Poštnina plačana v gotovini. L. V.f Št. 1 („Jutro" XII., St. 3 a) Ljubljana, 5. januarja I93I Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon" št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-sartnerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja sJutras izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Cel jo: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Zmagovalec ob Marni na mrtvaškem odru Vsa Francija in ž njo vse zavezniške države žalujejo ob odprtem grobu velikega vojskovodje — Sožalna brzojavka kralja Aleksandra Pariz, 4. jan. d. Kakor znano, je vlada tia izredni seji sklenila, da se izvrši pogreb maršala Joffrea na državne otroške. Pokojnikovo truplo so včeraj v bolnici balzamirali in ga potem prepeljali v Lcole Militaire, kjer bo izpostavljeno še jutri, da se lahko poslovi prebivalstvo od rešitelia francoskega glavnega mesta. V torek zvečer bodo krsto 8 truplom prepeljali v Notre Dame. Med potjo se bo pogrebni sprevod ustavil za eno uro pred grobom Neznanega junaka ob Slavoloku zmage. Pogrebne svečanosti se bodo oricela v nh 9 dopoldne, krste pa ne bodo prenesli v Invalidski dom. temveč jo bodo prepeljali ■po ^piii pokojnika na njegovo posestvo v Lome ciennesu. kier bodo posmrtne ostanke vebkoo-n vnist-ntmHio shranili v grobnici tarnošnjega parka. Kot edini govornik bo govoril pri DOgrebmh svečanostih vojni minister B^r+hon Miršnlo-vo hišo v Louvre ciermsu bodo izpre-menili vojni muzej, v katerem bodo predvsem shranjeni spomini na bitko ob Marni. Pariz, 4. jan. AA. Predsednik francoske republike g. Doumergue je prejel brzojavko, v kateri mu Ni. Vel. kralj Aleksander izraža sožalje nad smrtjo maršala Joffrea. Pariz, 4. jan. AA. Iz inozemstva in Francije ie prišlo na bolnico, kjer leži truplo umrlega maršala Joffrea več tisoč brzojavk. Tajnik nemškega poslaništva je v rmenv nemške v'ade vpisal svoje ime v sožalno listo. Pred truplom velikega pokojnika se ie poklonil nadalje ministrski predsednik Steeg. Pri odhodu je novinarjem dejal, da se je poslovil od pokojnega maršala v svojem imenu in v imenu vlade. -Le Temps« piše, da je francoski narod ganjen po sočutju in spoštovanju, ki ga je pokazalo inozemsko časopisje ter ves civiliziran svet ob tej žalostni priliki. List posebno naglaša pisanje nemškega časopisja, ki je priznalo skromnost pokojnika, ki je z ganljivo priprostostjo izvršil največje čine v svetovni zgodovini. Maršal JolTre List zaključuje, da so vsi ti dokazi spoštovanja do pokojnega maršala v veliko tolažbo francoskemu narodu. Pariz, 4. jan. AA O priliki smrti maršala Joffrea so tukajšnji kinematografi predvajali dokumpntarna snetja iz življenja in vojnega delovania ookojni ka. Prizor na filmu, kjer poleg maršala stoji Nj. Vel. kralj Aleksander, ie občinstvo sorejelo z dolgotrajnim nloskanjem in Vzklikanjem jugoslovenskemu kralju Varšava, 4. januarja AA Pri pogrebu maršala Joffrea bo poljsko vlado zastopal general Orlič-Drešer. ki je že snoči odootoval v Pariz. Pariz, 4. januarja. AA. Havas poroča. da je načelnik mesta Subotice poslal brzojavno sožalnico o priliki s..irti "maršala Joffrea vojnemu ministru Bar-thouju. Eksplozija stroja v brzem v Tiik za Zagrebom je v kupeju I. razreda eksplodiral peklenski stroj Rimaič, tovarniški ravnatelj iz Zagreba, ki je dobil manico rano na levi nogi, čeprav je peklenski stroj eksplodiral ba« pod niesrovim sedežem. Vlak ie z majhno zamudo nadaljeval pot. Vagon so zamenjali z novim. Zagreb, 4. jan. AA. V direktnem vagonu brzega vlaka Milan—Zagreb— Beograd se je včeraj ob 23. uri in 20 minut pripetila malo za zagrebško železniško postajo manjša eksplozija v iK lkupeju J. razreda. Izmed potnikov je bil v tem polkupej'u takrat samo gosp. Uvedba motornih vlakov na vseh važnejših lokalnih progah Važna reSorma v železniškem prometu — Motorni vlaki bodo uvedeni tudi na nekateri!« lokalnih progah dravske banovine Beograd, 4. januarja. V prometnem ministrstvu se že delj časa bavijo z načrtom, ki gre za izboljšanjem našega prometa. Posebno pozornost posveča ministrstvo izboljšanju prometa na lokalnih progah in to iz dveh ozirov: Na eni strani naj bi postale te proge rentabilnejse, na drugi strani pa naj bi se izboljšale prometne zveze. Sedanji način obratovanja z normalnimi vlaki je zaradi nezadostne frekven-re predrag, na drugi strani pa se kaže vedro večja potreba po čim gostejših vlakih. Zaradi tega se je ministrstvo odločilo uvesti na vseh takih progah lakozvane motorne vlake. Ti vlaki sestoje slično kakor pri cestni železnici iz motornega voza in poljubnega števila priklopnih vozov Tam. kjer je dana možnost, da se lokalne proge elekl-riticirajo, se bo to čimprej zgodilo, ria drugih lokalnih progah pa bodo uvedeni motorni vozovi s posebnimi Diesselovimi motorji. Poskusne vožnje s takimi vlaki so se vršile v zadnjem času v subotiški direkciji, kjei sta v prometu dva motorna vlaka. Rezultati bo bili zelo povoljni in prometno ministrstvo je naročilo še 10 motornih vozov različne jakosti, ki bodo stavljeni v najkrajšem času v promet Med drugimi bo uveden pro mei i motornimi vlaki tudi na rrhniški progi. Ce se bo na tej progi promet oVne sel. bo uvedenih v področju ljubljanske železniške direkcije še več takih vlakov, zla- sti pa tako zvani kopalni in izletniški vlaki Promet z motornimi vlaki se lahko razvija mnogo hitrejše in bo v mnogo večji meri odgovarjal potrebi, kakor pa dosedanji vlaki. Motorni vlak" sicer nimajo toliko prostora kakor normalni, zalo pa lahko vozijo večkrat, ne da bi bili s tem stroški obratovanja znatno povečani, kakor pa je to slu čaj pri vlakih z lokomotivami. Pozneje bodo uvedeni taki vlaki na progah, ki vežejo večja mesta z bližnjo okolico. Med Irugi-mi je predvidena tudi uvedba motornih vlakov na progi Maribor - Pragersko. Maribor-Ptuj, Maribor - Ruše ter Maribor - št. llj. Japonski princ na Oplencu Beograd, 4. januarja, p. Brat japonskega cesarja princ Takamatsu in njegova soproga princesa Kikuko sta se odpeljala danes z avtomobilom na Avalo ter položila tamkaj venec na grob neznanega junaka. Nato sta se odpeljala na Topolo ter se poklonila na grobu blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelija ter tudi tukaj položila lep venec Nato sta si ogledala kraljevo zadužbino na Oplencu. Po povratku v Beograd je princ Takatmtsu razgleda! mesti laoonski poslanik Fužita ie priredil banket na čast visokima gostoma. Japonski princ in njegova soproga odpo* tujeta iutrj z ori j enbekspr es om v Atene. Dr. Aljehin v Beograda Beograd, 4. januarja, č. Danes popoldne se je začela v hotelu »Palače« zanimiva si-multantska igra svetovnega šahovskega prvaka dr. Aljehina. Izkazalo se je, da je dvorana v tem hotelu absolutno neporabna za slične svrhe. Bila je silna gneča in sopara. Od pol 3. popoldne do 6. zvečer je bilo v dvorani neprestano okrog 800 ljudi. — Dr. Aljehin je igral 34 partij in razen tega še dve slepi. Zaradi silne sopare je simul-tanka potekala počasi. Do 6. ure zvečer je dr. Aljehin dobil štiri partije. Kakor je kazal položaj v tem času, bo simultanka trajala do 11. ponoči. Dr. Aljehin je igral zelo oprezno. Glavni tajnik jugoslovenske šahovske zveze Magdič je z nocojšnjo igro v Beogradu završil svojo turnejo z dr. Aljehi-nom po Jugoslaviji ter ne bo več spremljal svetovnega prvaka v Sarajevo in Banja-luko, ker je poslovno zadržan. Dr. Aljehin odpotuje jutri v Banjaluko, nato pa v Sarajevo, ter bo odpotoval preko Zagreba v Nico. Ob 6. uri zvečer je dr. Aljehin končal partijo s Tomoličcm remis. Ob 7.05 se je vdal Stojadinovič, ob 1.16 Okiljevič in isto* časno jc končal Aljehin remis partijo s Zvekom. Slepi partiji igra dr Aljehin 6 Totom in dr Ormojem. Dočim so videti njegovi nasprotniki utrujen:, na dr Aljehi* nu ni bilo opažati znakov utrujenosti Ob* činstvo je vztrajalo do poznih večernih ur. Upanje na ugoden potek trgovinskih oogaianj s ČSR Zagreb, 4. januarja. »Novosti« poročajo i« Beograda- V kratkem bi se imela pričeti pogajanja med Jugoslovijo in češkoslovaško republiko o končno veljavni sklenitvi trgoviiiske pogodbe. Ta pogajanja ^ se vršila že večkrat, a so bila vedno prekinjena zaradi nastopa Češkoslovaške. Glede na novo splošno ekonomsko stanje ie pričakovati, da bodo pogajanja to pot uspela, zlasti ker je takšna pogodba že sklenjena med Češkoslovaško in Romunijo V naših gospodarski krogih so prepričani, da bo Češkoslovaška razn^e'a veliko politično vlogo, ki io ima danes Mala antanta in da bo zato omogočila tudi močno gospodarsko vez med državami Male antante, to je agrarnima državama Jugoslavijo in Romunijo na eni ter industrijsko državo Češkoslovaško na drugi strani Vprašanje hišnonajemninske doklade Beograd, 3. jan. AA. O priliki sprejetja zakona o izpremembi § 29. zakona o izpre* membah in dopolnitvah v zakonu o nepo* srednih davkih, s katerim se podaljša velja» va odredb o najemninski dokladi (najamni f lir) do konca 1931, smo dobili iz finančnega ministrstva tole pojasnilo: Najemninska doklada je občinska daja* tev, ki so jo plačevali tako najemniki ka* kor tudi lastniki hiš. Ker je z zakonom o izpremembi in dopoln tvi v zakonu o ie» posrednih davkih ukinjena, naj davčni ob* vezanci v prijavi hišnega davka navedejo čim točnejše podatke o stanarini Davčna oblastva so se namreč vedno bala, da ne bi bil morda med najemn ki m lastniki hiš ne* ki sporazum glede čim manjše prijave, da bi se tako plačala čim manjša najemn:nska doklada Ker pa so občine v svoje prora* čune vnesle neko vsoto na račun dohodkov najemninske doklade in jih zdaj ne morejo nadoknaditi z drugimi dohodki, je b lo treba pustiti, da še letos pobirajo to najemninsko doklado Toda po 1 januarju 1 '32 ga ne bodo pod nobenim pogojem več obirale. Potres razdejal Korint Hud potres Je včeraj popolnoma razdejal Korint in prizadejal tudi nekatera druga mesta — človeških žrtev ni bilo Atene, 4. jan. AA. Hud potres, ki je trajal 7 sekund in čigar epicenter j*e bil na potresni črti Korintskega zaliva, je hudo poškodoval Korint Hiše v starem delu mesta, kolikor so še ostale cele od lanskega potresa, so se porušile. Prebivalstvo ie zbežalo pod milo nebo in se zateklo pod šotore. V Assosu se ie podrla cerkev in 10 hiš. Potres je prizadejal škodo Tripolisu, Soarti in Kalame-tu. Človeških žrtev ni bilo. Atene, 4. jan. AA. Današnji potres so občutili tudi v Atenah. Po prvih vesteh iz Korinta ni napravil mnogo škode. Beograd, 4. jan. A A. Danes so aparati potresomerske postaje na Tašmai-danu ob 1.02.30 zabeležili potres v da- potresa so čutili v Beogradu ol- 1.04.54 in sicer 15 mikronov. Konec potresa je bil ob 1.25. Atene, 4. jan. g. Sedem sekund trajajoči in precej močan potres s središčem na potresni liniji 1S58 je povzročil na Peloponezu ogromno škodo. V Korintu se je podrlo mnogo hiš v starem mestu. Prestrašeno prebivalstvo tabori na prostem. V vasi Asso se je podrlo deset hiš in cerkev. V raznih drugih vaseh koriškega okraja se je sesulo tudi okoli deset hiš. Potresne sunke so čutili tudi v Tripolisu, Sparti in Kalamati. Na Istmu se je odtrgal ogromen plaz, ki je tudi povzročil znatno škodo. Manjši po- r . v potres v da- I tresni sunki trajajo dalji Ijavi 900 km od Beograda. Maksimum I Pogajanja za ustanovitev finančne antante V Parizu se vrše pogajanja med francoskim in angleškim finančnim ministrstvom za skupen nastop obeh držav v primeru nenadne nemške reakcije britanskega ministrstva financ, da se doseže med emisijskima bankama obeh držav spo» razum o kontroli gibanja ziata. »Matin« jav« Ija, da gre za to, da dobi London v Pa* rizu veliko posojilo, s kater m bi mogel izvesti posojilne operacije. Nacionalistični krogi zahtevajo, naj veže Francija ta fi* nančni sporazum z gotovimi političnimi no» goji. Desničarski tisk zahteva, da se Velika Britanija zaveže zagovarjati Youngov na* črt, dočim se levičanski listi izjavljajo pro« ti temu. Pariz, 4. januarja, g. V dobro informiranih krogih se govori, da so pogajanja, ki se vršijo v finančnem ministrstvu med Francijo in AngBjo, izredne važnosti za bodočo finančno politiko obeh držav. Pri tem ne gre samo za sodelovanje v svrlio reorganizacije pariškega in londonskega finančnt^^ trga ter za vprašanje zlate rezerve emisijskih bank in za utrditev angleške valute, temveč pred v... m za stalčoče a oben držav za primer, ako bi Nemčija ^a- AinenSKl senator »moor, htevala moratorij ali sploh pričela veliko-ki je pričel v Zedinjenih državah veliko potezno akcijo za utajitev vojnih dolgov akcijo proti vsakemu znižanju zavezniških ali za revizijo Youngovega načrta. Poga-vojnih dolgov v Ameriki s čimer hoče pre- janjaj kj se vrSii0 v prijateljskem tonu, se prečiti popuščanje zaveznikov napram Nem- b(>do po začasnem zaključku nadaljevala v Londonu. Na obeh straneh so o doseda-Pariz, 4. jan. č. Včeraj so se pričela tu- njem poteku pogajanj zelo zadovoljni, kaj pogajanja zastopnikov francoskega in Venizelosove izjave na Dunaju Povdarjajoč miroljubnost Grčije naglaša, da je njegovo potovanje v Rim samo čin kurtoazije Otvoritev Narodnega doma I pnonrla vi Zagreb. 