Št. 29 (1980) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 23. julija 1987
Cena: 300 din
13. februarja 1975 je.bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Zapustili so vzorne nasade
Milan Kneževič je po ogledu čestital brigadirjem za opravljeno delo
BIZELJSKO — BREŽICE — V Slovinovih vinogradih na Bizeljskem so brigadirji iz Idrije, Tolmina in iz Čoke v Vojvodini končali lani začeto obnovo. Na devetih hektarih, ki jih je uničila pozeba, so od 29. junija do 16. julija postavili okoli 5 tisoč betonskih stebrov, nad 400 sider in razvlekli 158 kilometrov žice.
Dobro organizifano delo je spodbujalo delovno vnemo in pri Slovinu so bili prijetno presenečeni nad rezultati. Sadove brigadirskega dela sta si v petek ogledala predsednik komiteja za kmetijstvo SRS in Milan
Kneževič in predsednik sozda Slovin Ivo Marenk.
Direktor delovne organizacije Ivan Živič je povedal, da brez brigadirskega sodelovanja letos ne bi mogli opraviti vsega dela. Stebre bi lahko postavljali šele prihodnje leto.
Velik delež obnove sloni na
prostovoljnem delu in kolektiv ima letos sedem udarniškihdni. Samota-ko so lahko pravočasno posadili trto. Največji uspeh obnove je, da so v nasadih podvojili število trt in jih imajo zdaj okoli tri tisoč na hektar. Zamenjali so tudi sorte. Cepljenke so uvozili iz Nemčije.
V obnovljenih nasadih bodo poslej pridelovali kakovostno grozdje za buteljčna vina, beli in modri pinot, renski rizling in schardonay, ki so veliko slajša od rumenega plav-
&
RUS IN AMERIKANEC Z ROKO V ROKI — Pionirji ne poznajo ne sovraštva ne oboroževalne tekme, izražajo globoko željo po miru, svobodi in srečnem otroštvu. Na sliki: Na otvoritveni slovesnosti je »mlade ambasadoije svojih dežel« pozdravil Jože Smole, predsednik republiške konference SZDL Slovenije(Foto: Janez Pavlin)
Želijo mir, svobodo
V Dolenjskih Toplicah gostujejo pionirji iz 19 držav in jugoslovanskih republik in pokrajin
DOLENJSKE TOPLICE — Na prostoru doma slovenskih pionirjev pod partizanskim Rogom se je ob prisotnosti številnih gostov, uglednih družbenopolitičnih delavcev republike in občine v petek zvečer slovesno pričel 12. mednarodni tabor prijateljstva otrok, na katerem se je zbralo kar 130 otrok iz Angole, Belgije, Bolgarije, Čehoslovaške, Finske, Francije, Gvatemale, Italije, Kube, Madžarske, NDR, Norveške, Poljske, Portugalske, Sovjetske zveze, ZDA, ki so se pridružili pioniijem iz vseh naših republik in pokrajin.
Jugoslovanske petčlanske delegacije so že teden dni prej prišle iz Foče (BiH), Žabjaka (Črna gora), Zaboka (Hrvaška), Štipa (Makedonija), Bora (Srbija), Titove Mitroviče (Kosovo), Subotice (Vojvodina) in Sežane (Slovenija).
Udeležence in goste je najprej v imenu organizatorja pozdravila Zora Tomič, predsednica Zveze organizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije, slavnostni govornik pa je bil Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije. Otroke, ambasadorje dežel, je v daljšem nagovoru pozdravil v tekoči angleščini, ruščini in francoščini, zatem pa je dejal: »To priložnost bi rad izrabil za poziv vsem ljudem, ki v srcu dobro mislijo,
Dan skupne
Včeraj je minilo Šestinštirideset let od takrat, ko je roka upornega slovenskega človeka sprožila prve strele proti okupatorjem. To je bil začetek oborožene vstaje na Slovenskem, dejanje, ki je v nadaljevanju privedlo do nacionalne in socialne osvoboditve našega naroda. Odločitev za oborožen boj je bila tudi ena najveličastnejših v vsej skoraj tisočpetstoletni zgodovini našega naroda. Danes lahko smelo trdimo, da nas je prav ta odločitev zapisala med žive evropske narode 20. stoletja, pa čeprav smo morali zanjo plačati ogromne žrtve, saj smo izgubili desetino prebivalstva. Toda v to dejanje smo šli zavestno, pokončno, z vsem človeškim dostojanstvom, predvsem pa smo šli pripravljeni. Oboroženo vstajo sta ves junij in večino julija 1941 pripravljali KPSin OF. Stednjaje oblikovala tudi program, ki gaje še isto leto izrazilo znamenitih devet točk, sprejetih na zasedanju vrhovnega plenuma OF. Program je obsegal najnaprednejše težnje slovenskega naroda v tistem izjemnem času: boj za izgon okupatorjev in osvoboditev dežele, združitev vseh Slovencev, obnovo Jugoslavije, vendar na novih temeljih, pristno ljudsko demokracijo, samoodločbo v urejanju notranjih in zunanjih odnosov slovenskega naroda in drugo. Ker je OFin NOB spodbudila KPS. ki je kot avantgarda delavskega razreda imela za strateški cilj . socialno preobrazbo družbe, je imel narodnoosvobodilni boj revolucionarni značaj. Dejstvo, da so se vključile množice, pa mu je dajalo demokratični značaj. Še marsikaj bi lahko omenili, vendar pa naj samo še poudarimo, da dan vstaje, ki ga praznujemo vsako leto, nikakor ni in ne more biti samo praznik borcev, marveč je to, kot sledi iz prej povedanega, naš skupni vseslovenski praznik. Dan, ko se s ponosom spominjamo svoje velike, usodne odločitve.
I. ZORAN
ca, laškega rizlinga in drugih sort, ki so prej rasle na istih pobočjih.
Tudi Milan Kneževič je menil, da je zadnji čas za preusmeritev na sladke sorte za vrhunska vina. Bil je prijetno presenečen nad vzorno opravljenim delom in brigadirjem je zanj izrekel priznanje. To dokazuje, da brigade niso preživele, da imajo mladi ogromno volje za to, da naredijo nekaj koristnega, nekaj, česar stroji ne morejo.
Ta teden seje lotila dela v vinogradih druga izmena. Tudi ona bo postavljala stebre in napenjala žico ter dokončala obnovo na devetih hektarih na območju Sromelj.
J. TEPPEY
IMKaStiS ; » .
C'
ZGLEDNO OPRAVLJENO DELO — Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič med ogledom Slovinovih vinogradov, v katerih so delali brigadirji zvezne akcije Gorjanci 87. (Foto: J. Teppey)
Novoles brez rdečih številk
Prvo polletje 1987 je Novoles kot celota zaključilz nekaj ostanka dohodka — Izvoz ___________Se	povečujejo	—	Prodajne	akcije	za	večji	iztržek	doma____
NOVO MESTO — Pred štirinajstimi dnevi smo že poročali, da so v Straškem Novolesu prepričani, da bodo prvo polletje 1987 poslovali brez izgube. Prvi podatki o polletnem gospodarjenju, s katerimi je v. d. predsednika KPO Novolesa Vili Pavlič pretekli torek seznanil tudi novomeški občinski izvršni svet, so to potrdili. Izvozne temeljne organizacije so sicer imele za 1,85 milijarde dinarjev izgube, Novoles kot celota pa 40 milijonov plusa.
da bi v prihodnje še bolj spodbujali vse oblike množičnega gibanja proti oboroževalni tekmi, proti uporabi sile v mednarodnih odnosih, za mir, predvsem pa za enakopravno mednarodno sodelovanje in resnično demokratizacijo mednarodnih odnosov. Pri tem je tudi naše mirovno gibanje sestavni del boja proti mednarodnemu, ekonomskemu in finančnemu izkoriščanju ter prizadevanju za uvajanje nove mednarodne ekonomske ureditve,« je med drugim poudaril Jože Smole.
Zanimiv program so zatem izvajali pionirji jugoslovanskih republik in pokrajin, eno od točk pa soprispeva-li tudi gostje iz tujine. Udeleženci tabora bodo pod šotori ostali do 29. julija. V tem času bodo delali v ustvarjalnih delavnicah in spoznavali lutkovno, likovno in glasbeno ustvarjalnost, ob tem pa razvijali še športne aktivnosti. Obiskali so že Bazo 20 in partizansko bolnišnico Jelendol, Ljubljano, Bled in Bohinj ter Postojno, Lipico in Portorož, jutri pa bodo na ogledu Novega mesta in njegovih kulturnozgodovinskih znamenitosti. Zadnji izlet bo v Titov rojstni kraj Kumrovec, Trebče in Kostanjevico na Krki.
J. PAVLIN
V prvih šestih mesecih so v Novolesu naredili za 8 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, produktivnost so povečali za 4 odstotke in ustvarili skoraj 36 milijard celotnega prihodka. Celotne zaloge jim je v tem času uspelo znižati vrednostno za 13odstotkov,znižujejo jih še naprej. Pri tem si bodo pomagali s projektom informatike, s katerim bo tekoč pregled nad proizvodnjo, prodajo surovinami itd. V šestih mesecih so izvozili za 12 milijonov dolarjev, kar je 14 odstotkov več kot lani, v tretjem tromesečju nameravajo izvoz še precej povečati. Izvažajo še vedno z izgubo, vendar so trdno prepričani, da bi bil umik s tujih trgov huda napaka. V Novolesu živi od izvoza več kotpolovicade-lavcev in ker Jugoslavija brez izvoza ne more preživeti, še kar upajo, da mora priti čas, ko bodo izvozniki za izvoz stimulirani, ne pa nagnani vanj kot sedaj. Še kar pričakujejo ukrepe ZIS za pospeševanje izvoza in hitrejše izplačevanje izvoznih stimulacij.
Likvidnostni položaj je v Novolesu vendar nekaj lažji, kot so ga pričakovali za 15. julij, ko je zapadlo v plačilo 2 milijardi dinarjev obresti za kratkoročna posojila. Banke jim gredo namreč v vseh pogledih (tudi v dolžini kreditiranja priprave izvoza, kjer vendar upoštevajo Novolesov
BOGATO
ARHEOLOŠKO
NAJDIŠČE
METLIKA — Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine je končal izkopavanje halštatjke gomile na Hribu v Metliki. Gre za zelo bogato gomilo, v kateri so odkrili prek 80 ilirskih grobov s pomembnimi najdbami.
šestmesečni proizvodni ciklus) bolj na roko, odkar je videti, da številni Novolesovi notranji ukrepi na vseh področjih za ponovno pozitivno poslovanje (novomeški občinski izvršni svet jih je ugodno ocenil) le dajejo rezultate. Na njihovo pomoč in sodelovanje računajo v Novolesu tudi v bodoče.
Velike težave, ki jih imajo, ker kljub temu, da imajo skoraj petkratno pokritje uvoza z izvozom, plačila uvoza zaradi znane devizne situacije države stojijo, rešujejo s posebnimi aranžmaji, kooperacijskimi pogodbami in podobnim, oprejo se lahko, skratka, le na lastne sile in iznajdljivost. Da bi vsaj delno povečali prodajo izdelkov na domačem trgu, ki se pač ne ozira na želje in točke v sanacijskem programu in kar pada, bodo na posameznih
območjih speljali razne prodajne akcije, vedo pa, daje največja možnost za večjo prodajo doma kreditiranje le-te. Za to bodo sčasoma morali zagotoviti kaj denarja, posebno še, ker se bodo z dvigom cen, ki so bile sedaj pol leta enake, prodajne težave doma verjetno še povečale. Ne morejo pa doma prodajati pod ceno.
Z. L.-D.
NOV DOM GASILCEV V VELIKI LOKI
VELIKA LOKA — Gasilsko društvo Velika Loka je v nedeljo sklenilo praznovanje 80-letnice s pomembnima pridobitvama. Odprli so nov gasilski dom, za katerega so opravili več kot 6.000 delovnih ur in prek 550strojnih traktorskih ur, krajani pa so prispevali denar in gradbeni material. Naložba je ovrednotena na okoli 40 milijonov din. Loški gasilci so dobili tudi novo avtocisterno, ki so jo delno plačali sami, večji delež zanjo pa je prispevala trebanjska SIST za požarno varnost.
Škoda padala z neba
V vinogradih v metliški občini, ki jih je prizadelo neurje s točo, bo pridelek manjši od 30 do 90 odst.
ALKOHOL ŠELE PO OSMI URI?
NOVO MESTO — Poročali smo že, da so nekateri novomeški gostinci predlagali, naj bi prepoved točenja pijač veljala do sedme, ne pado osme ure zjutraj. Na to sta odbor za boj proti alkoholizmu pri predsedstvu OK SZDL in svet za vprašanje delovnih in življenjskih razmer pri občinskem sindikalnem svetu reagirala z zahtevo, da se prepoved podaljša do devete ure, da se kazni za kršitve stopnjujejo vse do odvzema Obrtnega dovoljenja oz. prekinitev delovnega razmerja. V postopek za spremembo odloka pa bo šel predlog izvršnega sveta, naj bi bilo točenje in po novem pitje alkohola prepovedano tako kot doslej, do osme ure, stopnjevanje kazni pa je predvideno že v samem postopku, vendar ne izguba dela ali obrtnega dovoljenja. Prodaje alkohola na bencinskih črpalkah z odlokom ne morejo prepovedati.
METLIKA — V ponedeljek, 13.7-, med pol deveto in pol deseto uro zvečer je metliško občino zajelo močno neurje, ponekod tudi s točo. Dva dni zatem si je posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni svet, ogledala to območje in ocenila škodo.
Toča je prizadela vasi Jugorje, Sela, Ravnace, Hrast, Škemljevec, Božič vrh, Berčiče, Berečo vas, Dragomljo vas, delno Gornji in Dolnji Suhor, Bušinjo vas, Lokvico, Trnovec, Bočko in Krasinec; drugi val pa Kamenico, Plešči vrh, Repico, Krmačino, Babino goro, Rakovec in Repičevo drago. Največ škode je v vinogradih, toča je prizadela 150 hektarov vinogradov, in sicer od 30 do 90 odst., ocenjujejo, da bo zato pridelek grozdja manjši za 720 ton, kar znese po ceni 350 dinarjev za kilogram grozdja 252 milijonov dinarjev. Od poljščin je največ škode
SREČANJE Z ZDOMCI V BREŽICAH
BREŽICE — Koordinacijski odbor za stike z delavci na začasnem delu v tujini prireja v soboto, L avgusta, športno tekmovanje med ekipami slovenskega kulturnega društva Mura v Besigheimu, delovne organizacije Mura iz Murske Sobote in občine Brežice. Pomerile se bodo v kegljanju, streljanju (moški in ženske) in v malem nogometu (moški). Udeleženci športnega srečanja se bodo ob devetih dopoldne zbrali na grajskem dvorišču v Brežicah, kjer jim bo izrekel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Stane Ilc. Pred začetkom tekmovanja si bodo ogledali še Posavski muzej.
Po prehodnem poslabšanju v petek bo v nedeljo zopet lepo vreme.
utrpela koruza, ki joje toča prizadela na 200 hektarih, in to od 30 do 100 odst. Pričakovani pridelek bo za 780 ton manjši, škoda pa znaša 78 milijonov dinarjev. Pšenica je prizadeta na 100 ha, uničenega je 30 odst. pridelka ali 120 ton, škoda pa znaša 14,4 milijona dinarjev. Škoda na ostalih poljščinah znaša 7,36 milijona dinarjev. Poleg tega je neurje povzročilo še za 60 milijonov dinarjev škode na komunalijah, največ na cestah. Tako skupna škoda znaša 411,36 milijona dinarjev.
Na izredni seji metliškega izvršnega sveta je beseda tekla o čim hitrejši odpravi posledic škode ter o pomoči prizadetim. Strokovna služba pa predlaga takojšnješkropljenje prizadetih vinogradov s fungicidi, da koruzo s prizadetih njiv silirajo z dodatkom trave in da na teh njivah dosegajo krmne rastline. Najbolj prizadetim kmetom naj bi odpisali davek na dohodek iz kmetijstva, pomoč naj bi dali iz sklada za intervencije v kmetijstvu, občina pa naj bi zaprosila za pomoč iz republiškega sklada za elementarne nesreče.
