Poštnih- plaćana v gotovini. Leto LXVm., št. 19 Ljubljana, sreda 2% Jamarja 193$ Cena Din SLOfENSKI iznaja vsak dan popoldne, Lzvzemži nedelje In praznike. — Lose ran do SO petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, već Ji tnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Enafljeva ulica ste*. 6 Telefon: 8122, 8123, 8124, 8125 ln 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon fit 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica X. telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.35L Dalekosežni dogodki v Sofiji: Nova vlada ali državni udar v Bolgariji Vlada Kimona Georgijeva je podala ostavko — Novo vlado, ki ima značaj vojaške diktature, je sestavil dosedanji vojni minister general Zlatev — Politični pomen nastalih izprememb se ni povsem jasen ja takozvanih >Zvenarjev«. Seji so pri- | dorov, Damjan Velčev, Kara Kulakov, sostvovali Kimon Georgijev, Peter To- Vasilij Kumanov in drugi. Program nove vlade Izjava novega ministrskega predsednika generala Zla-teva — V notranji politiki okrepitev državne avtoritete, v zunanji politiki pa nadaljevanje politike mira in dobrega sosedstva Sofija, 23. januarja. AA. Zastopnikom bolgarskih listov so snoči sporočili, da jih bo novi predsednik vlade general Petko Zlatev sprejel v vojnem ministrstvu. General Zlatev je novinarje sprejel šele ob 23. uri. Novinarjem, ki se jih je zbralo okrog 50, je nato prečita! to-le izjavo: Sofija, 23. januarja, r. Včeraj popoldne ob 5. je na splošno presenečenje odšel ministrski predsednik Kimon Georgijev, ki je obenem minister pravde, na dvor. Ko je pol ure pozneje zapuščal dvor, je izjavil čakajočim novinarjem, da je pravkar podal ostavko cele vlade. Na vprašanje novinarjev, kaj je vzrok tej docela nenadni izpremembi, je g. Georgijev smeje izjavil: Vi gotovo iščete mnogo globlje vzroke. Toda glavni vzrok je samo dejstvo. Iz tega dejstva izvajajte zaključke. Kakor vidite, eni so bili na vladi, končali so svoje delo in sedaj gredo, da pridejo drue;i. Vlada generala Zlateva Kmalu zatem je bil pozvan na dvor dosedanji vojni minister general Pen-čo Zlatev; ko se je čez četrt ure vračal, je že imel mandat za sestavo nove vlade. Odšel je takoj v vojno ministrstvo, ki je v neposredni bližini dvora, iako da ga novinarji spotoma niso mogli ničesar vprašati Zvečer ob 7. je ravnatelj za družabno obnovo Pop-Zlatev izjavi! novinarjem, da je nova vlada v glavnem že sestavljena in da bo general Zlatev še v teku noči predložil kralju listo svoje vlade v potrditev. Vlada bo po tej listi sestavljena najbrže takole: ministrski predsednik in vojni minister: general Penčo Zlatev; zunanji minister: Kos ta Batalov ali K juseivanov; notranji minister: polkovnik Krom Kole v, poveljnik vojne akademije; kmetijski minister: Jana ki Molov, dosedaj prosvetni minister; prosvetni minister: general Todor Radev, poveljnik pod vinske garnizije; minister pravde: Milko Kalendarov, odvetnik; minister za gradnje: Nikola Zahari- jev; finančno ministrstvo še ni definitivno zasedeno. V pošte v prihajata Nikola Zaharijev in odvetnik dr. Obrejkov iz Plovdiva. Nova vlada Sofija, 23. januarja. AA. Predsednik vlade in vojni minister general Petko Zlatev je zapustil dvor ob 0.30. Novinarjem je pri tej priliki izjavil, da je Nj. Vel. kralj Boris podpisal ukaz o novi vladi, ki je sestavljena takole: predsednik vlade in minister vojske: general Petko Zlatev; zunanji minister: Kos ta Batalov; notranji minister: general Kram Kolev; prometni minister in minister za gradnje: Nikola Zaharijev; kmetijski minister in minister za trgovino: Janaki M i lov; pravosodni minister in zastopnik finančnega ministra: Mihajlo Kalendarov. Ozadje dogodkov Neposredni povod za ostavko vlade je neuspeh v Ženevi, toda nastale izpremembe imajo globlji vzrok v notranjepolitičnih' prilikah Sofija, 23. januarja, r. Čeravno se je Že dolgo govorilo, da bo prišlo do pre-osnove Georgijeve* vlade, je včerajšnja nenadna ostavka vlade v političnih krogih izzvala veliko senzacijo. Iz vladnih krogov so se take vesti demantirale, vendar pa so se vedno znova pojavljale in naposled že v taki obliki, da je bilo računati z večjimi ali manjšimi izpre-membamL Vzroki te dalekosežne izpre-membe so številni in kolikor se je moglo v prvem trenutku ugotoviti so v glavnem naslednji: Kot neposredni povod za ostavko vlade se navaja njen neuspeh v Ženevi. Po zavrnitvi stališča, ki ga je zavzela bolgarska vlada glede odplačila inozemskih dolgov, je vlada Georgi jeva morala izvajati konsekvence. Vse njeno delo je bilo v zadnjem času posvečeno izključno akciji za ureditev inozemskih dolgov, "pri čemer pa je vlada doživela poraz. Drugi vzroki za ostavko vlade Georgi jeva so več ali manj političnega in osebnega značaja. Odnosa ji v vladi sami so bili v zadnjem času zelo napeti. Zelo omajani so bili tudi odnošaji med civilnim in vojaškim delom pristašev režima in zelo so se ohladili tudi odnošaji med enim delom zvenovcev in vojaškimi krogi. Kot poseben razlog za ostavko vlade Georgi jeva pa se navaja to, da je v Bolgariji danes potrebno povzdigniti vpliv drugega ustavnega činitelja na dostojno višino. Del dosedanje vlade se je .iamreč bavil z načrti, da z oktroiranim zakonom osnuje ustanovo državnega sveta s posebnimi dalekosežnim! pooblastili. Državni svet bi bil neke vrste ustanova med vlado in dragim ustavnim činiteljem, toda z gotovimi ingerencijama krone. Večji del pristašev dosedanje vlade pa je bil mnenja, da bi se s takim državnim svetom okrnili prerogativi krone, zaradi česar je glede te zadeve priw*~ rud* v vladi sami do huci "i sporov. S tem, da bi vstopil v novo vlado kot zunanji minister Kosta Batalov, se želi podčrtati, da bo ostala zunanja politika Bolgarije neizpremenjena ter da se bo nadaljevalo v pravcu zbližan ja z Jugoslavijo in čim tesnejšega sodelovania z vsemi balkanskimi državami. Prevzem notranjega in prosvetnega ministrstva s strani aktivnih ofi- cirjev kaže, da se hoče z novo vlado uvesti režim močne roke in povečati vpliv vojske na vodstvo državne politike. V političnih krogih so mnenja, da bo tako sestavljena vlada mogla poleg drugih političnih, kulturnih, socialnih, gospodarskih ukrepov najuspešnejše izvesti tudi načrt bolgarske petletke na vseh poljih državnega in nacionalnega življenja Bolgarije. Vpliv vojaških krogov Sofija, 23. januarja, r. 2e dalje časa je bilo znano, da so vojaški krogi, ki so stali za vlado Georgijeva, bili nezadovoljni z njenim delom ter da so se pripravljali na to, da prevzamejo oblast v svoje roke. Take verzije so bile uradno ponovno zanikane, so se pa kljub temu vzdrževale vse dosedaj, ko so jih dogodki potrdili. Vse kaže, da so s temi izpremembami čakali samo tako dolgo, da sta se zunanji in finančni minister, Batalov in Todorov, vrnila iz Ženeve. Nov državni udar? Ca rib rod, 23. januarja, r. V bolgarski javnosti, zlasti pa v sofijskih krogih krožijo alarmantne vesti. Po teh vesteh predstavlja sestava nove vlade neke vrste nov državni udar. To sklepajo zlasti iz dejstva, da je bil sinoči aretiran in odveden neznano kam eden izmed glavnih akterjev 19-majskega prevrata, polkovnik Damijan Velčev. Prav tako je bil sinoči odstavljen policijski ravnatelj v Sofiji Vladimir Na-čev, vodstvo policije pa je prevzel polkovnik Tanovski, dosedaj poveljnik sofijske garnizije. V Sofiji in v vsej Bolgariji vlada mir in izprememba v vladi dosedaj ni izzvala nikakega odpora. Vojaštvo v pripravljenosti Sofija, 23. januarja, r. Medtem ko so novinarji čakali na predsednika nove vlade, da jim da izjavo, je general Zlatev sprejel veliko število starešin sofijske garnizije. Dajal jim je navodila v zvezi z izpremembo notranjepolitičnega položaja. Vojaštvo je za vsak primer v pripravljenosti. Posvetovanje zvonarjev Sofija, 23. januarja, AA. Po ostavki vlade je bila snoči v Zadružni banki se- Nova vlada bo nadaljevala delo svoje predhodnice in izvajala ideje od 19. maja. V notranji politiki bo nova vlada skušala uveljaviti popolno avtoriteto države. Prizadevanja vseh strokovnih in rodoljubnih ustanov naj se zlijejo v korist države. Zunanjo politiko bo nova vlada vodila v dosedanjem pravcu. To je pot, Id vodi k zdravemu in trajnemu miru na Balkanu in k dobrim prijateljskim odnosa jem z vsemi sosedi. Vlada bo pospeševala tesne trgovinske in gospodarske stike z bližnjimi in daljnimi državami, s katerimi lahko imamo take stike, Nadaljevanje dosedanjega režima Vlada je prepričana, da bodo obnovitveno delo, ki se je pričelo 19. maja, podpirali vsi in da bo na tej podlagi vzklila boljša in srečnejša bodočnost vsemu narodu in državi General Zlatev je nato vidno utrujen prečrtal seznam svoje vlade. Na Kimon Georgijev vprašanje novinarjev, afi je ukaz o vi vladi že podpisan, je general Zlatev odvrnil, da se Nj. VeL kralj Boris strinja s sestavo nove vlade in da ga bo kralj sprejel ob 23.30, da podpise ukaz. Doznavajo, da so finančno ministrstvo ponudili predsedniku trgovinske zbornice v Plovdivu Rejkovu. Z generalom Zlatevim se je posvetoval do 23. ure, naposled pa je ponujeni resor odklonil. Sofija, 23. januarja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Izprememba vlade, ki je nastala iz čisto notranjih razlogov, so opravili naglo hi v popolnem redu. V notran.fi politiki vlade, ki bo pospeševala združitev vseh narodnih sil in okrepitev gospodarske sile. ne bo nobenih izprememb. Zunanja politika bo kakor doslej posvečena mira in sporazumu z vsemi državami, zlasti sosedi To potrjuje med dragim dejstvo, da > Batalov obdržal zunanje ministastvo- Nj. Vis. knez-names in Sokolstvo * a. Avdijenca podstareSine SKJ pri Nj. Vis. knezu- Beograd, 23. januarja, p. