LE TO 1932 It. APRILA STEV, 7 Pfidelnlmo mi Njfa/Id ciste vrste! Med naše zelo v^žne pridelke je dvuma prištevati ničli fižpl .in vse pre> raslo pažnje posvečamo t«nm važpemu pridelku, k) nam mnogo odležo za livd-s]co prehrana, pred v&etn pa 311 igvoz, (jossptid. i nič. agr, ,Mileols.o Miloša v iz Bel-grada nam |e v zanimivi razpravi objavil podatke te važne kulture. .Letfi 1929 je bilo pri nas n- pr. s. fižolom psaje* nega sveta v obsegu 37-092,80 ha in je znašal pridelek na tej površini 379,213 met. centov. Kot postranski pridelek med koruzo in krompirjem smo pa pridelali 535.409 met. c. fižola, kar znači, da je rasel fižol na mnogo večji površini kot postranski pridelek, ker znaša razlika obeh pridelkov okroglo 156-000 m. c. Ako upoštevamo, te številke, vidimo, da se fižolu kot njivski čisti kulturi pri nas daje še veliko premalo, važnosti. Ker nam je lansko leto krompir precej dobro obrodil in smo ga spravili še po primerno zelo ugodni ceni v denar nam preti nevarnost, da se bomo letos vse preveč zavzeli zanjga na škodo fižola in nam zaradi tega cena krompirja lahko znatno pade in da ne bomo ver deli kam z njim. V naši banovini bi z lahkoto pride-' lall pri normalnih prilikah do 1500 vagonov fižola, kar bi bilo za naše kraje gotovo velikega pomena za naše narodno gospodarstvo. V naših krajih se gre v prvi vrsti za naše domač« dobre vrste fižola, ki so pri nas že davno udomačene, t. j. naš rdeei ribniian, rdeče pisani mandalon, ki ne sme biti mešan s črno pisanim, in pa pre.pelUar ali koks, ki je rdečepisan, velikega okroglega zrna. Ribniian je za naše kraje še najbolj prikladen, ker nam osje lepa, debela in kratka zrna. 5U kupčijo »0 tB ;> vrste fižola najbolj priporočljive, ker izvažamo to blago v velikih množinah v Italijo in mt Francosko, Uspeva pa v nažih krajih ša najbolj ritnicam Ta je pri nap najmanj obrajtan, ker ipia debelo lupino in je bolj trd in manj okusen, [ju^einstvo ga pa najbolj čisla in najdražje plačuje. Ribnipan je najmanj podvržen rji in peronosposi ter listni pegavosti. Sajenje fižola je pred durmi in je skrajni čas, da semensko blago odbe-remo, ali pa sploh zamenjamo, če se nam je spreyrglo z medsebojnim križanjem raznih vrst. Gledati moramo pri tem odbiranju na enakomernost; enako velikost, enako barvnost in enako obliko semena. Ako sadilno več vrst figola, moramo paziti pa to, da jih sadimo ca-30 metrov naraven, da se ne morejo med-sebojnp oploditi. 2a časa cvetenja prenašajo" namreč čebele in žuželke in veter prašnike z enega cveta na drugi, ter se na ta način fižol sbastardi^ira (spremeni). V tem slučaju je treba semg sploh spremeniti. Fižol spada med rastline metuljnice, ki imajo to lastnost, da dušik same iz zraka zajemljejo iil z njim zemljo bogate. Zato ni priporočljivo premočno gnojenje s hlevskim gnojem, ker nastane prebujna rast fižola, kar povžr-ooa pozno zorenje. Naše zemlje vsebujejo povečini premalo fosforne kisline. Zato je zelo priporočljivo gnojenje s super-fosfatom (2—3 q na 1 ha) in s kalijevo soljo, (približno 100—150 kg na 1 ha.) Superfasfaf vpliva na boljši razvoj in na hitrejše zorenje zriijft, kalijeva sal pa na boljšo kakovost, trpeinost in vačjo množino pridelka. Zemlja, kjer sadimo fižol, mora bih dobro obdelana in brezplevelna. Zelo priporočljiva je setev fižola s strojem v vrste (60 cm vsaksebi) ker je obdelovanje in pletev mnogo