A. B.
Novomeščani bodo zastopali Jugoslavijo
Pet pionirjev novomeških osnovnih šol bo14 dni na taboru miru in prijateljstva v Belgiji
NOVO MESTO — Petčlanska delegacija pionirjev novomeških osnovnih šol z dvema mentorjema bo od 8. do 22. avgusta zastopala Jugoslavijo na mednarodnem srečanju pionirjev v taboru nedaleč od Bruslja. Tja bodo odpotovali na povabilo združenja pionirjev Belgije in belgijskega gibanja Kessel-Lo. Pokroviteljstvo je prevzel IM V, ki bo za novomeško skupino poskrbel za prevoz.
Pionirski tabor, ki bo družil pionirje iz več evropskih in drugih držav in se imenuje srečanje miru in prijateljstva pionirjev, bo imel nadvse zanimiv program. Tako so v njem številni obiski,-izleti, igre, kulurne prireditve in prijateljska srečanja. Vsaka od držav bo imela tudi svoj nacionalni dan. Novomeščani bodo predstavili Jugoslavijo v pesmi, plesu in besedi, njene lepote, zgodovino pionirskega gibanja, samoupravo, pionirski tisk, kulinariko in še marsikaj.
Na vse to j ih pripravlja mentorica Branka Moškon, ki je za to potovanje izbrala najprimernejše pionirje. V novomeški delegaciji so Drago Cerovšek, Petra Ostanek, Janez Pust, Katarina Kralj in Leticia Jebuah. Z mentorico Moškonovo potuje tudi prevajalka, študentka francoščine Nataša Hočevar.
J. P.
TOČA NE PRIZANAŠA — Neurje s točo je prejšnji ponedeljek prizadelo metliško občino in naredilo veliko škodo zlasti v vinogradih, v četrtek pa seje vsulo nad delom Novega mesta in ledeno zrnje je obležalo še tri ure po neurju.
SREČANJE DELAVCEV IMV PRI MIKLAVŽU NA GORJANCIH
NOVO MESTO — Po nekajletnem premoru se bodo delavci Industrije motornih vozil ponovno zbrali na tradicionalnem, tokrat 9. srečanju pri Miklavžu na Gorjancih. Na srečanju, za katerega je pripravljen kulturni program, vezan tudi na praznik dneva vstaje, bodo podeljena priznanja delavcem, ki praznujejo tridesetletnico dela v IMV. Vse, kisejimželitevpraznova-nju pridružiti, vabijo k Miklavžu v soboto, 25. julija 1987! Ta dan bo v času od 7.30 do 11. ure zaprta cesta v smeri Miklavž—Gabrje in od 17. do 20. ure v smeri Gabrje—Miklavž.
v dni V' .• i	:■ .">vMhvLv -4*'
ŽETE V V BELI KRAJINI — V obeh belokranjskih občinah so začeli žeti pšenico v začetku prejšnjega tedna, če bo vreme ugodno, bi morala biti žetev končana te dni. V vsaki občini žanje po 25 kombajnov . Letošnja obveznost metliške občine do skupne slovenske kašče znaša 610 ton. črnomaljske pa 520 ton pšenice. Pridelek bo vsekakor boljši kot lani, v metliški občini ocenjujejo, da bodo pridelali povprečno 4, v črnomaljski pa 3 tone zrnja na hektar. Posnetek je z žetve v Mestnem logu pri Metliki.
Tudi smeti terjajo načrtno delo
Sevničani bodo sovlagali za sanitarno deponijo pri Krškem — To je bolj smotrno ____________kot	izgradnja	lastnega smetišča na Konjskem
SEVNICA — Kam s smetmi, je marsikje vse pogostejše vprašanje. Občine največkrat rešujejo te probleme sproti in kratkoročno, ie zase, ponekod pa niso niti malo sebični in puščajo smeti kjerkoli in komurkoli. Najveijetneje taki mislijo, da je varstvo okolja le stvar ekologov.
V sevniški občini so se lotili zagate bolj celovito in načrtno. Že v družbenem planu občine za obdobje od 1986 do 1990 so predvideli, da bodo do leta 1987 za vsa večja naselja organizirali odvoz odpadkov, do prihodnjega leta pa naj bi se opredelili do regionalne deponije za zaledje s 50.000 prebivalci. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je smotrna izgradnja smetišča za 70.000 ljudi, toda skrb za čisto okolje ne sme imeti nizke cene, zato so tudi manjša smetišča sprejemljivejša kot nikakršna.
Sevničanom je leta 1981 zagodla sanitarna inšpekcija, kije prepovedala odvažanje smeti in odpadkov na Gmajno med Jugotaninom in Savo.
Poplave so pošiljke iz sevniškega divjega smetišča odnašale nepriza-
• Potreba po urejenem odlagališču se bo povečala še z izgradnjo HE Vrhovo in ostalih stopenj spodnje-savske verige, zato bodo skušali vključiti' v reševanje te problematike še investitorja elektrarn, ki mora zagotoviti primerno sanitarno deponijo za odlaganje naplavin. Vsekakor bo za Sevničane to precejšen zalogaj, zato že prihaja občinska komunalna skupnost s predlogom za uvedbo prispevka za razširjeno reprodukcijo ob ceni komunalnih storitev, in sicer po 25 din na ceno za kubik porabljene vode in kubik odvedene vode. (v obeh primerih za naložbe v obnovo in novogradnjo vodovodov in kanalizacije), 5 din pa na ceno kvadratnega metra površine za odvoz smeti. S tem denarjem naj bi kupili tudi specialni smetarski tovornjak.
nesljivo, ne oziraje se na občinske niti na republiško mejo. Od leta 1981
torej Komunala Sevnica odvaža komunalne odpadke iz Sevnice in Bo-štanja na sanitarno deponijo v Starem Gradu pri Krškem.
Letos so to smetišče že prenapolnili, zato je občina Krško sklenila, da ga bodo postopoma razširili. Vrednost vseh del znaša 81 milijonov din, v tej prvi fazi, ki bi za dve leti podaljšala življenje smetišču, pa naj bi Sevničani primaknili 15 milijonov din. 6,75 milijona din stroškov naj bi potemtakem krila Komunala, 8,2 milijona pa je obveza gospodarstva oz. industrije. Tudi sevniški občinski izvršni svet je ocenil, da je boljša rešitev sovlaganje v krško smetišče kot pa naložba v lastno smetišče na Konjskem.
P. PERC
OBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC
TRŽIŠČE — Na nedeljskem tretjem občinskem /tekmovanju koscev in grabljic v Tržišču, ki gaje pripravil aktiv mladih zadružnikov pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata, so se v konkurenci koscev najbolje odrezali Cvetko Aupič (Vrhek) pred Dragom Fricem (Tržišče) in Francem Povšetom (Vrhek). V ženski konkurenci je zmagala Fanika Aupič z Vrha pred Minko Vidmar iz Gabrja in Marijo Povše z Vrhka. Vsega skupaj je nastopilo 26 koscev. Pri grabljicah sije največ točk prislužila Vera Rutar s Spodnje Vodove, druga je bila Fani Aupič (Vrhek), tretja pa Jožica Dornik iz Gabrja.
C
Naša anketa
J
nja za delo. Prejeli so jih: Martin Tršinar, Jože JuršiČ, Alojz Kastelic, Franc Banič, Alojz Kobe, Jože Bačar in Stane Gosenca ter predsednik sveta in tajnik krajevne skupnosti. Razdelili so še več praktičnih nagrad. Prireditev so s slavnostnega odra, okrašenega med drugim z napisom »danes cesta —jutri telefon«, prenesli na veseliščni prostor, kjer je organiziral zabavo mladinski aktiv Jurna vas.
L. M.
Na proslavo po novi cesti
Praznik krajevne skupnosti Podgrad — Nova cesta
JURNA VAS — Tukaj so prebivalci krajevne skupnosti Podgrad preteklo nedeljo praznovali krajevni praznik, ob katerem so predali namenu asfaltirano cesto, dolgo 1800 metrov. Cesta je krajane tesneje povezala s sosednjo krajevno skupnostjo Birčna vas, ki je tudi asfaltirala kilometer dolg odsek.
O pomenu ceste, za katero so združili sredstva občinskega sklada za nerazvite, skupnosti za ceste in krajevnega samoprispevka, je na nedeljski slovesnosti spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Podgrad Jože Gazvoda. V imenu občinske konference SZDL je navzoče pozdravil Dušan Jarc, ki je poudaril delovno vztrajnost domačinov in pohvalil vse, ki so se trudili s cesto. Na proslavi, s katero so se krajani spomnili tudi letošnjih zgodovinskih obletnic, so v kulturnem programu nastopili člani moškega pevskega zbora Ruperč vrh pod vodstvom Petra Ciglerja in učenci podgrajske osnovne šole.
Med nastopajočimi so obiskovalci prireditve posebej prisrčno pozdravili recitatorko, ki se je z verzi domačinke zahvalila za cesto, in mladega harmonikarja.
CESTA ODPRTA! — Tako je šel na dvoje trak na cesti Koroška vas—Jurna vas. Prerezal gaje predsednik gradbenega odbora Jože Kastelic. Z novim odsekom imajo v krajevni skupnosti Podgrad prek 6 km asfaltiranih cest, ki sojih uredili v petih letih. (Foto: L. M.)
Vendar mlekarna v Novem mestu?
Načrti Ljubljanskih mlekarn za nov obrat na Rudniku ponovno prebudili dolenjske želje in napore za lastni mlekarski obrat
Na proslavi je Jože Piletič, predsednik krajevne konference Socialistične zveze v podgrajski krajevni skupnosti, podelil prizna-
TRNOVŠKI GASILCI ZA DOM IN OPREMO
TRNOVEC — Trnovski gasilci bi si radi ustvarili primerne razmere za uspešno delo, zato potrebujejo še precej opreme, zgraditi pa nameravajo tudi svoj dom. Pomoč pričakujejo tudi od sevniške občinske gasilske zveze, toda sami ne stojijo križem rok. Ne ravno majhen korak na poti k uresničitvi končnega cilja je tudi veselica z bogatim srečelovom, ki jo trnovski gasilci prirejajo v soboto, 25. julija, ob 18. uri pri Kraglovi zidanici. Igral boansambel Dobri prijatelji.
NOVO MESTO — Izgradnja mlekarskega obrata v Novem mestu, ki bi dolenjska potrošniška središča oskrboval s konzumnim mlekom, sezonske presežke mleka pa predeloval v trde sire, je bila zapisana v novomeških občinskih planih v dveh prejšnjih srednjeročnih obdobjih. V sedanjih je ni, ker Ljubljanske mlekarne nikakor niso hotele nič slišati o tem, da bi decentralizirale svojo proizvodnjo in da bi postavili takšen obrat na tem koncu Slovenije.
Da bi bila mlekarna v Novem mestu povsem upravičena, ni dvoma, to potrjuje tudi nedavna študija mariborskega ekonomskega centra, narejena po naročilu novomeške kmetijske zadruge. Lani je bilo na širšem območju Dolenjske odkupljenih 42 milijonov litrov mleka. To območje je tako pridelalo kar tretjino vsega mleka, ki ga predelajo v Ljubljanskih mlekarnah. Vsi podatki tudi kažejo, da s prodajo mleka iz novomeškega obrata na tukajšnjem območju ne bi bilo problemov.
Novomeška mlekarna naj bi se vključila v slovensko delitev dela na področju mlekarske proizvodnje. Primarno naj bi obdelala vse odkupljeno mleko s tega območja, naredila potrebne količine konzumnega mleka in sladke smetane za širšo
dolenjsko regijo, sezonske presežke mleka naj bi predelala v trde sire vrste groyer, ki ga sicer primanjkuje na našem tržišču, s sirotko pa bi oskrbovala večje živinske farme na tem območju. Mlekarno naj bi postavili na Bajnofu, kjer je že sedaj zbiralnica mleka Ljubljanskih mlekarn. Naložba naj bi po zdajšnjih cenah znašala okrog 8,5 milijarde dinarjev, v mlekarni bi dobilo delo 120 ljudi. Če bi res delala vse, kot je predvideno, študija računa, da bi po treh letih mlekarna poslovalazdokaj dobro akumulacijo.
Ponovne pospešene aktivnosti za mlekarski obrat v Novem mestu, ki bi zelo znižal transportne stroške ter seveda izboljšal oskrbo dolenjske (in posavske) regije z mlekom, so posledica načrtov Ljubljanskih mlekarno
gradnji novega večjega mlekarskega obrata na Rudniku v Ljubljani, za katerega sicer niso dobili zelene luči v splošnem združenju agroživilstva in v slovenski gospodarski zbornici, kar pa še ne pomeni, da bo Novo mesto brez truda dobilo mlekarno. Prizadevanja in dogovori za izgradnjo mlekarne v Novem mestu naj bi v bodoče spet tekla pospešeno. V novomeškem izvršnem svetu so pretekli teden menili, naj bi jo vključili že v sedanji občinski srednjeročni plan, za katerega ravno sedaj pripravljajo spremembe in dopolnitve. V spremembah plana naj bi bila vključena tudi lokacija mlekarne, seveda dogovorjena in usklajena predvsem s planirano traso nove avto ceste.
Z. L.-D.
Ne trda roka ne senca
S seje O K ZKS Črnomelj o idejnopolitični krepitvi Zveze komunistov — Opozorilni razgovori
Spodbuda po balkansko
METLIKA — Metliški Komet je ena tistih redkejših delovnih orgamzacij, ki veliko več izvozi kot uvozi. Njeno pokritje uvoza s konvertibilnim izvozom je kar petkratno, se pravi, da petkrat več izvozi kot uvozi. Za letos načrtujejo, da bodo izvozili za 4.1 milijona nemških mark, v prvem polletju so plan za to obdobje presegli, za izvoz pa je delalo skoraj tri četrtine njihovih proizvodnih zmogljivosti.
Seveda tako kot vsi izvozniki Komet svojih zasluženih deviz niti ne vidi. od banke pa zanje dobi dinarsko protivrednost. Da bi država, ki krvavo potrebuje devize, izvoz spodbudila in ker so konvertibilne devize pri nas v primerjavi z dinarjem podcenjene, se pravi, da tečaj dinarja ni realen, dobivajo še tako imenovane stimulacije, dodatek k vrednosti izvoza, in to v določenem odstotku. Te stimulacije pa so zaradi velike zamude pri izplačilu vedno manj spodbujevalne. Stimulacije prihajajo z večmesečno zamudo, v tem
času pa jih seveda inflacija krepko oklesti. Če te stimulacije dobijo plačane zvirmanom, so še kar zadovoljni, čeprav prihajajo tudi s trimesečno zamudo, kajti ta denar lahko vsaj takoj izkoristijo. Če pa po treh mesecih dobijo menico, ki jo lahko vnovčijo šele čez 90 dn i, pa je denar, ki j im pripada za blago ali storitve, ki so jih izvozili že pred po! leta, po! manj vreden.
Žalostno je, da so garaški izvozniki večkrat za ta svoj trdo zasluženi denar odvisni od (samo) volje raznih birokratov, ki srebajo kavico v klimatiziranih beograjskih pisarnah, medtem ko se delavke in delavci potijo za iztrošenimi stroji, vodilni pa se grabijo za vsako bilko, da podjetje ne bi potonilo v morju rdečih številk in pri tem bentijo čez boga, hudiča ter balkanski nered in nemarščino.
Birokratske oči pa tega ne vidijo in birokratska ušesa ne slišijo. Oni niso zato, da gledajo in poslušajo, marveč da jemljejo tam, kjer (še) je. in delijo, kakor hočejo in komur hočejo. Ta samovolja je izvor in smoter njihove moči in oblasti. In le za to jim tudi gre.
A. BARTEU
ČRNOMELJ — Osrednja pozornost zadnje seje OK ZKS Črnomelj je veljala idejnopolitičnim razmeram v tej belokranjski občini. Tako v poročilu kot v uvodu so poudarili, da je občinska organizacija ZK v zadnjem obdobju precej naredila, tako pri idejnopolitični krepitvi ZK, sprejemanju novih članov, politični diferenciaciji, kadrovski politiki in na drugih področjih njenega delovanja. Seveda pa je dela še dovolj, saj pri delu komunistov še ugotavljajo slabosti in pomanjkljivosti. Odprava teh slabosti in odločnost pri tem je tudi pogoj, so poudarili, da si ZK povrne zaupanje.
