postnina piačana v gotovini' LJUBLJANA, DNE 23. OKTOBRA )93X LETO 48. — ŠTEV. 43. nOMOEJIJ Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu atane 10 Din. - Naročnina Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« — 1 elpfou 21 «2. Ali se še spominjamo? Vsem so nam še živo v spominu veliča- ] stni dnevi evharističnega kongresa v Ljubljani. Koliko toplote je bilo v tistih dneh, koliko ognja, kako smo čutili, da smo vsi eno, kakor sta Sin in Oče v nebesih eno. Vsi smo bili snovi Enega Očeta, vsi pa tudi državljani enega Kralja, ki je Kristus. Naša pesem je odmevala po mogočnem stadijonu. In domov smo šli kakor opiti tistega velikega doživetja, kakor vsi napolnjeni z ognjem ljubezni, ki jo je Kristus v naša srca prižgal. Ko mislim na Kristusa Kralja, mi nehote stopi pred oči oni prizor izza kongresnih dni. Pa naj je to stotisočglava množica na stadijonu, pa naj je to ona procesija mož in fantov, ki korakajo kakor strnjena vojska v boj za Kristusa z orožjem prižgane luči, Kristusove Resnice in naše vere. Ali pa pomislim na veličastvo sklepne procesije, ko smo javno, odkrito, sredi svela izpovedali vero in vdanost Kristusu Kralju. Kako pa je z nami danes? Ni še dolgo tega, a včasih se v kratkem času začudo mnogo zgodi in spremeni. Ali nam gori še tista luč? Ali sino pripravljeni, da jo branimo, ali ni šlo morebiti mnogo tistega mimo nas in nekje umrlo in se zgubilo? Ali smo še zvesti državljani Kristusovi? Morebiti ni tako odveč to vprašanje, čeprav si ga s strahom zastavljamo. Hvala Bogu recimo, če to tli res in če je naša vest mirna! Ljudje smo čudno človeški in vse računamo po človeško, česar se dotaknemo, ima že n a sobi pečat človeka. A kaj je človek? Od Boga je ustvarjena stvar in Bogu je namenjena. In kaj jo kristjan? Ni samo od Boga in za Boga, marveč je v Bogu in to je ona velika odlika. Krst nas je vlelesil v Kristusa, udje njegovega Telesa smo postali in on po nas živi in vlada in kraljuje. Tega se radi premalo zavedamo, da smo orodje božjih rok in da zato moramo delati vse s Kristusom in za Kristusa. A tako malo je tega božjega v uas. Le poglejmo za en sam hip v moderno mesto: Svet, blago, cena, kupčija, konkurenca, reklama, vpitje, denar, den:ir... Poglejmo v družine: Sovraštvo, nesloga, teptanje zakona, neka hladnost povsod. V šoli: O Kristusu govore le kot o zanimivi zgodovinski osebi ali pa sploh ne govore. Pravijo, da je bil človek pred leti opica. Poglejmo v državne oblasti: korupcija, zvijača, dobiček; zakoni se postavljajo brez vpoštevanja najvišjega Zakonoda-javca. In po svetu. Vojske, sovraštvo — zakaj? Morebiti za košček zemlje, morebiti radi »časti«. Svet je razdejan, zrušeno je vse in nekje so cerkve, kjer je Bog zaprt v taberna-klju, kjer kraljuje osamljen. Priznajmo si: ni lahko biti danes zvest podanik Kristusov, ni lahko delo za njegovo kraljestvo. Zato pa morebiti ni odveč tisto vprašanje, ki smo si ga zgoraj zastavili. Ni lahko, res ne, zato jih pa toliko popada in se Vrnite zaupanje! Komu? Denarnim zavodom. Z&. nekaj let sem naši denarni zavodi le še životarijo. Kdo ima od tega kako korist? Država? Državljani?? Kvečjemu tatovi. Ali Bog nas varuj te sorte državljanov! Od kedaj pa je začelo padati zaupanje v denarne zavode? Saj so se naši denarni zavodi do zadnjega časa dosti krepko držali. Začelo se je nekaj šepetati, da nekatere osebe, ki so igrale važno vlogo v našem javnem življenju, začenjajo nositi denar ven iz države. Ni naš namen, da bi sedajle preiskovali, koliko je bilo na tem resnice, — res je samo to, da se je o tem govorilo. In zadosti je, da se je to govorilo. Ljudstvo je iz tega govorjenja čisto pravilno sklepalo, da domači denarni zavodi niso zadosti varni in je začelo denar jemati iz hranilnic in iz drugih zavodov, katerim je doslej zaupalo. Temu napadu je sledil ukaz, naj se vloge le po malem izplačujejo, kar je nezaupanje le še povečalo. Potem se je začelo govoriti, da nameravajo gospodje, ki imajo mogočno be- le enk£fpodk]jQ. Kje cSttasft' '^nmiNovo milo Pere zares čisto brez moči vdajajo toku današnjega propada. Dvanajst apostolov je vrglo staro poganstvo, kje so apostoli, da vržejo malike dvajsetega stoletja? Vsi smo k temu poklicani, vsi imamo to nalogo: S Kristusom za Kristusa, da lio Kristusov mir v kraljestvu Kristusovem. Pesem, ki jo Cerkev na praznik Kristusa Kralja poje, pravi: »Kristus, priznavamo te za kneza vekov in kralja narodov, ti si edini sodnik razuma in src. Naj te voditelji narodov časte z javnim češčenjem, naj te časte učitelji (po šolah), sodniki (na sodnijah).«: Prav to smo nedavno prisegali vsi kakor eden. Kako smo torej danes? Ali še stojimo na braniku? Ali ni morebiti tista lin" v nas že ugasnila? Ne plašimo se in ostanimo zvesti podaniki najvišjega Kralja! Nikoli ne bemo storili dovolj, zato ne nehajmo nikoli moliti: Pridi k nam Tvoje Kraljestvo! f sedo, večje število denarnih zavodov zatreti in zapreti, povrniti se na stare čase nazaj, ko si moral nositi svoj denar v Ljubljano in tja ponj hoditi, kar je bilo združeno z zamudo časa in pa z nevarnostjo, da le nazaj g: -de počakajo roparjem in tatovom sorodni ljudje in ti poberejo, kar si s trudom privarčeval. Potem je pa še zašla med svel beseda, da bo treba dolgove črtati in to na račun vlagateljev. Lepa bi biia ta! Ti boš varčeval, ti boš hranil svoj denar, da si postavit novo hišo, da si sezidaš že razpadajoči hlev. sedaj naj pa drugi uživajo sad mojega varčevanja. Tako se človeku dozdeva, kakor hi se naši denarni zavodi sistematično uničevali, kakor da bi se namenoma ubijalo zaupanje vanje med narodom. Kdaj se bo škoda, ki jo je rodilo to delovanje, popravila, poravnala?! Ubiti zaupanje je bilo mogoče v teku nekaj let, da se zaupanje vrne bo treba enega celega rodu. Vendar ,ie ena najnujnejših potreb, kar jih imamo ta: vrniti našim denarnim zavodom staro veljavo, nekdanje zaupanje. Kdo je za to poklican? Vsi. Najbolj na tisti, ki so postavljeni za narodove zast-.pniko na višjih mestih v državi. Ce ne bo zaupanja, potem se redno življenje ne bo moglo razvijali, zastalo "bo vse: trgovina, obrt, ves zunanji in notranji napredek našega naroda. Kdo pa bo trpel škodo, če vse zastane? Ali ne naš kmet naš delavec, naš mali človek? Ali naj dočakamo dni, ko bo spet nad nami zavladal petični tujec, ali naj se spet udinja naš človek tujemu kapitalu? To bi bil naravnost neodpustljiv greli nad našim nnrid-nim življenjem. Zato je zdaj že prav enajsta ura, da se popravi krivica, ki je zadela naše zadružno življenje in delovanje. Bili so dnevi, ko sem jaz. in ko so str l- *sms, vama V preteklem ledini na abesiiisko-italijan-skein bojišču ni bilo budili bojev. Italijani so na severni fronti pole.u Adtte in Adigrata zavzeli sveto mesto Akstim. vendar brez |ireli-vanja kr\i. ker so se Aliesinci sami umaknili, da ne hi uti]iel sveti kraj in njegovi starodavni spo>,ii>niki kakšnih večjih poškodb. Na splošnem je stnio vse pri starem ludi im v, hodni frntili ob francoski Somaliji iti iti', jeznem bojišču n,- zaznanmiejo poročilu večjih bojev. Italijanske vesti- pravijo, da so na .in/ni fronti vojne operaciji' prenehale, ker (tre dež . V južni pokrajini Ogaden so prišle italijanske rele skozi pustinjo do nekih .siudctieev in sc menda Itini drže Zelo so si belili t. leden glave diplo-mtilj" okrog zelene mize pri Zvezi narodov , švicarski Ženevi. Tam je \ečina držav odrt-: Ia Italiji pravico do vojne .Salo so se za- i čeli ženevski gospodje pogovarjati o lako j zvnnih sankcijah proli Italiji. Niso skienili, j du pojdejo takoj z. vojsko nad njo. ker se vsak, | ludi najbolj močan narod, vojske in nje posledic danes boji. Na predlog Angliji so od- i pr.slanci držav sklenili, da \ Italijo, ki jc za- j i-"'a boj, ne bodo uvažali orožja, pač pa lahko • prodaja orožje vsak Abesiniii. ki se brani, j 'i a sklep Italije, ki je ž" navo/.ila v Afriko -'ieljiva in drugih vojaških potrebščin za vej ! 'ei, ni preveč vznemiril. Nato je Anglež pred- j Ia« naj države, članice Društva narodov, tudi d rušili gospodarskih potrebščin ne ! piodajaju. pa od nje tudi ničesar ne kltpu-I jejo. Torej gospodarski bojkot. Nekaj držav ! ni bilo za angleški predlog. Tudi Romunija I in Juuoslavija -da izjavili da -la ricer zvesti | Društvu narodov, da pa imata t Italijo velike gospodarske slike iti če se Ii stiki pretrgajo, I .-.«la občni no gospodarsko prizadeli. Zato /a-hleva!« /ii izgubljeni italijanski trg iiadome-' stila. Najbolj neprijetno stališče ima s leh dneh francoski zuntinii minister Lavni. Najbrž je ta gospod Italiji na štiri oči kaj privolil, ker morda ni računal na ta:.o odločen odpor Anglije, s katero Francozi pa tudi nočejo vojne. I,aval tam u- premij | tudi letni Fran Ozinec. doma nekje « i venske krniine. angleška vlada, saj bi po Italija brez boja skornj vse dobila kur hoče. Zdaj je pciidal e Miissolini v Anglijo svo-jeaa generala Garibaldija s posebnimi pooblastili Kaj je i>. (laribnltli tam dnsejjol. se še ne ve. Nedeljsko ča-opisje piše. da je položaj med Ani i jo in Italijo za trohico manj napet, kol jc bil ves pretekli teden. Sc bo kmalu videlo, koliko jc resnice na tem. j s France*!;i kotnnnisijčni |j.| |||lmilln j te !■• :e dni grdo napadel s-,. .......... .v; ,3 i j'" sklejiiia /. Italijo tajni dogovor iu da ! imrno podpirn Italijo, da se umre hnjsviii i I ' adni I. ()--ci viilore Romano dodaja vj ! v »i- i sle tleče: O-.tulita je ta li.ž. ii laka vt>li:s I da se ii< more zavrnili drugače io I v n ,. viio. da so propadle !..i \sc Iti/i in ;»ot- .-j od sliv:ii ptolikaloliške^a časopi-ia proti sveti -lolir-i. DROBNE NOVICE KATOLIŠKA CERKEV s Drobiž. Romuniji je :i milijone katoličanov. Od teh je l \i milijona grkokatolikov. Med pravi.stavnimi R«.muni vlada živahno gibanje za zedin j. nje s katoliško cerkvijo. — Pied sto leti ješteia Anglija 160.000 katoličanov, zdaj lili itrm nad 3 milijone. —- Kardinala menda dobi ("'■ š-koslovaška. —- V Ameriki imajo katoličani 200 semenišč. 