4 jan č Danes je bil v Lepo-glavi slovesno otvorjen Narodni dom pre stolonaslednika Petra, namenjen za kultur ne in dobrodelne svrhe V ajem bo name ščeaia knjižnica in čitalnica; ima tudi pre davalnico in kinematograf V iomu se bodo prirejala predavanja sriedaiiške predstave in druge prireditve raznih društev Razen tega bo začasno nameščena v njem tud; šolska poliklinika k' io vzdržuje li'silenski zavod v Zagrebu Dom je pričelo graditi že leta 1928 pevsko društvo s>Pavlinska jeka« Slovesni otvoritvi doma so prisostvovali zastopnik Nj Vel kralja polkovnik Seku lič, zastopniki banske uprave raznih min'-strstev ter zastopniki raznih kulturnih društev iz Zagreba S svečanost' so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj Vel kra lju. prestolonasledniku Petru in predsedniku vlade. Zvečer se je vršil v novem domu koncert, nato pa ples. Naslednik episkopa Hilarijona Beograd, 4 jan. č. Po smrti episkopa Hilarijona Larenskegi je imenoval sveti ar* bijerejski sinod v Beogradu za njegovega naslednika dalmatinsko*istrskega episkopa dr. Maksimilijana Hajdina v Šibeniku, ki je postal s tem administrator eparhije gor« njekarlovske Poneverbe pri Duruvarski štedionici Veliki Bečkerek, 4. januarja, p. V tukajšnjih krajih je 'zzvala veliko presenečenje aretacija glavnega zastopnika Daruvarske štedionice Janka Vlašiča Osumljen je poneverbe večje vstote denarja v škodo šte viltiih siromašnih vlagateljev iz okolice Velikega Bečkereka. Dunaj, 4. januarja. AA. Grški poslanik na Dunaju g. Sakturi je priredil danes dopoldne na grškem poslaništvu na čast g. Venizelosu sprejem za zastopnike domačega in tujega tiska. V prisotnosti številnih novinarjev je g. Venizelos odgovarjal na zadana vprašanja. Na vprašanje nekega dunajskega novinarja o pomenu poseta dr. Marinkoviča v Atenah je g. Venizelos rekel, da je dr. Marinkovič s tem svojim obiskom vrnil njemu poset in da ta poset nima posebnega pomena, kakor tudi ni imel takega pomena Venizelosov obisk v Ankari. Ob priliki obiska v Ankari se je popolnoma slučajno sestal z Bethlenom. kar je izzvalo v evropskem tisku razne komentarje o dozdevnem komplotu med njim in grofom Bethlenom. Sam dr. Marinkovič je o priliki svojega obiska v Atenah izjavil, je nadaljeval g Venizelos. da nista ne on ne njegov kralj niti trenutek mislila na to, da bi tu utegnil biti po sredi kak komplot, ker sta prav dobro vedela in tudi bila obveščena o smotru tega potovanja. Na vprašanje nekega italijanskega novinarja o pomenu potovanja g. Venizelosa v Rim je grški min. predsed. odgovoril, da ni njegova pot v Rim nič drugega, kakor samo akt vljudnosti in ker se rajši vrača domov z ladjo kakor z železnico, se bo vkrcal v italijanskem pristanišču in je popolnoma naravno, da bo pri tej priliki obiskal svoja stara prijatelja g-. Mussoli-nija in Grandija. Ta obisk bo imel čisti značaj kurtuazije. Dalje je g Venizelos odgovarjal na vpra* šanje nekega novinarja o makedonskem problemu. Izjavil je, da makedonskega vprašanja ni, ker je tud absurdno misl-ti. da bi obstajal makedonski narod Makedo* nija je zemljepisni pojem in Makedonci obstoje v toliko, da obstoje srbski in bol* garski Makedonci. Makedonskega naroda ni in zato je vsaka taka misel absurdna Na vprašanje novinarjev o stališču Grčije do revizije mirovnih pogodb je g Ve* nizelos odgovoril, da zanimata njega neuil* lvska in lausannska pogodba in da stoji Grčija na staFšču. da se ti pogodbi ne mo» reta zpremeniti Nato je g Venizelos re* kel v zvezi s tem da je on in njegov na* rod miroljuben toda navzlic vsej tej mi* roliubnost' se nihče ne sme drgniti ndtr» šnie dobe. je pokazal svoje sposobnosti in poveljniške vrline ob dveh velikih prilikah: na Marni iti v času borb pred Ve/du-imm. Vedno hladen. priseben. preudaren, z vt-ro vase in v svojo vojsko, je v vsakomur vzbujal vtis odličnega'sodobnega vrhovnega poveljnika. V času vojne sem ga videl večkrat, toča zame je bil največji v času verdunskih borb. Prišel sem bil v njegov štab po naročilu našega vrhovnega poveljnika Ni, kr. A'is. prestolonaslednika Aleksandra, da pr>-i.isnim v Svetu zaveznikov važnost solunske Ponte in potrebo. da se ta fronta pojača tako, da bomo lahko pričeli z uspešno ofenzivo proti Bolgarom. Avstrijcem in Nemcem. Bilo i e lo ravno v času hude verdunske bit-),.. it, tako mi je bila dana sreča, vide»! .1 off rea v najtežjih trenutkih za Francijo m v-e zaveznike. Na sam dan bitke, ko je položaj bil najbolj kritičen, me je maršal Joffre povabil, da obedujem z njim in njegovim pomočnikom, generalom l'elletom. l'ri kosilu me je vprašal o položaju na solunski fronti, o našem prestolonasledniku, o naših željah in namerah, — popolnoma mirno, kakor da se ta dan ili odločala usoda Francije in vsega sveta. Poslušal me je zelo pozorno in ini nato dejal : ., -.pa__vi imate prav! Ono. kar ie storna vaša vojska, je sijaino. je epicno. Lahko je to storilo /ato. ker jo je vodil junak Alek- sander Karadjordjevič, sin Petra Karadjor-djeviča, ki se mu vsi voiščaki divimo. \ as bom ua jutrišnji seji Sveta zaveznikov podprl vsestransko. Nikar pa se ne nadejajte mnogega, saj vidite, v kako težavnem položaju smo — toda zniauali bomo vseeno! Prisebnost in zaupanje maršala Jotirea sta me zadivili tako, da se nisem mogel zadržati, da ne bi vprašal: Oprostite, gospod general, toda na rem osnavljate svoje zaupanje v zmago'?-: Tics je . je tedaj odgovoril Jolfre, la Je položaj zelo težaven, toda vendarle mnogo ugodnejši, kakor je bil ob Marni. In če smo tedaj zmagali, bomo zmagali tudi zdaj. O tem me posebno prepričuje to. da naš vojnik nadkriljuje nemškega. Čeprav je/ nemški vojnik bolj dresi ran, je naš vojnik vendar boljši, ker je bolj inteligenten ter se zaveda svoje osebne vrednosti. Zato bomo zmagali, — kakor danes tako tudi jutri :n vedno!' — — — V času mirovne konference 1919 sein poselil maršala Joffrea v Parizu, da se nm zahvalim za vse, kar je v svetovni vojni stori I za nas. in da ga naprosim, da podpre ludi naše upravičene zahteve v pogledu naših mej. Vedno ljubezniv in nasmejan me je sprejel zelo radostno in mi nulo de jal : Ah, dragi moj general, nI i se še spominjate najinega razgovora v času verdun-ske bitke? Mar nisem imel prav, ko S"m dejal, da bomo konec koncev vendar zmagali?? — — — General Pesic zaključuje svoj članek s poudarkom, da je maršal Jol'fre zelo ljubil naš narod, da je posebno cenil našo vojsko in da je sploh bil naš veliki prijatelj, ki je res zaslužil, da mu ohranimo časten spomin. Kako se fašisti sami tolažijo Zatajujejo komentarje inozemskega tiska in naglašajo, je svet pe novoletnem Mussolinljevem govoru spremenil svojo sedbo o fašizmu Rim, 4. januarja. M. Fašistični listi zagotavljajo italijanski javnosti, da je bila Mu*-soliniieva novoletna poslanica sprejeta ^ v Vmeriki zelo simpatično ki da je prav tako tudi njegova izjava, objavljena v »Daily Mailu«, izzvala v Angliii d-ober odmev. Končno zatriujejo, da je Mussolinijev zvočni film, ki ie bil predvajan v Parizu, doveri francoski tisk v neugoden položaj zaradi pacifističnih izjav Mussolmija. Ta zvočni film predstavlja namreč Musso!;.ii-ia v vlogi pacifista, ki se zgraža pred strahotami vojne, prepoveduje mir in izraža mneme, da vejn ne bo več in da se bodo svetu vrnili časi blagostanja. Fašistični tisk ne neleži komentarjev ameriškega, angleškega in ostalega svetovnega tiska, marveč enostavno trdi, da je bila v Ameriki dobro snreieta Mussoiinijeva posianica in da verme ameriška v pacifizem fašizma ter Mussolinija. Poročilo, ki ga ie , naj se brezposelnim ne daje podpora temveč naj država podvzema velika javna dela. O francoskem tisku pišejo fašistični listi, da 'e v veliki nepriliki, ker ne ve kaj reči po jasni in odločni pacifistični izjavi Mussolina in sicer zaradi pomanjkanja argumentov. »Temps«, »Journal des Debats«, Petit Parisien« in še nekateri francoski listi se obupno oprijemljejo govorov, ki jih •e imel Mussolini lansko leto, v želji, da b; dokazali njegovo nedoslednost. »Popolo d' Italia« trdi, da je Mussolini napravil s svojimi poslanicama konec oblikovalni kampanji mednarodnega antitašiz-ma n da je detmitivno zmagala resnica nad lažjo. »Tribuna« se sklicuje na poslanico, ki jo ie Mussolini naslovil Nemčiji. Ta poslanica je bila tiskana v berlinskem listu »Der Tag«. V njej sporoča Mussolini Nemčiji, da je že v mesecu juniju i. 1928. izjavil v italijanskem senatu, da fašistična Italija ne smatra za večne mirovnih pogodb. V tem smislu je fašistična vlada tudi vodila svojo zunanje politiko, ker ne more iti preko zgodovinskih nerealnosti. Narodi napredujejo nazadujejo in nekateri tudi umirajo. Revizija mirovne pogodbe stremi za tem, da se onemogočijo vojne v bodočnosti. Ta revizija ni samo v interesu Italije, temveč tudi F v rop e in vsega sveta. Mussolini smatra, da revizija mirovne pogodbe ne more biti povod za novo vojno. Italija se ne zavzema za to akcijo zaradi kakega svojega nacionalnega egoizma, temveč zato, ker io k temu silijo etični razlogi, da bi se svet v miru postavi! na pravično ir. trajno podlago, ki bi zagotovila sodelovanje med narodi. Ko se »Tribuna ' sklicuje na to Mussolinijevo poslanico, trdi, da Italija ne namerava opustiti svojih stremljenj po reviziji mirovne pogdbe. toda pri tem ne sme iiihčv dvomiti riad njenimi pacifističnimi nameni. Poslanico. k; jo ie Mussolini poslal Ameriki, sms tra Tribuna« za učinkovito. Poudari a. da se je nameravala proti Italiji započeti finančna ofenziva, ki bi jo vodil Pariz. To trditev »Tribune« pojasnjuje članek. k: ie bil v tem fašističnem listu objavljen pred kakimi dvajsetimi dnevi. V "njem se naglasa, da pripravljajo mednarod-i finančni krogi napad na italijansko valu- ti! z namenom, da bi v svetu izzvali nezaupanje do italijanskih financ in izvršili finančni pritisk na Italijo ter jo tako prisilil; k izpremembi njene zunanje politike. Ta kampanja pa je bila v početkn zadušena in ^Tribuna« veruje, da se ie ugled Italije oia-čil in da je Mussoiinijeva poslanica Ameriki dvignila kurz fašističnega režima v Italiji. Pravo ozadje Mussolinijevega govora Dunaj, 4. januarja. AA »Arbeiter Zeitung« komentira zadnji uovor Mus sol i* nija in njegovo revizijonistično akcijo ter pravi, da ima njegov »pacifistični« govor namen doseči posojilo v Ameriki. Toda njegova akcija ni v skladu s tem njegovim govorom. List dalje poudarja, da eno edino dejstvo zadošča za razkrinkan je fašistične naklonjenosti miru in reviziji pogodb To dejstvo je v tem, da je bila ßtorjena južne* mu Tiroiu največja krivica baš z istimi pogodbami »Arbeiter Zeitung« zadaja na= p os! cd tole vprašanje: Ali hoče fašizem v rs niti Tiro'sko nemškemu narodu? Če ne. naj nam prizanese s takimi lažmi v novem letu Eksplozija v Parizu Pariz, 4. januarja, g. Na cesti Des Champs Elysee ie eksplodirala davi eksplozivna snov, ki jo je neznani lastnik položil na vnanji rob okna pri neki restavraciji Prostore so ravno popravljali, tako da ni bilo nikogar v njih. Kakor po.jča »Matin« so zaradi eksplozije popokale v lokalu vse ši.pe. Tla jedilnice so posejana z drobci Policija meni. da ie bi! peklenski stroj prvotno namenjen za drugo poslopje. Prvi prekooceanski polet v novem letu Newyork, 4. januarja, g. Včeraj ob 5 45 ameriškega časa se je izvršil arv! <-tart k prekooceanskem poletu v novem letu. Arne riška le talka Beril Hurt je v soremstvu ie talca Mac Larena startaia "a o du Letalo je vzelo smer proti Bermudskim ctr kom, kjer namervs>ta l5tai;a pristati, da se nreskrbita z bencinom. Smrt švedskega pisatelja