93. Stnllta. I itaUJnl. i »tati, 25. iprih mi. X£VII. Itto. »Slovenski Narod" velja ▼ Lfmbllni na dom dostavljen: cclo leto naprej i • . • K 24*— pol leta „ .^•-•#« . 12'— ćetrt leta n •?■•?• 4* • 6#— »a mescc m •*» % » 2*— v npravništvu prejcman: ćelo feto napre] . t . • K 22*— pol leta , • • • • » 11*— četrt leta „ •%:> ;. • 5*50 na mesec w • • • • » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj©. Uredništvo: Knallova nllea št. 5 samo v Cehih, nego tuđi v Nemci'i in v Madžarih nahujše nasprotnike, kar si jih je mogoče misliti in se ne vdaja-mo nikakim iluzijam. Vemo pa tuđi, da je danes jugoslovansko vprašanie najprvo in najvažnejše med vsemi vitalnimi vprašanji, kar jih ima naša država in da preko tega vprašanja ne priđe več na dnevni red. Trializem je danes še bolj ideal, ali moč sile same je nenremagljiva. Združe-nje Jugoslovanov se bo izvršilo, bo-disi potom trializma, ali pa take pre-uredbe ustroja monarhije, kakršno ima v mislih dr. Kramar, pišoč: »Radi smo pripravljeni, pomagati našim južnim Slovanom povsod in vselej, da bi dosegli svoje cilje političnega združenja in samostalnosti v okviru monarhije, torej vse to, kar jim ima prinesti trializem.« Cut slovanske skupnosti je med Jugoslovani živ in svež in ničesar ne žele bolj, kakor da bi se slovansko vprašanje v Avstriji resilo na korist vsem in v tistem smislu, kakor piše dr. Kramar. V ta namen pa je pred-vsem potrebno javnepa programa in so'iđarnega dela in ne poinagajo nič take splošnosti. kakor federalizacija itd. Slovani se morajo enkr^t med se boi zediniti. da ne bodo iskali vsak po svoji poii rešitve, sicer znalo do-godki življenja prasenetiti ene in druge, Jugosrovane ravnotako, kakor Čehe._________ KleriliBim - nenišlsl m$M na napredno slcucnsHo Zagorje ob Suvi. Četrt stoletja je minulo, od kar se? se našli prvi značajni možje, da so pričeli orati ledino v takratnem r.em-škutarskem Zagorju. Boji so bili hu-di. Pritisk od nemskih rudniskih uradnikov je bil nasilen. Z vsemi ne-postavnimi sredstvi so pritiskali na slovensko zavedne može. Takratni župnik Oross je z vso bnitalnostjo rastopil proti ustanovitvi »Sokola«, >Br::lnega društva«, »Ciril-Metoda«. Don i I je za to Judežove greše od tr-fcove'jse premogokopne družbe potoni rcrnuneraciie letno 300 %old?nar-jev m vsak kapian po 100 goldinarjev (To Judeževo darilo dobiva še danes farovž!) in breplačno premog za do-mačo^ porabo. Župnik Gross je takrat z velikim Zionspcni bogoslovi! zastavo tuka]-šn?Ih ctot:3-2rjev s trakovi frankiur-tzrrkml \n piisćil le demonstrativno v cerkvi rasoljesiti zastavo. Irnel je tuđi ncT^ške pridige za steklarje. V £.;ove!iski cerkvi je terej vl-J»rala zastava s frankfurtarskimi trakovi katero je slovenski duhovnik za par Judeževih grošov ukazal razobesiti. Občinsko uradovanje je bilo iz-ključno samo nemško. Po doigem boju smo si pred desetimi leti priborili toliko, da je bilo uradovanje nemško-slovensko. Noćranie uradDvanje ie pa ostalo na ljubo rudniški gospodi nemško. Sele pred dobrimi petimi leti se je pričelo tuđi notranje uradovanje slovensko. In pri zadniih občinskih volitvah je sele slovensko - napredna lista zmagala v prvem in drugem razredu na ćeli crti. — Občinski odbor je izvolil napredno slovenskega župana Torao Koprivca. Torej pred dobrima dvema letoma je dobilo Zagorje popolnoma slovensko lice. To pa grize nekatere Nemce in od tod pobratimstvo z brezdomovincein klerikalstvom, kakor borno nižje na-vedli. Sedaj pa poglejmo v občinsko gospodarstvo za časa nemške ere. — Ko je sedanji župan Koprive prevzel županstvo, se je takoj pričel zanimati, kako se je svojedobno gospodarilo in kmalu se je prišlo na sled. da so se godile defravdacije. — Zahte-val je od deželnega odbora revizijo. Revizija ćežeinega odbora ie dognala, da se je defravdiralo vsega skupaj 13.625 kron 69 vinanev za časa ura-dovania nemškega župana Morscher-ja. Gotovo je na, Če bi se revizija \t-šila, bi se prišlo še na marsikaj, kajti revizija se je vršila samo od leta 1896. Takrat so vladali najhujši boji v Zagorju za obstanek slovenskega življa. Pred kratkim so se pa zakleli nemčurji in klerikalci, da hočejo, kar je napredno - slovenskega v Zagorju, uničiti. V bratskem objemu Nemci s klerikalci delajo rekurze na dcželni odbor zoper napredni občinski odbor, v prvi vrsti seveda zoper župana. — Najžalostnejše, kar se je moglo zgoditi, je pa to. da ćelo občinski odbor- niki, kateri so pred 25. leti sli kot idealni mladi Ijudje v boj za pravično napredno slovensko stranko — delajo danes rekurze na klerikalni dežel-ni odbor. Osobito se v tem odlikuje občinski odbornik Karei Flisek; "vi svojem osebnem sovraštvu do žu-» pana Koprivca, pusti, da mu klerikalci sestavljajo rekurze, in nečak bivšega župnika Grossa — Maks Gross vodi Fliska na vrvici. Napredna slovenska javnost v Zagorju je izdajico Fliska že davno izbacnila iz javr.ega in družabnega življenja. Tuđi gospodje od rudnika delajo neprestano rekurze na deželni odbon ob sebi umevno. da jih k temu navdu-šujejo klerikalci. Zadnji čas se pojavljajo v »Domoljubu« napadi na naše pristaše; v\ prvi vrsti so nameni teh napadov, zbegati občinstvo, a so svoj cilj iz-grešili, ker pri nas se ne pustimo tako hitro zbegati. Vsi napadi se kon-centrirajo v prvi vrsti na župana Koprivca in v drugi vrsti na Tauferja, ker le ta dva sta jim nekrak trn v peti. Županu Koprivcu podtikajo, da slabo gospodari z občinskim premo-ženjem, da meče kar brez vsake potrebe tisočake skozi okno. Odkar jt postal Koprivec župan, ninra miru pred klerikalci, povsodi mu mečejot polena pod noge. — Potrebno se nam vidi meniti, da je Koprivec prvi župan, ki u radno z ravnateljem prenio-gckopa vsikdar slovensko govori. (Morda od tukaj ta obupni boj?!) »Domoljub« poroča, da je župan Koprivec brezpotrebno vrgel 6000 K za nacrt vodovoda. V vodovodnem cdseku so vsi, brez razlike strank za-stopani, torej so Nemci, klerikalci in socijalni demokratji in naši soglasno glasovali za napravo nacrta. — Na-. dalje napada župana, da je brezmi* selno vrgel 1900 K proč za nacrt nove sole. Stvar je sledeča: Leta 1912. so imeli klerikalci v krajnem šol-skem svetu većino, toraj 4 ude in m? 3 uda. In takrat se je sklenilo, da se naj da napraviti nacrt za novo solo, torej so klerikalci soglasno glasovali, da ne odgovarja sedanje šolsko po-slopje več današnjim higijeničnim predpisom, s tem, da se mora napraviti nacrt za gradbo nove sole. Seda} pa, ko se je moralo plaćati ta dva nacrta, pa kriče, da je tuđi tega kriv župan Koprive. — Tu se vidi, da je LISTEK. Tatvine. Luigi C a 1 c o. Prišla je jesen, blažena in plodonosna jesen. Po sadnih vrtovih se je šibilo drevje pod težko pezo svojega sadu, ki je ob toplih solnčnih žarkih dozoreval in obečal umnomu polje-delcu stoterno plačilo za trud, ki ga je imel z negovanjem te, pri nas ža-libog zelo, zelo zaneraarjene panoge našega kmetijstva. Posebno razveseljiv je bil pogled na župnijski vrt v prijazni va-sici na Obrovu, kjer so se v lepem redu vrstile jablane, hruške, češplje in druge vrste sadna drevesa — vsa polna najsočnejšega sadja. Se ćelo s celim svetom skrega-nemu župniku Matevžu Srebrotu je zažarelo srčnega zadovoljstva njegovo mrko oko, kadar je s kupico vina v roki gledal iz okna svojega župnišča na težko obložena sadna drevesa, in v duhu računal, koliko bo stržil za jabolka, koliko mu bodo vrgle hruške, za koliko bo spečal češplje in koliko izkupička bo imel iz ostalega sadja. Župnik Srebrot Je bil s svojim računom zelo zadovoljen in ugibal, kako bo dobro obrnil one lepe denarce, ki mu jil donese sadje. Nekega dne te blažene jeseni se je pa naš župnik zopet precej zamudil v beli Ljubljani, kamor se je popeljai s svojima iskrima koniičema po mnogih opravkih. Hudobni jeziki so sicer trdili, da sta bila dva paganska bogova, Venera in Bakhus, vzrok žup-nikovi vožnji v belo Ljubljano in tuđi njegovi zamudi. Pa naj imajo hudobni jeziki prav ali ne, zgodovinsko nepobitna resnica je, da se je župnik pripeljal nazaj v Obrov še le ponoči in malo pred ono uro, ko začno strašiti duhovi in strahovi, da je bil tru-den, zelo truden in nujno potreben počitka. S težavo in s pomocjo svojega, tuđi precej trudnega hlapca Jerneja, se je skobacal iz kočije in se skoro zvrnil v naročje svoje okrogle kuharice, ki je prihitela z lučjo v roki sprejet svojega gospoda. Obilni ob-seg postavne kuharice je srečno pre-stregel sicer neizogibni padec posve-čenega telesa. Komaj je okrogla kuharica spravila v ravnotežje svojega gospoda, mu je pa hitela pripovedovat o straš-nem hudodelstvu, ki se je med njegovo odsotnostjo izvršilo na njegovi lastnini. »Pomislijo naj, gospod župnik, kaj se je nocoj zgodilo. Ko smo po večerji ravno molili rožni venec, za-slišimo od zunaj čuden šum. Ker smo bili vsi zatopljeni v svojo večerno molitev, smo naprej molili in molili, čeprav se je zunaj venomer sHšalo čudno treskanje in ropotanje. Ce ne bi bili v tako sveti hisi, nas bi bilo gotovo strah. Ko smo odmolili. sem ukazala volarju, da naj gre pogledat, kaj se godi zunaj. Pa volar tega ni prav rnaral storiti in sem mu morala zagroziti, da ga bom pri njih zato-žila, če ne bo šel. Še le ta grožnja je pomagala. Previdno ?e je splazil skozi duri in še pri vratih zavpil: >Kak-šen hudič je pa zunaj?« Tedaj se je slišalo v noč, kakor bi več ljudi ple-zalo z drevja, skakalo na tla in urnih korakov odhajalo. Naenkrat je nastala zopet prava nočna tišina. Ker me je objela neka čudna slutnja, obo-rožila sem volarja. pastirja in dekle in potem smo sli z lučjo gledat, kaj se je zgodilo. In videli smo strašno hu-dodelstvo. Nailepše jablane na našem vrtu so bile oklatene in oroparfe, ravno tako hruške, da me je kar srce bolelo...« »Ali so se spravili tuđi na češplje?« zakričal je v divji jezi župnik Srebrot. »Tuđi, tuđi,« zdihnila je kuharica. »Še na češplje so se spravili in delali ž njimi, da se bogu smili.« »To je očiten rop,« zarjul je bes-ni župnik. »Torej niti lastnina božjega namestnika ni več sveta roparjem in hudodelcem. Pa jim bom pošteno za-solil ukradena jabolka, hruške in Češplje. Bodo vse življenje pomnili, kaj se pravi stegniti roparske roke po nedotakljivem blagu svete cerkve in njenih svetih služabnikov. Zaprti mo-tsl}o biti vsi, da bodo crni, in škodo mi morajo do pičice povrniti. Takoj grem sam ovadit stvar orožnikom. ki morajo Še danes vse roparje in huđo-delce spraviti v varno luknjo. Ali ste jih poznali?« »Kako jih bodo poznali,« odvr-nila je kuharica, »ko je bilo temno kot v kozjem rogu in ker so izginili v noč, čim so slišali volarjevega »hu-diča«. Zdi se mi pa, da so morali biti roparji iz domaće vaši, otroci naših liberalcev in drugih vaših sovraž-nikov. »Jim bom že navil uro,« zadrl se je župnik jezno in se podal takoj na orožnisko postajo, da ovadi nezasli-šano hudodeistvo pristojni oblasti. Na orožniški postaji je bilo vse mirno in pokojno, kakor da bi na svetu ne bilo več sploh nobenega zločinca. Razkačeni župnik ie moral dolgo zvoniti, da se mu je skoro utrgal zvonec, da je sklical oražnike. Njegovo besno zvonenje, pomešano s primerno glasnimi pozivi, zbudilo in privabilo je več ljudi, ki so mislili, da je prišel že konec sveta in sodni dan, ker so slišali neprestano zvonenje in glasno besedo svojega župnika. Ko se je orožniški postajevodja pokazal pri oknu, mu je župnik Srebrot, obdan od nekaterih svojih zve-stih ovčic, odkril in ovadil strašno hudodelstvo, ki je bilo nocoj storjeno na njegovi posvećeni lastnini in za-hteval od njega, da mora še nocoj iz-slediti, poloviti in vtakniti pod ključ zločinske roparje vse po vrsti Ko je orožniški postajevodja, k% je bil cei dan na naporni patrolji in krvavo potreben počitka, rahlo opo-zoril župnika, da se bode drugi dan na vse zgodaj vse potrebno ukrenilo in poizvedelo, da zaseže storilce roka pravice, je bil pa ogenj v strehi, ket je razkačeni župnik ob glasnem pri-trjevanu svojih ožjih pristašev, posebno pa žensk, začel groziti, da bo stvar spravil že v tek na pristojneni mestu, če se ne bo storilo takoi postavne dolžnosti. Poznavajoč dobro maščevalnc* naravo župnika Matevža Srebrotai moral je trudni orožniški postajevodja ustreči njegovi zahtevi in šo isti trenotek začeti z najobsežnejšimj poizvedbami po zločinskih roparjiht Z obema svojima tovarisema je oh asistenci župnika in temu verao sle-dečih amazonk šel po vaši od hiše dti hiše in iskal sledi predrznih roparjev. Uspeh je bil sijajen. Skoro se je nam-reč izsledilo in dognalo, da je kakih šestnajst fantičkov iz boljših hiš in y starosti od trinajst do šestnajst let premagala lahkomiselna sladkosned-nost in da so malo porabutali po župnijskih jablanah, hruškah ini češpljah. Orožniški postajevodja si ie vsef mlade fantiče, ki so skesan* priznavali svoj zločin, natančno zapisal in jih potem pustil pri njihovih starših, čeprav je župnik odločno zahteval, da jih mora vkleniti in vklenjene ta-kaj tuđi odpeljati na varno. Iza Kemčljo: ćelo leto naprej . . . K 30-—* za Araerlko in vse druge deželec ćelo leto naprej . . . . K 35.—< Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. aprili 1914. 93« štev. ta zlobni manever zelo dobro preračunaj a za enkrat ste se brumne duge urezale, ker tako naivni nišo naSi somišljeniki, da bi sedli na take Ih manice. Rudniško vodstvo se le definitivno ođtočilo, da bo šio pri prihod-njih volitvah s klerikalci v bo] zoper slovensko napredno stranko in pri tem računajo, da bodo dobili z oseb-nimi tatrigami neka] naših glasov In bi bili s tem zmage sigurni. Mi pa upamo, da se bodo naši pristaši kljub temu, da so se zadnje Čaše pojavile neke osebne intrige, katere je v prvi vrsti zakrivil *na-predni« list »Dan«, med seboj poravnali, kajti, po tako hudih bojih, katere smo imeli, naj pa samo vsled ma-lenkostnih osebnih prepirov postane Zagorje nemško - klerikalno. Še leto dni imamo do prihodnjih občinskih volitev — in kdor je tu v resnicl narodno - napreden, ne pojde v boj, da bi zopet zavladal v Zagorju nemško-nazadnjaški duh. — In ono gospodarstvo, katero smo gori navedli, da bi bile defravdacife na dnevnem redu. Danes je vzorno gospodarstvo v naši obeini in to boli deželni odbor in naše Nemce in klerikalce. — Če bi mogli sedanjemu županu le pičico nekorektnosti dokazati, bi že davno imeli gerenta v Zagorju. Klerikalci so se itak izrazili, da sedanji občinski odbor ne bo obstal tri leta, ker bo prej vlada imenovala gerenta. Sedaj pa vidijo, da tega nišo mogli doseči; pričeli so se bratiti z Nemci in Šli so skupno roko v roki v boj zoper našo napredno občino. Samo to smolo imajo, da se vsikdar blamirajo! Uverjeni pa smete biti, da borno Sli v boj s čistimi rokami in se tuđi vas pobratimov ne bomo bali, ker nam gre za stranko, nikdar pa ne za osebe — in to bodo tuđi naši somišljeniki upoštevaii, kadar bodo morali na volišče. — Vsi vaši napadi so nas napravili pozorne, da bomo stra-žili slovensko napredno Zagorje proti nemškemu in klerikalnomu navalu. Realne gimnazije. IL Tuđi pri nas se je bila pričela akcija v tem zmislu. Društvo slovenskih profesorjev je bilo prvo, ki je menda že 1. 1911. dalo pobudo, da bi se tuđi v naših pekrajinah merodajni iaktorji zavzeli za reformo srednjih sol. V mestnem občinsJvem svetu ljubljanskem je bil na predlog referenta dr. Pipenbacherja, profesorja klasičnih jezikov, in na priporočilo tedanjega občinskega svetovalca, vlad. svetnika dr. Detele, ki je sam klasični filolog in kateremu menda tuđi lastni strankarski pristaši ne od-rekajo temeljitega poznavanja našega šolstva in njega potreb, spreje: od obeh slovenskih strank soglasno predlog, da naj se ena izmed obstoje-čih ljubljanskih gimnazij preosnuie v realno gimnazijo. A na tozadevno vlogo ni bilo nikake rešitve in je menda še do danes ni. Ker se to ni posrećilo reprezentativni korporaciji ljubljanskega me-sta — občinskemu svetu — je vzeio isto akcijo v roke Inženirsko društvo v Ljubijani in je lani meseca febru-arja povabilo na informativno enke-to vse ljubljanske strokovne organizacije in te so se na podlagi referata o reformnih zavodih, ki ga je podal prof. J. Wester, zedinile v tem, da so odbrali delegacijo Itirtti uglednih go» spodov, zastopnikov društev »Pravnike, »Merkur«, Zdravniškega in In-ženirskega društva, ki so nato dež. predsedniku ekscel. baronu Schwar-zu podali memorandum s prošnjo, da bi se v Ljubljani ustanovila osemraz-redna realna gimnazija. Vlada se je za zadevo resno zavzela in dež. šol-ski nadzornik dvorni svetnik H u -b a d je s temeljitim referatom v seji dež. Šolskega sveta priporočal, da se preosnuje II. državna gimnazija po-stopoma pričenši s prvim razredom v realno. Toda sedem rok se le dvig-nilo proti in predlog je propade!. Ni nam znano, kako argumentacijo so uveljavljali gospodje S. L. S. proti nameravani reformi; gotovo pa je, ta odkionitev pomenila globoko razočaranje tistih krogov, ki so želeli svojemu naraščaju pridobiti srednjo solo, ki bi mu najbolj vstrezala z ozi-rom na njega poznejše zvanje. Govorilo se je, da se mora prej resiti vprašanje ljubljanske realke. Minilo je od tega že leto dni in še danes ne vemo, kako se bo to vprašanje razvozlalo. Sicer pa je docela nepotrebno, spravljati to vprašanje v vzročno zvezo z realno gimnazijo. Rcalka je zavod za se in bo imda spričo svojega sedemletnega študui še vedno svojo upravičenost. najsi se je v državi že več realčnih zavedov preosnovalo v osemrazreJn^ reaine gimnazije. Dejstvo, ki ga poudarja prof. Wester na koncu svojega gori cmenjenega članka, ostane kljub vse-inu vpiranju od gotovi kregov nepobitno, da namreč z odk.onkvijo tisie vlvidne predloge nišo obenem s sve ca odpruvijeni razlogi za mlirj gimnazijo, temveč da vedno glasneje kli-Ct-jo po ugodni rešitvi. Mi pa t* ostavimo, da čim dalje se ^tr.c pomišljali in protivili, tem Dolj Ivmo za-CMnjai; za drugimi, kl ^itć pit:d r;i-Hii. Da bi nas le nikdar toLl;> ne pre-hitLl:. da za vedno zaostajemo: A uC gre samo za Ljubljane, dasi bi >e lu za sedaj najlag'u- ustanovila -eahia gimnazija. Sji imamo tu dve humanistični gimnaziji in če pri-tcgneiro še šentviško (sicer za^el-ri3) gimnazijo, kar tri. Po tem takem bi ne bili prikrajšani v svojih ambici-jah tuđi tišti sloji, ki hočejo daiati svoje sinove le v »srare« gimnazije. Prosto jim! Če imaio nam sosedna glavna mesta Trst, Gorica, Celovec, Gradec. Zagreb svoje realne gimnazije ali vsaj realne paralelke, bi se smela tuđi Ljubljana ponašati s slovensko realno gimnazijo, v kateri bi se namesto grščine poučevala itali-janščina kot nam najbližji in najpo-trebnejši moderni jezik. Vemo, da z odpadom grščine ne postane zavod prav nič lažji; s tem večjo resnostio bi morali učitelji posebno modernih jezikov in realističnih strok pripravljati mladino v svojih predmetih, in mladina bi se brez dvoma s tem večjo vnemo poprijela učenja moderne-ga jezika, čigar znanje bi bilo za njeno bodočnost dalekosežnega pome-na. Zdaj pa vprasajte n. pr. profesor-je grščine na katerisibodi gimnaziji, kako so zadovoljni z uspehi v tem predmetu. Ce vam bo kdo zatrdil, da se vsaj pet odstotkov dijakov z veseljem in lepimi uspehi uči grščine, mu Iahko čestitate na njegovem po-učevanju. Za veliko večino je i ršči-na pač »mrrev« jezik in s tem z po-vedano vse. Njene estetske v !jave v razvoju Človeške kulture to dejstvo seveda ne zadeva; ta ost: ..e za vse čaše neomajna in neovržna. Prof. Vajda meni v svojem članku, da bi v glavnih mestib (Ljubljana) morali biti vsi tipl srednjih šol, za man)ša mesta pa, kjer je samo ena srednja šola, je realna gimnazija najumestnejša« Res je; saj sta pred dvema letoma občinska zastopa v Kraniu in Novem šestu bila vložila tozadevne prošnje, a do danes baje še ništa dobila odgovora. Tuđi za Idrijo, kjer obstoječa realka ne kaže posebno močne frekvence — začetkom leta 1913/14 je štela 156, lani pa 168 dijakov — bi bila realna gimnazija najprimernejŠi zavod. Še večje važnosti pa bi bili re-formni srednješolski zavodi v ob-mejnih slovenskih pokrajinah. Ozri-mo se na Trst! Na tisoče slovenskih otrok pohaja Družbine in državne ljudske sole; a če hočejo vstopiti v srednjo solo, morajo ali na nemški, ali na laški zavod. Vodstvo tržaških Slovencev se bo moralo pač ktnalu baviti z mislijo na ustanovitev slovenske srednje sole. In kateri zavod bi v Trst bolje sodil, kakor esemraz-redna realna ali tuđi refonnna realna gimnazija? Vajeni smo pasivnega omalovaževanja; a vendar je to dejstvo nečuveno, da 70.000 slovenske-ga prebivalstva še nima svoje srednje sole in to v mestu, kjer vse raz-mere zahtevajo uresničitev takega postulata. — Gorica je dobila lani svojo slovensko gimnazijo. Dobro; to je vsekakor napredek goriškega siovenstva, dasi se i Goričani sami zavedajo, da je ta pridobitev nepo-polna, posebno ker so Nemci in Lahi istočasno dobili svoje realne gimnazije. Zakaj se Slovenci nišo za to s potrebnim zanimanjem in pritiskom pobrinili? Zdaj se pa nekateri narodniaki Čudijo in se ogorčeni za-vzemajo, če pohaja tuđi dokai Slovencev nemško realno gimnazijo! Naravno! Praktično misleč oče po-šlje sina v tisto solo, ki mu obeta več ugodnosti. In te pravice mu ne sme nihče kratiti, tuđi ne z apelom na narodno zavest. Naj vodilni krogi sami poskrbe, da ne bo treba kršiti narodnih dolžnosti! Tuđi na Štajerskem — v mislili imamo pred vsem nižjo gimnazijo aii. kakor io oficielno imenujejo, sa-mostojne slov. nemške nižje gimnazijske razrede v Celju — ne more in ne sme dolgo ostati pri sedanjem po-lovičarstvu. Sedanji zavod bi se moral razširiti v višjo realno gimnazijo. Zivljenski pogoji zanjo so nedvemno dani; vsa bogata Savinjska dolina in rodovitna Savska dolina od Solcave doli do Brecic bi dobila tako srednjo solo. ki bi bila Iahko novo torišče za prospeh južneštajerske slovenske mladine. V pričujočih vrsticah smo podali nekaj misli o našem srednjem šol-stvu in o potrebi reformiranja naših humanističnih gimnazij. Več ljudi več ve. Naj bi se oglasili poznavalci naših kulturnih razmer in povedali svoje mnenje o tem vprašanju. Mogoče se bodo faktorji, ki imajo v rokah uso-do našega šolstva, vendar zganili in kaj storili v prid njega prepotrebne-ga razvoja. Čas hiti in mi moramo za njim. Kaj bo z nami, če zaostanemo? Drutri, za življcnsko borbo pripravljeni bodo drevili preko nas in nas pogazili. Vates falsus sim! Lvnkeus. lolntn našega cesapja. Večerat bultetln se flaši: V oblektlvnem zdravstvenetn htmtfai cesarja ni bistvene izpremem-be. Moči, srce, apetit popoJnoma za-dovoliivL Cesar se je mudil čez dan eno uro v veliki galeriH na solncu. Dr. KerzL dr. Ortner. O cesarjevem zdravstvenem stanju tekom včerajšnjega popoldneva se še poroča iz Schonbrunna: Cesarja kašelj popoldne ni posebno mučil, tuđi je bil bolje razpoložen. Svoje de-lo je nemoteno opravil. Večkrat je vstal in hodil po sobi gori in doli. Ob 5. popoldne je končal svoje dnevno delo. Večerjal je z apetitom. Popoldne ni sprejel cesar nikogar drugega, kakor nadvojvodinjo Marijo Valerijo. Zdravniki sodijo, da se bo cesarju kmalu obrnilo na bolje. Da se čuti cesar časih slabšega, da se pojavlja-jo težkoče pri kašljanju, je samo po-sledica poteka bolezni in nima samo ob sebi nobenega drugega pomena. Ves čas, kar je cesar bolan, se ni pokazalo nič, kar bi moglo vzbujati skrbi. Pismo iz Holgarije. V S o f i j i, 22. aprila. Danes dopoldne ob 10. se je pri-čelo v prostorih 3. moške gimnazije v Sofiji redno letno zborovanje bol-garske sokolske zveze »Junak«. Zbo-rovanju predseduje podpredsednik zveze N. Antonov. To zborovanje je važno zategadeli, ker se bo na njem resilo in odločilo vprašanje, dali naj bolgarski »Junaki« ostanejo iz-ven vseslovanske sokolske zveze ali pa naj razveljavijo svoječasni sklep predsedstva svoje organizacije, ki je že lani prijavilo svoj izstop iz vseslovanske sokolske zveze. V tesni zvezi s to stvarjo je tuđi vprašanje, da-li se naj Bolgari udefeže tetošn;ega so-kolskega zleta v Ljubljani ali ne. Kakor sem vam že pretekli te-den sporočal, je med »Junaki» moćna struja, ki z vso vnemo zagovarja mi-sel, da je naravnost v interesu bol-garske narodne stvari, ako se bolgarski »Junaki« čim najpreje vrnejo k svoji slovanski sokolski jati, in ki obenem naglaša, da bi neudeležba pri slovanskih sokolskih zletih Bolgare v slovanskem svetu ščasoma popol-noma izolirala, kar bi imelo za sploš-ni narodni razvoj prav slabe posle-dice. Zagovorniki zopetnega vstopa v vseslovansko sokolsko zvezo in ude-ležbe na zletu v Ljubljani poudarjajo tuđi, da so slovanski Sokoli in med temi tuđi srbski docela nedolžni na usodepolnih dogodkih, ki so se lansko poletje doigrali v Makedoniji in da je bedasto, da, naravnost blazno, ako se hočejo sedaj Bolgari zaradi nesreće, ki so jo pač v prvi vrsti sami zakri-vili, maščevati nad slovanskim So-kolstvom, ki je zlasti v prvi vojni v besedah, še bolj pa v dejanjih pokazalo svoje iskrene simpatije in vso svojo bratsko naklonjenost napram bolgarskemu narodu. Ta struja je v zadnjem času močno narasla in ni izključeno, da končno tuđi zmaga, dasi se s tem, kar bodi odkrito povedano. tu v Sofiji za sedaj še ne računa. Čisto goto- vo pa Je, da se bolgarski Junaki, ako ne že letos, pa vsaj prihodnje leto povrnejo nazaj v sokolsko krilo. Zborovanje bolgarske sokolske zveze »Junak« bo trajalo tri dni. Razprava o zopetnem vstopu v vseslovansko sokolsko zvezo in o udeležbi na sokolskem zletu v Ljubljani pa se prične danes popoldne ali pa jutri zjutraj... O organizaciji »vojaške lige« sem že opetovano pisal. Pripomi-njam, da je o tej tajni vojaški organizaciji interpeliral v narodnem sobra-nju vodja socijalistične stranke \o~ slanec Sakazov. Ta interpelacija je imela za posledico, da se je vojaška uprava končno le odločila s strogimi odredbami nastopiti proti vojaški ligi. Vojni minister general Bojadžijev je ukazal, da se morajo nemudoma raziti vsi klubi te lige in da mora tuđi centrala te organizacije takoj pre-nehati s svojim delovanjem. Takisto je bilo premeščenih tuđi več castni-kov, o katerih se ve, da so bili duša tajne vojaške organizacije. Vojaška liga je izdajala tuđi svoje glasilo — »Straž«. Ta list je vojaška uprava kratkim potom zadušila. Da-li bodo te odredbe zadosto-vale, da se napravi konec agitaciji med vojaštvom, to je veliko vprasa-nje. Uvaževati je namreč treba, da obstoja poleg vojaške lige še »oficirska organizacija^, ki ni nič manj ne-varna, kakor pa liga. Da bi bila vlada nastopila tuđi proti tej organizaciji, doslej ni znano. Za to se tuđi do-mneva in sklepa, da je ta »oficirska