700 bolnišnic in 500 zavetišč m otroke in starčke. Lepe številke! - Kapelico v spomin St jopami Kadiču .so zgradili kmetje v tiradnu pri Sa-ntoboru. Zelo lepo je uspel evharističiii kongres v Novalji na Pagu. GRŠKA s Pred monarhijo. Čeprav bo glasovanje o monarhiji šele v novembru, je sedanja vlada na vseh grških državnih poslopjih že snela republikanske znake in jih nadomestila z monarhicnimi. Tudi grška sodišča izrekajo že sodbe v imenu kralja. Vsi člani grške kraljevske rodbine so zopet dobili grško držav- Ijnustvo in so jim vrnjeno v.se njihove pravi-! ee Mnogi voditelji veni/.cli.slov so liili od >iv-• ške vlade internirani, med njimi tudi več bivših ministrov. Nad vsemi listi je uvedena stroga cenzura da ho tako lažje izvršena svo . hodna volja naroda. ! AVSTRIJA s Koretanski d robi 5, Koroška kmetijska zbornica je razpuščena. Povod je bil izz.iva-I joči govor predsednika Supcrsberga. ki je oh olvorilvi kmetijske razslave v Šl. \ idu ostro bičal avstrijsko gospodarsko in zutiatijo politiko. — Velike poplave so. bile te dni v zgornji Koroški ob Žili, Dravi in njenih pritokih. — Za župana v Šolali je bil izvoljen dosedanji Ferdo Prislov nik. - Zgorela je Knezova kajža v Zgornji Vesci. — Pri Lipi se je .smrtno ponesreči! trgovec s sadjem Jane/. Flori- jaitčič. drugi vpraševali: zakaj je moral umreti nas dr. Janez Ev. Krek. Danes mi je jasno: zanj so bili prikrajšani dnevi, da mu ni bilo treba gledali sramote in ponižanja našega naroda, v katero so ga zapeljali sinovi našega naroda. Kaj bi počel dr. Krek, če bi danes vstal iz groba tam doli pri sv. Križu??? Zato pa ne bodimo gluhi za klic: Zadri j i čas je, da vrnete našim za v o -(! o m izgubljeno in po nepotrebnem zapravljeno nAzanuanie!!! Zadnji čas... s Razno. V Mihvaukee je umrl Frank Ivančič iz Ravenj pri Kobaridu. — V Eli Min je preminul 79 letni Jakob Klobučar iz Črnomlja v Beli krajini, — V Chikagi je odšel v večnost Rihard Mladič iz Žužemberka na Dolenjskem. V Fraklinu Kaus. .so pokopali 58 letno Jero Hausar, roj. Bregant iz Dola pri Mokronogu. — V Kittaning Pa je zapustil solzno do-bno 58 letni John Hodak iz Mučatrinja občina Dreznik. V Readignu Pa je izdihnil 51 |etni - eter Kocevar h Suhorja pri Metliki. — V Krayu Pa odšel v večnost 49 letni trgovec Frank Bavdek. - V FrakJin Kaus, so položili v grob 61 letnega Antona Lesjaka iz K^Snc Volilno dolžnost so uvedli / i volitve v zopetni uvedbi monarhije v Gr aji Pet milijard drafci.ia posoj.la dobi Gre« od Anglije, če bo grški kruij /.opet rcasedel prestol. ■ 2009 koranov (turških piseml je naročil | zastopnik muslimanov na Poljskem v državni tiskarni v Sarajevu. 15 ifalijanov, bivajočih v Dp.lroaciji, , ki je prestopil k lulijanom. dobi visoko nagrado. 22 parnikov so saino cn daii naložili z vojnim inaterijaiom v italiianskem pristanišči! Neapoljii. Sf'0'i novih delavcev so nastavili Vicker-sovi zavodi v Angliji, ki izdelujejo samo vo:ne potreb-'' čine Niti v Italijo niti v Abesinijo ne dovolijo uvažati orožje Združene države severne Amerike. Vsi filmi o Abesiniji so prepovedani im Dunaju. Od 12 milijonov prebivalcev Abesinije |e samo 14 tisoč katoličanov, Drugi s cesarjem vred so krivoverci monofiziti. 11, K«€ AObcr Pariš Odpremlja dennr v |uiao»iavljo najhitreje In po najboljšem dnevuem kurza Vrši vse bančne posle nnjtrtilantnele Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ilolandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne f"1"10' HLUJIJA: Xo M«.« P.MUHflM. fBUl««: X« )1I7-M P«* !,"I AS' j *>'» fcj. Iilcntt. URSCTBi:««: X»3«W I***"* i K* zahtevo pošljemo brezplačno asše ček. naka^n« 0ce šise samčin v dravski banovini, od katerih jih je bilo v rokah SLS pristašev nad 100U, z malimi izjemami odstranil vse ljudske župane in izvoljene občinske odbornike, da ne bi mogla pri komasaciji občin priii do izraza ljudska volja. Nad 10.000 izvoljenih obč. odiHirnikov in ljudskih županov je bilo odstavljenih Vsi t; dekreti nosijo podpis bana dr. Marušiča. Kdo je vodil prestale občinske volitve po naši deželi, pri katerih so kopice mrličev ta mladoletnih glasovale iu pri katerih so se vršile lake goljuiije, da je najvišja sodna oblast izvolitve kar po vrsti razveljavljala, celi vrsti občin se pa zaradi nezaslišanega terorja niti pritožiti ni bilo mogoče? To volitve jc vodil ban dr. Marušič, ki je tudi osebno posegal v volivno agitacijo. 4. Kdo je po paragrafu o nadležnih potepuhih izgnal v konfinacijo: dr. Antona Korožča, sedanjega notranje-; ga ministra, dr. Marka Natlačena, sedanjega našega bana, dr. Fr. Kulovca, ministra v pokoju in dr. A. Ogrizka, odvetnika in bivšega poslanca ? Izgnani so bili i/, svoje ožje domovine v skoro dveletno pregnanstvo, polno šikaniranja in poniževanja, takrat ko je bil ban dr. Marušič. 5. Kdaj jc bila slovenska duhovščina [ bolj preganjana kot v teh žalostnih letih. ; 40 duhovnikom so prepovedali vstop v r šolo, 18 duhovnikov je bilo v ječah, 30 duhovnikov je bilo brez vzroka aretiranih. Nad 200 duhovnikov je biio kaznovanih z denarnimi kastnimi od 50 do 10.000 Din. Več kot vsak četrti duhovnik v naši deželi je bil aH vržen iz šole, ali zaprt, ali aretiran, ali kaznovan z globo. To se je godilo takrat, ko jc bil ban dr. Marlišič. 6. Preko 100 uradnikov, profesorjev, državnih ali banovinskih nameščencev je bilo ta leta predčasno in brez razloga upokojenih, vrženih na cesto brez vsake odškodnine ali pa premeščenih v druge banovine in na slabše kraje in podrejene postojanke. To je bilo takrat, ko je banoval dr. Ma-rušif. 7. Okrog 80 poštenih učiteljev je bilo preganjanih, upokojenih, degradiranih in krivično premeščenih takrat, ko je bil ban dr. Marušič. 8. Zaradi par nedolžnih incidentov na političnih shodih so se naše ječe napolnilo s stotinami slovenskih fantov in mož, pa tudi deklet in žena. Pela so puškina kopita in pen-dreki, nastopali so z metodami, ki so jih bili nekdaj vajeni v »glavnjači«. Dolge tedne in mesece in leta so presedele te žrtve po ječah, takrat, ko je bil ban dr. Miirnšič. 9. In kje imate še značajnega Slovenca, ki bi ne bil vsaj enkrat plačal par sto dinarjev globe v letih, ko je bil ban dr. Marušič? Toda, o teh globah in preganjanjih našega ljudstva bomo začeli posebno poglavje prihodnjič, ko bomo na podlagi s pričami in listinami podprtih dokumentov nekoliko osvežili spomin na ono čase, ko je slovensko ljudstvo šlo »kot en mož« na svobodne volitve za Marušiča, Kramarja in Puclja. Še nehaj učiteljskih imen Kotnik Zorko, šolski upravitelj na Rečici na Savinji, kjer je uspešno vodil tudi kmetijsko- nadaljevalno šolo, se je zameril nekemu »veljaku« in bil zato pregnan v Videm, odkoder je po nekaj tednih bil premeščen v Koti je na Koroškem. Saksida Milena, učiteljica v Cerkljah, jo bila pregnana najprej na Ljubno ob Savinji, od tam pa v Prekmurje. Vzrok: vzorno krščansko življenje in delo pri katoliški pro-sveti. šušteršič Kranja, učiteljica na Ljubnem ob Savinji, je bila pregnana na šolo v Prekmurje, tik ob madžarski meji. Njen »greh«: sodelovanje pri kat. prosv. društvih. Štefanžič Jakob, bivši učitelj v Konjicah in agilen prosvetni delavec, je bil po vefkrat-tnih premestitvah končno pregnan iz konjiškega okraja na Ovčjem v kočevskem okraju. Marij Hratuž, šolski upravitelj v Gornji Rečici pri Laškem, cd fašistov pregnan z rodne grude, je bil ob zadnjih občinskih volitvah brzojavno kazensko premeščen v 17 km od železnice oddaljeni Jurklošter. Po 19 urah je moral tu nastopiti učiteljsko mesto, bil torej še degradiran. <1 Kmečki magacin, Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vara nudi najboljše zimsko manufakturno blago po izredno nizkih cenah. OLiščite trgovino m prepričajte se! KAJ JE NOVEGA wSMmnwiiaammamaam Naš prosvetni parlament Dne 17. oktobra 1035 je bil v mali dvo-lani hotela Union v Ljubljani občni zbor Uo-veuske katoliške prosvete. Predsednik Prosvetne zveze dr. Jakob Moborič je b tvoril občni /.bor, na katerem je bilo zastopanih 117 d i uši "v /, nad 300 edpodanef. V znak hvaležnosti za oživljeno katoliško proaveto so /borovnici izvolili notranjemu luiiiiidra dr. Korošca za častnega predsednika Pn; pozdravili odličnih zastopnikov, mod katerimi 1 je l>il tudi biiii dr. Natlačen, je podal tajnik : Vinko Zor tajniško poVočtlo. Zadnji občni zlior se je vršil pit>d tremi j icli. Bivši režim je onemogočil delovanje ka- t !• I'-- ih društev, kakor, tudi Prosvetno zveze. J 'lajink je opisal težave, ki jih ie.imela Zve- I za zadnja tri leta iu nato potu) porocih« o j osrednji pisarni, o knjižnici, o i/.posojevaliii- ' ci diapozitivov in filmov, o lludt-ikom ud m lin i o slovenski kt španski zvezi. Blagajniško poroči!. ■ ;e polni Bogo PleniČar in je dobil na ! predlog tl"kana Tomažiča celokupen odbor : :i i.-o .s pohvalo. Pri volitvah so bili izvoljeni: za pteil-ii.-a prof. dr. Lukman; v odbor pa: dr. j ('■-nik. inšpektor Ivan Dolenec, prof. ! Mjakar. prof. Niko Ktiret, prof. .lese «•• Luelovlk, Stare Miloš in Ijevec ; ■: kot pregledniki pa: Martelanc I\an. Tine Del pljak in dekan Jvnn Tontr.žie. ' Nato so l)ili soglašalo sprejeti sledeči ! va':r.i predlogi: L Član prosvetnega ali i/.o- i lu-a/ '.'alnega društva, ki je včlanjeno pii PZ v l.iuliljani, more hiti le praktičen katoličan, i izpolnjuje svoje verske dolžnosti t. j.: m ieijsko službo božjo, petkovo dolžnost in velikonočno. 2. Duhovnik, kateremu cerkvena hierarhija poveri piusveto v kraju, je vi- , rili>! v odboru in ima v- verskih in moralnih laz: lv i J: lin. F i i Pr k zadevali odločilno besedo 3. Kulturni svet tvorijo poleg kulturnih delavcev v Ljubljani tudi zastopniki posameznih dekanij. 4. V okviru Prosvetne zveze naj se osnuje kmet-ko-strokovni odsek, kateri naj skrbi zlasti za kineisko-strokovno spopolnitev mož in fantov pri prosvetnih društvih. 5. Zadruga Last ni dom- naj skuša čimprej realizirati načrt«1 Hkupilega prOsVetnega doma v Ljubljani, fi. V jubilejnem lelu sliškega samostana naj se izpelje sklep iz I. 1932., da se izvrši romanje v Stično v treh oddelkih, t. j. mladinsko, za žene in dekleta, za može in fante, tri nedelje, Jopr.klan in naj služi verski obnovi, popoldne pa prosveti. 