Berlin, 4. januarja, p. Tu je umrl Šved ski pisatelj JaJmar Bergman. ki je napisa dvajset romanov in več odrskih del Princesa Lujza Viktorija umrla London, 4 januarja. AA. Reuter pos roča, da je danes v Londonu umrla princesa Luua Viktorija, sestra angleškega kralja Jurja V. Rudarska stavka v Angliji London, 4. januarja. AA. Rudarski odde lek je snoti javil, da ni prišlo do sporazuma med stavkiyoèimi rudarji in lastniki^ premogovnikov v Cardiffu. Deputacija južnovale-ške rudarske zveze je zaprosila ministrskega predsednika ter trgovinskega ministra za avdijenco. Deputacija se bo oglasila tudi pri tajniku za rudarstvo. Deputacija bo sprejeta najbrž jutri. Zračni tovorni promet Norfolk, 4. januarja, g. Tovorno oceansko letalo »Tradewind <. ki je bilo na poletu v Pariz, je snoči ob pol 10. zvečer pristalo v luki Hamptonu. Gilbert Parcker Morganov akcionar Newyork, 4. januarja. AA. Znani bančnik in bivši generalni agent za reparae je v Nemčiji Gilbert Parcker je stopil kot deležnik v Morganov bančni zavod. Urugvay in Argentina Mentevideo, 4. januarja.. AA. Vlada je odbila zahtevo, da izroči bivšega argentinskega vnan-jega ministra Ovhanarta. Imenovanja in premestitve meščanskošolskifa učiteljev Beograd, 4. jan. p. Z odlokom ministra prosvete so premeščeni naslednji meščan-skošolski učitelji (ice): Pur Drago z Jesenic v Zgornjo šiško, Rudeš Josip iz Maribora v Trbovlje. Krištof Dragotin iz Senovega v Tržič. Marija Deržaj iz Ptuja na P.akek. Jožica Prekuh iz Zgornje šiške v Ljubljano, Marta Klopčič iz z II. na I. de-kiiško šolo v Mariboru, Angela Lešnik iz Maribora v šoštan.i, Marija Vovk iz Zgornje šiške v Ljubljano, Jožica župevc iz Ljubljane v Slovensko Bistrico, Marija Me-dic-Lobe iz Ljubljane v Zgornjo šiško. Imenovani so za meščanskošolske učitelje in premeščeni z osnovnih šol na meščanske šole naslednji osnovnošolski učitelji z diplomskim izpitom višje pedagoške šole: černut Jakob iz Ormoža na Jesenice, Stanič Ernest iz Jurkloštra v Mežico, Pu-celj Angela iz Loke v Krško in Koren Marija iz Dražice v Brežice. (Za točnost imen ne moremo jamčiti. Op. ur. i Praznik očetov v Beogradu Beograd. 4. januarja, p. Danes ie prosi l-vii Beograd prav dostojno pravoslavni prazmk očetov, ko se roditelji odkupijo z denarjem svoji deci. Ob tej priliki so številna dobrodelna društva s-aviia svojo slavo ter so oskrbela in oblekla veliko število beograjske siročadi. \ se slave so bile odlično obokane. Ena najbolj impozantmh je bila ona srednješolske matice in vojnih sirot. Rezanja kolača so se udeleži M ob 11. dopoldne odposlanec Nj. Vel. kralja sardin polkovnik Petrovič, patnam Vantava, delegat ministrskega predsednika inšpektor Giorgicvič. predsednik beograjske občine inž. Ncšič ter mnogo drugih. Ministta za socialno politiko in narodno zdravje je zastopal načelnik dr. Hofmanovič. Eden izmed gojencev je vezal patr.^rha s trob.iiii-co ter se je poglavar pravoslavne cerkve odkup;! z večjim denarirm darilom. Enako te bii pozdravljen tudi kraljev odposlanec. Samomor neznanke v Zagrebu Zagreb, 4. januarja, č. Danes ob 4. popoldne ie bila manjša družba na sprehodu ob Savi Mladi ljudje v tej družbi so pri Savskem mostu opazili dosedaj še neznano dekle ki jo je eden izmed njih nagovoril z vprašanjem, ali hoče morda skočiti v vodo. Neznanka je nato odprla svojo ročno torbico, pogledala vanio in kakor da bi si hotela nekaj popraviti, se je naglo okrenila in skcčsia v Savo. Mladeniči so bili v prvem trenutku presenečeni. Dekle je v vod klicalo na pomoč in zdelo se je, kalkor da se je hotela v poslednjem trenutku rešiti Eden izmed mladeničev je skočil z nekim orožnikom, ki je bil v bližini, v čoln. in odrinil na pomoč. Preden sta priveslala do dekleta, je samomorilka že izginila v valovih. Opazovali so jo še kakih 600 me-terov daleč, nato pa je potonila in je ni bilo več na površje. Napad maskiranih razbojnikov na hišo Suboiica, 4. januarja. V okolici Srbobrana je v petek ponoči napadla skupina maskiranih razbojnikov v nekem malem naselju hišo bogatega po= sestn k a Petra Babica, k; je bil odsoten m je bila doma sama žena Babičeva Babiceva je baš večerjala, ko se je pn oknu prika* zal maskiran ropar in z revolverjem v ro> ki zahteval od žene denar. Prestrašena žen» ska je zbrala ves denar, ki ga je bilo okrog 8000 Din, in ga izročila roparjem Neznan» ci so nato izöin li. Šele tedaj si je upala žena zbuditi filapce. ki so že spali, vendar si hlapci niso unali zasledovati neznancev. Rop je bil še tiste noč javljen varnostnim oblastvom. ki so v teku noči polovila raz» ne sumljive tipe. Velika cerkvena proslava v Zagrebu Zagreb, 4. januarja, n. Tukajšnji cerkveni kro-i pripravljajo veliko proslavo 2001etnt-ce taJiozvane Matere božje na Kamenibb Vratih v Gornjem mestu. Proslava se bo vršila 31. maja t. t. Pred 200 leti je namreč neka ženica po požaru, ki je uničil gornje mesto, našla v razvaiim-ih sliko Matere bož-ie, ki je ostala nepoškodovana ter jo je dala oostaviti v kamenita vrata in napravila neke vrste oltar. Cerkveni krogi so poslali na vse strani, zlasti na društva, primerna vabila b udeležbi. Z indske konference London, 3. januarja, g. Veliko pozornost ie zbu-IJ na indski konferenci govor voditelja indijskih liberalcev Saprua. ki je izjavil, da se nahaja sedaj v tndskih ječah približno 60.000 moških in žensk zaradi političnih deliktov. Popolnoma napačno Je s ponižanjem in mukami Vidobiti si izgubljeno zaupanje za angleški režim. Anglija inora hoditi druga pota, ako hoče zopet pridobiti indski narod, zakar še vedno tri prepozno. Eksplozija v pensilvanskem rudniku Newyork, 4. januarja, g. V premogokopu v Denisonu se je včeraj dopoldne dn^d^a težka eksplozija strupenih plinov. V'eci^ v rovih zaprtih rudarjev so mogli rasti 5 rudarjev je ostalo v rovih ter jih smarajo z i izgubljene. Združitev ameriških železniških družb Newyork, 4. januarja A A. Med _ štirimi največjimi železniškimi družbami je on dosežen sporazum o unifikaciji glavnih železniških prog. Sporazum bo predložen meddržavni trgovinski komisiji. Premoženje teh družb cenijo na 8 tisoč milijonov dolarjev. Proslava kraliičnega rojstnega dne na Dunaju Dunaj, 4. »anuarja. č. Na dan rojstva Ni Vel. kraljice Marije dne 9. t. m. pnredi tukajšnje društvo jugoslovenskih žen v prostorih Slovenske besede na Fleischmarktu čajanko s sodelovanjem domačih umetnikov. čisti dohodek prireditve je namenjen deèjemu odseku Rdečega križa. Kakor smo citatel\e „Jutra" in „Ponedetlka" že obvestili, bo odslej namesto „Ponedeljka" izhajala posebna ponedejska izdaja „Jutra", Današnjo prvo številko prejmejo poleg naročnikov „Ponedeljka" na ogled tudi vsi drugi naročniki „Jutra", Prepričani smo, da nam bodo tudi v bodoče ostali zvesti vsi stari naročniki „Ponedeljka"f toplo pa priporočamo tudi vsem drugim naročnikom „Jutra", da si naročijo tudi ponedeljska izdajo. Zaradi visokih stroškov, ki so združeni z nedelj' skim delom v tiskarni, na žalost ne moremo pošiljati „Jutrovim" naročnikom poleg rednih izdaj še ponedslj-ske, temveč smo prisiljeni, da uvedemo za njo posebno naročnino• Določili pa smo jo tako nizko, da jo bo zmogel pač vsakdo. Ponedeljska izdaja „Jutra" velja na mesec samo 4Din in le za one kraje, hjer se list dostavlja z našimi raznašalci na dom, zaradi strošhov za raznašanje 1.— Din več, torej mesečno 5.— Vin. Naročnina se lahko pošilja ali skupno z naročino za „Jutro" ali pa posebej. Zato so tudi današnji številki priložene položnice vsem izvodom. Vprašanje izenačenja koledarja Zanimiva pojasnila beograjskega univerzitetnega profesorja Milankovica o trenutnem stanju tega važssega problema Beograd, 4. januarja. .Politika« objavlja zanimiv članek ui.i-verzitetnega profesorja Milutina Milankovica o vprašanju izenačenja koledarja v naši državi. Uvodoma poudarja, da je vprašanje izenačenja koledarja v pravoslavni Romuniji že rešeno. Poslednji božič je romunski •tarod proslavil po novem koledarju, ne <'a bi bilo došlo v državi do kakršnegakoli i >-cid en ta. Narod ie sprejel to reformo brez vsakega ugovora Vsi romunski listi so izšli na katoliški božič v svečanih bozicni'i izdajah. Prav takšen primer imamo tudi v Grčiji. To nam daje povoda, da se ponovno povrnemo na vprašanje izenačenja koledarja v naši državi. To je za nas ogromnega pomena, predvsem v gospodarskem in nacionalnem oziru. Navedli bomo znanstvene, gospodarske in nacionalne razloge, ki govore za izenačenje koledarja. Leta 1923. sem se udeleževal, piše prof. Milankovit, z metropolitom črnogorskim g. dr. Gavrilom Požičem kot odposlanec Kraljevske vlade in srbske pravoslavne cerKve dela vsepravoslavnega kongresa v Carigradu. Ta kongres je soglasno sprejel reformo julijanskega koledarja, upoštevajoč pri tem v polni meri tudi astronomsko stran tega vprašanja. Ker sem bil ob tej priliki glavni referent za ta znanstvena vprašanja, ne želim niti sedaj prekoračili tega svojega delokroga, ter naj navedeni samo znanstveno stran koledarskega vprašanja in odlokov carigrajskega kongresa. S tega stališča je prva zahteva, ki jo ima zadovoljiti novi koledar, ta. da se njegov potek strinja s potekom letnih dob, tako da med njimi ne nastopijo razlike in da nam datumi ter njihovi veliki prazniki ostanejo v istem času astronomskega leta. To vprašanje je docela rešila carigrajska reforma. Sprejeto je bilo. da bo vsako četrto leto razen sekularnih kakor dosedaj prestopno. Od sekularnih let bodo prestopna samo ona, ki dajo pri delitvi stoletij z devet ostanek dva ali šest. Tako bi imela biti od prihodnjih sekularnih let prestopna leta 2000 (ostanek 2), leto 2400 (ostanek 6) in 2900 (ostanek 2). S tem pravilom je dosežena popolna skladnost koledarja z astronomskimi zahte- vami. Novi koledar bi se šele leta 2800 r.u-šel v svojih datumih za en dan od Gn?gon-Vinskega koledarja, če ne bi do tedaj sprejela tudi zapadna cerkev astronomskega leta za podlago svojega koledarja. Kes bodo po Gregorijanskem koledarju od bodočih sekularnih let prestopna leta -' >, 2100 in 2S00. Razlika bi nastala potemtakem šo!.» Tez 870 let in bi do tedaj imeje krščansl e cerkve čas, da se dogovore in izognejo tei razliki. (ileo pomladanskem ekvinokciju, odredi s točnim astronomskim računom namesto netočnih metod stare aleksandrijske astronomske šole, ki so dajale napačne rezultate. V n fHidlago tega točne ke tobačnih izdelkov, ki naj bi omogočila i uveljavljenjem novega monopolskega /a* kona čim večji konzum. Glede navodil, ki jih jc izdal ministrski svet na svoji nedavni seji pod predsedstvom Nj. Vel. kralja finančnemu ministru, naj se čimprej izdela novi monopolski zakon po najnovejših na« čelih m glede na to, da je sam upravni od* bor samostojne monopolske uprave odredil te dni, naj monopolska uprava v najkraj« šem času dovrši zbiranje materiala in sploh forsira delo za uvel javljen je novega monoj polskcga zakona, so se naši trafikanti spo* razumeli, da v svrho racionalne prodaje to« bačnih izdelkov zahtevajo ureditev vpr3 = sanja števila maloprodajalccv tobaka, ki jih je v posameznih krajih rio 2000. To šte* vilo naj bi se spravilo v sklad s stvarno potrebo konzumentov tobaka. Na konfes renči so posamezniki poudarjali tudi druge želje, ki naj bi se jim ugodilo v novem monopolskcm zakonu. Te želje bodo epuro* čene pristojnim činiteljem. Dunajske demonstracije preti Remarqueovemu filmu Smrdljive bombe in plin za solzenje v kinematografski dvorani — Pretepi s policijo — Številne aretacije Dunaj, 4. januarja. V soboto zvečer so predvajali v gledališču Ajx>llo znani Remarqueov film »Na za-l>adu nič novega.