanom. Ko je o-pazila Kolumbov obraz, je vrgla proč pajčolan in pokazala prekrasni obrazek. Bila je Beatrisa Fmrikec.
—Krištof, — zazvenel je njen glas, — Krištof, zakaj obupavaš?
—Beatrisa! — zaklical je začuden. — Vesel sem in potrt . . . Vi ste v nesrečnem bivališču neumnega načrtarja, sanjača, pustolovca?^
—Oprostite, gospod Kolumb! zaklicala je in zakrila obraz z rokami. — Proti moji volji vlekla me je danes k vam neka ta j in-stvena, nerazumljiva sila. Hočete li od sebe odriniti to, ki drugega ne želi, kakor da bi mogla biti vaša?
—Jaz nimam pravice, gospa Beatrisa, okoristiti se z vašo na- j klonjenostjo. Bil je čas v mojem življenju, ko sem se upal sanja- ■ ti o vas, a sedaj se vam moram odreči v vašo korist. Mari hočete žrtvovati svojo srečo, svoje življenje bednemu, poniževane-
mu pustolovcu, — vi, ki vas čaka srečna bodočnost?
—Ne govori tako! — zaklicala je Beatrisa vznemirjeno. — Zame je le jedna sreča, — biti tvoja.
S temi besedami je Beatrisa prejela Kolumbove roke in vanj uprla svoje črne, svetle oči.
Zaman si je Kolumb, ta človek železne volje prizadeval, da se reši magičnega vpliva teh žgočih očij. še nekaj trenotkov se je obotavljal; — potem je pa pozabil vse na svetu in je z mladeniško gorečnostjo objel Beatri-so . . ./
(Beatrisa namreč ni bila omo-žena, če tudi jo imenujemo gospo (dona), kakor je na Španskem pri plemenitih damah navada. Op. prevajevalčeva.)
(Dalje prihodnjič.)
Preglavice s plešo j zadnji lasje.
— Čujte, gospod lekarnar, |	— Nikar se ne razburjajte,
kakšnega vraga ste ml pa dali lasje vam izpadajo zato, da bo-proti izpadanju las? Namazal ste imeli prostor za nove. sem se in zdaj so mi izpadli še :	-----o------
H
Al A TURŠKO — “Miss Connecticut” maha, prijateljem v slovo, ko se odpravlja na Turško, kjer ho sodelovala pri ameriški modni razstavi v Carigradu.
PITTSBURGH, PA.
CHICAGO, ILL
HELP WANTED — FEMALE
Potrebujemo 500 žensk čez 60
LAHKO TOVARNIŠKO DELO Dobra plača
Senior Achievement Inc.
1139 S. Wabash Ave. t	(162)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP — Northbrook. Modern, well establishea business in busy section. $40,000 yearly volumn. $12,500 complete. — CRestwood 2-9827 or CRestwood 2-3016.	|163)
FOOD MART — (Sale of packager liquors permitted.) Vol. $300.000.00. Neighborhood and locality ideal. Equipment and refrigeration. Top shape. Open 6 days. Circumstances compell sale. 2815 W. 55th St.
(163)
WHOLESALE MEATS
LUX’S MEAT SUPPLY Our own tasty Roast Beef Barbeque, Ham Barbeque, Fresh Pork Barbeque, Patties, Cube Steaks, Portion Controlled Cheese, Boneless Beef, Institutional cases of Frozen Libby’s French Fries. Portion Controlled Fish. ■— Near Cloverleaf RcJ es 22 and 66 Ph. Export. Fairview 7-2323.	(165)
MISLITE NA:
Potovanje y Evropo, letos ali prihodnje leto, z ladjo ali letalom . . .
Na obisk vaših sorodnikov ali prijateljev iz Slovenije v Združene države . . .
Na skupinske izlete prihodnje leto v maju, juniju in juliju ... se obrnite za vsa pojasnila in ponudbe na
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. * VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
It. F. D. No. I, Ronte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
i
S
4
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
*
S
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
S
BLED TRAVEL
EX 1-8787
6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
EX 1-8787

VLAŽNA ČITALNICA — Dekle se je spravilo v vodo Wannsee v Zah. Berlinu citat magazine o novi jesenski in zimski modi.
BO USPELO? — Muca v Great Neck, N. Y., se je spravila k fotpaparatu, kot bi se pripravljala, da napravi nekaj posnetkov.
NAJVEČJA SVOJE VRSTE — V La Ciota v Franciji bodo skoro spustili v morje petrolejsko ladjo “Centaiure,” ki jo vidimo na sliki. Ladja je dolga 757 čevljev in ima 51,400 ton; je največja te vrste zgrajena doslej v Franciji.