7. Blaž Potočnikova čitalnica v Ht V Mu n. I.j. praznuje v I. 103(1 70 letnico olisioja, je torej najstarejša kul-lurutt '■.rganiZiic.ija Iti je včlanjena pri P. Z. Zato prtrtti. da hi se ob tej priliki vršil prosvetni tabor za celo Gorenjsko. S. Prosvetno dntšlvi v Vet. La.Valt l.o proslavilo v I. 1!'36 100 lelnii-f) pisatelja Stritarja, zato naj se vrši oh to j priiiki prosvetni tabor za Dn-lenj-k , Sledila so tri glohoka predavanja: prof. Kurci ie predaval o novem ljudskem odru. dr. Vitko KajdiV^ ie govoril o novem človek« v n )veni času in prof. dr. Fahijan je tolmačil kulturni apostol--:! katoliške prosvete. Vcditelj občnega /.bara •<' je zahvalil bivšemu predsedniku dr. Mohoriču za uje-sjfiVo 12'letno delo pri Prosvetni zvezi. Nato so odšli /J Ki rova le i v veliko dvorano kina Union, kjer so videli in slišali film o evha-ristifnem kongresu v Ljubljani. Tako se ,je i/.vršil obnovitveni občni zhor slovenske katoliške prosvete. Ki naj živi in raste, da bomo vsi Slovenci čimprej enega tliiIut in enega srca. [g «BliVt8##< vzemite ziutrai na urazen želodec kozarec naravne Iteirmtrirauo od Min. nou. pol. ul nrtr. 2 Ur s. ur. od 'Ji. V. miij. OSEBNE VESTI d Nadškof dr. Anton B. Jeglič se je 19. oktobra 1935 poslovil od Gornjega grada kjer je pet let bival iu se za stalno preselil v ;;a-moslan belili menihov v Stični. Naj bo tako ljubljenemu slovenskemu cerkvenemu knezu tudi Stična veseli dom na stara leta! d (K) letnico rojstva je praznoval ta mesec v daljni Ameriki voditelj ameriških Slovencev g. Franc Opeka, predsednik KSK Jed-note, brat ljubljanskega stolnega kanonika g. Mihaela. Bog živi g. jubilanta še mnogo let! d Zlato poroko sta obhajala Ivan in Marija Sever na Viču. d V našem Primorju se mudi bivši poljski ministrski predsednik Slavek. Ostane nekaj tednov. d Zlato mašo bo daroval zadnjo nedeljo oktobra v Šmiklavžn ob Sloveti (Gradcu /asiu- : žni bivši koroški naredili voditelj župnik in I duhovni svetnik g. France Trajbar. Na mnoga leta! d Za baiioviiiskega svetnika je imenovan dr. Fran Logar. Za lianovinskega kmetijskega uradnika je postavljen ing. Jožef Skuhie. Prvega gospoda je prejšnji režim pognal predčasno v pokoj, drugega pa kratkomalo vrgel na ceslo. d Umeščeni so bili: Ignacij Žust, župnik v Ajdovcu, na župnijo špitalič; Matej Kos, župiii upravitelj v Leskovici, na to župnijo; Franc Vidmar, kaplan na Krki, na župnijo češnjice. 7a kaplana na Viču je bi! imenovan p. Ludovik Dovč. sm» prvovrstna, po najugodnejših cenah kupite pri EEKTHALN! VINARMI v Liutili»nl DOMAČE NOVICE d Vedenje učencev uri službi božji. Ker obvezuje člen 18 Pravil o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol učitelje, du vodijo otroke oh nedeljah in praznikih v cerkev ter drže tam red za časa bogoslužja, Katehetsko društvo v Ljubljani na prošnjo škof. ordinarijata predlagalo zaradi enotnega posti.panja sledeče: Učenci naj med mašo kleče: a) od takrat, ko strežnik pozvoni za .povzdigovanje, do konca povzdigovanja; h) od lakriit, ko strežnik pozvoni za obhajilo otrok, do ki tica besed: (iespod, nisem vreden, da...; c) na koncu maše pri blagoslovu s sv. l!o-šnjiili Telesom. Kleče naj 'vedno na obeli, po na enem kolenu. Ves 0 ,1 al i čas med govorom in mašo im.j učenci stoje — Ko pridejo v cerkev, naj naredi: puklek na mestu. kjer potom ostanejo. Xa tem mestu ^pel napravijo pij. klek, preden ' odidejo i/, cerkve. »iiOOOLJl?!?« (ittjliolj.ši in najlepše opremljeni ii;il)o/,ni nie.seenik v naši državi. J tint vedno lepe slike v bakro-t i n It tt. Pišite, (ht ga Vam pošljejo na • ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. d Ke polž hitreje petuje. Dne 11. oktobra 1935 je des-pola v Ptuj dopisnica, ki jo je oddal notar Povtin v Gornji Radgoni na pošto dne 23. marca 1923. Dopisniča je naslovljena na dr. Toneta Gosaka, odvetnika v Ptuju in vsebuje neko pravno zadevo. Ker je naslov-Ijenec že pred osmimi leti umrl, je ptujska pošla dostavila dopisnico vdovi pokojnika, sedaj vnovič poročeni gospej dr. Sluge. Gornji podatki so razvidni iz uradnih poštnih pečatov na dopisnica, ki je potemtakem potovala i/. Gornje,Radgone do Ptuja celili 12 let, šest mesecev in 18 dni. d Potniški promet na naših železnicah je v letošnjih prvih šestih mesecih naraste! od 14.198.925 potnikov v lelu |!)34 1111 16,076.137 potnikov letos. d Vse kar je prav. Ono soboto je bila v ljubljanskem opernem gledališču predstava Verdijevo opere Kigoleltu mesto prej napovedane I peiele Sv. Anton, vseh zaljubljenih ,ntiun . Jligeleliu so 'pa p"li mes'o po slovensko' skoraj polovico po .\jiigoslovensUo . G. Prinicžič, ki je že več kol deset let v Ljubljani iu je rojen Slovenec, bi se pač lahko naučil v teku tolikih lel »Rigoietiu v slovenskem jeziku, da l>i vsaj malo razumeli njegovi) petje. Če bi g. Primožič pel takrat, ko je bil .še v Zagrelni. svoje vloge mesto po hrvatsko, malo po slov ensko, hi ne t.slitl dolgo tam. Dolžno je pa predvent ravnateljstvo ljubljanske opere skrbeti za to, da bodo peli vsi'do-mači pevci po slovensko. Zapostavljanja do-venskega jezika v slovenski operi mora hiti kt nec. d Novo meščansko šolo v Mostah so preteklo nedeljo dne 20. oktobra 1935 slovesno blagoslovili. d Bel kruh se je podražil v Zagrebu za 50 par. Tudi v Sarajevu velja najcenejši kruli 2.50 Din za kilogram. d Nalezljive bolezni v letu 1984« V Dravski banovini je bil v I. .1934 v pogledu nalezljivih bolezni sledeč položaj. Pita številka r.uaci število obolelih, številka v oklepaju pa število umrlih oseb. Tifuzne bolezni 105 (18), griža 559 (71), škrlatinka 475 (4), davica 172<5 (119), gripa 49 (2), šen 252 (16), tetanus 48 (18), otročniška mrzlica 48< (23). d Griža v Krški dolini ponehava. Zavarovanih proti griži je bilo v občini Zagradec 1157 oseb, v občini dvor 800, v Ambrusu in Kamnom vrhu pa 189. Znanih in neznanih obolenj na griži je bilo doslej celotno 500, od teh je 94 urlo. Deset odstolkov je običajno marljivih pri tej bolezni. d Vas Rašica iz župnije Mengeš se je priključila župniji Šmartiu pod. šmarno goro. Odlok oblasti stopi v veljavo 1. novembra 1935. d Mercdajiii kroni pravoslavne cerkve se trudijo, da Iii vnesli \ svojo cerkev več ver-, skega življenja in bcljšo organizacijo. \' zadnji dobi so uvedli \ sakonodeljsko pridigo iu po nekaterih krajih dneuu; bogoslužje. Več važnosti jk lagajo na rodovniško življenje in na časopisje. Nekatere m;.-kv samostane hočejo preurediti v ženske, da Iii imeli pozneje na razpolago redi, v niče za pomoč v In !ni-šnicah. Sklenili sn tudi, da bo vsako nedeljo in praznik za šoli odraslo mladino pouk v verouku v cerkvi. Nedavno so zopet zborovali pravoslavni škofje in so meti drugimi vprašanji obravnavali tudi konkordat, ki je bil nedavno pcdpisan med Sv. stolno in našo državo. Podrobnosti o tem rilsu znane. d 20.000 Din državne podpore dobi na posredovanje ministra dr. Kreka sadjerejskH razstava v Mariboru. 1400, župnija Presv. Srca v Niš« 4400, župnija sv. Josipa v Kragujevcu 1900, župnija sv. Janeza v Smederevem 2100, župnija sv. Lju-devita v Boru 1000, župnija sv. Josipa v Za-ječarju 161)0, župnija sv. Mihaela v Kraljevem 2650 in župnija sv. Barbare v liavni Reki 1500 vernikov. d Popis prebivalstva. Na ozemlju, ki je bilo z ukazom lir. namestnikov priključeno mestni občini ljubljanski, se bo vršil popis prebivalstvu, trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov, poljedelskih gospodarstev in domače živine in sicer: 1. za bivšo občino Moste in za priključeni del občine Polje v občinski pisarni v Mostah, 2. za bivšo občino Šiško — pisarna v Zg. Sliki, Celovška cesta 121, restavracija Kavčič, poleg remize; 3. za bivšo občino Vič v občinski pisarni na Viču in 4. za priključeni del občine Jezica ter za priključeni del občine Dohrunje na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni, trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 44. Vsak hišni lastnik (upravitelj) lu> prejel poziv z navedbo, kdaj in kje naj se zglasi zaradi popisa. d Koruza zu revne kraje. Finančni minister je odredil, dn se more sprejemati na račun zaostalih davkov tudi koruza, in sicer po ceni, ki je za 20% višja od borzne. To koruzo bodo uporabili za prehrano revnih krajev. d Ker so trgovci kar na debelo nakupovali naše konje v Subotici in v Vojvodini, je vlada prepovedala izvoz, konj brez predhodnega dovoljenja finančnega ministrstva. V vsako hišo Domoljuba! Kosi ha rokic, gospe- Ivanka? Gosto slo-v skrbeh, k&r sta po neprevidnosti popackala nomizni prh Toda gostiteljico, 90« f^ s pa Ivanka, s* smeji, ker ve, da take in podobne madeže x lohkofo odpravi iz perila Zio- Mi bi torogovo ferpeiitin^vo milo. Njegova obila in j cesto heUi osno razkroji in odpravi vsako uma- —7 1 zanos! in p.*r!!o je zopet, kakor da je novo. d »Glasnik belgrajske naškotije piše: Na podlagi večletnih, včasih zelo bridkih izkušenj ugotavljamo, da za ohranitev svojstveuo-sli slovenskega življa v Belgradu ne zadostujejo tukajšnja slovenska društva (mislimo seveda samo lista društva, ki v letih preizkušnje niso niti ene slovenskih svetinj poteptala), ne zadostuje uiti slovenska služba bližja v cerkvi Kristusu Kralja ne zadostuje niti peščica sicer zelo delavnih slovenskih duhovnikov iu drugih slovenskih izobražencev v Belgradu, temveč nujno potreben tozadevni smoireni stik s Slovenijo in skupna skrb, kakor jo posvečuje izseljencem, bi morala Slovenija posvetiti svojcem, ki so v Jugoslaviji izven Slovenije. d Nekaj številk is belgrajske' nadSkofije. Ta nadškofiju ima sedaj sledeče župnije: V Belgradu ima župnija Kristusa Kralja okrog 12.000, župnija sv. Antona 7000, župnija BI. Dev. Marije 7000, župnija sv. Cirila m Metoda?, Župnija sv. Petra 8000 vernikov. Izven Beigrada štejejo: župnija sv. Antona v Sapcu iz domaČe politike d Knrz-uamestnik Pavle je s knezom Arzenom odpotoval v Pariz, odkoder pojde dalje v London. d Jugoslovansko radikalno zafcdnieo ie ministrstvo dokončno odobrilo in lahko svo-| bodno nadaljuje s svojim delovanjem. . i d Glede samouprav je znani ugledni srb-! ski politik dr. Laza Markovič te dni izjavil, j da se bo stvar rešila v sporazumu s Hrvati. Mi hočemo -- je dejal dr. Markovič — pri tolmačenju svojega programu biti najbolj širo-kogrftdni, samo, da omogočimo sporazum. Tu so v prvi vrsti merodajne želje Hrvatov. Dr. Markovič je zatrdil, da je dr. Maček razumen mož in da se da z njim lepo razgovarjati. d Ko bo novi zakon o zastava ii sprejet, sebodo obešale na zasebnih hišah lahko tudi slovenske, oziroma hrvatske in srbske zastave. Na javnih poslopjih bodo imele slejkoprej mesto le državne zastave. Zobni kamen škoduget Zobni kamen odpravi I Iii PROTI ZOBNEMU KAMNU d Ministrski predsednik dr. Sfojartinovifl je imel v klubu poslancev skupščinske večin« velik govor o našem zunanjem in notranjem političnem položaju. Najprej je omenil sestanek Male zveze na Bledu in ugotovil, da vlada med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo v vseh važnih vprašanjih popolno soglasje. Skupaj s Turčijo, Romunijo in Gr-ijo tvorimo zvezo balkanskih držav, ki jim je cilj: 1. Mir na Balkanu. 