« Zanimivo je, da so skoro vse vstopnice pokupili socialisti, ki so vedeli, da se proti filmu pripravljajo nacionalistične demonstracije. Zaradi obetajočih se izgredov je bila v pripravljenosti tudi policija, ki je skrbela za to. da nemirni elementi niso mogli v bližino gledališča. Za policijskim kordonom je bila zbrana ogromna množica demonstrantov, ki so divje tulili in grozili predreti kordon. Policija je morala nastopiti deloma na konjih, sicer ne bi vzdržala silnega navala. Kljub odločnemu nastopu polieije demonstranti niso izgubili poguma, nego so na nekem mestu navalili na stražnike, tako da so morali stražniki s pendreki odbiti napad, pri čemer je bilo več razgrajačev lahko ranjenih. V istem času so se vršila v bližini gledališča Apollo in tudi drugod po Dunaju uarodnosocialistična zborovanja, ua katerih so se govorniki posluževali prav ostrili besed proti knjigi sNa zapadu nič novega*, dasi posamezniki niti dobro niso poznali vsebine omenjenega romana, kakor je bilo razvidno iz njihovih govorov. To zaključku zborovanj so poskusali ude- leženci. pretežno mladi ljudje v boli ali manj strnjenih vrstah prispeti v bližiuo gledališča Apollo. Policija ie takoj nastopila proti njim. Demonstranti pa niso kazali nikake volje, da bi se umaknili in razkropili. Na nekem mestu je prišlo do pravcatega boja med demonstranti in stražniki. V teku pretepa so bili lažje ranjeni dva stražnika in več demonstrantov. Ko so demonstrante odrinili od gledališča, so se zbrale nove množice na Mariaiiil-ferstrasse in v Hofmiihlgasse, kjer je bil ustavljen vsak promet. Na več mestih so pobili demonstranti Šipe na vozovih cest.ie železnice in se znova pretepali s policijo. Predvajanje filma se je začelo šele ób \ ol 24. ker je bilo potrebno v dvorani zračenje in čiščenje, zakaj posetniki prejšnje navadne filmske predstave so pustili v dvoran f številne smrdljive bombe in steklenico s plinom za solzenie. ki so jih nadevali pod sedeže in med razrezane fotelje. Demonstracije so se nadaljevale še po polnoči in je v že omenjenih ulicah ter v bližini gledališča prišlo ponovno do izgredov, pri katerih je bilo znova več demonstrantov ranjenih. Nekaj najhujših razgrajačev ie policija aretirala. V celem je bilo aretiranih preko 30 demonstrantov. Ljubljanska nedeljska kronika Ljubljana, 4. januarja. Izplačevali so se danes Ljubljančani, na kakem čudnem planetu ali v kakem zagonetnem pasu žive. da jih obiskujejo zadnja leta same abnormalne zime. Predlanskim pravcata Sibirija, lani neprestana vremenska zmešnjava, letos pa sama jugovina, ki je danes postala domala že neznosna. Barometer se sicer ni desti premaknil, le za dobra dva milimetra je zlezel nazaj na 7.">S, živo srebro pa se "je povzpelo kar na 11° C. Ves dan je curljalo s streh in je močna odjuga pobrala še tisti sneg, kar so ga prinesli dnevi okrog božiča. Zaradi brozge se ni izplačalo tavati na izlete, najbolj pa so prizadeti zimski športniki, ki jim je uprav pomladanska nedelja raz-,u dia smučišča ter onemogočila vežbe in tekmovanja. Lepa policijska prireditev Izmed dokr.f rednih družabnih prireditev je tivba posebej omeniti tradicijonalni vsakoletni ples društva policijskih nameščencev in upokojencev, ki se je v 'io'x>lo 7.v ljubljanske vojaške godbe, ki jo je osebno vodil višji kapelnik dr. čerin, p. z.i '.'ila prihod pokrovitelja plesa g. podb-:na dr. Pirkmajerja z gospo soprogo in kmalu je v dvorani nastalo živahno ra-; : je. Obče razpoloženje je dvignila tudi togato založena loterija. Ples so posedli • i-): mnogi odlični zastopniki ljubljanske družbe, med drugimi češkoslovaški konzul i rž. ševčik s podkonzulom g. Cihclko, itali lanski generalni konzul g. Rameri. belgijski honorarni konzul dr. Dular, župan dr. Puc, bivši minister direktor ».Tutra« dr. Krämer, predsednik Narodne odbrane dr. Pretnar, rektor dr. šerko, generalni tajnik Zbornice TOI dr. Windischer itd. Proti 22. uri je prispel tudi ban dr. Ivlaru-sič v spremstvu svetnika dr. Senekoviča. Prireditve so se udeležili tudi vsi višji po-1'cijski činovniki z upravnikom dr. Gustino m na čelu. Moralični uspeh prireditve je popoln in tudi z materijalnim je zaslužni pripravljalni odbor menda zadovoljen. Pogreb Ivana Tokana Ponoldne ob 16 se je vršil izpred palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pogreb odličnega referenta Delavske zbornice g. Ivana Tokana. Ta zelo lepa žalna sv?.'-si ist je pričala, da je pokojni delavski prvoboritelj užival v naši javnosti mnogo simpatij. Nh zadnji poti je pokojnega Tokana spremila ogromna množica prijateljev in znancev, polnoštevilno so ''•'i" zastopane razne delavske organizacije iz vseh krajev Slovenije. Zvezo industrij-cev je zastopal dr. Golia, OUZD vladni komisar dr. Miha Krek in ravnatelj dr. Bohinjec, Delavsko zbornico predsednik Melhior čobal. Narodno strokovno zvezo trg. Juvan in Tavčar, klub krščanskih so-ri;?listov novinar Terseglav. Jugoslovensko strokovno zvezo žumer, Pi t ako in Langus, Strokovno delavsko komisijo Fran Svetek in tovariši, mariborske delavske organizacije na novinar Eržen. V žalnem sprevodu so i-i okoreli in lačni ter gledajo k vratom nasproti se nahajajoče pisarne in se pomenkujejo. Sirena je bas zažvižgala poldne.) Prvi vrabec: Dolgo smo čakali zime in smo jo vendar dočakali. Upajmo, da se bo sedaj kri/a omilila, ker je nastopil mraz in bodo ljudje rabili več premoga. Ce se godi delavcem do->ro, tudi nam ni sile. Pa res, kako je pokrita vsa dolina z belim sneženim prtom, vse saje so izginile s streh. Drugi vrabec: Mene zebe. Stisnite se vendar nekoliko, da bom tudi jaz deležen toplega dima. I-1 r v i v rabe c: Sicer je mrzlo, pa se vendar čutim nekako prerojenega. Kar pel bi, če bi znal. Drugi vrabec: Kaj ti pomaga petje, če si pa lačen! P r v i vrabec: Je že res, toda če pogledaš te lokomotive z belimi čepicami. ta mogočni stolp šalita, ki stremi proti nebu kakor velikanski spomenik, telefonske žice. ki preprezajo dolino kakor beli trakovi hn one holme tam zadaj, kakor bi bili potreseni s s-adkor- Slov. Bistrica, 4. januarja. Letošnjo predpustno sezono v Slov. Bi» strici otvori letos izjemoma podružnica SPD s svojim drugim plesom, ki se bo vr» šil jutri, v ponedeljek, in čegar dobiček jc namenjen za nameravano zgradbo pia* nin-ske koče na Velikem vrhu pri Sv. Treh kraljih. Tujski nromet, turizem in zlasti gojenje zimskega sporta nujno zahtevajo, d" slovenjcbistriška podružnica SPD čim« preje zgradi svojo postojanko na južno za» padnem predelu Pohorja. S tem se bo pri» tc-pd v naše območje čim več tujcev, po« zimi pa zlasti smučarjev, ki bodo našli v idealnem terenu doslej pogrešano zavetišče. Zato apelira podružnica SPD na vse me» ščane, okoličane in sosede, da s polnošte» vi Ino udeležbo pripomorejo plesu do čim vc":or,a gmotnega uspeha. Odbor se resno trudi, da bo prireditev na dostojni višini in ie v ta namen naročil tudi godbo »Dra» ve« i-/ Maribora. Poleg tega bo goste za* bav-d "»ristni pohorski harmonikar ki bo prepeval tudi priljubljene planinske narod» ne - -mL Dvorana bo okrašena s sanvm srečjem, v okusno prirejenih šotorih pa bo na razpolago dovolj jedi in dobre kap* [j»ce. Nai ne bo torej nikogar med Bistri» cani. 1 • bi 5. t. m. zvečer ne pohitel v Okrajno hranilnico. Obleka naj bo po mož» nosti 'rnska ali narodna, sicer pa športna ali promenadna. Pripombe na lepa» k;h. da je »plesna toaleta izključena«, ni vzeti -'-besedno; zategadelj naj ta p rista» vek n'1-'-»«^!- ne plaši. j jem, se zdi, kakor v pravljični deželi. Drugi vrabec: Vse lepo, toda kaj bo z nami, če ne bomo imeli kaj jesti. Prvi vrabec: No. dosedaj smo se, hvala Bogu, še nekako prerili skozi te zimske dneve; upajmo, da prebijemo še tudi prihodnje mesece. Predlanske zime bi si res ne želel, takrat sem pa bil res že obupal. Drugi vrabec: Kako dobro se še spominjam. Bilo je sredi februarja. Obe nogi sta mi bili že prezebli in želodec sem imel prazen, da bi bil lahko pihnil skozi mene. Vsi (žalostno): Hu, mraz, mraz... Drugi vrabec: Sedel sem na telefonski žici in čakal, ko sem zagledal, kako je izvlekel delavec, ki ie popravljal tir, iz žepa velik kos kruha. Ne vem, ka.i bi bil dal takrat za drobtinico! P r v i v r a b e c: O, saj ga dobro poznam. Dober človek je. Tudi meni je vrgel včasi kak košček. Drugi vrabec: Da ne pozabim ! Opazoval sem ga tako poželjivo, da bi bil skoro grešil zoper sedmo božjo zapoved. Prvi.vrabec: Sicer so pa tile rudarji dobrosrčni ljudje, dasi sami nimajo mnogo. T r e t i i vrabec: Hm, hm . Vsi: Da. da, dobrosrčrii. Ci v, čiv, čiv ... Kar je res, je res. Koncert moderne slovenske pesmi Dirigent profesor Srečko Kumar bo podal na nocojšnjem koncertu z učiteljskim pevskim zborom pregledno revijo najnovejše slovenske vokalne glasbene pro-lukcije. Program, čigar večji del je &e v rokopisu in se nocoj prvikrat izvaja, ssetavlja.-o škerjanc, Adamič, Lajovee. Kogoj in Osterò, katerega pesmi Koti ja jf»zdi aga- in Pesem o suhi muhi« bosta za koncertno občinstvo povsem novi muzikalni tvorbi. Prva je pisana v dvodelni pesemski obliki, druga je pa rondo. Slog ji je diatoničen, mestouia v več tonovskih načinih hkrati. Tako ima n. pr. glavni tema o suhi muhi v sopranu A, v altu D, v tenorju G, v basu pa C-dur. Vsi glasovi so popolnoma samostojni, ter ima bas prav toLiko povedati, kot sopran ali ostali glasovi. Obe pesmi sta groteski, prosti vsakega sentimenta ter ritmično in polifono razigrani. Dinamika ni tako važna. kot n. pr. pri romantičnih skladbah in ne služi za sredstvo izražanja, temveč ie v svrho kontrastov. Na nekaterih mestih je zelo duhovito posrečena persiiflaža patetičnega, zlasti na koncu prve pesmi pojejo mu v loncu petelini« ni pa širok, tragikomičen, litonijain podoben refren, ki zaključuje p rež alo stn o dogodivščino o suhi muhi in o tigru iz jase, ki je odnesel najboljše klobase. Refren se glasi »tidrarara-tadra-raro, tidrara.rararo!« in ima priliéno isti ipomen kakor amen v očenašu. Obe skladbi sta v naši zborovski literaturi novi z ozi-rom na slog in pa na zborovsko in kompozicijsko tehniko. Sestava celotnega (programa kakor tud.i sloves, ki ga uživi dirigent prof. Srečko Kumar s svojim učiteljskim pevskim zborom ne le doma, temveč tudi za našimi mejami, so .poroki, da bo koncert prvovrstna umetniška prireditev. Za koncertne obiskovalce i-n glasbo ljubeče občinstvo pa bo današnji koncert v dvoran: Uniona tud.i edina, prilika, da spoznajo najnovejša zbor-ska dela slovenskih skladateljev, ki so vsa v duhu sodobnega glasbenega razvoja in nas lahko zastopajo tudi pred najstrožjim mednarodnim glasebnim forumom. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. V torek premiera. Zvečer ob osmih se vprizori najnovejše delo Pavla Golie »Princeska in pastirček«, vesela pravljična igra s petjem in godbo. Ker vlada mnenje, da so vse vstopnice že razprodane, objavljamo, da se dobe posamezni sedeži in lože pri dnevni blagajni v opernem gledališču 'n se lahko rezervirajo teleionično v drami ali operi. Teiefon 23m ali '>231. OPERA. Sporni nocojšnjega baletnega veicra ruske baletke Olge Solovjove: poleg orkestrskih točk. ki so na programu, pleša gospa naslednje plese: Rimski Korzakov: Feri i ks, Berači ca na glasbo Saint Saensa, Jesensko listje na glasbo Čajkovskega, Škotski pie-,, Siamski dvojčki. Španski ples n« glasbo Soareza, Koketna polka na glasbo D riga, Umirajoči labod na «lasbo Saint Saensa, Pastirski motiv. Baletni večer spremlja del opernega orkestra, dirigent dr. Švara. Cene ljudske, od 40 Din navzdol. Pred prodaja pri dnevni blagajni v operi. Dunajski operetni ansambel, ki je gostoval te dni z največjim uspehom v Za erebu. nastop j v Ljubljani v sredo in četrtek 7. in N. v opernem gledališču. Prvi večer igrajo eno najnovejših repertoarnih del. opereto v Zemlja smehljaja:, drugi v-j-čer pa ^Čudežni bar1:, pri kateri nastopi tudi prava dunajska jazz-kapela. Pri opereti, ki jo igrajo prvi večer, sodeluje operai orkester. Vstopnice za oba večera so ie v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Za sedbo posameznih vlog javimo. Zasrebšk« kritike se o obeh gostovanjih najlaskavejše izražajo. VELIKOFLANINSKO LOVSKO RAJANJE BO DREVI OB 20. V SOKOLSKEM DOMU V ZAGORJU. — S VIR AL, BO JAZZ-BAND. ----VABLJENI!---- V pretepu nevarno ranjen Celjan Čakovcc, 4. januarja. V petek ponoči se je zabaval v neki go« stilni v. Čakoveu s svojo ljubico sluga tvrd=> ke Lcbel Gustav Habola, po rodu iz Tra» honinca. Ko se je Habola pozno ponoči vračal z dekletom proti domu, se je srečal v bližini policije z delavcem Štefanom Horvatom iz Celja Beseda je dala besedo in Habola je potegnil nož ter nevarno ob» klal Horvata Ranjenca so v brezupnem položaju prepeljali v bolnico. Napadalca je policija aretirala. Drugi vrabec: In mu je padla drobtinica na tla. Ko se je okrenil: smuk — in že sem bil pri njegovem škornju. Sicer je imela duh po strojnem olju, ki je kapljalo od lokomotiv, pa sem bil zadovoljen, da je bilo vsaj nekaj, kajti drugače bi bil poginil. Med vojno so menda jedli kruh, pomešan z žago vino. Vsaj tako mi je pravil oče. Prvi vrabec: Da, da! Toda tiho!... Deklica prihaja. (Vsi se ozirajo žalostno okrog sebe 'in se stiskajo drug zraven drugega. Vsi so odrcveneli in razmršeni od ostrega vetra. Sneg naletava v vedno bolj gostih kosmičih.) Prvi vrabec: Glejte, kako stopica. Komaj privzdiguje nožice iz žametov. Očeht nese obed. Kakor bi hodila po sladkorju. Drugi vrabec: Revica kakor mi. V s i : Revica. Prvi vrabec: Kako kratko krilce ima. Cele nogavičke si bo zmočila. Gotovo jo zebe. Zdi se mi, da joka ... V s i: Da, joka ... 