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je včeraj sprejel v avdijenco podstarešino SKJ Paunko-vića, ki ga je prosil za enako naklonjenost Sokolstvu, kakor jo je nacionalni organizaciji vselej izkazoval pokojni vladar kralj Aleksander. Nj. Vis. knez- namestnik je Sokolstvu obljubil vso svojo pomoč in je takoj odredil, da so njegova dva sinova princ Aleksander in princ Nikola takoj včlanita pri Sokolu. Obenem je obljubil, da bo kralj Peter n. prevzel pokroviteljstvo sokolskoga zleta v Subotici. Solidarnost Francije in Anglije Enotno stališče v pogledu izvajanja mirovnih pogodb Paru, 23- januarja- AA. Ha-vas poroča: Listi tudi danes pišejo mnogo o predstojećem obisku Flandina in Lavala v Londonu. Vsi ugotavljajo, da bo ta sestanek velikega pomene. »Oeuvrec piše med drugim: Od sklenitve miru do danes Se ni bilo tolikšnega soglasja med Francijo in Ansrlijo o oborožitvi Nemčije. V Londonu bo moral Flandin staviti konkretne predloge o jamstvih, ki jih Francija zahteva od Nemčije. Po mnenju lista bodo pri tej oriliki sprejeli skupno izjavo Francije in Aneldje o teh jamstvih. V tej izjavi bo rečeno, da po mnenju za- veznic iz »vetovne vojne ni več treba izvajati določb versajske mirovne pogodbe, naperjene proti nekaterim državam. Teh določb pa ni mogoče ukiniti, če se te države ne vrnejo v Društvo narodov in ne sprejmejo Še nekih drugih predlogov. Podobno piše >Bcho de Paria<, >Excel-sior« pa smatra, da Maedonald in Simon v vprašanju vojnih dokpov, valute, varnosti in razorožitve ne pojdeta na stran pota- Londonski sestanek bo prijateljski, tako da bo iskrena izmenjava misli omogočila še koristnejšo diolomatsko akcijo m gospodarsko, politično in finančno obnovo Evrope- Danes so na Pokljuki skakali Simunek je skočil 369 naš 34 tekmovalec Istenič pa okrog Pokljuka, 23. januarja. Včerajšnja stafetna tekmovanja na 5 X10 km so končala s pričakovano zmago češke ekipe, ki je v postavi Musil, dr. Novak, Kadavy, Barton in šimunek prišla v času 3:52.37 prva na cilj pred Jugoslavijo v postavi Jakopič, Knap, Baebler, Smolej, Janša, ki je potrebovala 4:08.24. Čeprav je se vedno razlike 16 minut, je vendar uspeh naših precejšen, saj so zboljšali lanskoletni rezultat v zakopanih na Poljskem za celih 15 minut Kakor torej kaže, gre od leta do leta naprej in razlika med nami in Čehi se stalno krči. Danes je prost dan. Zjutraj je bilo jasno, vendar se je pozneje nebo pooblačilo tn vse kaže, da bo snežilo. Včeraj je bilo žre- banje za tek in kombinacijo na 18 km. kar šteje za slovansko in savezno prvenstvo. Obenem so takoj tudi izračunali točke za prvi dan tekmovanja slovanskega prvenstva, to je za štafeto 5X10 km. C#-hoelovaki so dobili 360, Jugoslaveni pa 310.50 točke. Za start na 18 km je prijavljenih 57 tekmovalcev Za Jugoslavijo nastopijo v kombinaciji Jakopič Albin. Baebler. drame! ta Dečman, Istenič je p« določen za rezervo Baebler si je včeraj pri štafeti nekoliko zvil nogo in je vprašanje če bo lahko nastopil v kombinaciji C* ne bo mogel, ga bo nadomestil Istenič. Ravno tako je postalo dvomljivo, če bo lahko tekmoval Palme. Ponoči je imel hud zoboboi in zato se je danes odpeljal v Ljubljano. Čehoslovaki so za kombinacijo prrjo vili Šimuneka, Bartona. Kadavega in Vre no. Za tek na 18 km posebej nastopijo za Jugoslavijo Knap. Janša. Smolej m Jakopič Avgust, za Čeboslovake pa Musil Barton. Kadavy in Šimunek. Nekateri tek movalci, zlasti naši, so dobili pri treba nju prav dobre startne številke, pa rodt Čehi imajo večinoma višje števiHce. Seno lo je imel edino Musil, ki je potegnil startno številko 3. Med našimi je poteg nil Jurčič, ki starta za Mariborski smučar ski klub. nizko številko. Musil kot rečeno 3. Leo Stehlik 5. Baebler 6, Jakopič Albin 10. Knapp 22. Čeh Skrb ©k 22, Pakne 25. Kadavv 33. Jenko 36. Simunck 37, Srame 1 3°. Dečman 41. Smolej 42, Kučera 40, Vrana 51, ing. Novak 53 itd. Start bo ob pol 10. zjutraj. Prvi tekmovalec starta ob 930. zadnji ob 938. Da nes dopoldne so tekmovalci izrabili prost dan s poskusnimi skoki na skakalnici Snega je tako malo, da so ga morali as skakalnico dovalati. S skakalnico Cehi m so preveč zadovoljni. Pri skokih pa se je videlo, da naši tako glede dolžine, kakor tudi glede stila prav nič ne zaostajajo zs njimi. Najboljši mož Čehoslovakov je Vrana, prav dober pa tudi Širnim ek. Od naših so zlasti v dobri formi Dečman. Istenič in Pribovšek. Pri današnjih skokih je večina startala med 30 in 35 m Skakalnica dovoljuje skoke do 40 m ki niso več sigurni Najboljši skok je dosegel dopoldne Šimunek s 36 m. med našimi ps Istenič. ki je skočil okrog 34. Zveza jufcoslovenskih naprednih akademskih starešin v LJirbfJarrf priredi danes, v sredo, ob 8. zvečer pri-jateljski sestanek v restavracij Zvezdi. Referira] bo ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramar. Vremenska napoved Dunajska opoldanska ved za četrtek: Nobena bistvene ispre-membe sedanjega vremena. V ni^nh morda nekoliko južno. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odštet.). Amsterdam 2966.44 — 2961.04, Berl'n 1766.08 — 1769.99, Bruselj 1025-dS — 1031.04, Curih 1421.01 — 1428.08. London 214.50 — 216.56, Newyork 4367.8$—4404.20, Pariz 269.60 — 291.03, Praga 188.42 — 184.52, Trst 374.38 — 184.52, Trst 174.38 377.46. Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.10 do 8.20 INOZEMSKE BORZE. Curih, 23 januarja. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 16.13, Newyork 309.875. Bruselj 72.20. Milan 26.30. Madrid 44.325. Amsterdam 208.75. BerMn 123.90, Donat 57.85. Praga 12416, Varšava 58-36, Bak» 3j05. štnn 2. »SLOVENSKI l!AROD< dne 23. januarja 1935 St'V 10 Stanovska borba praktičnih tehnikov Njihova organizacija šteje 30 plačujočili članov in 30 nezaposlenih Ljubljani, 23. >a#)uarja- Praktieni tehniki so se nazvali absolventi eleiuro m »troja« delovodaice ^oin na na* si Tebmški srednji šoL. Pred 8 leti so se organizirali ? »Organizaciji praktičnih tro in strojnih tehnikov v Ljubljanu in posebno zadnja ieta so pokazala potrebo po organizaciji, ki se je pa, žai, ne oklenejo vsi- še pred nastopom gospodarske depr«*-sije so absolventi naših delovoU^kiij šol sprevideli, da šole producira jo mnogo več strokovnih moči kot jih more dobiti odgovarjajoče delo. Spričo dejstva, da pri na^ib podjetjih už vajo še vedno feujoi mnogo večji ugled, kot domačini, ki bi iih lahko '»o-vsem nadomestili — bodisi diplomirani tehniki, bodisi absolventi delovodskih šol — je borba ia obstoj naših tehmliov še posebno otežkoČena Razen tega nimajo tudi pri merne saelombe in tiho dopuščamo, da podjetniki izreka jo nezaupnico našim strokovnim šelam. ki eplosnosti celo škodujejo, ako vh moramo samo vzdrževati in fee ao absolventom saprta vrata v življenje. To sam kaže, da organizacija praktičnih tehnikov nima lahkih nalog in tetja Je njeno defco, ker Številčno ni močna. Po tej-niškem poročilu na tndnjem obfinem zboru, je b'*l v nedeljo v Delavski abomiei, štele rdaj orvan'Moija SO redno p!aeuio?.ih Članov, nezaposlenih pa 30. Zalo so tudi ustanovili na obonem zboru poleben odsek za pridobivanje M »»nov. ki bo v zv»*n s solo, ^>d koder neorestann dotekaio absolventi. Vi množe k^der n#i* nosi enih- Zelo važen le tudi skW» o sodelovanju organizacije v ^Kom'tetu teVtnftBnese dela«, ki se v njem ias^onanj diplomirani tedniki in ml»d; in-z^n^erfi. Nalove odhoda so predvsem skrbeti za zaposlitev domačih tehničnih delavcev ter Iskati vire za javno dela- Zato se bo rudi boril profcj inozemskim tehničnim močem, Baposlenira v naSj državi, da pridejo do kruha naši tehniki. Iz vsesra ebšimeera tajniškega poročila ■»lseva napor organizacije ze aboljasnje položaja praktičnih tehnikov ter aa omiljen je nezaposlenosti. Največja nezaposlenost je v kovinski stroki, dočim elektrotehniki dobe višaj začasno sapv^-lenie Tako je bilo lani zaposlemb 10 pri velenjski elektrarni. Tam so še idaj zaposlen' trije ^nied 10, a ostali so dob«"!' d»u-3ie Bseoslenje. Orrran'iaHja je iarnbila vsako priUfce. ko ie bilo treba no-sredovafci ~ korist ntaftih nezaposlenih članov. Že is ko resno n d en ce je razvidno, da je odbor imel na»ve? dele s posredovanjem za n»\&ar>os]ene. Vložni zap;s>nik ir.kazuje z ok'-^n'rflmi fn don'/*1 nad 1500 štev»lk. Orsran'tacf'ia je tudi posvetila vso posor-n-v^r nnve,;Tafij' obrtnega zalrona, v ti na-pipii so poslali ve^ vlbo na Pr:stoina mestt-Med dninr?ni «o tnd: zahteval!, da se pr'ma tudi absolvenfom elektrodelnvod^ke 5ole mo»»iarftviV■' rnn?t kot se Je absolventom stroj-del^^^Ve Snto- KVmK budim fv*lnitev «if rr» V m«« mania rHnn^-'va. V'"«o oa *wr\i rvrired'ti eVc,VuTTlie v inO" zem^rvo. Junija so ii ogledali nred'lnico v Tržiču. jul;'a pa velenjsko elektrarno D« so na=! rv-nktffrr tehn;k; -ar»k. M n^hov^Ak in A- Koman. Po nH^riorn ^rori] & o^e^ja]^ transformatorsko postajo v Črnučah. tegra js morala tudi vse nadaljnje prijave za aipinisućno Solo odkloniti. Ker je pričakovati $e večjega obiska., Klasu glede oa to, da ao predavanja brezplačna, bi bilo pač v interesu vseh, da dobi TK skala na razpolago večjo predavalnico. Alpinistična sola skala jt sola nas vse)) in mislimo, da apel kluba ne bo ostaj prea odziva. Branimo slovenski Korotan Predavanje o raznarodovanju koroških Slovencev — Občni zbor posavskega pododbora kluba koroških Slovencev Trbovlje, 22. januarja. Posavski pododbor Kluba koroških Slovencev js priredil v nedeljo, 20. t. m. v tukajšnjem SokoUkern domu zanimivo predavanje, kako sistematično reznarodujejo Avsrrijci našo narodno manjšino v »loven* Bkem Korotanu. Malo dvorano Sokolske*?