Občinska organizacija ZK ima se-dajokoli 1050 članov, kiso povezani v (>8 osnovnih organizacijah, med njimi je dobra tretjina žensk in okoli 37 odst. delavcev iz neposredne proizvodnje. V zadnjih letih pa pada število mladih, kar zahteva posebno pozornost. V razpravi so v glavnem opozarjali na pomanjkljivosti pri svojem delu in nakazovali poti in načine za njihovo čim hitrejše odpravljanje. V prvi vrsti je treba odločno zahtevati in izpeljati odgovornost, zlasti odgovornost vodilnih ljudi v občini, tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih, ne glede na to, ali so člani ŽK ali ne. Sekretar OK ZKS Črnomelj je poudaril, da vodilni ljudje v gospodarstvu niso odgovorni samo za poslovanje delovne organizacije, ampak tudi za idejno zdravo politično klimo. »Ko poslovodne strukture potrebujejo ZK, se zavzemajo za trdo roko, sicer pa naj bi ZK stala v senci,« je dejal sekretar. Eden od razpravljalcev pa seje vprašal: »Ali bo partija trepetala pred direktorji ali bodo ti izvajali politiko ZK, in to, če sočlani ali ne?!«
Zavzeli so se, da bi s posamezniki, ki ovirajo razvoj ZK, najprej imeli opozorilne razgovore in če to ne bi pomagalo, je treba, če so člani ZK, izpeljali idejno diferenciacijo, sicer pa stvari urejati prek samoupravnih organov, v katerih morajo biti komunisti še posebej aktivni, nastopati pa morajo organizirano. Opozorili so tudi na izkrivljeno prikazovanje našega stanja, ko nekateri vse slikajo črno, ter na posamezne primere razvrednotenja oziroma izkrivljanja pridobuev NOB, za karda so krivi posamezniki iz vrst kulture in nekateri intelektualci, ki to počno predvsem iz osebnih interesov.
Opozorili so tudi, da se za veliko slabosti pri nas kaže samo navzgor, pri tem pa pozabljamo, kaj bi lahko sami naredili. To naj bi veljalo še posebej za tehnično inteligenco, ki ne sprejema kritike, pa tudi za posamezne osnovne organizacije, ki trmasto zagovarjajo in vztrajajo pri svojih ozkih interesih. Pri tem prihaja tudi do pritiskov in nekateri člani se pritožujejo, da v svoji osnovni organizaciji ne smejo nič povedati.
Proti črnogledosti in neresničnemu prikazovanju razmer seje gotovo treba boriti, vendar druga skrajnost, kakršno je bilo slišati od enega od razpravljalcev, češ daje naša družba v 40 letih naredila več kot druge v 300 letih, gotovo ni pravi način. »Več demokracije prinaša tudi več razprav in to je prav. Mene ne motijo tisti, ki razpravljajo, ampak tisti, ki so vedno tiho, to so sopotniki ZK!«, je pribil stari komunist, eden mlajših pa se je zavzel proti označevanju z »nekateri«. »Nekateri smo vsi, hočemo konkretna imena!«
A. B.
Glavno je, da so igre
Univerziada, svetovno športno srečanje študentov, je bila zadnje dneve jugoslovanski dogodek številka ena, vsa blesteča in razkošna seje namreč dogajala v Zagrebu, kije to prireditev znal prekrasno izrabiti za svojo prenovo in številne pridobitve. Kaj zato, če se na primer nemškim plavalcem ni zdelo vredno priti v Zagreb, kaj zato, če so v tujini časniki odpravljali univerziado z vestmi, kaj zato, če Jugoslavija ne zmore več normalno vračati svojih dolgov in je gospodarstvo vse globje v blatu (česar sicer vlada s pomočjo statistike ne priznava). Univerziada je bila tu, bila je in je naša in plačali jo bomo vsi, bili za njo ali ne. Sicer se pa od kruha tako samo nezdravo redimo, glavno, je da so igre.
BRANKO GAŠPERIČ, poslovodja iz Črnomlja:	»Televizijskih prenosov z
univerziade ne gledam, nasploh pa mislim, da take megalomanske prireditve, ki požrejo ogromno denarja, za nas v teh časih niso primerne. Naj govorijo, kar hočejo, vse to plačamo mi. Seveda pa je na videz vse speljano tako, kot da smo se sami odločili za to in da smo vsi za. To pa ni res.«
JANEZ ŽELE, pomočnik vodje komerciale v Beti Metlika: »Univerziade, svetovna prvenstva, olimpiade in druge take prireditve nas gotovo ne bodo rešile iz krize. Vse to ogromno sta ne, končni učinek pa nam tisti, ki imajo platno in škarje, lahko prikažejo tako ali drugače. Zaradi univerziade seje menda podražil bencin in povečal prometni davek. Torej vse to plačamo mi in proti temu nič ne moremo. Naša država ne more vračati dolgov, privoščijo pa si univerziado. Igre nam v tujini ne bodo prinesle ugleda.«
IGOR RESINOVIČ, višji programer v kočevskem medobčinskem računalniškem centru: »Glede na gospodarske razmere sem proti prireditvam, kot je univerziada. Z njo je verjetno precej pridobilo mesto Zagreb in najbrž republika, vprašanje pa je, koliko ima od tega vsa skupnost. Če bo vloženi denar prinesel nov denarje v redu. Zanima me tudi, ali so vsi športniki na študentskih igrah res študenti. Ni prav, če so dobili tak status samo zaradi prireditve.«
MAJDA BEGIČ, prodajalka v kiosku Dela v Ribnici: »Kot berem in poslušam, bodo z univerziado veliki stroški, zato menim, da bi bilo bolje, ko je ne bi bilo. Vprašanje je tudi, ali bo denar za vzdrževanje objektov in ali bodo ti pozneje izkoriščeni. Sam Zagreb gotovo nima toliko športnikov, da bi zapolnil take zmogljivosti. Ob takih prireditvah zmeraj uredijo mesto, sprašujem se, zakaj ni prej denarja za to.«
ŠTEFAN KRŽAN, lončarski mojster iz Velikega Podloga: »Kot mali človek razmišljam po svoje in ne dajem rad izjav za javnost. Univerzado spremljam, kolikor utegnem. Najbrž je prav, da jo imamo, ne vemo pa še, kako se bodo izšli računi zanjo. Zdaj nam obljubljajo celo olimpiado, če je v Seulu ne bodo uspeli pripraviti. Dobro bi bilo, ko bi znali tako hitro izpeljati tudi gospodarske izboljšave, saj slišimo, da spet nismo poravnali dolgov tujini.«
PAVLE KELBIČ, knjigovez iz Novega mesta: »Sem za vjako druženje, ki prispeva k prijateljstvu med državami, sem pa proti, da te velike manifestacije pripravlja naša država. Na uni verziadi se nikjer ne vidi, da smo v hudi gospodarski krizi. Še posebno me je bodla v oči razkošna otvoritev. Vse to bomo plačali mi vsi, zaposleni in brezposelni Jugoslovani. Zanima me tudi, kakšna bo usoda novih objektov v Zagrebu. Jih bodo pozabili kot nekatere v olimpijskem Sarajevu?«
FRANC DERSTVENŠEK, obratovo-dja v M-Kopitarni Sevnica: »Mislim, da so univerzade nasploh pomembne športne manifestacije, ker se na takem druženju študentov utrjujejo tudi prijateljske vezi med različnimi narodi. Ob tem pa vedno povsod pridobijo tudi veliko športnih in drugih objektov. Prav pa bi bilo, da bi organizatorji položili čiste račune, koliko vsa reč stane. Na Zahodu znajo celo z igrami iztržiti dobiček.«
TONE POVHE, obratovodja Kremena na Mirni: »Glede na gospodarsko krizo si pri nas ne bi smeli provoščiti toliko raznih iger. Univerziada-je pomembna za Zagreb in morda celo sosednjo Hrvaško, a kaj naj si mislimo vsi, ki imamo raje več kruha kot iger in se nam zdi povsem nesprejemljivo, da take igre še poglabljajo našo krizo? Lahko smo prebrali, da visok zvezni funkcionar ni zanikal, da so zadnje podražitve bencina, cigaret, alkohola in drugega posledica tega, da se je država odpovedala delu prometnega davka na račun univerziade.«
MARINKA BURJA.dipl. ekonomistka z Jesenic na Dolenjskem: »Univerziada je velika prireditev posebej za Hrvaško. Prenovljeni Zagreb je privlačen in prepričana sem, da denar za objekte ni bil vržen stran. Zgradbe bodo ostale, Zagrebčani pa z njimi prevzamejo odgovornost za vzdrževanje. Na univerziado gledam s simpatijo predvsem zaradi duha prijateljstva med narodi.«
/////.
Pšenica na vozu, cena v Žaklju
Ko je bita žetev v polnem razmahu, odkupna cena pšenice še ni bila znana — V Metliki ne mislijo več podpisati pogodbe — Sušilnica in skladišče
METLIKA — Še konec prejšnjega tedna, ko je bila žetev pšenice v Beli krajini že v polnem razmahu, v zadrugah kmetom niso znali povedati, kakšna bo odkupna cena. Ugibanj in govoric je bilo precej, uradnega pa nič. Vedelo se je le to, da je zagotovljena cena 110 dinarjev za kilogram, kar pa je seveda premalo. Z regresom in obljubljeno pariteto vsi pričakujejo vsaj 150 dinarjev za kilogram pšenice. Seveda pa so našega kmeta z obljubami že prevečkrat okrog prinesli, da bi še komu kaj verjel.
In to kmetovo razumljivo nezaupanje seje še kako poznalo pri odku-
KROMPIR, KI PODI KOLORADARJA
Krompirjevec ali koloradski hrošč, ki je do sredine prejšnjega stoletja nenevarno in ponižno živel na krompirju sorodnih rastlinah ob ameriški reki Colorado, od tam pa začel syojo razdejalno pot po svetu, brž ko je okusil sladkosti krompirjevke, je med ljudmi gotovo najbolj znani rastlinski škodljivec. Vendar vse kaže, da bo v bližnji prihodnosti zatonil njegov »sloves«* Kmečki glas namreč poroča, da se je ameriškim raziskovalcem posrečilo vzgojiti sorto krompirja, ki insekte, med njimi tudi koloradarja, neusmiljeno odganja. Cepljena s celicami divjega krompirja ta sorta v sebi proizvaja kemično snov leptin, ki smrdi škodljivcem, da seje na daleč izogibljejo. "Da bi bila novost čimprej tudi pri nas!
I NOVOMEŠKE IIKŽNICE
Na živahni ponedeljkovi tržnici so prodajali predvsem veliko sadja in svežih povrtnin. Hruške so stale 1.000 in 1.200 din, breskve in ringloji 800 in marelice 1.200 do 1.500 din. Krompir so prodajali po 200 do 300 din, kumare po 300 do 400din,razen tistih za vlaganje, ki so stale 600 din. Čebula je bila 700 din, solata 800, zelje je stalo 300, jedilne bučke 200 in korenje 900 din. Naprodaj je bilo nekaj stročjega fižola po 1.000 din. Pri stalnih prodajalcih seje dalo dobiti med drugim breskve in hruške po 700 din, marelice po 1.100, lubenice po 500, paradižnik po 800 in kumare po 400 din. Poleg teh prodajalcev je nekaj zeliščarjev prodajalo domača zdravila in kreme za sončenje. Nadvse živahno je bilo pri stalnih prodajalcih tekstila in obutve ter kovaških izdelkov. Na tržnici so ponujali še veliko plastičnih okraskov in igrač.
O _ * » v v
Sej m/s ca
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 176 prašičev, starih do 3 mesece, in 34, starih več. Mlajših so prodali 116 po 1.500 din po kg žive teže, starejših pa 10. Cena slednjih je znašala 950 din po kg žive teže.
Jože Jene
Kl juč do uspeha je v dobrem kletarjenju
J. Jene iz Kaplje vasi je imel najbolje ocenjeno kapljico na prerezu letnika 86
KAPLJA VAS — Komaj pred dvema letoma je 32-letni kovinostrugar Jože Jene iz Kaplje vasi kupil 12 arov vinograda na Malkovcu in že je na zadnjem prerezu letnika ves vesel sprejemal čestitke za najbolje ocenjeni pridelek. Toda Jožetu zmaga ni padla v naročje kar z neba, kajti vinogradništvo zahteva obilo znanja; zlasti je treba znati dobro kletariti, meni Jene, ki sije nabral precej znanja ob delih v družinskem vinogradu.
Ta družinski vinograd zdaj obdeluje najstarejši Jožetov brat Ivan z ženo, seveda pa tudi drugi člani družinskega stebla še poprimejo, če je treba. »V svojem vinogradu sem moral mnogo trt obnoviti. Dosadil sem nekaj žlahtnine, šipona in predvsem črnine. Prevladujejo pa rizling, belina, rafol, črnina, beli in rdeči burgundec, nekaj je tudi portu-galke in kraljevine. Lani je imelo belo vino, ker nam je bilo vreme naklonjeno, zlasti izjemna jesen, kar 10 promila alkohola brezdo-sladkanja. Visoko oceno pa sem dobil predvsem zaradi pravilnega kletarjenja. Lani so nekateri mislili, da ni treba toliko žveplati. Toda vino, ki nima kisline, ni obstojno, se kvari. Letošnji pridelek verjetno ne bo tako kakovosten, kot je bil lanski, sicer pa bomo še videli, kako bo,« je povedal Jene.
P. P.
Kmetijski nasveti
Zlata pravila zamrzovanja
Po neki anketi sodeč, si povprečen Slovenec želi lastno »hišico v cvetju«, ob tej srčni želji pa mu grozi, da bo sčasoma postal tudi po-malem zasvojen vrtičkar. V tem ni seveda nič napačnega, saj je vrtičkarstvo vsestransko koristna stvar, izum zmrzovalne skrinje ali omare pa je njegov pomen samo še povečal. Samooksrbno sezono je mogoče poljubno podaljšati in zmanjšati odvisnost od dragih vrtnin s tržnice.
Pri zamrzovanju vrtnin pa je le treba nekaj vedeti. Vse, kar zamrzujemo, mora biti embalirano in neprodušno zaprto. Pregamen tniin ovojni papir nista primerna, najboljše so polietilenske in aluminijaste folije, nujni pripravi pa sta velik lonec za blanširanje in varilni aparat za folijo. In še nekaj najvažnejših pravil: zamrzovati se smejo le ohlajena živila, nanovo pripravljeni zavitki morajo na najhladnejše mesto v zmrzovalniku, natajanih ali odtajanih pa se ne sme več zamrzovati in jih je treba porabiti. Nujna je tudi evidenca.
Vrtnine je treba za zamrzovanje pripraviti tako, da so po odtajanju takoj uporabne, brez dodatnega čiščenja. Nekatere je potrebno tudi blanširati (pariti) ali kuhati, da se ustavi oksidacija in s tem ohrani kakovost živil. Velja pravilo, da naj traja blanširanje toliko minut, kolikor centimetrov so debeli narezani kosci zelenjave ali gob. Dišavnic in zelišč ni priporočljivo pariti, koristno pa jih je nabirati in zamrzovati tedaj, ko najbolj bujno rastejo in so pred cvetenjem.
• In še posebno navodilo o gobah, ki so i zamrzovanjem postale še bolj priljubljen dodatek oz. začimba k jedem. Zamrznitev zelo dobro prenašajo. Klobuke gob, kijih želimo panirati ali cvreti, ni treba blanširati, sicer pa je priporočljivo gobe razrezati na 3 do 5 mm debele lističe, jih toliko minut tudi blanširati, ohladiti in zamrzniti—najbolje v zelo majhnih količinah.
Obstaja še cela vrsta navodil za zamrzovanje posamičnih vrst zelenjave ali drugih živil. Podrobnosti je mogoče prebrati v priročniku Vse o globokem zmrzovanju, ki ga je po nemškem izvirniku izdala Mladinska knjiga.
Inž. M. L.
pu pšenice, o ceni katere se (ne)odgovorni v Ljubljani niso hoteli izjasniti. Kako naj brez znane cene zadruga organizira odkup? Kdo pa prodaja, ne da bi vedel, koliko bo za to dobil? V najtežjem položaju so bili seveda v zadrugah, kmetje so stalno pritiskali nanje, naj jim že povejo, kakšna bo cena; v Ljubljani so brneli telefoni, odgovora pa nobenega, največ kakšne izmikajoče floskule.
Marsikateri kmet, ki je imel pšenico že na vozu, jo je, namesto na odkupno mesto, odpeljal domov na sušilo. Iz sušila pa je najbližja pot v kaščo, ne na odkupno mesto. V obeh belokranjskih zadrugah se boje, da bodo zato za Žito odkupili manj pšenice, kot bi je sicer. Kje so sedaj tisti, ki so ob setvi zahtevali široko akcijo, da bi čim več kmetov podpisalo pogodbo za oddajo pšenice? V zadrugah so svoje delo dobro opravili, zgledno organizirali odkup, sedaj pa morajo, nič krivi, prestrezati še vse kmetovo upravičeno nezadovoljstvo. Zaradi takih nemarščin in
odnosa do kmetijstva sploh kmetje v zadrugah vidijo le podaljšano roko oblasti, ki pa kmetu in kmetijstvu ni bila nikoli naklonjena.