lajša in se oko-pavanje vrši tudi lahko na konjski pogon. Pri nas je saditev fižola med koruze in krompir silno udomačena, morali se pa bomo zavoljo večje produkcije in lažjega obdelovanja odločiti tudi za čisto njivsko kulturo. Fižol ima tudi svoje sovražnike — bolezni. Med temi je rja (Gloco sporium Lui de muthum) najpogostejša. Provzročajo jo glivice. Strok, ki ga je napadla rja se zgubanči in ovene ter pri vročini sam odpade. Kot sredstvo zoper rjo je priporočljivo namakanje semena 1—2 uri pred saditvijo v 1% zmes (brozgo) modre galice in apna, ki uniči glivo, ki se često nahaja že na semenu. Tudi med rastjo je škropljenje z isto brozgo priporočljivo, ako ga napade rja ali peronosposa. Ne sadimo fižola prezgodaj, ker je zelo občutljiv proti mrazu in pri prezgodnji saditvi tudi rad gnije v zemlji. Zato pa v topli zemlji hitreje kali. Nikar ne sadimo pomešanega blaga, ker nam otežuje prodajo in ni za izvoz! Držimo se naš h domačih dobrih vrst fižola z izbranim lepo oblikovanim ter pravilno črtanim zrnjem. S tem seveda ni rečeno da jooramo popolnoma prezirati saditev drugih žlahtnih vrst fižola, ako se nam nudi prilika priti do takega semena. To velja prav posebno za fižol, ki ga uživamo v stročju — in za kraje v bližini mest, zdravilišč in letovišč, kjer ga z lahkoto za lep denar prodamo. V splošnem se pa ravnaj-mo po načelu, da pridelujemo v prvi vrsti to. kar je že upeljano in pospešuje naš izvoz ter s tem dviga donos i;aš3ga v teh težkih časih itak oirniarego kmečkega gospodarstva! Vprežno orod e pri oskrbovmtjis rastlin V današnji krizi tožijo naši kmetovalci, da so pridelki zemlje tako po ceni, da se pridelovanje ne izplača, oziroma, cia so pridelovalni stroški previsoki. Žal, da je to bridka resnica, posebno pri uas, ko dosegamo tako nizke pridelke kakor malokje drugod. In čim manjši so ti, tem višji so pridelovalni stroški. Kako pa zmanjšamo pridelovalne stroške? S tem, da znižamo izdatke za delovne sile in obenem zvišamo pridelek z boljšim oskrbovanjem in gnojenjem rastlin. O slednjem je bilo že ponovno govorjeno in pisano, zato tega ne bomo tu ponavljali. Ravnotako važno pa je štedenje z delovnimi silami. Ugotoviti pa moramo, da naš kmet preveč dela. preveč se trudi telesno, od zore do mraka, premalo pa misli, kako bi si svoje delo olajšal. Vzemimo n. pr, dva kmeta: prvi okopava krompir z motiko od jntra in zvečer je tako truden, da ga vse kosti bolijo. Drugi vzame okopalnik, vpreže vanj konja in odpravi isto dejo v eni uri. za kai rabi ročni delavec ves dau, pri tem se skoraj nič ne utrudi. Oboje delo je pa skoro enako vredno in krompir bo ravnotako dobro uspeval na njivi okopani s kultivatorjeui kakor na >ni z motiko. Koliko prihranka na času, koliko na • rudul Posebno je to važno za tiste posestnike, ki imajo toliko okopavin, da si morajo najeti delavce in delavke. Mnogokrat zastane delo na polju, ker ni mogoče pravočasno dobiti delavcev; plevel preraste rastline in predno ga je mogoče izruvati, jih je že oviral v rasti. Kako prednost ima tak okopalnik in osi-palnik pri okopavinah, naj vam pove tisti, ki ga je že enkrat rabil. Ker je z njim mogoče večkrat in z malini trudom okopavati in držati zemljo cisto in rahlo, sa rastline bolje razvijajo in dajo večje pridelke in s tem jih tudi pocenijo. Toda predpogoj za tako oskrbovanje okopaviu je primerna setev oziroma