2. Balkan balkanskim narodom. Vse te države, ki štejejo t nami 70 milijonov prebivalcev, imajo skupne poglede na vsa važna politična vprašanja ne samo na gospodarskem, ampak tudi na vojaškem polju. Zvesti ostanemo zvezi narodov in trudimo se, da bi se vojna vihra ne prenesla iz Afrike v Evropo. Naš cilj je mir na zunaj, pn tudi mir na znotraj. Proti notranjim zabavljačem ne bomo postavili ničesat drugega kot delo, resnico iu čas. ker ta je dober zdravnik za vse in tudi za inlriije. nesreče d Hišo je ugonobil požar, posestniku Du žeju pri Sv.".Martinu na Pohorju. d Zgorel« je hiša posestnika Grlice Jožeta v Briški vasi pri Mirni peči. d Požar je uničil hišno in gospodarsko poslopje trgovca in gostilničarja Franca Pečarja pod. Kačarja na Črnučah. d Vlak je do smrti povozil med zatvorni-cami na Opoki pri Štorali štiriletnega sinčka posestnika Franca Stanteja iz Prožina. d Streha se je zrušila s hiše kajžarja Jamarja v Dovjem n*» Gorenjskem in pokopala pod se petletno domačo hčerko Silvo. Dekletce ima hude-poškodbe na glavi in zlomljeni, nogo. d Avto padel v Bistrico. Tovorni avto prevozne tvrdke Jerko s Črnuč je vozil iz Ljubljane proti Litiji tovor okoli 20 vreč Spe-cerije, tako moke, sladkorja, riža in podobnega blaga. Sredi mosta, lei petje čez kamniško Bistrico nud izlivom v Savo. so se naenkrat vdrli pod težo tovornega avtomobila I rami in deske ter je avto s šoferjem in s tovorom zdrknil v globino. K sreči je Bistrica zelo nizka iu na tem mestu plitva koma.i de kolon. Reševanje tovornega avtomobila jc 5» bilo zelo težko, ker je precej pokvarjen. Zgubljena pa je skoraj vsa špecerija. Šofer je odnesel /.dravo kožo. d Cele občine v mariborski okolici so brez svinj ker je tam divjala svinjska kuga. Veliko nevarnost predstavlja uvoz svinj iz Hrvatske, s katerimi se v Mariboru svobodno trguje, čeprav niso vselej zdravniško preiskane. Tako se je zavlekla kuga v kraje, kjer je prej nikoli niso poznali. d V 3 m globok vodnjak je padla in utonila deklica Marija Jezerrtik v Podkraju pri Mariboru. d Do smrti povožen progovni čuvaj. Približno 1 km od postaje pri St. Ilju so našli na progi razmesarjeno truplo 33 letnega železniškega čuvaja Ruperta Panzija iz Jelencev. d Potres v Banjaluki je bil skoraj vsak dan v onem tednu. Na posameznih zgradbah je precej škode. NOVI GROBOVI d V Kalkuti v Indiji je odšla h Gospodu da po večno plačilo slovenska milijonarka sestra Amalija Koren. Doma je bila iz Lo,"e pri Zidanem mostu. Naj ji sveti večna luč! d K liogu je šel po večno plačilo uslužbenec »Slovenčeve« uprave Jožef Butar. Bil je veren nuž in se je krepko udejstvovnl v zadružnem in delavskem krščansko-strokovnem gi: iii''j. .Vaj počiva v miru! d Pojo, poj« zvonovi... V Hrastniku je um 11 veleposestnik Alojzij Loger. — V Po-bri.ju pri Mariboru so pokopali nadučitelja v p Karla Pestevška. — Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrla vdova po nadučitei.iu Marij,: Mihelčič. — V Šmarjah pri Ljubljani so pr -pali Ano Podlipec. — Na Dobrni je odšel v večnost odvetnik dr. Karel Kodernuin. — V Cirkovcih je zapustil solzno dolino gosti' ičar in posestnik Anton Goljat, — V Ma-ril ru.je odšla h Gospodu po večno plačilo p)'1 esorjeva vdova Matek Marija. — V Ljubljani so umrli posestnik Janez Zeleznikar, Mf ,ja Cešnovar, profesor Alojzij Sodnik, nameščenec mestnega magistrata Anton Kotnik, Marija Bichler roj. Brummer in inž. kemije Jakob Turk. — Naj počivajo v miru I V vsako hišo »Domoljuba«! V Mostah pri Ljubljani ustanavljajo novo župnijo. Slika nam kaže bodečo župno cerkev. Sedaj so začeli graditi zasilno leseno cerkev, l prosimo, da bi še večkrat prišel. Da se je mogel ■ sadni ogled tako nepričakovano lepo izvršiti, gre posebna zahvala g. banu, nadalje okr. kmetijskemu I odboru, Jugoslovanski knjigarni, tiskarni in njeni 1 knjigoveznici. Stanislav Savinšek: * Žrtev pohlepnosti i. Tam, kjer se združujeta obe cesti? prva —■ zgornja, ki pelje iz Zal) reži ne skozi pritlikavo grmičje, tu pa tam shojeno od mimoidoče živine; in druga — spodnja, ki se vije med raztresenimi gorskimi vasicami, križa in seka lepo zaraste! smrekov gozd; teče naprej med skalami in praprotjo, ter končno preide v objetje zgornje ceste — leži globoko kotailja. Kako Iii vam jo bolj priprosto opisal, da bi si lužje predstavljali (o kotanjo; če hoče namreč človek imeti jasen upogled v celotno dcjnnje, mora kolikortoliko poznati kraj, kjer se godi. No recimo: knkili petdeset korakov dolga in široka tudi skoraj toliko Daleč se je razprostiral teman gozd. Ta kotanja je bila posebno gosto zaiašcena, le v sredi se je širila mala jasa. To je bil kruj, kjer se je zgodilo vnebovpijoče hudodelstvo. * V tistem času, ko svet še ni bil tako pokvarjen, kakor danes, je živel blag in pobožen človek — janež Pridigar po imenu. -Služil je kot hlapec pri nekem bogatem posestniku — ki mu pu ne vem imena - skupno z deklo Mico. Olm sta bila pridna in pošten«. V dolgoletnem kupnem delu si« se navadila drug drugega: ve/alo ju je lesno prijateljstvo. Janez je v srcu nosil že dolgo skrilo že jo, da bi Micu postala njegova ženu. Nekega dne jo je plaho vprašal, ko sta žugala drva: »Micu, ali si kaj misliš?. .« Kaj naj si mislim...?« . . »No, dovolj si že stara - skrajni čas jc ze, (ln se poročiš.« „ »Res jc. Pn ne dobim fnula - ti me pa notes ...» »Saj lic veš; mogoče sem te pa zato vprašal. Že davno bi te bit vprašal, pa sem se bal, ker nisem vedel, pri kakšni volji te dobim.« »Čudno — moški pa se boji: pa takšen fant kot si ti Janez!« mu s povešenimi očmi laskavo govori Mira. V zadregi pobira nažagann polena in nadaljuje: v ' »Tudi jaz sem večkrat mislila nate; držal si se vedno tako, kot bi bil sam na svetu. Ilm — če bi bil ti za to — zakaj pa ne! ..« »...Jaz — jaz, da ne Iii bil za to! Še danes — jutri — to uro — kadar hočeš sem_ pripravljen!...« je planilo iz Janeza; v svoji veseli zmedenosti je skočil k Mici in jo prijel za roke. »|anez, kaj pa misliš...!« se mu je iztrgala iz rok. »naj naju kdo vidi, saj vendar veš, kaj so hudobni jeziki.« »Oprosti Mica — veš, preveč sem vesel, da bi mogel skriti. Dobro, pogovoriva se zvečer. Sedaj pa hitiva, d« ne zastaneva z delom.« »Le hitiva, bo kmalu noč!...* . še nikoli nista hitela tako, kakor sedaj. Le roke so delale; njuni srci sta bili daleč... * Na Zabrežini je bila svatba Ozračje jc bilo polno vriska; veselili pesmi in prešernega smeha. šum in ropolanje je prihajalo iz skeilnjn pri Jaklnovi gostilni. Plesali so, da se je dvigat prnli m mašil grla. Dobro so se zalagali gostje z vinom in cvrtjem. Vsega jc bilo dosti: največ seveda gostov, ki so vedeli, da pride tukaj vsak na svoj' račun Pred skednjem so stale mize; beli prti so bili politi / vinom, okoli so sedeli napol pijani gostje; skoro sami. tuji obrazi; bližnjega Janezovega sorodstva ni bilo — saj ga ni imel. Le daljni sorodniki so se odzvali povabilu in še ti niso prišli vsi. No, bilo jih je vseeno dovolj. . , Harmonika je. znova zaliresčnln in takt godbe je privzdigni! pete mludili fantov in deklet. Plesali so in se prerivali, da je pot lepil laso in močil sveže naškrobljene srajce. V kotu skednja je-nekdo zavpil: »Mir, da govorim!...« in je stopil na stol. Janez in Mica sta sedela pri veliki mizi, ki je bila posebno mikavno okrašena. Njuna obraza sta žarela veselja in vino jima je sililo kri v glavo; smehljala sta se. Jane/ ndoveden, --kaj hoče povedati govornik — njegov gospodar — je vstal in zapovedal z močnim glasom: »Prenehajte z razgrajanjem — nekdo hoče govoriti — poslušajmo!...« mignil je v smer, kjer je mož, stoječ na stolu, krilil ? rokami in čakal, da se pomirijo. Potem je začel: »V imenu vseh vaščanov, ki so in niso tukaj zbrani, želim našima novoporočeneema. da uživata življenje srečno in zadovoljivo. Bog ju je zvezal za večno v zakon in upam, da bosta prenašala vzajemno vsako trpljenje . »No, lepa reč — trpljenje jima privoščiš,« ga je prekinil nekdo iz poslušalcev. »Ne motite ga — počakajte, da konča!« je miril Jnnez, ki ga je ujezilo besedičenje. »Da, počakajte, da vse povem!« je prijel govornik za Janezovo besedo in nadaljeval: »Malo je tako zglednih mož in žena, kakor sta moja bivša uslužbenca, s knteiima sem bil vseskozi jako zadovoljen To naj vam bo za vzgled: S svojim delom sta si prihranila toliko, da sta si kupila kos sveta pri veliki ridi in jnnez si je postavil s svojima lastnima rokama hišico, v kateri bosta živela mlada zakonca. Žal mi je, da gresta od mene proč; lakih poslov vem, da ne dobim nikdar več. Nočem jima kratiti življenjske sreče, ki sta si jo priborila s pridnostjo in poštenostjo. Zato jima kličem: Bog naj iu živi in ne pozabita - se je obrnil k njima — da sta otroka ene matere, otroka slovenske zemlje... Živijo!* »...Živijo — živijo!. .« so vpili svatje, polni navdušen iu. »Živel juuoz in Mira!« je za- Novice. (Krlia.; V nedeljo, 6 oktobra ie priredila naša Sadjarska podružnica v šoli ogled sadja, ki uapeva v krški dolini. Zanimanje je bilo zelo veliko, posebno za predavanju, ki jih k imel g. Kafoi pred cerkvijo in v šoli. kjer je bilo na dolgih mizah sortirano vse sadje. Da bi tudi naš krnel nekoč kaj imel od sadja, n:o skleniti, da bomo pometal: iz sadovnjakov . e manjvredne vrste in gojili vrste po izboru. Ta sadni ogled nam ic pokazal, da životari po naših sadovnj.