1) r u e i vrabec: Kaj hočete, ženska moda. Prvi vrabec: Hvala Bogu, da imamo peruti, da nam ni treba gaziti snega, kakor onim tam, glejte, ki prihajajo iz jame. Drucri vrabec: Zd'i se mi. da 'ma eden celo raztrgane škornje. Revček. Maribor, 4. januarja. Policijska kronika beleži dva prav drzno izvedena v'orna. Ko se jc nekoliko minut po polnoči v soboto vrnil trgovčev sin Ka» rei Tkalec v svoje stanovanje na Glavnem trgu št. 4. v I. nadstropju, je ni svoje začus denje opazil, da je stanovanje odprto in razsvetljeno. Sredi sobe je stal velik ročni J kovecg, natrpan z njegovim perilom. Tka» lec je takoj stopil k svojemu prijatelju De» metriju Glumcu po pomoč, toda v'.omiiec je porabil to priliko :n skočil skozi odprto okno prvega nadstropia ter izginil v temni noči. Tkalcu jc vlomilec odnesel zlato uro / verižico v vrednosti nad 1000 Din. Pripravljeno perilo, ki ga je natrpal v ročni kovčeg, pa je v naglici in strahu pustil v sobi. Pri sosednjih vratih so našli kasneje ponarejen ključ vctrili. ki ga je policija za= nlcni'a. Kaki dve uri kasneje se jc izkazalo, da si je drzni vlomilec napravil ta zasilni ključ v delavnici Vladimirja Šela. ključav» ničarja v Miklošičevi ulici, kjer jc bil že pred zgoraj omenjenim vlomom istotako izvršen vlom. Ko sta okoli pol 2. ponoči prišla Šclova pomočnika Josip Stupan in Leopold Lešnik od nočnega dela v tovarni »Mirim« domov, sta našla glavna železna vrata odprta. Ra» zen tega je bilo sneto okno delavnice, v kateri ie bilo vse razmetano. Policijski organi so kmalu ugotovili, da je skrivnost» ni nočni obiskovalec v Šelovi delavn:ci ra» bi! pile. Nedvoumno je ugotovljeno, da iz» vira ponarejen ključ, ki ga je našla pol-ci» ia v stanovanju Karla Tkalca na Glavnem trgu, iz delavnice Vladimirja Šela. ki jo je že prej posctil drzni vlomilec. Pri pre» gledu objekta je policija nadalje dognala, da je storilec poskušal svojo srečo tudi pri skladišču družbe »Konzerva«, kjer je isto» tako s ponarejenim kliučem odprl vrata skladišča in je bil najbrže pravočasno pre» poden. Pol'cija je t.'koj odrekla obširno racijo po mestu in je vlomilcu že na uledu. Snežni plazovi s streh Z nedeljo je nastopil popoln vremenski preokret. Ves dan je pihal^ prav neznosen južni veter in topli solnčni žarki kakor sredi pomladi so vse dopoldne in tudi v prvih urah popoldne ogrevali prirodo Bil je pravcati pomladanski dan. Nepričakovana vremenska izprememba pa je imela tudi svojo slabo stran. Raz streh so se ves dan vsi pali snežni plazovi, ki so potrgali mnogo telefonskih in brzojavnih žic. iz pokvarje» nih strešnih žlebov pa jc curljala voda na cestne hodnike. Na magjalenski cerkvi je snežni plaz odnesel s sebbj tudi mnogo opeke in škriljastih plošč ter napravil znatno škodo. Streha magdalenske cerkve je sicer že skrajno potrebna popravila. Na mariborskem trgu se je pojavilo po» mlachnsko cvetje. Razen vrtnih inačic so Vsi: Revček... Drugi vrabec: Pa je še mnogo takih revežev. Še raztrgani so. Včasi napol nagi. (Deklica izgine za voglom. Vsi vrabci dvigajo žalostno glave in se ozirajo na vrata pisarne in na delavca ob tiru. Vrata pisarne se odpro.) Drugi vrabec: Glejte ga. končno se je vendar prikazal. Ustavil se je na pragu. Sedaj smo pa že dobri. Obedovali bomo. Vsi (veselo): Da, obedovali bomo. Civ, čiv, čiv... Prvi vrabec: Čemu se obotavlja? No. že sega v žep. (Gospod stopi v sneg. pogleda proti nebu in izgine za voglom pisarne.) Vsi (žalostno): Nič... (V tem prileti razježen in premražen vrabec in sede med nje.) Tujec: Zdravo, tovariši! Vsi (šepetajo in se pogledujejo): Kako gosposki je! Da si upa med reveže. Tujec: Ves sem premražen. Prihajam baš iz Ljubljane. Prvi vrabec: Kar pod streho, na rep v dim. Kar udobno si napravite. Pri nas sicer nismo tako snažni kakor pri vas. pa imamo vsaj dosti toplote. Tujec: Hvala vam! In, kai sem hotel reči? Mislim, da je že poldne? Prvi vrabec: Sirena je že od-žvižgala. prinesli na trg tud^ bujno cvetočo reso in lepe šopke zvončkov. Vse jc bilo seveda takoj razprodano. Ko drugi plešejo... Na Glavnem trgu sc je zgrudil 531etni Mihael Rozman, mož brez domovanja in stanovanja. Ves oslabljen in sestradan je prlšepal na rešilno postajo, kjer so siroma» ka okrepčali in odpremili v splošno bolnico. Dalje so pripeljali v bolnico ISlctno Ma» ri in Kocbekovo od Sv. Martina pri Vur» bergu. Zdravnik ie ugotovil zastrupijenje krvi na levi nogi. Dekle je dolgo oklevalo, preden se je odločilo, da izda svojo bo» lezen. Njeno stanje je precej nevarno. t Truplo novorojenčka najdeno Kakor poročajo od Sv. Petra, je našel danes lOletni Janko Poštrak. ko je nabiral dračje, ka.kih 150 korakov od novega du» pleškega mosta čuden zavoj. V rujavem pa-, pirju ie bilo zavito truplo novorojenčka moškega spola z otroško posteli", o. O do» godku je bilo takoj obveščeno orožništvo. nakar je bilo truplo prepeljano v mrtva?» nico pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Trupel» cc jc bilo še dobro ohranjeno in ni na njem opaziti znakov nasilne smrti. Oblasti zašle» dujejo brezsrčno mater. Ustanovitev izvozne vinarske zadruge V Mariboru se je 2. januarja na konfe» rcnei delegatov vinarskih zadrug iz vse dravske banovine sklenila ustanovitev skup» nc izvozne vinarske zadruge, ki bo imela nalog, da najde čim več rovih tržišč za vi» no iz dravske banovine. K novi izvozni za» drugi je pristopilo razen Mariborske kle--tarske zadruge tudi vseh ostalih devet vi» narskih zadrug v naši banovini. Ölanice iz» vozne zadruge morejo postati samo zadru» gc. Načelnik izvozne zadruge je znani ro» doljub posestnik g. Fran Thaler iz Št. Ilja v Slov. Goricah. Vzpored kozaškega koncerta v Mariboru Pri koncertu v sredo 7. t. m. bo pel v Ma» riboru zbor donskih kozakov v prvem delu sporeda štiri majestetične cerkvene sklad» be. in sicer Kastalskega »Credo«, 1. in 17. psaVn Davidov in del slovite »Panihide«. V drugem in tretjem delu bodo peli kozaki izbrane ruske pesmi, kakor »Rdeči sarafan-v aranžmaju dirigenta J arov*. »Pesem bur» lakov na Volgi« (Jarov), »Ujete kozakc« (Niženskij. »V temnem lesu« (Pašcnko). »Pesem Volgi« (Jarov). »Staro polko« (Dobroven). znamenito »Kaoavko« CČesno» kov) in svojo tradicijonalno kozaško pc» sem. Tujec: Pri vas nimate zvonov? Drugi vrabec: Nismo tako pobožni. Stara v r a b u 1 j a (osorno) : Bolje bi bilo. da bi molčal. Tujec: Jaz sem včasi že ves vrtoglav od ljubljanskega klenkljanja. Drugi vrabec: Mi pa od ropota-nja lakomotiv in strojev. Prvi vrabec: In od dima, ki se vlači sem od zgorelega premoga. Najhujše je za naše mlade. Tujec: Pri nas je vsekakor lepše. Nimamo toliko dima, pač pa dosti megle. Včasi je tako gosta, da moram posebno paziti, da se ne zaletim človeku v glavo. In še nekaj! Ali ste že obedovali? Vsi se muzajo in spogledujejo): Aha, lačen je ... Prvi vrabec: Pa prihaja iz mesta. Drugi vrabec: Še sam: nimamo dovolj. Z največjim trudom ulovimo kako drobtinico, sedaj pa naj redimo še tujce. Tuje c: Vse dopoldne sem že letal okoli hiš, pa sem tako sestradan, da sem mislil, da ne doletim semkaj. Kaj pomaga, ko pa imamo pol metra snega. Kje pa navadno obedujete? Prvi vrabec: Abonirani smo tam-le pri onem delavcu, ki odmetava sneg. Tujec: Kako se vam godi! Samo Smrt vzornega gozdarja Slovenjgradec, 4. jan. Gozdar slovcnjgraškega okraja g. Franc Prah je umrl po dolgotrajni, mučni želodčni bolezni na svojem domu v Jesenicah na Dolenjskem. Pokojnik se je rodil 24. oktobra ISSO v Jesenicah ter je dokončal meščansko šolo 1. 1904 v Brežicah. Prakticiral je od 1904 do 1906 pri državni šumski upravi v Kostanjevici. absolviral državno gozdarsko šolo v Idriji 1906/07 in nato položil izpit za gozdarja pri namestništvu v Trstu. Državno šumarsko službo je nastopil 23. septembra 19Ü7 pri šumski upravi v Klani, •kjer je služboval nad dve leti, nato je bil prestavljen k drž. šumski upravi Idrija I lil od tod v Meledo. V svetovni vojni se je bojeval na raznih bojisčah. Po razpada Avstrije je služboval najprej v Borovljah, nato je bil 30. aprila 1919 imenovan za gozdarja sreza Slovenjgradec, kjer je služboval do septembra 1927. Od tedaj do lani je bil nameščen pri oblastnem šumarskem referatu v Mariboru. Po ukinitvi mari bui ske oblasti pa je bil zopet prideljen okraju Slovenjgradec. Pokojnik je bil navdušen Slovan in Sokol že v rani mladosti. Dasi je bilo v bivši Avstriji propovodauo državnim nameščencem v sokoLskem kroju nastopati pri javnih prireditvah, se pokojnik ni ustrašil najhujšega terorja ter je ob vsaki priJiki pokazal svojo slovansko zavednost. V letih 1911 in 1912 je bil agilen tajnik podružnice »Gorica«, gozdarskega združenja bivše Avstrije, kjer je neustrašeno deloval v prid svojega stanu. Bil je zelo marljiv, v svoji službi i'/, rod no agilen in prvovrsten gozdarski strokovnjak. Leta 1928 je bil izvoljen za tajnika »Gozdarskega združenja Jugoslavije« in je to funkcijo vršil do svoje bolezni požrtvovalno in nesebično. Vse svoje moči je uporabil, da pribori svojemu stanu pripadajoče pravice. Vrl narodnjak in tovariš bo vedno živel v hvaležnem spominu svojih tovarišev. Smrt londonskega finančnika Freemana Zagreb. 4. januarja. Y Londonu je umrl v 53. letu starosti med hrvatskimi oosoodarskimi krogi do» bro zmmi industrljcc in finančnik g. % ic» tor Freeman. Freeman je prispel 1. 1921 iz Zedinjenih držav v London, kjer je stopil v zvezo z ravnateljstvom Anglo»interna-cionalne banke v Londonu. V tistem času je ta banka zainteresirana pri Hrvat» ski eskemptni banki in je Freeman na ta način ■ - v poslovne st ke z ju^osloven» sk' — ' "ospodarskiui krogi, zlasti z onimi 'c-sne stroke. Zainteresiran je bil pri Fksploataciji drva. d. d. v Zagrebu, zgra» dil je žago v Risnu in žično železnico za izkoriščanje črnogorskih gozdov. Dalje je bil Freeman član ravnateljstva Jugoslaven» ske udružene banke, d. d. v Zagrebu, in ie pogosto prišel v Zagreb, kjer si je v teku ča-sa pridobil mnogo poslovnih znancev. Po mežiški božičnici Mežica, 4. januarj.:. Krajevni šolski odbor v Mežici se naj» iskreneje zahvaljuje velesp. gosze L. Bar» gateovi, s-oprogi g. generalnega ravnatelja svinčenega rudnika v Mežici, za njeno z velikim trudom in požrtvovalnostjo zdru» ženo inicijativnost. da je bila tudi letos pr.rejena za mladino osnovne in meščan» ske šole lepa in bogata požičnica. Pogošče* nih ie bilo nad 450 otrok, od teh pa še ob-'"-------:h 84 s čevlji, 76 z obleko in 46 z maicami. perilom in suknjiči. Te številke same že zadostno izražajo vf»T:'.