saditev. Krompir, koruzo, peso moramo saditi v ravne vrste v primerni razdalji. Tudi v ta namen imamo primerno vprežno orodje, ki nam olajša, zboljša in poceni saditev: za krompir nam služi raz-črtahiik, ki nam istočasno ureže tri brazde za gomolje; sejnini stroj za koruzo. nam automatično poseje dve vrsti koruze, da jo lahko okopavamo. Le za peso nimamo za naše malokinetske razmere primernega sejalnega stroja, pomagamo si pa lahko z razčrtalnikom, da v brazde posejemo ali posadimo peso. To vprežno orodje rabi samo eno, tudi šibko vprežno žival, konja ali vola in enega delavca, poseje oziroma posadi pa mnogo več nego je to mogoče z ročnim delom. Tu smo navedli samo nekoliko cenejšega vprežnega orodja, primernega za naše malokmetijske razmere, s katerimi si naš kmet lahko olajša svoje delo, zboljša oskrbovanje rastlin, zviša pridelke in poceni kmetijsko produkcijo. To je tudi en način zboljšanja našega kmetijskega gospodarstva. tzdr. Hugon Turk. Krvavei in gnilobna trestfivha pri govedi in divjačini Ta pri nas še malo poznana nalezljiva bolezen, ki je sprejeta tudi v zakon zoper živalske kužne bolezni iz I. 1928.. nastopa kaj rada med jeleni in košutami divjimi svinjami, pa tudi — dasi redkeje — med domačim govedom in prašiči. Prijemlje se tudi kopitarjev in domačih kcz. Imenujejo jo tudi nalezljivo bolezen govedi in divjačine. Bolezen nastopa z vročico in mrzlico in so za njo značilne boleče vodene otekline na zunanji koži, hudo in kužno vnetje pljuč in navadno tudi tako vnetje želodca in črev. Povzročitelj je znan in je to svoje vrste bacil (bacillus bovissp-ticus). Navadno se pokaže bolezen v poletju med jeleni in divjimi svinjami ter preide potem na domačo goved, od katere preide lahko na domače prašiče. Živali se okužijo po krmi skozi prebavila, izjemoma skozi ranjeno kožo in slezeno gobca, mogoče jo prenašajo tudi muhe in mušice, komarji i. dr. Od bolnih živali je kužno vse meso in tudi koža in ž njimi se okuži lahko zemlja in krma. Prvi znaki bolezni so nenadna vročina do 40°, ki nastopi lahko že 6—24 urah »Ji čez 2 in več dni po okužbi. Živali so takoj zelo slabe, dlaka se jim ježi, mišice se tresejo, žila bije pomnoženo, površje telesne kože je nejednakomerno topto in mrzlo, smrček je suh in mrzel. Bolniki ne jedo, ne prežvekujejo, mleko usahne, Blato je zaprto, pozneje nastopijo bolečine v trebuhu (kolike) in nastopijo s težavami driske, ki se končno redkoke-koče ter pomešane s sluzom in krvjo. Med tem dostikrat pride kri iz nosnic in tudi v scalnici. V nadaljnem poteku se bolezen deli v dve obliki. Pri eni nastopi vnetje, vode-naste otekline (oedemi) na koži (to je kožna eksantematična oblika). Na glavi, vratu, ob žrelu in ogrljiku se napravijo zatekline v veliki razsežnosti, ki grdo spremeni živali. Istočasno zatečejo noge v sklepih in kitah. Koža je vroča in boleča. Tudi na očeh se prikažejo vnetja in solze Seko v obilni meri z oči. Sluzna kožica gobca je zelo rdeča, vroča, suha in zatekla. Živali ne morejo požirati in iz gobca se cede sline v štrenah. Jezik tako zateče, da napolni vso gobčno duplino in štrli že izmed zob venkaj; je pri tem temno-modre umazano-rdečerjave barve. Dihanje je težko, hropeče in vidne sluzne kožice so modrikaste, dostikrat posejane s krvavitvami. Konečno poginejo živali, ker se zaduše, ali pa radi splošne onemoglosti. Pri drugi obliki pa se pokažejo