Zaradi vsega tega v metliški zadrugi odločno zagotavljajo, da ne bodo več podpisali pogodbe za oddajo žita v skupno slovensko kaščo. Poleg tega se površine, ki jih ljudje sejejo s pšenico, zaradi cenovnih nesorazmerij zmanjšujejo, količine, kijih zahtevajo iz Ljubljane, pa so iz leta v leto večje. Povrhu vsega v Metliki spodbujajo živinorejsko proizvodnjo, jasno pa je, da ne more rasti v isti sezoni na isti površini pšenica in travno-deteljna mešanica.
Zato so se v Metliki odločili za gradnjo sušilnice in skladišča za žito s kapaciteto 500 ton, kije bo možno, če bo potrebno, še povečati. Potem bodo sami pšenico odkupovali od kmetov, cena, ki bo akontacijska, bo znana vsaj mesec dni pred žetvijo, suho pšenico pa bodo prodali najboljšemu ponudniku. Po prodaji pa bo kmet dobil še svoj deleždohodka. »Le tako lahko s kmeti sodelujemo na prvih dohodkovnih odnosih,« pravijo v Metliki. In kmetov tudi ne mislijo več siliti v tako proizvodnjo, ki zanje ni ekonomsko učinkovita in dohodkovno upravičena.
A. BARTELJ
KOLIKO JE BO OSTALO V KAŠČAH? — Ker ob žetvi še ni bila znana cena pšenice, jo je marsikateri kmet odpeljal na sušilo, namesto na odkupno mesto. Posnetek je z odkupa v Metliki.
Največ najboljSe pSenice
Sevniški kmetijski kombinat bo odkupil 270 ton pšenice — Večina je bo v prvem kakovostnem razredu
5
i
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
SEVNICA — Prejšnji četrtek so pričeli z žetvijo pšenice v sevniški občini. Mercatorjev kmetijski kombinat iz Sevnice (oz. njegova temeljna organizacija kooperantov) je z okrog 300 pridelovalci sklenil pogodbe o odkupu 270 ton pšenice, ki so jo zasejali na okrog 130 hektarih.
Kombajnistom so strogo zabičali, da pred 15. julijem ne smejo na polja, kar naj bi pripomoglo, da bo zrnje popolnoma zrelo. Ker so pridelovalci upoštevali navodilapospeševalcev in opravili vse predvidene agrotehnične posege, pšenica ni polegla in je bila dobro zaščitena pred boleznimi.
Kjer je pšenica v kolobarju, skušajo čim več pridelati, in kljub temu, da se površine, zasejane s pšenico, v sevniški občini krčijo, pridelajo vse več zlatorumenega zrnja. Prevzem lahko le v redkih primerih
ZARADI ZEMLJE BO ŠE VROČE
LJUBLJANA — V zadnjih 30 letih smo v Sloveniji na različne načine nepovratno zapravili blizu 100.000 ha kmetijske zemlje in smo s komaj 13,7 a orne zemlje na prebivalca na repu Evrope. Kljub temu pa apetiti po dobri zemlji ne pojenjajo. Po zadnjih podatkih občinskih zemljiških skupnosti so dolenjske občine pri tem prav na vrhu, na prvem in tretjem mestu, saj bi radi v Krškem urbanisti pozidali in kako drugače zasedli kar 409 ha kmetijskih zemljišč I. kategorije, v novomeški pa 194 ha. Seveda imajo pri tem svoje razloge, med njimi tudi tega, daje bila v občinah kategorizacije zemljišč površno opravljena in da se je šele zdaj, ko gre zares, izkazalo, kako odgovorno delo je to. Zlasti v novomeški občini spor zaradi tega dobesedno že visi v zraku.
MANJŠI ODKUP MLEKA
METLIKA — Odkup mleka v metliški občini se zmanjšuje iz meseca v mesec. V primerjavi z lani je letos manjši že za kakih 8 odstotkov. Število plemenskih krav se zmanjšuje, mlečno proizvodnjo opuščajo zlasti manjši rejci. Pri sedanjih cenah to res ni čudno. Odkupna cena za liter mleka s 4 odst. tolšče je okoli 125 dinarjev, potrošnik pa ga s 3,2 ali celo le 2,8- odst. tolščo plačuje skoraj trikrat dražje.
opravijo kar izpod kombajna, pačpa se predvsem poslužujejo snopo-vezalke. Ocenjujejo, da bo večina pšenice prvega kakovostnega razreda, nekaj je bo tudi v drugem, medtem ko tretjerazredne pšenice najbrž ne bo.
P. PERC
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Dobersek
Fungicidi
V poročilih o škropljenju vinske trte (Kmetijski inštitut)je stalno navodilo o uporabi različnih fungicidov. Izraz bi lahko vezali na besedo »funkcija«, to je delovanje. (Fitopatologi pa fun-ge uničijo s rastlinskimi glivicami). Zato je fungicid tisto kemično sredstvo, ki v določeni koncetraciji strupeno (toksično) deluje na nekatere zajedalske rastlinske glivice, ki uničujejo naše gojene rastline, v vinogradu, denimo vinsko trto. Zajedalske glivice (peronospora, oid-ij in druge), povzročiteljice bol-y ezni, s temi sredstvi zastrupimo in jim preprečimo nadaljnje škodljivo delovanje. Hkrati mora fungicid kot kemična spojina imeti to lastnost, da v določeni koncentraciji ne poškoduje gojene rastline, ki jo hočemo s škropljenjem s tem sredstvom obvarovati pred boleznijo.
Koncentracija fungicidov
Za prakso je boljši tisti fungicid, ki ubije škodljivo glivico z najnižjo koncentracijo (zgoščenostjo). Pri takih fungicidih v praksi skoraj ne pride do pomote, to je do poškodb rastline, ki jo hočemo zaščititi, čeprav vzamemo nekoliko večjo koncentracijo sredstva, kot je predpisano. Da ne pride do poškodb varovanih rastlin, se moramo držati navodil za uporabo, ki so napisana na navodilih za uporabo, priloženih vsakemu preparatu za varstvo rastlin. Te koncetracije so različne za posamezne preparate, čeprav vsebujejo isto aktivno tvarino, to je določeno kemično spojino — fungicid.
Napačno je mišljenje praktikov, da bodo dosegli boljšo zaščito branjene rastline, če vzamejo (kot pravijo, zaradi večje zanesljivosti) močnejšo koncentracijo preparata od predpisane. Fungicidno delovanje večjih koncentracij sredstva ne more biti zato boljše, nasprotno, večje koncentracije preparata
večkrat povzročajo ožige in podobne poškodbe na listih in sadežih branjene rastline. Zato pred škropljenjem navodilo tovarne, ki je sredstvo dala v promet, še enkrat pazljivo preberemo in ga upoštevamo. Napisana navodila za uporabo preparata so rezultat temeljitih poskusov s preparatom v različnih koncentracijah. Te poskuse so opravili šolani strokovnjaki, ki so se specializirali za zaščito rastlin. Žato tem navodilom lahko verjamemo.
Rastlinske glivice, imenovane tudi fungi (odtod ime za navedena sredstva), so brez listnega zelenila in zato ne morejo živeti samostojnega življenja. Žive zajedalsko (parazitsko) življenje v živih rastlinah, katerim odvzamejo sokove in uničujejo tkivo. Pri glivicah, ki napadajo vinsko trto, je vegetativno telo sestavljeno iz tankih nitk ali hif, ki se med seboj razraščajo in prepletajo. Množina teh nitk dela podgobje, steljko ali micelij. Razmnožujejo se s trosi ali sporami, ki ustrezajo semenu višjih rastlin. Trosi so brezbarvni, različnih oblik, dolgi do tisočinke mm.
Za razumevanje delovanja fungicidov moramo vedeti, da se večina glivic, povzročiteljev bolezni, nahaja v notranjosti napadenih organov gojenih rastlin. Te glivice prodrejo na površino napadenih organov rastline le s svojimi razmnoževalnimi (reprodukcijskimi) organi, trosi ali sporami (spolnimi in nespolnimi). Tako na primer bela prevleka pri peronospori na vinski trti predstavlja samo skupino nosilcev, ki nosijo številne trose (spore), ko-nidije, a telo glivice (hife, micelij) se nahaja v listu alijagodi med celicami napadene rastline. Izjema so pepelaste glivice (oidij na vinski trti), pri katerih je vegetativno telo (hife, micelij) na površini napadenega organa gojene rastline z nosilci trosov (spor) in s samimi trosi (sporami, kondijami).
DT
(Dalje drugič)
N
I
>
S
I
S
I
s
J
Delovni tabor na Mrzlem Polju
Kmetije! srednje agroživilske šole iz Ljubljane pomagajo pašni skupnosti
ŽIROVNICA — Razloženo hribovski naselje z redkimi kmetijami na južnem pobočju strmega Velikega Kozja s petimi zaselki, ki so tudi na nadmorski višini nad 800 metrov, je Žirovnica. Z dolino jo povezuje ozka, precej zdelana makadamska cesta iz Loke pri Zidanem mostu. In tod, visoko v hribih, se izteka delovni tabor ljubljanske srednje agroživilske šole.
26 brigadirjev, vsi so iz 3. letnika kmetijskega oddelka na omenjeni šoli, bo do konca akcije na Mrzlem Polju uredilo okrog 25 ha čredink, ki jih bos pridom uporabljalo 5 kmetov kooperantov sevniškega Kmetijskega kombinata, članov pašne skupnosti, za živinorejo.
»Kmetijci na naši šoli morajo opraviti tri tedne proizvodnega dela
in radi smo sprejeli ponudbo, da bi sodelovali na taboru, kajti učenci bodo verjetno tako pridobili še več strokovnega znanja, kot ga predvideva učni načrt. Delo poteka v dveh skupinah: prva napeljuje žično ograjo za električnega pastirja, druga pa čisti podrast, grmičevje. Popoldne pa si učenci ogledujejo višinske kmetije. Prav danes si bodo ogledali kunčjo farmo. Delo je zanimivo in učenci ga z obilo dobre volje in vztrajnosti prizadevno obvladujejo. Le v Loki, kjer prenočujemo, v začetku nismo mogli navezati stikov z loško mladino« sta povedala Breda Rudel, pedagoški vodja, in Muis Fetah, organizator proizvodnega dela in učitelj strokovnih predmetov na srednji agroživilski šoli.
Lubadarja
zvabijo
vpast
Koristna uporaba va-bilnih snovi - feromonov
Znano je, da se žuželke sporazumevajo med seboj z vabilnimi snovmi, kijih imenujemo feromone. Pretežno gre pri tem za spolne substance, ki jih po prostoru prenaša veter, zaznajo pa jih samo določene živalske vrste. Kot že ime pove, je z njimi mogoče privabiti žuželke (na določen kraj), to dejstvo pa so raziskovalci izkoristili za nov način zatiranja smrekovega lubadarja.
Nemški tvrdki Celamerck je uspelo izolirati in sintetizirati populacijske feromone za kontrolo in zatiranje treh najnevarnejših podlubnikov na smreki: pheroprax, ki
privablja velikega smrekovega lubadarja, linoprax, ki privablja progastega lestvičarja, in chalcoprax, ki vabi šesterozobega smrekovega lubadarja. Pheroprax je uveden že tudi v našo gozdarsko prakso.
Torej: za zatiranje lubadarja na smreki po biotehniški metodi potrebujemo vabilno sredstvo in lovno past. Velikega smrekovega lubadarja, ki ga imenujemo tudi knaver, lahko zatiramo tudi brez pasti, namesto tega pa uporabimo manj vreden odrezek debla, ki ga poškropimo s primernim insekticidom. Vabilna sredstva so pri nas v prodaji v originalni embalaži tvrdke Celamerck, posamezne vrečice z vabilnim sredstvom, ki so v nji, pa je treba v gozdu razporediti po določenem razporedu. Po biotehniški metodi zatiramo lubadarja tako, da čez zimo opravimo v gozdnih sestojih vsa higiensko-sanitarna dela, odstranimo ves neobeljen ogrožen les, v marcu pa namestimo lovilne pasti s feromoni. (Iz Kmečkega glasu)
Brigadirji Franc Križanec iz okolice Ptuja, Pavle Bradeško z Vrhnike, Andreja Tekavc in Mateja Zrnec iz Domžal ter Franc Bogar iz Petišovec so nam povedali, da ni pravega stika z odgovornimi za tabor, da tistim, ki imajo doma kmetije, delo v taboru ni pretežko in da prosti čas uporabijo za računalništvo, organizatorji pa jih odpeljejo tudi na kopanje.
Strokovni vodja tabora, Brigita Berdik, sicer tehnologinja za živinorejo pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega Kmetijskega kombinata, je poglavitni »krivec«, da je sploh prišlo do delovnega tabora na Mrzlem Polju. Z lastniki vse bolj zaraščenih površin seje bilo treba dogovoriti, da dajo sevniški kmetijski zemljiški skupnosti zemljo v dolgoročni najem. To pa še ni vse. Odpovedati se je treba marsikateremu popoldnevu za strokovno delo, predavanje na taboru in Berdikova ni ravno prepričana, da bo prihodnje leto, ko naj bi spet uredili okrog 25 ha čredink, zraven pri vsej stvari.
P. PERC
ZA NOVO LETINO —Polde Kumelj iz Drenja pri Soteski pripravlja njivo na strmem pobočju nad Krko za setev kolerabe. Potem ko je sin s kosilnico požel pšenico, je znanec njivo zaoral s traktorjem, v brane pa so zapregli domačo kobilo. Pred setvijo bodo Kumljevi zemljo še poškropili, ker letos pri hiši ni dovolj rok za okopavanje približno 15 arov velike njive. (Foto: M. Luzar)
IZ NkŠIH OBČIN
Kako do varstva za 350 otrok?
Izredno perečo problematiko varstva predšolskih otrok v novomeški občini obravnaval izvršni svet — Takoj poiskati vsaj začasne rešitve_
NOVO MESTO — Problematika varstva predšolskih otrok seje v novomeški občini, kjer je vključenost otrok v vrtce vedno precej zaostajala in še zaostaja za republiškim povprečjem, v zadnjem času le še zaostrila. Problemi so tako hudi, gnev in obup staršev, ki jim niso sprejeli otroka v vrtec, tako velik, da so iz Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto, ki je prva na udaru staršev, ter iz skupnosti otroškega varstva seznanili s problematiko občinski izvršni svet.
Vrtci v novomeški občini so morali letos odkloniti kar 350otrok,karje že skoraj polovica vseh, za katere so starši prosili za sprejem v vrtec. V samem Novem mestu, kjer so odklonili 241 malčkov, je najtežje na Dr-ski. Raste novo naselje, priseljujejo se v glavnem mlade družine, vrtec pa ima že leta enako prostora. Letos kar 126 staršem niso mogli ugodno rešiti prošnje za sprejem otroka v vrtec na Drski. Vseskozi je izpostavljan problem Šentjerneja, težko je v Mirni peči in drugje po občini, čeprav bodo starši sedaj vozili v novomeške vrtce iz drugih krajevnih skupnosti v občini kar 182 otrok.
Pred leti so morali sicer odklanjati kar po 500 otrok na leto, a takrat je bil vsako leto zgrajen in odprt vsaj en vrtec, tako da so starši z gotovostjo lahko računali na sprejem v vrtec vsaj ob letu. Sedaj ni tako. V planu do leta 1990 je sicer en nov vrtec v Novem mestu, v Vavti vasi. Mirni peči, Škocjanu, Šmarjeti pa po dva oddelka za vrtec v prizidkih osnovnih šol, jasno pa je, da bi povsod že zdaj rabili 3 do 4 igralnice. V gradnji je le Vavta vas pa tri igralnice v Dolenjskih Toplicah, vse ostalo s prizidkom v Šentjerneju vred je zaenkrat bolj kot kaj drugega le trden namen tistih, ki skušajo resno in organizirano skrbeti za otroško varstvo, kar pa zvezna vlada s počez-nim omejevanjem skupne porabe, ki naj bi bila sicer stvar samoupravnega dogovora, uspešno zatira. Očitno bo treba iskati luknje za zbiranje denarja od sicer hudo izčrpanega gospodarstva. Povedati velja še, da je problem tudi hrana v vrtcih, kapa-
citete osrednje kuhinje na Drski so že stoodstotno presežene, za hrano, ki jo vozijo v vrtce od drugod, pa so že dolgo pripombe, da ne ustreza potrebam malčkom.