organizacija« vznikla po inicijativi — vlade. • * Veliko senzacijo je vzbudila v Sofiji afera vseučiliškega profesorja Juriniča. Stvar ste čisto gotovo tuđi vi zabeležili v svojem listu. Profesorja Jurinića, ki uživa splošen ugled, so aretirali, češ, da je na sumu, da je v zvezi z umorom učiteljice Maše Georgijeve, katere mrtvo truplo so baje našli na morskem obrežju pri Burgasu. Prijatelji, ki profesorja Jurinića dobro poznalo, so takoj izjavili, da je čisto izključeno, da bi bil takšen mož poštenjak, kakor je Jurinić zagrešil dejanje, kakršnega se ga dolži. Kakor vse kaže, bo preiskava že y kratkem dognala, kako velika krivica se je zgodila Juriniću. Preiskavo v zagonetni aferi Maše Georgijeve vodi sodnik Mitakov. Da priđe stvari do dna, se je napotil v Burgas, kjer je odredil najnatanč*-nejše izvide. Bival je več dni v Burgasu, vendar pa doslej misterija še ni mogel razjasniti. Včeraj se je vrnil v Sofijo. Prinesel je sabo več fotografi], med temi tuđi sliko na morskem obrežju najdene umorjenke. Poklical je k sebi Mašino mater Jekaterino Georgijevo ter ji pokazal to sliko. In na njegovo veliko začudenje je Jekaterina kategorično izjavila, da mrtvo dekle, ki jo predstavlja fotografija, ni njena hčer Masa, ki je iz-ginila iz Sofije ... O razvoju te afere bom še poro-ČaL — 1. Le delno zadovoljen s svojim uspehom. podal se je potem župnik k pokoju. Drugi dan je bil pa že zjutraj zopet na orožniški postaji, da po-skrbi, da se strašno hudodelstvo nemudoma naznani državnernu pravd-ništvu in da dobe pri sodišču mladi roparji svoje pošteno plačilo, a ne samo mladi roparji, temveč tuđi njihovi očetje in matere, ki so iz samega sovrastva do župnika in iz politične strasti nedvomno podkurili, nahuj-skali in nagovorili k roparskemu zločinu svoje poslušne otroke. Še tišti dan je bila odposlana dve poli obsezajoča in v drugem de-želnem jeziku spisana orožniška ovadba na državno pravdništvo. Oropani župnik je ovadbo poprej pre-bral, če je orožništvo storilo svojo dolžnost v zadostni meri. Posledica orožniške ovadbe je bila prava pravcata porotna razprava proti šestnajstero mladim hu-dodelcem pred okrajnim sodiščem ljubljanskim. Razprave se je udeležil tuđi župnik Matevž Srebrot kot zasebni udeleženec in si za to najei še posebnega zastopnika. Mladi grešniki so skesano in de-loma tuđi jokaje sodniku priznavali svofe dejanje. Sodniku so se mladi fantički, ki so se le v svoji neizku-šeni lahkomišljenosti spozabili nad tujo lastnino, smilili v dno njegove dobre duše. Toda zakon Je zakon in njegovo mrtvo besedik) ie kruto. Ccprav je Kakaa star že nad sto let na vse stra- ni zastarel, brez stika z današnjimi človeškimi razmerami, brez srca in razumevanja za humaniteto, vendar veže sodnika. S krv^avečim srcem je obsodi! sodnik enajst mladih greš-nikov v zapor od šest ur do največ treh dni — ostalih pet pa z ozirom na njihova mlada leta, ker ob času de-janja še nišo bili štirinajst let stari, oprostil, oropanega župnika pa z nje-govimi pretiranimi odškodninskimi zahtevki nakazal na pot civilne pravde. Počasi so odhajali nezreli fantiči iz resne sodne dvorane. V svojih, še otroških srcih, se nišo zavedali, da se jim je danes na njihovo vedro čelo vžgal sramotni pečat tatvine in da jim bode ta nesrečni pečat kalil ćelo njihovo bodočnost, grenil življenje do groba. Če bodo dorasli in sli po svetu s trebuhom za kruhom, povsod jih bode kot arhangel Mihael od raja sramotni pečat odrival in podil od potrebnega kruha. Ćim bode kje iz-maknjena kaka malenkost, že se bo sum obrnil na nje, ki so bili radi tatvine že pred sodiščem obsojeni. Ce bodo klicani v vojake, zapirala jim bo ta kazen vsa pota do napredovanja v vojaški službi in tuđi povsod drugod ... Ubožci ostanejo zaznamovani za vse svoje življenje in na njihovo čelo vžgani madež jih bo spremljal do groba — vse to pa radi par jabolk, hrušk in češpelj, narabutanih na žup-nijskem drevju! Kristalni zamašek. Roman. Francoski spisal M. L e b i a n c. (Dal je J — Jaz? — Da! Ali niste imeli te gorostasne misli, da ste pred hišo mojega stanovanja postaviti dvanajst svojih mož? Zaradi ten sem moral iti do podstrešja svoje hise in potem zopet po stopnicah za služinčad pet nad-stropij dol ... — Obžalujem, da sem vam pro-vzročil tak nepotreben trud. — Dalje pa sem moral danes zjutraj več ur laziti po trgu Clichv in čakati na avtomobil, ki je pripeljal Daubrecqa, da se ne ustavi pred mojim stanovanjem, kjer so se potikali policijski agentje. — A meni se zdi, je dejal Pras-ville, da so bila vsa ta vaša prizade-vanja nepotrebna. Obgiavljenje je pač preloženo morda ćelo za dva ali tri dni, a če naj bo ta nevarnost trajno odstranjena, je treba . . . — Dobiti pristno listo podkup-ljenih poslancev, kajne? — Da, a te najbrže nimate! — Imamo jo! — Avtentično, pravo listo, proti kateri ni nobenega ugovora? — Da! — Spisano na pnr;ri!^ -> lorcn-skimi krizi? — Da! Prasville je umolknil. Prevzela ga je mučna zavest, da se sedaj začne dvoboj z Arsenom Lupinom, čigar moči je sele sedaj spoznal, ko ga je viael sedaj, s kako hladnokrvr-nostoj zasleduje svoj cilj, kakor bi imel vse roke polne orožja in pred seboj neoboroženega nasprotnika. Prasville se ni upal kar naravnost nastopiti in je nekako plaho rekel. — Torej vam je Daubrecq izro-čil listo? — Ne. Daubrecq ne izroči niče-sar. Jaz sem mu listo vzel. — Torej s silo! — Kaj še! Pripravljen sem bil pač na vse, tako da bi se bil Iahko začel veliki ples takoj, čim je bil Daubrecq dvignen iz zaboja. Nisem mislil na kako trpinčenje . . • samo na smrt. Mislil sem na dolgo bodalo, za-saieno nad srcem v meso; bodalo bi se počasi naprej zadiralo . . . Pa to bodalo bi imela gospa Mergy v rokah ... saj razumete ♦.. matere zna-jo biti neustniljene . . . »Govori Dau-brecq, sicer ... Ti nečeš govoriti .. . torej še en miiimeter globlje ... in še en miiimeter . . . Srce se ustavlja, ker čuti, da se bliža bodalo... Pa še en milimeter . . . Ah, prisegam vam, da bi bil Daubrecq govoril.., Nag-njeni nad njega bi čakali . . . Tedaj bi gospa Mergv rekla: — Njegove oči hočem videti . .. njegove oči ... naočniki jih skrivajo. Jaz hočem videti oči. A tuđi jaz jih hočem videti, te oči. da bi v njih Čital, še predno bi Daubrecq razkril svojo tajnost. Zdi se mi, da bi hipoma vse uganil, če bi pogledal Daubrecati v oči. Že izgine cviker, potem crni naočniki. »Kakor prevzet nekake vizije se zasmejem na glas in kakor bi bolho ubil pritisnem Daubrecqa pod oko in hopla! oko skoči ven! Gospod Nicole se je začel srne-jati na glas; tako se je smejal, da se je Prasville kar stresel. — Hopla! Klarisa, poglej Dau-breezovo oko, ki se trklja po tleh. To je levo oko! Prasville je bil ves bled in ni ve-del kaj naj pomeni to pripovedo-vanje. — Pojasnite mi vendar! — Saj je že vse pojašnjeno! Ko sem prišei do spoznanja, da liste podkupljenih poslancev ni nikjer znnaj dobiti, sem si rekel, da jo mora Daubrecq na sebi imeti. In ker je ni bilo dobiti v njegovi obleki, sem jo iskal pod njegovo kožo . • . — In ste jo našli v njegovem očeša, je šegavo vprasal Prasville. — Da, v njegovem očesu, gospod generalni tajnik. — Je-li mogoče? — Ponavljam: v njegovem očesu. Dosti slabo zame, da tega nisem že prei uganil. Daubrecq je rekel, da je Klarisa ujela pismo, s katerim je Daubrecq pri nekem angleškem to-varnarju uaročil votei krisUL Da bi ^iHiil^ 93 štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 25. aprila 1914. Stran 3* Klariso spravil na napačno pot, je Daubrecq potem naročil poseben votcl kristalni zamašek za stekleni-cu. Ta kristalni zamašek smo vi in inz in Klarisa iskali mnogo mesecev in ta kris'a!ni zamašek je bil shranjen v zavoičku marvlandskega tobaka. To scekieno oko je votlo in je nevid-no, kar Je v njem skritega. Evo tu je oKc! Gospod Nicole je vzel iz žepr* drobno stvar in je z njo potrkal po mizu -— Stekleno oko, se Je veselo smejai gospod Nicole. Nas je imel za norca s kristalnim zamaškom, a listo je ime! v kristalnem očesu, ki se je skrivalo za dvojnimi naočniki. Prasville je povesil glavo in po-lr>žll roko na svoje čelo, da zakrije rdečico. ki mu je zalila obraz. Lista sedemindvalsetih podkupljenih po-^ancev je ležala pred njim na mizi. Wemagal je svoje razburjenje in je 'le?2l — Ali je lista še v očesu? — Mislim, da je. — Kako, vi to le mislite? — Nisem še odprl tega skrivali-rja. To čast sem reservirai za vas, ~ospod generalni tajnik. Prasville je vzel kristalno oko v roke in se je čudil, kako je fino in naravno izdelano.VMel je pa tuđi, da ie oko votlo in da v njem nekaj tiči. Potegnil je iz očeša listič, ga od-vil in ne da bi pogledal pisavo, imena ali podpis, je paĐis obfjtti Krofi Luči. AH je v papinu lorenski križ? je vprašal gospod Nicole. — Da! je potrdil Prasville. To je prava lista. Držeč listo proti oknu je Prasville nekaj trenotkov premisi je va', kaj naj steri. Potem je pocasi zložil listo jo vtaknil nazaj v kristalno oko in spravil v žep. Gospod Nicole je to gledat s prijaznim usmevom in potem vpra-šal: — Ali ste zdaj popolnoma prepričani? — Popolnoma. — Potem je torej vse v redu? — Vse je v redu! Prasville in Lupin sta drug dru-gega nekaj časa molče ogledovala. Prasville je imel zavest, da je sedaj. ko ima listo v žepu, zadobil vso meč nad Lupinom, a povrh se je še pri-maknil svoji mizi tako, da bi lahko vsak hip dosegel revolver in električni zvonec. — Će se gane, si je misHl, mu pokažem revolver in pozvonim, če se me ioti, ga ustrelim. — Ker je torej vse v redu, go-spod generalni tajnik, je po daljšem molku rekel gospod Nicole, potem mislim, da morate hiteti. Objavljenje Gilberta je menda določeno za jutri. — Da, za jutri. — Torej bo najbolje, da poča-kam kar tu. Vojna med Zedinjenlml dr-žavami in Hehiko. Amerikanci utrjujejo Veracruz in njegovo okolico, ker pričakujejo, da bodo Mehikanci poskusili mesto zopet vzeti. Mehikanski general Maas se r.ahaja kakih 25 km od Ve-racruza ter caka na ojačenja generala Blanqueta. Doslej se je izkrcalo v Veracruzu 4600 Amerikancev, ki so zasedli okolico do 5 km izven Ve-racruza. Mesto je primeroma mirno, trgovine so zaprte, živila so se mo-čno podražila, mehikanski uradi se branijo naprei poslovati. Pitno vodo moralo preskrbljevati vojne ladje. Tu in tam streljajo Mehikanci iz hiš na Amerikance. Položaj mesta je po-doben položaju leta 1862., ko so ^panski, franeoski in angleški kontingenti, pozneje Franoozi sami zasedli Veracruz. Danes, kakor takrat, se zdi, da se vojaštvo tam ne bo moglo držati Tuđi, če bi Amerikanci res ne hoteli naprej prodirati, bodo prisiljeni, zasesti več ozemlja okrog mesta. Admiral Badger je tozadevno že poročal v Washington, da bo moral zasesti oba železniška mosta 16 kilometrov in 29 km od Veracruza, če se hoče držati v mestu. Zahteval je za*o ojačenia in zlasti artilerije. Kakor smo že porocali, je 8000 mož mehikanskih čet že na potu. V \Vashingtonu pričakujejo vsa-ko uro otići jalno napoved vojne s strani Huerte. V ameriškem kongresu je baie prišlo do hudih napadov na predsednika\Vilsona in na Brvana, češ. da sta se s svojo politiko prenaglila. Poslanec Humphreys in dru-ri so očitali vladi, da dela same ne-iimnosti in da sta situacijo tako zamotala, da je velika vojna neizogib-r-a. Senator Lodge trdi, da je vlada Zedinjenih držav še pred dnevi me-nikanskim vstasem poslala več tisoč nušk in mnogo municije, ki naj se «edaj porabi za to, da se bo prelivala ameriška kri. Izkrcanie ameriških čet v Veracruzu in kakor domnevajo. tuđi v Tampicu, je izzvalo med prebival-stvom Mehike silno razburjenje. Po-joldne so bile vse trgovine zaprte, ker se je bilo bati velikih demonsira-cij in izgredov. V glavnem mesti! ?e vrše neprestano demonstracije. Po-slaništvo Zedinjenih držav je zastra-ženo od vojaštva. Avstro - ogrski ^osfanik Kanva je pozval avstrijske in ogrske podanike, da se naj v slupaju nevarnosti zatečeio v poslani-?>tvo. ki je utrierio. Neprestano se rglašajo prostovclici za vojna proti Zedinjenim državam. Vstaški general ZaData se je vdal in hoče kora-kati proti Veracruzu. Huerta je pro-irlasil splošno amnestijo za vstaše. Ameriški poslanik se je včeraj odpe-lal s posebnim vlakom v Veracruz, ter je izročil ameriške državljane varstvu an^Ieskega poslanika. Pono-ei so se dogodili v mestu Mehiki večji izgredi. Množica je demonstrirala po uiicah, klicala: ::Smrt Amerikancem!« ter razbijala ameriške napise. Tuđi zjutra] so se demonstracije ponovile. Mehikanski parlament je so-dasno sklenil zahvalno adreso za Huerio. Stališče mehikanskih vstašev se danes ni popolnoma jasno. Dočim pri-ftaja iz New Yorka vest, da so čete vstaškega pretendenta na predsedni-ški stol Carranze prekoračile ameri-ško mejo in zasedle Loredo in gorski prehod Eagle, poročajo iz El Pasa, da je sporočil general Villa zastop-niku ameriškega držav departemen-ta Carotherju, da se noče zaplesti v vojno z Zedinjenimi državami. Želi pokazati Amerikancem, da jim je prijazno naklonjen. Agent Carranze, Pesqu!la, pa je izjavil, da Carranzova nota predsedniku Wilsonu, ni sovra-žna, marveč da je zamišljena kot podlaga za nadaljna pogajanja. Car-ranza je odgovorit na odgovor držav-nega departementa, da je stalisče vstašev to, da se morajo ameriške Čete umakniti in da morajo Zedinjene države de facto priznati Carranzo kot predsednika, ali pa vsaj kot voj-skujočo se stranko. Ce bi Zedinjene države Carranzo priznale, bi se ta ne obotavljal, opravičiti se zaradi na-stopa moža, ki ga smatra za izdajico. Štajersko. Iz poštne službe. Za poštno ofi-cijantinjo 1. star. razr. je imenovana Elizabeta Praunseis in sicer za Lju-lomer. Iz Celja. ^Slovenec« se vsaja, da so srediski »velenarodni liberalci sklicali zadnjo nedeljo shod v nem-čursko gostilno Veniggerholta«. Pr-vič ima la gostilna slovenski napis in se piše gostilničar za Venigerholca, drugič pa so klerikalci sami že prosili za prostore v tej gostilni, da bi tam zborovali, a so bili postavljeni pred vrata. Venigerholc, Zidane in Morvat. vsi trlje središki gostilničar-ji so naši volilci in somišljeniki, zato se jih pri prireditvah zaporedoma vpošteva. Nemška zastava še nikđar ni visela z Venigerholčeve gostilne v Središču (dasi je oče gostilničarjev bil pravi Nemec), pač pa visi noč in dan pod okni dr. Benkovičevee:a stanovanja v znani rcnepatski celjski niši. Menda zato, da se nad njo gospa dr. Benkovičeva naslaja. Kakor nam posojate, tako vam vračamo. Iz Celja. Tu se je ustanovila podružnica znanega nemškcga mladin-skega društva »Wandervogel«. In videli smo tuđi že te »vandrovce« lazi'i po celjski okolici. Kakor smo prijatelji vsakega zdravega športa in nimamo seveda ničesar proti teinu, da potuje nemška mladina po naših krajih, tako je napravilo neprijeten vtisk, da izzivajo ti nemški »van-drovci z nemškimi trakovi in da tulfjo demonstrativno skozi slovenske vaši nemške pesm^. Takih obi-skov ne maramo. Povemo to že v naprej nemški javnosti, zlasti pa celjskim gimnazijskim protesorjem, ki vodijo novo društvo. Iz Celja. »Siovenec« naznanja, da se bo vršil občni zbor Kirečke zveze v nedelio, dne 3. maja ob 1. eri popoldne pri »belem volu < v Celju. List dos:avija: »Uparr.o, da bodo naši agitaterji razvili primerno agitacijo za obilo udeležoo.« Tako se mora pisati, da bi se potem toliko lažje naslikalo svetu »veliko navdušenie in ogromno udeležbo«. V resnici je pa stvar ta, da priđe na nedeljo 3. maja v Celje vse polno romarjev k Sv. Jožeiu (»tretja nedelja<) in po maši se bo ljudi kar od cerkve ^nalo k »belemu volu«. Najbrž se jim bo od jožefinarjev obljubilo v cervi • il že odpustke za udeležoo na shodr Na romanju mora človek kaj stor i za nebesa — ergo se kmet udelez obč-nega zbora kmečke zveze in U i po-trpežljivo prenaša vse, kar s. mu pove. In »Siovenec^ potem lahko za- piše.' »štajerski kmet je ves navdu-šen za slovensko ljudsko stranko. Občni zbor kmečke zveze v Celju Je privabil od vseb strani dežeie na sto~ tine neomajnih in zavednih pristaše v...« Škoda, da nimamo tuđi mi kake konfesije, da bi jo mogli tako lepo izkoriščati v politične svrhe! Slavnost SOOletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod se bode vršila, kakor smo že kratko omenili, tuđi v Celju v istem velikanskem ob-segu, kakor v Mariboru. Nedelja dne 17. majnika se je določila za to slavnost, ki bodi enako dostojna manifestacija zavesti in čuta za slavno zgo-dovino našo, kakor je bila mariborska. Slavnost se bode vršila popoldne v veliki dvorani celjskega Na-rodnega doma, tako da bodo mogli zunanji obiskovalci iti pravočasno domu. Konec bo namreč najkasneje ob pol 8.; z železnico so torej ugodne zveze proti Št. Jurju in Laškemu trgu. Za obiskovalce iz Savinske doline se bode pa preskrbel avtomo-bil. Velikanski uspeh, ki ga je dosegel v Mariboru »Volkun« s pevskimi točkami domačega celjskega skladatelja dr. Schwaba, bo pač že sam na sebi privabil v Celje na stotine tuj-cev. Iz Celja. Zadnjo nedeljo se je vršii občni zbor delegatov celjske okrajne bolniške blagajne. Vlada je lepo poskrbela, da ni prišla v blagajno slovenska opozicija in da torej ni bilo nobenega. razburjenja zaradi Oechsovih sieparij. V načelstvo, nad-zerstvo in razsodništvo so bili izvo-ljeni skoraj sami celjski nemškutarji, ljudje torej, do katerih ne morejo imeti slovenski elani blagajne nobe-nega zaupanja. Ce se je doslej pod nemškim gospodarstvom na tako predrzen način krađlo v blagajni, ni izključeno, da se ne bode tuđi odslej. Skandal je, da nnlo celjsko gnjezdo s poniočjo volilnih sieparij komandira v bolniški blagajni tri velike slovenske sodnijske okraje. Ako vlada na noben način nočs pravičnega reda v sedanji celjski bolniški blagajni, pa se naj ista razdeli. Naj ima mesto svojo blagajno, za okolico pa se naj vstanovi nova. Premoženje sedanje blagajne pa se naj morda razdeli po ključu, ki ga da stevilo zavarovan-cev v mestu in okolici. Tega vpraša-rija ne kaže na neben način pustiti pri miri;, red mora nastati. Z razde-litvijo bi bilo ustreženo vsem, pravičnim Nemcem in nam Slovencem. O razmerah pri Južni železnici se ]e celjska »vahtarica« zadnio sre-do ponovno r«^.zpisala, pozivaječ se na razne tozađevne članke »Slovr. Naroda«. Kckor vsi drugi nenuki listi, :ako se bori tuđi »vahtarica« proti teinu, da bi se nastavljali na progi Južne žeicznice od Spilfelđa do Trsta slovenski uradniki. Vse drugo na-vaja list proti temu, samo ene točke se ne do-takiie: da so slovenski uradniki za službo pri tej progi edino sposobni, prvič ker so vsi zmožni dveh, no većini pa ćelo vseh treh jezikov, ki se ob tej progi govore (sloven-Sčina, italijauščina in nemščina), drugič pa tuđi peznajo potrebe dežeie in prcbi\alstva. Zato se promet na postajah, kodcr službujejo samo slovenski uradniki, hitro in giadko razvija- na teli postajati ni pretepov in divjili nestopov, kaor smo jih doži-veli ze po^osto na onih, kier službu-jcjo Nemci. (Glcj Celje, Pragersko, Ptui in dr.) Je tore! v eininentnetn ritere??: Južne železnice, da se neni-škonaciionalrTO uradništvo spravi iz slovenskih dsžel ter nadoniesti s ?!oven?nim. Pa še enega se je »vali tarica« jako previdno dotaknila: nare trditve nainrcč, da hočejo Nemci franco3ki kapital Ju^ne železnice iz-rablti v interesu Veilke Nemčije. To je foktum in nam kaže vsakdanje življenje, da se v istini nemški uradniki Južne železnice na Siovenskem najbolj vneti propagatorji vsenem-š^ih teženj. Vidimo jih kot divje agi-tatorje za nemške sole, vidimo jih kot demonstrante proti Slovencem, vidimo jih, kako pritiskajo na svoje podrejene uslužbence pri vsakršnih volitvah. Njihovo delo je sistematično. Vpraša se, ali imajo Francozje interes na tem vsenemškem agitiranju iz političnih in gospodarskih razlo-g|ov, Vprašanje je, ali jim ne more biti ravno zaradi teh razlogov na očišćenju Južne železnice, v kolikor teče po Slovensem, od nadležnega vse-nemškega mrčesa? Iz Polzeie. Ker se večina Ciril-metodarjev udeleži ljubljanskega koncerta »Olasbene Matice«, »Olj-ki«, se občni zbor C. M. podružnice preloži na prihodnjo nedeljo 3. maja. Iz St, Pavla v Savinjski dolini. Nedavno smo čitali v »Slov. Narodu«, da je dobila Slovenja Bistrica v osebi g. dr. Lebarja dobrega zdrav-nika. Zdi se mi umestno opozoriti Savinsko dolino na dejstvo; da imamo tuđi v Št. Pavlu izbornega zdrav-nika g. dr. Vinka Tajnšeka. ki je tuđi bil učenec slavnega kirurga dr. Slajmcrja in se udciežil vo/. ne v Srbiji, kjer je deloval kot zdrav* nik v Nišu tri mesce. V kratkem času, kar je pri nas, se je zelo priljubil prebivalstvu in želeti bi bilo, da stal-do ostane v naši lepi Savinski dolini. Iz Žetal pri Rogatcu. Pri občin-skih volitvah v občini Žetale je bilo 21. t. m. izvoljenih 10 kandidatov ka-planove stranke in 2 naprednjaka, Maks Berlisg in Valentin Butolen. Znani kaplan Kranjc je seveda agiti-ral z vsemi sredstvi, po večini s ta-kimi, da nismo naprednjaki niti mogli niti marali z njim konkurirati. Tako so n. pr. Kranjčevi agitatorji pravili ljudem, da sta dosedanji župan Kolar in trgovec Berlisg kriva, »da plačuje samo občina Žetale v rogaškem okraju okrajne doklade za železnico Rogatec - Grobelno« itd. Na take oslarije mora pameten človek mol-čati in če jih kmetje res požirajo, nišo drugega občinskega odbora vred-ni kct lcaplanovega. Ljutomcr. Naš na vse strani skrbni občinski oče notar Thurn so nam vendar preskrbeli nemškega zdravnika. Mislili smo, da se mu ne bode noben več vsedel na limanice, a vendar! Nič ne škodi, s tem večjim razočaranjem bo zapustil lepo po ti-hem Ljutomer ter se v tujini spomnil s kako pošteno kletvico onega, ki ga je zvabil v sicer lepo, a za narodne nasprotnike bridko Prlekijo. Očka Thurn pa bodo še bolj ponosni hodili po trgu, misleč, svojo dolžnost sem storil, resiti sem hotel ljutomersko nemčurstvo, pa ne gre, ne gre! Žali-bog, da imam samo dva nacijonalna uradnika na razpolago, pa Še od teh je eden betežen, drugi pa ima pri kravah in drugi sorodni živini toliko opraviti, da me ne more zdatno pod-pirati v politiki. Da, da, g. notar, nišo vsi uradniki tako zabiti, da bi jih vi izrabljali v svoje namene, nišo vsi Uršiči in Šmidi. Brigajte se raje za svoje posle kot občinski predstojnik! Kako hvaležni bi vam bili, če bi nam izposlovali vsaj za poletni čas ve-černi vlak v Ljutomer; pa za to ni časa! Mursk? Sokol v Ljutomsru je priredil zadnjo nedeljo svoj prvi le-tošnf! izlet k bratu Slaviču na Ka-menččak. Izlet se je nad vse pričako-vanje dobro obnesel. Na izletu sta predavala brata I. Baukart in J. Vel-nar, prvi o oOOletnici ustoličenja, drugi o vplivu telovadbe na telo. Posebno glede zadnjega predavanja se mora reci, da si je izbral br. predava-telj zelo hvskžno snov ter tuđi svojo nalego mojstersko izvršil. Pevski odsek ljutomerske čitalnice pa nas je pod spretnim vodstvom br. Velnarja kratkečasil z izbranimi pesmimi. Obisk je bii zelo dober, kakor od strani Sokolov, :ako tuđi od strani domaćega občinstva. Prihiteli pa so tuđi gestje ćelo iz Ormoža, za kar jim bodi bratska zahvala. Vračali smo se zvečer z zavestjo, da smo preživeli krasen popoldan, želee si, da bi se kmalu zopet v tako prijetni družbi sešli. Iz tega izleta se je tuđi videlo, da bi se dalo na ta način oživeti dru-žabno življenje ljutomerskih Sloven-cev, spoznali na smo rudi, kako krepko se razvija Murski Sokol, na kako zdravi podlagi stoji in da se pobožne želje še bolj pobožnega »oherčuka« iz Stročje vaši, ki je že absolviral vse politične struje in vse šarže, samo cigan še ni bil, ne bodo nikdar ures-ničile. Ta poštenjaovič, ki je nekdaj sam stal v sokolskih vrstah, raznaša po Ljutomeru »zdaj bo Sokol pogina, jaz sen že naprava vlogo na okrajni šolski svet, ka ne dedoba telovadni-še Japec caka na panvahtarsko me-posreči napraviti Japeca za deželne-ga Šolskega nadzornika, tedaj se vaše sanje mogoče uresničijo, dokler pa še Japec caka na panvahtarsko me: sto pri novi železnici, pa s tega ne bode nič. Sokolu pa kličem v spomin besede, ki jih je govoril v pozdrav na tem izletu br. starosta. Na zdar! Volitve delegatov za občni zbor pokojninskesa zavoda v Gradcu se vršijo v nedeljo 17. maja. Skupina A (kmetijstvo) voli po enega delegata službodajalcev in delojemalcev; skupina B (industrija in obrt) po 8, skupina C (trgovina in promet) po ^»skupina D (prosti poklici) tuđi po 3. Ker volita Štajerska in Koroška skupaj, in seveda na kakšen uspeh niti misliti, če bi se udeležili volitev tuđi mi. Vendar pa bi bilo dobro vsaj glasove prešteti, da dobimo nek pregled svojih ljudi v vseh teh poklicih. Za skupino D (prosti poklici) je prevzelo štetje glasov in sploh volilno delo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju; kaj pa bo s skupinama B in C? Glede skupine B so si nemški uslužbenci hudo v laseh; >nemškonacijonahn« in »meščanski« volilni odbor se tepeta med seboj po časnikih in po letakih; govori se o sleparijah, nepoštenosti, koritar-stvu itd. Nemškonacijonalni volilni odbor pošilja te letake ćelo slovenskim voulcem. Drobne aovice. Iz Smarja pri J e 1 š a h. Zakonska rranc in Antonija Horvatič si zaradi moževe-ga pijančevanja in zapravljanja že dolgo časa ništa bila dobra in te dni se je vršila pri šmarski sodniji obraV-nava zaradi ločitve. Ob tej priliki je Horvatič v sodisču streljal na svojo ženo iz revolver ja; en strel jo je za-del v vrat, drugi v hrbet. Smrtno ne-varno ranjena se je zgrudila. Horvatič je zbežal, a so ga takoj zasledo-vali in prijeli. Sedaj je pri celjskem okrožnem sodisču pod ključem. — Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Zgoreli so hlevi posestnika Zagor-šeka v Smolincih. Škode je okoli poldrug tisoč kron. Zažgali so bojda v odsotnosti staršev otroci. — Iz P t u j a. Zadnjo nedeljo je bil tu velik pretep, pri katerem je bil eden fant ubit. Žalostna posledica žganja; pretepači so ga kar po litrih pili. — Iz Laškega trga. Zakonska Parfant sta pokradla iz gozda posest-nice Hedvike Herman nad 100 smrek in hrastov. Ukradeni les sta prodajala in si tako pripravila lepe postranske dohodke. — PriSv. Lovrencu na Dr. p. je umrla mati župnika in deželnega poslanca Ozmeca. — I m en o v a n je za ko-respondenta štajerskega arhivnega sveta prof. Josip Kožuh v Celju. — VFramuje šola zaradi oslovskega kašlja za 14 dni zaprta. — Vkon-k u r z je prišel krojač Štefan Kam-puš v Poljčanah. — Iz Maribora. Oni Museg, ki je pokradel pri Ilgerju pred nekaterimi tedni veliko zlatnine, je skušal iz zapora pobegniti. Na-padel je paznika in ta ga je mogel le s sabljo premagati in ukrotiti. RorošHo. Velika tatvina v Št. Vidu ob Glini. Posestnik Ivan Vauče pri Veli-kovcu je obiskal semenj v St. Vidu. Prenočil je v hlevu posestnika Ma-tije Apolonerja. Tu mu je ponoči do sedaj neznan tat ukradel iz notranje-ga žepa suknje listnico, v kateri je imel okrog 400 K. Vauče, ki je spal popolnoma oblečen, se je zbudil sicer ponoči ter videl nekega človeka, ki je po hlevu stikal, vendar pa je takoj nato zopet zaspal. Sele prihodnje jutro je opazil tat vino. Tat je na zelo spreten način prerezal podlogo suknje ter listnico z denarjem ukrađel, ne da bi speci posestnik o tem kaj vedel. Do sedaj o tatu nimaio še no-benega sledu. Poskušen samomor v prodajaln!. V Celovcu se je hotela na cen način resiti življenja leta 1S92. rojena brezposelna natakarica Barbara Ceudath. Prišla je v prodajalno oro-žja Kellermann na Kolodvorski cesti ter zahtevala revolver, češ, da se ođ-pelje na potovanje. Medtem, ko so jo postregli. je skrivoma nabasala revolver ter ga prožila proti srcu, a ni se dobro zadela ter so nesrečnico prepeljali v celovško bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je ba-je ta, da ji njen ljubimec, neki Četo-vodja, ni več odgovarjal na njena pisma. Zaradi zaušnlce. Iz Št. Vida ofi Glini poročajo o tragicnem slučaju, ki ga je povzročila — zaušnica- Viktor in Bogomir Gursch. Ivan Salbre-chter in Jakob Trampič so se sprll med potjo domov s kovaškim pomoćnikom Jožefom Wieserjem, ki jih je brez vzroka pričel psovati. Med pre-pirom je dobil Wieser zaušnico. To ga je tako razjarilo, da je tekel do« mov, zbudil hlapca Huberta Schuri-; ana in Friderika Preissa ter se z njima podal za svojimi razžaljivci. Koi so dohiteli Ivana Salbrechterja in Viktorja Ourscha, pričeli so vsi trlje udrihati s koli po njih. Ko sta jima prihitela na pomoč Bogomir Gursch in Jakob Trampič, se je pričel prav-cat boj. Bogomir Gursch, ki je dobi! najtežje poškodbe. se je končno bra-nil s svojim nožem. V blizini nahaja-joča se dekla posestnika Štefana Rauniga je slišala, kako je eden na-padalcev vpil: »Le dajte ga, poginitl mora še danes.