pred vsem znaki hudega vnetja prsne mrene in pljuč (porebernlca in pljučnica). Bolnik stoji nepremikljivo na istem mestu z zakrivljenim hrbtom, kalija suho in naporno, iz nosnic se iztaka brezbar-veno ali rdečkasta, peneča sc tekočin«. Dihanje je zelo pospešeno in otežkočeno. Živali niš ne prežvekujejo in blato je dostikrat zaprto (zapeka). Končno nastopijo krvavi prolivi (driske) in živali poginejo na to prav hitro rad; splošne oslabelosti. Ve.s potek bolezni traja lahko samo 6 ur, lahko tudi do 8 dni in konča se v 85 do 95% smrtno. Vsako zdravljenje je skoraj zaman. Zoper to bolezen se torej morajo uporabljati le veterinarno-policijski predpisi zakona, da se jo obvaruje oziroma zatre. Kaj je sedaj najbolj nujno? Ukreniti vse potrebno, da preprečimo kr a jstav o &t i n črvivost sadja, zlasti jabolk in hrušek. — Kakor so nam jasno pokazale skušnje zadnjih let, ima y sadni trgovini veljavo samo čisto, lepo razvilo sadje, brez kakoršnekoli zunanje ali notranje napake. Najhujše je pa prizadeta kakovost sadja, ako je krastavo ali ervivo. Kjer se ne brigajo za nego sadnega drevja in niti ne mislijo na to, kako bi sadje obvarovali pred tema najhujšima okvarama, tam je seveda najmanj polovica pridelka brez vrednosti — vsaj za kupčijo. Da se izognemo ogromni škodi, ki nam preti, je pa treba na delo takoj sedajte v dobi sadnega cveta. Če zamudimo ta čas, smo zamudili vse. V tej dobi se namreč Začne razvijati glivica, ki kvari razen nežnih listov in poganjkov posebno tudi plodove, da se tvorijo po hjih neVšečni madeži, brazgotine in kraste. V tej dobi leta pa tudi zavijač — nežen metuljček-ponočnjak, ki stavi svojo zalego po komaj nastalem zarodku. Za obrambo je ugodno, ker se pojavita oba zajedavča hkrati, da jih lahko hkrati zatiramo. Oba škodljivca namreč zadenemo prav v živo, ako drevje — zlasti tisto, ki Obeta dober pridelek — poptiimo (ne >obi'izgavamo :, kakor se tu in tam sliši in bere) s tekočino, ki ovira razvoj obeh zajedavcev. Za uspešno in popolnoma zanesljivo »hrambo jabolk in hrušek pred krasta-/oi< t jo in zavljačem so pa neogibno potrebne tri reči, ki so tele: primerno škropivo, dobra pršilka ali škropilnica in pravočasna ter pravilno obdelava sadnega drevja s škropivom (čas in način škropljenja). 1. Popolnoma zanesljivih škropiv v to svrho imamo več. V vinorodnih krajih, kjer so ljudje vajeni dela z modro galico, vzemimo tudi za sadno drevje običajno 1—1 'A % bakreno apneno brozgo, ki ji primešajmo na 100 litrov okoli 15 dkg zelenila uranta«. 100 litrov tega sestav ljenega škropiva napravimo najenostavneje takole: V posodo, ki mora držati čez 100 litrov, vlijemo 50 litrov vode m raztopimo v njej 15 dkg zelenila in 6 kg ugašenega apna. V drugo posodo, ki drži čez 50 litrov, vlijemo zopet 50 litrov vode in raztopimo v njej 1 kg modre galiee. Nazadnje vlijemo med neprestanim mešanjem raztopino modre galice v raztopino zelenila in apna. Kjer pa niso vajeni ravnanja z modro galico, naj vzamejo nosprasen v 1 'A % raztopini. 100 litrov tega škropiva naredimo takole: V posodo, ki drži čez 100 1, nalijemo 50 litrov vode, v kateri raztopimo i'A kg nospraseiia. V drugi posodi pa raztopimo v tudi 50 litrih vode % kg gašenega apna. Potem pa zli jemo raztopino apna v raztopino nosprasena. Še preprostejše je ravnanje z nosprasitom, ki ima v sebi tudi že apno. V 100 litrov vode stresemo l'A kg nosprasita, pomešamo in škropivo je gotovo. Nosprasit je precej dražji nego nosprasen. Vsa ta škropiva so strupena in je treba z njimi previdno ravnati. Dokler je trava še majhna, ni nikake nevarnosti za živino. Tik pred košnjo bi pa ne smeli več uporabljati teli škropiv. 