„ socijalno pomoč., ki jo je prinesla božičnlca premnogim rodbinam. Z javno zahvalo sc oddolžujemo tudi ravnateljstvu svinčenega rudnika, ki je z denarnimi sredstvi v največji meri pripomoglo, da se je vršil" božičnica v tako velikem ob» se«u. — Odbor. Zimski sporti na mrtvi točki Močan jug in lahen dež sta razjedla snežno odejo — Nogometni prvenstveni boji v Zagrebu in Beogradu — Fred pričetkom table-teniškega prvenstva za dravsko banovino Ljubljana, 4. januarja. Deloma pod težo neugodnih vremenskih razmer, deloma pa zaradi zgodnje sezone za zimske sporte je ostala današnja nedelja malone pc vsej banovini brez večje športne prireditve. Vreme je letos na posebne načine muhasto in brije norce ne samo iz zimskih športnikov, ki imajo ob tem času vse pravice zahtevati dóber sneg in poln razmah svojih panog, temveč v nič manjši meri iz ostalih športnikov (nogometašev in morda še drugih, ki bi se radi udejstvovali na prostem). Količina in kakovost snega se menja od dneva v dan — brez ozira na morsko višino terena —, dočim so športna igrišča spričo takšnih revolucij v zraku popolnoma neporabna. Vsi oni, ki jim je smučarstvo vendarle užitek nadvse in ne žele izgubiti v pripravah za naše mednarodne tekme niti ure prostega časa, so seveda kljub vsemu skušali najti priložnosti za treninge. Kakor doznavamo od JZSS, je vreme po vsej banovini južno, deloma deževno, tako da je smuka po vseh naših znanih smučarskih središčih manj ugodna, sem-intja celo nemogoča. Enaka usoda je zadela tudi Pohorje, ki se je dosedaj držalo še najbolj vztrajno. Za smuko bi zaenkrat prišle v poštev samo planine nad 1500 m, to so n. pr. Kcfce, Velika planina, Krvavec itd. Zaradi neznatnega rizika ln skromnega značaja prireditve si je menda SK Ilirija lahko dovolila edino izjemo, ki je porabila vsaj deloma ustrezajoče sobotne popoldanske ure, da je zbrala v ne posredni bližini Ljubljane mlado smučarsko generacijo na majhno poskušnjo. Mladinski smučarski tek SK Ilirije Smuška sekcija SK Ilirije je priredila v soboto ob 14. s startom in ciljem južno od strelišča pod Rožnikom mladinski tek na S in 3 km za mladino od 16. do 18. leta. Proga na 8 km je tekla od cilja ob robu gozda proti Kosezam ter zavila na znanem odcepu proti Glinščici, odkoder se je vlekla skoraj neprestano ob potoku ter zavila končno v ostrem loku proti cilju. Krajša proga je imela skoraj isto traso z razliko, da je zavila mnogo prej na levo proti vodi ter krenila v isti smeri proti cilju. Za tekmi se je prijavilo vsega 21 tekmovalcev, na startu pa jih je bilo 17. Razen enega, ki je izstopil na 8 km, so vsi prispeli na cilj sveži. Največ simpatij in odobravanja je žel najmlajši udeleženec 10- letni sinček inž. Turnška, Dušan Turnšek, ki je mogel kot predzadnje plasirani pustiti edino tekmovalko nežnega spola na zadnjem mestu. Sneg je bil že precej južen in so imeli mladi tekmovalci mestoma opraviti z zemljo. Doseženi rezultati so z ozirom na kakovost snega in vrsto tekmovalcev prav dobri. Na 8 km je startalo 5 tekmovalcev, izmed katerih so 4 privozili na cilj po naslednjem redu: 1. Jakopič Avgust, 32.52; 2. Dečman Tone, 35:11; 3. Palme France, 36.23; 4. čop Franc, 39:01. Na 3 km je startalo 12 tekmovalcev, ki so dosegli cilj takole: 1. Kerštajn Andrej, 16:20; 2. Istenič Rado, 17:03; 3. Legovič Drago, 17:39; 4. Tepina Pavel, 17:50; 5. Podkrajšek Vinko, 20:23; 6. Marinko Maks 20:34; 7. Polak Franc 21:50; 8. Kurent Ivan 22:14; 9. Urbane Dimitrij, 10. Habjan Mirko, 11. Turnšek Dušan, 12. Urbane Marjeta. Organizacija prireditve, ki jo je vodil predsednik sekcije K. Sircelj, je bila na mestu. Odpoved jutrišnjih smuških tekem v Bohinju Po sporočilu JZSS je smuški klub v Bohinju zaradi južnega vremena odpovedal medklubsko smuško tekmo na 30 km, ki bi se morala vršiti jutri. Smuka je neugodna. s Vremensko poročilo 4. t. m. z Ruške koče. Za smučarje je višina snega okrog 30 cm, za sankače 20 cm. Za sankače je uporabna proga od Ruške koče do Repoluska. Povprečna temperatura plus 3 stopinje R. Veter suh Za tekmo neugodna situacija zaradi suhega vetra. Nogometne tekme V Zagrebu: Zagreb, 4. jan. n. Danes se je vršila edina prvenstvena tekma med državnim prvakom Concordio in outsiderjem I. razreda Sparto, ki se je končala z visoko zmago Concordie 7:0 (1:0). Dočim se je Sparta pred odmorom dobro upirala in se je posrečilo nasprotniku zabiti samo en gol — še ta je padel iz enajstmetrovke — je po odmoru podlegla silnemu tempu. Tla so bila izredno slaba, kar je seveda kvarno vplivalo na formo obeh moštev. Po današnjem rezultatu je stanje prvenstvene tabele v I. razredu naslednje: single gospodov in dam. double gospodov in dam in mixed double. V vseh teh turnirjih bc dosegel celoten turnir svoj višek. Igra gostov kakor tudi domačinov bo sigurno očarala vsakega gledalca ter ga pridobila za ta lepi sport. Turnir se bo vršil oba dneva od 10. do 12.50, od 13.50 do 19.50 in 20.50 do 23. v arem Narodnega doma. Ce upoštevamo, da je skoro polovica Ljubljane že igrala table_ tenis, kar se je videlo posebno v kopališču SK Iliriji, trdno računamo z veliko udeležbo. Vstopnine ni. ker jih ljudski glas imenuje snepremagano enajstorico:. V veslanju so bratje najbolj cesti na dvojkah. V pariškem Rovsing klubu je trenutno enajst dvojk, ki jih sestavljajo bratje. Pri tem seveda ne gre za moštva, ki bi bila namenoma izbrana tako. temveč v resnici za prava tekmovalna moštva, ki redno trenirajo in nastopajo v tekmah. Francoski veslaški klub Abbeville ima na startu celo dvojko, ki jo vodita oče in sin Beurrier in je sodelovala zadnjič na prvenstvih na Seinl. Klasičen primer športne rodbine je re-korderska rodbina Järvinenov na Finskem. Štirje sinovi slede stopinjam svojega očeta, ki je bil mednarodna veličina v metu diska. Yrjö meče kopje preko 60 m, Kalle je med najboljšimi metalci krogle, Matti brani svetovni rekord v metu kopja (74.10 je tudi že vrgel!), Ahil pa je novo čudo v desetoboju, ki je s 8255.475 točkami daleko prekosil najboljše uspehe velikih internacionalcev. V letalskem športu je izzval pred pol leta veliko pozornost rekordni polet letalske rodbine Hunterjev iz Cbicaga. Dva brata sta ostala 544 ur v zraku, dočim je sestra skrbela za živila, ostala dva brata pa sta s svojim letalom skrbela za preskrbo goriva. Ker je pri nas športno življenje še bolj mlado in ima s teh vidikov še manjšo tradicijo so primeri športnih rodbin izključeni. Vsekakor pa imamo tudi v našem športu nekaj imen. ki se v raznih ali tudi istih športnih panogah ponavljajo z rimskimi številkami, kar znači, da nastopajo bratjPrepove-dano.. .z Za Angleža je prvo pravilo na cesti »Vozi varno!« »Safety first«! Vse drugo, vsi detajli izvirajo kot sami od sebe umevni iz tega pravila. Dobro vzgojen človek se bo vedno ravnal po tem in vsi javni činitelji streme samo za tem, da vcepijo vozačem to pravilo v srce; vse drugo smatrajo za odveč. Človek, ki hoče dobiti šofersko licenco, podpiše izjavo, da je zdrav (nobenih zdravniških spričeval!), da ima dobre oči in da zna voziti. Ko eventuelno pokaže pred uradnikom, da zna upravljali z vozilom, plača malenkostno pristojbino (kakih sedemdeset dinarjev) in dobi licenco, ki velja samo eno leto. Po preteku te dobe mora spet podpisati isto izjavo. To je vse. Obenem z licenco dobi vozač dve majhni brošurici, ki apelirata na njegovo vest ter 10. Vedno se izogibaj ?ožarevanja - (slepljenja) drugih! 11. Glej vedno, da vozilo kolikor mogoče inalo moti druge, kadar ga ustaviš na cesti! 12. Vedno glej, da bodo vsi deli tvojega vozila varno delovali! 13. Prepričaj se vedno pred nastopom vožnje, ali si sveži 14. Vedno spoštuj lokalne predpise! 15. Ceni vedno vljudnost drugih! 16. Vedno misli na to. da je javna varnost prva ! Kazni ni navedene nobene. Tudi stražniki ne zapišejo vozača pri majhnih pogreš-kih, ampak ga samo vljudno opozore. "^Nasprotno se pa vozač kaznuje, kadar se pregreši proti iwiroli, s-safety first-, in sicer tudi tedaj, kadar ni povzročena nobena škoda. V tem slučaju je zakon zelo strog in določa 20 funtov pri prvem in 50 pri drugem prestopku ter zapor do treh mesecev. Razen tega lahko izgubi vozač licenco. Zanimivo je, da so v juliju minulega leta odpravili z veliko večino v parlamentu zakonsko mejo maksimalne hitrosti, kljub temu, da je opozicija navajala kot glavni argument 20 mrtvih in 500 ranjenih na dan, povoženih no motornih vozilih. To je znak velikega zaupanja angleškega naroda v moč dobre vzgoje in propagande in v pozitivne norme. Novi angleški zakon določa o hitrosti naslednje: -Kaznjiva je vožnja s tako hitrostjo ali na tak način, ki ogroža javno varnost. Upoštevati je pa treba pri tem vse okoliščine v vsakem posameznem slučaju, tudi značaj, stanje in način uporabljanja dotične ceste (proge) ter velikost prometa v danem momentu ali velikost prometa, kot bi morala normal na biti na dotičiii j>rogi . Pravili: »Prvo je varnost in Bodi gentleman na cesti angleškemu vozaču popolnoma zadostujeta; dirjanje po cesti se smatra v re-snici tako nekulturno in nespodobno kot prerivanje na hodniku. Tudi z vzgojnega stališča se nam zdi pravilneje in uspešneje vcepiti vozaču čut za dolžnost m skrb za varnost v vsakem momentu kot mu pa vlivati v glavo celo vrsto predpisov, kaj ne sme delati in kakšna kazen mu preti, tako da si sploh ne more ustvariti jasne Za hitrostni svetovni rekord avtomobilov Novi dirkalni voz Angleža Campbella f zgoraj v krogu) pred izgraditvijo Angleški kapitan Campbell je nedavno poskusil izboljšati nedosegljivi rekord pokojnega majorja Segravea, ki je tragično končal na znanem dirkališču v Dayton Beachu v Floridi, ter je zgradil ogromen voz, v katerem upa doseči najmanj 6.5 kilometersko hitrost na minuto mu polagata na srce, naj bo gentleman na cesti. V eni teh brošuric, ki jo je izdala National »Safety First« Association, ima najprej prometni minister lep, kratek uvod, kjer z vzvišenimi besedami poziva novega vozača, ga opozarja, da je divjanje po cestah znak skrajno nekulturnega človeka, da , cesta ni samo njegova, čeprav bi si tako želel (tudi on, minister, sam), toda — kaj hočemo — ne da se pomagati in ozirati se moramo vedno na pešce in na tovariše. Kaj bi porekli, če bi se kdo na trotoarju prerival s silo skozi druge! Da ni »gentleman«! Isto velja na cesti. Končno jim želi mnogo uspeha pri vožnji. Za tem uvodom sledi 16 pravil — ne cela kolona kazni in predpisov kot pri nas, da je vozačem in zlasti damam kar slabo, kadar jih vidijo —, kako naj se šofer obnaša na cesti z vozilom, in sicer vse v smislu glavnega načela isafety first*. I 1. Vedno pazi in računaj na napake drugih! 2. Vedno vozi samo s tako hitrostjo, ki bi je mogel pri gotovih okolnostih zagovarjati! 3. Vedno bodi posebno pazljiv posebno na križiščih! 4. Vedno se drži prave strani ceste! 5. Vedno se prepričaj, da ni nobene nevarnosti, kadar prehitevaš! 6. Bodi vedno obziren s svojo trobljo» 7. Signale dajaj vedno razločno in pravočasno! 8. Vedno se izogibaj nepotrebnega nadlegovanja drugih, kadar zaviješ ali obračašt 9. Ravnaj se vedno po prometnih in opozorilnih znamenjih drugih vozačev oz. pešcev! slike o idealnem obnašanju. Človeku tiči ž.-v naravi gotov hit za odgovornost in zakaj ne bi tega čuta izkoristili, pojačali ter ea napravili zavednega? Čemu mučiti človeka z negativnimi normami ter strašiti kaznimi, tako da mu sčasom čut do dolžnosti v podzavesti izgine ter mu lebdi preA očmi samo eventuelna kazen, ki se je nekateri sploh ne boje! Nemci, ki so v svojih strokovnin revijah dosti pisali o tem, so povdarjali, da tak sistem, kot je tia Angleškem, ni mogoč lam samo zaradi posebnih lastnosti angleške rase in da bi se dal uvesti tudi drugod. Obenem so navajali, da težki predpisi za šoferske izpite na kontinentu odvračajo mnogo ljudi od motorizma, kar se pa nam ne zdi tako tehtno. Naše mnenje je, da bi bilo angleško načelo tudi pri nas uvedljivo in boljše od našega, vendar se pa ne bi dalo postaviti čez noč. Svet je navajen na naš negativen način normiranje in na strašen je s kaznimi in žal je pri nas na škodo večine vestnih še vedno dosti vozačev, za katere je zelo potreben kar je pa vsekakor posledica dolgotrajnega vladanja našega lastnega sistema, ki je po našem mnenju zaradi tega več škodil kot koristil. Zato bo treba najprej precej vzgore in propagande, da dozorimo za angleški "način, in to je v prvi vrsti naloga avtomobilskih in motociklističnih klubov. Potem, ko bodo ti pripravili teren, pride na vrsto država. Pristop? h v<*dnikovi družbi! Aktualni problemi Središče in periferija O tem zanimivem vprašanju jugosloven-skega narodnega življenje razpravlja v januarski številki Književnega Severa*: fSubotica) pisatelj dr. Ivan Lah. Pisec v svojem članku »Centar i periferija« pre-motriva vlogo sredotežnih in sredobežnih sil v naši narodni preteklosti, zlasti vpliv tujih kultur na naše narodno življenje in prihaja k nekaterim zanimivim sklepom. Predvsem poudarja nujnost, da se izgradi močen center, ki bo vezal vse naše razbite sile. Periferija Jugoslavije je najbolj prožeta s sredotežno zavestjo skupnosti, zato tudi najbolj čuti potrebo, da se si mejo deli države v trdno celoto, ki bo osredotočena okoli močnega središča. Naša država nima oblike kroga, marveč obliko elipse. Odtod dvoje središč: Beograd in Zagreb. Čim siinejši bo center, večji bo njegov vpliv na periferijo. Jasno je. da se nobena kultura ne more razvijati brez vpliva tujih kultur. Med seboj in svetom ne maramo graditi kitajskega zida. toda če hočemo govoriti o jugoslovenski kulturi, morajo centripetalne sile daleko n .t! k ril jeva t i centrifugalne, t. j. naš pogled bodi obrnjen navznoter, ne pa navzven. Naravno je, da poleg glavnega sre-«ii.