Kaj storiti? V izvršnem svetu so le podprli prizadevanja VVO in skupnosti otroškega varstva, da takoj poiščejo dodatne, čeprav začasne prostorske rešitve, da vsaj omilijo problem varstva otrok. Najresneje računajo na nekaj prostorov v eni večjidel prazni stavbi dijaškega internata v Šmihelu, iščejo še druge možnosti, v Mimi peči naj bi dobili novo družinsko varstvo, kar pa pomeni novo zaposlitev, širitev de-
javnosti in torej prebijanje vse bolj znamenitih vladinih zahtev in rešitev. Kolikorprimerovbomo rešili, bo dobro, so se strinjali v izvršnem svetu, prav tako, da bo skoraj gotovo
• Veliko staršev v pritožbah obtožuje, da so bili v vrtec sprejeti tudi otroci iz bolje stoječih družin. Dejstvo je, da so zaradi take stiske in navala lahko upoštevali le socialni kriterij (in sprejeli otroke iz najslabše stoječih družin), kjer ga niso — primerov ni veliko — gre za kadrovska mesta delovnih organizacij, ki so jih »kupile« s posebnim vlaganjem v izgradnjo vrtcev.
nujen vsaj začasni odmik od normativov, če naj bo morda v malo slabšem, a vendar organiziranem varstvu kaj več otrok.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Majhni, tihi, uspešni
Novomeška tovarna obutve prodaja na tuje polovico proizvodnje — Poudarek na opremo in znanje
NOVO MESTO — 406-članski kolektiv novomeške Tovarne obutve, ki ima en tozd v Bršljinu, enega pa v Dolenjskih Toplicah, sodi med tiste, ki so v širšem okolju vedno nekako pozabljeni in zapostavljeni, ker pač z ničemer ne zbujajo pozornosti in z njimi ni problemov.
Kolektiv, ki je pretežno ženski in mlad, saj je povprečna starost venem tozdu 31, v drugem pa celo le 28 let, dokaj mlado je tudi vodstvo, naredi letno okrog 800 tisoč parov obutve. Izdelati znajo vse vrste čevljev, njihov proizvodni program pa obsega predvsem moško obutev, zaščitno obutev in vse vrste športnih copat. V letošnjem prvem polletju so v obeh
Novo življenje na Suhorju
na Suhorju
S trdnim
programom je zagotovljena
obratu IMV prihodnost
SUHOR — Delavci suhorskega obrata IMV bodo po več letih šli prvič brez skrbi na kolektivni dopust. Nadaljnji obstoj tega obrata in s tem tudi vprašanje njihove zaposlitve v domačem kraju je dokončno rešeno. Ne samo, da je določen program, ki ga bodo izvajali v tem obratu, to je kompletna izdelava podvozij in osi za imvejeve prikolice ter kot dopolnilni program še proizvodnja ročnih kosilnic, cirkularjev, strojčkov za kompostiranje za tujega partnerja AL-KO in izdelava tovrstnih prikolic za osebne avtomobile, večina strojev za to je že montiranih.
Letos bodo v suhorskem obratu izdelali okoli 14.000 podvozij za prikolice, prihodnje leto 16 tisoč, skratka njihova proizvodnja mora biti usklajena s proizvodnjo prikolic. Prihajajo tudi že stroji, potrebni za dodatni program, vsi naj bi bili na Suhorju do konca leta, v začetku prihodnjega leta pa bo stekla poskusna proizvodnja. Tako za glavni kot za dodatni program so stroji pretežno domači, večina proizvodnje iz obeh programov pa bo šla v izvoz na konvertibilno tržišče, podvozja predstavljajo okoli 15 odst. vrednosti celotne prikolice, IMV pa jih 90 odst. izvozi. Samo iz dodatnega programa bodo prihodnje leto izvozili za okoli 2,5 milijona nemških mark.
Tako rekoč vsa oprema na Suhorju je nova, orodja pa prav tako nova ali obnovljena. Za dodatni program so, kot rečeno, stroji tudi domači, medtem ko bo tuji partner prispeval orodja in seveda svojo tehnologijo, materiali pa bodo, kjer bo to dopuščala cena, tudi domači. Za tujega partnerja AL-KOso že naredili okoli
20.000	ročic za premo, ki jo za prikolice izdeluje ta znana firma, in do sedaj niso imeli niti ene reklamacije.
Celotna naložba na Suhorju bo veljala okoli 1,7 milijarde dinarjev. Medtem ko je prostora za proizvodnjo dovolj, pa bodo morali dozidati prostor za skladišče in odpremo. Sedaj je v obratu zaposlenih 165 delavcev, za nemoteno proizvodnjo obeh programov pa jih bodo potrebovali 210. Zaposlujejo kvalificirane delavce in strokovni kader, zanimanje za delo v suhorskem obratu IMV je precejšnje, saj ljudje, ki so v prejšnjih negotovih časih s Suhorja odhajali, sedaj vidijo, da ta obrat i ma perspektivo. Poleg tega je v načrtu, da bi v treh letih opustili proizvodnjo v lesnem delu obrata, kjer sedaj izdelujejo leseno embalažo za potrebe celotne delovne organizacije, tam zaposlene pa priučili za delo v kovinskem delu.
A.	B.
prelestna belokranj
POLETJE
NA KOLI
i«ldih
tozdih izpolnili plan proizvodnje, izvozili pa so 121 tisoč parov obutve ali 30 odstotkov proizvodnje in s tem zaslužili 1,3 milijona dolarjev, od tega krepko polovico konvertibilnih, kar za tak kolektiv in tak proizvodni program ni mačji kašelj. Sicer Tovarna obutve izvaža povprečno polovico letne proizvodnje in prav izvozu, ki bi ga brez težav lahko še povečali, če bi zmogli več narediti, se imajo zahvaliti, da jim zaloge ne slabšajo gospodarskih rezultatov. O-membe vreden je tudi podatek, da v tujini ne prodajajo pod lastnoceno, s čimer se mnogi naši izvozniki ne morejo pohvaliti. Remzo Skendero-vič, ki je pred nekaj meseci zamenjal na krmilu kolektiva dolgoletnega direktoija Franca Košmrlja, pravi, da so za vse uspehe kolektiva zaslužni ljudje, daje delovna zavest izredna, čeprav bi za osebne dohodke težko rekli, da so spodbudni. V prvem polletju so bili povprečni osebni dohodki okrog 170 tisočakov.
PRISPEVKI ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: delavci skladiščagotcvih izdelkov Tovarne zdravil Krka Novo mesto 10.000 din; Zvone Butala iz Črnomlja namesto honorarja
12.500	din; pionirji podružnične šole Ajdovec 10.000 din; nekdanji sodelavci sina Ivana namesto cvetja na grob Urške Stanič 24.000 din; Kristina Zupančič, Črešnjice 25, Otočec, 5.000; Srednja šola Edvarda Kardelja Črnomelj namesto osmrtnice za Vladimirja Breznika iz Črnomlja
70.000 din; osnovna organizacija sindikata Rudnika rjavega premoga Kanižarica namesto cvetja na grob Vladimirja Breznika 20.000 din; Fa-bjanovi, Goletovi, Kastelčevi, Vovkovi, Zrimškovi in Rotarjevi v spomin sosedi in prijateljici g. Pavli Smola iz Žabje vasi 22 — 15.000 din; Ana Dremelj, Škrjanče 7, Mirna,
10.000 din in Pepca Dežman z Otočca 16 ob srečnem rojstvu vnuka
50.000 din. Doslej je bilo zbranih za atomski absorber 7.107.538,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
DRUGOD PLAČAJO VEČ
KOČEVJE, RIBNICA — Medtem ko v kočevskem študentskem servisu čutijo pomanjkanje dela, predvsem za dekleta, pa v ribniški enoti.ocenjujejo, da je dela pri njih dovolj za vse tiste, ki bi želeli delati v proizvodnji za 600 do 900din na uro. Tolikšna je namreč urna postavka v Kočevju in Ribnici, kar je malo v primerjavi s ceno dijaške in študentske delovne sile v Ljubljani.
Samo odeje niso dovolj
Kočevski tekstilci širijo proizvodni program
KOČEVJE — V kočevski Tekstila-ni si prizadevajo, da bi sedanji proizvodni program, to je v glavnem izdelavo odej, dopolnili znovimi izdelki in proizvodnimi storitvami, s čimer bi si zagotovili zanesljivejši dohodek čez vse leto.
Pri proizvodnji odej jih skrbi sezonski značaj tega izdelka, kajti prodaja se zmanjša v toplejših letnih obdobjih. S prodajo na tuje, kotpra-vijo, nimajo težav, s tem da veljajo na svetovnem trgu za odeje izredno nizke cene. Da bi nekako pokrili razliko med stroški in ceno, zaračunavajo več domačemu kupcu. Pri prodaji jih bremeni še dejstvo, da mine pet do šest mesecev, preden dobi tovarna denar za odposlane izdelke, čeprav ta težava ni le posebnost tekstilcev.
Omenjene zadrege jih silijo v iskanje novih rešitev. Pri odejah vidijo bodočnost v majhnih količinah, ki bi jih izdelali v razmeroma kratkem času. To so npr. manjše serije odej z izvirnim videzom, ki sojih kočevski tekstilci doslej že izdelali po naročilu za nekatere turistične objekte. Med novostmi so tudi posteljna pregrinjala in dekorativne tkanine za oblazinjeno pohištvo. Slednje že proizvajajo v večjih količinah za cerkniški Brest, vendar bi lahko zadovoljili še dodatne potrebe po teh materialih tako v pohištveni industriji kot v »prosti« prodaji.
L. M.
Kočevci pred referendumom
V kočevski občini teče razprava o planu razvoja osnovnega šolstva — Referendum bo oktobra
Remzo Skenderovič
Seveda tudi v Tovarni obutve niso brez težav. Ni lahko delati dobro in poceni obutve ter dobro gospodari ti, če je vsaka nova pošiljka usnja dražja, če so se vsi repromateriali v šestih mesecih v povprečju podražili za 80 odstotkov, sami pa so izdelkom dvignili ceno le za petino, če se kadri, ki jih ni veliko, izčrpavajo z administriranjem, da zadoste državi, namesto da bi se posvečali čim večji in boljši proizvodnji, kar je osnova vsega.
Kako naprej? Remzo Skenderovič pravi, da jim je osnovna usmeritev posodabljanje tehnologije in znanje, ne pa novi zidovi. Pred kratkim so uvozili 14 novih strojev, še letos bodo tovarno tudi začeli opremljati z računalniki, da bo lažje in še učinkovitejše že vpeljano vsakodnevno spremljanje proizvodnje in sploh vseh opravil v tovarni, ki letos praznuje 40-letnico obstoja. Trenutno štipendirajo 81 učencev, v glavnem v obutveni šoli, v načrtu imajo tovrsten študij ob delu. Načrtno kadrovsko politiko vodijo tudi za vsa ključna mesta na vseh ravneh. Da lahko povečujejo proizvodnjo, si že pomagajo s sodelovanjem z dvema proizvajalcema iz drugih republik, ki jim šivata zgornje dele za obutev. Povečujejo skrb za spremljanje razvoja. Iz vrst lastnega kadra bodo »priučili« nekaj modelarjev oz. kreatorjev obutve, tak kolektiv mora imeti vsaj 4, pravi Skenderovič, in mora jim biti omogočeno tudi stalno izpopolnjevanje. Proizvodni
KOČEVJE — »Stanje osnovnega šolstva v kočevski občini je zaskrbljujoče. V šolah vlada prostorska stiska, marsikje imajo še kombiniran pouk, so brez možnosti za izvajanje interesnih dejavnosti in še bi lahko našteval. Prav zato smo v občini pripravili kratkoročni in dolgoročni plan razvoja osnovnega šolstva v občini in ga dali v javno razpravo. Dosedanja razprava je pokazala, da je med občani veliko zanimanje za rešitev vseh teh vprašanj,« je povedal Alojz Šešek, sekretar občinske konference SZDL Kočevje.
»Z razpravo smo začeli že januarja in februarja, v njej pa seje pokazalo, da prvotni plan ni bil najbolje zastavljen. Krajani v krajevnih skupnostih in delavci v združenem delu so se namreč zavzeli za to, da bi se koncentracija šolarjev v Kočevju zmanjšala, zato pa bi popolne osnovne šole ustanovili v obmestnih središčih, v Stari cerkvi, Livoldu in tporda še v krajevni skupnosti Rudnik-Šalka Vas, medtem ko bi v Kočevju ustanovili dve samostojni osnovni šoli. Hkrati z gradnjo šol v teh predelih pa naj bi posvetili večjo pozornost osnovnemu šolstvu v manj razvitih krajevnih skupnostih, kjer naj bi izboljšali prostorske razmere, ukinili kombiniran pouk
itd. Seveda bi se morali lotiti tudi spremembe šolskih okolišev, vsi ti ukrepi pa so namenjeni predvsem temu, da se zagotovi najboljša možna kvaliteta učnovzgojnega procesa,« je povedal Šešek.
Posebna komisija pri kočevskem izvršnem svetu je plan razvoja osnovnega šolstva že dopolnila s pripombami iz temeljnih okolij, tako dopol njen plan pa gre spet v ja vno obravnavo. Ta bo potekala do jesenskega zasedanja občinske skupščine, ki bo tudi obravnavala plan razvoja osnovnega šolstva.
»Jasno je, da v družbenopolitični skupnosti nimamo denarja, s katerim bi se lotili tako velikih načrtov. Zato se pripravljamo na uvedbo samoprispevka za razvoj šolstva. Dosedanja razprava je pokazala, da je program razvoja šolstva dobro pripravljen in da so občani zanj življenjsko zainteresirani. Vendarpa smo se dogovorili, da samoprispevek, ki bi ga zbirali pet let, nebi smel presegati 1,5 odst. Na ta način bi zbrali nekako polovico vsega potrebnega denarja, ostalo pa bomo zbrali na drugačen način in po drugih poteh. Sicer pa bo vse jasno oktobra, ko bo v naši občini referendum o uvedbi samoprispevka,« je dodal Šešek.	J.	S.
Doklade na kredit
črnomaljska skupnost otroškega varstva je brez denarja — Edina rešitev je višja prispevna stopnja
ČRNOMELJ — Letos ima črnomaljska skupnost otroškega varstva precejšnje težave, ker je denarja, ki se zbira po stopnji 2,21 odst. od bruto osebnih dohodkov, premalo za tako imenovani občinski program, se pravi za vrtce in otroški dodatek. Za vrtec gre 60 odst. sredstev te skupnosti, ostalo pa za otroški dodatek.
Te težave so letos še toliko večje, ker je črnomaljska skupnost izgubila republiško solidarnost, ki je lani znašala 70 milijonov dinarjev, to pa je četrtina potrebnih sredstev za izplačilo otroškega dodatka. Otroški dodatek dobiva v črnomaljski občini 1.420 otrok, povprečna višina te družbene pomoči pa je 15 tisočakov. Z julijem bi podružbenem dogovoru morali otroški dodatek povečati za 40 odst., vendar skupnost tega ni mogla narediti prav zaradi pomanjkanja denarja. Edino rešitev vidijo v povečanju prispevne stopnje, to pa naj bi v črnomaljski občini sprejeli - jeseni. Skupnosti delovne organizacije v bistvu posojajo denar za otroški dodatek. Le-tega namreč iz-plačujejo delovne organizacije, skup-
glasovi, ponekod celo grozijo, da bodo s to prakso prekinili, to pa v tej situaciji pomeni, da starši ne bi dobili otroškega dodatka, ki pa spada v zagotovljeni program te skupnosti. No, do jeseni se naj bi, kot rečeno, to uredilo z višjo prispevno stopnjo. Prav zahvaljujoč temu, da delovne organizacije na tak način kreditirajo skupnost otroškega varstva, je le-ta do sedaj lahko sproti poravnavala račune za otroške vrtce, sedaj pa se tudi že pri tem zatika.
Letos so prav zaradi težav s financiranjem do najvišje možne mere obremenili starše pri plačevanju vrtca, tako da imajo sedaj ene najvišjih cen za plačevanja vrtca v Sloveniji. Seveda je v naših razmerah to res trenutno, kajti čez dva meseca bo lahko ta slika povsem drugačna. Kljub temu pa je povpraševanje za vrtec tako veliko, da še zdaleč ne morejo sprejeti vseh otrok.