2. Pripravljeno tekočino je treba po drevju razpršiti v najfinejših kapljicah, ki naj se vsedejo po brelju iu pozneje po listih, zlasti pa po zarodku v obliki aosle meglice, škropivo se ne sme zbirati v debele kaplje ali celo kapati na tla. Ako hočemo torej sadno drevje pravilno obdelati s škropivom, moramo imeti posebne, v to svrlio prirejene pršilke ali škropilnice. Pri mladem sadnem drevju in pri pritlikavcih bi izhajali za silo z ročno pršilko. Za starejše drevje in večje nasade so potrebne pa samodelne na-lirbtne ali prevozne pršilke. Dobra pršil-Ka je pa draga. Zato je vse hvale vredno, da imajo podružnice SVD skupne pršilke, ki si jih člani izposojajo. Kdor pa le količkaj more, naj si omisli svojo pršilko. Ob prvi dobri letini se mu izplača. 3. Drevje moramo obdelati z opisanim škropivom o pravem času. Za popoln uspeli je potrebno trikratno škropljenje, in .sicer škropimo prvič, takoj ko se jame svetno popje odpirati. To bo letos pri jablanah in hruškah okoli srede do konca aprila. Drugič škropimo takoj, ko drevje ode vete — ko torej odpade cvetni venec, R a Denar g Ljubljanska denarna borza. Nekaj časa ni notiral naš dinar na curiški borzi, sedaj je pa zopet prišel v promet. Zadnji njegov tečaj stoji na 9 centimih m 1 Din, torej za malo manj, nego je bila njegova stalnost določena. — Na ljubljanski borzi so inozemske deviz« uotirale: 1 angleški funt 213.03 Din, 1 ameriški dolar 58.26 Din, 1 holandski goldinar 22.84 Din, 1 nemška marka pa 13.35 Din, 1 švicarski frank 10.97 Din, } belgijski belga 7.90 Din, 1 italijanska iira 2.91 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.67 Din. — Dvignil se je angleški funt, ki je notiral že 190 Din, *edaj pa 213 Din. Druge devize so ostale več ali manj neizpretnenjene. g Plačilne nezmožnosti v prvem četrtletju t. 1. .Jasno sliko o današnji gospodarski krizi v naši državi nam podaja statistika plačilnih nezmožnosti (insol-vitte, konkurzov in poravnalnih postopanj), ki jo objavlja veleindustrije ha veletrgovine v Ljubljani, V marcu je bilo tretjič pa 3—4 tedne pozneje. Pri dragem in tretjem škropljenju moramo posebno paziti, da zadenemo in dobro po-pršimo zarodek. Kdor ne more škropiti trikrat, naj opravi to potrebno hr koristno delo vsaj dvakrat., in sicer \akoj po cvetju in 3—4 tedne potem. Med cve-tjeni ne smemo nikdar škropiti. Snovi za prirejanje škropiva In najrazličnejše pršilke inia vedno v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani, v Celju m v Mariboru. Sadjarji, upoštevajte te dobrohotne* vrstice. Z razmeroma majhnimi stroški in neznatnim trudom boste rešili velike vrednote. Lepo, čisto sadje se bo veduo lahko in dobro prodalo. Za krastav in Črv i v drobiš pa nihče ne mara. Še za domačo uporabo ni prida, kajti tudi naprava sadjevca se v bodoče ne bo izplačala, ker bi bil ta izdelek dražji nego grozdno vino. II. z n o v naši državi 167 insolvenc, nasproti 10? v februarju in 147 v januarju, 115 v decembru in 110 v novembru. — V dravski banovini je bilo v marcu 9 konkurzov in 16 poravnalnih postopanj, skupno 25. V treh mesecih je bilo zabeleženih