« Ko je prihitel nata še Štefan Raunig na pomoč, je naše! Bogomira Gurscha v veliki mlaki krvi. Napadalci so pobegnili, težko ranjenega pa so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Poškodbe Bogomira Gurscha so tako težke, da, se o njegovem ozdravljenju zelo dvomi. Tuđi ostali trije so več ali manj težko ranjeni. K avtomobilni nesreči na Koro-škem. Kakor smo že poročali, je po-nesrečeni Teodor Dreher % Dunajai včeraj ponoči umri. Ponesrečenl jo bil 40 let star ter je bil zaradi zaprav-ljivosti pod kuratelo, kar ga pa nj oviralo, da se je vdajal avtomobilne-mu športu. Vozil se je vedno z na-ravnost blazno hitrostjo. Pri raznih tekmah e bil večjidel vedno prvi. — Predvčerajšnjim pa ga je dohitela usoda v blizini Gospe Svete. Krivda zadene brez dvoma v prvi vrsti mrtvega Dreherja samega, sa] je mo-jai Šoier Merz voziti, kako« mu le ta Stran 4« »SLOVCNbKi NAKUD*, dne 25. aprila 1914. 93. Stev. ukazaL Da so nesrećo pospeSile ce-stne razmere, katerim pripisujete gotovi krogi sedaj glavno krivdo, ne priđe toliko v poštev. Pravijo, da ima cesta tam v razdalji 40 m zareze za odvajanje vode in da Je cesta ob strani zarašena s travo. Španski sleparfl zopet na dehi. Spanski zakladni sleparji so se v zadnjem času vrgli z vso silo na Koro-ško. Tako sta dobila dva posestnika in obrtnika v blizini Celovca enako se glaseči pismi, sledeče vsebine: »Barcelona, 11. aprila 1914. Velece-njeni gospod! Sem tukaj vjetnik. in sicer sem zaprt radi bankerota. Prosim Vas, da mi pomagate, da dobim svoje premoženje v znesku 800.000 frankov nazaj. Ta denar Imam v ban-kovcih v mojem kovčegu, ki je ostal na zadnji francoski postaji. Nujno je potrebno, da priđete osebno semkaj ter da plačate pri tukajšnjem sodišču stroške obravnave in mojo denarno globo (skupaj 9500 frankov) in da tako dobite pri tukajšnjem sodišču zapjenjeno ročno torbico, v kateri se v skrivnem predalu nahajajo listine, ki mi bodo pripomogle do mojega premoženja. Kot odškodnino za Vaš trud. Vam odstopim tretjino zgoraf omenjene vsote. Ce ste voljni mi pomagati, prosim Vas, da takoj odpo-šljete priloženo brzojavko, da Vam potem pišem podrobnosti. To pismo nisem pisal sam, marveč sem ga dal prepisati. Prosim Vas, da obdržite glede tega pisma strogo tajnost. Ne pošiljajte pisma, marveč brzojavite! Z odličnim spoštovanjem I. M.<^ — Ti dve pismi sta bili pisani nemško, priložen pa je bil v španskem jez. li-stek za brzojavko. Ce kdo odpošlje brzojavko, dobi od sleparjev pismo, ki žrtvi natančno opiše pot, po kateri se mora pripeljati na Špansko ter se &o opozori, da mora najmanj 10.000 frankov vzeti seboj. V dmgem pismu pravijo sleparji, da je sodni sluga le proti sprejetju tega denarja pripravljen ukrasti iz sodno zaplenjene ročne torbice one važne listine. — Ce-prav je tekom let ogoljufala družba teh slepariev mnogo ljudi, vendar ji se sedajo razni nerazsodneži na lima-nice. To sleparijo uganfajo že več let in so španske oblasti prejele že na tisoče takih pišem, a dosedaj se še ni posrečilo prijeti zvitih slepar-jev. — Občinstvo pa. ki bi prejelo taka pisma, opozarjamo na to. da je najbolje, če se taka pisma oddajo prvi varnostni oblasti. Drobne novice. Nezgodamo-t o r i s t a. Pri Sv. Hemi se je pone-srečil gostilničar Neureiter s svojim jmotornim kolesom. Z nogo je prišel v jermen pri motorju ter mu je ta zlomil nogo v stegnu. — P o ž a r. V Bistrici ob Dravi je izbruhnil v pod-strešju koce nekega Vinklerja požar, ki bi bil napravil lahko velikan-sko škodo. K sreči ni bilo vetra ter j=o požarne brambe iz Bistrice in Pa-terniiona še pravočasno pogasile požar. Tuđi v blizini se nahajaioče hiše so se že vnemale ter se je bilo bati, da vpepeli požar ćelo vas. Ogenj je ■nastal vsled poškodovanega dimni-ka. — Ponesrečena deki a. V Podrožu je prišla dekla Marija Ve-račnik z levo nogo pod kolo nekega voza. ki ji je zdrobilo levo stegno. Prepeljali so jo v celoško bolnišnico. Primorsko. Občinske volitve v Podgori. V Podgori so imeli v ponedeljek in to-rek občinske volitve. V tretjem razredu so bili izvoljeni gg.: Fogar, Fonzari, Klančič, Klavčič, Klanjšek, Valentinčič in za namestnike gg.: Bregant. Delpin, Sošol in Fiegl. Proseško pevsko društvo »Haj-drih« priredi velik pomladanski koncert v nedeljo, dne 3. maja t. 1. ob 4. popoldne v Tomaju na dvorišču gosp. Ant. Cefuta-Ucman. Pri koncertu in plesu svira vojaški orkester iz Gorice. Pevovodja Karei Cibic. Po koncertu ples. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v nedeljo, dne 10. maja t. 1. Pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovliah pri Trstu priredi dne 7. juni-ia veliko slavnost v proslavo 251etni-ce svojega obstanka. Pekovska zadruga v Trstu. Mnogo so se trudili leta 1912. Slovenci v Trstu, da so iztrgali na občnem zboru leta 1912. pekovsko zadrugo v Trstu Italijanom iz rok. Letos so po-skusili Italijani zadrugo zopet nasko-čiti in izviti Slovencem, pa se jim ni posrečilo. Slovenska volilna lista za odbor je zmagala pri 98 glasovih z naravnost sijajno večino 10 glasov. Slovenska lista je dobila 54 glasov. Dva dni z mrličem na stanovanju. V četrtek so poklicali zdravnika rešilne postaje v Trstu v ulico Sedmih studencev št. 13, kjer je ležal 591etni tesar Henrik Zampi glasom izpovedi njegove rodbine že dva đnl v omotici. Zdravnik pa je dogna!, da Je bil Zampi že najmanj 48 ur mrtev. Zampijevi sorodniki trde, da so mislili, da Zamci lako doigo spi in da nišo slutili« da bi bil tnorda mrtev. Čudno! PrSate Utka. PoUciJa v Trstu Je bila že pred dnevi opozorjena, da le odpotovala iz Ljubljane neka šivllja Frančiška Lutman, ki je dne 20. novembra 1. L ukradla neki gospe ši-valni stroj, vreden 200 K. Tržaška policija je dognala, da je Lutmanova res prišla v Trst in večkrat menjaJa stanovanje ter da je hodila pogosto na glavno pošto dvigat pisma, V četrtek so jo Čakali na pošti poiicaji in ko je prišla okrog poldneva, so pri-jeli njo in njeno spremljevalko, neko prav lepo deklico u Celovca, ki pa je, kakor sumijo, tuđi na nepravih potih. Obe so oddali v preiskovalni zapor. Zopet nesreča v škedenjskih plavžih. Dninar Josip Skergat je pa-del včeraj malo pred opoldansKo pavzo od nekega mostiča, ki je na-menjen za dovažanje materijala v peči iz visine 5 metrov. Na tem me-stu je montiran električni stroj, ki je nesrečneža pograbil in mu zlomil obe stegni. Težko ranjenega Skerga-ta so prepeljali v tržaško bolnišnico. 2ivnostenska banka. Tržaška podružnica Živnostenske banke se preseli dne 27. aprila v svoje lastno poslopje v ulico del Ponterosso št. 7. Posledica hitre vožnje. V sredo ]e imela novozgrajena križarka »Sai-da« v Trstu poskusno vožnjo. Vojna ladja je plula z velikansko hitrostjo proti odbijalcu v pristanu Sv. Andre-ja proti pomolu Santa Teresa in proti Sesljanu. Vsled velike hitrosti je morje od 10. do 11. dopoldne tako valovilo, da je bilo več privezanih Čolnov močno poškodovanih. ?kodo so trpele tuđi nekatere obrnorske zgradbe. Smrtnonevarna nesreča vsled malomarnosti. Ko se je včeraj opol-dne vračal 14ietni Peter Ouerel v spremstvu nekega drugega dečka iz Skednja domov, ga je nenadno zade-la v blizini policijske stražnice revol-verska krogla v blizino srca. DečeK se je brez zavesti zgrudil ter so ga mimo prišli Ijudje ođnesli na stražni-co in poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je nudil dečku prvo pomoč ter odredil, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Krogla je srce samo ob strani zadela ter je ostala v levih pljučah. Stanje dečkovo je zelo resno. Policija je začela takoj s poizvedovanji, zlasti ker se je govorilo, da gre za maščevanje. Dognala pa je, da 261etni Josip Godina preizkusal na nekem vrtu v blizini revolver. Ker je malomarno in ne-rodno ravnal z revolverjem, je slučajno zadel dečka na cesti. Josipa Godino je policija aretirala. Avstrijski LIoyd. Obcni zbor Avstrijskega Lloyda se bo vršil dne 30. maja. Iz računskega zaključka je razvidno, da je imel Avstrijski Llovd leta 1913 dobička bruto 11.738.979 K. Po odbitku obresti za prioritetna po-sojila v znesku 1,303.806 K in po drugih odbitkih, ostane čistega 2 mi-lijona 843.184 K. torej za 261.431 K več kakor lani. Predlagala se bo 7*5-odstotna dividenda. Po štatutih se mora odkazati vladi 371.728 K. Redni rezervni fond se zviša na 3 milijo-ne 3735 kron, zavarovalni fond na 10,498.290 K, glavniški rezervni fand na 4.572.536 K. Družbene rezet e dosega jo vsoto 18,074.56! K, tore 6275 odstotkov delniške glavnice, t »rej za 3,286.517 K več kakor lani. Drobne vesti- Žile si je prereza). Kmalu po 12. opol dne si je prerezal 361etni mizar Ivan Ilek v kopališču Manzoni v Trstu žile leve roke. Zapazili so to še pravočasno ter ga oddali v bolnišnico. — Nezgoda na parniku. Včeraj ob II. dopoldne je padel 271etni prista-niški delavec Josip Tellini 8 m glo-boko v LIovdov parnik »Marienbad« v tržaškem pristanišču ter se je na glavi in tuđi sicer na telesu močno poškodoval. Oddali so ga v bolnišnico. — Tatvina. V traiiki v ulici del Pozzo bianco v Trstu je ukradel že predkaznovani 331etni Ludovik Grušovin delavcu Petru Pe-ternelu ruto, v kateri je imel ta zavezanih nekaj kron. Tatu so prijeli. — R u r j a. V Vrtovinu ie prevrnila bur-ja nekemu .ložefu Cermelju iz Ustij na Kranjskem voz sena. Cermelj je padel z glavo med voz in kanton tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Dnevne vesti. + Zasedanje delegaci] da našim klerikalcem priliko, da nastopijo krepko in odločno tako glede zuna-nje, kakor glede notranje politike. To zahteva korist vsega Jugoslovan-stva. Mi tuđi čisto nič ne dvomimo, da bosta istrski in dalmatinski delegat izpolnila svojo dolžnost, pač pa smo izrekli dvome, če stori to tuđi S. L. S. Vsa njena preteklost ie nam-reč tako nelepa in nečastna, da se iz nje ne da nič dobrega sklepati na pri-hodnjost. »Slovenec« sicer zatrjuje, da je »S. L, S. za slovenstvo vedno iu dosledao nastODala in sipct tako odločtio, kakor nišo liberale! nikoli«, a to ratrjevanje je očividno Ie šala in nič dmgega. Klerikalci so s ko-ristmi slovenstva vedno samo umazane kupčije delali, ves boj in vse žrtve za narodne interese pa od nek-daj radi prepuščajo liberalcem. Sicer pa se začne zasedanje delegacij že prihodnii teden in borno takrat videli, kako bodo klerikalci izpolnili svojo dolžnost. + Državnozborska volitev na Notranjskem. Piše se nam iz Seno-Žeč: Postojnski župan g. Jos. Lav-renčič je bil od notranjskih mest in trgov izvoljen v deželni zbor in ne dvomimo, da se to pri dopolnilni vo-litvi zopet zgodi. 2e v teh kratkih dnevih pa, kar je bil g. Jos. Lavren-čic deželni poslanec je pokazal, kako dobro in natančno pozna potrebe ćele Notranjske in kako hiti, da bi svojim ožjim rojakom pomagal. Samo par sej deželnega zbora se je mogel udeležiti gospod Lavrenčič, pa je že krepko podrezal zastran popravila senožeškega vodovoda. Ni to kdo ve kaj, kaže pa, kako se briga g. Lavrenčič za koristi ne samo svojega volilnega okraja, marveč ćele Notranjske in kako rad se zavzema za ljudske koristi. Poznamo g.Lavrenči-ča tuđi pri nas in smo vsi zadovoljni, da kandidira tuđi v državni zbor, ker vemo, da bo mož na pravem mestu, mož resnega dela za gospodarske koristi prebivalstva. Od gospoda dr. Pogačnika nimamr> niče-sar pričakovati, saj pravijo klerikalci sami, da Ra kandidira dr. Susteršič ne da bo v državnem zboru delal, nego da bo namesto njega opravlja! razne a sicer potrebne, a za našo korist nepotrebne pisarije. Če hoče imeti g. dr. Susteršič na Dunaju ne-kakega svojega tajnika, naj si ga sam poskrbi, Notranjci pa potrebujemo poslanca, ki bo delaven zastopnik naših koristi, ne poslanca, ki bo dr. Šustersičev tajnik. — Sumljivo ozadje izsiljenih iz-lav. Ob letosnji regulaciji plač kranj-sega učiteljstva se je hotelo Še pravočasno s stvarnim delom omogoci-ti, da se odstranilo cimprej vse zapreke, ki prete, da se zavleče za ne-gotov čas san-kcija šolskega zakona in novi službeni prejemki. Za krušno vprašanje in stanovske pravice so se pozvale k skupnemu delu vse kranjske učiteljske organizacije, negiede na narodnost in politiško prepriča-nje. Tako se godi ob enakih izrednih slučaiib povsod in pri vseh stanovih! Toda deželnemu in državnemu po-slancu Franu Jakliču, predsedniku Slomškove zveze, se je zdelo potrebno, preprečiti v tem oziru vsak tuđi najneznatnejši skupni korak. On že ve, zakaj! Ker so se pa napravili v nekaterih točkali vendarle skupni koraki. je pritisnil centralni odbor Slomškove zveze, stoječ pod Jakli-čevo komando, z vso strogostjo na svoje člane, da se vsaj na zgoraj za-maže blagodejni vtisk enotnega na-stopa, od katerega je bilo pričakovati ugodne rešitve, ki bi je bilo deležno vse kranjsko učiteljstvo brez izje-me. Da se to prepreci, morale so biti objavljene v »Slovencu« in v ^>Slo-ven^kem Učitelju.« kar tri izjave, pod katerimi sta podpisana s polnim imenom dva člana Slomškove zveze. V teh izjavah tajita, da ništa vedela za podpis na oni brzojavki, ki je bila odposlana ministrskemu predsedniku. Napredno učiteljstvo je bilo mne-nja, da je najbolje, ako se pred sankcijo te regulacije in šolskega zakona vsaj v stanovskih listih ne razprav-lja javno o podrobnem delu. ki je bilo potrebno spričo tega zgolj stanov-skega vprašanja. Omenjene izjave pa zahtevajo. da se takoj zavrne z vso odločnostjo nelepa komedija, ki jo je zagrešil centralni odbor Slomškove zveze. Tem prečudnim — da ne rabimo ostrejšega izraza — izjavam nasproti je treba za sedaj konstatirati to-Ie: 1. Vse kranjske učiteljske organizacije so bile sočasno in pravočasno po določenih odbornik ih obve-ščene o vseh nameravanih skupnih korakih. 2. Zastooniki vseh tren kranjskih učiteljskih organizacij so bili sočasno obveščeni tuđi o tišti br-zoiavki, ki se je poslala v tej zadevi na naslov ministrskega predsednika grofa Stiirgkha; zakai soglasnemu ustnetnu sklepu je sledilo naknadno pismeno odobrenje. 3. Vsi skupni koraki so se torej storili tud! z vednost-io in s privolitvijo obeh na znanih iz-iavah podpisanih preklkateljev. — Iz navedenega je razvidno, da je možno tako postopanje v strogo sta-novski zadevi samo pri nas na Kranj. skem. Vsekako imajo te izsiljene izjave jako sumljivo ozadje. Če se bo pa skušalo od gotove strani nadalje-vati na tak način »skupno« delova-nje, primorani borno po definitivni ureditvi učiteljske regulacije govoriti natančneje in jasneje. In tega pojasnila bo gotovo najmanj vesel poslanec in bivši učitelj Fran Jaklič. Skrai-ni čas je že. da SlomSkova zveza iz-razttp ookaže. da le rc$ saroostpina stanovska organizacija, ne pa smešen privesek ljudi, ki jo nečuveno izdajal-sko izrabljajo na ćeli crti v svoje sa-mopašne namene. + Prvi ma]nik je drugod navad-no dan veselja, toda v Ljubljani ta dan pač ne bo vzroka za veselje, ker bodo hišni posestniki zvišall najem-ščine. Pri tej draginji in pri teh pič-lih zaslužkih bo to zvišanje najem-ščin hud udarec za ljubljansko prebi-valstvo. To zvišanje najemščine je posledica brezvestnega zvišanja de-želnih doklad, ki so je klerikalci v dež. zboru sklenili, ker drugače nišo mogli več ne naprej ne nazaj. Za brezvestno gospodarjenje deželnega odbora bo zdaj krvavela Ljubljana. Če pa mislijo klerikalci, da bodo s svojim roparskim početjem uklonili ljublianskemu prebi valstvu tilnike, se jako motijo. Kdor bije po železu, naredi iz njega jeklo. Klerikalci bodo to že še občutili. -r Naš pešpolk št. 17. Poročilo o strašni obsodbi, ki je zadela nekaj vojakov 6. stotnije našega domaćega po!kaf je vzbudilo veliko senzacijo po vsem Kranjskem. Kar se čuje o tem dogodku, vse se strinja v tem, da je bila čisto navadna pijanost vzrok rabukam, za katere so bili potem fantje tako kruto obsojeni. Stot-niku 6. kompanije je ime Mehanski. — I točim se pa pri pešpolku št. 17. vzdržuje disciplina z železno roko, se pa ne more reci, da bi se vzdrže-val le najnavadnejši red v — računskih stvareh. Sedaj se vrši preiskava proti računskemu naredniku polkov-ne računske pisarne, kjer so prišli na sled velikemu neredu v računih in so bile, kakor se govori po Celovcu, tuđi večje vsote denarja poneverjene. Čuje se, da je bilo več oseb v spora-zumljenju z računskim narednikom. Koliko je na tem resnice, pokaže pač preiskava. Posebno zanimiva je pa govorica, da se je hotelo vse na ti-hem poravnati, če bi bili prizadeti založili denar. Na sled je prišel tem poneverjenjem novi računski stotnik, ki je bil sele pred kratkim tej pisarni dodeijen. Z ozirom na ta razkritja bi bilo želeti, da bi se tuđi pri stotnijah natančnejše nadzorovalo poslovanje računskih narednikov. Ne maramo izreci nobene obdolžitve, je pa resni-caf da se slišijo večkrat pritožbe. Na vprašanje, zakaj se take stvari ne naznanijo pri »raportu«, se izgovar-jajo vojaki, da se ne upajo, češ, pri-tožbe se navadno končajo z zapo-rom tistega, ki se je pritožil. — Za duha, ki vlada v narodnostnem oziru pri pešpolku št. 17. je značilo slede-či dogodek: Pri polku v Celovcu ie kakih 25 mož nemške narodnosti. Kadar je cerkveno opravilo, gre s temi par možmi vsako pot c. in kr. godba. Zadnji čas je polkovni kurat uvide!, da se za teh par mož pač ne izplaca pridigovati. Na to je bilo izdano povelje, da mora vsaka stotni-ja pridejati najmanj šest mož, kadar ie masa za Nemce in nemška pridiga. Če ti prideljeni slovenski fantje nem-ški razumejo ali ne. za to nihče ne vpraša in vojaki imajo vtis, da so komandiram k nemškim pridigam za Štafažo in da se pokaže, kakor bi bilo kdo ve koliko Nemcev pri polku. — Ne dvomi o pravičnosti deželnega odbora. Z Dolenjskega se nam piše: »Slovenca« je hudo zade-lo, kar je poslanec Ribnikar povedal na zadnjem shodu in v št. 22. je po-skušal odbiti, kar je Ribnikar s šte-vilkami dokazal. kako namreč klerikalci »kupujcjo na deželi duše«. Ćela dežela ve, kako klerikalci to delajo, ćela dežela vidi to korupcijo in to pocetje pomaga tuđi v izdatni meri, da se ljudstvu oči odpirajo, dasi so farovški ubijalci ljudskega poštenja že demoralizali priprosto ljudstvo, kolikor so le mogli. Ribnikarjeve be-sede so klerikalce hudo spekle in : Slovenec se je povzpel do gorostasno nesramne izjave. »Kranjski kmetje pa vsi brez izjeme participi-rajo na podporah iz tega deželnega denarja. Nikdar jih nihče po tem ne vpraša, kakšnega političnega prepri-Čanja so« ... Ta predrznost pa res že do neba smrdi. Klerikalci so razglasili bojkot vseh svojih političnih na-sprotnikov in ga izvršujejo z najbru-talnejšo brezobzirnostjo. Deželne podpore so samo za klerikalce; na-prednjaki plačujejo ogromne dokla-de, klerikalci pa ves denar požro. Sicer pa smo pred kratkim ravno z Dolenjskega poročali o dveh znacil-nih slučajih in jih pribijamo danes še enkrat. »Slovenec« z dne 14. marca ima dopis iz Gotne vaši, v katerem med drugim obdeluje tuđi posestnika Štangija. To-le piše o njem: »Ta značajni mož se je do zadnjih dežel-nozborskih volitev vedno kazal pristaša S. L. S. samo, da i« dobil od dežetaega odbora pođporo za zidanje živiaskega in svinjskega hleva. Ob zadnjih deželnozborskih volitvah je pa prišel do prepričanja, da bo S. L. S. in deželni odbor vse zapravil in Je strastno agitiral proti g. Jarcu za »neodvisneita.« kandidata g. Skrila, Če ie Štangelj značajea, naj dotično podporo vrne deželnemu odboru...« To je pisal »Slovenec« še pred dobrim mesecem. Predzadnje »Dolenj-ske Novice« pa prinašajo iz Prečine že znani dopis, ki se glasi: V naši fari imamo iznajdljivega moža; hodil je toliko časa okoli našega poslanca Zurca, da je dobil dovoljenje za vino-toč pod vejo. Zdaj ko ga ima, je iz same hvaiežnosti do S. L, S. pa naro-cil »Slovenski Dom«. Borno si že za-pomnili. — Res je, nasproti temu kar zdaj »Slovenec« trdi o nepristranosti in pravičnosti deželnega odbora, si je vse te tri dopise treba trajno zapom-niti. + Še dijaštvu ne prizanašajo, »Slovenec« prijavlja večkrat iz No-vega mesta poročila, ki zagledajo skoro isti čas v njegovih predalih be-li dan, ko jih dobi v roke državni pravdnik. Ni nam seveda prav nič mar, ali jih dobiva direktno od var-nostnih organov ali od sodišča — prvo je verjetnejše — četudi je bilo na pr. od najmerodainejše strani pri okrajnem sodišču prepovedano pođ-rejenim uradnikom, dajati kakoršne-koli informacije naprednim časopisom. Ampak to je gotovo: vse ni za iavnost in malo človeškega čuta vsaj za dijake bi smel »Slovenec že imeti. Tako n. pr. je »Slovenec« med dru-gimi ovadbami priobčil tuđi poročilo, da je v preiskavi neki osmosolec v Novem mestu, da zasledujejo Zalar-jeve »sokrivce« zaradi kolportaže in da je na gimnaziji preiskava. Dotični dijak je bil v sob. zaslišan, v ponedeljek pa ga je »Slovenec« že razposta-vii pred vso javnostjo. Če bi šio za samostojnega človeka, bi nič ne rekli, ampak dijaku, ki stoji pred maturo, bi še kanibali prizanesli. — Nemška hranilnica je od svojega čistega dobička v lanskem letu razdelila veliko vsoto v različne do-brodelne, nemške in klerikalne namene. SpriČo tako Veliki vsoti za klerikalne namene, ni dvomiti, da se bodo klerikalci tuđi letos izkazali hva-ležne. Za nemško zastopstvo v Ijub-ljanskem obč. svetu je nemška hra-nilnica že zadosti plaćala in bo seveda zahtevala kake nove koncesije. -f Slovence hočejo imeti kot žr-tev. Nikoli se še ni toliko pisalo o ju-goslovanskem vprašanju v nemških listih kakor dandanes. To je dokaz, da čutijo Nemci instinktivno, da je postalo to vprašanje že tako perece in grozeče, da je ni več sile, ki bi mogla preprečiti končno rešitev tega problema. Za to ne razpravljajo več Nemci toliko o vprasanju sa-mem, kakor o načinu, kako bi se dal ta problem resiti, da bi pri tem čim najmanj trpeli Nemci. V tem oziru je posebno zanimiva razprava, ki jo je v zadnji številki dunajske revije »Die Wage« priobčil dr. Slegfried vitez Schoppl o jugoslovanskem vprašanju. Dokazujoč važnost tega \T>raša-nja pravi Schoppl med drugim: »Brez pretiravanja lahko trdimo: hrvatsko-srbsko edinstvo je danes postalo želodčno vprašanje obeh ple-men, ki dejansko tvorita en narod. To edinstvo ni le misel, ki morda samo straši v glavah redkih akademikov, marveč je volja naroda, podkreplje-na po velikopotezni propagandi. Narod sedem in pol milijona duš, ki ima pred sabo še ves napredek in vso bo-dočnost, se ne da več trajno potiska-ti ob steno. Tn svojo voljo k življenju in svojo življensko silo so izdatno pokazali Hrvati in Srbi tekom zadnjih osemdeset let. Izza Časa Ljudevita Gaja ilirizem ni več tvorba fantazije, marveč je zgradba najbližje bodočnosti, za katero je bil kulturel-ni temelj položen z veliko resnobo in marljivostjo . . . In v tem poslopju se hoče nastaniti tuđi poldrugi milijon Slovencev! Med Slovenci se je pred nedavnim časom započelo gibanje, ki stremi za tem, da bi se tuđi Slovenci priklopili hrvatsko-srbskemu narod-nemu edinstvu. Dasi so v Slovencih posamni nasprotniki tega pokreta, ki se boje, da bi mali slovenski narod izgubil svojo samoniklost v novem jugoslovanskem narodu, vendar ni dvomiti, da so duševni voditelji tega naroda takorekoč v svoji celoti pri-dobljeni za misel narodnega edinstva in da tuđi delujejo za to idejo. Z iz-redno veliko delavnostjo in s smislom, izvirajočim iz praktičnosti, ki mora pri Slovanih vobce vzbujati priznanje, hočejo Slovenci uresničiti to idejo. O uresničenju te ideje se lahko vzričo nemalih razlik v jeziku in v kulturi upravičeno dvomi, eno pa je čisto gotovo, da se Slovenci z veliko resnobo in z brezprimernim samozatajevanjem trudijo, da bi izravnali ter razlike in da so z ozir. na višjo idejo pripravljeni za najdaleko-sežnejše koncesije na svoje brate Hrvate in Srbe. Izredna vztrajnost, s katero Slovenci svoj književni jezik izpopolnjujejo, daje misliti. Kar se nam danes še zdi varljiva zračna tvobra v mračni daljavi, se lahko v nekaj desetietjih pomakne v doseg-ljivo blizino , . . Kaj poreko Nemci k temu? Ali naj pripuste, da Slovenci 9S Sler. .SLOVENSKI HASOD-. *k 25. aprila 1914. Stran 5« vrasejo v to kulturno skupnost?...« Pisce je mnenja, da Nemci kai take-ga v svojem narodnem interesu ne smejo nikdar in nikoli pripustiti. Ker pa je rešitev jugoslovanskega vpra-šanja neodložljiva in ker obstoja ju-goslovanskanevarnost zaNemce samo v slučaju, ako se >Slovencem da dovolj Časa, da si ustvarijo jezikov-no-kulturni temelj za hrvatsko-srb-sko-slovensko narodno edinstvo in da za to idejo pridobe tuđi ljudstvo«, predlaga Schoeppl, naj se »v okviru monarhije poleg Avstrije in Ogrske ustvari takisto samostojen iugoslo-vanski organizem, ki bi naj obsegal vzhodni hrvatski del Istre, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, hrvatske in srbske pokrajine Ogrske, Bosno in Hercegovino.