« doma so ob 9. uri dopoldne napolnili na5l v Zasavju živeči koroški rojaki, zastopniki številnih tukajšnjih narodnih, kulturnih in stanovskih društev, ki so kolektivno včlanjena v Klubu koroških Slovencev, učitelj-stvo obeh narodnih šol in številni prijatelji koroških Slovencev. Uvodoma je predsednik Posavskega pododbora KKS e. Matej Arneje pozdravil naveoče, prav posebno pa iz Ljubljane doi-lesa zastopnika osrednjega odbora KIvS i*. dr. Fellacherja in Ursiča. nato pa se je v izbranih besedah spominjal našeca velikega voditelja, blaijopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. katerega spomin so navzoči počastili sloje s trikratnim >^lava< klicem in enominutnim molkom. Nato je povzel besedo predsednik osrednjega odbora KKS g. dr. Fellacher iz Ljuh-ljane. ki je uvodoma ogorčeno obsodil mar--ejski zločin, ki je delo naših davnih ne-prijateljev, ki to želeli, da bi Jugoslavija razpadla, pa so se kruto varali, kajti ta gnusni »ločin, s katerim je bil naS narod oropaD svojega ljubljenega kralja, Je Jugoslavijo tako na znotraj kakor na zunaj le «e bolj utrdil in strnil v obrambi pred v*^-ml njenimi neprijatelji. Govornik je v obširnih izvajanjih »likal težak položaj naftih rojakov v slovenskem Korotanu. Njihovo življenje je danes težje kot kedajkoli poprej, saj morajo s težkim srcem gledali, kako se jim pred očmi potom lako zvanih laži-utrakvističnih iol od-tujuje slovenska mladina. Naša sveta narodna dolžnost je, da se za našo ubogo rajo v slovenskem Korotanu bolj zanimamo, ker so koroški Slovenci živ del našega naroda. Govornik je koncem svojega govora, ki je navdušil vss navzoče, izrazil upanje, da bo tok časa, ki «ilno hitro prodira, tudi to pereče vprašanje na severu uredilJ Nemci naj obdrže, kar je nernJkega- kar je pa na-šoga, naj pa pride k nam. Nato je v daljšem govoru podal tajnik osrednjega odbora g. Uršič zgodovinsko sliko razvoja našega naroda na Koroškem, napredek germanizacije in končno današnje narodnostno stanje ob Žili In Dravi iia ozemlju med Brdom in LibeliČami- Njegov obširen in zanimiv referat so navzoči prav tako kot predgovornika nagradili 8 živahnim aplavzom. Nato Be je pričel občni zbor Posavskega pododbora K.KS. Po poročilu predsednika g. Amejca, ki ie v glavnih potezah delovanje v preteklem poslovnem letu. je podal poročilo društveni tajnik g. Štaudegger. ki je poročal najprej o požrtvovalnem delu osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev, ki vrši že več let z žilavo vztrajnostjo svojo rodoljubno misijo med našimi rojaki v slovenskem Korotanu. Vliva jim v moralnem iu gmotnem oziru pogum, da ne omagajo v težki borbi 7. brezsrčnim tujcem. Dolžnost vse naše narodne javnosti je, da Klub pri tem delu krepko podpre, kajti koroški problem ni le vprašanj** ene organizacije, marv«č celega našecra naroda, saj je na? zastopnik g. Jovanovie po nesrečnem plebiscitu javno izjavil, da Jugoslavija ouih IojOOO koroških Slovencev, ki so potrumno oddali svoj clas za Jugoslavijo, nikoli no bo {»ozabila. Posavski odbor KKS je bil tudi v preteklem poslovnem letu prav agilen, dasi-ravno ga je ovirala kriza. Kolektivno je včlanil v Zasovm 19 narodnih društev in sJeer 15 v Trbovljah. 1 Hrastniku. 2 v Zagorju in 1 v La&kem. S tem dobi KKS za svoje delovanje jačjo moralno oporo. Po-krenil je tudi akcflo za Jadransko kolonijo *©ros>fh slovenskih otrok in je abral tn iddal 800— D*n. 6 pokojnim generalom astnim članom KKS Maistrom je bil pod* odbor v stalnih pisemskih stikih prav do zadnjih dni pred njegovo prerano smrtjo. Ohranimo velikemu narodnemu junaku trajen spomin (slava klici). Vršilo se je več uspelih predavanj o koroškem vprašanju, odposlani pa sta bili na njerodajna mesta tudi dve spomenici, v katerih se je mero-dajne Činitelje opozorilo na težke kršitve mednarodnih obvez s strani katoliške Avstrije v pogledu zatiranja naše narodne manjšine na šolskem polju. — Da je pododbor marljivo dejoval. je razvidno tudi iz števila dopisov, ki iih ie prejel in odposlal 267. Tajnik je zaključil svoje poročilo z Željo, da bi bil KKS tudi v bodoče deležen a strani bratskih društev in narodne javnosti istih simpatij in podpore, da bi zamogli še krepkeje in učikoviteje zaščititi našo bedno rajo onstran Karavank in združeno izvrševati sveto oporoko viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja — »Čuvajmo Jugoslavijo*:! Po poročilu blagajnika g. Laznika je predlagala pregledovalka računov gdč. Ar-nejčičeva razrešnico. ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah novega odbora je bil stavljen predlog, da ostane tudi za bodoča leto stari odbor, kar je bilo soglasno sprejeto. Po kratki debati je bil nato občni zbor zaključen. Mraz in cene živil Ljubljana, 23. januarja. Včeraj smo že uživali pomlad, čez noe je pa padla temperatura za nad 10 atopinj ter nas je davi pošteno zeblo Toplomer v Zvezdi jf kazal davi ^-12*\ na trgu pa —11°, docim je bilo pred pošlo nekoliko topleje, le —7°, menda aato, ker se tam sestajajo vedno najjbolj vrpce device, jjicer pa nam ni treba gledati na toplomer, ker ao nase gospodinje najboljši termometer: kadar je nekoliko mrzleje, si ne upajo na trg in menda kuhajo samo polento Posebno so občutljive za toplotne spremembe ob koncu meseca. Ižanci, ki nas zalagajo z drvmi, ao prepričani, da nas ne zebe posebno, ker je trg 6 kurivom vedno nekoliko slabše založen. Včasih je bilo na njem več drv celo poleti, v julijski vročini, d oči m jih zadnje čase sploh ni. razen ob tržnih jdneh in še tedaj malo. Toda tudi kupcev ni mnogo. Davi je bilo na Grudnovem nabrežju okrog 10 vozov drv, nekoliko so jih najbrž pripeljali še pozneje Mnogo je pa bilo prodajalcev trsk po mestu. Sprevideli so, da na trgu s kurivom zelo težko prodajo, zato jih ponujajo po hišah. Na živilskem trgu se je poznalo, da je bilo precej mrzlo, ker je bilo v zgodnjih urah zelo malo prodajalcev. Celo Trnov-čajik je bilo zelo malo Zelo slabo j»? bij zaseden zlasti novn trg. ki ga nazivajo ;>po-družnica pri Sv. Jakobu^. Čeprav je mraz. vendar sc na trgu še vedno znanilci pomladi Okoličani prodajajo cvetoče resje in vrbove mačiće. Toda praktične gospodinje se bolj zanimajo za dobrote Zadnje čase zlasti tožijo, da so se podražila jabolka, ki so jih danea prodajali po 3 50 do 6 50 Din kg Največje je pomanjkanje zelenjave, vendar gospodinje vprašujejo bolj po ki-slicah, po kislem z:iu \u repi. Nekatere kmetice zelo konkurirajo trnovskim zeljar-jem, zlasti pri eni je vedno nuda gneča. Res dobro zelje je po 3 D:n kg- Danes je bilo na zelenjadnem treu največ krompirja, ki ga prodajajo že nekaj mesecev po dinarju kg. Na debelo pa ni naprodaj krompirja že nekaj tednov. Ce bo popustil mraz, bo trg najbrž zopet založen tudi s krompirjem na debelo. Uvožena zelenjava precej konkurira domači. Nekaterim gospodinjam se zdi. da je zelenjava na težo cenejša kot po mericah, zato raje kupu le jo uvoženo. V splošnem so se zdaj gospodinje že sprijaznile z višjimi cenami, one pa, ki se niso, kratkomalo ne prihajajo na trg. Alpinistična šola TK Skale Ljubljana. 23. januarja, V okviru svoje alpinistične šole je priredila TK Skala včeraj svoje drugo predavanje: dr Walter Bohinjec je v besedi in sliki ponazoril zemljepisni položaj naših gorovij. Uvodoma je pojasnil geološki nastanek naSih Alp, ko je višja sila poglabljala in dvigala zemeljsko površino. O tem priča tudi zanimiva najdba na Prisojniku, Ko sc delali novo pot, so odkrili v skali ok amen sla okostja rib. V davnini je poginila riba na morju in obležala na dnu, okoetje se je pa zajedlo v skalo, v času d-viearija zemeljske površine iz morja je to kamenje prišlo v višino 2000 m te po naključju so to po stotisoc letih odkrili. Zajiimivo je predavatelj opisal tudi ledeno dobo in njene vzroke. Ledni ki kot ostanki te dobe se pojavljajo šele v višini 2800 m. N8«e triglavsko snežisče torej ne spada v vrsto lednikov ampak mu res pritiče samo skromen naziv .snežiščec. Visokogorski ledniki, ki se raztezajo v širino do 24 km in debelino do 250 m, potujejo v dolino z letno hitrostjo 100 do 200 m. Zanimive tvorbe iz dobe lednikov so tudi naši slapovi, na primer Peričnik, ki mu je triglavski lednik v teku tisočletij izpodjedel izliv v Bistrico na ta način, da je poglobil dolino in prisilil njegov tok do padca. Podrobno je predavatelj povedal, kako se lahko na široko udejstvuje geograf v alpskih skupinah, kjer najde torišče najširšega delovanja, a v drugem delu svojega prodavanja je podal sliko razpredelitve naših Alp. Triglavska* skupina, ki je imela v davnem času obliko plošče, je v pretvarjanju zapustila sledove, kakršne najdemo v izrazitih planotah, n. pr. Komna. Ob opisu gorskih prehodov je opozarjal na napačni naziv sedlo, ki je prevod nemškega »der Sattelc. Domač izraz za sedlo je le prevala, škrbina, presedljaj ali slično. Tudi kamniško sedlo je napačno ime, kajti pravilen naziv je le »Jermanova vrata« Zaključil je s opisom geografskega položaja naših južnih Alp ter sl»čnoeti gar planine a Pohorjem Predavanje so izpopolnili številni diapozitivi. Že pri nrvem predavan tu TK Skale je bila učilnica šole na Ledini nabito polna, včeraj ie b'1 pa naval šs večn. da Je moral dal poslušalcev stati pri odprtih vratih in na hodniku Res škoda je. da Skala nima večjih prostorov na razpolago in zaradi Ogenf uniči! gospodarska poslopje Poljčane, 22. januarja Lepa, svetih mesečna noč je bila v nedeljo. A mrzla, ena najmrzlejših v tem letu, saj je kazal toplomer —20 st. C in ponekod ie čez. In to svetlo noč je po tretji url nenavadno Be bolj osvetlil velik požar, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju tukajšnjega župnišča. Ljudje ao sladko spali, ko je zatrobil gasilski rog. Toda trobentač Je zatrobil samo dvakrat: zaradi hudesra mraza mu je glas namreč zamrl. Pa vseeno je bil kmalu del vasj na no?ah, hiteč na pomoč, župnik sam je bfl v prvem hipu plat svona. Prihiteli so najbližji sovojo letno skupščino 13. t. m ob obilnj udeležbi član* stva. Starosta hr. Rabič Frane »e je v uvodu spomnil blago pokojnega kralja Zedinitelja. Na koncu apoiuiMBOga govora je član-ptvo vzkliknilo trikrat »elave*. Za tem ja br. starosta nazdravil mlademu kralju Po-tru II., ter Ja član-'vo v/kliknilo trikratni »Zdravoc! Dunkeijonarji društveno uprave so podali poročila o delovanju. Poročila pričajo, da je društvo v minulem letu vsestransko napredovalo. Začrtalo si je zgradbo novega ćokoUke--.