- i;ih še vedno okoli sto različnih sadnih vrsti Za lake prireditve in predavanja smo prirediteljem hvaležni. — Upamo, da bomo tudi na Krlii kmalu 'pričeli s prosvetnimi večeri, ker fit je naše prosvetno ' življenje lepo poživilo. — V nedelio, 20. oktobra, smo izvolili odbor krajevne organizacije JRZ. Ljudstvo nestrpno pričakuje boljših časov, predvsem rešitve naše poljedelske krize, k' krnela vedno hujše tare. Na5a prosveta. (Črnuče.) Preteklo nedeljo smo obhajali Rojstni jubilej Ka!. prosvetnega društva Dopoldnt ,•: bila sveta mi. a. katero je daroval g profesor Pengo« Franc, za vse umrle člane lega 'Irušlva. popoldne po službi božji pa prireditev v dvoran: dr''slveneg::- doma. Po pozdravnem govori: predsednika, č g žep-nika, je bila podana krotka statistika društva od ustanovitve do danes, nam pa j* -'vili'o petje in glasb::. — Zvečer ie bila 'ipriaorjcna igra Deseti brat«, ia igra se bo prihod,.ie. nedeljo, d::. 27. oktobra, ponovila ob 3. popoldne. Za prvo pied-sia\o so b:'e vstopnice razprodane in sc se morali nekateri vrnili, ker ni«o dobili vstopnic Zlasti je bilo neprijetno, da nismo mogli ustreči Ijo-o e: n iz sosednih župnij. Sedaj bodo lahko ludi li prišli na vrsto Ustanovitev krajevnega odbora JR2. (Trzin.) 1 ud: v Trzinu je politična stranka ,1RZ našla velik odmev Predčasno ee je osnoval pripravljal a: odoor, kateri je uredil in pripravi' vse potreb-ao za ustanovite, stranke. Tako se ie v nedeljo vršil ustanovni občni zbor. katerem« je prisostvoval g. Nande Novak iz. \evclj pri Kamniku Obrazloži) in pojasnil nam ie žalostne razmere, katere it zapustil pokojni režim Nepr-čakevana udeležba1 pa izpričuje da tudi pr nas sled ime di. A Ko- li« ilirtakih slovei rošcu ier želimo pričeli novo demokratično življenje, za kar nam dajejo poroštvo gotove osebnosti v odboru. Tridesetletnica pastirovanja. (Primskovo pri Litiji.) Naš gospod župnik so silno skromen človek in me bodo gotovo za ušosa pocukali, ko bodo briili te vrstice. No, pa za tako slovestnofit človek že neka) žrtvuje Lt-la 1905. so pr«ro-mali na Primskovo in si takrat goto. o niso mislili, da bodo celih trideset lei pa\!i hribovske ovčke (na kozle moramo seveda ludi mislili) Ker .mu vedeli i i ■ maraj,, vso na ti! eni pripravlja !i. V n.Jeijo pa smo jih presenetili. Na siavnost so prisil (udi g dekan iz Sina r! nega k: b: biii aašega ei.-spoila kaiah: .spiaviji v ?aure,!o. Njihove lepe besede, ki so segate vsem d ■ srca, so privabile marsikatero solzo. Saj ji a: dar • sa prini-skovškii lara 'ako tesno povezana z eeliv.mjeni našega marljivega g. župnika. Po masi o.- sc j, cela iara zgrnil;: pred izhodom cer! .e. Učenka Ovrifc l.oizks ie pr.nv !c;. ■ dekl: mirals pesem, i.i ju j, naLšč za lo siovesnos! spesnil g Fr?njo ^'batier Roza Ovnik pa je če.! t?!:: g ž-p.-.ika v unenu Marijine družb,- fpesem ,a --.v'-.:- -i g I ranjo Neubauer). '/ iir.enti faranov pa 'e govor* e' "\u-helj Alojzij ler izrt. il g župnike ;'arilo : :a ov, lepo sliko. V imenu učiteljstva pa j-. ■. , :'::l g. Golobi« Pekr. ti:k soKjc' up-av-ifel,, m le roVlond g. župniku lepo i.njigo. (i. župnik, se ie g:- :ct< zahvali1 i-a čestitke. G. župniku želimo, bi e dol'r: ostal pri nos. Pog nit ga oh-an' še m- igo lei .Prispeva naf, tidor ima (Dev. Mar. v Polju) Te dni smo enoti o novi mešča.a- i šob v Mostah, i.božnici namenimo poslopja preur*dili v šolo Preuredba z vso notranjo opre. o ie stala 250.000 Din. Kakor poročajo, ie k te) vsoti prispevala kemična tovarna 70.0«0. Saturnus 20 000 Um, torei skoraj eno tretjino poleg davkov, ki iih ob« tovarni itak plačujeta za občino. Naša nova iola ie veljala okrog 2 milijona. Ali je u,
  • « vabimo k obilni i i-d.-iežhi Soirmia koto (Dole pri l.iti-il j V torek, 15. oktobra so pokopali na Dtdeh -eli* le! staro k raiičiško Stempihai. Bog ji . it j svoj j mir, njenim sorodnikom eni« soialie Kot družbe j ntci .Marijini p je družba še zapela v slovo nagrob-I mco. Nato ji še domača gndba zaigrata ti i on-merne pesmice. P: i pesmic: Lepa si roža - mi ie vpil m kdo pri vratih. Živijo — »o zdravje! -o vpili tlri.iii in likali - kozarei. /.nhrtMula j-' zopet htiruttitiika in pun -o se ziivrtidj. \ uit, jib je iltnitibia opieln junez. poglej, kuko tt luni za zadnjo mizo nt kilti opazuje unt j:,i-, petu -tosed in pogledu \ o/uiteeuu sluti. pozjei-^ .se veni. kilo bi bil — ne pozitaiii ji'a,-- uil-govarjii Jiimz ;n se obrne funt' lupa. ki je sfdel pri zutinji nii/i, ji / uu-peio pti/.oriio-tjo opitzov.il liiijpttij \lieo — I "»leni Jiineztt (.itivoril je .sinu pri selii' kiikn ^lii p i ozn ienu. "eveibi ^ v u 11 in --/tiiilev, I Jruiti inorutii iiueti, deiiur. >,i.i je ruv-ini sedaj gaiMu il oui tlebeliib. (lit -ie -j posluv ilu lii ii kttjiilu -vet. Tani pri veliki riili...« Mulo se ziiinisli... v. /e vem', je vzklikni! sktim ii,t vi-- t^luri. Prestrašil sti je (iu ga kdo opazuje in nehote je pogledal Janezu. Ko je videl, ita p'it opazuje in mu nekdo nekaj govori. je polt. sil pogled ■ hal se ji-, ii« mu ne bi videl v oreh njegovo -ki itn lutiuero Pogledal ji zopet k Janezu, in ko je videl (lit je tilirnjen proč. se jr> sklonil, neopužono preskočil tlvorišeuii (igrajo in izginil za cestnim oviti kom . . . •Ni ga vce Janez, ga pocuka za rokav sosed in oba pogledata k mizi. ■Kes gu ni. kani neki je šel' (intovo je bil kakšen tnjei in je le mimogrede mulo prisedel: zato jo šel naprej! Misliš... No ne imej vse za hudobne. IVeerno gledaš,r Nie ne gledam preeriin, l i -a* bes št> . .s »Pojdi plesat, Jože. da ostaneva prijatelja.s gu sili Janez, ki ni bil prijatelj dolgega razpravljanja. Voeerilo se je že. ko so sc zaceli razhajati, t sega sili so se mimogrede zahvaljevali janežu z.u gostotiulinosi jo mu i,,> enkrat voščili srečo. /.Mil«ji p- jirintiijal prav poča-; jnne/nv iu Mieii: gospodar in prisede! na voz. -Ali že prešle. Janez;. \<- vpil stari Jaki in se gugal u,i ptngti s v t: j t hiše. i," ;e, Un- 1 i ko st- pil uli. Vso bi molit1 i po', ia popiti; jibieanri je vse' ■ ■■ti ne de.i odgovarja Ja.ie/. M' cnkr.il zli j te skupaj in zopet prodajte Ni j 'i t,s Ijmi .k' vse pij.. še strup!« jc '-moje pridni iu po o i I / bita ,11. •S'iv»ti pol! klice še za uiiiu litk! iu si niiuie roke. \ oelo so bivali konji, kakor In vedeli, da peljejo novopoiaičeneu. Vedno jih je v ulji Jane/ ali Micii. danes pa sum 'io-podur. Sedela -ta na zadnjem sedežu in o.ileala Zatln jikrat gresta dan 's k nuni. kako bo potem dolgčas ko vaju ne bo. katerega naj dobim, da mi lin tako delal, kakor vi,Iva!« •No. saj nisva tako da bi najti hvalili.) se brani Janez. I .ali ko boste dobili boljše kot sva midva,< pritrdi Mita. »Kur vama gre — vama gre. Vsa čast' Kad sem vaju imel Sedaj ne bom imel nobenega, na katerega bi bi! navezan: ii, še vidva me zapuščala. je skoraj z jokom govoril dobri gospoda r Poleni je povzel: »Jutri že gresta? Vzemila moje konje, da zvozita pohištvo. Vse vama je na razpolago.« • Zelo sva vam hvaležna za vašo postrežlji-vosi. No, hvala Bogu, imava že vse pripravljeno. To bo brž urejeno,« pravi s ponosom janež. • Mieii, ali ni tako? ..« i.Da, tako...« pritrdi in se mislimi na Janezovo ramo. I »ko naslon jenu, strmita v nebo: prižigale so se zvezde. Konji so enakomerno felopotali po klancu, proti kmetiji. Oglašal« se je sova s svojim zateglim glasom, Komaj čutna sapica je pripogibalu listje dreves in njih Šumenje se ie culo. kot daljna, 'ilia molitev... Bil',; 'iii 17 s" )e Božit' 1 zi"m i jo ^ i-i jo a .1 let M v a' o; lic i o s t n t č i snežink s-, potac-oo oaoiiii. kakor Li se bali du premočil" ie oilat'M.ii na tla m sc ne razbijejt. \ediio bolj -e je ilebelilit p!u-i -negi: na '.ejah ilreve- iu lili |H ipogihalii k llmii Čivka jc si, luiietunilt d robne piieict z dreves si ote .aviile mrzlo :„!.■ jo S svojih perut: iu s,, za" k.Je v okrilji-gnnovja. Njili peseiii je ulihni:,a Mraz jim je zaprl kijiinrke. Tudi i.im v kotanji, k jer se :• "opirilu novu domov je. j,- bilo vse nii ivo. Pot. ki je držala /. glav iti; ee-'te k In .e I-i Iti zravinnta iu uevid-iia. liho lirezslišuo je pada' sneg v ratei |ll trn . \ hiši so si z.ueiili knraiši i , sr I ližall vrte lom: kiji nam so se odprla. Me' vrati s,, je pokazal je ne/, se pretegoval ni zelial. Obrnil -e je in Zitklieal v hišo: »Micu. vstani -■ -neg, it-iuum . >■— Kuj — sneg?...« ••;(• je začudila Mieti, še vsa zaspana. -.Zapri vrata mraz je!« •No. kiti- zmrzni, če te je volja! odgovori Janez iu zapira vrata. Z nožem je začel delali treske, tla bi podnetil ogenj. ■ Boš danes ii skuhal: kaj misliš napraviti?! vprašuje Micu, ter izpod odeje ojiuzii.je Janeza, ki pridno kuri. No kaj saj veš; tu kakor vedno- zganit'. |)a mleko tnalo |iogrejein.« »Veš kuj Jane/.,« mu z očitkom seže i besedo Danes je nedelja in midva naj jeva 1" kar sleherni dan? Malo pri i i j z mastjo — I)" bolj teknilo...« Misliš,« se ji smeje Jti ez dobiodušuo. ebi zadnje čase tek' vidni, pojomn: pre-olijedla si se.