« To se pravi: v okviru Avstro-Ogrske se naj ustvari Jugoslavija, iz katere se naj izločijo Slovenci, ki se jih naj izroči Nemcem na milost in nemilost v popolno germanizacijo. Nov in originaien ta Schopplov nacrt sicer ni, značilen pa Je v toliko, ker nam priča,da se Ncnt-ci zavedajo, da morejo nemški most od Belta do Adrije zgraditi preko Slovencev samo, ako Slovence državnopravno ločijo od ostalih jugo-slovanov. Pripravljeni so torej Hrvatom in Srbom priznati državno samostojnost, samo ako Ie-ti žrtvujeio za to Slovence. Slovenci bi potemta-kem naj bili ona žrtev, iz katere bi naj v okvirju monarhije vznikla kot tretje državnopravno telo poleg Avstrije in Ogrske — Jugoslavija! S tem nacrtom so se avstrijski Nemci, kakor je nedavno tega razkril »Agramer Tagblatt«, že obrnili na hrvatske in srbske politike, a nišo našli za svoj projekt nobenega razu-mevanja. Prepričani smo. da se našim liubeznivim nemškim prijateljem, ki bi nas tako radi pohrustali s kostmi in mesom, tuđi v bodoče ne posreći speliati na svoj lim Hrvate in Srbe in jih pridobiti za svoje nacrte. Slovenci so sestavni del jugoslovanskega naroda, za to je jugoslovanska državna skupina v okviru monarhije mogoča samo ž njimi, nikoli pa brez njih ali proti njim. -T- O nepotrditvi izvolitve Ivana Hribarja v železniški svet piše tuđi glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatski Pokret«. Kakor je samo ob sebi umljivo. obsoja list čim naj-ostrejše to novo nečuveno dejanje avtsrijske vlade. -f- Osebne vestu Sekcijski svet-nik v poljedelskem ministrstvu dr. Maks Schescharg je bil imenovan za ministerijalnega svetnika. — Osebne vesti. Ravnatelja obrtnega pospesevalnega zavoda inž. Vladimirja Remeca je imenoval minister za javna dela za višjega ko-misarja obrtnega pospeševalnega zavoda v osmem činovnem razredu. — Naš članek »Jugoslovani in se-stanek v Opatiji« priobčuje v glavnih potezah >Hrvatski Pokret-, pravi pa, da se ne strinja povsem z našimi za-ključki, češ. da je vendarle mogoče, da so izvaianja »Polaer Tagblatta< glede opatijskega sestanka vendarle resnična. — Avstrijska avtomobilska alpska vožnja 1914. C. kr. avstrijski av-tomobilski klub priredi letos v dneh od 14. do 23. juni ja pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja poskušnjo avtomobilsko dirko, zvano »Avstrijska alpska vožnja 1914b pri-liki manjniške proslave odločil za Ti-voli. Veselica bode prirejena tako, da hode ustreženo vsakomur. PričeteK veselice je ob 4. uri popoldne, zve-čer ob 9. uri se bode pričel ples. Za slučaj ugodnega vremena je krasen vrt, a če tuđi bi kaj vreme ponagaja-lo, je pa na razpolago velika dvora-ra. Zato naj bode geslo vseh narodnih Slovencev: v nedelo 3. majnika na majniško veselico v Tivoli! — Ljubljanski športnl klub. Vsi člani tenis-igralci imajo v ponede-Ijek dne 27. t. ni. sestanek na klubnih igrisčih na dirkališču od pol 6. do 7. zvečer. Na tem sestanku se dolocijo igralni dnevi, sestavijo skupine itd. Ker se je oglasilo nekaj začetnikov, napravi se pri zadostnem številu nova začetniška skupina. Odbor prosi radi definitivne ureditve polnoštevil-ne udeležbe pri sestanku. — Pevska va|a »Zveze slov. pev-skih društev«, ki je bila razpisana za danes zvečer ob 8. v Narodnem domu, odpade. — Ravnateljstvo kmetiisko-ke-mijskega preskuiališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da trajalo uradne ure na preskušališču počenši s pone-dcljkom dne 27. aprila t. 1. od 8. ure zjutraj pa do 2. ure popoldne, kar naj blagoizvolijo stranke uvaževati. — Plakaterjem se odvzame pravica plakatiranje ako ne bodo od-stranjevali papirja, ki gat ttrgajo z reklamnih tabel. Tako Je sklenil vCe-raišnji gremij v svoji seji na pritožbo, da puste plakaterji z reklamnih Ubel strgaju J2|gp J3tp$*QP let*** M Ha. P u 1 j, realna gimnazija z itan-lanskim učnim jezikom, eno mesto za klasično filologijo, eno mesto za Ital. in hrv. kot glavn. predm., eno mesto za prostoročno risanje in eno mesto za telovadbo. (1914/15, 8. V.). Ora* diska, učiteljišče z ital. učnim jezikom, ravnateljsko mesto (takoj, 30. HV.). Knittelfeld, realka, mesto za verouk (1914/15, 15. V.). — Vozna brzina osebnih vlakov n Dotonjskl železnicl (proga Ljub-IJana-Novo mesto) se od 1. maja t. L naprej poviša od 30 km na 45 km na uro. V to svrho je ravnateljstvo c kr. državnih železnic vse odredilo, kar se je v komisijskem zapisniku z dne 23. junija 1908 za zgoraj navedeno povečanje brzine potrebnim spoznalo. Prečnice, ki se je o njih v Času od 6. do 8. aprila t. 1. vršil politični ob-hod, še nišo napravljene, vendar se bodo vsi v poštev prihajajoči železniški prehodi od 1. majnika t. 1. naprej ob prometu osebnih vlakov nad-zorovali po železniškem osobju, ki je o vlakovem prometu zanesljivo poučeno. To se daje s tem na splošno znanje ter se občinstvo opozarja na večjo previdnost, ki je vsled povećanja brzine potrebna pri prestopa-nju tirov in vestno opažanje svaril-nih signalov bližajočih se vlakov. Umri Je v Orteneku ondotni železniški postajevodja gosp. Janko Mramor v starosti 34 let. Vrlemu možu časten spomin! Poroka. Okrajni sodnik v Novem mestu gosp. Anton K u d e r se je crne 22. t. m. v Zagrebu poročil z gdčno. Katico S u t e j e v o, hčerko velein-dustrijalca gosp. Ivana Šuteja v Zagrebu. Čestitamo I Lampetova električna centrala za Dolenjsko. Iz novomeške okolice se nam poroča: Te dni^se je dr. Lampe v spremstvu očeta Štemburja v de-želnem avtomobilu vozaril po naši okolici. Kakor klerikalci zatrjuje, je šel pogledat v Luknio, kjer ima gosp. Seidl svojo električno napravo, ki jo je zgradil prejšnji lastnik g. Košiček in ki je bila narnenjena za razsvet-Ijavo Novega mesta, Kandije in sploh vse okolice, težeč£ ob napeljanem eiektričnem toku. Zdaj počiva ta naprava že več let. K življenju jo hoče zbuditi dr. Lampe, ki bi jo baje rad kupil na deželni račun, da bi elektrika svetila po Kandiji in Prečini, za kar bi obe občini prevzcle — garancijo. Tuđi za povzdigo dolenjskega obrtništva in industrije (katere je na Dolenjskem toliko!) bi se ta dolenj-ska »centrala« vporabila. Nenavadno lepega domačega prašiča je izpital Jože Strah, posesr-nik iz Sostra št. 35, občina Donrunje. Zival tehta 301 kg, obsega ima 192 centimetrov, dolga je 148 cm, visoka samo 75 cm, stara približno 1 in pol leta, stane 440 K. Prost ogled še neka] dni v prostorih g. Predoviča na Mesarski cesti št. 4. Boj za življenje, kinematografični igrokaz prve vrste y štirih delih z mad. Gabrielo Robinne in M. Aleksandre iz Comedie francaise v glavnih vlogah, kateri se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«, je velezanimiv nele radi napetega dejanja, marveč tuđi radi krasne ko-loracije. — Poleg tega predvaja se še krasna Max Linderjeva humoreska »Nikdar za šalo ne poljubljaj posla«. V torek »Trvdka se ženi«, senzacij-ska veseloigra v treh delih. Koristna prireditev. Kakor se !e že poročalo, priredi tukajšnja podružnica tvrdke Singer Ko., delniška družba šivalnih strojev, od 1. do 23, majnika v veliki dvorani Mestnega doma brezplačni učni tečaj za umet-no vezenje, krpanje perila in noga-vic ter šivanje. Obenem s tem tečajem bode od ponedeljka 4. do 23. majnika vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 6. ure popoldne otvorjena krasna razstava umetnih vezenin, izgotovljenih na izvimih Singer šivalnih strojih. Ker bode razstava nudila marsikaj lepega in ko-ristnega, ker si vsakdo lahko sam ogleda, kako se umetno vezenje izvr-šuje na šivalnem stroju, se slavno občinstvo danes opozarja na to prireditev. Kakor nam ie tvrdka Singer Ko. sporočila, se zgoraj omenjenega tečaja lahko udeležujeio ne le dame, ki že imajo Singer šivalni stroj, tem-več tuđi tište, ki še nimajo izvirnega Singer ali pa še sploh nobenega ši-valnega stroja. Vendar se je pa v tem slučaju potreba poprej zglasiti v trgovini tvrdke Singer Ko., delniška družba šivalnih strojev, Sv. Petra cesta št. 4 v Ljubljani. Več v inse-ratu. Mafnlkov semenj za kože vršil se bode v ponedeliek dne 4. majnika t. 1. in sicer kakor navadno, v skla-dišču tvrdke »Balkan«, trg. šped. in kom. del. družba, na Dunajski cesti St 33. Hmdii riraibi. DndM •▼. CIHU hi Metoda je nakazal gosp. Fr. Skerlec trgovec pri Su jJMiMHlrfi v Siov. OoriMlL Z K 90 v. To vsoto se je nabralo na od-hodu pri Sv. Trojici, g. Janžekovič 4 K 20 v, v veseli družbi v Benedič-kem vrhu 3 K 70 v. — Ciril-Metodo-va podružnica v Vrtojbi na Goriskem je priredila velikonočnl ponedeljek veselico z vprizoritvilo igre »Do-men«. Uspeh je bil zelo ugoden in je dal glavni družbi čistega dohodka 100 kron. — Med to vposlano vsoto je vštet dar g. Josipa Nemec, trgovca v Podgori pri Gorici, 10 K, in peka g. Valentinčiča iz Sorice 6 K. Posebno zahvalo zasluži g. Alojzij Vuk, poslo-vodja konsumnega društva v Vrtojbi, ki je izkupil za družbo s svojim po-žrtvovalnim delovanjem od brezal-koholične pijace 27 K 38 v. Tej vzor-ni podružnici slava! — Ker se ništa mogla udeležiti Žiherjevega pogreba, poslala sta B. F. Gselman pri Sv. Martinu 5 K. Neumorno deluje Ciril-Metodova podružnica v Trbovljah in daje vspodbudne vzglede rojakom širom domovine! Nabiralniki so vrgli ta mesec čistih 85 K 59 v. Slava! Prvenstvo je dobil nabiralnik v gostilni Goropevšek, posebno delavne so bile gospice Grebenčeve. Sokoli so na-brali po pogrebu pok. K. Pocivav-ška 10 K na predlog krožnega staroste br. Tauferja. Gdčna. Ocepkova se je vrnila k svojemu nabiralniku, a ^Slovenska mati« ga. Ana Dimniko-va je pridobila v nabiralnik 28 K. Zi-vela ta prezaslužna predsednica ženske Ciril-Metodove podružnice! Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi dne 10. maja svoj drugi peš-izlet v Žerovnico v gostilno gospoda Ivana Svetine, zraven postajališča. Vabijo se vsi prijatelji najbolj marljive podružnice na celem Kranjskem, na katero je lahko ponosen vsak član. Na vsporedu bode šaljiva pošta, petje, ples in prodaja dveh krasnih sobnih okraskov v znesku 40 kron. Vstopnina 50 vin. za osebo. Pri blagajni se bodo nahajale dvojne knjige, i. s. bele in crne, udeleženci se bodo vpisovali v belo knjigo, neudele-ženci pa v Crno knjigo. Zbirališče pri Jelenu na Savi, odhod točno ob 12. uri opoldne. Prosi se, da pridejo vsi v narodni nosi, gospodične kakor tuđi vsi fantje in drugi, da pokažemo, da smo pravi Gorenjci, ki ljubimo svoj slovenski narod. Vsak naj gleda, da dobi prijatelja za večjo udeležbo. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedoločen čas. Začetek ob 3. popoldne. Jurjevanje na Ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 26. aprila 1914 prirede ientjakobsko-irnovsld ter Sent- peterskl podružnici (moške In ienske) dražbo •▼. Cirila In Metoda. Izredne novosti. — Brez konkurence. Začetek ob 7. zjutraj, konec ob mraku. Brez vstopnine. Društvena nsznonila. Društvo za zgradbo in vzdrže-vanje Sokolske ga doma tel. društvu »Sokol II.« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 3. maja veliko pomladan-sko veselico na »Osojah,«. Veselica obeta nuditi posetnikom velik užitek. Omenjeno bodi, da bodo razven obi-čajnosti tuđi razni nastopi telovad-cev, telovadkinj, gojencev in gojenk »Sokola II.« »Osoje« bodo ta dan električno razsvetljene. Zato le vsi, ki čutite sokolsko, v nedeljo 3. maja na »Osoje«. Pevski naraščaj. Da se izpolni mnogim naše miadine želja po pevski izobrazbi, ki pa dosedaj nišo imeli prilike, da bi nadaljevali tamkaj, kar so si v svoji šolski dobi na pevskem polju pridobili, ustanavlja pevsko društvo »Slavec« pevski naraščaj, katerega namen je, mladino pouče-vati o pevski teoriji in zborovem pet-ju in do katerega imajo pristop va-jenci raznih poklicev. Naraščaju dala se bode prilika tuđi za večkratne javne pevske nastope. V naraščaj sprejeti ne plačuje nikakih prispev-kov in je pouk brezplačen. Vpisova-nje se vrši v nedeljo 26. t. m. od 3. do 4. ure popoldne in v ponedeljek 27. t. m. od & do 9. ure zvečer v »Slav-čevih« društvenih prostorih v Narodnem domu, I. nadstropje, levo. Slovensko zldarsko in tesarsko društvo v Ljubljani vljudno vabi vse cenjene izvršujoče in podporne čla-ne na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih g. Cundra (pri Perlesu) v Prešerno-vi ulici z običajnim dnevnim redom. Prostovotino gasilno društvo v Mottah opozarja vsa gasilna društva, katera se bodo udeležila običajne sv. maše pri sv. Florijanu v Ljubljani, dne IO. maja, da prijavijo vtaj ita 3. mato koliko wtA se la bo. do udeležile, da vemo zajtrk, kakor tuđi obed pripraviti. Druga leta bil je skupen zajtrk v Ljubljani, a letos bode v Mostah. Ker se bode ob tej priliki vršila velikanska slavnost na^ šega društva, zatoraj že danes slavna gasilna društva vabimo, da se iste; v čim največjem številu udeležite. — Odbor. Zlet gorenjske sokolske župe bo v Kranju dne 5. julija. Umetnost. Pred tretjim proizvajanjem Satt-nerjeve kantate »Oljki« v nedeljo, 26. aprila točno ob 5. uri popoldne bo pela gospa fiermsdorf - Bilinova štiri pesmi: a) Hummel; Aleluja; b) dr. Gojmir Krek: Misli; c) dr. Ooj-mir Krek: Intermezzo; č) Anton La-jovic: Pesem o tkalcu; gosp. operni pevec Ivan Levar pa poje: a) Anton Lajovic: Bujni vetri v polju; b) Anton Lajovic: Mesec v izbi; c) Fran Gerbič: Kam?; c) dr. Gojmir Krek: Pogodba; d) Emil Hochreiter: Naj-slajša služba. Od teh 8 slovenskih iz-virnih modernih skladb se 6 pesmi sploh prvikrat javno izvaja. Iz Postojne. V nedeljo smo imeli v Postojni izredni glasbeni užitek. Priredila sta namreč koncert dva najbolj nadarjenih in marljivih slovenskih umetnikov, gospoda R i j a -v e c (tenor) in T r o s t (violina). Ne bodemo ocenjevali njih zmožnosti, ker nismo strokovnjaki, reci pa moramo, da takih nastopov v Postojni še nismo imeli, pač pa si jih želimo še več. Obisk je bil povolien, vendar bi bil lahko boljši, zlasti nižji sloji naj bi se tuđi nekoliko bolj zanimali za umetnost in ne samo za zabave v veselih vinskih družbah. Vstopnina je bila tako malenkostna 60 v, da bi jo bil pač vsak lahko utrpel. Koncert so počastili s svojo navzočnostjo g. okr. glavar dr. Pilshofer z gospo soprogo, g. svetnik dr. Doljan, g. župan Lav-» renčič z gospo soprogo, gospodje železniški uradniki iz Št. Petra z gosp. prometnim kontrolorjem Froletom in gospo soprogo, gostie iz Razdrtega, Matenje vaši in bližnje okolice. Dvorano je prepustil g. Paternost brez-plačno, za kar mu iskrena hvala. Koncert je v vsakem oziru sijajno uspel in sta bila umetnika po vseka-koršnem izvaianju viharno aklamira-na. Občinstvo je bilo iznenađeno in naravnost očarano nad tako graci-joznim in finim izvajanjem posamez-nih točk. Drugi dan je bila splošna kritika, da enake prireditve in tako sijajnega nastopa še nismo imeli v Postojni. Mladima umetnikoma želimo najboljšo bodočnost in še mnogo enakih uspehov. Razgled po slovanskem svetu. — Slovenska narodna igra »Divjl lovec« v Belgradu. Preteklo nedeljo je belgradsko narodno gledališče uprizorilo Finžgarjevega »Divjega lovca«. Igra je bila skrbno naštudi-rana in dobro uprizorjena. V igri se je posebno odlikovala Ružena B r o-ž e v a in Sava Todorović. Bro-ževa ie igrala Majdo. Vglobila se je popolnoma v svojo vlogo in izvrstno zadela značaj slovenskega kmetske-* ga dekleta. Simpatična pojava, me^ hak topel glas, premišljena igra, vse to je učinkovalo, da je prišla njena igra do popolne veljave. Takisto od-ličen je bil tuđi Sava Todorović, kl je predstavlja! trdosrčnega in sko^ pega župana. Gledališče ie bilo polno. Igra je uspela v vsakem oziru. Najbolj je občinstvu ugajala godba —• slovenske narodne pesmi. — V po* nedeljek se je predstava ponovila. To pot je bilo gledališče popolnoma razprodano. Pripomniti je treba, da so igralci in igralke nastopili v Iepih slovenskih narodnih nošah, za kar se je v prvi vrsti zahvaljevati posredovanju našega rojaka dr. Nika 2u-paniča. V bodoči sezoni nameravajo uprizoriti na srbskem odru več slovenskih dramskih proizvodov, ševe«, da v srbskem prevodu. Srbi žele spoznati tako moderne, psihološko globoke drame, kakor tuđi ložje narodne stvari. No, Slovenci ne more-mo v dramatiki Srbom mnogo nuditi, a če jim naj kaj svetuietno, naj uprizore na primer Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, ki bi se pa morala odru primerno preurediti. — Proslava smrti Zrinjskega in Frankopana. V četrtek, dne 30. aprila ie obletnica mučeniške smrti hrvatskih velikasev Zrinj^ega in Frankopana v Dunajskem Novero mestu. Hrvatska akademska mladina v Zagrebu priredi ta dan veliko spo-minsko slavnost, katere se udeleže vsa zagrebška hrvatska in srbska prosvetna društva. Ob 8. zjutral se zbero prosvetna in pevska društva, hrvatski in srbski »Sokol«, šolska miatlna in vse ostalo občinstvo pred »Hrvatskim Demonu« adkukrt mm Stran 6. .SLOVENSKI NAROD0 dne 25. aprila 1914. 93 štev. sprcvodu napotijo na Kaptol k zadušnicom. Po zadušnicah bo v prosto-xih »Hrvaiskega Sokola« svečano-stna akademik, na kateri bo o Zrini-skem ifl Frankopanu govori 1 dalmatinski đfJavni poslanec dr. Ante Trcsić < Pavičić*. Zvečer bo sja^nostn;* predstava v« gledališču. N ne4el)b» dne 3. maja se prirede slične spominske slavnosti v vseh veČjih krajih širom Hrvatske. — Tuđi v Belgradu prirede veliko svečanost v spomin Zrinjekemu in Frankopanu. Na slavnostni akademiji bo go-voril hrvatski vseučiliški profesor iz Zagreba dr. Ferdo pl. Š i š i ć. Kaj pa na SlcFvcnskero? Tu se nihče ne gane, dasi bi baš mi Slovenci imeli do-voli vzroka, se spominjati smrtf Zrmiskcga in Frankopana, saj je ob-enern ž njima pogfnil tuđi slovenski plemić Ivan Erazem grof Tatenbah! — Ćeški učitelji na slovanskem Jugu. Pe*sko društvo praških učiteljev, ki si je priborilo ldp glas doma in v tulini, namerava poleti napraviti izlet na Balkan ter prirediti koncert v Belgradu in v Sofiji. Na po-■vratku z Balkana se baje ustavi tuđi v Zagrebu. — Od papeža odlikovan hrvatski umetnlk. Znani mladi hrvatski umetnik na goslih Zlatko Baloković je te dni igrat pred papežem Pijem X. in zbranimi kardinali v Vatikanu. S svojo umetnostjo je navzoče narav-nost očaral, da so bili nekateri kardinali do solz ginjeni. Papež ja nato spreie! Zlatka v posebni avdijenci, mu svojeroeno podelil visoko odliko* vanje — veliko zlato papeško kolajno ter podelil blagrcldv njemu in vsi njegovi rodbini. V imenu kardinal-skega kolegija je podaril kardinal Ril naldini Ztatku Balokoviću srebrno medaljo. S tem je karijera hrvatske-ga- umetnika povsem zasigurana. — O tesnejš! organizaciji juso-slovanskega Sokolstva so se po seji Vseslovanske sokolske zveze na Du-na]u o Veliki noči posvefovali starosta slovenske sokolske zveze dr. Or a ž e n, starosta hrvatske sokolske zveze dr. Car in nredsednik srbske sokolske zveze Z i v a n o • v i ć. Dosege! se ie popolen sporazum. Tekom štirih tednov pošljejo v Zagreb vse tri jugosiovanske sokol-sek organizacije po dva delegata. Ti delegati boda predložili sestanku konkretne predloge glede pretoplje-nja vseh treh jugoslovanskih sokol-zkih zvez v eno omanično celoto. — Proti proslavi Jana Husa. Prihodnje leto bo 500 let, odkcr so v Kostnicah sežgali na grmadi Jana Husa. Ves češki narod se pripravlja, da dostojno proslavi to obletnico. Ker ie bil Jan flus verski reformator in navdušen češki rodoljub, ta proslava dunajski vladi seveda ni prijet-jia. Zato je ministrstvo notraniih del prepovedalo snovanje *>Iiusovih dru-štev«. naučni minister Hussarek pa je pod najstrožjimf kazni zabrani!, da bi dijaki nabirali prispevke za liu-sove svečanosti, ali prodajali knjižice, katerih čisti dohodki so name-Tijeni za Husov fond. Te prepovedi so v vsi češki javnosti vzbudile veli-fcansko ogorčenje. — Vseslovanska sokolska zveza bo imela svojo prihodnio sejo v Ljubljani ob priliki ljubljanskega so-kolskega zleta. Te seje se bodo prvič udeležili zastopniki ruske sokolske zveze, ki ie bila v zadnji seji na Du-naju spreieta v sokolsko organizacijo. — Česfco - ruski stiki. Pred par dnevi se je vršil v Moskvi ustanovnl občnf zbor češko - ruskega društva pod imenom »Jan Hus«. Predsednik pe Svat. KoniČek, izdajatelj slovan-jskih koledar jev v ruskem jeziku. V odboru so: V. Bobrinskij, dr. Vergan, elani grof Witte in Oučkov. Društvo fco ustanovilo v večjih guberniialnih mestih odseke. K Husovim slavno-stim v Prago priđe deputacija. ili. Slouenski vsesaftolsM zlrt v Ljubljeni. Zletna vabila, kakor tuđi veliki lepaki, so razposlani. Vabila so se Tazposlala na vse slovanske sokolske Zveze ter na vse, v evropski telovad-ni Zvezi združene telovadne organizacije in sicer: Zvezi belgijskih gimnastikov v Antverpnu. danski Zvezi gimnastikov, Kodanj, dalje Zvezi franeoskih gimnastikov, Bor-deaux, angleški tdovadni Zvezi, London, švicarski telovadni Zvezi, Fribourg, Zvezi laških gimnastikom Rim, Zvezi luksemburških telovad-nih društev, Luksemburg, ogrski telovadni Zvezi, Budimpešta, nizozemski tcLovadni Zvezi, Harlem, norveški Zvezi telovadnih društev, Kristi-anifa, Zvezi romunskih gimnastikov, Bukarešta, švedski Zvezi gimnasti-kovf Karlbcrg. Zletni znaki dospe prve dni maf-nika v LRibljano. Predprodajo istih, frakor tuđi sedežev in vstopnic na te-lovađlšče prevzela je Ljubljanska kreditna banka v Ljubljan!, za Ćeško, Moravsko in Šleziio pa banka »po- |Ca]mU3ea proslata 19H. V Hcfcljo tae 3. a^dka v veliki dvorani V9Hest-nega doma". Govorijo drž. in dež. poslanec dr. VI. Kavnihar, dež. poslanec Adolf Ribnikar in zastopnik Zveze jugoslovanskih že lezničar}ev Iv. Škrjanc iz Trsta. Slovenci! Slovenski delavci in uslužbenci vseh strok, udeležite se shoda polnoŠtevilno! Popoidne ob 4. uri veli liila r A v hotela Tivoli. Spored: <*odba, pete, komični nastopi, srečolov, šaljiva pošta in ples. Vstopnina za osebo 40 vinari ev. Veselica se vrši ob vsakera vremenu. "~ Bazne stuarl. * Proti i. maju. \z Hcba poroča-30: Zveza severočeških industrijcev je sklenila, da odpusti vsakera de!av-ca, ki 1. maja ne bo ctelal. ter ga ne sprejme v de!o pred 11. majem. * Pisma kardinala Rampolle. Iz Rima poročajo: V Vatikanu so pre-ce] razburjeni. ker so se objavila pisma, ki jih je plsal kardinal Rampolla. grofici Parravicino. Rampolla obsoja v teh pismih uničujoči učinek pape-že\ih odredb. * Zaljubljeni Caruso. Iz Londona poročajo: Enrico Caruso je tožen za odškođnino 400.000 mark. ker je pre-lomil besedo. da bo poročii neko damo. Toži ga neka lepa 291etna damn, ki trdi. da n je dal Caruso pismeno obljubo. * Grozen čin. Iz Sarajeva poročajo: Kmetovalec Kirnje v Gabeli se je po ostrern prepiru pobotal s svojo ženo. Oba sta šla k spovedi in obha-jilu. Ponoči je Kunje prerezal svoji ženi in sebi vrat. Zapustila sta štiri otrcke. * Šviha med italiianskimi socijal-nimi demokrati? Iz Rima poročajo: Nacionalistični poslanec grof Foscari izjavlja v listu »Gazetta di Venezia«, da je bi! baje socialističr.i poslanec Todeschini v Trstu detektiv državne policije. Pozivlja posianca Todeschi-nija, nai ga toži. * Boj med stražnikom in tihotap-cem. Iz Sarajeva poročajo: Na cesar-skem mostu se je vršil v navzočnosti več sto ljudi oster boj med stražni-kom in nekim mladim tihotapcem. Stražnika, ki je bil v nevarnosti, da pade v vodo, sta v zadnjem hipu resila neki podčastnik in neki detektiv. Tikotapec je vrgel v vodo pet kilo-gramov težak zavoj. * Obsoien škof. Iz Luksemburga poročajo: Poslanci levice so *ožili škofa Koppesa zaradi njegove? t govora na katoliškern shodu v A'etzu. PredvČerajsnjim je bila izrečen raz-sodba, Škof je bil obsojen na ci esto f ran kov denarne globe in c esto frankov odškodnine vsakemu izmed 21 civilnih tožiteljev. Škof se je pri-tožil. * Sleparija z otrokom. Iz Krakova poročajo: Pred par tedni je kupila veleposestnica Sowa z ruskega Pol-skega dva meseca starega dojenčka ter ga sprejela za svojega. S tem je hotela dobiti premoženje svojega umrlega moža, ki je znašalo 250.000 rubljev. Dobila je izpričevalo babice, na podlagi katerega ji je neki duhovnik izstavil krstni list. Rodbina umr-lega moža pa je spoznala sleparijo ter dala aretirnti veleposestnico. * Cvetilce name^to gumbov. >EIegante Welt« poroča, da so si ameriški elegantni postopači izmislili novo posebnost. Kjer so se sedaj svetili v manšetah in na sprednji strani frakove srajce gumbi iz medlega zlata ali dragocenih kamnov, tam diše zdaj sveže cvetke, pritrjene z zlato žico. Videti se morejo klinčki. gar-denije, da, ćelo orhideje. Seveda se morajo ti »cvetoči gumbi« večkrat na dan izpremeniti. * Kttajski zakon. Na Dunaju ie pred par dnevi umri Kitajec Iin-Jon-Sang, ki je prodajal porcelanaste po-dobe. Umri je, ne da bi enkrat videl svojo ženo, s katero se je pred nedavnim poročil na kitajski način: Kupil jo je. Kupčijo so izvršili zanj njegovi starši. Poročna pogodba je bila pred pagodo pravoveljavno skle-njena. Kitajec se je nameraval jeseni vrniti na Kitajsko k svoji ženi, ki je zdaj vdova, ne da bi svojega moža sploh poznala. * Iz strička se norčuie. Grški jM/^r*! PBfl&lfr4 nik ife hii y^iaj.v! B^r^K Jinu in pri te) priliki je tuđi obiskal »svoj« polk v Postupimu. Glavna reč pri tem je bila zabava v oficir-skem kazinu. Govorilo se je med drugim o voiaški službi na Pruskem in Grškem. Nekateri oficirji so zatr-jevaii princu, da ima prebivalstvo na Grškem gotovo splošno mnogo manj dela nego na primer na Pruskem. »Toda, kaj pa mislite, gospodje,« je vrskliknil princ, ki je, kakor znano, nečak nemskega cesarja, »ćelo zimo imamo mnogo dela z zakopavanjem »starih« loncev, ki jih potem spo-mladi kot »starinske predmete« iz-kopavajo na Krfu v navzočnosti nje-govega veličanstva nemskega cesarja«. * Menica pruskega princa. V Berolinu je že dolgo znano, da sta-rejši sin kancelarja Bethinann-llol-w ega, 241etni pravnik, ne dela veselja svojim roditeljem. Pred kratkim je neka draždanska banka zahtevala od kancelarja, naj plača na 50.000 mark se giasečo menico svojega sina. Na menici je poleg poopisa mlađega Bc'hniann-Holwega paradiral tuđi podpis mlajšega cesarjevega sina, princa Joahima. Kancelar je spoznal podpis svojega sina, dvomil pa je o pristnosti prinčevega podpi-sa. Pokazalo pa se je, da je princ Joahini v resnici poir.agal svojemu prijatelju s svojim podpisom, ker je mislil, da bo sin vse povedal očeiu. Kancelar je stvar povedal cesarju Viljemu in menica je bila plaćana. * Ubogi šolski otroci. »Arbeiter Zeitung« poroča, da je ravnatelj me-Ščanske sole v Zennerstrasse v Hietzingu Orohmnnn izgnbil lani svoi poročni prstan, kar je njemu in njegovi ženi povzročilo največjo žalost. Toda pobožna srca si znajo polagati z molitvijo. Ker pa gospod Groh-mann, ki je velik krsjanski socijalist, ni zađosti zaupal učinku svoje molitve, tedaj je uporabil svoje mesto kot ravnatelj mestne sole, da pridobi ce!e čete pobožnih molileev in molilk za svoj izgubljeni poročni prstan. Dal je vsem učenknm svoiega zavoda ukaz, naj pridno molijo zanj, da zopet nnjde svoj izgubljeni poročni prstan. Će je imela ta molitev uspeh, ni sporočil učerkam. Na te] soli pa poucuje tuđi robožna.učiteljica Mele-na Michel. Tndi r>jo je zadala huda nesreća. Crknil ji je njen prelji'bi cu-cek, ki ga je prav materinsko ljubila. In tuđi ona je pozvala učenke dripe-^d mcbčanskega razreda, naj molijo za njenoga rajnl^&ga — psa. * Podkraljeva soproga pian1*-t-ka. V Berolinu biva zdaj ločena so-proga egiptovskega podkralja, kjer se je posvetila glasbenim študiiam. Namerava baje javno nastopati kot pianistka. Ta ločena soproga 32 Madžarka, grofica Torokova. Pod-kralj Abbas Hilmi se je seznani! z njo pred leti v evronskem kopalisču ter jo odpeljal v Kahiro. Lepa Madžarka je tam prestopila v mohamedansko vero in podkralj jo je vzel za po-stransko ženo. Dobila je ime »prmee-zinja Zobeida«. Enakomerno harem-sko življenje pa ji ni ugajalo. Lani maja meseca je zapustila princezinja Egipt ter se naselila na Koroškem. Najela si je vilo v Beljaku. Meseca avgusta pa se je pripeljal podkralj zu nio ter jo hotel pripraviti do tega, cia bi se vrnila. Toda to se mu ni posrećilo. Princezinja je ostala pri tem, da se ločita. To se je tuđi zgodilo, kar seveda ni delalo nikakršnih težav. Grofica Torokova, kakor se princezinja zdai zopet imenuje, je nato od.