v celi državi 538 insolvenc nasproti 247 lani. V dravski banovini pa 81, laiii M in predlanskem 21. V primeru z letom 1930 se je letos število insolvenc ooče-tvorilo. Cene g Ljubljanska blagovna borza. L uki iiiivijo žitnega monopola za pšenico se je razvila žitna kupčija tudi ua ljubljanski blagovni borzi. Promet za enkrat še ni znaten, vendar se opaža, da skuša trgovina posebno pa mlini kriti svojo potrebo na tukajšnji borzi. — Blago se prodaja v vftgonskih množinah postavljeno na slovensko postajo. Cene uotirajo 100 kg po nilevski voznini, plačilo v 80 dneh. — Nudi se pšenica slavonska, težka 78 kg po 177.50—180 Din, baška okolica Sombor, 79 kg, po 182-50—185 Difl. potiska 80 kg po 187.50—190 Din. Moka baška »0« franko Ljubljana po 325—330 Din, banatska 335—340 Din; koruza baška pri mlevski voznini po 142.50—145 Din, pri navadni voznini po 147.50—150 Din. g Lesna kupčija. Zgodnja pomladanska sezona ni prinesla v lesni kupčiji pričakovanega zboljšanja. Vsled splošne finančne krize je stavbno zanimanje splošno popustilo in zato je prav malo povpraševanja po stavbenem lesu. Išče in prodaja se le mehki les III. vrste ter trami v gotovih merah, pa še to le v malih količinah. V trdem lesu je nekaj povpraševanja po suhem blagu, cene so pa še vedno nizke. Po testonih se malo povprašuje. V hrastovini gredo nekoliko bolje podnice in neobrobljeni plohi. V drvah in oglju je pa tendenca še nadalje mlačna. g Tržišče s hmeljem. V Savinjski dolini je kupčija s hmeljem mrtva. Malenkostni nakupi izvirajo iz prejšnjih zaključkov. Cene so 3—4 Din kg. — Savinjski hmeljarji so z veseljem sprejeli vest. da je belgijska vlada opustila načrt kontingentiranja uvoza hmelja. Vsled tega bo še naprej ostal prost uvoz našega hmelja v Belgijo in potom nje tudi v Anglijo. Tako je šlo 1931. 1. v Belgijo blizu 3000 centov savinjskega hmelja najboljše kakovosti. Tega izvaža tvrdka Pe-,'yt, Bruselj, ki smatra ta hmelj za najboljši na svetu. Dolžnost savinjskih hmeljarjev pa je, da pridelujejo le prvovrstno blago, kajti samo s taksni si bodo ohranili svetovni sloves. g Tržišče z jajci. Cene jajcem nazadujejo, ker je v zadnjih dneh produkcija močno zrasla. Tako so bili naši izvozni-čarji prisiljeni znižati nakupno ceno na 40 par za komad. Vzlic temu se je bati, da bo cena še bolj padla, ko bo produkcija na višku. — V Sremu so jajca na trgu že po 25 para komad, oziroma za 10 Din se dobi 25 do 30 komadov. g Prednost naši pšenici v Franciji. — Francoski parlament in senat sta odobrila trgovinski sporazum med Francijo in Jugoslavijo, ki je bil podpisan 7. novembra minulega leta v Belgradu. Ta sporazum določa, da francoska vlada vrne jugoslo- vanski vladi 30 odstotkov uvozne carine, ki je bila pobrana pri uvozu jugoslov. pšenice v Franciji, v okviru kontingente od 10 odstotkov vsega francoskega uvoza pšenice. Sporazum bo stopil v veljavo, čim bo objavljen. Za našo pšenico se bo povečal izkupiček za 55 Din pri met. stotu. Kontingent bo pa znašal približa p 12.000 vagonov. Živina g Ljubljanski živinski sejem. Dne 6. aprila je bilo na ljubljanskem živinskem sejmu zelo živahno, ker je bil to prav za prav letos prvi pomladanski sejem. Do-gon je bil zelo velik, posebno konj in prašičkov za rejo. Tudi kupčija je bila živahna ter je bilo prodane mnogo živine, vendar so bile cene neizpremenjs-ne. — Prignali so na sej m 306 konj, 122 volov, 84 krav, 28 telet in 437 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih: 52 konj, 56 volov, 24 krav, 21 telet in 284 prašičkov za rejo. — Cene za kg žive teže so bile: voli prvovrstni 5—5.50 Din. 11. 