-v-a nastajajo pokrajinska središča, toda, kkor lahko dobro urejena uprava združu-■ v centru razne administrativne dele države, tako mora močno kulturno sredi-m:c vplivati na manjše pokrajinske centre. To vprašanje bo postajalo tem važnejše, ('■im bolj se bomo emancipirali od tujega sveta. Kajti danes ne vezeta narodov samo knjiga in tisk. marveč še v večji meri hioskop in radio, zato bomo razumeli, kakšno važnost ima naše kulturno središče, če hočemo premagati tuja vplive.« -To velja tudi za jezik. Naš centralni jezik je srbohrvaški. Periferija ie v teku stoletij ustvarjala književnost v svojih narečjih . . . Kako naj rešimo naše jezikovno vprašanje? Naravno je, da bo vpliv centi;; čedalje siinejši... Načelno ne moremo biti zoper dialektične književnosti, v kolikor služijo prosveti samega naroda. Danes so nemara na periferiji še potrebne, zato ie uniformiranje jezika in pisave nepotr<-l>n;i /.uht«-vn.« »Osohito velja to glede slovenščine, ki ima svojo jezikovno posebnost in ki si je ustvarila lastno književnost. Kdor trdi, da bi Slovenci morali sprejeti srbohrvaščino za svoj književni jezik, pozablja, da je baš . književnost v domačem, jeziku rešila Slovence popolne raznaroditve in da je nje zasluga, če ima slovenski del naše države najmanj analfabetov. Potemtakem je stališče ljudske prosvete boljše, če damo narodu knjige in šole v domačem »dialektu«, nego da mu jih dajemo v sorodnem jeziku, ki jih ne bo čital. Slovenci so pred sto leti ustvarili to, kar sta ustvarila Dositej ali Vuk, ko sta namestu cerkvenoslovenskega upeljala ljudski jezik, da bi se književnost približala narodu in ga mogla tako še bolj i /.obrazi ti. Boljši so živi Slovenci, zavedni .iugosloveni, s svojim jezikom in književnostjo (saj so dali več svetovnih imen, kakor Picšerna in Cankarja) nego mrtva, .s tuj" književnostjo pokrita masa. Vse- 1 kak' bi lahko sprožili vprašanje, kako bi bilo. če bi Slovenci pred sto leti prišli v ; srbskohrvaški kulturni krog in če bi mor- ! da šola itd. dosegla pri njih to, kar pri kaj-kavcih, da bi namreč njihov jezik ostal za. domačo porabo, v književnosti pa bi prevladal srbohrvaški. Toda danes ni treba govoriti o tem, kako bi bilo, marveč o tem, kako je bilo, pa bomo spoznali, da je ; b lo tako prav. Narodni jezik je narod ze-< i in il in povzdignil; njegove neznatne razlike, če ga primerjamo s srbohrvaškim, niso bile nikdar ovira našemu kulturnemu in političnemu edinstvu; narobe, bile so mu steber, zakaj samo prosvetljen in zaveden narod je mogel doumeti idejo jugosloven-skega uedinjenja, čeprav bi mu tujci obetali — kakor so mu zares obetali — gosposko blagostanje zaradi izredno važne lege slovenske dežele v zaledju tržaškega zaliva. Torej moramo računati z dejstvi, ki jih je ustvarila zgodovina in misliti na bodočnost.« Pisec si mnogo obeta, če se bo center ojačil in če bo razumel svojo nalogo. >Vse bo zaviselo od naše podjetnosti, organizacije in dela. Ne samo večja proizvodnja na domačem kulturnem polju, — marveč boljša organizacija nam je potrebna, več vt:zi in skupno kulturno življenje. Naši kulturni centri se morajo zbližati, naša književna tržišča zediniti. Kaj malo častno je za na.s, da knjižne izložbe naših knjigarn kažejo še vedno tako veiik odstotek del, da je v njih več nemških in drugih knjig nego slovanskih. Dobri prevodi iz svetovne književnosti na srbohrvaškem jeziku naj nam čimprej nadoknadijo nemške in druge prevode. To je naloga naše osrednje kulturne organizacije.« Pisec sklepa: predvsem je treba, da se jugoslovanska inteligenca zaveda svojih kulturnih dolžnosti. OOXCXV.o-K. xsXTj C ^X Izročila mi je svoje poročne papirje. Danes pred dvema tednoma sem se poročila. Stara gospa, ki jo menda iščete, se je vrnila v Nemčijo.« Videl sem, da mi to dekle ne more dati nikakih informacij o svoji prednici. Njeno obnašanje ni bilo sumljivo. Za njeno mlado življenje je bilo popolnoma brezpomembno. kako se je njen mož odkrižal svoje prve žene. Bila je zmagoslavna mlada žena s poročnim listom, ki ga najbrže nikoli ni pričakovala! Pogledal sem njen poročni list in se poslovil brez vsakega nadaljnega vprašanja. Ko sem bil povedal Smithu, kaj sem zvedel, je svetoval, naj greva v Cozy Hour?. čeprav je bilo še lano popolarne, vendar so prihajali moški neprestano. Nekaj minut sva jih opazovala. Ženska ni prišla nobena. Izključeno, da bi našla tam ob tem času auonimno žensko, kvečjemu bi naletela na Beckerja. Anonimno pismo je pisala najbrže ena izmed stotisočev žensk v tem okraju, kajti prebivalci Packertowna le redko zapustijo svoj okraj. Iskanje je pomenilo torej tavanje v temi in nama je preostalo samo to. da zagrabiva bika za rege. Približala sva se krčmarju« in ga vprašala, če je Pavel Becker v pivnici. Ne. Pred večerom ne pride nikoli.« je odgovoril mož. »Zdaj ga dobite najlažje na konjskem trgu pri delu,« je pristavil ter omenil nekaj klavnic, kjer koljejo stare konje. (Nadaljevanje 12. januarja, t CIRIL — METODOV PLES o. januarja V VELIKI DVORANI KAZINE. Začetek ob '/2 9. — Obleka promenadna. „Novoletni pozdrav" čikaškega podzemlja Bombni atentat na policijskega komisarja — Šestdeset banditskih umorov v minulem letu V zgodnji jutranji uri 31. decembra je zbudila prebivaxe chicaškega predmestja močna eksplozija. V hiši policijskega komi; sarja Samuela Gotta jc eksplodirala dina* mitna bomba. Kakor je dognala preiskava, gre za maščevalno dejanje chicaškega pod* zemlja, ki jc sklenilo, ds mora policijski komisar umreti, ker je nedavno odkril več tajnih varJoic žganja. Silovit pritisk zraka je vrgel iz postelje policijskega komisarja in njegovega sina. ki pa sta ostala nep<>= Škodovana. Okna na hiši so se popolnoma zdrobila, več prostorov pa jc uničenih. S tem senzacionalnim atentatom se je torej končalo staro leto v Chicagu, ki je zahtevalo šestdeset človeških življenj kot žrtev maščevalnih banditov. Krvav rekord so dosegli banditi v mesecu juniju, ko je bil izvršen vsakih šest dni po en umor. In sodišče ni moglo ugotoviti drugega kakor: »Umor so izvršili neznani storilci.« Y minulem letu niso bili •— z izjemo Jacka Zute. Joea Aiella in novinarja Jaka Llnalca — očrtani z imenika m smrt obso= jenih« ugledni ljudje, temveč samo tako zvani »pomočniki«, ki niso bili dovolj /h-ncsljivi. Joe-Aiello je Sil sicilijanski kramar, ki je bil v poslovnih zvezah s podzemljem, in je veljal splošno za dolarskega milijonarja. Lepega jutra so ga našli umorjenega pred vrati njegove h:.šc. Njegovo truplo so krt); gle iz strojne puške dobesedno preluknjale. .Take Lingle. član uredništva nekega chi--caškega dnevnika, je bil ustreljen na pod zemski železnici, ker je »preveč vedel«. Kri* minalna policija jc razpisala 25.000 dolarjev nagrade za izsleditev morilca, ki ga seveda niso mogli dobiti. Jack Zuta, najhujši Caponov konkurent z vtihotapijenim alkoholom, milijonar in lastnik številnih tajnih varilntc, je bil umor* jen v nekem zabavnem lokalu sredi Chica= ga. Ustrelil ga je neki »killer« (poklicni mo= rilec). Al Canone, vsemogočni kralj podzemlja, si je z »odstranitvijo« vseh tekmecev in s poroko svoje hčere z bratom Umorjenega Zute na novo utrdil svojo pozicijo. __ Čeprav ga oblasti koncentrično iščejo, sedi Capone še vedno na svojem zl >čmskem prest obi in kasira dn.vno na tisoče Jobtt jev, ki mu prihajajo '•:/. krogov, ki so v neprestanem boju z zakonom in prav c;> m katerih zadnja beseda j-i revolver, strojra puška ali dniamit. 1). Sulivan. Chicago V e r a m o r Sila Pavllha ljudi gllha ■•Pomagaj si sani, nihče drugi ti ne pomore!« ukazuje enajsta božja zapo» ved. To je vedel Peter Požru, župan v mestecu Rakovniku, ki je neumorno stremelo više in više, vprav po geslu pokojnega pesnika Ketteja^ »Popolni» rev bodi moj edini vzor.« Za prospeh in procvit bi bili Rakovci dali dušo iz telesa. Zato jim je iz srca jemal bese? ih: načelnik Požaru, svetujoč, naj od dr-ž ave ne čakajo tlakarine, temveč sami poiščejo kak izvor dohodkov: druga» če bodo mestne ulice komaj o sv. Ni» koli spodobno potlakane in bodo na vtkovekovni vek razsvetljene samo s staroverskimi petrolejkami. »Potemtakem vam spričo danih raz» mer polagam na srce, da sklenimo n/itninski davek,« je zaključil svoj obširni nagovor. Občinski odbor je soglasno pritrdil. Knodušnost je namreč odlikovala v prvi vrsti Rakovce, pri katerih si sto» prav mogel doumeti psalmistov vzklik: »Kako ljubko in lepo je življe« nje bratov v mirni skupnosti!* Sicer je zakrožil okoliški pevec — sram ga bodi — v nespoštljivi zbad» Ijivki: Rakovnik je mestu znanu, vse je s trnjem ograjanu ... vendar je staroslavno privilegirano mestece iz turških časov na dveh kon« cih odprto, pri vhodu in izhodu. Na teh točkah sta se postavila Simon Skaza in Jernej Smola, da bi pobirala svetle nežice, dinarje in tolste zlatke od uvoza živil. Toda nikogar ni bilo, da bi bil kaj uvažal. So li meščani do» nasali hrano po stranskih stezicah, prepovedanih potih? Tretji dan pa je lc pridrdral pokrit voz. »Imate kaj napovedati?« ustavi Jcr» ne j pri prego. »štiri prekmurske pujske vozim«, prizna poštenjak iz Prlekije. »Kar naprej, morski prašički so pro» sti«, veli Smola, ki je zamenjal Prek» murje z morjem in s svojo neved» nostjo poslal prvi prejemek rakom žvižgat in ribam gost. »Na ta način pojde vse na rakovo nogo«, je mrmral sam pri sebi Peter Požru, »zdaj moramo vzdrževati še oba eolninarja . . . Toda kdor ne tve« ga, nima tega,« je pomembno pomen» cai palec in kazalec na desnici, misleč na žvenk in cvenk. Za naslednji dan pa je sklical sejo in dejal zbranim mo» drijarhom: »Preudarjal sem vso noč in dognal vzrok neuspehu. Naše ograjeno me» sto ima zgolj dvoje vrat. Naredimo jih še dvoje, pa se bo gmotni položaj gotovo poboljšal!« »Mlad si, pa pametno govoriš!« so pritrjevali sivobradi starešine in brez odloga pristali na županov predlog. Navdušen ob toliki složnosti je Po» žru nadaljeval: »Razmišljal sem še več. Ako hoče« mo dobiti sredstev za podvig in olep« šavo mesta, se ozrimo še po drugih vi» rili. To bi bil po mojem skromnem mnenju — tujski promet. Osnujmo si letovišče, privabimo petične veletržce in bankirje semkaj na poletni oddih. Seveda jim moramo v zameno res kaj nuditi. Čemu bi, vprašam vas. Rakov« ščica brezplodno in leno tekla mimo nas?« Ves odbor je v en glas odobril pre« brisani naklep. In glejte! v malo ted» nih je stalo deset kabin s streho, le še poda ni bilo. V tleh pa je, žal, ležalo seme razdora in bujno vzkalilo. Poudaril sem že. da jc v Rakovniku imela miroljubnost in sloga svoj raj. Prebivalstvo ni bilo ujcdljivo nalik raku kleščmanu, nikakor ne! Če jc na priliko tuj priteDcnec sedel z domači» ni v gostilni za mizo in se z umazanim škornjem zadel kon.u ob koleno, se je Rakovec brž onravičil: »Ne zamerite, da svoie hlače ob vaše čevlje brišem!« Ko pa ie šlo za tlakovanje kabin, se je narod razdvojil. Eni so želeli gladkih desàk, drugi neoskobljanih. Prvi so dokazovali, da si na hrapavi žaganici bosooetec utegne zabosti zaderiko v podplat. Drugi so oponašali, češ. po ostruganih tleh bo gostom izpodrsa» vaio. Na ta način sta se stvorili dve struji: Smukovci in Praskovci. »Smuk!« so se rogali pristaši glad» čine. »Prask!« so odbijali privrženci hrapavih, raskavih podnie. Nasprot« stvo je trpelo leto in dan. Razsodnejši duhovi, ki jih slepa strast ni povsem obsenila, so si prizadevali sprijazniti sovražna tabora, pa zaman. Bratomor« ni boj je bolj in bolj besnel. Nazad« nje so se spomnili slavnega starca Pavla, ki je najrajši slišal na ime: Pav« liha. Pavel Dolganoč iz Svetiljke je služil od nekdaj za cerkovnika v svoji rodni občini. Čislala ga je vsa soseska. Pa zakaj? Razlagal sem o tej stvari in zasvetilo se mi je: vera šteje smrt za kazen. Kdor se jc precej pomudil v solzni dolini, si pa vsem videzu dolgo ni zaslužil te kazni. Zategadelj mora starec nujno biti pravši in pravičnejši mimo vseh ostalih. Splošno cenjenega Pavliho so zato« rej pozvali iz Svetiljke na občinsko sejo. Kakor hitro je začul oba zvona, je spoštovani očanec dvignil kosti svojega rojstva ter izrekel Salomon» sko — ali kakor so jo krstili pozneje — salamensko razsodbo: »Vsaka stranka ima svoj prav. Raz« prtijo pa bomo najlaglje pokopali ta» kole. Podnice naj se postružejo in po« skobljejo samo po eni plati. Vložijo naj se Dotlej takisto, da bo ena blanja z gladko stranjo obrnjena navzgor, druga pa narobe.