• doma, nabavilo si dragocen sokoUui prapor, uredilo si telno lelovadišče, katera zasluga gre predv?em br. starosti RabiČ Francu, kateri je posvetil ves svoj prosti čas za napredek društva, ki je eden naj-delavnejsih nesebičnih javnih delavcev, ki ni sprejemal funkcije zaradi Časti, temveč zaradi dela. Vsako društvo ima pač svoje težkoee, da ima v svoji »redi uezadnvoljneža, kateri ni je pa težko ti.-treči. Kdor pa zna ceniti sokolske delavce U» kdor pozna na-Sega vrlega br. Rabiča, ki jo načeloval na-iefeU dr ušiv u nič manj kot 11 tet, bo zual ceniti tudi njegovo dalo. Vsekakor pa je v letošnjem letu malo spremembe glede društvenih funkcljonarjev tako bo načeloval društvu br. Lakota kot atargsta, kj bo gotovo posnemal delo br. zabiča. Ostali driiStveni funkcijouarji pa *o. podataroeta Mazi Vinko, učitelj, prosvetar br. Serajnik Josko, sol?k' upravitelj, ki j> to funkcijo vodil tudi že pred leti. Tajuik br. Verdnik Franjo, blagajnik br. Tolai* Franc, načelnik Rabič Make, načelnica Rabič Minca. gospodar Lagal Maks. Odborniki pa so: s. Derničeva. s. Klančnik, br. Blaš-kovič, br. Klančnik A., Novak Ivan, Kun-čič Miha. Eržen Ivan. Nadzorni odbor: br. Rabič Franc, Hudovernik. in MatkoviČ. Mladi ns>ki odsek: s. RabiČ Minca in Sorčič Ka tari na. Razsodišče: br. Lakota, Klančnik, Zupan, Mazi iu Serajnik. Po volitvab ae je razvila živahna debata, nakar se je brat starosta zahvalil navzočim za udeležbo ter zaključil občni zbor. Zasačeni Ljubljana, 23- januarja. Mrzla je bila doc in brila je ostra sapa. Prodajalec klobae Maks je stal malo pred 3. z vozičkom na Nabrežju 20- septembra, poleg trimostovja in čakal odjemalcev, ki jih pa ni hotelo biti od nikoder. Kdo bi le hodil ponoči po mestnih ulicah! Celo stražnik na Marijinem tr&u je pogrešal življenja okrog sebe. Postalo mu Je dolgočasno in kar veeel Je bil Maksa, ki Je za trenutek priskakijal čez most v njegovo bližino. Baš tedaj pa ao &e nekje daleč oglasili pevci. Stražnik je postal pozoren »Hm, krokarji!« Je meniL Veter je prinašal glasove vedno bližje, potem pa je naenkrat spet vse utihnilo Nihče ni opazil temnih senc, ki ao se ustavile ob vozu. Samo mi ter jih tako na cesti prehiteli. Tako se je tudi zgodilo Ko je Martin dohitel fante iz sovražnega tabora, jih je pozdravil In se začel z njimi prijazno pogo\mr— Farno da bi jih zamotil. Cim pa je o- da eo v bliž'.ni njegovi tovariši, je za'.= .i: vHalo. dečkiU:. kar je bil očitno dogovorjen znak za napad. Takoj nato je Martin Janžeko-vič zamahnil z ročico, ki jo je imel skrito pod suknjo proti Crušu in ga zadel po glavi tako da Je ta padel Napadeni fantje ao se v strahu razbežali, le nesrečni Cuš je Dostal žrtev fantovske podivjanosti Obtoženci so planih nanj in udrihali po nesrečnemu tsko. da je že naslpdnlega dne umrl v otujski bolnici zaradi otrpnjenja možganov Sele po krvavem dejanju so se obtoženci zavedi SvOje krivde in posled'c Zato so se Hoe^vorHi da prevzem** Svctiš^T* vso krivdo nase V tem °-mre*(tkovalnim sodnikom tudi zseovarlaU Poznei" r>a jw> }e Sver!l*»k nrem'slfl in izdal svoje tovariše in vea peklenski načrt, ka- terega ao skovali proti pokojnemu euau Pod težo dvkaz-ov so ob*ožej,<.i končno prignali dejanje ZagovajJoU jya sg *e, da nc trp^ de bi drugi fantje hodili zapeljeva1 njihova dekleta. Janez Sven-sek je bil obsojen na d let in dva meseca robije ter izgubo častnih pravic za dobo 3 let, Alojzij Janžekovič na 6 lat strofega zapora, Frane Fotoarlč na 6 let strvogega zapora. Martin Jen*e-kovte pa qa 5 let it« 8 me&eeev robija trr na isoubo častnih pravic za dobo JJj let KOLEDAR Utntfi: Sreda, 33- J4ng*rja; kfttOtifcMtl Zaroka. Manje Device. Rajmund. DAN VANJE PRIKkDi 1 /£ Kino Mttiictt: P*&tir kosu« Kino Ideal; Zbogom, lepi dnevi! Kino Dvor: Po lifdOTih Kino Si$ka: Pustolovščine Bunan*. Sokol l. občni zbor ob JQJQ v mali dvorani na Taboru. Jugturfovensko-češkosloviiška liga: predavanje dr. Vladimirja Murka o češkoslovaških denarnih zavgdib ob 2i >J0 v restavraciji »»Zvezda«. Ljudska univerza, predavanje prof. dr. Maks Robiča ob 11>.LS na državni trgovski akademiji. Podružnica SVP, predavanje g. Pirna-ta o nizkem grmičevju ob l*>. v predavalnici mineraloškega instituta. Društvo +Šol* in dom«, predavanje g. dr. Josipa Prodana »Tuberkuloza na nabili šolab* ob 19.50 na učiteljišču v risal-nici (II. nadstropje). Klub trgovskih akademikov, predavanje g. Zdenko Kneza o Kooseveltovih go spodarskih reformah ob 20. na Trgovk akademiji. DEŽURNE LEKARNT Danes: Bakarčič, Sv. Jakoba trg °. Rj mor. Miklošičeva cesta 30. Gartus. Moste Zaloška cesta. Moderni Ahasver Ljubljana, 23. januarja. Kakor prihajajo tujci k nam, tako odhajajo v svet tudi naši ljudje. Ne v takarr. itevilu sicer, a vendarle. Marsikdo pričakuje, da bo nas*! srečo In blagostanje v tujini, če mu je ae oe proži domačija Razočaran nad neuspehi v domovini ee je odpravil v svet, in sicer že pred leti, tudi Ivan J., sin davčnega uradnika iz L,jun-Ijane Bil je poprej v podofic.raki soli V Zagrebu, pa mu je bilo zdravje zrahljano In je moral da.ti vojaščini slovo. Ker tu** doma niso imeli sredstev, je stal 21 -letni mladenič na cesti. Polotila se ga je želja da bi vstopil v francosko tujsko legijo in mahnil jo je po svetu Ustavil je v Nemčiji, kjer je živel dclj časa, nato je hodi! po ftvici, edSe! slednjič v Francijo in ee rc?« vpisal v tujsko legijo. Poslali ao ga v A/"-ko, kjer so ga v legijakih vrstah obdržal*, delj časa. Toda tudi tam ao se pričele kazati na njem duševne motnje. Odslovili sn ga ln moraJ je pes preko puščave in nn-prej v Egipt. Dospe vsi v Evropo je obno dil Italijo, Švico, Avstrijo ln CeSko in ar skušaj preživljati a prodajanjem slik, ki Jih je sam slikal Iskal je venomer tudi stalnega kakršnegakoli namesčenja, a a>a ni našel. Povsod so ga otlslavljali. Cez ur kaj let se je ponovno javil v francoaku tujsko legijo Spet ao ga poelali v Afriko, kjer jc služii nekaj mesecev, smolo je Imel pa tudi tokrat, kajt; ponovno so ga pognali iz legije in zopet se je znašel aam In zapuščen Mladi modemi Ahasver j<. krenil nazaj v Evropo in se zdaj već tednov zadrževal v gvici. Sredstva za preživljanje « je moral priboriti sproti, končno pa je ostal v Ženevi brez novčiča v žepu. Lačen, uprav sestradan in ves zanemarjen je taval p" meatu. dokler se ni odločil in Trenti na nai. konzulat Tam je zaprosil, da mu nudJjo vaaj skromno podporo in pa brezplačni vožnjo domov v Ljubljano, p?a konzulatu kjer jim je pripovedoval svojo Življenjsko zgodbo, so ae ga re»-- ustn 11113 in mu 111 n < roko. Včeraj je Ivan J. prtepttl v Ljubllan-kjer je spet polakal svojo starte. Ker pa se prilike v domovini medtem niso izboljšale, je verjetno, da bo mogel ostati tu ic kratek čas Ni izključeno, da se spel ogla si v njem hrepenenje po Širnem svetu in tw sopet krenil v daljnje, tuje dezeie, kjer e-bo srečaval vsak čas z ljudmi, ki jih druž* tn deli rnaka uaoda ... Iz Ptuja — >re-k.i organizacija JNS v Ptuju skli c u i* v petek 25. t. uj. ob pol Uk uri dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma iir-Ki sestanek, na katerega so vabl(eue vse občinsko or^anizarije. »irsi odbor lFOak< organizacije In vsi predsedniki občin ptui-akega okraja. Na sestanku bo porodi pa rodni poslanec p. Lovro Petovar. _ Nekaj podatkov i; javne bolnice * Ptuju. V letu 1034 m |a zdravilo v tukaj-Snji bolnici lb3/ bolnikov t L največje »te vilo od obstoja zavoda. Radi pomanjkanja prostora se je moralo mnogi m bolnikom sprejem odkloniti, dasi bi bili oskrbe v bolnici potrebni. Povprečno je bilo oskrbovanih dnevno 60 bolnikov, oskrbovalna doba pa je znašala 15.6 dni. Operacij ie bilo 715, porodnic je bilo 80- Bolnica ima le porodno sobo, d oči m morajo porodnice po porodu ležati med drugimi oskrbovankami L'rario je 6*9 oseb L j. komaj 3 75 celotnega staleža. — Pred desetimi ieti je bilo v oskrbi zavoda le S20 bolnikov, torej več kot polovica manj kot v pretočenem letu Ker je naval bolnikov od dne do dne večji je resno misliti na razsinenje bolniru, zlasti še, da *e zaradi paviljon za bolne na pljučih. V hiralnici se je oskrbovalo lani 187 oskrbovancev t. j. povprečno dnevno 140. Med leioin ta umrlo '28 hiralcev. — Občni zbor kmetijske podružnice f Ptuju bo 10. februarja L 1 ob 8. uri dopoldne v costilnlSkih prostorih C- Mihe Brenčita. Po občnem zboru bo ob 10. v mestnem trledalifrču film-ko prodavanje o napravi in negovanju t'avnikov. Vstop v? prosi in se zlasti vabijo k predavanju kmetje iz bližnjo ptujske okolict- — Sokol 1.. Ljubljana. Tabor, obvešča evoje članstvo, da bo đrevi ob 19 SO zvečer v mal* flvoran* Sokolskera Vreme. Vremenska napoveo pravi, da bo stalno, večinoma jasno vreme. Vče« raj je snežilo v Beogradu, v Splitu pa deževalo Najvišja temperatura Je znašala v Splitu 8, v Skoplju Z, v Ljubljani in Mariboru 1. ▼ Zagrebu 0, v Rogaški Slatini —2. v Beogradu —*, v Sarajevu —7. Davi Je kazal barometer ▼ Ljubljani 774.3. temperatura je znašale —11. — Tako se Je opil, da ni vedel, kje je kradel. Tone N. iz Vodic je znan >Štokglaj-rarx. Zaradi vlačugarstva in tatvin je že večkrat sedel v luknji, kar ga pa ni izpa metovalo Polici »a se je slednjič odloČila ln ga iz Ljubljane izgnala. Toda tudi to nI zaleglo. Tone se vedno znova pojavlja v Ljubljani. Včeraj dopoldne Je spet postaval na >štokglajzu<. ko ga je naenkrat povabil hlapec Janez, da mu pomaga natovoritl 2 soda žganja. Za plačilo ga je smel Tone piti kar po cevi. To Je tudi temeljito izrabil. Ves pijan je nato kolovratil po mestu, dokler ga ni srečal nekje stražnik In ga spravil na policijo. Toda ne samo Toneta, marveč tudi kolo, ki ga je vozil Tone seboj. Na policiji je Tone izpovedal, da je zaplenjeno kolo prav gotovo ukradel, ni se pa vedel spominjati kje. Nepoboljšljivega prl-latelja tuje lastnine so ponovno vtaknili v zapor, dočim kolo. ki je neznane znamke, s tovarniško šL 4SO407 išče lastnika. PRTOE! PRIDE! Marta Eggerth v veleopereti »KNE6INJA C A R D A $ A« — Poneverbe v dubrovniškem OUZD Včeraj se je zagovarjal pred disciplinskim sodiščem v Dubrovniku uradnik SLZOb Franjo Bego v zvezi s poneverbami v Okrožnem uradu, ki so jib odkrili lani in ki znašajo nad 100.000 Din Zaradi poneverb so bili odpuščeni iz služb ln obtožen' Ivan Tedeschi. Mišo Kelez. Andro Milano-vič in Ivo Dolorenzi. Preiskava je dokazala, da Bego ni kriv in zato je bil oproščen, proti drugim pa kazensko postopanje se teče. — Nekorektnost prve vrste! Ze v današnjem »Slovencu« ao dobile eagrebeke ■Koprive« za svojo neslano neokuanost in nekorektnost primerno lekcijo ce ne najdejo v svojem fenomenalnem humorju za nas Slovence nobenega drugega gradiva, kakor znano umazano afero, je to pač žalosten dokaz njihovega humorističnega ubo-štva. Vsako nadaljnje komentiranje te ne-okiLsnosti se nam zdi odveč žalostno je seveda tudi, da so pokazali nekateri Ljubljančani prt tem tako presenetljivo malo narodnega ponosa — Podružnica KJH v Mokronogu je kakor vsako leto tudi letos za zimo oskrbela revne otroke » toplim perilom. Obdarienib je bilo 151 otrok. Da pa se je zamoglo pomagati tolikemu Številu, gre zahvala za denarne prispevkp doNročutečim domačinom, pred v«em pa kraljevski banski upravi v Liubliani za tako velikodušen dar. Vsem: Nkrena hvalaf Oodbor. — Namesto venca na aroh g. naduči-teije Skuh*»ra Antona Ča~tne2a občana občin«* BizelNko ie darovalo, ravnateljstvo in us?užben«tvo Tekctilne tovarne suknja Kočevje. 