4 dO 4.50 Din. III. 3—4 Din. krave debele ' —4.50 Din, klobasarice 2—3 Din, teleta —7 Din: prašički za rejo komad po >00 do 120 Din. g Mariborski prašičji sejem. Dne 1. aprila je bilo na ta sejem pripeljanih 181 prašičev. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 6—7 tednov stari 60—80 Din. 7 do 9 tednov 100—130 Din, 3—4 mesece 150—200 Din, 5—7 mesece 300—350 Din, 8—10 mesecev 400—450 Din, 1 leto stari 700—900 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—8 Din. Prodanih je bilo 108 komadov. g Živinski sejem v Ptuju. Na 5. t. m. je bilo na ptujskem sejem prignanih 216 krav in 63 telic, 164 volov in juncev, 36 bikov in 133 konj. Cene za kg žive teže so bile: voli in junci 2—4.50 Din, biki 1.75—3.50 Din, krave 1.50—3.50 Din, te-lice 2—4.50 Din. Konji za komad 450 do 2750 Din. Prodanih je bilo skupno 217 glav. g Prašičji sejem v Ptuju 6. t. m. Pripeljanih je bilo 119 prascev in 143 svinj. Prodanih je bilo 83 komadov. Cene mladim prascem so bile od 100—150 Din za komad, svinje pa po 4.50—6 Pravni nasveti Zle posledice fautovauja. V. B. K. Pri lantovanju na vasi je bil neki fant obstre-ljen in so mu morali bolnišnici odrezati nogo. Krjvec, ki je sprožil puško, je bil kazensko obsojen, njegovi tovariši pa so bili, razen enega, toženi na nerazdelno plačilo odškodine in tudi obsojeni. Tisti tovariš, ki še ni bil tožen, vendar pa ravnolako udeležen pri stvari, se je pri zastopniku poškodovanca pred vloženo civilno tožbo pismeno zavezal, da se bo s poškovancem poravnal in skupno z ostalimi tovariši prispeval k odškodnini, če bodo ti tovariši obsojeni na plačilo odškodnine, kar se je med tem tudi že zgodilo. — Če se je ta fant res obvezal prispevati po enakem delu z ostalimi tovariši na odškodnini in je to izjavo tudi podpisal, potem ga ta obveza veže in če ne bi hotel te obveze izpolniti, ga bo oškodovanec ravno radi te poravnave lahko tožil in pravdo dobil. Če ta fant takrat ne bi ničesar podpisal niti se ustno zavezal, potem bi ga moral oškodovanec šele tožiti in mu dokazati soudeležbo z ostalimi poškodo-vatelji. Vsled že navedene poravnave, pa je ta pravda postala nepotrebna. Ker se je izpolnil pogoj v poravnavi, mora torej fant sed.ii poravnavo izpolniti. Služnost stanovanja. Č. K. S. Leta 1921 ste kupili posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Prodajalka si je izgovorila do svoje smrti hasnovanje posestva, po smrti pa svojima 1 čerama vžitek, in sicer skupno hrano, ob nesoglasju pa živila v naravi, sobo za stanovanje in skupno uporabo gospodar-sl:' pcslopja. Leta 1928 pa sta pogoreli hiša in gospodarsko poslopje. Oboje ste z laslnimi sredstvi zopet postavili. Ko ste od prodajalke zahtevali, da tudi kaj prispeva, da no bo nič prispevala, češ, da ne bo pri vas iskala stanovanja. Vprašate, če boste morali po smrti matere dati njenim hčeram stanovanje in drva. — Ker je sedanja has-novalka odklonila prispevek za postavitev hiše in se tudi odpovedala stanovanju, vsled tega sama za sebe ne bo mogla zahtevati stanovanja. Ni. se pa mogla za svoje hčere odpovedati. Po njeni smrti bosta obe hčeri imeli vse pravice, tudi do stanovanja, ker je pač hiša