« Vesoljni Rakovnik se je z odprtimi usti čudil divnemu bistrcu in ostrcu nedosegljivega deda in vse je kričalo, dokler se niso jeziki posušili: »Zivio naš Salomon! Pavliha ljudi gliha. Slava mu, dokler bo Rakovn*-stal!« Ponatis prepovedan Y^Z. V KRIMINALNI ROMAN Roman »Beg v življenje« je resnična zgodba z resnH5-n ' m i ljudmi, ki žive med nami, razen »glavnega junaka«, ki je avtor sam in ki je po pretresljivem in še vedno nepojasnjenem dogodku, ki je pred neka.j leti vznemiril našo javnost,-izginil v daljno Argentino, odkoder nam ie pod imenom Edgar Val i è v obliki romana opisal vse, kar je bil tedaj vedel, videl in doživel. Avtor je očividno namenoma raztegnil prva poglavja, da prikaže čitatelj em v podrobnem op'isu osebe in njih duševno življenje pod vtisi in vplivi prvih povojnih let. Nadaljnja poglavja so pisana v hitrem tempu in prikazu jpjo nagel potek skrivnostne ljubavno-kriminalne drame. DOSEDANJA VSEBINA: Navzlic 32. nadaljevanjem (štiri poglavja) je poteklo komaj štiri ali pet dni, ko se je mlada trgovčeva žena Jana Leban odločila, da zapusti začasno svoje dete in pobegne z Rikom Drmoto, ki ga je resnično ljubila, dočim jo je Drmota Ljubil le kot lepo in dobro žensko ter ji hotel pod vplivom njene ženskosti pomagati pri begu od njenega moža, ki mu je bil denar prva, ljubezen pa zadnja skrb. Jana in Riko sta dopoto-vala v Dubrovnik med n opreš tan irai notranjimi boji. Jano je poleg tega vznemiril med potovanjem skrivnosten tujec, ki igra v poznejšem razpletu prvo vlogo. !-ljubimca« sta pobegnila v času, ko je odpotoval Janin mož Feliks Leban po trgovskih poslih v Maribor, kjer se je sest al z znanci v krčmi s Pri kroni«. To družbo ob ra ša h terana popisuje peto poglavje, ki se nadaljuje uik ole : »Panči!« je zaklieal profesor in pritrdi! policistu. »Meni se pa zdi,« je pripomnil Novak, ki je do sedaj le molčal, »da je v knjigah vendarle nekaj resnice.« Nedvomno. Ali sem mar zanikal? Rekel sem samo, da ne vidim pravega, iskrenega razmerja med piscem in napisanim. In da ne bo še kdo narobe razumel mojih besed, moram pridati, da imam 10 sodbo izrecno ie o tako zvani vojni iiteraturi, pa naj jo še tako povzdigujejo. Pravega pacifizma nisem našel v teh knjigah«, je razlaga! profesor in si popravljal naočnike, ki so mu lezli navzdol po koničastem nosu. »Po mojem.« se je vzravnal Leban in nagubančil čelo, »ni v no- beni knjigi tistega razmerja, ki je govoril o njem profesor. Jaz vem to iz prakse. Poznam življenje in njegovo trdo resničnost. V knjigah, pa naj bodo opisani v njih vojni dogodki ali Ijubavne zgodbe ali kar hočete, tli resničnosti, ampak je vse, nočem reči naravnost izmišljeno, toda narejeno. Kdor je imel priliko občevati z ljudmi, ki pišejo knjige, je gotovo istega mišljenja, kakor sem jaz. Ti ljudje so silno nepraktični, za vsakdanje življenje skoro nesposobni, pišejo pa stvari, ki bi jih radi imeli takšne, kakor si jih predstavljajo in želijo sami.« »Gospod Leban, dovolite,« ga je prekinil Novak, »ali vas smem nekaj vprašati? V zvezi s tem, kar ste pravkar rekli?« »Kar zdi se mi, da mi hočete oporekati, toda le na dan z besedo!« ie rekel Leban in pristavil: »Ali ne bomo več pili?« »Seveda bomo. Fanči! Kje pa hodi?« je vstal profesor Verbajs in hotel stopiti v kuhinjo, ko se je prikazala na vratih natakarica in rekla z nasmehom: »Kaj pa je? Saj nisem še gluha.« »Dekle, žejni smo!« je postavil policist prazen liter na rob mize. »No, gospod Novak, kaj vam teži srce?« je vprašal profesor. »Prav nič. Samo to bi rad vedel, če gospod Leban vobče čita knjige.« »Kakšno vprašanje! Kako bi sicer govoril o njih?« se je začudil policist. »Meni se pa zdi, da človek lahko o marsičem govori, čeprav ne čita knjig. Kdo pa ie bil izmed nas na primer v Ameriki in vendar ne bo nihče tako zabit, da bi trdil: kdor ni bil tarn, ne sme govoriti o Ameriki. A?« je dejal ponosno Leban. »To pa ne drži!« je rekel profesor. »Treba ie razlikovati.« »Menda. Knjige in Amerika! To je vendar dvoje popolnoma različnih stvari.« je modroval policist Andrejčič. »Saj ni treba izgubljati besed,« se je oglasil Novak, »to vemo vsi. Vprašal sem le zato, ker je gospod Leban rekel, da govori iz prakse. Zdaj razumem, kako je mislil.« »Hotel je reči, da so se mu knjige pristudile, ker je morda spoznal nekaj intimnosti iz zasebnega življenja tega ali onega pisatelia. Tako sem razumel jaz. Ali ni tako, gospod Leban?« je rekel profesor. »Tako, dekle!« je pohvalil policist natakarico, ki je prinesla nov liter terana. »V glavnem je resnica, kar pravi profesor,« je dejal Leban. »To se pravi, knjige se mi niso pristudile, ker jih ne utegnem čitati, prvo je pa popolnoma res.« »Aha! Zdaj razumem še bolj,« je rekel profesor, ki se je spomnil, da je Leban pred leti mnogo občeval z Rikom Drmoto. »To je krivična sodba. Ali niso pisatelji prav tako ljudje, kakor smo mi drugi?« je rekel Novak in natočil kozarce. »Gospod Leban?« je vprašal profesor. »Kaj pa počne Drmota? Ali še zahaja k vam?« »Se,« ie kratko odvrnil Leban in nagnil svoj kozarec. »Pa res, kaj pa ie z Drmoto?« je vprašala Fanči. »Ali ga mar poznaš?« je rekel profesor. »Seveda ga poznani. Z gospodom Lebanom sta bila vedno skupaj.« »Torei se poznata tudi vidva?« ie vprašal profesor Lebana. ki mu ni bilo všeč, da ga je imenovala gospoda po vsem onem, kar je bilo med njima. »Kdo pa ne pozna gospoda Lebana v Ljubljani!« ie odgovorila natakarica namestu njega in ga motrila z očmi, ki jih je hitro usmerila na profesorja, ko se je Leban ozrl nanjo in hotel nekaj reči, pa se je premislil. »Aii ni to tisti Primorec, ki piše povesti?« je vprašal policist. »Tisti, tisti!« je pritrdila Fanči. »Živio Drmota, živio Primorci, živio teran!« je nazdravil policist in izpil do dna. Kako pa je bilo potem v lazaretu?« je vprašala natakarica. »Ali ste že končali, gospod Andrejčič?« »Saj res,« je dejal profesor, »kam srno zašli! Iz Iazareta do knjig je dolga pot. No, kako sta si razdelila plen?« »Ah, kakšen plen neki!« je rekel nejevoljen Leban. »Ali se pravi pleniti, če se kdo nasiti?« »V lazaretu ste veddar imeli vsega dovolj,« ie pripomnil Novak. »V lazaretu že, pa ne dovolj. Za silo. Ampak potem, potem:« je deial policist. »No. kaj praviš, Feliks, ali smem povedati?« »Le povej, samo po resnici!« Policist je segel po litru. »No, le hitro!« mu je natočila natakarica. »Torej takrat, ko se ie kar čez noč spremenil položaj, smo bi-K popolnoma odrezani od naših,« js pričel policist. »Pet dni ie trajalo to. Kar nas je ostalo, smo že mislili, zdaj pa zdaj nas bndo ujeli, če nam prizaneso granate, ki so padale kar po sekundah. K sreči smo se pravočasno zarili v luknjo za gričem, kjer so pokopavali tiste nesrečneže...« »Na pokopališču? Strašno!« se ie čudila Fanči. »Da, da, dekle! Med mrtvaki, to se pravi, med ostanki človeških trupel.« »Grozno!« je pripomnil profesor, prijel Fanči za roko in stisnil oči. »Nečloveško! Danes bi se ustrelil, če bi moral še enkrat doživeti kai takega,« ie dejal Leban in sklonil glavo. f CENE MALIM OGLASOM: Za oalase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce riat Dove naslov Oglasni oddelek »Jutrai, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din, Telefonske številke: 2492, 3492 hoče da mm mu pomtjm po posti nam lov ali (cafco drujc m/ormoei^o ticoc« mm ntaKh oglase v na/ poleži v anantßah a • miner n« bo prmpml cd|oooro / « Z^mWW CENE MAL!M OGLASOM: Ženitve tn dopisovanja tsr oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. 6 stolov $t»roneni3ki!i, z k":ni rn-Ionj.-i!1 poceni lam. V i!ut t m "i !>T>>i »Jutra«. 224-12 industrijski objekt miinjii, * Todi«! močjo, •jr^di Slovenije telo ugod io prodam. Ponudbe pod šifro »Objekt« na »glasn; oddelek >.filtra«. 538:» 20 Nova vila štiristanovanjska pri Sv Krištofu naprodaj. — Ponudbe na oglasni odd. sJutra« pod »Lepa vila«. 434-20 Posestvo srednje veliko kupim na prometnem kraju blizu železnice. Ponudbe z jpisora in ceno ua Jutro pod št. 24. 54772-20 »i» fl Veliko delavnico » ij.-sriio ii; električno ra«. »vetlja-vo oddam f naj»-m mi zelo prometnem kraju. 10 minut od Ljubljane. — NV-ìo* r oglasnim oddelku »Jutra«. 170-17 Stanovanje f Svil.. uhirT.je ;» kop;ilnJ e (ali brez>, v bliž'ni l'ir sVe altee i>«:cm ? !. nuj""; V.vnndbe nti Og-i-is-. o-'UeV-; »Jutri« ìifro »Sni:-.Ina »t »n.\2na ' ••5k.i (JnžiiK. 4' t-21 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 ^a liter na debelo, vsied opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vi-nea«, veletrgovina z vinom Rudnik pri Ljubljani. 54438-6 Dira, koleselj, sani in raz.ria konjska oprema naprodaj v St. Vida št. 23 nad Ljubljano. 19S-6 Lepa prilika nudi tistemu, ki kapi mojo modno in manufak turno trgovino, nahajaj »do se v zelo prometnem m 'iii5.trij.sk em kraju Gorenj ske Potreben ka.wtal ca 100.000 Din. tozadevne po nudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »LgoJna ur<>daja trgovine«. 54741-19 Natakarica z osebno pravico želi gostilno na račun. Naslov v ogl. odd. J. 265-19 Še 3 zastopnike agi'oe m spogline, za prodajo raznih strojev, sprej me v stalno službo vpelja ua. velika svetovna tvrdka Resni iji pošteni reflektan-;a naj pošljejo ponudbe z o-pisom dosedanjega delovanja ua oglasni oddelek i Jutra« pod šifro »Strojna stroka«. 305-3 Ogromen zaslužek ia vsakojra, v vsi.kem :ne-s-tu kraljevine. Zahtevajte pogoje. priloživši 5 Din v wamkah za vzorce. — Mord-.-inov. Beograd Vje-guševa 48. ~ 53700-3 — -/ v m.-- --i. 't-br ■ >>hr:mje.?: k u n * K BtirlaJjrvk«. Medija-I-z!:-.'.-544-1 MEHKI USPEHI Sobo » souporabo ko; ' i.-e dim iv^rna boljšima -i ■"■.ituj. Xjsiov i •»Ide! kri Jutra.. 3 od- 4 4.J*. Hiša » bližini ko:oilvÌ3j. Naslov v oglasnem 357-20 o I leikn »J:i:rs« V Novem mestu k u p i m, hišo, stivbriO parcelo. /. navedbo rene o-lde'ek Jntra« > Flišs in v:io a Ponudb« tm oglas, pod šifre 330-20 Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice. kupuje upravništvo ■Merkur«, Ljubljana, šelenburgova ulica 6-IT. tel. 30-52. 443-35 Dekle mlajšo k otroku in za pospravljanje sob sprejmem takoj. Pogoji čednost in poštenost. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra služba«. 235-1 Izprašan strojnik za stabilen parni stroj 60Ö Ks, ki se po možnosti razume tudi na električne naprave, dobi takoj služIm v tovarni pri Domžalah. Pismene ponudbe na tovarno Bonač sin, Ljubljana, Co pova uiiea. 200-1 ^ »1 irtlft.« ti Težka zakol, 3 pri svinja naprodaj na Viru Domžalah. 55S07-27 Pes volčjak z nagobčnikom in znamko št. 389 se je izgubil v okolici Viča. Sliši na ime »Sobi«. Oddati: Kocenova 11. 219-28 Stružnico avtomatično, i a kovino žeiozo prodam. Vprašati r St. Vidu 33 nad Ljubljano 1&9-39 Elektro-Aggregat na bencins.ki pogon, 5 Ks, 70 Volt, 30 Amper, enakomerni tTk. malo rabljen, brezhiben, kompleten, za kino ali razsvetljavo poceni naprodaj. Pojasnila daje Franc Gajšok. fotograf v Ljubljani, Tivoli. 217-20 Šivalni stroj »Singer« dobro ohranjen naprodaj » Tavčarjevi ulici št 5/IV. vrata 10. 240 29 Zahvala. Najtoplejša hvala za Vaš ? Rad jo Balzam«, s katerim sem si odstranila zastarana kurja očesa v treh dneh. Z odličnim spoštovanjem Terezija Kočevar; Viševek 14, p. Stari trg pri Rakeku. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Ne režite! Mnogi so to plačali z življenjem. Lonček 10 Din (predplačilo) ali na povzetje 18 Din. Dva lončka 28 Din, trije lončki 36 Din. R. C O TI č, Ljubljana VII. Kamniška ulica 10 a. 1860 Halo! Plesalke! Za plesno sezono Vam nudi trajno ondulaci-jo, plesne bele lasulje ter šminkanje po ugodni ceni damski salon »POLANC« Kopitarjeva ulica 1, pri Jug. tiskarni 1878 ,., SN j 1* . I Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. 5O (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt lo inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sale - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št. 2040. 2457. 2548. Interurban 2706. 2806 "*daja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan PodržaJ, tiska «Narodna tiskarna d. d.* njen prev 'avnik Fran J a er Sc k; vsi v Ljubljani.