500 Din v korist »lepim otrokom .-X PRIDE! PRIDE! Marta Eggerth v veleopereti »KNEGINJA C A R D A S A« —. Dve smrtni kazni v Nlksiča V Nik- šlču bosta usmrćena VUo uakičević ln Ra-doš Vlahovič, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta 6- oktobra 1932 ubila gimnazijca Vojka Aleksića Pravosodno ministrstvo je odbilo prodnjo za pomilostitev m krvnik je že na pota v Nikaič, da opravi svoj posel — Žrtev steklega psa. V Zatonu pr stbeniku Je ugriznil stekel pee Tonk Cvitanovo, ki je v strasnih mukah umrla Oblasti bodo pokončale v okolici vse mačke, ki širijo steklino SAMO SE DANES GEORGE O* BRIEN v filmu PO SLEDOVIH Senzacija zapada. — Divji boji za pravico. ZVOČNI KINO DVOR. telef 27-30 Predstave ob 4-, 7. In 9. uri zvečer Vstopnina Din 3.50, 4.50. 5.50 tn 6.50 Iz Ljubljane —ij Okrajna organizacija JNS na Barju sporoča svojemu člaasivu, da bo redDi občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 26. t. m. r>b 20 v gostilni Cešno-var. Na zboru bo poročal tudi IJubljansk1 poslanec minister dr Albert Kramer. — Udeleži se ga pa tudi odposlanec ereskega in okrožnega odbora ter drugi odličnj predstavniki naše stranke. Udeležba doli nos t! — ij Ljubljanska paaja družina je v zadnjih let:h narastla do naravnost impo zantne številke Skupaj imamo v Ljubljani nekaj nad 1200 psov, to pa seveda najrazličnejših pasem Izjjied športnih psov prevladujejo lo\skl psi, dalje ovčjakl, dober mani, pa tudi druge pasme, zlasti jazbečarji Ljubljančani drže pse le v skromni meri kot čuvaje V modo so prišli v zadnjih letib zlast: mali psički, ki jih vodijo na vrvicah meščaneke dame Veliko pa je v mestu tudi psov križane pasme, ki se pojajo pc ulicah vsem v nadlego Na pas-j.h taksah je dobila mestna občina letos 130.000 Din _ Ljubljansko železniško vprašanje. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskib nacionalnih železničarjev in brodarjev Ljubljana priredi v petek, dne 25. t m. ob 20. uri v prostorih »Sloneč Ljubljanski dvor svoje prvo letošnje javno predavanje, na katero najvljudneje vabi vse železničar je ter ostalo občinstvo, prav posebno pa strokovnjake, ki se zanimajo za vprašanje ureditve ljubljanskega železniškega omrežja Predavatelj, član Udruženja UJNZB tov. inž Leskovsek, svetnik gradbenega oddelka ljubljanske železniške direkcije, bo razpravljal o načrtih za rešitev te^a ve le važnega vprašanja v zvezi z bodočo veliko Ljubljano. Predavanje bo izpopolnjeno 8 skioptičnim prikazovanjem slik in načrtov in radi tega bo vsekakor Še zanimivejše dne predavatelja samega, kakor tudi poznavanje tega vprašanja, bo vsekakor zadovoljilo sleherneiza poslušalca. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. —Ij Don Juani garnizije je naslov filma, ki ga bo predvajala ZKD že v petek. Smeha bo toliko, da si kar ne moremc predstavljati. Sam slavni komik Felike Bre^sart nas bo zabaval Komur je do smeha ln kdor ee hoče malo pozabavati. S Jutri premiera epopeje zrakoplovcev ■novi —h NE1BA Se nikdar nam niso kralji zračnih vlsav ustvarili večjega dela kot je to. Življenje ln ljubezen asov v zraku. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 TELEFON 21-24 REZERVIRAJTE VSTOPNICE! naj ne pozab:, da se tako poceni ne bo kmalu več nasmejal- Predstava se prične točno ob 14-30- Vstopnina «.50, 4-60, *£0 ui 6-60 Din. —U prirodoslovno društvo v LJubljani vabi v*e člane, na svoj redni občni zbor. ki se bo vršil dne 31 januarja t- L v bal konski dvorani umverse ob 17.45. Eventualne predloge je treba pismeno prijavit: najkasneje do 26- t. m. Odbor —Ij Zveza akademsko Izobraženih žen ima svoj redni letni občni zbor v soboti« 36. L m ob 90. ▼ damski sob) kavarne Emone, članice naj ae občne pa zbora za nesljivo udeleže, vabljene pa so tudi še nevčianjene. Na dnevnem redu j« m*d drugim volitev novega odbora. —dj Prirodslovno draltvo priredi svoje 3. predavanje v soboto, 2$. L m. v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi Predaval bo JJ prof. dr. A. Kosir o eksperimentalnem raku. Člani in prijatelji društva so vabljeni k cim Številnejši udeležbi. Pričetek ob 18. uri. —«lj l druienje jugoslavenskih intenjer-jev in arhitektov _ sekcija Ljubljana vabi k predavanju, ki bo v petek, dne 25. t. m. ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/II. Predaval bo g ing. Ha-fergut »O električnem varjenju*. Predavanje bo spremljano s filmom Vabljeni »o člani in vsi. ki se zanimajo. v feiilcj. — Telefon 33-87 reraicra vesele češke komedij* Pustolovščine Bnriana ■vski komik V lasta Burian nadkrilju- P v t+rn ftlrnn epT*np«r3 sebe FMln. se pre^vala samo ie v sredo In četrtek ob 7. In 9. url zvečer riezervirajte si vstopnice telefonlčno' v dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride! TARZAN m NJEGOVA DRUŽICA. —Ij česar so se pešci in vozniki bali. ^e je uresničilo. Včeraj se je temperatura zelo dvignila, zlasti na eolnčnih krajih Popoldne so bile nekatere ceste (in tud: hodniki) pod vodo. NajgrSe je bilo na Tržaški cesti; na nekaterih krajih je voda nastopala celo na hodnike s poplavlje ne ceste. Mislimo, da bi bili lahko vsaj obcestni jarki v redu, če se že »di, da je vseeno, najsi Je ceeta že kakršnakoli. Lepo mnenje bi sJ lahko ustvarili o na£!h ce stah ln o nas mednarodni avtomobilisti. će bi prišli včeraj v Ljubljano ter zabre dH v globoko brozgo na Tržaški cesti Tudi na nekaterih cestah so bile poplave Tako je biki pod vodo — v ozkem delu čez in čez — Gallusovo nabrežje ln še mar*?'.kje, kjer je posvetilo eolnee. smo čofall po brozgi, čeprav je sneg zapadel že pred tremi tedni. —Ij 0*ala. dalinoeledi. barometri, fotoaparati itd najuendnetši naknp pri Fr. P. Zajeu. izpraSanemu optiku. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno. -»L —IJ Tatvina v atanovanju. Jnriet Smi-ljan Samec stanujoč v Povšetovi vili 9. je prijavil, da mu je v ponedeljek dopoldne neznan uzmovič odnesel iz stanovanja SOO Din vreden suknjič, najbrž kak prosjak, >n sicer ta čas, ko je odšla služkinja k mesarju, pri tem pa pozabila zaklenit^ vrata stanovanja Se vedno: 36 svežih štajerskih jajc za 14 dinarjev v podružnici Lowy, Kolodvorska 35. 1 SAMO ŠE DANES BRIGITA HELM S v prekrasnem filmu ------------- đnev? Zbogom ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4_ 7. ln 9. uri zvečer Iz Trbovelj — Koncert češkega godalnega kvarteta. V četrtek 24. t m ob 8 url zvečer priredi v tukajšnji sokolski dvorani svetovno znani češki g-odalfti kvartet (Zika) koncert, ki ga Je smatrati v letošnji glasbeni sezoni naše doline za glasbeno prireditev najvišje stopnje Saj je znano, da prireja ta kvartet, ki smo ga Imeli priliko pred leti slišati tudi v tukajšnjem Društvenem domu, z največjim uspehom koncerte po vsej Evropi. — žalostni dogodki preteklega leta so pokazali, kakšne važnosti je prijateljstvo ln zavezništvo z bratekim čehoslovašklm narodom. Najmanj tolikšnega pomena, kakor politično, pa je tudi kulturno zbližanje Omenjeni godalni kvartet opravlja to plemenito delo v polni meri. — Naša dolžnost — dolžnost Trbovelj — bi bila, da jim napolni dvorano do zadnjega prostora in da se aa ta način oddolži bratski Cehoslovaški aa triumfalen sprejem njenih Slavčkov na čeških tleh ter da manifestira za geslo: »Zvestoba za zvestobo!«. Zato prosimo Trboveljčane, da v čim večjem številu po-setijo koncert, ki nam ga v četrtek zvečer priredi ta znameniti češki godalni kvartet. — Samaritanski tečaj. Tukajšnji občinski odbor Rdečega križa priredi tudi letos samaritanski tečaj pod vodstvom društvenega zdravnika g. dr Baumgart-na. Predavanja bodo teoretična in praktična o prvi pomoči pri nezgodah, o umetnem dihanju, o pravilnem obverovanju itd. Tečaj je brezplačen Tečaj se bo pričel v prvi polovici februarja in bo končan v marcu Po zaključku tečaja bodo ade leženci polagali Izpit, na podlagi katerega dobe kandidati spričevala o dovršenem sa-maritanskem tečaju ln o uspebn Izpita — Prvi sestanek, na katerem se bo vplsova lo udeležence, bo v torek dne 29 t m ob 19 uri v pritličju deške ftok» na Vodah Pri tej priliki se bo določil v sporazumu s tečajniki tudi dan in dnevni čas pre d a vanj — Glavna letna skupščina Sokola. V soboto dne 26 t m ob 20 ari bo glavna skupščina tukajšnjega sokolskoga društva Vabi se članstvo, ds se letne skupoine polnostevilno udeleži. Trboveljski in škofjeloški samaritani Občni zbor Rdečega krila v Trbovljah in v Skofji Loki Trbovlje, d - januarja. Med humana društva, ki t uspehom lajšajo revščino v naši dolini, smemo z zadoščenjem prištevati tudi tukajšnji občinski odbor Rdečega križa Tiho. toda vztrajno in žilavo vrši ta Človekoljubna organizacija med našim narodom svojo dobrodelno misijo- Na tisoče krat je nasitilo brezštevilno lačnih želodčkov i mlekom tn kruhom, zbiralo bolehne delavske otroke in jih pošiljalo v poletju na svež in krepilen /rak S samaritanski mi tečaji pa vzposablja zlasti našo mladino za državljane, ki bodo v bodočnosti vsak hip pripravljeni priskočiti trpečemu bližnjemu na pomoč Prav tako tiho kakor deluje, je polagala v četrtek zvečer tudi obračuu svojega dela v preteklem poslovnem letu. V prostorih rudniške restavracije na Vodah se je zbralo lepo število članstva, ki so pozorno sledili poročilom društvenih funkcijo-nanev. Občni zbor je ob 20 url otvoril zaslužni predsednik, učitelj g Karel Omerzu. ki se je uvodoma spominjal tragično preminul«.