« »1'reolijetilu ...? liti-lia-lia, koga neki? Veš, tebe sen, preolijedi«, tvojega jezika, ki me navsezgodaj opleta z očitki. Veš. jaz... jaz... « Te!,i prišla v spomin zadnja kitica: Kadar p« morali bomo umreti, in kar solze so sc mi zalesketale v očeh in tudi marsikateri od drugih ljudi jt dal robec na oči. Zdelo .se mi ie, da so zaigrali, da je kar za srce grabilo. Zanimal sem se za godbo, Zvedel sem, du imajo že dalj časa redne vaje. Rekel sem; Fantje, le tako naprej! Marsikateri turi v dolinah boste tuhko vi, hribovski fantje, ki ste štiri ure oddaljeni od železnica, za vzgled s svojo pridnostjo pri godbi. Le tako naprejl Smrt pobira matere. (Šmarje pri Ljubljani) Dne 17. oktobra je odšla k svojemu Stvarniku Bohova mali z Gajnič, Helena Padat, IS. oktobra pa je postala žrtev materinstva Ana Pocl-lipec iz vasi Drcnik 6. Povila je punčko, odpeljali so potem mater z rešilnim avtom v Ljubljano, a ni bilo več upanja rta rešitev; med prevozom nazaj je izdihnila svojo blago dušo. Zapušča moža in 8 fantičke iz prejšnjega zakona. Novovojenka je — v sili krščena - sla /a -ivojo mamico. Moževa sestra' z Golega je prinesla pogačo, misleč, da jc vse v najboljšem reJn, p.i ni turda ne olroka. ne matere f/.ibri vaš'.ni bodo gotovo vsestransko tolažili ubog« brez matere in :'< ne. Politična vest. (Višnje gora) Dne 13. oktobra se je vršil ustanovni občni bor ,1RZ. G, c'r, Kamušič .lofiip iz Ljubljane jc azlo.i! program stranke in poroča! o političnem položaj,i. Njegova izvajania si bilt sprejeta z .odobravanjem. Nato je bilo soglasno skl"il|i:no, da sc jdpošljc vdano-stna brzojavka notranjemu ni nislru Jr. Korošcu in banu dr. Natlačcnu, Govorila sta tudi gg. Vos k .Janez in Frjavec Lojze, l/voljeni so bili v kruj. odbor: predsednik Slrubdj Franc, podpredsednik Vozelj Franc, ' iagRjnik \ d:c Ivan. tajnik Vidic Vinko in 18 odbornikov, D;.: i občni zbor,ni bil zadostno razgbšen na Pclici in v ni in to kljub pravoču.sni tc/adevni odredbi pripravljalnega odbora, jc bil^ vendar udeležba rastna in dvorana napolnjena. Prosvetno društvo (Grosuplje) V dobi preganjani in zatiranj je bi,«, kuvičin •azptittčeno tudi ttn-c Pr.-sveino dmši'.,> Toda tudi tO še ni bilo dovolj. Pregnali -o (udi predsednika, priljubljenega zdravnika >lr. Kalatia Bil je pred- sedntk Prosvetnega druJtva, globoko veren, velik |X!(Ipormk cerkve m revežev, v politiko sc pa ni vtikal. Poslal jc /rtev naših domačih razmer, :\i bi bilo prav, da se ravno zadeva dr, Kulana lazčisll. Prustvo ima že le]>o knjižnico. Dobra knjiga je naša najboljša prijateljica. Poživili moramo nevski zbor, redna predavanja naj bi nas pa seznanjala z najvažnejšimi dogodki. Brezpogojno j>a bo treba napovedmi _ r,;ij sirovosli, jranočevanju,. pijaureva nju in (udobnim našim izrodkom. Upam, da se bomo mi zaspanci vsaj sedaj zbudili! Novice. (Brezje.) ludi pri nas je /e ustanovljena krajevna organizacij;, .1KZ. 15, septembra 1035 je bi! izvoljen odbor za občino Mošnje-urezje. Izvol]eni »o bili; Avsenek Anton, Vrhnje, predsednik: Marčun Ivan. Ljubno, podpredsednik- Skofic Ciril, Brezje, tajnik; Pristau Alojzij, Mošnje, blagajnik, in petnajst odbornikov. — Na praznik Kristusa Kralja bo kal. prosvetno društvo piiredilo lepo, s slikami opremljeno predavanje o evharističnem kongresu in Marijini poli 7 Brezij v Ljubljano. Vršilo se bo v samostanski dvorani ob 11, dopoldne in popoldne ob j>ol 3, Vsi, ki ljubile cvbaristjčncga Kralja m njegovo Mater, sc boste gotovo v lepem številu odzvali vabilu. Proslava Kristusa Kralja (Do! pri Ljubljani) Kakor vsako lelo. tako tudi letos pripravljamo prool?vf) Kristusa Kralja, ki bo v nedeljo, 27. okto- p' ! ' ' t / »' ■ J » I M 111 U V i IIVJV1|W| P > Oi«'^' | bra ob 3 popoldne v prosvetnem domu v Dolu. Pri i iei proslavi zlasti sodeluje naša mladina. .ki jn i božjemu ivraiiu gotovo naiboli pri srcu. Zjutraj ' imamo lantie in mo;!je skupno sv. obhajilo, popol-; dne pa vabimo vso župnijo, da prihiti v društveni dom, manifestirat svojo zvestobo do Kristusa i Kralia Smrtna žetev (Slatnik pri Ribnici) V iciošnjem letu si je smrt izbrala našo so-r,1 ::n i;is za -svoi delokrog. Pod njeno koso so klonile glave skrbnih mamic, ki so vse svoje živili.nie posvetile delu in trpljenju za blagor svojih otrok. Pri tem pa smrt ni prezrla uglednih gospodarjev in skrbnih očetov, ki tudi v teh težkih časih niso obupali, pač pa jim ie bilo geslo: Moli in delaj' Dne 16 oktobra si ie smrt izbrala za svoio žrle-, mladega očeta m pridnega gospodarja 3u letnega Janeza Turka Bil ie veselega značaja in povsod priljubljen. Vsi vašcani smo se zgrozili ob njegovi prurani smrti. Kakor vsi tuk. gospo-daril, je že v zgodnji mladosti krošnjaril po svetu s suho robo. Tudi to breme ie pripomoglo, da so osiabele niego-e mlade moči Pokojnemu Janezu lioku naj s; e ti večna luč, žalujočim pa izrekamo naše naiJ!i,l ';y sožalje. Pevsko vest (Soslrol :v=š re,-k,veni pevski zbor se ie zopet prebudil ter začel smotreno delovati. Sedaj se prinravllii aa ■ opereto« Mlada Breda . katero priredi v nedeljo, 27. oktobra Pred dvema letoma je zelo dobro izpadla, upoštevajoč dejstvo, da je bila to prva opereta pri nas. Pred igro zapoje celoten mešani zbor tri krasne pesmi. Zato pa 27. oktobra'vsi v društveni ddm v Sostro. Pokažimo, da znamo ceniti trud pevcev ter da ljubimo našb lepo pesem. Pevski zbor I o pa v prepričanju, da ie našel pri ljudeh umevanje, še požrtvovalneiše goii! lepoto petja. za vsako ceno, sledit nike v najrazličnejših izpeljavah, kuhinjsko posodo in vso želez,-nino Vam nudi železoma "j Ljubljana Gosposvetska 1, Dalje m moglo govuiiti 'vilzr so jn po-i-lilc in siresul in jo jok. Janr/ -c |r res čutil prizndelegu. Žal mu ji- bilo. m nu librui sc jr jr/il snm im«e. Sedel je k nj<-i na rob po«(el.jc in ,jo začel tolažiti: \c jokiij. \ <-š. du se rud niiilii po'-uliiu; li jia \ /u uicš vse prrvrr rrsui'. Nt i li uolielir odična v uir-stu, kakor jih imuš li. In nn Fožif veš — grr-vu v moto k maši lo te b.nlo zijale inrslne frajlel« To so pravi — čez teden dni greva?!« »Da,« pritrdi Janr/. in vstane --Kaj nrki jr z mojimi zganei; so že kuhani? Mirko mislim, jr tudi žr. zavrelo. Alo, Mira. li tudi žr vstaiii; napravi sr, do Imš zajlrkovala I o-trm greva k maši!« . ju/, bom ž c oblečena v času. ku bos li pripravljal zajtrk. .Neroden si dovolj kakor sploh vsi moški.« No. boš Ir videla koliko smo moški nerodni ..« Hitro jr /.ačrl mešali /gance. Ko -o sc mu ztlrli dovolj ziuršani in drobni, jih !«' polil z mastjo. Kuiiiriiu skorja jc pokrila zvrhano •,klrdo. Zadišalo jr po ocvirkih. Siinioziivestiio jr pojrlrdul Miro. če ga opazuje in trdo po-sl a vi 1 skledo ua mizo. Ona JC nalašč gledala v stran in si popravljata laso. da no bi s sui-j i m sinrlioni. ki ji je «ilit "» ustnice, pokazala dopadrnjr nad Janezovim delom. Ni mu hotela misliti Ic"ii veselja. Janez jr> opazil, dn |o sili'smeli. Hitro jc postil II na mizo sr mleko in piiiiruvil žlici: za oba. Sedel ic na svoje inr- ■-iii pri ml/i. vtaknil loki \ žrp. sr zagupa! na ■5|o!u iu zaklirul: Vlira. nli '•i /r''. Sr\i'da «riii. In ii?...< Pridi in pokii-i.. Obrnila sr jr. Janez .ji j< pogledal \ obraz, d.i lii opazil kiiku spremembo. loda nič ni liilu km lii um bilo /oprno. Nasprotno Miri jr žarel olua/ .zadovoljstva in zaklicala jr: tebi umnim priznatj. da ni-i neroden. VI o-fročr >i izjrina. Vedela srni, da bom za vsr pri-praviicira poročila,« je s Smehom poudarila in popliiditn Jaiir/.a po laskavem licu. No no. pasti to,« je odrival Janez njeno roko. lo jr zu mlade ljudi; nama je že odzvouilo. Starava sr.^ |az -r šr livalii Hugn lir rutini staro. in liuli li uisi šr tako star. fr pa praviš, da jr lo zn nilailr ljudi, zakaj si sc pu (i hranil vsakrga laskanja, ko si liil šr mlad. \rdno sc me izogibal.- - lzoiril)iil?> sr le ilrliil Janez iiovrdnrgii. Izoirihal. da: lahko lii žr kuj inirla. mu ir očitajoč segla v hiisrdo. ..lunin? Ali nimava dosti: bajto ognjišči'. hrano: šr vrč Imva lahko pridelala mi nu-jinrui svetu.' ni holrl razumeti iiinnigovuiija. Norčuješ sr. Janez. Pomisli, trudiva «;. obdelujeva najin svet, garava od jutra do noči. grabiva na kup iu Sc ii ,jt. V šolskem oddelku okrajne uprave smo imeli precej posla z nastavami in prestavami učiteljstva, od katerega je prišlo mnogo prošenj za premestitev. Vzroki so bili kaj različni, včasih celo smešni. Tako si je neki učitelj — učitelj, prosim, ne učiteljica, želel prestavitve, ker mu je vsak večer nekaj tolklo na okno. Slapar, ki je bil zaposlen pri veleposestniku Sudermannu, mi je povedal, kako so sovjeti vzeli Sudermaimu posestvo iu ga oropali premoženja. Sovjetski komitet, je pri Siidermaiinu zaposlenim Avstrijcem plačal 3 rublje na dan, kar je bila pač lepa plača. Pa še »za spomin« si je lahko vsak kaj vzel iz Sudennanoveg* skladišča Dne 7 februarja 1018, sem zvedel iz v Odesi izhajajočega časopisa »Slovenskega juga«, da je umrl dr. Janez Evangelist Krek. »Slov. jug« je priobčil o zaslugah dr. Kreka za Jugoslavijo lep uvodnik, ki sem ga prinesel s seboj v domovino in ga hranim. Začetkom februarja 1018, sem se podal v pisarno berdjanske.cra sovjeta s prošnjo, da ostanem v Berdjansku, dokler ne bo splošni mir. Mi je takoj ustregel. — Učiteljem in zdravnikom bcrd;an-skejja okraja smo poslali iz uprave okrožnico, naj ne hodijo v Berdiansk izpraševat radi plače, ker so blagajne prazne. — Tiste dni smo dobili sporočilo da so boljševiki zavzeli tudi Kijev. — Rer-djanski boljševiški sovjet je zaprl ženo pravoslav- i ne?a duhovnika Lukina. ker ni hotela povedati, j kam se ie skril nien mož. — Sred1 februarja 1018 smo šli Ovsenar, Jaklič in še nekateri drugi zopet v kino. Sredi predsiave vderejo v dvorano oboroženi krasnogvardejci in mornarji, prekinejo predstavo in nato preiščejo vsem žepe Našli so osem samokresov. Vsi smo morali s potrdilom oblasti dokazati, kdo smo. Avstrijcem se ni nič zgodilo, ker smo si vsi že preskrbeli od sovjeta potrdila o istovetnosti. Nekaj Rusov pa ie moralo v zapor. Tudi pozneje, ko smo šli po predstavi, pozno zvečer domov, smo srečali krasnogvardejsko patruljo. »Kuda tovarišč (Kam greš tovariš)«, so zaklicali. Pa smo pove- dali, kdo smo in kam gremo in vse je bilo dobro Po mestu je bilo tiste dni precej živo. Vlak je pripeljal vojake, strojne puške in topove. Govorijo. da priplcve ena ladja z boljševiškuiu mornarji — Sluga okrajne uprave je prišel v zavetišče in vzel s seboj 20 Romunov-ujetnikov. Sli so na upravo, polnit žimnice za vojake rdeče armade, ki so v večjem številu prispeli v Berdjansk, Kjer pa niso dolgo ostali, zakaj že 24. februarja 101 o ob 5 zjutraj so se odpeljali med streljanjem, z godbo in rdečimi zastavami na čelu neznano kam. Bil sem tisti dan na postaji. Nekateri so govorili, da gredo nad generala Kalidina na Kavkaz, drugi so trdili, da potujejo na romunsko mejo. Rdeči vojaki so bili precej pijani. Ruska boljševiška vlada se je že dalj časa pu gajala v Brestu z Nemčijo za separatni (posebni) mir. Ker voini komisar Trocki ni hoiel sprejeti vseh nemških' pogojev, so začeli Nemci zopet nastopati. Boljševiki so se ustrašili in večina narodnih komisarjev (boljševiških ministrov) je končno sprejela sledeče nemške pogoje za mir: 1. Nemčija zasede Livlandijo, Estlandijo in Kurlandijo. 