Lani je skupnost otroškega varstva zaključila z izgubo 20 milijonov dinarjev. Sedaj izgube sicer nimajo, vendar gre to izključno na račun kreditiranja delovnih organizacij in ta dolg se ne prikazuje. Verjetno pa bi bilo bolje, ko bi tudi navzven lahko prikazali dejansko stanje, saj bi se
Novomeška kronika
AVTOSTOP — Pri grmski osnovni šoli sta te dni stala dva individuuma v umazanih trenirkah in s plastičnimi vrečkami ob nogah. Zgornje okončine sta namreč potrebovala za mahanje oziroma ustavljanje avtomobilov. Ko eden le ustavil, sta nenavadna avtostoparja precej suvereno zahtevala, naj ju voznik odpelje do Glavnega trga. Od šole do trga je približno 300 metrov, voznika bi od nesramnosti skoraj kap, toliko moči pa je vendarle še imel, daje pritisnil na plin in jadrno odpeljal.
MARKE — V eni od novomeških bank se je oglasila ženica in povedala, da bi s hranilne knjižice dvignila 1500 mark. Vljudno soji pojasnili, da lahko enem dnevu dvigne le 460 mark. Ženska se je vdala v usodo z besedami: Čudim se le, da jih noter vzamete tudi več, kot jih imam.«
METROPOL — Iz krogov, ki spremljajo najnovejšo cenovno politiko v Metropolu, smo zvedeli, da stane pasulj brez mesa v tem gostišču reci in piši
2.500	din. Nadalje pripovedujejo, da so štirje gostje, potem ko so zvedeli, da stane turška 1.000 din, naročilo odpovedali, pred Metropolom naročili taksi in se na turško odpeljali v kavarno na Glavnem trgu. To, da natakarji v Metropolu naprej pripovedujejo, koliko kaj stane, pa zna biti tudi narobe. Ko je bila na drago kavo opozorjena neka srednje znana Novomeščanka, je takole zabrusila natakarju: »Pa menda ja ne mislite, da ne premorem 1.000 din«.
Ena gospa je rekla, da se je v hišo družbenopolitičnih organizacij na Kettejevi 3 zatekel potepuški pes. Pa naj še kdo reče, da naše DPO nimajo posluha za težave subjektov, pa čeprav živalskih.
Sprehod po Metliki j
SILVESTER MIHELČIČ, Metličan, ki živi vČrnomlju.sebopredstavil domačinom s celovečernim koncertom, ki bo 1. avgusta v metliški župnijski cerkvi. Prireditev sodi k Nočem do jutra, Silvester pa je znan in priznan mojster elektronske harmonike. Koncert bo ob 21. uri, vstopnina bo 500 dinarjev, zanimanje zanj pa je že zdaj zelo veliko.
ASANI NUHI, gostilničar iz Črnomlja, v najemu ima bife Breza na metliškem kopališču, ne skrbi samo za jedačo in pijačo ter prodajo sladoleda, ampak tudi ureja kopališče. Kadar je potrebno, pokosi travo, dalje počistiti rečno dno, sprejema in prijavlja tuje ter domače goste, ki jih te dni ne manjka. Pri delu mu pomaga žena Danica, z dnevnim iztržkom sta zadovoljna, poleg tega pa sta predlagala Belokranjskemu muzeju prodajo knjig in drugih poblikacij o Metliki in Beli krajini.
Črnomaljski drobir
ŽETEV IN VESELICE — Konec tedna je bil v znamenju žetve in veselic. Ker pa je stara dobra veselica dobila manjvreden prizvok, sedaj vabijo na razne prireditve z bolj ali manj posrečenimi in zvenečimi imeni in skovankami. V Petrovi vasi, kjer so čez dan še veselo želi, je bila v nedeljo zvečer petroviada, na katero je Marjan Smode pripeljal svojo Jožico, na Vinici je v okviru Vinišicega poletja Kolpa pela in plesala, društvo Rom z Lokev pa ni priredilo ciganiade, ampak športne igre.
ODEJE PRED VRATI — V sobi v viniškem kampu so pred časom prespali tuji turisti. Redoljubni tujci so sprane in nasploh izmučene odeje lepo zložili injih postavili pred vrata, pokri -li pa so se s svojimi. Kljub temu ne kaže zdelanih odej zavreči. Morda bo v Vinico kakšen turist prijezdil na konju. Za žival je pa tudi treba poskrbeti.
Drobne iz Kočevja
DESETERO JEZER? — Ker je splošno znano, da je nastalo kočevsko jezero zaradi globoke jame, ki jo je po prenehanju obratovanja rudnika zalila voda, se ne zdi docela neumna napoved o novih jezercih. Priložnostni obiskovalec je namreč ocenil, da so jame in vdrtine na eni od cest, ki pelje k jezeru, že take, da o cestišču kmalu ne bo več mogoče govoriti. Ne gre za kako bližnjico, ampak za dovozno pot z asfaltne ceste proti Šalki vasi.
SANDALE IN STRANIŠČE — Nadvse praktična obuvala za vroče dni. sandale, utegnejo človeka spraviti v slabo voljo. Tako se je oni dan na avtobusni postaji v Kočevju primerilo deklici, ki je obiskala tamkajšnje stranišče. V očitni stiski je zavila v moški ■ oddelek in se razočarana vrnila. Po nje-I nih kretnjah in izrazu je bilo jasno, da I razočaranje ni vrelo iz občutka krivde I zaradi zgrešene straniščne kabine. Za I dekletov žalostni obraz le bila kriva
, . i ' ■ b» . rn J / U «» m & A V ,» £ 9 7 • TU '	¥ V ¥ MPK Sk 31 'H r* V 9- -	7*4 *:*, •	i v . dHnSS	x-'		‘ r-.. '- . Vv ..	
	TT5Tn -						
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ribniški zobotrebci
KALNA BISTRICA — Še sreča, da ima reka skozi Ribnico tako ime, ki spominja na čisto vodo, kajti o umazaniji v rečni strugi ni moč dvomiti. Sicer lena reka nosi s seboj deščice, lubenice in papir, od uporabnih plastičnih predmetov pa pokrovčke različnih velikosti in navojev ter priročna cedila krez„. držala in nič poškodovano mrežico. V vodi se pozibava tudi naravni dar — alge. Prebivalci, ki stanujejo na obrežju rečice, so nezadovoljni s tako Bistrico.
STARE TEŽAVE — Glavna prometna žila skozi mesto prebivalstvu še vliva strah v kosti. Promet na cestišču je namreč na moč gost. Poleg motoriziranega ljudstva, ki se mu očitno mudi na Jadran, niso redki tudi kamioni, da o kolesarjih in motoristih niti ne govorimo. Včasih se najde vmes še stoječ avtomobil, ki ga natovarjajo. V gneči je moč pogosto opaziti osebe, ki se zaganjajo med vozili prek ceste, vendar se zavoljo spodletele namere večkrat prestrašeni vračajo na pločnik in znova poskušajo srečo — tudi na prehodu za pešce.
Trebanjske iveri
NEINFORMIRANI — Iz šent-raperškega Agrostroja delavci precej radi iščejo bolje plačano delo, saj slabše, kot je pri njih, ni skoraj nikjer, menijo najbolj razočarani. Pritožujejo se tudi, da niso informirani. Očitno pa so dobro seznanjeni z razvojem dogodkov direktorji tozdov, ki še pravočasno zapuščajo močno načeto barko. Za kapitane torej ne bi bili primerni in pri nas naj ne bi imeli MPK (moralnopolitičnih kvalitet), zato pa imajo očitno zelo dobro razvit ČZK (čut za kožo; svojo, se ve!).
PLAKAT — Za zadnji zbor krajanov Trebnjega seje neki krajan sam potrudil narediti dva »protiazbestna« plakata. Na enem je bila ob zapisani smrtonosni bolezni tudi stilizirana mrtvaška glava. Krajan je šel na postajo milice, da bi dobil kako dovoljenje za razobešanje teh plakatov, a so ga napotili na za to pristojni sekretariat za notranje zadeve. Ker tam šefa ni dobil, je šel kar sam v akcijo izobešanja. Toda takoj, ko so bili plakati obešeni, je imel krajan že miličnike za vratom. Dobil je tudi pisemce sodnika za prekrške.
Sevniški paberki
TABOR — Srednješolci ljubljanske agroživilske šole, ki pridno delajo na Mrzlem Polju nad Loko in pomagajo sevniškemu Kmetijskemu kombinatu in kmetom pašne skupnosti pri urejanju čredink, imajo strogo koman-dantko, ki je sicer sekretarka mladine ene od ljubljanskih občin. Brigadirji, ki so le nekaj let mlajši od nadvse zagnane funkcionarke, ne vedo natanko, od kod ji tolikšna vnema in pokroviteljski odnos do sovrstnikov, toda potrudili so se, da bi čim manj lazila po »njihovih« pašnikih.
DECIMIRNICA — Že večkrat so ljudje, tudi strokovnjaki, ugotovili, da decimirnica gozdnega gozdarstva na sevniški žagi še zdaleč ne deluje tako, kot so obljubljali. Za neizkoriščeno de-cimirnico je pokazal veliko zanimanje tudi najbližji sosed žage — Stilles. Toda o tem, da bi dali v najem objekt, ki premalo daje, nočejo gozdarji ničesar slišati.
Krške novice
PRESNETO VREME, ŠE TELEFON SE RAVNA PO NJEM — Dolenjevaščani se zadnje čase močno navdušujejo za dež. Takrat razločno slišijo sogovornike na drugem koncu telefonske žice, če je vreme suho, pa samo brenčanje. Njihov telefon, napeljali so si ga z lastnim denarjem in prispevali tudi za centralo v Zg. Pohan-ci, ima še to prednost, da krajani poznajo najmanj pol prebivalcev Titovega Velesa, precej Užičanov, zvečer pa lahko pokramljajo še z nočnim stražarjem osijaške banke. Stalno so v stikih tudi z JE Krško ali s postajo milice, če vrtijo krške številke in bojijo se, da to morda le predrago plačujejo.
OD KDAJ SO KONJI LUKSUZ? — Za krškopoljske kmete zagotovo ne, saj komaj čakajo, da se bodo lahko posvetili njihovi vzreji. Hipodrom v gramoznici bo kmalu nared, torej bodo imeli priložnost, da pokažejo, kakšne konje že imajo.
Novo v Brežicah
ZAVAROVALNICA DVIGA ROKE — Škodo po toči Zavarovalnica poravna, škode na avtomobilih zaradi udarnih jam na cestah pa ne. Prav ima, saj bi jo Brežičani finančno uničili,če bi ji zaračunali popravilo avtobusov in osebnih vozil zaradi vožnje na odseku od mesta do železniške postaje. Najprej so ga razkopavali komunalci, nato še cestno podjetje, oboji skupaj pa že leto dni preskušajo živce voznikov. Šoferjem mestnega avtobusnega prometa je prešlo zaviranje pred jamami v meso in kri, da celo pri kosilu pritiskajo na pedale in se zibljejo z životom naprej in nazaj, kot da so še vedno za volanom.
KAJ BI SE ZANAŠALI NA DENAR, KI GA NEBO — Knjižnica si bo sama težko privoščila 1500 knjig na leto, zato najbolj iznajdljivi bralci že ugibajo, kako bi ji priskočili na pomoč. Menijo, da to ne bo težko. Ljudi je treba samo spomniti, da bi na primer na koncert prinesli knjigo kot vstopnico ali kako drugače podarili zalogo s podstrešja.
V morju sisovmoči razvodenijo
Informiranje je pogosto prekinjeno v obe smeri
KRŠKO — Nesklepčnost je bolezen poletja, v sisih pa je njena sezona raztegnjena na vse letne čase. Udeležbo na sejah poskušajo zagotoviti z osebnim prepričevanjem, s lelefoničnimi pozivi in kljub temu morajo ponavljali sklice.
V krški občini so krajevne skupnosti, v katerih se delegacije več kot leto dni po volitvah niso konstituirale. »Ne premaknemo jih z nobeno spodbudo in ne s pritiskom na krajevne funkcionarje, «, je dejal sekretar občinske konference SZDL Vlado Vogrinc. Meni! je, da so vložili ogromno energije v izpeljavo volitev, a jih formalno nišo dokončali. Razvoj so prepustili stihiji. V dosedanjih stikih z delavsko univerzo in krajevnimi skupnostmi tudi niso našli za vse sprejemljivega načina izobraževanja delegacij oz njihovih vodij, zato sploh niso začeli z njim.
K nesklepčnosti je po Vogrinčevem mnenju pripomoglo tudi kadrovanje. Le v redkih krajevnih skupnostih so izbirali delegate za sise z enako pozornostjo kot za občinsko skupščino. Za sise je bil vsak dober in to se maščuje. Samo v Leskovcu in še nekaterih KS so bili bolj daljnovidni, zato so povsod dobro zastopani, krajani pa so dovolj poučeni Tam, kjer se delegacije ne sestajajo ati delegati ne hodijo na seje, zastajajo informacije v obeh smereh. Zaradi neobveščenosti prihaja po nepotrebnem do vroče krvi in ljudje postavljajo nerealne zahteve brez zveze z resničnimi možnostmi.
Kako torej priti do ozdravitve? Zmanjševanje števila sisov je že ena od možnosti za večjo učinkovitost odločanja, za to, da se moči ne razvodenijo.
J. TEPPEY
KONCERT ZA DAN VSTAJE
BREŽICE — Družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost in Posavski muzej so na predvečer dneva vstaje priredili proslavo v veliki grajski dvorani. Na njej so podelili državna odlikovanja zaslužnim krajanom. Slovesnost so zaključili s koncertom mlade violončelistke Asije Valčič iz Arnovega sela in pianistke Stelle Krstanovič.
Gradijo 46 stanovanj
Bo napovedana prenova v mestnem jedru odložena?
Znanje še nima prave cene, zato ni strokovnjakov
TREBNJE — V trebanjski občini primanjkuje strokovno podkovanih ljudi. Po eni plati se še zmeraj premalo učencev odloča za izobraževanje na višjih zahtevnostnih stopnjah, po drugi strani pa se še kar nadaljuje »beg možganov« iz občine v kolektive, kjer tudi s primernim nagrajevanjem in možnostmi za napredovanje dokazujejo, da v resnici vedo, da znanje ni le potrebno, ampak tudi nekaj stane.
Navkljub majhnim premikom na boljše na kadrovskem področju zaradi vsega omenjenega in tistega, kar smo slišali na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine prejšnji teden, ko so delegati razpravljali o poročilu o stanju na področju kadrovske dejavnosti v občini, ne more biti razlogov za zadovoljstvo. Še vedno so v trebanjski občini kolektivi, ki še nimajo zaposlenega nobenega delavca z višjo ali visoko izobrazbo niti nimajo v svojih samoupravnih aktih predvidenih del in nalog, ki zahtevajo tako izobrazbo.
Dobrodošlo bi bilo tudi, če bi trebanjsko združeno delo navezalo tesnejše stike s klubom študentov, ki pa bi ga morali ob pomoči občinskih družbenopolitičnih organizacij spet oživiti. Toda kaj neki si lahko misli še tako goreč loka/patriot o zaposlitvi v domači občini, kjer se je tani v ustroju potreb po kadrih povečal delež potreb po delavcih s L, 2. in 6. stopnjo strokovne usposobljenosti, zmanjšale pa so se potrebe po vseh drugače podkovanih delavcih? p pppc
BREŽICE — V Prežihovi ulici gradi občinska stanovanjska skupnost blok s 46 stanovanji. Zanje je zainteresiranih več delovnih organizacij, ki so zaprosile za kredite iz sredstev vzajemnosti.
Za letos je napovedana tudi prenova stanovanjske hiše v starem mestnem jedru na Čarnelčevi ulici 3, a je odvisna od tega, kako delovne organizacije uresničujejo sporazum za obdobje 1986—1990. Skupščina stanovanjske skupnosti jih je že aprila opozorila na združevanje v višini enega odstotka od bruto osebnega dohodka pri sprejemanju zaključnih računov. To ni nič novega in se uje-
ma z napovedmi in zahtevami po kadrovski prenovi, saj naj bi ta stanovanja namenili mladim strokovnjakom, ne pa prosilcem za solidarnostno streho nad glavo.
Za adaptacijo in gradnjo individualnih stanovanjskih hiš so letos planirali 120 milijonov dinarjev. Vseh vlog je bilo 243. Posojila, ki so jih predvideli iz priliva drugega polletja 1987, bodo verjetno lahko razdelili interesentom šele marca prihodnje leto. Zamik je nastal zaradi uveljavitve zakona o celotnem prihodku in dohodku.
J.T.