-ga najvišjega zaščitnika Rdečega križa, blagopokojnega viteškega kralja Alejam dradra l. Zedinitelja. ki so mu navzoči zaklicali v počastitev opomina trikrat »slavac. Nato je zbor z »živio«: klici pozdravil novega kralja Nj Vel Petra II. ter predsednika RK. regenta Nj Vis. kn*»za Pavla Zatem je predsednik podal kratko poročilo o delovanju društva v preteklem >K> slov nem letu in o *niernirah za bodoče delo Njegovo poročilo ie V7el občni zbor z živahnim odobravanjem na znanje. Sledilo je j>oročilo tajnika, učitelja g. Slokana Filipa, iz katerega posnemamo, da šteje trboveljski Rdeči križ 5 stalnih. 70 rednih in 261 izrednih, torej skupaj 536 članov Odbor je imel 8 rednih sej in 1 žalno sejo Preiel in odf>oslal je 131 dopisov V šolskem letu t9^3 34 ie odbor razdelil med revne šolarje 30.60o porcij mleka in isto Število kruha, razen tega pa je podprl s podporami tudi veliko število re-vežev Na triteden>ko feriialno kolonijo v okolico Guštajna je posla] odbor 31 boleh-nik delavskih otrok več mesecev pa je vzdrževal tudi otroško igrišče. Odbor je izdatneje podprl tudi Protituherkulozni dispanzer. _ Med letom sta bili odlikovani dve zaslužni funkciionarki in sicer ga. nad-inšpektor llamrlova in erdč Vindišerjeva. Ker bo letos 10 let. odkar predseduje odboru RK agilni predsednik g Omerzu in ker se je ideja Rdečega križa baš pod njegovim spretnim in požrtvovalnim vodstvom med našim prebivalstvom vsestransko razširila ln usidrala, predlaza tainik. da mu izreče odbor pri tej priliki svojo zahvalo in priznanje. Soglasno z navdušenjem sprejeto! Zlatem je podala poročilo blaga in ičarka cdč. Vindišer Blagajna izkazuje v preteklem letu 51 493.85 Din dohodkov in prilično enako izdatkov Sledilo j«» zanimivo poročilo predsednice dam-kesra odbora ge. nadz. inž. Hamrlo-vo. Deta ili-ano ie navsiala vse pod|>ore, ki jih je dam-ki komite izdal revežem in za mlečno preskrbo mladine Zimska letna prireditev v lanskem letu je prav zadovo-liivo uspela dam ki odror pa ie nabral tudi precej prostovoljnih prispevkov Vendar bi pa vsa akcija bila mogoča, da ni odbora velikodušno podprl banovinski ob- Iz Celja —c Dijaška družina »Sloga« na drž. realni gimnaziji v Celju je imela v soboto popoldne redni letni občni zbor, na katerem Je bil izvoljen nov odbor e pred-predseinikom Dušanom Zdolškom —c Smrtna žetev. V ponedeljek je umrl v Zavodm 32 pn Celju v starost-32 let narednik 39 p p v Celju Kost* Draglčevlč, doma tz Karanova v občin' Gračanici v zetski banovini —c Športni teden bo priredil Smučar ski klub v Celju ob svoji petletnici od 2 do 10 februarja Opozarjamo zlast) na 7.. 8 in 10 februar Dne 3 februarja bo prvenstveno tekmovanje za dravsko banovino v slalomu, dne 7 februarja bo predaval znani hrlbolazec H Ertl iz Mo-nakoveara. ki se je I 1933 kot filmski operater udeležil ekspedicije na Himalajo, dne 8 februarja bo izvajanj smušklh pkokov v nočnem čaeu. dne 10 februarja pa bo na Kugv'evl skakalnici v Llscab velika mednarodna skakalna tekma \t IJtiie _ Učiteljsko zbopovan'e, JTJU, srenko učiteljsko društvo za litijski okraj bo zbo rovalo v soboto 26 t m na Polževem pn Višnji gori Po prihodu z jutranjimi vlaki bodo člani najprej razpravljali o stanov skih ln šolskih zadevah, ostali del pro grama pa le posvećen vprašanju smuča nja V osnovni šoli Referat o praktičnem pouku smuftanja v osnovni šoli bo Imel absolvent saveznesa telovadneea tečaja SKJ litijski učlteli g Veno Taufer — Smučarska vožnla po litHskem sre-zu. Udeleženci učitelj«keea tečaja na Pol zevem dne 2€ t. m bodo prevozlH v ne-delio 27 zanimivo smučarsko pot z izhodiščem v Višnji pori in sicer na Gradeče _ Kucelj — Le<=kovec — Obolno, kjer etoji Krjavl.ieva koča, nato na Javorje, kjer bo razhod. Dolenlci se vrnejo na vlš njegorsko stran. Zasavd pa v Litijo Trle tu se bodo pridružili tudi smučarji iz Za savja in Ljubljane Odhod na Gradišče po pr'hodu nedeljskega jutranjega vlaka na višnjegorsko postajo _ V znamenju smučarskih tekem. Vse sokoteke edinlce litij<=ke«?a okrožja so se domenile za skupne okrožne smučarske teK'ine. ki b«>do v okolici Vač Posamezne sokolske čete in društva pa bodo imela že pred tem domače irbfme tekme Kot pr ro tekmo bodo *me1l Prvnovlčan* v okolic Tirne pod Sveto aroro Za te tekme vlada pri nap prece*Sn1e zanimanje in bomo *» njih 6e pravočasno poročali _ Osebna vest TTč«t*lJ1e* gdč Kolftek So-nta. k* je bMa nameščena doslej i? bed noetnega fonda na Jivnrfn pr* Litiji Je bila te dn* sprejet* v državno službo in le premeščena n» rfe*1co osnovno ftolo c Hr»«tn'Vn Oo*nod«čnn £on*a «e ie na Ja vorjlh in v Smartnem udei«tvovala na prosvetnem tn sokolskem polju. lastni odbor K K in kraljevska bansks uprava. Vsem izrekamo pri tej priliki najlepšo zahvalo v imeuu revežev. — Mlečno prehrano je preienialo 140 revnih učencev vseb petih sol v dolini V desetih iolikih mesecih lantkegs iolskega lets je bilo izdano mladini 7117 I mleka in SJ58 kg kruha v skupnem iznosu Din 24 488__Poročilo je vzel občni zbor z odobravanjem na znsnje- Nato je poročal predsednik nsdzorneca odbora g Ple^kovie. da so bile računske knjige s prilogami pregledane in vse v redu najdeno Predlagal je zahvalo tn raz-tešnico. ki je bila soglasno *prejeta Na predlos s inž Stefeta (e bil aoglasno potrjen stari odbor s starim nadzornim odborom in delegati za banovinsko skupščino. Pri razpravi o bodočem delovnem programu je bilo sklenjeno, da se po potrebi nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu z mlečno akcijo, če bo zanimanie se priredi tudi samaritanski tečaj, razen tega tudi kaka vefja dohrodelna prireditev ln končno, če bodo dopuščala sred-dva. se bo tudi letos v poletju poslalo bolehno mladino na sveži zr;iU Ker je bil dnevni red Izčrpam sa je prou-ednik zahvalil za sodelovanje in zaključil občni zbor. Skofja Loka, 20 januarja- Vsekakor značljo letošnji občni zbori naših dru*tev v miselnosti članstva lep preokret na bolje, ker je udeležba vsakokrat tako visoka, ds po izkustvih preteki h let naravnost preseneča Tudi zborovanje sreakesa društva RK ni napravilo iz'eme in je bila včeraj zvečer mestna posvetovalnica popolnoma zasedena Prisotni so se sprva spomnili blagopokojnega kralja in izrazili svojo vdanost kralju Pe tru II., nato pa je zaslužni predsednik društva, fotorraf g Avgust Blaznik. eb-sežno govoril o smern'cah RK in *e posebej poročal o gibanju RK v Akofjl Loki. Tajniško poročilo Je podal uradnik areske izpostave g. Ivan Perdon ln blagajniško zdravnik dr Viktor Kocijančič SkofjeloSkl RK Ima leto prav uspešnega dela za seboj predvsem «1 Je areski odbor prizadeval ustanoviti krajevne odbore po vseh občinah sodnepa območja, kar pa mu je deloma uspelo živahni pa so bili n.'egovi stiki z mladinsko sekcijo PRK. ki je organiziran zdaj te po šolah SoKkeea sreza in vzgaja tisoče na-š:h na*m!ajS;h v duhu visokih etičnih načel PK Affllnoat je narekovala več nabiralni akcij, katerih donos Je lajftal bedo. podprla pa se je tudi nad v«e noclalna ustanova — sol«*kn kuhanja, ki da4e 138 eorrem čaj In kmh V1sek u**efstvovanja pa pomen4 izvrstno uspeli samaritanski tečaj, ki se Je prijavilo vanj nad 70 o*eb ln Je dal skof''elo^Vemu območju lep kader dobro poučenih. Izšolanih aemarlta-nov in samaritank Letos je predviden višji samaritanski tečaj in nI dvoma, ds bo tud' ta načrt naletel pri skofjeločsnlb na uroden odziv Splošna razprava, ki Je bilo Iznešenth v n*e4 več predlogov 1n nazlranj rfede še piir^eea razmaha RK 1e pokazala. 4a ne bo novi odbor, ki ea vod! zopet s Blasnlk. a v«n vnemo zavrel za ure«n'senle aproženlb nasvetov, ne toliko aamemn «eb1 v prM. kakor v dobro nn:m. ki 1!m 1e RK name-n*en, to je trpečim In ubogim Iz Noveea mesta — Drzna tatvina v poslopju okrožnsv-sodišča. V poneoeljek zvečer so Imeli stanovalci v poslopju okro2uega sodišča ls-reden obisk V stanovanje sodneg* uslužbenca g Hence *e je proti večeru vtihotapila »hišna podgana« Ze zaradi svoje »'»urnosti in pa tudi valiks poZrešnostl -e je nasehls kar v jedilni shrambi, kjer je prespala tudi dobršen del noči Zjutraj, ko je gospodinja stopila v shrambo, je skoraj od presenečenja omedlela. Tat, ki se je čez noč naselil v shrambi. JI je odnesel nad 20 kg masti In ocvirkov Vsega tega gospodinja n« našla več. pač pa so se našle le stopinje dolgoprstneta, ki so vodile po dolg h sodnih hodnikih v sobo strojepisnega oddelka, od tu naprej ps tudi teh ni bilo več Za predrznim storilcem, ki se je upal priti po plen celo v poslopje okrožnega sodišča, ki Je povsod zavarovano, zlasti še ponoči z močnimi zapahi poizveduje orožnifitvo — Opozorilo lastnikom psov. Ds ae bo neljubih posledic, se lastniki psov opozarjajo, da si nabavijo do konca tega meseca pri predsedstvu občine pasje znamke in plačajo za to pristojbino, sicer pnde v hišo — konjač — Konzum vina ln mesa. Lan) as \o ▼ našem oie«>iu potočllo 1544.06 h) vina la mošta. 1&4-75 hI piva. 328 hI žganja. 153.4 hI likerja. 