šla v Berolin, kjer se hoče torej izotra-ziti za virtuozno. Njeni prijatelji ji prorokujejo veliko umetniško bodoč-nost. Reklamo itna dobro. * Klerikalna Sardinija — ali sveta Johanca v laški izdaji. Krasno sliko s poklerikaljene Sardinije je mo-goče videti te dni pred sodiščem v Sassari. Imajo dela z dvanajstimi včarovnicamics o katerih strokovnja-ki baie sami ne vedo. je-li so slepar-ke, blazne ali bolne žene. Kakor pri nas na Kranjskem! Te babnice so okradle več nego 200 oseb, in kako! Glavna obtoženka je Rosa Aro, ki pred sodiščem neprenehema glasno moli. Osleparila je ćelo vrsto ljudi s tem, da je s svojo molitvijo pomagalu njihovim umrlim sorednikom iz vic. Koliko je za to dobila, tega se seveda pred sodiščem ne spominja. Nekemu jetičnemu je »izmolila« iz pljuč — se-dem diamantov! Za pet lir je obljubila nekemu siromaku daljše življenje, nekemu drugemu je to storila za dve liri. Stalnih taks ni imela. Seveda je vedno in povsod zabavljala čez zdravnike in trdila, da bolezni že zdaj nišo nič drugega, nego muke, priha-jajoče iz vic, v katere se pa zdravni-ki ne smejo vmešavati. Vse svoje ču-deže je delala ta »sveta Rozalija« s posredovanjem duš v \icah in \p pomagala tuđi že nekemu norcu iz no-rišnice. Zdravniki so namreč odredili, da se mora neki bolnik prepeljati v norišnico. Ker je pa babnica razglasila, da je bolnika hudič obsfdel, in ker je fanatizirano ljudstvo hotelo napasti norišnico, so morali bolnika iznustiti ia& .msamss* Ce ii tak bjt> varnf tožitclj, ki ji je dal denar, da mu pokaže zaklad, predbaciva to, pravi zaničljivo: »Teh par soldov, poslala vam bom vrećo zlata.« Eden izmed njenih klijentov je mogel za pet lir govoriti z mrtvimi, drugi je moral plaćati petdeset lir. Neki posestnik j? je dal 600 lir, da najde zaklad, neki voznik 1025 lir, da bi se rešil sodnega dne. Tuđi paznik jetnišnice v Ittiri je med njenimi žrtvami. Dal je »svet-nici« denar, da nazaj privede roparja Pittanu, ki je pobegnil iz ječe. Vsem tem ljudem obtoženka popolnoma mirnedusno odgovarja, da jim bo dala polne vagone zlata. Razprava bo trajali več dni. Prič je več nego sto. * Na Phosphatine FaHeres naj se domisli vsaka mati ob času odvaje. Po opazovanjih odličnih zdravnikov za tišti čas ni ničesar boljšega. Zlasti se zdravi razvitek kosti in zob ter normalna rast pripisujeta izključno izborni rediinosti tega sredstva. * Pritisk Krvi v glavo so ćelo v obupnih slučajih z vsakdanjo rabo kozarca prirodne »Franc Jožefove« grenčice orfpravili. Zdravniško vodstvo 15. c. in kr. avstro - ogrske bol-nišnice je ugotovilo, da se je Franc Jožefova voda vedno izkazala ne samo za dobro in zanesliivo odvajalno sredstvo, nego tuđi kot trajno ureje-valni pom.oček črevesnih opravil. — Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z minerahiimi vodami. TeiefORS^ in ^rzojouno Bolezen našega cesarja. Dcnas, 25. aprila. Dansšnji olici-lozni bulletin o cesarjevem zdraviu pravi: Nocoisna noČ je bila v toliko boljša, ker ie cesar v prvi polovici noči dobro spal In !e malo kašllal. V drugi polovici noči pa sja je motil po-gosto kaše!?. Apetit, čilost in spiošno razpoioženie kakor včeraj. Dunaj, 25. aprila. Privatno poro-čaio iz Schonbrunna: Cesar je do poinoči precej mirno zva\. Po polnoči pa cesar ni zatisnil očeša. Katar je neizpremenjen. Vročica se ni pojavila. Zdravniki se boje da bo nastopa-ioče slabo vreme neugodno vplivalo na razvoj cesarjeve bolezni. Dunaj, 25. aprila. Cesar je danes čcpoldne zaspal v naslonjaču ter spai eno uro. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 25. aprila. Začetkom včerajšnje seje ogrskega držav-nega zbora je očital grof Tisza po-slancu Vajdi, da je bil v zvezi z ruskim agentom-provokaterjem Ge-rovskim, ki mu je priporočal Duli-skoviča kot Rusa. Prišlo je do kratke kontroverze. Nato so se izvršile volitve v delegacije. Budimpešta, 25. aprila. V popol-danski seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala razprava o proračunu. Govorilo se je tuđi o izselje-vanju, o katerem je notranji mini-sier pravil, da nazaduje. Proračun notranjega ministrstva je bil sprejet v detajlih. Grof Karo!yi v Budimpešti. Budimpešta, 25. aprila. Grof xMi-hael Karolyi se je vrnil iz Amerike. Ustavil se je najprej v Požuiiu. V Budimpešti ga je pričakovalo 800 ljudi, ki so peli Kossuthovo himno. Ka-rolyi pravi, da bo po delegacijah zopet obiskal z večjim številom somiš-Ijenikov Amerike Nadomestne volitve na Hrvatskem. Zagreb, 25. aprila. Danes se vrše nadomestne volitve v Ludbregu in Vrginmostu. V Ludbergu kandidira Radić, kateremu bo vlada najbrže v zadnjem trenotku postavila kot proti-kandidata okrajnega predstojnika Medvedovića. V Vrginmostu kandidira Valerijan Pribičević, ki bo tuđi izvoljen. Proti njemu je ban. Zagreb, 25. aprila. V Vrginmostu ie bil soglasno izvoljen za saborske-ga posianca Valerijan Pribičević, profesor bogoslovja, ki je bil med glavnimi obtoženci v znanem zagrebškem »veleizdajniškem« procesu. Policijsko špicelstvo. Rim, 25. aprila. Nacijonalistični poslanec grof Foscari pravi v listu »Gazetta di Venezia««: Socijalistični poslanec Todeschini je bil za časa svojega bivanja v Trstu špicelj državne policije. Grof Foscari pozivlja Todeschinija, da naj ga toži zaradi obrekovanja. Dve ukradeni torpedovkL Pariz, 25. aprila. V toulonskem pristanišču sta izginili dve torpedov-ki. Kljub iskanju o njih ni sledu. Dognalo pa se je, da je ponoči dospel neki parnik, ki je torpedna čolna od- vedel. Angle&ka in f raneoska, Pariz, 25. aprila. Ministrs&i pred« tit parisiennu« članek,v katerem pravit Naše konference z angleškimi dr-žavniki so dognale, da se franeoska in angleška politika popolnoma stri-njata glede orijentskih in drugih vprasanj. Tripelententa ni se nikdar, boljšefunkcijonirala,kakor sedaj, njen koncert ni bil Še nikdar ožji. Franco-so-angleške slavnosti nišo samo sila-jen incident, marveč imajo bođočnost. Prisrčna ljubeznivosl, s katero ie sprejel franeoski narod angleško kraljevsko dvojico, je znamenje, da je entente cordiale pognala silne in trajne korenine. Stavka na Španskem. Bilbao, 25. aprila. Castniki in moštvo španskih trgovskih ladij je stopilo v stavko ter zapustilo ladje. Revolta v Coloradu. Trinidad, 25. aprila. Po krvavi bitki med stavkujočimi rudarji in državno milico v Coloradu se je milici posrečilo rudarje razgnati. Vojna med Zedintenimi državami tn Mehiko. Washington, 25. aprila. Predsed-nik Wilson je izjavil, da ne smatra, da bi obstajala vojna med Zedinjeni-mi državami in Mehiko. Amerikanci se bodo omejili na to, da t)oao t>bdr-žali Veracruz in okolico. Blokada ni proglašena. London, 25. aprila. Ameriška vlada skuša tu najeli ladje, ki jih hoče uporabiti kot transportne ladje in ladje za prevažanje premoga. London, 25. aprila. Iz \Vashing-tona poročajo: Predsednik Wilson smatra položaj za zelo resen ter bo predlagal kongresu, da naj proklamira vojno proti Mehiki. \Vashiagton, 25. aprila. Na mejo v Teksasu so odšla nova ojačenja. New Yorkt 25. aprila. Vstaška generala Villa in Carranza sta bila baje od Huertovih čet zajeta in odpe-ljana v zapor. riuertove Čete pusto-šijo kraie, kjer bi morala ameriška armada prodirati na mehikansko zemljo. Mesto Nuovo Laredo so z dinamitom razrušili. Razrušili so tuđi ameriški konzulat. New York, 25. aprila. Iz Mehike poročajo o velikih protiamerikanskili izgredih. Množica je na ulicah seži-gala ameriške zastave. Pred Huerto-vo palačo so se vršile demonstracije. Ljudstvo je zahtevalo proklamacijo vojne. Istočasno se je v palači vršila poroka Huertovega sina major ja Vik-torja, kateri je baje prisostvovala tu-, di žena ameriškega poslanika. London, 25. aprila. Iz Mehike poročajo, da je prišlo med Huerto in vstaši do popolnega sporazuma.Vsta-si imajo nalogo zasesti severno mejo in vdreti v Teksas ter organizirati malo vojno. Washington, 25. aprila. Senat je odobril predlog za mobilizacijo 50.000 prostovoljcev. Pozneje se bo mobiliziralo še pol milijona prostovoljcev. Mehikanske čete so zajele na severu 20 Amerikancev in nekega Angleža. Odpeljali so jih v Cordolo ter takoj ustrelili. London, 25. aprila. Iz Mehike poročajo, da namerava Huerta odložiti predsedstvo in prevzeti vrhovno po-veljništvo nad mehikanskimi četami. Predsednik bi bil v tem slučaju Por-tilos. Dogodki na Balkanu. Albanija. Tirana, 25. aprila. Knežja dvojica je dospela v četrtek opoldne v Tirano ter se je nastanila v vili Esad paše. Zvečer sta se knez in kneginja zopet vrnila v Drač. Drač, 25. aprila. Knez je sprejel demisijo naučnega minitra Turtulisa. Drač, 25. aprila. Iz Korice poročajo, da stoji v blizini Bigiste kakih 1000 vstašev, da udarijo na Korico. Atene, 25. aprila. Poslaniki vele-sil so ob enem z izročitvijo odgovora na grško noto storili ustmeno demar-šo pri grški vladi ter zahtevali, da se grške čete umaknejo iz severnega Epira. Ministrski predsednik Venize-los je izjavil, da bo takoj izdal toza-devno povelje. Atene, 25. aprila. Vojni minister je izdal na grška poveljništva v Epiru povelje, da naj se Grki pripravijo na takojšnji odhod. Grške čete bodo baje že prihodnji teden izpraznile Epir. Rekonstrukcija srbskega kabineta. Belgrad, 25. aprila. Kakor poročajo iz političnih krogov, bo kabinet v kratkem rekonstruiran. Zunanji minister bo pariški poslanik Vesnić, fi-nančno ministrstvo prevzame poslanec dr. Ninčić. Predsedstvo obdrži Pasić. Srbsko posodilo. Đelgrad, 25. aprila. »Pravda« poroča, da je že v kratkem pričako-vati zaključenja novega srbskega posolila 420 milijonov frankov. Posoiilo se bo porabilo na enake dele za zgradbo železnic in za oboroženje. ^tfifii^u ^l^ffip^n opirete se bGLJfi^* 9& itev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 2^*aprili 1914. Stran 7. klopilo bosanskemu hi romuaskemu železniškcmu omrežfcu Nota vefcesil. DunaJ, 25. aprila. V tukajšnjih di-plomatiCnih krogih se zatrjuje, da bodo velesile danes izročile v Atenah noto. DunaJ, 25. aprila. Poslaniki vele-sil so izročili včeraj grški vladi odgovor na grško noto, v katerem na-dašajo svojo pripravljenost, da dobe urki v Epiru primerne narodnostne koncesije in se tuđi meja pri Argvro-kastronu v zmislu grških zahtev po-- ravi. Velesile pa vstrajaio sicer pri prvotno doloceni rneji v okolici Korice. Glede Egejskih otokov izjavljajo \ elesile, da bodo vpfivale na Turčijo, u a dobe grški prebivaici na otokih Tnbros, Tenedos in Castellorizo vse ravice cerkvene in solske avtono-nifc. Glede ostalih otokov v Egej- kem morju veljajo sklepi londonske Aonference. Egejski otokl. Carigrad, 25. aprila. V informiranih grških diplomatičnih krogih se -atrjuje, da Je porta odkionila grški • ređlog glede ureditve vprašanja Egejskih otokov. Predlog dovoljuje, i a smejo turski konzuli nadzorovati ^toke v toliko, da se ne utrde. Turista vstraja na svojem prvotnem nacrtu, da zamenja otoka Kios in Miti-ne proti Dodekanezu ter hoče dati drški gotove ugodnosti za trgovino. Gospodarstvo. — Kreditno društvo Mestne tara-rflnice ljubljanske je imelo dne 15. . m. pod predsedstvom gospoda Fr. X*av. Sfareta svoj 6. redni občni zbor. Iz poročila, ki ga je odbor po-iai o svojem delovaniu. in iz račun-<:ega zaključka za preteklo ieto je -v>sneti sledece: Do konca leta 1913. : naraslo število društvenih članov -a 211. Vsota izrabljenih kreditov je ih koncu poslovnega leta znašala 1.088.749 K 34 v, ves denarni promet -n je znašal 2,369.014 K 9S v. Novih reditov se je preteklo Ieto dovolilo 2 v skupnem iznosu 190.700 kron, ' 1 članom pa so se krediti zvišali kupno za 30.700 K> Društveni var-ostni zaklad je do konca leta 1913. 3rasel na 132.662 K, rezervni zaklad a na 27.673 K 87 v. Čistega dobička * bilo 10.466 K 56 v. Ker pripada po-jvica tega dobička rezervnemu za-lađu, se ta zviša na 32.907 K 15 v, ^ar znaša 24Sc/c varnostnega zakla-;.i. Občni zbor je vzel poslovno po-•eilo kakor tuđi poročiio računsko-rregledovalne komisije vdobruie na nanje ter izrekel hramlničnemu ^ravnemu odboru zahvalo za naklonjenost napram društvu, sobito pa \isanje denarne založbe na en mili-n kron. Nadalje se je izrekla zahvala tuđi društvenemu pra\Tiemu kon-zulentu, g. dnu. Fr. Novaku za njegovo uspešno sodelovanie v korist društva in hranilničnemu urađništvu za vestno in marljivo oskrbovanje društvenih poslov. Od izstopivsih 7 dbornikov jih ie bilo 6 zopet izvo !*enih v odbor, nanovo pa je bil izvo-Men g. Peter Štepic. posestnik in go-"ilničar v Spodnii Šiški. Po občnem /'-oru se je odbor takoj nanovo kon-Mituiral ter izvolil za predsednika zopet g. Fr. Ksav. S t a r e t a, za ix)dpredsednika pa g. Engelberta Franchettija. — Tečaj za strojna popravila in avtogensko varenje, katerega priredi Zavod za pospeševanie obrti skupno •i c. kr. državno obrtno solo, se bo -adi nekaterih zadržkov otvori!, ne akor objavljeno 27. t. m., temvec v onedeljek 4. maja točno ob 9. uri do-; oldne na tukajšnii c. kr. državni brtni soli. — Nemška umetna obrtna raz-^ava se vrsi v Brnu in se interesen- opozanajo nanjo. — Konkurenca Soluna ?n Belgrada. Za Jugoslovane avstrijske monarhije ima ražen plovitve po Dona-vi v bodočnosti velikanski pomen Trst, za katerega se zdaj Jugoslovani z vsemi silami bojujejo proti združeni Italijanom in Nemcem. V Trstu dločujeio danes bolj narodnostno iolitična vprašanja nego gospodar-ka. Popolnoma drugo razmerje pa ' i bilo izzvano v Solunu za Srbsko, v rednjo Evropo in Grško med minu-»in sedanjo izvozno in uvozno polico. Srbska, ki stremi po svobodnem :rinskem ozemlju v solunskem pri-anišču, je zasledovala svoje nacrte transportni politiki na kopnem pro-nadvladi pomorskega transporta. rbska ima zdal svoj lastni carinski rad v Solunu in lahko spozna, je-li iU koristi trgovinsko razmerje na- pram Avstriji in Nemčiji v Izvozu ali uvozu, ali bi pa morda ne bili n|ene-mu gospodarskemu napredku korist-nejši novi stiki z Italijo, Tripolitaniio, Malto in Malo Azijo. V vsakem oziru hoče Srbska do&eči hnančne uspehe, hoče zviSati donosnost novih želez-nic ter si ustvariti samostojno izvozno in uvodno politiko. V to svt-ho pa potrebuje naravnega in zgodo-vinskega trgovskega središča, ki je bil do balkanske vojne Bclgrad. Vsled velikega novega srbskega ozcmlja se je pa zmanjšal pomen Belgrada kot trgovskega središča in pojavil se je Solun, ne samo kot pre-vozno mesto evropskega blaga v Grško in Turčijo, marveč tuđi v Srbsko. Naravno je, da je to spoznanje porajak) ćelo vrsto mnenj in uvaže-vanj. Nekateri krogi so ćelo očitali srbskemu trgovinskemu ministrsUn, da premalo pazi na grško invazijo v novo Srbsko. Obsežno in nadrobno je obrazloži! vprašanje Solun-Belgrad dr. Košta Jovanović, tajnik trgovinske zbornice v Belgradu. V »Trgov-skern glasniku« piše: Za Srbsko je najvažnejše vprašanje bodočnosti njene trgovine Dočim se je do ne-davnega stiskala okoli Donave, se je danes razširila do Egejskega morja, v katerem je izhodišče Solun. Tu takoj nastaja vprašanje: kako bo uč*in-kovala teritorialna izprememba na trgovino novih ozemelj in na zunanjo trgovino ćele Srbske, ki se }e vodila iz Belgrada? Če ostane Solunu trgovina z Makedcnijo in Staro Srbsko, tedaj bo Belgrad ovi ran v razvoju in lahko popolnoma izgubi danasnjo trgovinsko važnost. Belgrad ni samo srbsko trgovsko sredtšče, marveč tuđi kulturno in sploh narodno. Če izgubi Belgrad trgovsko prvenstvo v Novi Srbiji, sledila bi temu gospo-darskemu razdvojenju tuđi kulturna škoda. Trgovinsko spojenje stnrega ozemlja z novim v Belgradu je eno izmed najvitalnejših vprašanj srbske narodne politike. Naj se li nova Srbska gospodarsko razvije, mora za to skrbeti Belgrad. Če pogledamo bliz-je to deistvo. tedaj vidimo, da mora Belgrad tekmovati s Solunom na podlagi vlog, ki sta jih igrali ti dve mesti v preteklosti. Gre predvsem za srbski izvoz in uvoz. Belgrad je bil dozdaj glavno izvozišče zeleniave, Češpljevnlaka, češpelj in mesa. Solun je izvažal srbsko živino, tobak, bombaževino, mak, moko, ovce iz bivše turske Srbske. Današnji položaj prav gotovo zviša srbski izvoz čez Solun, predvsem zato. ker se iz-preminja razmerje napram Avstriji in Nemčiji. Če bi se zboljšali odnosaji med Avstrijo in Srbsko, izpremenil bi se srbski izvoz v prospeh Belgrada. V uvozu pa je Belgrad tekmoval s Solunom. Uvozno blago za Srbsko ni vezano na način transporta, kakor izvozno, ker so to večinoma industrijski izdelki. Ugodnost pomorske-ga transporta je govorila za Solun, toda vendar je imel Belgrad znaten del uvaža. Leta 1911. je znašal uvoz v Srbsko 115,425.000 dinarjev; od tega so šle čez Bel^rad stiri petine in čez Solun ena petina. Če se ne izpre-mene politične razmere, poide uvoz iz Avstrije, Nemčije, Švice zopet čez Belgrad, ravnotako tuđi uvoz iz drugih držav. Nekateri industrijski izdel-ki pojdejo navzlic temu čez Solim v Srbsko. Za Srbsko ne preostaja iru-geea, nego vzdržati izvoz dež nih pridelkov po Donavi, ki se more az-širiti tuđi na živino, toda navzlu te-rnu si obdrži izvoz Nove Srbske Solun. Pomen Soluna bo naraščal s ro-tisrbsko politiko Avstrije. Uvc;^ v solunsko pristanišče Ie znašal leta 1910. 120,983.000 dinanev. Od tega je uvedla Srbska za 2,692.000, Av-slrija za 14349, Nemčija za 14,304.000 dinarjev. Za izvoz v Novo Srbsko se pod turskim gospodstvom sta bila Belgrad in ostala Srbska brezpomembna. Leta 1911. je Srbska izvozila moke za 2,800.000 dinarjev in blaga za oblačila za 130.000 dinarjev. Iz Soluna pa so v tem času uvozili v danasnjo Novo Srbsko za 42 milijonov dinarjev, dočim je znašal ves uvoz v danasnjo Novo Srbsko 50,000.000 dinarjev. Napram temu se je izvoz iz Belgrada in Srbske v novo Srbsko zvišal v naslednjih letih, tako da je leta 1913. dosegel 40.000 ton. Z zgradbo železnic, spoznanjem trgovinskih razmer, mirnim in ure-jenim razvojem Belgrad danes gotovo ne izgubi svojega trgovinskega pomena tako v zunaniem kakor no-tranjem oziru. Da obdrži nadvlado. da zniža vpliv Soluna, mora imeti urejeno organizacijo potnikov, okus-ne cenike in pomoč pri filijalkah srb-skih bank in velikih tvrdkah. Ljubljani ■rrtl« |«k«ll |«s«Mll teU ¥ L|mkl|«al Vas pozivna, da se ▼ Čim največjem štcrilu udeležite na-stopa pri vsesokolskem zletu. Ker pa jezdecem, ki nišo člani jezdoega odseka vftaj 3 mesece pred zletom ne bo dovoljeno nastopiti, se Vas pozitlja, da še tekom tega meseca pristopite k jezdnemu odseku. Pismene prijave naj se pošljejo na naslov : A4. F#t#k*r tajnik jezd odseka Lj Sokola, 8y. Petra nasip it 2. Poslano.*) Pozor odjemaicl drož ali kvasa! Na »Poslano« v vašem listu z dne 20. t. m. Vam moram pojasniti, da tuđi jaz sedaj prodajam spiritne dro-že po 1 K 20 vin. v Ljubljani in okolici na dom postavljene, katere drože so preje samo 1 K stale, in te vrste drož izdeiuje 24 tovarn, iste mater-čine žitne drože pa samo edtno ena tovarna, Maks Springer na Du-iiaju. Materčine žitne drože iste to-varne, katere gg. pekarji kot stro-kovnjaki dobro poznajo, pa morem Ie jaz cenj. odjemalcem ponuditi po 1 K 40 vin., ne pa druga izdelovalnica drož tu, katera v resnici ni v zvezi tovaren na Dunaiu. ki so sploh zvl-šale cene drož. — Pri pošiljatvah po pošti staneio Špiritnc drože od mene samo 1 K 30 vin., torej se vedno ugodnejša cena kakor konkurenčna ponudba. Priporočam se za cenj. naročila ter jamčim za dobro in točno po-strežbo in belježim z odličnim spo-štovanjem (1546) Maks Zaloker. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor določa zakon. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družtio: Anton Puntar v Zalem logu pri Zelez-nikih 2 K in T. Mencinger, trgovec v Ljubljani, 6 K. mesto venca na krsto gospe Helene Šmuc. Skupaj 8 kron. Živeli nabiralci in dar oval ci! Današnji list obsega 20 stranu Izdajatel} in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk ^Narodne tiskarne«. Xa prebivale« mest, nradnlke Itd Proti tC/ikočam probavljan ja in vsem nasledkom mnopeei sedenj^ fn nnpornega duševnega dela je uprav neohhodno potrebno domaće zdravilo pristni „9ioll«ov S6idlltx praiek,** ker vpliva na preživi janje trajno in uravnovalno ter ima o1aj«evi!en in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzctji razpošilja to zdravilo vsak dan lekanrar A- MOLL, c. in kr. dvomi zalagntelj na DUNAJV, TrokUrabea t. V le-karnah na dežeil je izrecno zahtevati Moll-«v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 25 Hrvatska piiiiijt Kopališča: Bakar, Cirkvenica, Jablanac, Karlobag, Kraljevica, Novi, Selce, Senj, Prospekte in navodila daje v9SftV6E hnr. kmpmliita na Jafruikta m*raM ravnateljstvo: Wmwh Meteorolositno porodio. VI«Di oai a^jca StT2________Sfrtijt tntm\ tlak 7H ■■ - Y>BJ> f mm £Ž _________ 24 2.pop. 738 1 21*0 si. jvzh. 'del.oblač. „ 9. zv. 738 5 10 9 si. jug pol.oblač. 25. 7. zj. 738*2 8 0 sL zah. oblačno i i Srednja vCerajSnja temperatura 13'£°* norm. 11 0*. Padavina v 24 urah mm Q-Q. Borzna porodila. LlmMluaka wKreditna banka v Ljubljani*- Uradni kurzi dun. borze 25. aprila 1914- •"-iitial papini I Hunt Wac#fl! 4*/« majeva renta . . « • • 81*75 81*95 4*2»/t srebrna renta . . . ♦ 85 30 85-50 40/0 avstr. kronika renta • . 82- - 82-20 4" 0 ogT kronska renta . , 80 60 80 80 40 0 kranjsko dež. posojtlo . — •— 89-— 40 0 k. 0. čeSke dež. banke . 87*75 88*75 SreCke \z 1. 1860 ">/• ." . V . 432-— 442 — ff „ „ 1864 .•«•... 670*— 680 — „ tiske........ 291-— 301--. - zemeljske I. izdaje . 277-— 287'— „ ,f !!. „ . 242 50 250 50 „ ogrske hipotečne . . 226*50 23650 „ dun. komuna'ne # . 463— 473-— „ avstr. kreditne « , . 474-— 484 — ljubljanske..... 58*50 64*50 „ avstr. rdeč. križa, , 1 51*35 55 35 „ ogr. „ „ • . 28 75 32 75 n bazilika ...... 25-50 2950 t, turske ... 4 ... 21975 222-75 Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 404'— 406*— Avstr. kreditnega zavoda . 608 PO 603*90 Dunajske bančne družbe . 513*50 514*50 Južne Železnice ..,„.. ^»6*— 97*— Državne železnice.....: 69650 697ZO Alpine-Montan....... 81090' 811*90 Češke sladkorne družbe f , 300 — 1 30?*— Živnostenske banke ♦ » , . 269*75 270*75 ValMte. Cekini ....,,.;«. 11-38} 11*43 Marke ...*«*#... 117*50 i 117*70 Franki . • . • , i . « . . ; 95S*>' 95*7*5 Lire ...., i ,.,..!! 05 05 i 95*25 Rublji ..,♦..,,.. il 252*12 j 25312 Žitno oene v Budimpeiti. Dne 25. aprila 1914. Termin« Pšenica za maj 1914. # . za 50 kg 12 93 Pšenica za okt. 1914. . . za 50 kg 12*75 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 9*13 Oves za oktober 1914 . . 2a 50 kg 7*95 Koruza za maj 1914 . . - za f>0 kg 6.90 Koruza za julij 1914 . . za 50 kg 7 06 I Mesto vsakega posebnega obvestila. I V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vtst, da je naš iskre-noljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak, gospod Janko Mramor ieleuiUkl postafenaćelalk I včeraj po daljši zelo mučni bolezni v I 34. letu starosti, previđen s sv. zakra-I menti, mirno v Gospodu zaspaL I Pogreb dragega rajnika bo v ne-I deljo, dne 26. t. ra. ob 4 popoldne I iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. 1617 Ortnek-Ljubljana, 25. aprila 1914. I Žalujoči rodbini: Mramor in Slapničar. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. Spreimem Wi|en!a tuđi začetnika, 1627 za mesec maj v svojo pisarno. Dr. Ivan Rudolf. odietDik v liotiiiiati. \ Zahvala. Globoko ganjeni po plemenitih dokazih naklonjenosti in sočutja izka- \ zanih ob priliki nenadomestljive izgube nepozabnega soproga, očeta, ozjjoma ] strica, gospoda I Alojzija Schober stroj e vod ja južne železnice v pokoju 1 I štejemo si v dolžnost izreci svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so i na kakršenkoli način počastili spomin dragega rajnika. 1 I Zlasti se zahvaljujemo pokloniteljem prekrasnih vencev in cvetja v 1 I obče vsem, ki so spremili svojega prijatelja, znanca ozir. stanovskega tova- I I risa na njegovi zadnji poti. 1620 1 Ljubljana, 24. aprila 1914. I taluloči ostalU Zahvala. Povodom hude, nenadomestljive izgube, ki nas je zadela i s smrtjo naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge ozin naa- j tere, gospe I Jeanette Ivankovich roj. Več | so nam bila izkazana sožalja ob tej težki uri v veliko tolažbo. I Prosimo, nai za to vsi sprejmejo najiskrenejšo zahvalo. I Dnnai-Ljubljana, 25. aprila 1914. 1614 I Redbina Ivankovich. I I ZAHVALA. Za vse blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam v toliki meri I 1 došli povodom izgube naše dobre matere, stare matere, sestrei tašče in I i tete, gospe I Helene Šmuc se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. V prvi vrsti pa izrekamo zahvalo I gospodu pođpolkovniku Braindelnu, vsem gospodom častnikom, pod- I častnikom in ostalemu moštvu 17. pešpolka. Dalje Sentpeterskemu gosp. I župniku za tolažilne obiske. Ravno tako slavn. teiovadnemu društvu I Sokol I. ter pevskemu društvu Slavec za ginljive žalostinke, kakor tuđi I vsem, ki so blago pokojnico v tako obilnem številu spremili k većnemu I poCitku. 