Za nerazvite težje breme
Trebanjska občina ocenjuje, da še bolj zaostaja za raz-  vitejšimi — »Pozabljeni« tozdi
TREBNJE — Pogoji za gospodarjenje so še nadalje težki in skupaj z . novo sprejetimi predpisi ne spodbujajo in ne omogočajo dobrega gospodarjenja. Obračunski sistem ne spodbuja dobrih organizacij, temveč jih izenačuje s slabšimi. Devizni zakon je nestimulativen in je prinesel neprecenljivo škodo izvoznikom.
To stališče občinskega izvršnega sveta ob obravnavi informacije o uresničevanju usmeritev resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Trebnje v letu 1987 in uresničevanja srednjeročnega družbenega plana so podprli tudi vsi zbori trebanjske občinske skupščine. Še več, Trebanjci opozarjajo, da je njihova občina zaradi neugodne strukture dejavnosti v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, ki poglabljajo razlike v razvitosti med občinami, še posebej v težkem položaju. Organizacije nimajo dolgoročnih vitalnih programov, ustrezno podprtih s strokovnim kadrom. Poudarjajo pa še, da temeljne organizacije ne bi smelebiti na obrobju pozornosti matičnih delovnih organizacij, pač pa njihov enakovreden člen. Spomniti velja namreč, da je kar 40 odstotkov tozdov v trebanjski občini takih, ki imajo sedež delovne organizacije zunaj občine.
Trebanjci ugotavljajo, da sta najbolj kritični dejavnosti kmetijstvo in agroživilstvo, saj se razkorak med cenami ne odpravlja, niti še ni pravih
CEVOVOD JE ODPOVEDAL ZARADI NEPRAVILNE MONTAŽE
BREŽICE — Zavod za raziskavo materiala, ki je odkrival vzroke številnih okvar na novem cevovodu osrednjega brežiškega vodovoda od Glogovega Broda do Brežine, je ugotovil, da je poglavitni razlog za puščanje vode na stikih nepravilne montaže cevi. Okvare je dodatno lahko povzročil tudi vodni udarmed polnjenjem cevovoda. Spoje so testirali z zvočnim detektorjem, odkrite okvare pa odpravljajo z zamenjavo spojk. Če bo IMP ugotovil, da povzroča okvare tudi vodni udar, bodo morali spremeniti strojno opremo črpališča.
ukrepov za izboljšanje stanja. Zahtevajo, da Kolinska Mirna postavi v plane realne osnove glede pogodbenih količin odkupa krompirja, se pravi take, da se ne bi ponovilo letošnje leto, ko niso odkupili vseh pogodbenih količin.
VTrebnjem se dobro zavedajo,da brez ustreznih strokovnjakov ne bo hitrejšega tehnološkega razvoja, bore malo pa so storili, da bi se kaj premaknilo na bolje, saj je veliko strokovnjakov iz občine raje poiskalo delo v organizacijah zunaj občine, kjer jih tudi bolje plačajo.
V trebanjskem negospodarstvu sprotno usklajujejo osebne dohodke, intervencijski zakoni pa na področju skupne in splošne porabe povzročajo velike likvidnostne težave še zlasti v šolstvu in zdravstvu. Krajevne skupnosti morajo po mnenju izvršnega sveta v svoje plane bolj vključevati tudi vzdrževanje infrastrukturnih in drugih objektov, urejanje okolice in podobno, ne le izgradnjo infrastrukturne mreže. Izvršni svet tudi ugotavlja, da bo potrebno pridobiti drugega partnerja za nosilca razvoja turizma v občini, če dogovori s Putnikom ne bodo kmalu nakazali stvarnih možnosti za razvoj te dejavnosti. Kmetijska zadruga pa naj bo pobudnica in nosilka razvoja kmečkega turizma.
P. PERC
Turizem, ustrezen času
V Sremiču dajejo prednost specializirani ponud-bi — Tuji kapital za kostanjeviške vrtine?
KRŠKO — V razgovoru o naložbah v turizem je direktor Hotela Sremič Peter Markovič omenil, daje za tremi lučkami na Sremiču prišla letos na vrsto Kostanjevica, kjerse zadržuje veliko tujih in domačih obiskovalcev. V restavraciji Pod Gorjanci so obnovili nadstropje in zdaj so tam najlepše sobe vobči-
Peter Markovič
ni. Oddajajo jih večinoma tujcem. Za obnovo so odšteli 25 milijonov dinarjev. V gostinstvu so se odločili za specializacijo, saj se je pokazalo, da je bil začetek z domačo kuhinjo pri Treh lučkah izredno dobra zamisel.
Ta čas, ko v središču Krškega gradijo veliko poslovno stanovanjsko zgradbo, da bi staremu
OBETI ZA POMOČ
BREŽICE — Kolektivu Trima v Dobovi, ki je prvo polletje končal z izgubo, naj bi na pobudo izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah julija in avgusta pomagala zapolniti zasedenost proizvodnih zmogljivosti Splošno livarstvo in Tozd za popravljanje voz v Dobovi, septembra pa naj bi vskočil še Dinos z naročilom za izdelavo kontejnerjev. Iz občinskih rezerv bodo poskušali zagotoviti Trimu denar za nove programe in prekvalifikacijo delavcev, za pokritje izgube pa bo občina iskala tudi kredite.
*
m
■S
»REZERVNO« MORJE — Za Sevničane je kopališče velika pridobitev, saj v vročih poletnih dneh ni treba iskati osvežitve v Brestanici in še bolj oddaljenih termalnih toplicah. Za številne, ki si zaradi »preslanih« cen lahko Jadran ogledujejo le še na razglednici, pa je bazen nekakšno »rezervno« morje. Sevniška ZTKO je prejšnji torek poskrbela za prvi plavalni tečaj (drugi bo 20. avgusta), lestvico rekorderjev na 50 m in še kaj. Celjski inšpektorji so pohvalili čisto vodo in okolje, zato ni presenetljivo, daje bilo samo prejšnjo nedeljo okrog 1300 gostov.
Kmetijstvo ne prenese neskladij
Pri sevniškem kmetijskem kombinatu opozarjajo tudi na velike težave z močno ________okrnjeno	veterinarsko	službo	—	Izpad	v	skladu
SEVNICA — »Kmetijstvo je ves čas pod državno kontrolo cen. Vse večji razkorak med cenami kmetijskih izdelkov in repromateriala ter cenami drugih izdelkov jemlje voljo kmetom in nam, ki jim skušamo pomagati. Lani smo edini v Posavju predložili investicijski program. Zdaj je investicijska politika v govedoreji popolnoma zavrta, kajti 82-odstotna obrestna mera je za kmetijstvo nesprejemljiva,« je povedala direktorica temeljne organizacije kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata Jožica Mlakar.
V sevniški občini se trudijo, da bi dokončali vsaj lanske naložbe. Pospeševalna služba kooperacije je ob razkoraku cen največkrat nemočna. Mlakarjeva navaja za primer, da znašajo materialni stroški be kona
88.000	din, k temu je treba prišteti še stroške prevozov, zavarovanje živali in naposled tudi 82 odst. obresti, kar znaša okrog 120.000 din. To je proizvodna cena. Priznana prodajna
cena pa je 74 tisočakov. Zaradi razkoraka med nabavno vrednostjo prašičev in prodajno ceno mesa je v sevniški klavnici nastala v prvem četrtletju izguba 12,8 milijona din. Še večja so odstopanja pri proizvodni ceni mleka.
Posebne težave povzroča sevniškemu kmetijstvu tudi močno okrnjena veterinarska služba, o čemer je kombinat seznanil tudi občinski izvršni svet. Letos so nadaljevali z organiziranim zavarovanjem vseh krav, zajetih v odkup mleka, in brejih telic, zavarovanih je nad 3000 živali. Že lani pa seje pojavljal problem negativnega obračuna veterinarske službe pri opravljanju kurative. »Letos smo pričakovali ugodnejše rezultate kolektivnega zavarovanja, ugotavljamo pa ravno obratno. Nesporno pa je ogromen izpad v skladu, iz katerega plačujejo pogine živali. To se nam dogaja pri
vseh kategorijah živali in opozarjamo, da bo to ogrozilo zavarovanje. Še prej pa se bo odprlo vprašanje pokrivanja izgube v letu 1987 in,kar je najhujše, zaradi neust-
0 Leta 1980je moral kmet za traktor oddati 18.610 litrov mleka, lani pa 28.0001, ali pa 3.133 kg govejega mesa vletu 1980inlaniže3.800kg. Kmetijci nadalje s številkami dokazujejo, da na račun cen kmetijskih izdelkov v Sloveniji ni bil ogrožen potrošnikov standard. Leta 1965 je slovenski delavec s povprečno plačo dobil 551 litrov mleka, 546 kg kruha, 56 kg govedine, 61 kg svinjine, lani pa je že lahko kupil 920 litrov mleka, 1346 kg kruha, 132 kg govedine in 86 kg svinjine.
rezne veterinarske službe izgubljajo kmetje živali in vsi skupaj proizvodnjo,« je poudarila Mlakarjeva.
P. PERC
mestnemu središču vrnili nekaj nekdanje živahnosti, se investitorjem pridržuje tudi Hotel Sremič. Približno 20 milijonov bo vložil v gostinski lokal, s katerim bo popestril ponudbo. To bo specializirana okrepčevalnica, v kateri bodo poleg običajnih sladic nudili gostom 20 vrst različnih palačink, sladkih in slanih, jedi s sirom, tople in hladne sadne in mlečne napitke, zelenjavne plošče ter solate kot samostojne obroke. To bo njegov delež k oživljanju mesta.
Tudi za naprej razmišljajo o specializirani ponudbi. Večji razvoj predvidevajo na območju Kostanjevice. Občina sodeluje pri študiji urbanističnega inštituta Slovenije o turizmu v dolini Krke, Mercator pa je naročil študijo o izkoriščanju termalne vode v turistične namene. Vodo iz kostanjeviške vrtine so dali v analizo in ugotovili, daje izredno kvalitetna. Topla je 36°Cinje na sekundo priteče 501, s črpanjem pa to količino lahko podvojijo. Torej imajo vse možnosti za razvoj več turističnih dejavnosti. Ubrali bodo drugo smer kot Čateške Toplice, saj nima smisla česarkoli podvajati. Računajona sodelovanje tujega kapitala, na ustanovitev konzorcija in v te priprave usmerjajo kljub trenutnim gospodarskim težavam vse svoje moči.
J.T.
DRAŽJA VODA, KANALŠČINA IN ODVOZ SMETI
BREŽICE — Poletje bo res vroče, to napovedujejo tudi cene. Komunalno obrtno podjetje predlaga povečanje vodarine s prispevki od sedanjih 116,50 na 191,50 din za gospodinjstva in od 197,50na367,50dinza gospodarstvo. Kanalščina naj bi se dvignila za 51 odstotkov v gospodinjstvih in gospodarstvu, prispevek za čistilno napravo za 72 odst., za odvoz smeti pa naj bi poslej plačevala gospodinjstva 92,8 odst. več in gospodarstvo 95,6 odst. več kot do sedaj. Predlagatelji poudarjajo, da samo to zagotavlja nemotenost vzdrževanja naprav do konca leta. Sklicujejo se tudi na podražitev električne energije na izgube v smetarski službi ter na nove stroške, ki jim jih nalagajo predpisi zzahtevo po prevrednotenju zalog.
Casemaker na preizkušnji
Brestaniška tovarna kartonske embalaže bo s tem strojem veliko pridobila
BRESTANICA — V Tovarni embalaže Senovo so pred kratkim končali z montažo casemakerja, novega stroja za proizvodnjo kartonske embalaže, ki so ga lani kupili od milanske firme Curioni. Pri montaži, ki se je začela že sredi junija, sta jim pomagala tudi dva milanska monteija.
Casemaker je sestavljen iz dveh delov. Šivalno glavo so že preizkusili in kar polovica škatel, kijih proizvajajo na tem stroju, je narejena dvakrat hitreje kot na ostalih linijah. Rotacijska »štanca«, ki so jo že začeli preizkušati, bo omogočala izmenjavo posameznih segmentov stroja in s tem izdelavo posebno zapletenih škatel. Casemaker v eni operaciji združuje funkcije tiskanja, vtiskova-nja, rezanja, izrezovanja, izsekova-nja, zgibanja, lepljenja in šivanja škatel iz valovitega kartona. Nastavljanje orodja je avtomatsko in računalniško vodeno.
V tovarni so dokupili še podajalno in zlagalno napravo in tako s case-makerjem pridobili več kot en sam stroj. Kot je poudaril Jože Božič, vodja priprave dela v tovarni, bodo z novo napravo veliko pridobili na času, pri nekaterih proizvodih pa se bo izboljšala tudi kvaliteta izdelave. Za embalažo, proizvedeno na case-makerju, se bodo zmanjšali stroški izdelave, kar bo seveda pomenilo ob istih tržnih cenah večji prihranek za tovarno.
B. DUŠIČ
tura
:n
bra-
anje
Čigave so Noči do jutra?
Morale bi bili vsesplošna metliška zadeva, te Noči do jutra, kulturne prireditve na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja. Pa ni tako. Pripravlja jih peščica najbolj zagnanih ljudi, ki jim ni vseeno, ali je Metlika med dopusti kulturno mrtva ali ne. Da so organizatorji na pravi poti, priča izredno dober obisk. Lani se je zgnetlo na grajskem dvorišču okoli tri tisoč ljudi. Ogledali so si trinajst predstav, ki so veljale nekaj več kot štirideset starih milijonov. Za ta denar v marsikaterem kraju ne bi zmogli izdelati niti plakatov, tako bi bito tudi v Metliki, če ne bi delali posamezniki zastonj. Širše družbene podpore pa ni. Tiste moralne.
Turistično društvo bo letos prispevalo 200 tisočakov, Društvo vinogradnikov Bele krajine trideset starih milijonov, z denarnim prispevkom »grozi« tudi kulturna skupnost. Slednja pa, kaže, bolj obljublja, kot misli resno. Na grajskem dovrišču se bo vseeno zvrstilo deset predstav. Kljub mlačnemu in nezainteresiranemu odnosu tistih, ki bi jim morale biti take in podobne akcije v ponos in v njihovih letnih delovnih načrtih. Ne zgolj v poročilih. Razumeti je, da je nekaterim kultura tujek, vendarjim že po delovnem mestu ne bi smela biti. Ali pa ne sodijo na stolček, ki ga grejejo.
Obisk predstav je seveda svobodna odločitev, za nekatere pa verjetno tudi delovna dolžnost. Nedopustno je namreč, da je na grajskem dvorišču redkokdaj videti ljudi, ki vodijo in predstavljajo ta sistem. Preprosto ljudstvo opazi njihovo odsotnost, zameri jim jo celo, najbolj pa so kritični do tega nastopajoči, kar je razumljivo, kajti v njihov nastop, zgrajen na popolnoma ljubiteljski osnovi, je vloženega nemalo truda, odrekanj in prizadevanj. Neobisk ocenjujejo kot nevrednotenje njihovega dela, kot ignoracijo, kar verjetno na koncu koncev to tudi
TONI GA ŠPERIČ
Novi prvi letniki še niso povsod zasedeni
Težave tudi z napolnitvijo oddelkov za izobraževanje odraslih — Vpisovanje do 31. avgusta
DOLENJSKA, POSAVJE — Delo je minuli petek objavilo informacijo o tistih šolah srednjega usmerjenega izobraževanja v Sloveniji, ki z dozdajšnjim vpisom učencev še niso napolnile prvih letnikov za novo šolsko leto. Iz pregledniceje razvidno, da so take šole v vseh dvanajstih regijah, torej tudi v dolenjski in posavski.
Najbolj kritično je na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu, kjer je za srednji program kmetijstva nezasedenih kar 45 učnih mest, poleg tega pa 25 vpisnih mest tudi za skrajšani program tovrstnega izobraževanja. Ne kaj dosti bolje se obeta prvim letnikom gradbeništva na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, kjer manjka na srednji stopnji 24, za izobraževanje po skrajšanem programu pa 15 kandidatov. Na tej šoli pa ostajajo nezasedeni prvi letniki tudi nekaterih drugih usmeritev. Na oddelku za opra-vljalce farmacevtskih naprav, kjer poteka izobraževanje po skrajšanem programu, manjka še 10 kandidatov, 7 pa na oddelku za kemijsko dejavnost, kjer je izobraževanje po srednjem programu. Tudi program lesarstva še ni zaseden, saj je še vedno prostih 24 vpisnih mest.