2. Ruska armada in rdeča armada se demobilizirata. 3. Ruska armada zapusti Finlandijo. 4. Boljševiki se ne bodo več borili z Ukrajinci. 5 Nemčija lahko uvaža iz Rusije rude iu druge sirovine v neomejeni količini. Nemci so stavili še nekatere druge poboje manjšega pomena. Tiste dni smo zvedeli, da je ukrajinska »Rada« (zastopstvo za samostojno Ukrajino) že davilo sklenila mir v Avstrijo. Kakšen je bil kurz ruskega rublja ob separatnem miru koncem februarja 1918 v Londonu? Napisal sem si sledeče številke: Funt šteriinsov ie veljal: % rubljev 25 kopejk, dolar: 7 rubljev 61 kopjejk, švedska krona: 2 rublja 52 kopjejk, norveška krona: 2 rublja 43 kopjejk. danska krona: 2 rublja 33 kopejk, holandski goldinar: f rublje 36 kopejk. švicarski frank: I rubelj 70 kopei in italijanska lira: 88 kopejk. Po prevzetju oblasti po sovjetu smo [»stali tudi berdjanski ujetniki bolj koraj/ni in smo si ti pa I i svojim delodajalcem več povedati kot doslej. S Dr. Polde Uktnar banevinski zdravnik v Litiji urilinira dnevno ml s,—12. ure za splošno zdravljenje — ter za zobe ml ■>—(i. Serit-irjem (sedaj dr. Senčarjein pri ljubljanski železniški direkciji) sva 2. marca 1918 šla v pisarno sovjeta s prošnjo, naj prevzmne sovjet tudi zave-tišče, kjer srno stanovali in se hranili, v svoj delokrog. Zakaj oskrbnica »pitatelnega pimkta«, o kateri sem že pisal, je le preveč skrbela na naš račun za svoj žep. Komisar za vojaške zadeve Griinstein — mala a široka oseba verjetno po rodu Zid — nama je obljubil, da pride drugi dan v zavetišče k obedu. Oskrbnica je kje to zvedela, da sva se šla s Senčarjein pritožit iu predno je prišel Griiustein v zavetišče, sta bila tam že dva člana okrajne uprave. Povedali smo vse drug drugemu z oči v oči. Člana uprave sta očividno držala z oskrbnico, zakaj grozila sta, da s Senčarjem ne bova imela več službe v pisarni okrajne uprave. Vojni ujetniki Romuni, ki so prejšnji dan podpisali pritožbo j;lede slabe oskrbe, so »vzeli besedo nazaj« in krivili za vse — mene iu Senčarja. Ko sta člana okrajne uprave odšla, se je pripeljal v avtomobilu komisar sovjeta Griinstein. Oskrbnice še pogledal ni. Sen-čarju in meni je podal roko in samo z nama je jc>šteno rjzuzdanko, kako je pobledevala in se tresla, kot šiba i:a v. Ji, saj ie spoznala, da boljševik v ujetniku ne vidi več carskega sužnja, ampak polnopravnega državljana, »n da zato z boljše vik i rii šale. Crez dva dni je zavzel dve nailejiši soiii v zavetišču načelnik berdjanskili krasnogvardejcev. ki je izjavil, da se proti ujetnikom ne sine izvajati nobenega pritiska in se lahko svobodno kretnjo po vsem okraju. Samo iz okraja ne smeio. Naš spor z oskrbnico se je rešil na zelo zadovoljiv način Okrajna uprava se je sporazumela s sovjetom in komisarjem Voronkovim ur sklenila povišali itietti. Matjašiču in Senčarju mesečno oia-čo na IS5 rtibliev, s pristavkom, da moramo skrbeti za hrano in stanovanje sami. Sredi marca 1918 je i z d r-1 berd,anski sov;« d e značilni odredbi: 1. Vsi moški in ženske od 18 tO let naj se javijo, da pojdejo kopal okope ckr.g inesia. Izvzeti so samo tovarniiki delavci in u-l.v-betici pri raznih uradih. Plača 5 rubljev na d.-ia. 2, Ves papirnati denar mora imeti pečat sovieia. Brez pečata izgubi veljavo. Pri pečatenju se poberr 5 odstotkov za Sovjetsko republiko. Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevanje.) Mezdni koeficient/ nek v«: i »Mlini delavci 1........1 II. .......1.2 II I........1.5 I V........1.8 i ni delavci V........2.2 VI........2.5 VII........2.8 VIII........3.1 IX........3.5 sper i nižjega reda X........4.2 XI........4.0 XII........5 XII I........5.5 gpeiiulisti višjega reda XI V........6.2 XV........6.7 XVI........7.2 XVII........8 Te številke dovolj glasno pričajo o >enakosti<, ki jo je uvedel boljševizem, kajti plače se gibljejo od 30 do 800 Rubljev mesečno. S tem so prisiljene živeti mase * Koeficient, označuje plačo dotifnega razreda. Za delavca VIII. razreda je koeficient 8.1, to ne pravi, da dobi 8.1 knil 'oliko plačo kot delavec I. razreda. nekvalificiranih delavcev v nepopisni bodi, dočim nekaj malega »boljših« delavcev vsaj za silo izhaja. Srednja mesečna plača je znašala (v rubljih): za sovjet. nnme-Jčenee v mestih za industrijske delavce leta 1027 .... 74.6 .... 64.64 1928 ... . 80.6 .... 70.94 1930 .... 91.2 .... 83.30 Ze te številke kažejo, da se je plača dvignila leta 1927—1930 za 28%, draginja pa za 50-100% in še več, zaradi česar se je položaj v resnici poslabševal. Seveda se jia mezde ne more meriti samo po teh številkah, temveč jim je treba dodati še socialne ugodnosti, ki tvorijo v resnici tudi del plače. V tem pogledu je sovjetska Rusija zanimiva mešanica najmodernejšega napredka in najbolj nazadnjaškega suženjstva. Na prvem mestu je treba navesti številna okrevališča in sanatorije za zavarovance. L. 1931 je bilo izdanih zanje 96 milijonov rubljev, sprejetih pa vanje 900.400 oseb (90% delavcev), kar končno v razmerju s številom delavstva niti ni posebno veliko. Za ambulance za brezplačno zdravniško pomoč je predvideval proračun za 1. 1932 skupno 950 milij. rubljev, razen tega pa moramo upoštevati še državne izdatke za delavske stanovanjske hiše, za delavske kulturne naprave itd. Vrednost teh socijalnih ugodnosti znaša po sovjetskih cepitvah 24.4% mezde (zavarovanje 9.5%, izobrazba 5.2%, zdravniška pomoč 7.3% itd.. Spomladi 1. 1934. so sploh odpravili plačo po tarifi in uvedli plačo | jm) vrednosti dela. Ce pa kdo določene množine ne izvrši, [ se mu pa še odtegne od najnižje določene plače, j S o c i j a 1 n o zavarovanje Je obvezno in se ; razteza skoraj na vse delavstvo. Obsega podpore pri I porodu, pri smrti, ob bolezni, pri nezmožnosti za delo. RAZNO Zaušnico b> že lahko oddal. Blagajnik (davkarije z dežeie vrnivši-mu se izterjevalcu). To. kar ste oddali denarja. ;e manj, kakor bi mora'i izterjati. Ali je to ve. kar ste dobili?« Izterjevalec: »Gospod blagajnik, oddal bi vam labko še nekaj, ako je vaša želja — krepke zaušnice, ki sem jih dobil od kmetov v hribih « Avstrija, nekdaj in danes. Nekdaj tako mogočno in veliko Avstrijo je minula svetovna voj a zelo ponižala in zmanjšala. Skupna površina njenega ozemlia znaša sc-dai samo 32.352 štiriia-ških milj, Število prebivalstva pa 6,762.000; v tem številu je pa že za-popadeno število prebivalstva Dunaja, ki znaša 1,8600.000. — Po velikosti ozemlja je Avstrija trikrat manjša nego Jugoslavija po številu prebivalstva pa za polovico manjša od Jugoslavije. — Ženski spol je dandanes v Avstriji v premoči, kajti ondi je žensk za pet odstotkov več kot moških. Srečni in nesrečni zakoni. Neki profesor Hart- radio Vsak delavnik: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročilu. 13 Čas, obvestila 13.15 Plošče. 14 Vreme, borza. 19 Cas, vreme, poročila, spored obvestila Četrtek, 24. okt.: 18 Rormy jazr. 18.40 Slovenščina ra Slovence. 19.30 Nac. ura. 20 Kralj tdip, tragedija. 21-30 Keproduciran koncert. 22 Cas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 2'). okt.: II Šolska ura. 18 ženska ura. 18.20 Kmečki orkestri na ploščah. 18.40 Življenje naših tekstilnih delavcev. 19.30 Nac. ura. 211 Prenos- iz Zagreba. 22 Čas. vreme, poročila, spored. 22.15 Citraški trio Vesno — Sobota, 26. okt.: IS Radijski orkester. 18.40 Zunanji politični pregled 19.30 Nac. ura. 20 Literarno-glasbena prireditev 22 Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 27. okt.: 7.30 Cilji in pota kniet.ske nrosvete. 8 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.15 Vokalni in orgelski koncert. 9 Radijski orkester. 9.45 Versko predavanje. 10-Pre-mi" cerkvene glasbe iz stolnice. 11 Slovensle vojaške in narodne. 12 Napoved časa. objava sporeda. obvestila. .12.15 Plošče. 15 Radijski orkester. 16 O higiieni kmečke družine 16.15 Spominska proslava Simona Jenka. 18'Pesem n'(-.l:ne 1010 Nac. ura. 20 Napoved časa. poročila, obiava > \a-rt da. 20.15 Pevski koncert 20.45 Radij ik i 'o-ke-.te ■ 22 Napoved časa, vremena, poročila, o b: a . reda 22.15 Prenos iz nebotičnika. - Ponedeljek 28 okt.: 18 Zdravniška ura. 18 20 Plošče. 13.10 K-ilturna kronika. 19 30 Nac. ura 20 K-incert slov filharmonije. 22 Napoved časa. vre-menska napoved 22.15 Plošče. - Torek. 29 okt.: I! Šolska n-a 18 Dan našega osvobojen ' 18.20 Plofče. IS 11 filozofsko predavanje 19 30 Nac. vr 20 da-'.....o- lilerarna prireditev. 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, obiava sporeda. 2? 15 Plošča. 21 30 Angleške plošče. — Sreda 30. o!;'.: 18 0t> o-f ura. IS 20 Manca in oVoci iS 10 P.,-.v „.- • po.-lušalci 19 30 Nac. ura. 20 Prenos iz ljubil os> r-nega gledališča. — Na trr< lxsw vojnih žrtev oh Srči. tia S\i-lo goro in v Trsi. 3 dnevno potovanje z :>■ ; Imsi I. do tj. novembra. Prijave in vplačilu do 29. oktobru. Pojasnilu brezplačno. : i o božjem svetu . Ljubljana, Šeulpi b i-ka v« j:t tiira. r Sukno kaniflorn, ševjot in melton za moške obleke in zimske suknje nudi letos po zelo znižanih cenuh TPdovstn • nov TOVACiV ■ Btwt A • in ■ OBLEK. CeS|«> Št. tO. Poskusile in pfenričalte se tudi Vi» Ogromna izbira in zaloga ter najboljša kvalik iš , Pišite se danes po brezplačne vzorce in cenik n Duhovne vaje za dekleta se bodo oričele na Mrli Loki v soboto, 9. novembra zvečer in končale v sredo 13. novembra zjutraj. Za žene pa teden dni kasicie, torej od 16 do 20. novembra Osl" l.nina /a .ves čas zna- i 100 Din Kmalu se origlasite na naslov: Dom Brezmidežne, Mala Lo- I. h -•! ■ * rmčr-lat -j . » Poziv pevskim zborom. V začetku novembra •e Ivi vršil no >jei banovini narodno-obrambni dnu. Pozivam.' zbore, da povsod, kjer bodo po-zv.:tli. sodeluje io i pri akademijah i pri zboro-••auiili p i sjr.-rcdu, ki pa bodo izdelali krajevni :.il-o'i 1'ešini so primerne: Doktorič:. Naša bol (Pevec),-FerjančiČ: Oj slovenska zemliicu, Prelovec: Oj 1 .'