1621 I LJUBLJANA, dne 25. aprila 1914. I tatailoil oitalL I Soiiist agenti -lovek ne more, ali iz stvari, ki ih vsak dan vidimo, se lahko marširaj naučimo in si lahko oiajšamo živ-iienjsko pot in jo napravimo prijet-:iejšo. Bog nam je dal oči in ušesa, i da vidimo in slišimo, kako se zadrže drugi izkušenejši Ijudje ob različnih neprilikah, ki nas lahko zadeneja Ako imamo oči odprte, vidimo, da mnogi Ijudje pri izpahnenjih, opeče-ninah, oteklinah, izvinenjih, trdem vratu, oslabelosti udov, bolečinah, tresenju telesa, onemoglosti mišić rabijo Fellerjcv rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa - fluid« in iz tega bi se morali mi učiti. Našim bralcem bi bilo znabiti za-nimivo izvedeti, kaj piše zdravnik dr. Cm. Burger na Dunaju, I., Lugecfc 7, o Fellerjevem »Elsafluidu«: »Poro-čam vam z veseljem, da so Vaš »El-safluid« rabili z- najboilšim uspehoin pri revmatičnih bolečinah in me prednosti tega bolečine tolažečega, blasodišečega izdelka navalajo, da ga bom rabil §e zanapre].« Na tisoče podobnih zahvalnic potrjuje, da je pri bolečinah vseh vrst, oslabljenju, migljanju pred oč-mi, onemoglosti itd. Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid« neprecenljivo doma-če zdravilo. Na] bi ga ne manjkalo v nobeni niši! Tuđi želodčnih neprilik, težkega telesnega odvajanja, pomanjkanja te-. ka in napenjanja ni puščati 2 nemar, ampak jemati je treba, da to odstranimo, Fellerjeve odvajalne rabarbar-ske kroglice z zn. »Elsa kroglice^; -•-■. ----- =■ . ,-«.^ . -• ^ ■ osipalnike, okopalnike, nove travniške brane s I zvezdnimi členki, ki ae med delom sami snažijo, I kosllne strofe I „Me Carmick", „Deerina;" I in „Zmaf" in sploh vse stroje I in orodje za poljedeljstvo I :: po znliant cenL s I Karol Kavšeka nasled. I Scbneider & Verovšekl trgovina z ielezoino ia poljedelskimi strofi I j Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.1 ! Otvoritev nove mesnice! I Zahvala in priporečito. ( Svojim cenjenim ođjemalcem in p. n. obČinstvu vljuđno ' naznanjam, da bom otvoril dne 4. maja t. I. ! novo (šis'jno) mesnico 1 y Voljovi ulici štev. U (Zctinovicheva hiša). j l] Obenem naznaniam. đa bom OpnstU SVOjO pođrsialeo ( B8 Tršaltd cesti št. 2, pač pa išli podružnico na \mm li si. I ^ ter jo neapremenjeno dalje vodil. ^ Svojim cenj. dosedanjim ođjemalcem se iskreno zahva i ljujem za do sedaj mi izkazano zaapanje ter zagotavljaiL 1 stare, kakor tuđi nove odjemalce, da bom po3trezal z vedao ^ svetim mesom pitanih volov« O tem se bo slav, občiustvo lahko prepričalo. i Jil ne Tsebuje — kljub svojerru hitremu učmku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. GottSieb Voith DUNAJ 111.1. \ Naproda] po vseh trgoviaab* I CORCEUfl igO VLŠti^ FRI2Hffifl O Mft^\ l*OLJ5A SEDANjOSTI X-^ A.gOREC LJUBLJAHA HftRljE TERE Zl|€ tESTA 5T ^ HOVI SV« NOSPROfi K0LI7EJA ZAH IFVA|fE PRVI 5L0\/.CENIK * HREZPUĆH© ^ ; Krapinske lite (BnrašRo.) Polasalla In prospekte d«{e sattonj ravnateljstvo. zdP3uijoppotin,PBv-mofizeni, iscliias. Modni salon- 911. Sefiej-Strnaff priporoča cenjenim damam 1178 ; slamnike le najfinejše izvršhe. : Žfibu klohuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilmce. Prav sako dobro ko -zrnata kava diši ob * pravilni pripravi « edino popolni kavini \ nadomestek: ' ', Kathreinerieva IKaei&pova sladnakava. Sam z dobrim mlekom in malo sSadkoriem -, zauiit, je prisni 1 Kathrefner « pUao J«;.OOO odkupnine. Ko sta dobila od Villc dovoljenje, da se smeta odpeljati nro-ti meji, je vlak na postaji Montezuma došla lokomotive, na katen ie bio več Villovih častuikov, ki jih je v dil eksmaderistiški poslanec AVgruel Ronqui!lo. Ti so izvlekli oba rroža iz vlaka ter ju postrelili pred očni j.a-sažirjev. Slučaj Bentonov je dovol znan. Da Villa za ta slučaj kazni ne ude, za to ima besedo sira Eduarda Hreva pred angleškim parlamentom. Ha bi pa bile kaznovane vse njegove besti-alnosti, za to ni kazni pod solncem. Škodljivosti ribjega olja sov Scottovi emulziji premagane Navadno nbje olje, če-tudi dragoceco jačilo, ima toliko neprijetnosti, da je večkrat treba njega rabo cpu?titi. Odrasli in otroci ne čutijo pogusto upravičenega dopora proti njegovemu olcuiu, nego ga dostikrat zaradi težke prebavnosti tuđi ne morejo lahko pre-naŠati. Drugače pa je s Scottovo e nul-zijo rib;ega oljs, ki ni nič drugega nego okusno in lahko prebavno napravljeno nbje olje. Po prehUlraln, *rl opeimo]« moči, Otaikoćenam doMvanl« tob, ok okr«-Tanja, ob aetai rasti kosti pri otroklk, pomanikmm)« teka it*. že desetletja pre-izkušena Scottova emulzija izborno služi Ccna originalni steklenici 2 K 50 *- Dobivm se po vaeh lekarnah. Proti Tpoiiljttvi Ro v t pismenih tnamkah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE, d. i. o. m. na Donaju VII. aklicevaje »e na nai list enkratno vpoitljater pois-kaSnjo od k ke Ickarne ftfaMa%M*tft P" vsc^ katarih ozorav- sopil in tfaov wnlt, • • V • Dobiva m po v»eh trgoviaah S«zi|«i tS. bmI« *• ******** Potetme MtttepUćne UaimHii sestavin praškega domaćega zdravi-la iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvor-nega dobavitelja v Pragi, so vzrok uspešnernu učinku na hitro zaceleaje različnih vrst ranitev. Mazilo je izborno za pokrivanje ran. ker jih va-ruje vsakega onečišćenja, jih hladi in blaži bolečine. To izborno domaće zdravilo se dobiva tuđi v tukajšnjih lekarnah. I. A. Za zdravje želodca! tjfol® ga ni! po n|em ti jed diii, telodec se opeia la til^va ne boli! Zahtevajte izrečno „FLORIAN!-Zavračajte ponaredbe! Postavno varcvaao. sosptosno priljubljeni ker so nedos^ni v teku in trpešnosti* /jlagovelite si jih i ogledah ahzahtc- /d| vajte cenik- Jm Karei Čamernik & Ko. Specijalna trgovina s kotesh av-iGmobili, motorj i in po sam. deh ^[shamčna delavnica in garava Ljubljana Dunajska cmsta $t. 9—12 ¥ 7 • FW^A^m Z^\£\L v el«gantni obliki priporoča VlZliniCc Narodna tiskarna. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent AViedermann« je edina in najuglednejša prilika ža dober za5lužek,poukbrezplačen, trajno delo sigurno Ker delara brez agentov, so cene veliko nižje. Mpirajte dmab inAistrijo! Stara nogavica aa ceno podplatniaiol Moderna ročna dela in materijal i I TazE&ine — primerna darila Mri T\ JT Wi II |# za neveste. — Predttskarlja. IJlILl\lfl% Vezenje na roko in stroj. [ ' PSisiranje. Li«Wi«a, KoHBresui trB 7. . ^ ^^ ^± . | ______________________________________________________________________________________________________! i Slavnemu občinstvu vljudao naznanjam, da bodem letos o priliki 25Setn:ce obstoja svoie tvrdke prodajal V kakor ure, ^eritlce, obeske, prstane, = ahane I. f. £. = po z&atsio zntžanllE cenah, Edina zaloga najbeijših ar z listaš zmmko ,JUp". Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova deia. J^r ——____ ^^m jisvelir in tr^ovec LJUBLJANA, Weifova ulica štev. 3. Priporoča se specialna trgovina, za gospode in dečke J. KETTE Ljubljana Frmica Jozefa cesta št. 3. ( RAOIUM STRAPAZ-IN TKANINE tovarne B. SPIEGLER in SINOVI Hronov ta izdelme iz aijfisejSe Amerika-preje, ter v lepoti io trpežnosti &e- prekosljive. lauja prednost, da ostine|o v perilu snežnobele ter so znatno cenejc kat konkarenčni izdelki. Dobivajo se v poljnbni širjavi in debekttti za rsakevrstno životna ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. CIUHA, LJUBLJANA ——g? Pod Trančo- ===^= -* Za^atovajto »M.mr*m sa pi»alw pt^iskaiaja. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD«, dne 2& april« 1914, 93 Stev« Poslano4) IZJAVA. Podpisani Fr. Ks. Stare sem na Blavnostnem zborovanju deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani dne 30. Junija 1913 v svojem govoru oštro kritiziral vodstvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu; očital sem zavaroval-Dici pristranost in zapravljivost. Imel sem pri tem pred očmi skrajno nezadovoljnost delavcev in podjetnikov na Kranjskem, da je se-dež zavarovalnice v Trstu ter hotel opozoriti javnost in kompetentne j faktorje na našo zahtevo, da se usta- i novi posebna zavarovalnica ali pa j podružnica iste s sedežem v Ljub- ; Jjani. Cisto gotovo je, da so združene za kranjsko prebivalstvo posebne neprilike š tem, da nimamo zavarovalnice s sedežem v Ljubljani. Primamo na Kranjskem zavarovalnice s mamo na Kranjsem zavarovalnice s sedežem v Ljubljani, vodstvo delavske zavarovalnice v Trstu ni ničesar zakrivilo. marveč, da je temu kriva vlada, ki našim tolikrat izraženim željam in zahtevam po ustanovitvi delavske zavarovalnice oziroma podružnice iste s sedežem v Ljubljani, doseđaj Še n\ ustregla. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu je v svoji kazen-ski zadevi proti meni pri c. kr. okraj-nem sodišču v Ljubljani U III 367/13 predložila obširen spis, v katerem je , ćelo svoje poslovanje natančno pojasnila in označila. Na podlagi teh pojasnil sem se prepričal. da Je vse poslovanje de- ; lavske zavarovalnice proti nezgo- i dam v Trstu popolnoma pravilno, da postopa ista zlasti enako proti Slovencem, kakor proti Italijanom, da so torej moje obdolžitve v govoru, katerega sem imel dne 30. juni ja 1913 na slavnostnem zborovanfu deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani neutemeljene, vsled česar iste lojalno preklicujem. V Ljubljani, dne 25. aprila 1914. Franc Ksaver Stare 1. r. • Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor đoleča zaion. Staro, uvedeno vodno podjetje 1ŠČ6 spretne zastopnihe in reprezentativne gospode ali kako j firmo. — Ponudbe pod W. B. 6973 j na anončno ekspedicijo Rudoif Mofse, ! Dunaj I, Seilerstatte 2. 1515 Konninta : sprejme na pismeno ponudbo : dr. Eolšek, Laški trg. Halie zlata verižua' za gospode in dame 60 gramov težka, K 140*—, me-sečno 4 K. Prve vrste srebrna I ura s 3 srebrnimi pokrovci 1 4 K. I Pošilja se na vse strani. Kdor I bi rad ceno kupil uro in veri-žico, naj pišetakoj. R Lecluier, B eclava (Lnndeabur<;) 299 trgovina x zlatnino. - Ženitna ponudba! Vdova srednje starosti s nekoliko premoženjem se želi poročiti 8 stare jsim gospodom uradnikotn ali gosHlnićarjem. 1622 Vonudbe na uprav. „Slov. Naroda1' pod „Srećna pomUd 1622*. L___I___A liga na vsei trti! (oroino kalo) najboljSe kolo monarhije dobiva stalno novih pristaser. I£ O Xi O 4ofcro, ceao, ljudsko kolo splošno radi ; kupujejo j Katalozi gratis in franko od zastopnikov na Jfvstr. orazaotroraiška dražba, Sttyr, Ljubliana: Jaz la sta, Kostanjevica Alo|tf| •^ack, Kočevje: rraa Tic■#■>•!, Novo- pP^^^^P%^F # WvBj ^^^V^BB^BJB^p K^^^V^B^ Bf^^^^^^P ^^^^^^^W £ Nova Ulia i lepimi stanovaaji io TOtiklmi tahkni kletml ter nekaj smljiic*, t »iavte od kolodvor*, na glavni cesti, in MVft Mtaa »prav* )• naprodaj. Poisve se pri tvrdki M. ■•##. fetelaiu, lUka*LNM|au. n% 5 sadnim vrtom in vinogradom M cea« prote. i Vpraša se V CTgalO*O¥J fllM it 1 v attpritliftt«. 1269 Dobar oostranski zaslelek se nudi potnikom, ki obiskujejo špe-ceriste in kramarje. 1610 Ponudbe na opravn »Slov. Naroda« pod šifro „160 1610". Ali ste oženjeni? , Potem zahtevajte ftOf« vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12zaK, 3*4z lllustrovan cenovnik i, Izdravniškimt nasveto kratiš in franko (zaptto^ 30 h> - L Slaflor f higlenlčna maaa-1 taktvra, DnaaJ FI Wieaftageratr. 8. 2 kleparska pomoćnika samo sto na delavca S6 sprolfllOtft takoj v trajno delo. Istotam se sprej-meta tuđi 2 UČenca za kleparsko obrt Primož Justin kleparski moj ste r, Vic pri Ljubljani. 1612 M jurM. hnlis Gellers Zentralblatt. Slov. Pravnik itd, LJublJ. Zvon, Slovan in druge leposlovne knjige se ceno prodajo. Tstotam je na prodai lepa oatara za knlige in stelaia a posođo sa dliave. ien LJnblJana, Nauka olica it 17. V dobroznanem letovišču na Gorenjskem kamor prihajajo tujci z vseh avstrijskih de2e! in kjer se bo razvil najlepši zimski šport, se pod ugod. pogoji proda dobroznan hotel ki je povsem renoviran in z vsemi potreb-ščinami najpraktičneje opremljen, tako da zainteresirancem ni potreba skrbeti za nikako opravo. Hiša je staroznana in na najbotjšem glasu! — Naslov pove upravn. Slov. Naroda«. Eventualno se odda tuđi v najem Ha prodai sta dvesi z gospodarskim poslopjem, vel :imi kletmi, mno^imi sobami za stano anje in nekaj zemljiščem v prijaznem nestu na Spodnjem Stajerskem. Na hiš i se izvršuje gostiiniška obrt in trgo\ ;ia z mešanim blagom. Radi rodbinskih raz-mer je cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Daljna pojasnila daje Obrtna kreditna zadruga v Slovenjgradcu. Piraiififfl železninske stroke, ki redno obiskuje stavbnike, trgovine z železnino, mizarje in ključavničarje in je dobro uveden se 2a LIabl|aao apro|aio od prve . vrste jako zmožne ■■ ■ tvoraico sa ¥atowila sapirala (Rollbalken) proti visoki proviziji. — Ponudbe pod pRollbalkem 0001' na Rudolfa Mosse, Dunaj I. 1601 Prokraaaa kavaltrska moSka fanihnra ^"^ in sicer 14 ktr. dooble- zlata dvojn. veriiica, doablezlat prstan, pr. . prižigalnik oben. žepna n svetitjka, kravatna icU Iz im. briljantom. Vst * skupaj samo a t"OOL Poleg tega toliko tobi vsakdo glasom ptotp. -^m...... 7 »arttaj mn ta OtaHa- srcira. Na željo po*ljem tuđi damske gamiturc RazpoSiljante po povietju. PoStnina 70 h. Baaaort Oa. A^^M^av. aa^^^^a M Am TBb^bMbV flam/aKL ai^aaiPaanaaBraaa aw^avHwa} ^■■a) ^■■^bv av^a^^^pv' ^■^^^■-^w febi athtaiii zm mm in b Lbul m Trttttl cesti tter. II » U"MJnL Isvt m pri Mtaem poaettnUui v L BMMmpJn. B+f HlUMI 1585 mlzoRkfl obrt s posestvom tn vso op avo se radi družin-skih rtzmer zelo ugodno takaf prMa« Dela je za leto dni vnaprej, tako da je zključeno vsaka izguba. Denarja je treba le 5—6000 K. Naslov ove upravništvo »Sloven. Naroda«. Velik ?flslužek dobe pošteni Ijudje, stalni v vseh kra-)ih, ki so poznam in ki se hočejo pečati s prodajo lahkih stvari. Več se izve pod „BofcOT zamlmltk 200* pošta Ljubljana. — Samo proti iskaznici, 1697 Hiša z ni trgovino pripravno tuđi za eno žensko, v zelo prometnem kraju Sav. doline, se da z vrtom in njivo pod zelo ugodnimi pogoji takoj ¥ najoat. — Vprašanja je nasloviti pod HBo4otaOOt/1500" na upravn »Slov. Naroda«. 1506 Prostori u trgovino z maianiin blagom v središću pro- metnega trga na Notranjskcm, se da;o pod ugodnimi pogoji v O»]ora. Na tem mestu obstaja čez 50 let največja trgovina v celem okraju. 1466 Ponudbe pod „TakOi it 10" na upravn. »Slov. Narada«. Sprotoav fcvrst ribić ki bi imel tuđi domača dela oskrbo-vati, ao aprojao takoj stalno v službo. 1568 Dopise ie poslati na: aJ« Sohroy9 Joaoaloo, Ooronfako. Absoluentinja meščanskih sol z dobrimi izpričevali ift6e kaknšnekoli službe. Za začetek sprejme tuđi brezplačno mesto. Cenjene ponudbe pod šifro: „Abaotoonttnla 1589" na upravni-štvo wSloven. Naroda" do 2. maja. G. Flux —- Aospotka ulica 4, -«■ I. nadstropje, levo. 15Q3 Uradno dovolfram, io 20 lot obato-|eča aalatarolia IJablJaaaka wiim\m Jlanoiani io slnzeb v udobnost cenj. občinstva zopet v •rtilića ■»••ta-8 Priporoća ta aaaiaica le kolfa« r silan Wt rato nste kakor ■Hvatao trfovsko la ■•stllaliao oaoM« isMra ramUteia afaMa, «U«tt aa iaaaka Yastaa la kollk«r Motao hitra poalrataa iai>fwit—a. Pri TMojib fprtftaajlli se pr*si zaaaU za •4c«?tr. Odala m w najatiai radi smrti pod ugodnimi pogoji, dobro vpeljana 00 lot obotoiooa trgovina 9 ipecerijo, manufakturo in ielczuino, dobro sortirana z mnogimi stalnim! odjemalci v većjem ro«stu na dcželL Na razpolago sklacbšće in klet. Ponadbe do 10. maja na tvrdko Dne 4. maja dopoldae od 9. ore naprej te prota na istem mestu aa proato- voljni javni draibi 2 para konj wmt vm, k«aJskHi mmi IM. Pozor! Pozor! Jalu WonuMfc < Dunaja je takaj in kupuje odloieno moško obleko, vojalke uniforme, železnićarske plalče, sedla in pritikline, pramice (borte) in plaću je najvišje cene. Dopisi poste restaote. 1554 aHa si takel an za aenc af gist f najem dobro vpeljana goshlna s prenocisci na zelo prometnem prostoru v Ljubljani. Več se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1581 Ifpkl DiN« Ili mešane stroke zmožen slov. nem. ital. in hrvaškega jezika, ter popolnorra vo-jnščine popolnoma prost, teli ■ 15- mafein alvtbo preotealtL Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod lvIxvraiea prođa)alecw. Vermuth- ▼lao nafboljie kakovoati prodaja po na]nii|l cenl tvrdka 235 Br. MovakOTlć, vinska trgovina -" w Ljubljani. ===== Najcenelšl nakup otroških vozickov pri tvrdki J. Pogačnik Cjubljatu, Marije Terezije cesh 13—18. Zaloga pohištva in tapetniške^a blaga. Gospodinja nad 30 let stara, zmožna kube, 86 apreima za stalno v boljšo hišo. Nekoliko šolsko oz« trgovsko izobra-žena ima prednost. 1539 Ponudbe na npravniŠtvo »Slov* Naroda« pod ,fit. 1539". Trgovina i miš. lp v Ljubljani se z vso opravo proda radi rodbinskih razuier pod zelo ugodnimi pogojL 1538 Vpraša se v trgovini pri Franji Saol, Kolodvorska ulica 41. V Smariu pri Sevnici se Odđa tako] V Balon za daljšo dobo dobrovpeljana gostilna z vso opravo; zraven so tuđi filevi, dalje ndsaraka delavnica z vsem orodjem. Ponudbe sprejema Jaro Porje-ylć, mesar in posestnik V Sovnici- Hlšnlk se ilče za mesec maj na FrMOa Joftofa oostf it 10. Biti mora ožeajen, vendar brez otrok. 1553 Učenka ¥ papirno trgovino aW~ se sprejme lako]. "VR Marila Tičar, Sv. Petra cesta it 26, Hubijana.___________1551 Ulio z vrtom ob državni cesti ae proda« Pripravno za letoviščarje ker se nahaja v blizini Ljubljane in železn. postaje. Naslov na uprav. »Slov. Naroda«. ! 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin baliam Ria Vaših kurjih očes, brada vic, Pl otiščancev ne odstrani v 3 dneh I brez bolečin, Cena lončka z ga-[ rancijskim pismom 1 K. 3 lončkl emeny, Kaschau (Sassa) In Postf. 12 738 Ogrsko. 628 Hiša na prodaj. V Sclkann pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetića z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarja v Solkana. 1413 zlafilii ]e Od dati takoj oziroma prazni z majem. 1529 Več se izve pri D. Rovftoku, fotografu, Kolodvorska ulica 32 a. Jabolčnik^ Čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, prešan iz dobrih sladkih jabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vinarjev od 10Q litrov naprej 1453 Juri ]os. Stelzer, trgovina z moštom Wetzelsdori pri Gradcu. Učenec 14 let star, ki je dovrŠil ljudsko Solo dobrim uspehom, se takoj sprejnio v trgovino z železnino in spece- ri]skim blagom 14S3 Franc Guštin v Metliki. proda se vila y Kamniku, z več orali zemljišča, obstoječa iz 3 stanovanj s kuhinjo, kopališčem, lepim parkom in vsemi drugimi udobnostmi za letoviščarje. Krasna lega. Eventualno se vsa stanovanja oddajo. Več se po izve v trgovini A. ftlnkovlo na&L Soss ft Co. 1548 Dražbeni oklic. Dne 20. maja 1914 dopoldne ob 10. uri se vrši pri c kr. okrajnem sodišin Pliberk, (Koroško) dražba posestva Preglhof. Zemljišče obsega pašnikov 2 ha, 48 a, 25 m2, vrtov 2 ha, 63 a, 20 mf, trav-nikov 31 ha, 45 a, 14 m2, gozdov 124 ha, 96 a, 47 m2, njiv 24 ha, 25 a, 52 m2. — Posestvo je sodno cenjeno na 155848 K 84 v, najmanjši ponudek znaša 103*899 K 22 v, — Natančnejša pojasnila daje Vinko Jamnikj velopo-1623 sestnik, pošta Moža ob Dravi. Su 25.045/13. ^^ 1626 Razglas. V smisla sklepa seje občinskega sveta z dne 4. oktobra 1913 prepo-▼eduje podpisani mestni magistrat na podlagi § 60 gozdnega zakona: 1. Postajaoje in hojo po mestnih gozdih, ražen po narejenih potih. 2. Nabiraoje suhljadi, koštanja, jagod in gob, kakor tuđi smole. 3. Zasekavanje ali zarezovanje drevja, lupljenje lobada in plezanje mm drevje. 4. Kopanje, sekanje, ruganje in Tsakoršno drugo poškodovanje mlađega grnovja ter sploh tadi dragih gozdnih naprar. 6. Neupravičcno nabiranje stelje, prisvajanje zentlje, kamenja in peska ter kotojo aU ieter trave in aeliič. PreatopU aipadejo takoniti kami Mestni magistrat ljubljanski, ** 2* mah 1014^ 93 Stcv. .SLOVENSKI NAROD«, dne 25. aprila 1914. Stran 11. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^bbb^^^^^Bbb^b^b^^^^b^bbbbbb^bbbpb^b^bb^^^^^^^^^^^b^b^^bbjb^bbib^bbbi Motan — trota. V. M. Oni dan sem stopil v lekarno po-!eg mostu. Lekarnar mi je pogledat recept in dejal, da zdravil nima gotovih, zato naj se oglasim kasneje, čez kake četrt ure, ali pa naj počakam, če utegnem. Odločil sem se, da poča-kam. Sedel sem na stolec, ki mi je bil najbližji, iekarnar pa je odšel v stranski lokal, sestavljat moja zđra-vila. Iz tistega stranskega lokala je stopil mlad magister, kuštravih las in rdeč v lica, kakor da je bil s krvjo namazan. Črnoobr obijen i ščipalnik mu je zelo nerodno čepel na širokem nosu, tako, da je hotelo desno oko venomer gledati prek roba. To ga je delalo nervoznega, zato je vseiej ne-strpno mežiknil in povlekel zgornjo ustnico na desno plat ter stisni! lice, Ikadarkoli je moral popraviti nerodni ščipalnik. Opravka je bilo dovolj. Prihajale so največ postarne ženice, večmoma brez recepiov. Videl sem, kako -o bile v zadregi radi mene. Vsaka bi bila najrajše govorila z magistrom med štirimi ocrni, toda očitno je bilo, da on ni imel smisla za tako zaupno kramljanje, zato Je vedno nekam rc-z-ko vpraševal: »Želite?« Ker so druga drugi dajale prednost in se ni nobena odzvala magi-strovemu vprašanju, je naposleđ vskipel: »Pri vragu, na) se vendar kate-ra oglasi!« Pristopila je suha, upognjena ženska in zahtevala nekak čaj. Mor-da je imela v rnislih druga naročila, a jih je rajša prihranila za ugodnejšo priliko. Plačala je in odšla. »Prosim!« je silil magister druge ženske. »Kje so pa gospod?« je vprašala tista, ki je pogledal vanjo. Njegov pogled jo je spravil v zadrego, ki si z nje ni znala drugače pomagati, nego s tem vprašanjem. »Ima opravek v laboratoriju.« je pojasnil kratko. »Moram ž njim govoriti,« se je otresla in se obrnila v predale, napol-njene s steklenicami različnih medi-cin. »Prosim!« se je obrnil ma^isrer v drugo žensko, ki je držala eekar v :oki. »Tuđi jaz bi rada govorila z gospodom,« se je izgovorila in pogleJo-vale varae, kakor da je hcr2la reci: »Kaj je treba te priče!« »Vrag te vzemi, baba!* je sikni! magister sam pri sebi in zopet po-pravil nerodni ščipalnik, ki mu je hotel baš cepniti na mramornato ploščo. »Prosim, katera tor ej?« je iz-prožil desnico in pogleda! po ostalih ženskah. Zdaj je pristopila tista, ki je ves čas silila v ozadje. Najbrž je tuđi ta hotela govoriti z lekarnarjem samim, toda ni utegnila čakati, zato se je oju-načila in pristopila k magistru. »Želite?« je vprašal. »Prosim za en groš mohen — trohen.« »Kako?« je nastavi! levo uho. »I, no-ja, mohen — trohen«, je poudarila. Magister se je namuzal in odprl neki predal. Tuđi meni je šio na smeh in že- Inica je to opazila. Pogledala me je zlovoljno. »Kakor bi bilo kaj neumnega!« je ocital pogled. Obrnila se je k ženskam z opra-vičbo: »Kako pa na? povem drugače! Saj se vendar tako pravi.« 2enske pa so resnobno pritrdile. Magister je postavil pred ženico rjavo kartonasto škatljico z napisom Zelodčne kapljice«, ji vzel iz roke i krono, zavrtel ročaj svetle blagajne in ii vrnil preostanek. Zdelo se ji je tako}, da je dobila ! premalo iz krone, zato ga je neverno j pogledala. »Ali ni prav?, si je zopet popra-vil ščipalnik. »Seveda ne.« »Kako, da ne?« j »Saj sem rekla samo za en groš. i In to tuđi ni mohen — trohen, kar ste mi dali. Zapisano je »Zelodčne kapljice«, jaz pa sem zahtevala mohen — trohen. Dvakrat sem vam povedala, ila hočem mohen — trohen.« »To je vendar vseeno.« se Je nasmehnil. »Kako vseeno, če pa toliko več stane!« »Vseeno je.« je trdil magister. V tem se je vrnil lekarnar z mo-iimi zdravili. I »Gospod vedo,« se je obrnila že-I nica k lekarnarju. I >Kaj bi pa radi? jo ie vprašal I prijazno lekarnar. I »Za en groš mohen — trohen I *em Mračila. Dobila oa nisem mti I mohen — trohen, niti prav iz krone. »2elodčne kapljice« sem dobila, pa jaz nečem »Zelodčnih kapljice; mohen — trohen hočem, samo za en groš bi rada, saj veste gospod, sa} ste mi že večkrat dali.« Lekarnar je med to ploho besed vzel iz nekega predala drobno stek-leničico. Ko jo je ženica ugledala, je hitela vsa zadovoljna: »To, da, to so mohen — trohen. Ali vidite vi mladi gospod, to sem naročila. Pa vi se ne poznate mohen — trohen, gospod vedo. Jaz ne ma-ram »Želodčnih kapljic . . .« Ko ji je še odštel lekarnar, koli-kor je pričakovala iz krone, je potis-nila denar in stekleničico v krilo, ošvrknila z jeznim pogledom magistra in mene in vse tja do vrat ie go-drnjala: »Kako pa naj bi rekla drugaČe! Mohen — trohen se pravi. Povsod pravijo tako. Gospod vedo, mladi ne vedo ničesar . . .« V vsaki starosti lahko zadušljivi kašelj z najboljšim uspehom rabimo sredstvo prijetnega okusa Thvmo-mel Scillae. Dobiva se po 2 K 20 v v skoro vsaki lekarni, pazite pa strogo na ime Thvmomel Scillae. I.a Najodlićnejia konfakov* uamkt SS3E39I 'ii»9O»«i POKSB fm ^ m m L9 .E ^Sl « BjBJf jfc | ^ &VJ ■ I W A V ■B i » i ■ i ■ ■* wS| CStt ^b^b^bb* #QB 18 I P^V ■lil ^kal ^B L J ■ 1 i H ^3 fiE^ a^L^B^R ■H Jfl fl ^_""PJ l 1 | I i ■^TaV Zdraraisko prfperoĆen za krepčilo na že- odcu ni črevesu bolne, pri omedlevicah, že- odčnih krčih, na^nenju k bljuvanju, vročiđ in uberkulozi. Izborno sredstvo za porodnice in rekonvalescente. 10H Za vinopivce sa meianje s trtnim sokom! ^^^^^0^^^^^^^ Bt^Bl^^B^^^WB| •—"~ aikalična kislina nevtralizira vinsko kisiico prijetno rezočega okusa. Bo bama vina« Zaltge f Ljah^an: Rad Kasfuer. hUm \xsaik n L Sskaii Proti 9 : ziM in 5Djilobi n\ izborno deluje dobro znana arstiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdt dlesno in odstran|nje \ nepr-jetmo sapo iz nst. t steklenica z navodno« 1 krono, : Deželna lekarna Milana Leuste1 a v Lfablfanl, Reslfara cesta stev. 1 j polej Franc Jožefovc^a jabifejnega ma> j. ; * V te? lekarn? dobivajo rdravila tnđi č; i bolniških bla^ajn jnt.železnice. c.kr.toba ie ! tovartic in okr. bol. blagajne v Ljoblfau. ; Melnaine-natna in zobna voda j Sunja, Hrvaško. 22. februarja l^i ; ' Blag. trospod lekamar' Prosim vijudno, prt^ijite mi zopet ! trt stekienice VaSe Izborno delujočp ! ( anf'scptične nzelnsine-vstne zobn« voće, katera je neprekosljivo sredstvo ! zoper zobobol, utrja dlesno in od- ! ' stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom \ vsakomur kar najbolje priporoćal. I Spoštovanjem Wato Kaurinović, kr. pošte meštar BOBČEVfl KOLLSA PRI2NAN0 HO! BdijiP SPnflN|O.srix A.COREC IJUFi (ANA MABlir TTRT 7|ir i • ?0 '1 NOVI "Vt f NP^PVOTI KOlirt-lA /AH I Hojfet in ftHMfe#f ki to pri I I (iitok tvež in zaitcian) brezuspešno po- I I skuSaU vse OMgoče, uj tako] zihtevtjo I I brezplačnega po|asnila o popolnoma ne- I I škodljivem, povsod lahko izvršljivem I I zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega I I natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. I I Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti I I znesek nazaj. 