202.20 ruma in l 072 špirita Za-klanih pa je bilo 614 glav goveje živine, 704 teleta, 8-62 praftlčev tn 13 slav drobnice — Slaba kupčija na Antonovem sejmu. Na Antonov sejem je bilo prignanih 459 glav goveje živine. 1.125 prašičev ln 37 konj Cena goveji sivini se Je kretala: vol Din 3.50 do 4.50. krave l 50 do 2 50. debeli proščl 4 do 6 Din kg. prašiči za rejo pa so se dobili že od Din 150 dalje par V splošnem je bila kupčija zelo slaba, kakor na živinskem tako tudi na ostalem blagovnem trgu — Občni zbor zeleznlčarske Jubilejne knjižnice se bo vršil v društvenih prostorih fcostilna na Vratih) v nedeljo dne 27 t m ob 14 uri — Himen. Pretekh teden sta se v bidi-helu poročila gdč Drasra Matko. hčerka predsednika 5m1hel-*tnplike občine la ftotne vasi li g Boedan ftkerlj. ihs tur., sin pokojnega ravnatelja nov gimnazije z Amada šfcerlja Mlademu paru naše iskrenp ^e«t1tfc*»» Ha f je večnost? Gos-pod nadzornik vpraša v ioli. kaj je večnost Nihče se ne oglasi. Končno dvigne najmanjši učenček roko. — No, vidite otroci. — pravi nadzornik. — nihče ne ve. kai j* večnost, le nafmaniii med vami ve to Sram vas bodi' No. Jur-ček. prrvei nam ri. kal ie večnost. — Pro*lm. ali smem na stran T — vpraaa Jurček voa rdeč. Stran 4. SLOVENSKI N A ROD«, dne 23. januarja 1935 Stev. 10 frank Heller: Sibirski brzovlak ROMAN — Zobozdravnika? — Da, ameriškega prezidenta. Mi diplomati mu pravimo tako. — Toda tak, kakršen je, je to najboljši mir, kar jih je bilo kdaj sklenjenih. Ta mir temelji izključno na svobodi in pravičnosti, zaradi katerih so narodi prelivali kri. Od tega trenutka je militarizem z zatiranjem malih narodov v Evropi izključen. — Slišal sem to, toda povejte mi, kako je bilo mogoče doseči tako velike uspehe? — Ah, to je bilo lahko. Šlo je v prvi vrsti za razorožitev. Z razorožitvijo je militarizem za vse čase izkoreninjen, onemogočen je in s tem je mir zagotovljen. Naj živi mir! Znova je izpraznil kozarec, se sklonil h gospe Nadji in ji tiho zapel na uho ljubavno r>esmico. Potem si je znova natoči 1 vina in nadaljeval : — Dragi zauralski prijatelj, veseliti bd vas moralo, da sem jaz, ki sem sodeloval pri sklenitvi tega miru, videl vaše rojake prerivati leta 1915 zanj kri pri Varšavi. To so bili čudni ljudje. Nekateri med njimi so bili pogani, pa se ven dar niso upirali boriti se za svobodo in pravičnost. Imeli so m a like, ki so jih častili, ruščino so pa razumeli samo toliko, da so lahko sledili poveljem svojih častnikov. Povelja so morali razumeti, drugače bi se ne mogli boriti za svojega carja. Videl sem, kako prihaja vlak za vlakom naravnost iz vzhodne Azije in vsi so bili polni vojakov. Videl sem, kako izstopajo in gredo naravnost v boj proti pruskim barbarom. Ah, to so vam bili fantje! Niti eden izmed desetih ni ostal živ. da bi videl konec vojne! Sicer pa ne mislim, da bi jim to ne bilo po volji. Smrt jih je rešila strašnega pogleda na zmagovite barbare in napornega povratka po sibirski železnici. Naj živi njihov spomin! Dvignil je čašo. Novi gost gospe Na-dje jc pa pozabil dvigniti čašo v počastitev spomina svojih rojakov. Ko je omenil mcnsieur Ravmond sibirsko železnico, je počil v krčevit, toda tih smeh, ki je vplival na monsieura Raymonda tako, da je brž postavil kozarec na mizo. — Gospod, — je dejal diplomat hladno. — kaj sem rekel slučajno kaj smešnega ? — Da, da, je za klical sibirski gost v odgovor. Kaj pa? Pazile na svoje besede. Govorili ste o naporni vožnji po sibirski železnici . .. — Še vedno ne razumem, zskaj se smejete. Pred vojno je trajala t? vožnja deset dni. ' "orej lahko *.rd:m, da je bila ta pot dolga in naporna, ne da bi se osmešil v lastnih očeh. — Jaz vas pa prosim, da mi verjamete, ko trdim, da sem rabil za to pot trideset sekund, in sicer ne samo enkrat, temveč stokrat! Mon-sieur Ravmcnd je zadrhtel. — Vaša neokusna šala, gospod . . . — Gospod! 24 j — Je tako neokusna, da ima samo en namen, in sicer osmešiti me! — Torej nočete verjeti, da sem rabil za to pot trideset sekund? — Ne samo, da nočem verjeti, temveč ___ — In tudi če vam dam častno besedo? — Tudi če bd mi stokrat dali častno besedo, da je res, kar pravite___ Monsieur Ravmond je obmolknil. Oči sibirskega gosta so postale čudne, tako čudne, da je monsieur Ravmond začutil, kako pada toplota od burgundca z njega kakor plašč. To so bile najstrahotnejše oči, kar jih je kdaj videl. Prej so bile odprte in nedolžne, kakor otroške oči, zdaj so bile pa polne skrivnostne zlobe, take zlobe, kakor jo vidimo v očeh malih otrok in slaboumnih, ki počasi trpinčijo živali do smrti. Mož je sedel in zrl na monsieura Ravmonda, kakor bi mu v mislih iztikal oči, zasajal nož v ušesa in mesaril so-kratki nos z razbeljenim žebljem. Ravmond je čutil, kako mu pot obliva plešasto glavo. Gospa Nadja se je zganila, kakor da se hoče postaviti za svojega gosta, naenkrat je pa sibirski gost odvrnil pogled od Ravmonda. V tišini se je zaslišal z drugega konca mize glas mi-stra Davida, ki je preveč glasno zaše-petal lepi gospe Ester nekaj na uho. — Ne, sami ne morete iti domov, — je nadaljeval plašno. — Kaj bi pa rekli, če bi vas napadel blaznež v temni ulici? Blaznež? — je ponovila gospa Ester s svojim srebrno ljubeznivim glasom. — Da, — je pritrdil mister David, blaznež in povrhu še pravi blaznež. Policija ga iš. V Gdinji sem videl razglas. Pred dvema dnevoma je vlomil ponoči k . . . Gospa Nadia ^e začela napeto poslušati — O kn: govorite? — je vzkliknila. — Koqa iščejo? B'azneža. — je odgovoril mister Dnvid in se ji nasmehnil. — Pobegnil je- — Kdo je to? Kako se imenuje? — To ni znano, — je odgovoril mister David. — Nastopa tako rekoč inkognito. Gospa Nadja je govorila z mistrom Davidom, toda njen pogled se je ves čas upiral v sibirskega gosta. — Toda opis! — je vzkliknila. — Saj vendar imajo opis! Kakšen je? Mister David ni imel prilike odgovoriti. Signor Orazio je vzel z mizice kitaro in zaigral eno onih melodij, ki odmeva iz nje vsa italijanska lahkomiselnost in erotika, eno onih melodij, ki jih poslušamo z vsem telesom in ki nas napravi gluhe za vse drugo. Igral je, obenom pa plesal z gospo Brzeczinsko. Mister David je položil s trgovskim dostojanstvom roko okrop lere gos~^ Fster. monsieur Ravii.oni je hotel storiti isto, ko je sibirski gost tebi meni nič objel gospo Nadjo okrog pasu in se zavrtel z njo v živahnem plesu. Vedno hitreje sta plesala. Drugi so nehali plesati, da bi ju mogli gledati. Signor Orazio se ni mogel premagati, prsti so mu kar sami drseli po strunah. igral je z vedno večjim ognjem, ona dva sta pa plesala in plesala. Gospa Nadja mu je počivala v naročju in se blaženo smehljala. Kar je signor Orazio končal s tako zvenečim tonom, da bi človek mislil, da je iztrgal dušo iz kitare. Gospa Nadja je počasi odprla očL — Ah, kaj je že konec? — je vprašala. — Ali je bil to sibirski ples? — Pravi sibirski ples, — je odgovoril njen kavalir in jo odvedel nazaj na njeno mesto. — Tako plešejo v Omsku, Tomsku in Jenisejsku. Pustolovkam je nasedel Kako so tri premetene pustolovke speljale na led slav nega francoskega pisatelja Pierre Lotija Francoska pisateljica Ravmonda Le-fevre je izdala nedavno zanimiv življenjepis slavnega avtorja »Azivade« in »Čara oropanih haremov«, v katerem Čitamo, kako je postal zaupljivi, romantični Pierre Loti v Carigradu žrtev premetene mistifikacdje treh žensk, ki so se izdajale za nesrečne jetnice harema in so več let varale plemenitega pisatelja, zaljubljenega v eksotično deželo in ljudi daljnega vzhoda. V oktobru 1903 je priplula v carigrajsko pristanišče francoska ladja »Vantour«, katere kapitan Julien Viaud, ki je sprejel pozneje psevdonim Pierre Loti, se je prvič vračal v romantično deželo Azivade. Njegov sloves pisatelja se je bil že davno poprej razširil po mestu minaretov. Takrat ie bilo usojeno Lotiju, da je ostal poldrugo leto nad Zlatim rogom in da je preživel *am bodoči roman »Čara oropani haremi«. Ob tem času je živela v turški prestolnici francoska pisateljica Mare He-lys in dve njeni prijateljici, hčerki visokega turškega uradnika francoske narodnosti Zenur in Nurye de Chateau-neufe. Ko so te tri pustolovke zvedele za Lotijev prihod, so posetile pisatelja in se mu predstavile za prave Turkinje, jetnice harema, velike oboževalke njegovih Uterarnih del. Izmislile so si prava turška imena in zatrjevale Lotiju, da bi rade delale na emancipaciji turške žene. Pripovedovale so pri svojih čestih po-setih mnogo izmišljotin o življenju žensk v haremih ir pripravile Lotija do tega, da je napisal roman ^Čara oropani haremi c. Pisatelj se je ujel v spretno nastavljeno past, celih 18 mesecev je živel v tej mreži sleparij in laži, ne da bi slutil, da ga pustolovke nesramno *Tarajo. Pa tudi ko se je vrnil v Francijo, kjer je začel pisati roman, je bil v stalnih stikih z melanholičnimi lepoticami, ki so mu bile odkrile svoje obraze in resnico o težkem življenju žensk po haremih. Nekega dne je morala odpotovati glavna junakinja na Švedsko in v Francijo, pa je še vedno s pomočjo svojih prijateljic dopisovala z Lotijem. Končno, ko se je tega naveličala, je pisala slavnemu pisacelju, da je sklenila umreti in naro&'la je poslati mu tudi svojo osmrtnico. Ix>ti je objavil njeno obupno pasmo o nameravanem samomoru v omenjenem romanu skoraj brez izpre-membe. Drugi dve pustolovki sta se pozneje i-reselili v ParK kjer f=ta začeli izkoriščati pisatelja. Ubogi Loti je bil ves iz sebe, ko fe zvedel, kako je nasedel. Iz strahu, da bi se vest o njegovi sramoti ne raznesla po Parizu, je še nadalje podpiral nesramne Turkinje in molčal, plačeval jim je del avtorskih pravic za roman, ki so ga bile s svojo komedijo po- KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 5/L POVRŠNIKE "»bleke. perilo itd. dobre in cenene — kupite najbolje pri PRKSKERJC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 DVE PLETILJI iščem za telovnike. — Krovino-vič, Karlovec, Riječka ul. 36. Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON«, Tavčarjeva ulica S 10,'L SPALNICE moderne, iz orehove Korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji In kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic Komenskega ulica 34 6/L PREMOG, DRVA, kar bo paketi — Slo vsa Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon št. 3934 68/T PLETTLNI STROJ kupi Podlogar, Turjak 35. POSESTVO v Sv. Lenartu (Slov. gorice) — prodam. — Pojasnila: K ran vogel, Sv. Marjeta ob Pesnici. PEKARNO na deželi oddam v najem. — Studenci pri Poljčanah. Ia ZIMSKA JABOLKA mošanegar, bobovec. bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. 370 BOLJŠE STANOVANJE enosobno. solnčno, s predsobo, balkonom, plinom — oddam stranki odraslih oseb. — Fra-nja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica. 472 POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pn — Mizarstvu »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon št. 2780. 70/T Ne zapravljajte denarja za tuje revije in ne skrajšajte si veselja, ampak takoj naročite najboljšo slovensko družabno revijo Ljubljana, postni predal 114 Celoletna naročnina Din 80.— VSAKO JUTRO MLAJŠA Poizkusite še noco; ta recept Po zaslugi nenavadne iznajdbe se gube lahko odstranijo, koži pa se vrne njena mladostna lepota. Znanosti je bilo že davno znano, da povzročalo gube pomanjkljaji gotovih življenjskih elementov kože. Te dragocene snovi pa se sedaj koži lahko vrnejo v obliki »Biocela«, presenetljivega produkta, ki ga je iznašel dunajski vseučilišni profesor dr. Stejskal. »Biocel« je sedaj vsebovan v kremi Tokalon, hranilu za kožo, rožnate barve. Z uporabo te kreme se nagubana koža lahko spet hitro pomladi in uvela polt lahko postane sveža, svetla in mladostna. Poizkusite kremo Tokalon, hranilo za kozo z Bioc Jom še nocoj. Že jutri zjutraj boste opazili veliko izpremembo Cez dan pa uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo. bele barve, ki ni mastna. Po enomesečni uporabi boste na videz v«ai za detet let mlajši m aga le ustvariti. In spira t ori ce : Cara oropam h haremov* so brezskrbno živele na račun naivnega sanjača, a ena je celo objavila v nekem pariškem listu več člankov, o turški ženi, haremih in emancipaciji v deželi polmeseca. Te članke je moral seveda dobrodušni pisatelj pregledati, popraviti in dopolnitL Koncerti tjulnov in pingvinov Te dni so imeli mnogi radioamaterji priliko poslušati admirala Byrda, ki je po naprej določenem programu oddajal med drugim iz arktičnih krajev, kjer prebiva, * koncert« tjulnov in > razgovore« pigvinov. Po tem koncertu, čigar točnega programa si poslušalci glede na. sodelujoče t ju ln e in pingvine niso znali pojasniti, je admiral Byrd po radiu izdal njegovo tajno. Tjulni in pingvini, je dejal slavni polarni raziskovalec, eo navdušeni ljubitelji glasbe. Če zaigramo na gramofon veselo poskočnico, se abe-ro tjulni in pingvini v velikih množicah okrog gramofona in poslušajo godbo naravnost v zamaknjenju. Komaj pa gramofon utihne, se začno tjulni in pingvini dreti, zahtevajoč nadaljevanje koncerta. Admiral Byrd je zaigral blizu južnega tečaja na gramofonu veselo koračnico in ko je bila končana, je vključil oddajno postajo, da so poslušalci po vsem svetu slišali, kako zahtevajo tjulni in pingvini od njega, naj koncert nadaljuje. Čudaški milijonar Poljak Demian Tabinski je živel 40 let v Ameriki in pridobil si je milijonsko premoženje. V Brooklvnu je imel deset velikih hiš, toda v zadnjih tridesetih letih je hil mož velik lakomnež, tako da še sebi ni privoščil nobenega priboljška, kaj šele da bi revežem kaj dal. Posebno grdo je ravnal z najemniki, ki so postali žrtve brezposelnosti. Zadnje čase je pa nastala z njim nenadna izprememba. Naenkrat je začel izdatno podpirati dobrodelne ustanove, večkrat na dan je hodil v cerkev in dajal siromakom bogato miloščino. Vsem siromašnim najemnikom je odpustil najemnino in celo v bolnico jih je pošiljal na svoj račun. Pred božičem so ga pa neznani banditi umorili. Preiskava je dognala, da se je nekaj dni pred tragično smrtjo zgia-siio pri njem več mož, ki jih je naziva! stari prijatelji. Morilci so vse premetali, ni pa znano, kaj so našli in odnesli. Razen hiš je zapustil Tabinski ogromno premoženje. Vse pripade njegovim sorodnikom na Poljskem, ker ni zapustil oporoke. Vrednost nosu lepe modelke V Parizu je moralo sodišče odgovoriti na kočljivo vprašanje, koliko je vreden nos lepe dame. šlo je za model-ko Marcelo Mauravtovo, ki je spadala še nedavno med najpriljubljenejše pariške modelke. Angažiral jo je znan pariški slikar in bila je ponosna, da jo bo portretiral. Toda vsi slikarji niso enaki. V tem primeru se je izkazalo, da gre za zelo nervoznega in občutljivega moža. Z modelko sta se često sprla, ker mu ni ostala dolžna nobenega odgovora. Nekoč sta se sprla tako hudo. da je slikar udaril Mouravtovo po obrazu, da je začela krvaveti. Takoj je odšla v bolnico, kjer so ji povedali, da bo potrebna operacija. Res so jo operirali in operacija je tako temeljito izpremenila njen obraz, posebno nos, da kot modelka ni več mogoča. Stara je šele 33 let in prepričana je, da bd bila lahko še dolgo sedela slikarjem za model. Zato je zahtevala 20.000 frankov odškodnine Sodišče ie pa obsodilo slikarja na 8 dni zapora in 500 frankov odškodnine. Mouravtova je omedlela, ko je to slišala. Sele pozneje so .n pojasnili, da se lahko proti razsodbi pritoži, kar bo tudi storila, kajti nos lepe modelke je po njenem mnenju vreden več. kakor nos katerekoli druge ženske. Zamorra o španski revoluciji Prezident španske republike je govoril baje s svojim bivšim učencem, zdaj učiteljem španščine na nekem belgijskem liceju, Barrijem. List >Le Pinan-cier Pranco-Belge« je priobčil vsebin« > tega pogovora. Zamorra je dejal: >Ogorčen sem, dragi prijatelj, nad dogodki pri nas. če bi jih bil slutil, bd bdi raje preživel vse življenje v ječi, ne pa da sem stal na čelu španske republike. Saj kaže, kakor da bi bil ie sam njen nastanek naravnost mamilo za to, da so dobili prosto roko vsi izmečki človeške družbe. Šakali veega erveta so poslali k nam > bankirje«, ki so nakupičih ogromne vsote s prodajo naših vrednot na evropskih borzah. Boljše viki so poslali k nam vse svoje morilce in razbojnike, ki so organizirali pri nas stavke in revo-kočijo. Svobodni zidarji so poalali k nam ovoje protilcleriikalne agitatorje, ki so začeli zažigati cerkve, samostane in šole. Ta čas, ko je ohranil pošten Španec mimo kri, so se natepli k nam banditi iz veega sveta, da so nas mogli oropati z najgršim cinizmom m krutostjo. Zdaj je naša dežela razora na in potrebno bo celo atoietje za njeno obnovo. Kralj Alfonz XTTT. ve, da je državna blagajna prazna m ne misli na povrat ek. Če bi bil pa pogumne jši in dalekovidnejši, bi se moral prej odločiti za borbo z zlom, nego da beži od njega. Zgovornost nima nič skupnega z umetnostjo vladanja. Iz Maribora — Znižana avtobusna tarifa za šolsko mladino. Za zimsko dobo do 1. marca so uvedla za poskušnjo mestna podjetja za šolsko mladino, ki prihajaja v mesto r Pobrežja, Tezna in Studencev proti pred ložitvi šolske izkaznice eno*rinarsko tari fo. Od današnjega dne izdajajo šoferji mladini vozne li6tke, veljavne za vožnjo e katerekoli postaje kot nastopne postaje na progah štev. 3 (Studenci), stev. 3 (Po-brežje) in štev. 4 (Teano) do postaje, ki je najbližja šolskemu zavodu; ob povratku ia šole pa do postaje, ki je šoli najbližja do že zgoraj navedene nastopne postaje. — »Zdravnik na razpotju«. Ta duhovita komedija po vsem kulturnem svetu znanega angleškega dramatika Bernarda Shawa bo naslednja dramska novost mariborskega Narodnega gledališča. Režira in inscenira jo inž. arh. Bojan Stupica. -Sodelujejo Severjeva, Dragu ti no vičeva. Starčeva, Skrbinšek Furijaji, Grom, Go rinšek, Pavle Kovic. Nakrst, Stupica, Košuta, Verdonik in Blaž. Prevod je Zupan čičev. — Svetosavska proslava. Letos bo proslava narodnega svetnika sv Save še posebno svečana, ker bo združena s 7001et-nico njegove smrti. Dne 27. t m. ob 11. uri dopoldne se bo vršila slovesna proslava, zvečer ob 20 pa bo svečaji svetosavski koncert. Sodelovali bodo Glasbena Ma tica, Moški komorni zbor prof. Mirka trio ge. Brandlove in priljnbljeni open)' pevec g. Neralič. ' — Kictarski tečaj. V dneh od 28. do vključno 30. t m. se bo vršil na banovinski šoli v Mariboru tridnevni kletarski tečaj, katerega se bo udeležilo mnogo Interesentov. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal pouk dnevno od 8. do 12. ter od 14. do IS. ure. — Službo dobe strojnik za parni stroj v opekarnah, slaščičarski vajenec in brusač škarij. Natančnejše podatke daje Borza dela v Mariboru med uradnimi urami — Spremembe abonmanov. Zaradi obolenj v gledališkem ansamblu se je moral prvotno zamišljeni red abonmanov ispre-meniti. Zaradi tega dobe abonentje reda D dve predstavi po vrsti, v torek in četrtek. — Pil bi ga vsak hudič . . . Mariborski policiji je bil prijavljen podjetni Er-vin P., ki se je v neki tukajšnji gostilni najedel in napil, potem pa skušal neopa-ženo oditi. Ervin pa ni imel sreče, ker ga je natakarica poznala in ga priporočil* stražniku — Kdor se hoče učiti ruščine, naj pride nocoj v dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici na razgovor. Ruski tečaj bo v kratkem otvorjen. — Dekle in strup. V hudib krčih so našli ljudje 241etno Leopoldino F. iz magda lenskega predmestja in so takoj zaslutil1 nesrečo Poklicali so na pomoč reševalce, ki so ugotovili, da gre za poskusen samo mor Nesrečnica je v obupu popila pre cejšnjo količino veronala. Takoj je bila z rešilnim vozom prepeljana v bolnico, kjer so mladi obupank* zdravniki iznrali želodec in ji tako rešili življenje Vzrok dejanja ni znan. ker ga Leopoldina noče Izdati Urejuje Josip Zupančič. — Za >.Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inaeratm del lista Oton Chnstot. — Vsi v Ljubljani.