zopet postavljena. Prevzem očetovega posestva. C. J. Z. Ste varuh treh mladoletnih otrok, ki so dediči oče! :«a posestva. Posestvo bi rada prevzela dva sinova in vsak hoče ostale izplačati. Vprašate, kateri ima večjo pravico do posestva in če boa je, da Vam bo, če se omožite, dal balo. Poročili se, bale pa še ni dal. V zadnji bolezni Vam je brat podpisal izjavo, da Vam dovoljuje balo, ki jo imate pravico zahtevati tudi po njegovi smrti. Brat je res umrl, premoŽenje pa je vse zapustil Ženi, ker je brez otrok. Vprašate, če lahko zahtevate od dedinje od brata Vam priznano balo. — če bi Vam brat le obljubil dati balo, bi bjla ta da rilna obljuiba brezpredmetna, ker ni zapisana v obliki notarskega zapisa, — Ker Yam pa je brat podpisa) izjavo, da Vam dalgiije halo kot nagrado za svoječasno pomoč na domu, je to priznanje dpiga, in morete ta dolg prijaviti k zapuščinski razpravi po bratu. Če Vaša svakinja ta dolg »e bi hotela priznati, po(em boste pač tnprali zapuščino tožiti na plačilo vrednosti Vajin) razmeram odgovarjajoče bale. Zaslužek poslov In dninarjev zastara v 3 letih. R. F. K. Če ste pomagali gospodarju pri delu, glede zaslužka pa ni bilo med Vami nič dogovorjenega, niti ni bilo dogovorjeno, da boste delo opravili zastonj, potem se šteje, da je pogojeno primerno plačilo. Tq plačilo pa morate terjati tekom 3 let, sicer je ta terjatev zastarana- Služnost kolovoza, U. S. B. Do leta 1922 ste skozi več kot 30 let že uporabljali dve kolovozni poti čez sosedov svet! ena pot je peljala naravn-gst, druga pot pa po ovinkih v dolino. Leta 1922 pa je «qssd kolovozno pot po ovinkih prekopal, pustil V§m pa je-uporabo druge poti, ki vodi naravnost v dolino, Ker sosed ne dovoli, da bi se ta pot popravljala In je pot ozka, tako da ni skoraj več brez nevarnosti sposobna za vožnjo z živino, vprašate, kako bi se soseda brez tpžbe prisililo pot primerno popraviti. — Ker ste leta 1922 opustili uveljaviti svojp pravico do poti po ovinkih, ki jo je sosed prekopal iri' tudi v zaporednih treh letih niste več uveljavljali svoje prayipe, jg na ta način Vaša služnostna pravica poti po ovinkih zastarela, — Sedanjo edino pot, ki jo imate, so dolžne vzdrževati sorazmerno vse osebe ali zemljiški posestniki, ki imajo pravico jo izrabiti- Pot mora biti primerna potrebni rahi in krajevnim okoinostim. Če Vam sosed zlepa ne bo dovolil popraviti poti, ga boste edjnole s tožbo mogli k temu prisiliti. Neutemeljeno zahtevana dota- N. Č. A. Pred štirimi leti ste vzeli k sebi nečakinjo svoje žene in ji obljubili, če bo pridna m Vam bo pomagala, da bo po Vaši in Vaše žene smrti prejela morebiti preostalo premoženje. Sedaj se pa namerava nečakinja porgčiti in zahteva od Vas dpto, sicer da Vas bo tožila. Vpj-ašate, če Vas more res prisiliti, da bi ji morali šteti doto. — Le roditelji ali starši roditeljev so zavezani hčeram odnosno vnukinjam, kadar se može, dati svojemu stanu in imovini primerno doto. Nečakinja torej ne bo mogla Vas tožiti za doto. paš pa za zaslužek zadnjih 3 let, kar pri Vas dela. Višino zaslužka bo v morebitni pravdi sodišče določilo po zaslišanju izvedencev; plačati boste morali toliko, kolikor bi znašala običajna mezda za deklo na sličnem posestvu kot je Vaše. Odbiti pa boste smeli, kar ste že v zadnjih 3 letih nečakinji plačali v denarju oziroma vrednost na kupljeni obleki. V tem smislu se kar lepo pogodite