4564 I I Dr. mH, I. Seevan. SMiaerfeM 81 I i laoB. rrasKi^n - voar.) ■ I Potrebna zdravila posije ob naročit vi du- I I najska ali budimpeštanska razpošiljainica, I I v izogib vsem carinskim neprilikam. I Simpatičan, inteligenten trgovec, 35 let star, lastnik večje trgovine in lepega posestva na reželi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo. Reflektantinja mora imeti v prvi vrsti veselje do trgovine in nekoliko premoženja. 1577 T^e resne ponudbe pod naslovom „Prij«toa dom 1377" na upravo. »Slov. Naroda«. ov. ! Mm iĐ Hiostne tehtaice ] 1 (BHIckenw«aen) 1 I lzdelnje nafcenef« in naiaoUdnefo U rj ^^—^— domaća trrdka ~ ^. . - 1 1 iVAM REBEK H :■ stavbeao tn tunetno bljatavnltsntvo, C«l|e. , j : CcBlk brezflačao in franko m raipolago. h ------P---------r___"%-^ri--------f% r jv \-—__--i_—lJ POZORI i.. POZOR! ! [velliiDi sili Viktor Bajt Šelenbargova nL 6, znies giaioe pstTe. ! Sopki, venci s trakovi in napisi se I izdelujejo po najnižih cenah. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih I suhin vencev. I Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Balt I Naslov za brzojavi: i Viktor Bajt, cvetličai salon. Ljibljant. Pomladnc novosti v izgotovljenih oblekah priporoća tvrdka HačeK & Ko. rranca Jožela cesta st 3. JpitPi se narotils po iri, ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. Visoko, moUems pođobo, fepoto linlj, udobnost dalo samo Warner|a Rast Proof stezniki (originalno amerik. izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. B^F" ^a vsak kes se jamči, "fm Edina zaloga v L{ubl]ani: Josipina Podkrajšek, L]nbliana9 Cevljarska ulica 2. Priporoča modeme bluze, spodnja krila, damsko in moško Derilo. Otroško higi-enSčno perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Poštna naročila se izvršujejo točno! IChandon/ ^" ^ H. Juttner, Ljubljana r ^ Lastna protokolirana tovarna ur v Svici. Največja zaloga ur, juvelov, zlatnine In srebrnlne. Tovarniika znamka „IKO" Zistopsho rtondeetr „ZENITH". tm3 I- ! NJ I 1^: i ^^ A 4—9 \ *n>rrT I TCP TP^^gS' L1 fsJ I NTTT^ mt2&TS>^*£—i'J,1^^ t ^B^BJ^ (■jBJB^BJB^BB ^aj BlBBHBlBV^BIBpaMBS ^BP^B^BVBhHMB^bVV^V^VT BflBj ^B^BF WBV ^9 ^» Mi^B^^aBBl ^V HHBBl ^Br nBr BBBai aaVBI ^V ^BlBpBBW ^a VBMBBBB1 flBSB B^B^^BT^BBBr ^^^B^ ■■^B ^VB^ BB Stran 12« »SLOVENSKI NAROD*, 15471 opremljena soba se odda eni ali dvema solidnima I esebama. Poizve se upravništ?u »Slov. I Naroda« ali ▼ Sv. Florjana uL St 17/2. Hia M Stilu" w Mosiah pri llrorald z gospodarskim poslopjem, svinjaki, ledenico, vrtno lopo in basinom je COn« sa proda|. V hiši so jako pripravni gostilniški prostori, veČ sob in lokal za trgovino. K posestvu pripada lep vrt, 2 njivi, 5 travnikov in 3 go-zdovi. Hiša je oddaljena od postaje Žirovnica komaj kakih 8 minut in radi zdrave lege zelo pripravna za letovišče, vsled tega bi se sobe poleti lahko po ugodni ceni oddale. Pojasnila daje Fasolllaica ▼ RadovliicL 1570 \SANATORIUM-EMONA/ ^i iA NOTRAIsfcJE UM KIRURG iCfsE -BOLEZN1. L r • FORODNDSN1CA |? LtJUBLiJANA KOMENSKEGA ULICA ^ 1] [/ sef'Zdr^vTjk FWrwaj-D^FR.DERGANC \ Sreča u raega, U pr^uaio mo[% r«sUTrad|o s hmmmrmo la av. 30 taJsUh sob ■• račva o« ■laja aapre] ¥ Balom. Ponudbe na: P«itni prodal it. 76. 1569 V A me riko in Kanado CUNARDLINE. Carpithia iz Tfrti dne 16. aprila 1914, Psnoaiji iz Trsta 27. aprila 1914. Ultottija iz Trsta S. maja 1914. Iz LJverpolai LisiUnia dne 28. marci, 18. aprila, 9. maja in 13. junija 1914. Campania dne 4. in 25. aprila in 30. maja 1914. Mauretania dne 11. aprila, 16. maja in 6. janija 1914. 26 Caronia dne 2. maja 1914. Carmania dne 23. maja 1914. ■ Poiasnlla, rosne karte: == Andrej Odlasek, Ljubljana. Sloraškova ul. 25 Dunaj!., KarntncrHng 4, Trst, Via Miramar, 7. pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : III. razred Trst-New York: za v Kanado po-tujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo. IBB3 jđ*^^ ^^*"^a ^tf*a^ B^h ^r^ * ai k^^Cr^ lm ^omicclJ IBdMaktk* ^H /k w ^m J II Na Notranjsko in Primorsko so ^a^,^^ ay^ _j ^a^,*^ J^BLaav. železn. voznine nizke in ugodne Avstrijska I BROWN-BOVERI-WERKE D. D. Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Dunaj X.9 Guđmnstrasse 187. I Jnženirska pisarna v Trstu. Riva Pescatori St. 20. Riva Peacatori št. 20. I Elektromotori in flimi vsake vrste.! Mestne centrale, podetelne centrale, I električne razsvetljevalne naprave in I naprave za prenos električne sile itd. I Specialne električne oprave za rud- I nike in fužine, predilnice, tkatnice itd. I fazni kompenzatorjij indukcijski ure-jevalcif brzourejovalci itd. električno I železnice vsake vrste, — električne I bi oprave za vse industrije in obrti, si Lastne podrninlce In sastopstra v Gradcu, Insbruku, Linču, Moravski Ostravi, Mor. Šumbergu, Teplicah, Trstu, Pragi, Pulju, Cmovcih, Sarajevu, Belgradu, Sofiji, Bukarešti, Atensh. Za Galicijo in Bukovino: Elektridtetna deln. družba, prej Soholnicki & Wiiniewski. Lvov, S^owackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigtc Elektricitats & Maschinenfabriks Aktiengesellschaft, Budapcšta I V., Mcrlćg u. 3. Ujpest pri BudapeSti. 799 I , Pristao bnskQ blaqo. 1 Spo mlad a nsk a in poletna se zija 1914. I E«poa m S'10 tfOlff ] Unpon 7kron I HHMiiifli«iMiiirt»!l;:?r«!05iirr::| I (siknja, blačc. telovnik) 1 kipon 17 kron I I b ttaa« samo n 1 kopao 20 krti I I Kupon za čmo salonsko obleko 20 K I I dalje blago za površnike, turistovski I I loden, svilnatekamgarne, blago za dam- I I ske oblekc itd. razpošilja po tvorniSkih I I cenah kot solidna in poStena vrlo znana: ■ I Žal*«« «worttie« za sukno I I Slt)§«l-talMffini (Brtas). I I lutrei fjrslli la Imlio. I I Od tega, da direktno naročajo blago I I pri firmi Siegel-Imhof na tvorniSkem I I kraju, imajo privatni odjemalci veliko I | prednost Največja izbira- Stalne naj- I | nižje cene. — Tuđi najmanjša naročiia I I se izvrše naj pozorne] e in natančno I I po vzorcu. 615 I I K. LINHART 1 urar I Ijubljaaa, JKarije Tcrezijc cesta 7. I Zaloga vseh vrst žepnih ur, zlasti „Omega", nikljaste in srebrne, dalje ure na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila. Pozor! Pozor! |i parov (eiv. 4 pari čevljev samo 8 K frko. Ker je več velikih tvornic ustavilo plaćila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodaiam torei vsakomur 2 para moiklh in 2 para ženskih tevl'iev na trakove, usnje rjavo ali crno, galoš. z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samt* 8 EL Razpošiljanje po povzetju. 1607 S. Urbach, izvoz čevljev, Krakov št 61. Zamena dovoljena, fodi denar nazaf. Prvo $oren]sKa industrija za plefarstao io Inu Radovljico. Izdelki drž. pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina- ~~~~ odeje, kopalni črevlji in vse pletenine Unstrovanl cenikl za (lomačo rabo in luksus. laatonj. ERKVENE MISI? 7 POVEST [ IZSEDA- Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Prešernovi ulici v Ljubljani in stane broširana 2 kroni, vezana 3 K 20 v. s pošto 20 vinarjev več. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I C«rtraUutaaK-lst»nlja>UM.-ZtHni*. »i MH »»■ MB BU (I H MCUM tmtl MBU tapttil li n»m 65,000.000 krn. I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, «. pr.: Prevzemmnje 49marmšk if*9 «* hranllne | I knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnemim ved»o ugodnim opre- I štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovan)« i* P'p^/SJLiT'^T!?1!!?? I paplrler strogo y okviru uradnih kunnih potoCiL — Shranjeranjc fn itpravlianje (depotf) vrednostnn | I papirjev in posojila nanje. • ^:__ ■ ________________________-----------------------------------•—-^—^——^iM—,^— Najkufentnejie izvrttvanje luMfe aaMill na vsen tuzemskiti in inozemskih mestih. — lzpla- ! Cevanje kupooov te izzrebaaje vrednoatnlh papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih I norcev. — Maicmodaja varnih predalov aamoshrambe (sales) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- 1 ohiev. 1'stin, drasolte itd. ood lastnl zaklepom stranke. — BrczplaČna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. - Pnmtm ta vsaJrtbaaia. l^plain« «■ MkttOa v AM«rik# la U Amerike. 1660 ■VtoN|fl*to»i Vnom^hi hmmkm LfmMiana. — Te4e!an sieT. 41 93 Stev. »SLOVENSKI NAROD«, dac 26. aprila 1914. Stran 13. Trgovina z orožjcm in ctar. zaloga WaaHi Udncr k Jwft 6rKbc Sfirfaiit U priporo6i po rvorniUdh cenah kot 1 naJboljSe branflno orodje avtom. iepne piStole, točno zastreljene tistemov t ,Browning*. Steyr% .Maoser* ta I .Bayard* samokresi a*jbog*te*ie U- I ~ Wrc U od K 5-50 one), llobcrtf ta karabinatfce, dvocevne tovske puške od 36 K napte). Patron«, pttmsfci rtroftauo ftd, Ud Cenovnik gratis in franka Si Ceoovnik gratis ta Inata. '" .0 LLP Mi.l)l'n.\ ^TeTooticaa© visoko se đviga silna cenenost in bogatoat našega, ravnokar izišlega cenovnika z ve& nego 1500 slikami. Na vsaki strani zapazite nedosežno zmožnost našega svetovno-rnestnega pođjetja. — Pišite še danes z dopisuico ponj, nakar _____________________dobite knjigo *£J^^j^^BBuE3Ett&£k rezp ačno ^^^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aa^a^^Baa^Baaaaaaaa» * ka* Edino od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega rainistrstva na . -. Kranjskem koncesionirano ■-— --------■—■= jini skladište ii pusu trnilii Krispcr I Comažič, družba z om. zav., £jubljana. V najem se oddajo tranzitna skladlšča in velike kleti. iBančni predujmi na pridelke in žito. — Pravica do reekspedicije. — Javno m> *r • ■ - tehtališče. — Tima zveza z južno železnico. — Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj. 824 lfainiife cene. ' Ustanovljena 1947. Ostantvljraa 1847. Ion pobištva J. J. Haolas i Ljubljana, Kongresni trg št 12. ** HaivQua zalooa pohiitva za spala8 la fedlliie sobe, taloae ia g#sp#)ak# = sobe. Preproge, zastorjl, modrocl aa vzmtl i žlmnati modrocl, otroftU vozićki IM. j Najsolldneiše blago. [jiiana Fr. SOVČlk Mmnt?. puMiar I priporoča svojo velika !■!•§• razaoiTStnih 217 I pušk in samokresov I lastnega Izdelka, kakor tuđi belgUaUh, ralahlh in iiiMli ttNf* I preizkuienlb pvik, za katere jamčim sa dober streL Posebno pripo- I ročam lahke trocevke in paško leok a Kruppovimi cevmi a fara* I dimni smodnik. — Priporoćam todi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I pV" po najnlijlh oenali. ~9U I Popravila hi aaroibo M li¥rivle}o Ma# tal iaMlW*fc I Cenovnikl mm jcaht«w«MJ« x*»te«i I« ******* pPSStO. I Perje sa pašteti« in puh pripmd p» H|rtyih coafe EMIL KRAJEC preje F. Hiti PpmI Sksfijo itov. 10. Zaauda MntiU te tete* izvrtije)«. HrQi mm mu fe lalflitun otroških vozičkov te mammšmm šm «a|fla«|to žlme. lLPaklč ▼ li|«M|Md. ■■MM mhOm m Dm»«ii)t«» im. I parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS.REICH I Poljaci Dano - Ozka ulica it. 4.1 Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. At AGHOU i ljijanl MM cesta 21 Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zrcal, šlp, kozarcev, vrčkov Ltd. jostilniška in kavamar-ska namizna posoda po najnlijih cenah. I iaw. \Mxt itiole i 72 hoćete imeti? i Potem jim dajte uživati izboljsano, aro- I matično rlfef* #1|« iz lekarne pri zlatem | orlu, Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje I olje iz katerega je popoinoma odstranjen 1 I zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. i Zoper kaiel!, zaiUze-noit la preblalenje j I je v tem Času t* otroke najboljše pre- | I izkuSen in mnogostransko priporočen i arpotaii »ek. — 1 steklenica 1 krono. I I Zaloga Tteh tu- in inosemskih I I speci»lttet ter preizkuSenih do- I I maĆih zdravi!. I I Izborna toaletna sredstva —JMft". i NM ma PbpR SPUaKR [ I Hujmj* m ttott m z vsemi zđravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodnilkl slnčaji« FtHi—>■ Mfllm lt. 1059 T#UIo» «. 141. Tnana ilieai liarv, laka in Ma Tdifn nnaka 15i BRATA (Aoslikana. lakirana, stai bna Proda jalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". jiili EBERL| io poltvuoa Ha:. 41 E Delavnicai E Igriška ulica štev. 6. E Električna sila. f Šttrioglate strojne žlčne pletenine I I surove ali na ognju pocinkane, vseh dcbclosti in širokosti pcntclj I 3 QO j posebno pripravne zs opraievanie flOZdOV, travnikOVv VPtOV« « VOliĆPO, Okenske mreža te* airete za pe«ek in gramoz, dalje materijal za ograjevanje* raiiićnih debelosti Jeklana bodeća ftica za alotove, vafikrat sukan a, iesterooglata, v ognju pooinkana •trojna žičasta plete ni na za varatvo proti zajcam, pasjake, fazanerije. vollere« lawn-tannise, Rabitzev« ste ne, moniraka atavba, žicaste in ograje iz kovanoga talaza« stopniske ograje. okenske mraz«, ograje za grobe, probnioe, pročelja ifl balkone ter vsa radevne fabrikate dobavljajo po najniijih cenah po priznano najboljSi kaJcovosti Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42 tromica sltarskega in klobnćevlnastega blaga. zorci in vsa pojasnila gratis is franko. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z železnino. saaaa»«is"^——■-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■—-——-------------------------- HaiH in nin oot U AnCIlkO z modernimi velikim! brzopamiki iz Liilliane in Itfmm v tlew-Yori( 13 ic proga Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finland, Rroonland, ¥aderland, Zeelaas% Lapland in Samlaad, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Kovim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, tei traja vožnja 7 dni. Oiho) iz £jnblj»e vsak torek popoldne. Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat t9% Eaaado ▼ SeTerno Amerlko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. | PojtsiiU daje vladno potrjen ztstopnik Franc Dolenc v Ljubljani, I Kolodvorska ulica od^ stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg pre dilHice« '„Anker"' dražba za Svljcnsko in rentio zavarotanjc na ]Hmajn iniralii zašto* za i Građen, lerrniaae St. 18. ii ilarni zastov za ttaiski Lupali fimfeli ii Fran AnmaiiD t LjabllaBl pieneiajo : vsoh vrat ilvlfOBska ia rontaa svarovan|a. i Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- | jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto-matičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudl fojii riadko in UnraUkMstao soanronaje, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tuđi Se garantira za ves čas trajanja zavaravanja prejemanje ff*a>nt« ▼ visokosti 10 ođstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. janutrja 1. 1911. na novo uvedeni dividendu! nacrt C. zagotavljt zavarovancu družbe izdatno udele^bo dot^i^koi ki se v polici sami v največjem detu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brczplačno umraliil sastop w Orado« far alaviM Maatapatva w Lja^Uanlt Laaaald GrtafaM In Fra« Aaaiann, v Calavon lit Mariboru t«r val go- aaaa|a haspaktarjl •■• agaattl. , Staajc zaTarofaaJ K#mc 1913 tez 600 ailijoatv kros i Aktiv , . . . Ko.ec ltlS Čcz 200 »ilijoiov kroi I lipUdl # . . Ktiec ttlS Ui 400 ajnjoiov kfM I •nit, Uhatli ifiMtM|ilh knflh, M ftM|i ia provi—>• maio sastopatvo. Stran 14. »SLOVENSKI NAROD', dne 25. aprila 1914, 93 štev. Zajamčen uspeh ^\SSS^S^L^SZ Bujne, lepe £>x»t*i dobite ob rabi med Ar Ji BiY* Vrfttif* J* nrei oblastveno preiskano, uar. neškodljivo u UF. JI. AlA4 Kl CUlC U jHTM vsako starost, saaMat|lv MHl. Rabi se zuaanje. Poizkusna pusica K 3, v«lika pusica, zadostna za uspeh K 8*-- Raz|>osiljanje strogo diskretno. 1280 Bos. dr. A. list, laboratorij, Basaf DL, ■trn—O 1T K. «_l_^ |^^^^_| l^ak^^aaai ^bvA ^BlaVt^haBl iele^fcBBV" ^^^mMI KflB^B faft ^JbiIb^bV iiRKir I AvstCCere3Jtna dfUŽba ieJ)un8JXiX.Eisenbahnstrass«N£6t.Ta\Đ. 252. r^-------------r. Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" I __ 3981 za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Motorfi za surovo olfo „sistem Diesel". BcncUove lokonoMle. Najmodernejša kons*rukcija. Največja tvornost! Naivarčnr ti obrat! Doslej prodanih čez 121.OC9 mo-torjev z 1,300.000 konjsk. silami. j Specialni prospekt 541 gratis, j I Langen & Wolfi, Dnaaj X., Lazenbiirgerstr. 53, si. i ' r---------------------------- | Obisk se teli. Pesak, kremsn, o.1psdki kamna itd. se dajo s cementom mešani porabiti z dr« Gasparjja strofi in oblikami za zidne kamene, stresno opeko, otle čoke, plošče, *stop-nice, cevi, betonske podboje, stropne kamene itd. Tvornica strejev za drobilne stroje in mesalne stroje Dr. §aspary S Co., Jforkranstldt, Jtačija Razfcazftni prostori • ca. 50 «troji v obratu. ! Pcjasailna brošura št. 24 zaslonj. I ! I « w W^ (f\W *T? ¥) W C T W ¥ \Z učitelj Glasbene latice in edim fcfut}12snaf Kongresni trg 15. (Hasproti nunske carkye.) Največta in najsposobTie'ša tvrdka in izposo;-evaln;ca ki£¥i?j6v in !iarmoal|ov na jur^u Arstrije. — ¥olik:a!l8ka ialOf?a ¥83 ia glaibeatf a orođla, strua in muiikal]. Sđlst založnik Hromih in krmornib trornic- Bčr-Dn- dorfer, Holzl & Heitzroann, Fčrster. Ehrbar, Gebr er ^*^ Stingl, Rud. Steizharainer, Czapka, Lauberpolno opramo. V obednicah pri pogrnjenih mizah se donaSa hrana po strežajih. Cena meSčanskemu razredu 20—30 K višja. Za TOtnlo 6'S nafmi T alat 4am aa %aMew laialiaj, i . ___„.________________,________ — AetOQ Presker krojač ^ Ljubljana, Sv.Petrac.16 priporoča stoj« veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plasV£ev zm gospe, nepre-mo6ljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših V2or dh in najnižjth cenah izvrtujejo. Pekarija, sla&čićarna in kavama Stari trg štev. 21. Filinles Glavzal trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. (j. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 pol cg UrbacćeTe rnannf. trgoviae priporoća klobuke imi im moJko penlo. kraTate. oTratnlke ili iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporo£a svojo veliko izber I atelnikov In aolnonlkov. I Popravila se izvrtujejo točno i»aolUhW/ I Pozor! Pozor! I 1, stanoviuiiske ie, Me parcele v mestu kot v okolici se pod Iako agođnimi pogoli prodalo. I Posredovalnica za nakup in prodajo: 3936 I Valentin Accetto, Trnovski pristan št 14. I | Pisama za orejevanje splošnih gospodarskih zadev. I J. ROZNIAN, KRANJ.I I. denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitali] in njih pupilarnovarno I nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — | Eskont menic. — Nakup in prodaja I :: državnih vrednostnih papirjev. :: n. Informacijske %aCeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za I --------- vse blagovne stroke. --------• I ni. Iiter^evanie ter jate v: I Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Inkaso menic. ! IV. Promet z nepremićnlnami in podietti: I Posredovanje pri nakupu, prodaji In za-menjavi nepremičnin, industrijskih, tr-:: govskih in obrtnih podjetij. :: V. Tehnlčno-lcomerctlelne radeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema cei ih delavnic. — Instalacije. — Nacrti in proračuni. VI. Strokovnl nasvetl v vseh na- vedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti i na razpolago. Ža^ni polno farmenik In stroj i za obdelovanje lesa I TSeh vrst zlasti patentni I brzodelni jarmenik, jarmeniki cepilniki, (samice), benečan-.'. .'. ski jarnienik /. /. enolistni in dvolistni. Vs; strofi za mizane, kolmrie, strngarle, so-darfe, tesar Je Itd. itd. Vsi strofi ! za izdelovanje potiištva j iz vpognjenega lesa. Strofi sa Ittnljenje lesa. */ I Strofi za !esno volno. TURBINE za vse to dne razmere z največjo izrabljivostjo. Preclzijski regulatorji. V------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Previem kompl. tvor- nidkih oprav za vso :: lesno indastrlfo. :: Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se Izdeluje turblnaka naprava za . I. kranisko elektr. cen-JL tralo: 2 turbini po 1600 *----- konjskih slL ----- Tvornica strojev G. TtsNNIES, Lfobijana P. Glavni zastop delniške zavarovalne družbe „FRANCO-HONGROISE" in delniških zavarovalnic "21 ^aiionalc4 in 92)unajske zavarovalne dražbe'. „FRANCO-HONGROISE" sprejema vsakovrstno zavarovanje na člo-veško življenje, rente in dote, zoper škodo po ognju, toči, tatinskem viomu, nezgodam na transportu, poškodovanju steklenovine itdi itd-, „NATIONALE in DUNAJSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA* pa proti nezgodam in za dolžnosti iz jamstev. — Zavarovanja po najmoder-=~------ - nejših načinib premije najcenejše. .., ,= Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 16. --------Zastopnik: Franc Petrlč. - 11 Brizgalnice 11 I mi telovadno orođie in avtomouilg kupujte samo pri j I R.A.JmehnI,ZDjreb | Ikatera t*rđka se zdaj glasi: 200S j JfdiiM pr^aja flf nSk brlzgalalo ia pofr«feiifa> m&nšm. 0Mi|a ia aftnMMlo* đ. s. 0.J, Praga-SaUokoT B. JL SaakaL V. L MratUek. V. K. SmakaL I ■ Opozapjamo I da ▼ aadsjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem za- I I stopniku ¥ Zagrebu na gasilna druitva ataikf) Oealkt ia ponujajo I I tvoje blaga — Ne pođptrajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko# I 93 Stev. .SLOVENSKI NARDD', dne 25. apriU 1914. biran 15. Prava io neprava lita Povest — Spisa! Blaž Pohlin. I Ctna broš. 1 K 60 vin., ra. 2 K I 50 vin., s po§to 20 vlnarjev veČ. I : iHtlf MfflL : Zgodovitskt povest. Spisal 1?. teaec. Ceoa broš. 1 K 80 f < ,et 2 K I I 70 Tian s pošto 20 viomrjev već. Ti najnovejši labavni in ?eseli knjigi pri poro ča aajtopleje Narodna knjigama v £jubijani. H*i>miMv^T«r. Ceno posteljno perje I 1 kp. sivega, dobrega, pulienega 2 K; bolfieea 2'40 K; prima polbeleira 2*80 K; bele^a 4 Kt bele?a Dnhaste^i 5*10 K; kp velcfinc^a sncinohclc^a, polienecja, 6*40 K, BK; kp poh*. sivega 6 K, 7 K, belecra, finrpa 10 K: najfineiši prsni puh 12 K. Nartćila od »kg naprei traiko. «*=-**=*»? zsotooliene postetirSraE? **e~£ nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Sroka, z dvema zplavnicama, 80 cm dlc, 60 cm Sir.t polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim pnhastim perjem 16 K; napol poh 20 K; puh *4 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, Zfjlavnice 3 K, 3*50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, z^lav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilia »e po povzetju, od 12 K naprei franko. Lahko se franko zamenia za neucyaia.io£e se vrne denar. — Natančni cenovniki eratis in franko. S Benlsch, De&enice &t. 767, Češko. gumijevi podpetniki. Mmti po elasllčĐOSti, labKetaostu trdoosti. Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. Sff>rfifnlb*> p^/7 ., | lliH'!iiiii!iiHiiiinii'i^i^Cc^rrn^r>re^e "^^^ i llillllHliHlllllCI^^^^I^B^f^iai uxlcULt isMinSens peči) ■ ', JJo obzoru. ruajzlcriM. se ulSoAjb/t^u. rvuzncsu. j<^^^ flrhunph tauacmm | StedUnifojoro in peči **ozWe£s SsmO 5 dnl! z brzopamiki franeoske družbe^ I iiajhitrejsa in najkrajša vožnja iz H&VT6 ¥ N6W TOPI! odhod iz Ljubljane vsaki torek. I Vožnja iz HS^P© V K3O3ill0 odnođ vsalc mesec enkrat ir iz Bord83ux v juž.Amerika. Veijavne vozne liste (Sifka :) I in brezplačna roiasnila daja edlno Ed. Šmarda konces. potovalna pisama I v LiobM^ni, Đanajsha cesta 18 Veljavne vozne liste za pot- niVe li Aaiertke nazai v I domovino po najnižji ceni. I Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode ii gospe so oogam najbolj prikžni, Wiii in MjWjšc kaJtovosti. Napro^aj samo ftl JULIJI STOR, Ljubljana Prešeroova ulica št 5. Gojsserski čevlji za tnristc, hig^enfM Cevlji za otrake ia Lawn-tenis-torlJL (► K 12-50—16-50. d^tniiliji ^^^^■^^ vscb vrst za urade, vHB>^^ đrustvl>tr8Ovccitđk Lee j ^*01 ^n 1 ^_^^} Priporoča ceni. damam tu in na deželi vseb ¥PSt ^__^^ i naillnelše in najmoderneiše 1 damske in otroške slamnike kakor tuDi športne čepiće i po znano nizkih cenah. I Zalni klobuki vedno v zalogi. I Popravila se točno izvršujejo« 208 Cene brez konkurence ! jf Ivan Bizovičar nmetnl ln trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtlarstvo, kakor tuđi okusno :: izdelane vence, Šopke in trakove. :: w ■**<■ v*' ^ ^ V Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrt^aSkih ođrih drevcsse cvetlice, kakor tuđi najfi-neiie dekoracifske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: i * § 9 I Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej- | Ših cvetlic in zelenjadi. I Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročita se izvršujejo :: točno in solidno. :: j Bnofavke: I. Bizovičar, K vrtnar, Ljubljana. :: ! i i i aomsKO m oirosKC sont8KCijo I zelo solidne tvrdke I i Mm fCrisfofič-Bučai* Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiža. I Najnovejše SQT EOSTUMS "»B Najnovejia Bm WW iKgt - Dobace obleke. : WW Wk Wt BR 1 1 I m §^ ' PraScl plašći. WM U I I ¥% 1 it P « !■ Moškc, damsko, perilo« ■■ ^M ■ B^ mJm m W mtmŠ Športne čepiće, mođerce. 1 % 1% A ■fl I Oirolls Mm m Mi n mladenke. I Higienično perilo in drage potrebSćine xa noTorojenčk«. [ gaf- Pošilja na izbii*o iudi na deželo. "*• I _____________________________ I timm I in varstvena obveza različnih ranitcv, I da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko ce!]ive nne, je najboljše mečilno vlačno mazilo prioUeii imenovano, ki varuie rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugod-vo pospešuie. — Škatljica 7«( vin. Pristno samo s po &9ŠtSg$/&ml&^ leg stoječo varstve- >o3Rs :^Ml-f ^ no znamko. En po- ^Ž\J».-:ffi^^ zkus zadostuje. Ne *^!£r'&'' dajte si vsilit: na- vvž^ domestil. Glavna zaloga Bcniriirn c. kr. dvorni dob-vitelj le-. I nHullLil, kama pri Črnem orlu, Praga, iMala strana, ogel N trudove ulice št 203. I Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske ■ Po pošti ako se poSlje naprej 3 K 1*^ vin. I dobite * Skatlje, ako 7 K 10 Skatelj trako. ^^^^ V ^iublisii' v lrkani.ih ^^^ (^J dr. 6. Piocoli. R. Suinik. ^^ Ljubljana, Prešernova ulica št 3. nSTsLj-veojsL sloT7-ean.s3s:sL 3nLrs.za.il33Lios.I ■ Denarnega prometa koncem leta 1913 . • • • . . K 700,000.000-— I Vlog...................M 43,500.000-— I Rezervnega zaklada...........• • •• l,330.000»— I 41/ °/ I / / brez odbitka. Hranilnilnica je pupUarno vama in I stoji pod kotrolo e. kr. delelne vlada. I Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/♦•/• obrestim in najmanj *U% amortizacije. Za varčevaoje ima vpdjane Učnc I domače hranilnike. 