.'b t'oh! (Pevec), Bajni-;: Koroški smo fantje; Tam či/ ".če bistra X i ia. Premrl: V Korolan! (P»vec) in poduinc, ki jih pevci znajo. Odbor P. Z. , Prosvetno društvo v Predvoru nad Kranjem prične svoje delo na odru v nedeljo, 27. oktobra z olvo-i'veZlatein telelu«, tudi zdaj ne bo razočaran. Najvljudneje vabimo. Vstopifina bo običajna. n Št. Jošt nad Vrhniko. Na željo ljudstva bodo naši igralci ponovili v nedeljo. 27. oktobra ob 2 popoldne v društvenem domu narodno igro s petjem v 6 dejanjih Ljubavni cvet je zamorjen'. Igra ie lena zaLo ste vgblieni v obilnem števili! n Domžale. Drain. odsek gasilske čele iz 'Vira bo vpiizoril v nedeljo dne 27. okt. ob 7 zvečer v Oodbenemu domu v Domžalah novo narodno igro s |«tjem v štirih dejanjih: -Za grunte. Pri prireditvi sodeluje tudi tamburaški orkester u Sv Gregor. .Črna žena« zopet straši toda to pol ne na Gorenjskem, ampak \ Slemenih. Igralci katoliške prosvete beelo priredili v n.deljo 27. okt. igro »Črna žena- . Igra je posnela po r.w-ni Domoljubovi povesti. Vabimo, da se v velikem številu udeležite te predstave. Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Restavracija »Šestica« toči izvrsten Opolo po 1(1 Din liter, čez ulico 9 Din lilcr. lord univerze zatrjuje, da so v obče najbolj srečni zakoni sklenjeni med ženinom v starosti 33 let, in med nevesto 2^1 let. Razlika starost' /,cne m.-d mož', ni naj bi bila 5 ali 6 let Zakonci poročeni v starosti 21 o z i " '< m a 19 let, v obče ne uživajo srečnega in zadovoljni ga življenja. Ve bo poginila samo brcva. Sledečo svarilno tablico je postavil neki ameriški kmet ob poti picd svojo hišo: Prihodnja moja krava zadeta od avtomobila, ne bo po-ginila sama. Dane« sem si omislil novo puško, torej avtomobili;.!!, pozor! P. B., lastnik kmetije. Pod smrlno kaz ijo prepovedana godba. Sloveči ogrski umetnik na godi Kdward Rcncnyi, živeč lela 1848., je večkrat ogrskim upornikom igral tako občutno in na-vdu.ševalno, da mu je avstrijska vlada pod smrtno kaznijo petkrat prepovedala nadalnje svira-nje. Treba pomagali.- Ali naj vam pomagam,« — vpraša stražnik nekega pijanca. — »Le dajte, za-držile hišo, da ae ne bo premikala, dokler ne vtaknem ključa v ključavnico. 202 007 delavsko« j v posebni slii-ki itd v primeru popolne in trajne ne-I zmožnosti za delo. povzročene z boleznijo, dobi zavaro-j vaner po IH ruliljev mesečno, pogrebnina znaša 16 rub-I Ijev. dojnina I rii Ii I je mesečno bolniška podpora je ! nižja nesjo It. pi v Nemčiji (1.21 rtib dnevno), Iirezpo-selna podpora je /.nasala. dokler so jo sploh dajali, po i 31 knpejk dnevno (si.oro štirikrat manjša nego v Nem-! čiji) itd., a draginja je neprimerno večja nego v ostali ; Kvropi. Ze poleti i I'.»iS je stal 1 kg moke 1.30 rul>., riž i 2.5H rtih., grah rtih., moška obleka 150—250 t ub., nio-i ški <"e\lji 2i) ruli itd. Za kolikor toliko primerno živ-i Ijenje Iii rabil samec najmanj 250 - 3ri0 rabljev, dobil pa ni niti tretjino lega. Dravinjski indeks je naraščal takole: L 1913 . . 100 I. 192-1/25 1.1022/23 . . 146 1.1927 Torej vsekakor jako slabo spričevalo za državo. Brezposelna podpora je bila nedavno sploh odpravljena. Proračun socijalnega zavarovanja, ki je strogo centralizirano, je zuašai 1929. leta 1258 milij. rubljev, I. 1931. pa že 2573 milij. Vse prispevke plačujejo delodajalci, zavarovancev je bilo pa 1929. leta 11.6 milij.. lela 1931 pa že 16.6 milij. O strokovnih organizacijah ( Profo-sojnzi ), katerih je 44. za različne gospodarske panoge, smo že govorili. One niso kakor v kapitalističnih državah. svobodne delavske bojne organizacije, temveč nekako orodje v rokah stranke in vlade za obvladovanje delavcev in za laže izvajanje diktature, zato je bil Trocki že 1. 1921 sploh proti njim, ker ni razumel Lenina, ki je dobro sodil, da morejo strokovne organizacije služiti tudi režimu in če treba proti koristim delavstva kot nekaka delavska policija. Tega ni mogel pogoltniti njih n stvaritelj in dolgoletni zaslužni voditelj Tomskij, zato i je moral z. nastopom načrtnega gospodarstva nujno iz-j giniti. Ker se ne smejo udejstvovati v boju za delavske | pravice in koristi, jim je odkazal Stalin razne druge | naloge, med drugim tudi urjenje \ streljanju, delo v j :Orfoaviahiiini" ild., zlasti imajo pa namen s pestro dru-J štveno kulturno-zabavno delavnostjo vtepati delavstvu v glavo materialistični komunizem. Od izobražencev uživajo iste predpravice kol delavci le i n ž e n j e r j i in tehniki, kajti na njih končno sloni izvedba vseli sovjetskih gospodarskih načrtov, zato so bili boljševiki primorani dovoliti jim najdalekosežnejše ugodnosti. Tzprva so upali izvesti svoje, gospodarske načrte predvsem z domačimi strokovnjaki, ker pa strokovna izobrazba ogromne večine domačih inženjerjev daleč zaostaja za izobrazbo inozemskih, skušajo s knežjimi plačami (od 3 do 5000 dolarjev letno) in z uprav izjemnimi ugodnostmi privabiti čim več leh (zlasti ameriških), ki so jim res zgradili že prava tehnična čuda. število tujih strokovnjakov cenijo v Rusiji na 10.000. Deloma jih je privabil tja kruh. deloma pa mik ogromnih zgradil, ki jih imajo tam priliko izvrševati kot nikjer drugod na svetu. Toda marsikdo je bil za svoje napore nagrajen že tudi s — kroglo (glej poglavje o pravosodstvu). ("'e bi inozemci danes zapustili Rusijo, se zruši ,tisti trenutek vsa komunistična industrijska stavba. Z a p os 1 e n j e'ž en je v sovjetski Rusiji, kjer .je žena v prav vseli pogledih popolnoma izenačena z možem, silno napredovalo. Ze leta 1931 so tvorile ženske 30.7% vsega industrijskega delavstva. Največ je zaposlenih v tekstilni industriji, kjer so tvorila leta 1931 63.6") vsega delavstva,,ninogo pa tudi v lesni (2(1.3%), v kovinski (14.9%) in celo med rudarji je 10.5% žensk. V zadnjih Ireli letih se ie to število v vseh panogah še jako dvignilo T.rdka F. i. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 23 iporota cen) oemu o^ii.HSvu. da je vsemu cn»-Eutakturiičoiu. motnemu in konfekcijskemu dapa globoko Ertižalu cene Po ?g tega [Ji je uvedli tudi ceneiše Jir. 76 .-m . . » 5"50 Rjava ko: tenira. Jsr. 76 cm ..... » 4 50 Bela konten'na in Sifoni ..... » 5-50 Tskovine ta predpasnike Din 6. 8. naiho'jia 10 — Sol. eno Maje za Jamske obi-ke Din 18, O. it'— Bia^o ia piaš,'e :n kostna e Sir. 130 fin !> n S ••— Vse te vrsle b.ago v kvalitet* dotro t*«- lahko kupite <\1 kos* v p ijubni količini — Vabimo V s k nakupu v naš t > r j k . k), r -e tK«t-» orepriiaii o .to reai bla^a :n otikib e-nah. Mali oglasnik \saka 1ro! na vrst c- ah o* proaloi , elp »t: etikr»< Din t Vamroiki .Domoljuba" pla.-aji samo polovic® »ko kupujete kmetijske po ."rebšfine ali prodajajo svoie pridelke si i.vejo :xvlo* ozirnrae obrtniki i»on>o.*nil;r». tii va in .'k robe Pristojbina za s?sa'e sgSasa a plaftsje naprej. Zimski sBčajiži j Išfrm OBsajiiO 3 -MX>J - Din ia ,i. v r-? te. t-i . v sj.Vkn; i-ba r.j■. 1 rn-st t. n.iva h i'. '•' -a i mlje K r pehoti d.'bi sltnovanje n m.i t-reskrbim ?taiii' P «.: beuio lev juba (-o 1 ! ; od Kranja: «•:•=>» IS5 Da .1-bre ob , ke .: n n ter »s-. :r.: < biačia lh>- cer, n.»b ir; l're- s.er u, ?v i e ra c Predeš cs^srvs ' v-. Bi o- v!;, ni. ž v;!io, Bfap. v oo ti. t.: i ca ' - . V " in; T r-1' h-• • a V >\\'C V-iiVa Loka. I šivaias stfsia »Piaff •. i»r.sv; i krof ni .•'Hit om . kro-t»šsi - s«, r-j o*>.a -rni lSvO ti n rroism. KU icina -t* L cv fifOšfcrga »ijiBB srirf - ,-m take . Vsa oskrba v {s J; A\-..tij B i. Vik 7. S p lira- c. :r: L-sb:ji-; ll liri *ra ki veča sppej- 3 --m tjk..j. Rr»cs :c s*.■■■ - ■ i ri t;i 1.s: C«:s . Kar. ss cc-rca Ušli!.: Mairerem ce. -t sKaloite ia :ni.ne ta -adje :-'uie ia brane. !• M sranieVv.ho in i v i skit krmo, jermena. -te-ii tnke. 5ei<»zae <■<'. vodovodne kv črt ji ke vol m cc' nteo. ve-s -ta. t ni in i?r jal. i:u i i r,a n-=,e IvrJka FF.šr!pica,Lis&!ii8i O .sr>>s»eUks » i Z , fs i>,.lrebšf:in u ei Te.o. m f kaftvo n saijarstvo - v kup -t.-r-£ i-ieia ir. Jra-fi!" Ma, M>nop,ina lai.ta ra.str .. \ v;i-gj jiib k.".f,c in vr. c tif;«. p-reda Bn n aii rtiic« Za .v Ifviši^i mmii z'- .i:: 5j: i s'"cibc. n _ i-izt Of j iz. p> j ic r jenca tak,:; s?rej-tri Pete?'« i leat ow*i >:o j i.-c >?•.-><■-n»< ca ! ' *, t ' sha tol 1 spmt !'!5? '»M. 1-ir.i' .....—— 'i S- T. 1.bbri I.' -- " . _ ctrsi. ,-Ma Iasel ® -« -r arrrt-H krste Trst — 5- fcizef.its. rw ; SfMaauatSab. ' ; BBUliit. ■ sfs rrrt ;Ti* i !ašlm odjemalcem K« pridete t Ljabljan«. nas »e boite rel našli » deiedaaji trgariai v Preieraori u|, 7 Preselili $1110 vtaio prodajalno i*mo' nekaj karaksr dale* r la.lna hii» r Seleaburjtofi «1. 7 nasproti Glavne Prizadevali si bomo, da Vas Se bolje In Se ceneje po-strežemo kot do sedaj. V velikih Izložbah si boste lahko ogledali naie Čevlje, ker Je pred trgovino širok hodnik. te stopite v trgovino. Vam radi pokažemo ln pomerimo vsake Cevije, rte da bi j 11 s morali vsled tega kupiti. Vestno in strokovnjaško Vam bomo svetovali, katera obutev najbolje vstreza VaSIm potrebam, Vašemu poklicu, VaSI nogi in VaSemu žepu. Za malo denarja pri nas obujemo vso Val o družino. Pri nas dobite dobre In trpežne nogavice. Če Vas pečejo noge, fe imate kurja očesa ali zarastle nohte. Vam izučen strokovnjak brez bolečin to odstrani. Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge In da ste dobro in poceni obuti, dobile pri nas. Strokovnjaki smo, zaupajte nam. Služimo narodu. Obilne m- r na-i o«n prodajalni. Ljubljana Nasproti Glavne poite m in um\m registrevaoa udni.-a i atom-.^tKi za\eto v Kamniku Šjtna š ev. 22 (v astnl hiši) Hraailne vloge obrestuje po dogovoru do 5* Jaas;.. .ert,r*:.» »rej«*« ,fth ,!»„. ] Saue geiM: jarcae, breze*he. iiiifhe <^aij« HJoi ia «e(eitod tem kai u ^ •.. v.;jic«i Sever & Komp., Ljubljana 0 -i:«;-, etssj cesta 5 V vsako rn »Ocmo!|ufea;v'| mi mi, mi m mmi mu mat in, K>5ie*t ii eoc .rtti J* 2» 1 ««■«o twVa.rsc Sai« C««- 0». Grtfarij Ptijak not rozine in ®mn Vse iproSiitc kje dobim lep modern Kio&uh aH kepico. oblik* T v-novrštce ks.Aovctfti pri Bogata). Ljubljana. Stari trg 1* Urednik: Jcti KmBiel«