93 Itev. .SLOVENSKI NAROD', dne 25. april« 1914, Stran 17. taniške Milu. Z največjo kadilnlco je v zadnjem »Slovencuc pokadil kaplan Ko- ] gej ad perpetuam gloria odišlemu župniku Antonu Skubicu za njegove ; velikanske zasluge za Jesenice. Biv-§i jeseniški župnik Skubic ima zasluge nad zasluge. Ce bi njega ne bilo na Jesenicah, bile bi Jesenke že ; danes sama podrtija, kup razvalin ni danes bi Ie še govorili in zgodovina bi le še pisala o nekdanjih Jesenicah. Tako pa, hvala bogu, se grejemo Je-seničani še danes pri lastnih pečeh te vsled zasluge — Skubičeve. Pa poglejmo malo, kaj je zasluga Skubičeva. Prvo njegovo delo je bilo, da je pogazil sklenjeni dogovor med slovenskima strankama. Njegovo deio je in njegova zasluga, da smo imeli čez 5 let gerentstvo. Ko je ču-61, da je že dosti nasilnosti, slepar-stva in goljufije. s katerimi bo lahko zmagal pri občinskih volitvah, je na-redil, da so naša, nad vse pravična c. kr. oblastva razpisala volitve. Izid je tako znan vsakemu, kakor način boja. Laž in sleparstvo, je bilo njegovo geslo. Dobili smo obč. zastop in župana na pristni katoliški poiiagi. Siava in čast takemu zastopu iu županu I Danes se nad Skubičevo za-slugo skandalizira vsak ćlovek, ki ima le trohico časti v sebi. Ali ni ta obc. zastop vsem Jesenicam v za-smeh in skandal? Namesto da bi de-lali v prid občanom, se psujejo z naj-gišimi psovkami, katare najncđclž-nejše so še: lump, goljuf. falot itd. Leksikon ne premore spioh takih iz- j razov! Pri občini žre, žre in žre iz j korita, kdor le more, tišti pa, ki ne-morejo, se pa danes jeze in zabtevajo metle; ko pa pridejo sami do korita ne bodo niti za pičico boijši. Občini je naredi! Skubic okroglo pol milijona kron doigov. Okroglo 100.000 K je plaćala jeseniška obči-na samo provizije klerikalnim ban-kam, ko je najela posojilo. Kaj vse koristnega in potrebnega bi se napravilo s tem denarjem, ki ga je tako ; rekoč podarila jeseniška občina za klerikalne namene, ne zmeneč se za to, da je to denar ubogega davkopla-čevalca. Šola stane ogromno denarja, a za ta denar bi imeli lahko Jeseničani . res lepo in moderno stavbo, na kate- j ro bi bili lahko ponosni. Skubic je vo- ! dil takrat vse in vso stavbo, ko se je i odločevalo o nji. Poskrbel je seveda { tuđi, da je dobil zidavo sole ponem- j čen Lahon, namesto domac pođjet- j nik. Najlepši del stavbe je skril v j Ukovo, vse besede so bile bob ob j steno, le oa in le on je vedel vse. K j fronti na Jesenice je pa postavil tišti .; del stavbe, ki izgleda tako, kakor bi \ postavi! pred farovž stranišče. Stav- | ba je danes tako delana, da bo treba ; večnih popravil in večnih izdatkov. j Da, vzkliknimo s Slovencem«: *S \ stavbo nove sole si je postavil župnik j Skubic nezabni spomenik svojega j rovtarskega okusa in kmečke svoje- j glavnosti v večen spomin zanamcev, j ki bodo kleli in preklinjali Skubičeve j ^zasluge« in oni nesrečni trenutek, I ko je prišel kor šiba božja na Jese- \ niče! j Vsled neznosnih razmer v naši občini se raziđe v kratkem občinski zastop. V nedeljski občinski seji so ; dali do ćela vsi odborniki in sveto- j valci nezaupnico županu Cebulju. i Brez dvoma dobimo na Jesenice zo- i pet gerenta! Ko je dobil naš župan, krojač in oskrbnik Ćebuljeve Šuše nezaupni- \ co, se je prav po domaće vsakemu \ odborniku posebej odrezal: *Z vašo ; nezaupnico si obrišem danes svojo i r..! | V zadnji občinski seji je zahteval j župan Cebulj Še nadaljnega kredita za novo šolsko stavbo 70.000 K. Proračun je bil za solo 250.000 K in sedaj nas bode šola stala okoli 320.000 K! j Ali nismo mi imeli prav kar smo svoj | čas pisali o novi soli? — Klerikalci j in klerikalni odborniki kje ste? Faj- • mošter Skubic jo je pa popihal iz Je- ' senic a la Šinkovec će Zabukovec! j Udarit bodem po pastirju in čre- i da se bode razkropila, pravi evange- j lij, a pri nas je čisto drugače, mi smo pa udarili po čredi in pastir se je zgubil, Skubic, kateri je šel sedaj v Ribnico rešeta vezat. Gospodu Lazarju, kateri ima koncesijo za pogrebe, svetujemo za enkrat, naj si vendar napravi spo-doben voz za prepeljavanje mrličev, ne pa, kakor dosedaj, da prepeljava mrliče na Jesenice in Javornik na mesarske mu vozu, kakor je svoj Čas fural s teleti v Kropi! — Ako ne, smo primorani se v temu oziru obrniti na kako ljubljansko pogrebno podjetje! Slofeid h Umili! le tiUtidiuk $!. Bila ii IflKi Zi kritik las. Oče (pri obedu): No, kako ie bilo danes v soli? Sin: Z daj ne morem odgovoriti. Oče: Kako da ne? Sin: Saj praviš vedno sam, naj se govori pri obedu o samih veselih rečen. ^ m Gospod Janez Mazač Je potre-boval za legitimacijo svojo fotografijo. Ko je moško stal pred fotografom, je naenkrat rekel: Prosim, fotografirajte mojo brado za dva centimetra daljo, kakor je res, ker name-ravam v prihodnje nositi daljšo brado. * * • Dveletnemu Pubitu se Je prime- rilo nekaj človeškega. Mamica: Pubi — ka] pa je to bilo? Fantek: Pubi — avto. * • • Profesor: Vi želite, naj vaš sin studira kemijo. Sa) vendar jeclja. Oče: Pa bi zato vendar lahko dober kemik postal. Profesor: To je nemogoče. Oče: Zakaj? Profesor: Zato, ker hi še najnavadnejsih kemicnih imenovani ne mogel izgovoriti. N. pr.: Tetrame-thyldiamidodichlortriphenyikarbidol * * • Žena: Beži, beži... ti ne boš nikoli tega zame storil, kar je storil moj prvi mož. M o ž: A ja... Kaj pa je takega zate storil. Žena: &tirinajst dni po p^roVi je umri in mi je zapustil 10.000 K. * » * — Vaše tri hđere so se ton.? v*e pomolile ir vse so vzele proicso-'". Zdaj, ko ste sama, vam mora biti pač dolgcas. — Kaj še, ko pa moram ves dan prenasati dežnike, ki jih moji zeti pri meni pozabljajo. * . • Gospodična: Pravno, da ste vi prisegli, da se ne boste nikoli oženili. Ali tako hudo ženske zani-Čujete. Gospod: Ne. jaz jih nič ne za-ničujem, jaz imam le tak respekt pred njimi. 4» Iz katoliške zgodovine o franco-ski revoluciji: .... V krvavem letu 1793. so franeoski služabniki dajali svojim gospodarjem občudovanja vredne dokaze neomajne zvestobe. Bilo jih je mnogo, ki nišo hoteli izdati svojih gospodarjev, nego so se raje pustili obglaviti, potem pa, ko so nastali mirni čaši, zopet tiho in spoštljivo iz-polnjevali svoje službene đolž-nosti. Dr. Richterjev Liniment s sidrom. Capsici compos., nadomestilo ra Pain - ExpeIIer s sidrom, je mnogo preizkušeno domače sredstvo, ki se z najboljšim uspehom raH zlasti za odvajalno in odvraćamo ter posebno za bolečine tolažeče vteranje pri pro-tinu, revmatizmu, parcielnih ohro-mitvah, bolečinah v kolkih ( ehias), bolečinah v križu itd. Veliko razšir-jenje je pač najboijši dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga w smelo manjkati v nobeni hiši. Nujn<> ga je ' priporočati zlasti takim ljudem, ki žive mnogo na prostem, so izpostav-ljeni pogosti premeni vremena in s tem lahko preliiajenjem, n. pr. ekonomom, gozdarjem, lovcem, kmeti-škim ljudem, ribičem, rudarjem, po-morščakom, izselnikom itd., ker jim, če ni pri roki zdravnika pri morebit-nih nezgodah hitro in zanesljivo po-maga. Velika prednost Linimenta s si- ; drom, Capsici compos. je, da s polno pravico velja za zanesljivo odvračal-no sredstvo in se prav preprosto rabi. Enkrat ali večkrat na dan se vte-ro boleči, ozebli, oslabljeni ali oliro-meli deli telesa z njim in kmalu na to se pokaže občutek toplote in zmani-sanje bolečin. Nadaljna prednost Linimenta s sidrom, Capsici compos. je nizka ce- na 80 v, 1 K 40 v in 2 K steklenica; | zatorej je vsem ljudem lahko dosto- ! pen in naj nihče ne zamudi, pri pre- i hlajenjih poizkusiti ta bolečine tola- žeci Liniment s sidrom. Pri nakupu pazite na rdečo var-stveno znamko sidro, ki je na vsako škatljico razločno vtisnjena. Wiđwrad - Mtaiot je ravnokar IzšeL Noben kolesar naj ne zamudi, ii ga od najbližjega zastopnika gratis in franko dati poslatu Vsak poznava-tec kupi orožno kolo, ker priznano precizijsko delo in prima materijal so porok za dober tek in največjo sta-riovitnost. Prenizke cene vedno iz-dajajo največjo stanovitnost. Kvalitetno blago ie ceno. Orožno kolo je najodličnejša kvalitetna znamka, fabrikat prve vrste. Ilustrovan katalog popisuje moška in damska luksusna in turna kolesa; kolesa za dirke, službena kolesa za vojake in urade — s firmo — radi stanovitnosti tuđi kot trgovinsko kolo, deška in de-kliška kolesa. Tuđi znamke »Kosmos« se do-bavljajo moška in damska, deška in dekliška kolesa. Prospekti o cene-nem, primerno dobrem specialnem kolesu »Kosmos« se takisto dobe pri zastopnikih brezplačno. Glej inserat Avstrijske orožno-tvorniške družbe, Steyr.___________ S«flw«f«ain m°dno blago za go-ll||l|l|^pode in ^ospe dobe za-Uli 1|||sebniki najbolje iz prvo-U Uli II vrstne izvozne hiše I Prokop Skorkofsky tt Sin Humpolec, Češko. Velika izbira. Vzorci nazahtevo franko. Na ieljo damo napraviti moftke oblcke toksj. ! Foikušuje posije na zahtevo popolnoma zastonj Nesi!e9 Dunaj I. I Bibcrstrasee. 6 k. $olečine, ki so trajale eda leta, odsiracjese v sm sami mll Uspchi čudovitega zdraviia. Gospod Glaser piše: Ako bi mi bil kdo rekel, da se kronične bolečine tako hitro lahko odstranijo, bi tega ne bil nikdar verjei! 2e mnogo let sem tako trpei težki ishias in revmatiz-mu, da sem vedno občutil bolečine. Bile so skoro neprenesliive. To trpljenje mi je pa popolnoma odstranilo sredstvo, ki bi ga z veseljem vsakemu rad sporočil. Zove se Kephaldol in se dobiva po vseh lekarnah. Ako vzamemo najprvo dve tableti in vsa-ko naslednjo uro eno, izgincio bole-ćine takoj! Moj domaći zdravnik mi | pravi, da Kephaldolove tablete po- ! magajo ravno tako hitro pri boleči-naii v lediih (Hexcnschuss) ter v mi-šicah in čienkih, kakor pri glavobolu in živčiiih bolejinah. Videl sem tuđi težak slučaj inf/.iencc ozdravit se v mani nego štiriind^ajsetih urah. Ko-likor vem, rabijo to posebno sredstvo po vseh vučjih bolnicah Evrope, ker mu je glavna lastnoct v tem, da hitro in zanesljivo učinkuje in je po-poinoma neškodljivo. i V*oice franko _J modnega blaga kakor^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^ bat! rt«, platna ^^^^^^^^^^^ platBCBCfa In bombafastega ^^^Mtfm rtcpolflfa V. J. H«vlU»«k 9t I br«t Lažne rMbrmtj, Geiku. mm« tak«}. 4t IUjbolJ«zJiot»# IU« Poćkak LJaftllaaa •4 at. trn 17. apriU 1«4. **^'Satna antMiiiantll'^^ Brnsha industrija brezalho-:: holnih pljač y Brau. :: i Zastopniki se iščejo povsoD! Dne 1. maja 1914 prodajalo se bode na Za« loiki cesti st. 7 (gostilna Flegar) na javni dražbi raslično kovasko in ključavničarsko orodje, kakor nakovala, primolif vrtalni stroji itd., na kar se interesenti opozarjajo in k nakupu vljudno vabijo. _________1590 Ka«xa Aaersparga TI* U 1 * 1 ,;:r::„ TopllCS 13 DOliU. Doienjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne kopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: r«¥matlx«iii, protln, nenralgiie (ischfas), neurastenija, bisterifa, leiuke bolezal it(L Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo, Sesija od 1. maja do 1. oktobra. 1480 Nopr^mOĆlJiVOSt betonske in belega apna malta. 3 s Ossienja vlalnlb xldov in prostorov. I Proti vremena Ođporne stene, kamor Uje det In fasade z bellm j »psom novzrofil samo « ^^aaaaaanaakaaaanaaaaai^B«* • t ^^^^^^^^^PWaaw^^^^^^alWiy^PaalOa^a^^^^B^P^^B|^^BaWiWaa^M^Malla^y^Wa^ayp'a^F^^^^^ 11 ĆULI ^ 1J I V i«- t ^B^aam^VaMsal akX V^a ^b £at ■ M aVT^PiM , , L BBH^k^^Vaal bH BaJaaf^ WŠ ** Jk H HBhH vsako novo stavbo. ^^^^■^IHBB^HHBaBaaHaVBaaVBVaVBVBHBHa^BlaaBBBBBaaaa^BaaBi Zantevajte prospekt G od , kemične tvornice Traiskirchen pri Dunaju, Liebfein & Co. Prodat na »laarca in rr/era F. P. Vldlc ft Co. v Llnbljac!. Frar: Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta št. 19 oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje h.šnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajjočih dei. V zalogi blago prve vrste, proračuni na raacpolago. Opremljen sem z najboljsimi in naj no* I vefšimE preskuševainimi aparati. — Cene in delo solidno! Erasne sijosnladanske novosti dobro blago in po že priznaĐO nainižjih cenah dobite v modni Hud&^^dfeKcfd ^BB&še%&*iw Ljubljana | trgovini &&*>$&& plpril Stari trg 18 | Specijalna trgovina Bajmodernejših bluz} jutranjih oblek. Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodemejši mOŠki klobuki, Čepiće in Slamniki. Čepiće za dame, deklice in otroke, ra^ri nakiti, vse potrebščine za šivilje itd. »_____________ KOSE! I^O^J^! Kdor hoče imeti . 1598 lE^I OSO s kateio se ni potreba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste trave cei dan, naj se obrne na tvrdko: J. ICrašovic v Žalcu katera je prevzela edino zastop^tvo svetovnoznanih kos znamko »poljedelsko orodje«, k?tere zastopstvo je imela dosedaj tvrdka A. GEIS v Žalcu. Pri naročitu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. KOSG1 fenlk na zahtevo brezplačno! KOSC 5 Dobro blago se samo hvali! 122 vglaševalec glasovirjev in irgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prrovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, gitar, taraburic, citer, harmonik itd. Naiboljše strune „Weicbo!đ* in druge ter vse potrebščinc glasbil. — JiBčim pismeno 10 let — Zavod za nglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevalnica. Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, } ^ ^ 1^ lij I i i ti li—~rT&f~-rir^-*~'&^^~iw~' k'^-^iS^ i Franc Furlan \ naslednik Pasthiopve dnv» | kl|u6avni6arsivG i in \ zaloga štedllnikov | se nshaja: 172 \ ^lmbrožev trg štev. 9. Baška! prvo čisto slovansko kopališce ob yiSriji lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, r.ič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 kora-kov oddaljen od moria proti kopališču. Nova moderna zgradba; Oskrbljen je z izvrstnO| pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daie zastonj in franko lastnik hotela. 1317 ^^p je s svojim ^Hk #7elodcem\ m nezadovoljen n MiCTilienat rSdfiO nekai Uzi ^ H i>rroedTr2Uba leiodini praštK Hl Qastrsci ^^ Ućinek presenetet'iiy- ^^ HDobisev vsehapotekah. 9 H Velika sjiatljajtane 3 Kn B ■ GLAVNA ZALOGA: B ■A SternjpotekB. Cur.3j.lV. JB ^8t Favoritenstrasse 25- Mf VBl Prospe M.j gratis in fr&KO^Hv ^^L Zdravniki Jobe ia ^J ^°^ ^» bre2plaćni- W^ V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah. Že od I. 1868 sijajno preizkušeno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrdkc 6. HELL & C0MP. ki B» priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporahlja proti vsake vrste izpuščajem ilasti proti kroničnim in laskinastim lišajem in parazitrirnim irpti'faiem, litskinam ra glavi in v bradi, ima v sebi 4O odttotkoT leasega kotrana in se razlikuie bistveno ed vseh drugih kotrsnovih mil, ki se nahaja* v trgovini. Pri trdovratnih kolnih boleznih rabite jako uspeSno Bergcrjevo kotranovo-žvepleno milo. Kot blei]e kotranovo milo za ženske in otroke: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Dalje bres kotrana jako slovito: Bergerjevo boraksovo milo ti s;cer proti ogrcem. ogoranlu, pegam, mozoljetn la dmglm nepriUkanz kote. Gena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 vinarfev. Noto: Bergerjevo tekoče kotps^ovo mito je Uvrstnega učinka pri kožnih [boleznih lu" ^K ^^f Jfc /£k sk:.nam na glavi in v bradi kakor tuđi ko jHLk^^Sr*, |H »redstro ta rast la*. Stel;len;ca 1 K 50 vin fKtrK ~w&3& Zahtevajte po lekarn^h in sadevnih trgovinah W\ *^^"* ^^§ izključno B«rg*rjeya feotranova rn^'n -i j^ *.<~ jfc pmcite n.i poleft stoječo varstven•> ■ na-nlc - in n* polfgstoječi ttrmin podpis f} A ^ Odlikovan § častno diplomo na ^• Mao. Ta> reprodukcija j« «ylofc najl#»aa 1» »lit« dOTT*ene|*a kat- |ik !■■■■• HtycL Gena s poito kron 3-20 HARODHfl KBJIOARHA Saff ^« IA.KUNSTI K smNV^B^P^PSMB av^^V^B ^P^B9Wa ^pb H I Velika zaloga obu val I I *_ Jlkg |A valalM^al Bal fakaa^. ■ I Vitkriu laroOlt tt lifrtajcj« toči« ii I I f liikl ccii. Vtt ■ere se shrujijcj« i« ■ I nzMuujej«. — frf iintnjib uročllib naj ■ I te MageveJi vzecee poslati. 40 ■ Raziledaite I u me t niske,' in pokrajinske se dobe vedno v veliki izhiri v „Narodni HDiioami" Prešernova ulica 7. Josip Stupica jemitnar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočtm svojo bogato zalofo najrazličnejšib koniskih oprav ■ krasno oprsmlf ©ne = kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-si s£lnsv 2« obrabljene vozova in ti —-^—— konjske oprave« —— Ju. Roji modni otelile : za gospode : LJabl|ana, Franca Jožefa cesta 3. llaiiovejii lomu kroj. Pristao aigldko btago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :TOHI: JAQ6R LlUBLJaNNA, 2Mh Hita tt. 5. Frefttlskarlla najnovo)jši1i waorc#w za reitie lUete Odda se w najem oaelr. proda railetj s stiinaiii [slii šut hl«vom, vrtom, kletio. Posebno primerno za izvoičke, Spediterje itd. ■■■■■■BnBVBnnHBnB^----------— Zadnji teden! Zadnji teden! j\ovo! £attermannov orevorcJ! J(ovo! ■ar Heleno ^^r€y$e> ^~r»«§&t©! "■* Medved, ki vozi po dvokolesu* medved, vozeč na koleščkib in mnoqi drugi dre- soral prikazi slonov, hijen, volkov, kač, različnih melvedov, opic, psov, nojev itd. Predstave vsak dan ob 4. in 6. uri pop. ter ob 8. nri zveč. gUvna predstava. Otroci in vojaki od narednika nazaj pačajo na vseh prostorih polovico. Jffichlovo gledalište zveri v £aHermannorem SrevoreSu. Vse natančnejše povedo iepaki. K tem velezanimivim predstavam vabi prav udano lastnik« B^B^^B9HBiBl^BiHBBBlBflHHBHBVpflP^^I9aSV9n9>^BSXE HL LbllllllJJillf LlillllillilLiJ lupUJllU. J Sezija od 1. maja do 30. septembra. I Od 10. aprila da 1, maja in od 1. do 30. oktobra 50% popusta na kopelih, stanovanjih in zđravniikl pristojbinl. Ind kacije re\rmatične in drugih bolečin v členkih in mišičju, protina, ne-vralgije, zlasti ishias, ženske bolezni. — Temperatura vode 59° C. Ćreselne kopell in kopeli z ogljenčevo kislino, masažo ter elektroterapija. —^— ^Jffođ.:n.cY blago pođneb^e« —^—— } Zelezniška postaja proge Karlovec - Caprag; pošta, brzojav, javna lekarna. ■ Krasna izprekajaljšča, koncerti, tombole, vojaška godba. — Zaradi navala I gostov je potrebno sobe že julija in avgusta naprej naročiti. — Prospekte in | potrebna navodila daje brezplačno 1 Ravnateljstvo kr- zem. zdravilišča. | G. kr. avstrlfske *g$ državne ieleznlce. Izvleček iz voznega reda. Veljaven Of2 1> maja 1913. Pottaja; Lfmblfana fvini kolodvor, Odhod. 6-54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr-2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Celovec. St. Vid ob Glini, Dunai. 7-S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Strafo - Toplice. 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunai, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O d«poldn«. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1aSO ptpoMnt. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1*SO |iopoldf«a« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Jan2f Rudolfovo, Strano - Toplice. S*44 pop«ldns. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, ft'15 xv«č«r. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. T-4f zveč«*. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž. Rudolfovo. t#fL P° "•cl« Osebni vlak na Kranj, Je-acsice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Une, Prago, Draždane, Berlin. PHhod. 7-1S siartrail. Osebni vlak iz Trsta, Go-rict, Jcstiiic, i ivtto na brtoviak U Btr- iina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tr2iča, Kranja. 3*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, ! rebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiž a, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Bel jaka Tržiča, Kranja. 3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-13 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Baljaka, Tržiča, Kranja. 5-^t. ivečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage Dunaja, Linča. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Bel jaka, (direktni voz Solnograd« Opati]a-Reka). 8-16 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Cetovca Bel jaka, Tržiča, Kranja. •-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). *-!• po noći. Osebni vlak Iz Straže-1 ch phc, Rudolfovega, St Janla, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31. po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Oo-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranjt P#cta|ai I4a»U«M ML totetfvtr. Mb«a* na Kamnlk: 7«8t. 1140, t^t, 7-18, (11*M ob nedeljah In praznikih). Prihod iz Kamnika: t-4ftf 11-OO, t-4«, ••Ili (1O-II ob »edeljaJi ia pra*«ikili). , Ckr. irijmii itimUMo rmMUl&wvTrtta. Stran 20 .SLOVENSKI NAROD', dne 25. mpriU 1914. 93 štev. B. Q6tzl Krasne novosti spomtodmnkik ta poletan obtek, povrSnikov —■■Itgl iiitffcl. Za naroata po aeri največja izbera —^ tu- in inozcnukcga blaga.-------^==^ im kaaaanf I loHfti« pMrtreibal Natalil« cea« I LJUBLJANA, Bfestnl trg št. 19. priporoia za penblasln ii teto scznt toJU .^* za damske obleke, c^ kostume, bluza, A* svilnatega,volnenega bombažastega blaga. JANKO ĆEŽNm, Ljnbllana ^= Lingarjeva-Stritarjeva ulični ^= opozarj* na svojo veliko zalogo p •■!!■■]■ hlaga tat hmafcaiMrlM. kakor |aari#ao pristMga platea w vsak! pohaba! ilr|avL ■ aslltaa proproi*, lata, kakai, UaalaJ, tapeitrl. •*^_ Raznovrstnega § modnega sukna ^T ■% za gospode. ■■■ ^^* ViopcI na ogled na razpolago In pofttnlne prosto. Pozor trgovci! Pczor trgovci! Na glavnom trgu ▼ Kamnikn so odđajo v najem i6us lepi troovski Hi z odfovo mi Prostor je jako ugoden za ?sakovrstno trgo-lino. Pojasnila daje F. Cvek v Kamnikn. Sprcjme se natakarica 12 „Narodni dom1' v Litri. Vprašati je pod „Pri da a 100/ ( 1579" ▼ upravo. »Slov\ Naroda«. | že jako pripraven za trgovino ali H- \ samo, se s 1. matnikom ođđa ▼ Ko- lodvonki nltct št. 41; n •--a-n se mdi proda kompletna pisarniska oprava Vprašati je na na BleiweisGvi cesti št. 5, I. nadstr. levo. 1497 Sodno ločeni oradnik v stalni Slnzblf simpatične zunanjcsti, 40 let star, isče za gcs^odinjo in družico blagodušno in značajno gosgsdičaa •II TdOVO. Pripravljen je skieniti tuđi civilni zakon, RescC pooudbe s kratkim opisom življenja na upravmŠtvo »Slov. Naroda« pod „Zaupen in pošten 40' 1559". Za tajnost se jamči. 1519 Zbirka v slovenskem jeziku. T. zvezek: ■azeasM zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 It 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi no- vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V platno vezan • K; po poiti 6 K 20 vfn. Narodna knjigama v Ljubljani« I ki glainre sa tla Izborao I fpecialitote, kl so Ufro I snše In }Ui wsak lahko rabL 1 Zaloga tovaroe z» lake i LniSviln Blar^s | Ljudevit Borovnlk puškar v Borovijah (Fer-lach) na Koroikem. sr priporoća v iztietovanje vmmliovr«tnlh ^a4«k za Icvce tii slrelce po najrcvejžih si&temj:- pod t>ooolnim jatnatvom. Tudi pr«-4«1«;> i?s»d m rokresnice, sprefcma vsako- j vjstn& >*.-$!* «-HU* -.cr i!h tečno in dobro j i/v.'*n;i- .>£ pn3kf: «o na c. Icr. preskuže- j l.»in*ci in od mene preizku&enc. — llu«tro-.1 v*«l o*r?'*- /Mtfi^! Za moške in ženske. Brez vbrizgaTaaja v nekaj malo dneh ćelo najbO'j zanemarjene toke bolezrd aećne CC«? gzdravi llrsin - Tectisn. 1 škatija s 100 kroplicami K 5-—. Za popolno ozdr.ivifeu^o zađo-•tnfeta 2 dkctifL Izdelovatec: The ?rsm Chemical Co., LoKdoa, Naroča se v glavni zalog:: 2. LSCEHES, lekarnar, BUUAPE47A Iv*M JfcJussumring 21. _________________ _ _._ .________________ i Lepa nova tiisa (vi) ki se jako dobro obrestuje, s petimi ptanovanji, sadnim in soČivnim vrtom V Eeljakll (Linđ) se radi družinskih razmer pod jako ugodnirm pokoji in po primeroma nizki ceni takof prođ?. Pojasnila daje Jakob Špicar, poso-jilniški uradnik na Jesenicah (Gorenjsko). 1504 Išče se za tako} alt pozneje ^^ ** ^ * ^ ^ ? za stalno tovarniŠko zalogo z izložbenim oknom, ki se dobro zapira. Sv. Petra cesta do Št. 18, Dunaiska do Fi-eovca, Kongresni trg, Wolfova ulica, Selenburgova, PreŠernova ulica, Miklo-Šičeva cesta do hotela L*loyd. Ponudbe pod 9|53 1555" »a upravn. »Slov. Nar.« 1555 Krvna bclezsn ( : ni sramota.:' f 606 Vsi smo Ijudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvi-rajoČe bolezni. Vseh teh neprilik — naj bodo stare kolikor hočejo se f*Kj£i s KflOGLIUM] BERON. Prospekti zastonj. Škatljica z natan-čnim navodilom za zdravlje 6 kroti. : MtMiv. lEknir Fowlsr, Pariz. Naroča se iz glavne zaloge: I E. LesSerer, lekarnar, Buđape- | šta XV, Hnzeum-Ring štev. 21. ^__________________ Zaicga pohištva in fapetmške&a blaga. JVlizarsivo. tPocolna seczlna seba, QTQhQ'J ali hrasta? /čj h 350-—. Jiamči $e 3Ct solidno dzfo. Cerus konkurenčaš* J. Pogačnik. JLiubljana, Mari/e Jere^ije cesto št t3—t8. iMr 2i6no steklo *^ei ! e-^ko in ripljano, skoro bele b^rrr, 4-', mm debelo ja «rans^ okna v I S^avnicJih 6—7. 8 :n 10 mra v-:ch«io =a pornio svedobo vsrh vrst, l£—SO mm debelo ra konstrukc".^ podov. Povsod naiholje prcisku^eno in acd^seino proti vtrrn'u j Bio Bftaal a e'ie prgiam izužBjaleB slsVJeni staiteiž Keižni __ ohlartvc^o vsrovani — z.t okna. stene. kri^je obokov verand, rimskrh vrtor, '-ioV-ov, prcJ^tr«*ic, fco;-*'isč, t-olric. tvo-nic ^.in. Icdrr.ir-, nehe kleti, klftti xa polnj^nje , k'acr.:c- , kolfxivoi^Ka posiopja. lokemotivne remize, tvorniSke n«rr;i«*s i. t. d- Itfrhissl »trtsAnlk, glaiiefc 3« Ear^TJin, vsan cbT*. Y!ft2iGrXie ploSftc s vio-^ 1%*"* Cico sli br*» n]e, rszMtalh vrorcer fn TGifkoafl in đefaelosU od ! li—fO aon. — 5«rOT*» stehlo, glatko fn rJpllaae. — Sko Telicr n foto-t eraic. — 9iynalv« pToifi« »» t«ter»ice. - Va *tr9oa stekle pri nepr^vah j ca r«9aii tsante. — Ctekle»ne trk« sa ■apltme taWe In r«kL frrfc* nseh T»t- KASLJAJ0CIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najbolišim usoehom THyMOHEL SCILLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-nravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje h;ih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem ucinek Th^momel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstan dušljivega kašlja. gaHF" Prosim vprašajte svojega zđravnika. 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se posije naprei 2-90 E« 3 steklenice ako denar naprej 7,— K. 10 steklenic ako denar naprei za 20*— K. Izdelovanje in glavna zaloga 3. Fragnerfa lekarna c. kr. dvorni dobaviteiji i Praga III., št. 203. ■ Pazite na ime izđelka. izdelovalca in na var stveno znamko. V Ljabljani v lekarnah. dr. G. Piccoli, R. Sušnik. Dvsaf 1913: zlata kclajna. Homo-tov 1913 s zlata iola!,na s posebnih Lokoinobilil u^m il! m^ ^m- Ori-rfnnlna konstrukcija Wolf 10-800 k. s. m9 Kaii?dain«iša poraba sile za vse obrti. "V cc!e:n izdelanih nad 1 miUjon k. s. TPB| Kmetska posolllnico ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hramtae vtoge po Sstih n 3 I 0 I brez odbitka rentnega tovka. _^_^^__^^^^—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BnBgfBBmmmmWWmWmWmWmWmWMimWi ^^^^^^V ^^^^^^B ^^a^^^ ■ ^^^^ H BMB^ Kczcrvni zaklad u) X 800.000. *^f /4 /0 Ustanovljena leta 1881.