Težave z vpisom v prve letnike imajo tudi tekstilne šole, predvsem za izobraževanje pomočnikov tekstilnih kon-fekcionarjev (po skrajšanem programu). Tako je na sevniški šoli še vedno prostih 13, na metliški 10 in prav toliko
vpisnih mest tudi na kočevski šoli. Podobne probleme imajo šole z napolnitvijo prvih oddelkov za skrajšani program »pridobivanje, predelava in obdelava kovin«. V ustrezni šoli v Krškem manjka 10, v srednji šoli v Črnomlju, ki tudi izvaja tak program, pa kar 14 kandidatov. Srednji šoli v Krškem in Kočevju pa se ubadata še z napolnitvijo oddelkov strojništva, saj manjka v Krškem še 5, v Kočevju pa kar 38 kandidatov. Tudi novomeška gostinska šola še ne more biti brez skrbi, saj ji manjka v oddelkih izobraževanja za opravljanje gostinskih del ta čas - kar 29 kandidatov.
Nezasedeni pa so za zdaj tudi oddelki za izobraževanje odraslih. V Brežicah je 27 prostih vpisnih mest za šolanje trgovinskih poslovodij. V okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu manjka v oddelkih za kemijsko 20 in farmacevtsko dejavnost 10 kandidatov, za elektrotehnike 16, strojnike 20 in za voznike motornih vozil kar 100 kandidatov. Probleme z vpisom kandidatov v oddelke za izobraževanje odraslih imata tudi novomeška gostinska šola, kiji manjka 59, in kmetijska šola, kjer ostaja nezasedenih 30 vpisnih mest.
Kot smo lahko prebrali, je bilo tako stanje še 1. julija. Sole pa bodo sprejemale prijave kandidatov vse dotlej, dokler ne bodo dosegle števila razpisanih vpisnih mest, vendar najpozneje do 31. avgusta. Dan pozneje se namreč že začenja novo šolsko leto oziroma pouk.
I.	Z.
Podbevškove intarzije
Novomeški intarzist Ciril Podbevšek, ki kljub 84 letom še vedno ustvarja, je v Dolenjski galeriji postavil na ogled okoli 40 slik, sestavljenih iz koščkov lesa
NOVA RAZSTAVA V NAMI
LJUBLJANA — V razstavišču NAMA pri ljubljanskem tromostovju bodo drevi odprli razstavo del akademskega slikarja Vasilija Četko-viča—Vaška iz Škofje vasi. Razstava bo na ogled do 19. septembra.
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so minuli četrtek zvečer odprli razstavo intarzij novomeškega inta-rzista Cirila Podbevška. Avtorja in njegovo delo je obiskovalcem predstavil kustos galerije Jožef Matijevič, ki je med drugim' poudaril, da je Podbevšek bržkone eden zadnjih ustvarjalcev na Slovenskem, ki še gojijo to zahtevno likovno zvrst. Razstava bo odprta do 7. septembra, zadnje dni pa se bodo intarzijam pridružile še Podbevškove rezbarije in male plastike, tako da bodo šolarji, zaradi katerih bo razstava tudi toliko časa na ogled, dobili celovitejši vpogled v us-' tvarjalnost tega novomeškega samouka, še posebej pa popolnejšo informacijo o dejavnosti, s kakršno se kot eden redkih pri nas ukvarja Podbevšek.
Razstava, postavljena v veliki dvorani Dolenjske galerije, obsega okoli 40 intarzij. To so posebne slike, sestavljene iz delcev raznobarvnega furnirja. Kako naporno in zamudno je tovrstno ustvarjanje, je obiskovalcem povedal avtor sam. Dejal je, da nastaja posamezna intarzija po tri mesece, nekatere pa še dlje, kar je pač odvisno od tega, koliko furnirskih ploščic mora pporabiti. Podbevšek najraje upodablja krajino, zato tudi na omenjeni razstavi prevladujejo tovrstni motivi, največ pa iz Novega
Pot v šolo gre skoz MK
V novomeški Mladinski knjigi imajo že vse osnovnošolske učbenike razen novih — Spet dogovor
s šolami
mesta in okolice. Toda zelo uspešen je tudi kot portretist, čeprav portretov nima veliko. Med drugim je upodobil znanega novomeškega rezbarja Franceta Vodnika, svojega prvega mentorja.
Podbevšek se spominja, da je bil Vodnik njegov mentor še takrat, ko je obiskoval novomeško gimnazijo. Takrat si je močno želel, da bi nadaljeval študij na likovni akademiji, vendar pa je moral to misel opustiti. Družina, iz katere je izšel tudi pesnik Anton Podbevšek, njegov brat, idejni pobudnik za umetnostna dogajanja, danes znana kot »novomeška pomlad«, ni bila toliko premožna, da bi ga lahko šolala. Zato je moral Ciril Podbevšek v vojaško kadetno šolo in se zapisati vojaškemu poklicu. Med zadnjo vojno je bil interniran. Življenje za žico sije lajšal tako, daje delal male kipce in druge rezbarije iz lesa, ki mu je pač bil dostopen. Po vrnitvi iz taborišča, še zlasti pa po upokojitvi se je posvetil samo intarzijam.
»S tem se ukvarjam že prek 40 let, delam pa še zdaj,« je Podbevšek pripovedoval pred otvoritvijo razstave. Da dela še zdaj, pomeni, da se z intarzijami ukvarja kljub visokim letom, saj jih letos napolnjuje že 84. Čeprav je tej ustvarjalnosti posvetil polovico svojega življenja, pa njegov opus ni obsežen, šteje le nekaj nad 80 del. Kot rečeno, preprosto zato, ker je »slikati« v intarziji opravilo, ki ni samo tehnično zelo težavno, marveč je tudi na moč zamudno, težaško.
I.	ZORAN
NOVO MESTO — Mladinska knjiga je dala že pred dnevi izložbena okna svojih prodajaln širom po Sloveniji prelepiti z vabljivim geslom, ki pravi, da se pot v šolo začne v njenih knjigarnah. Za šolarje je to opozorilo, naj čimprej stopijo pogledat, katere učbenike in druge potrebščine, ki jih bodo potrebovali v novem šolskem letu, že lahko kupijo in katerih še ne. Znakupomzdaj se bodo izognili gneči, ki se v prodajalnah s šolskimi potrebščinami pojavi tik pred začetkom pouka, naredijo pa jo tisti, ki čakajo na zadnji trenutek.
V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu je moč od minulega tedna kupiti vse učbenike za osnovno šolo razen novih in tistih, ki jih je bilo treba spremeniti oziroma dopolniti. Novih pa bo kar precej, predvsem za matematiko v nižjih razredih, na splošno pa največ novih učbenikov tiskajo za osmi razred osnovne šole. Kdaj bodo novi in dopolnjeni učbeniki naprodaj, v knjigarni še ne vedo, predvidevajo pa, da pred 1. septembrom.
No ve pa ne bodo samo knjige, ampak so že zdaj nove tudi cene. Učbeniki, ki so že na voljo, so občutno Iražji od prejšnjih. V primerjavi s tis-mi, ki so jih učenci kupovali na ičetku šolskega leta 1986/87, so
povprečno dražji kar za 100 odstotkov. To pomeni, da bo treba v knjigarno z enkrat debelejšimi denarnicami.
Vsem osnovnošolcem ne bo treba iti v knjigarno, saj bodo učbenike in ponekod tudi druge potrebščine dobili v šoli. Tam bodo knjige ali plačali ali pa jih dobili naposodo proti odškodnini. Tako pa bo le všolah, ki so z novomeško Mladinsko knjigo sklenile^ dogovor o nabavi učbenikov. Žal pa je takih šol bolj malo in med njimi ni mestnih.
»Podobno kot prejšnja leta smo tudi tokrat obiskali vse osnovne šole v novomeški občini in nekatere v Posavju, da bi se z njimi dogovorili za organiziran nakup učbenikov in drugih potrebščin, tako da njihovim učencem ne bi bilo potrebno ničesar kupovati v naši ali drugih prodajalnah,« pravi vodja novomeške knjigarne Janez Brulc. »Pot se nam je vsekakor izplačala, saj seje za tak način poslovanja z nami odločilo kar deset šol ali polovica vseh, ki smo jih obiskali. Ponekod, kjer niso bili za to, so se izgovarjali, da nimajo denarja za tolikšne nakupe, marsikje pa sploh niso bili zainteresirani, čeprav smo ponujali prodajo pod zelo ugodnimi pogoji.«
I.	Z.
Pripravljen za snemanje
Robarjev film Veter v mreži v programu Vibe za leto 1988
LJUBLJANA — Film Veter v mreži, za katerega je napisal scenarij (po motivih Jarčevega romana Novo mesto) in ga bo tudi režiral Novomeščan Filip Robar, bodo v Viba filmu posneli v programskem letu 1988. Kot so povedali na nedavni seji programskega sveta, je za snemanje že zdaj pripravljen še en film. Člani tega sveta so prebrali kakih 30 scenarijev, vendar bodo dokončen izbor za snemanje v letu 1988 pripravili šele jeseni. Viba film namerava prihodnje leto posneti pet celovečernih in dvanajst do petnajst kratkih filmov, poleg tega pa še pet filmskih portretov slovenskih kulturnih in javnih delavcev, s katerimi bodo obogatili program RTV Ljubljana. Zdaj torej vsekakor lahko upamo, da bo Robarjev projekt le ostvarjen, saj bo to prvi film, ki bo govoril o dogajanjih v Novem mestu.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 24. VII.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	DOLGA BELA SLED, 12. del
češkoslovaške nadaljevanke
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 LULU, 4., zadnji del italijanske nadaljevanke
21.05	ZGODOVINA IZUMOV: IZUMI NEZNANEGA, dokumentarna serija, 3. del
22.00 POP DELAVNICA, 1. del
22.30 DNEVNIK
22.45	POLETNA NOČ
LEPI SERGE, francoski film
DRUGA TV MREŽA
13.45	Test — 14.00 Tenis YU:GB —
17.10	Dnevnik — 17.30 Srebrna trobenta — 18.00 Izobraževalna oddaja— 18.30 Risanka— 18.40 Številke in črke — 19.00 Alpski večer 87— 19.30 Dnevnik — 20.00 Poletje in film (zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Poročila — 20.50 Čudežna dekada (francoski film) — 22.25 En avtor, en film: M. Tarana: Jugovzhodno od raja
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 Umetniki in vloge: Višnja Djordjevič — 9.45 Oddaja za otroke — 10.30 TV galerija —
11.25	Potovanja: Orjen — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.25 Poročila — 17.30 Otroška oddaja —
18.00	Mineralne in termalne ^vode v BiH— 18.30 Risanka— 18.40Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cagney in Lacey (serijski fim) — 21.00 Večer »Pri lipi« (zabavna oddaja) —
22.10	Dnevnik — 22.30 Gost urednik — 23.30 Program plus — 01.00 Poročila
SOBOTA, 25. VII.
16.05	— 00.00 TELETEKST
16.20	POROČILA
16.25 ZNAK, ponovitev 3. dela otroške serije
16.55	PIRAT ČRNOBRADEC, angleški film
18.35	ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA
VOJNA, 8. del dok. serije
19.00	KNJIGA
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	TARZAN, OPIČJI ČLOVEK,
ameriški film
Jane, plavolaso ljubezen neukroče-
nega človeškega opičjaka, je v tej verziji iz leta 1981 zaigrala Bo Derek. Osnovni namen filma, v katerem sta nastopila tudi odlična igralca Richard Harris in John Phillip Law, je predvsem afirmacija sicer privlačne, toda igralsko dokaj šibko obdarjene Bo Derek.
22.50	DNEVNIK
22.15	POLETNA NOČ
DRUGA TV MREŽA
13.15	Test — 13.30 Otroška oddaja —
14.30	Kako biti skupaj — 15.00 Tenis YU:GB— 17.30 Mostar: skoki s starega mostu — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nogomet Hajdu-k:Liege — 21.45 Glasbeni večer —
23.15	Športna sobota—23.40 Kronika poljskega filmskega festivala
TV ZAGREB
8.30 Disko folk — 9.15 Miniatura —
10.00	Mali koncert — 10.15 Petar Kočič — 10.45 Mali koncert — 11.00 Program plus — 14.30 Sinji galeb (jugoslovanski film) — 16.00 Poročila — 16.05 TV Koledar —16.15 Narodna glasba — 16.45 Sedem TV dni — 17.30 Skoki s starega mostarskega mostu —
18.30 T. O. (dokumentarna oddaja) —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zasledovanje Thomasa Hecklina (ameriški film) —
21.40	Dnevnik — 22.00 Netopir — 00.00 Poročila
NEDELJA, 26. VII.
9.45 — 13.05 in 15.30 — 23.30 TELETEKST
10.00 POROČILA
10.05	ŽIVŽAV
10.55	DOLGA BELA SLED, ponovitev 12. dela
11.25	DOMAČI ANSAMBLI: AN-SAMBEL_ BORISA IN MATEJA KOVAČIČA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.45 POROČILA
15.50	PAGANINI, 4., zadnji del nadaljevanke
17.10 NENAVADNA LJUBEZEN MARTHE IVERS, ameriški film
19.00 KINO
10.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 V. Radovanovič: TUDI TO JE SREČA, 1. del nadaljevanke
V središču dogajanja je Bača, mali urednik, zaposlen v velikem zunanjetrgovinskem podjetju. Nekega dne ga preseneti novica, da je preko vrste dobil veliko stanovanje. Izkaže se, da je to le ena od zvijač njegovih šefov. Nadaljevanka je komedija, ki
govori o eroziji morale v našem času.
20.55	POLETNA NOČ ZDRAVO
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri in igrani film — 12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) — 14.00 Tenis YUIGB — 14.30 Avtomobilske dirke F1 za VN Nemčije — 18.45 Oddaja iz kulture —
19.30	Dnevnik — 20.00 Nogomet Di-namo:Hajduk — 21.45 Na robu teme (serijski film) — 22.35 Dokumentarna oddaja
PONEDELJEK, 27. VIL
18.10 — 00.00 TELETEKST
18.25	POROČILA
18.30	RADOVEDNI TAČEK
18.50	PAMET JE BOLJŠA KOT
ŽAMET
18.55	SEDEM STOPNIC DO GLASBE
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 ČIGAV OTROK, 4. del avstralske nadaljevanke
21.00 -OMIZJE: INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE IN KONKURENČNOST
22.45	DNEVNIK
23.00 POLETNA NOČ
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Hihitavčki —
17.45	Skriti zaklad — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt— 19.30 Dnevnik — 20.00 Meridiani — 20.30 Mali koncert resne glasbe—20.45 Poročila — 20.55 Znanstveni grafiti —
21.40	Upor v Burstonu (angleški film)
TOREK, 28. VIL
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	ZNAK, 4. del otroške serije
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	M. Lazič: ZGODBE S KONCA HODNIKA, drama TV Beograd
Zgodba pripoveduje o usodah žensk, ki se na ginekološki kliniki zdravijo zaradi neplodnosti. Ko na koncu nekatere le uspejo premagati zdravstvene težave, se izkaže, da problem materinstva ni njihov edini v življenju in da njihova sreča ni popolna.
21.10	INTEGRALI
21.50	DNEVNIK
22.05	POLETNA NOČ
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Mostovi-hidak — 18.30 Premor — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar— 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Kiparske tehnike — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Baročni trio — 20.45 Poročila — 20.50 Narodna glasba — 21.40 Muppet show
SREDA, 29. VIL
18.25 — 00.00 TELETEKST
18.40	POROČILA
18.45	PRAVLJICE IZ LUTKARSKEGA VOZIČKA
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: BOŽANSKI DNEVI, ameriški film V filmu zanimivega mlajšega režiserja Terenca Malicka, kije bil v Evropi lepše sprejet kot v Ameriki, gre za
ČETRTEK, 30. VIL
18.15 — 00.00 TELETEKST
18.30 POROČILA
18.35	Z BARKO PO PIRANSKEM ZALIVU, oddaja za otroke
18.55	FIČFIRIČ, otroške pesmi
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 MELODIJE MORJA IN SONCA, zabavnoglasbena oddaja
21.00 MAUPASSANTOVE NOVELE, 3. del francoske nanizanke
22.00 DOKUMENTARNE IVERI: KRIZA
Ta filmska minatura govori o katastrofalnem stanju naših gozdov, kije upodobljeno kot metafora naše civilizacije, ki ne zna ohraniti svojih najbolj vitalnih pogojev za lastni obstoj.
22.15 DNEVNIK
22.30 POLETNA NOČ
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Markova dekleta— 18.00 Kulturna dediščina —
18.30 Premor — 18.40 Številke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Dokumentarni večer — 22.20 Življenje knjige
zgodbo o Billu, ki po spopadu s svojim predpostavljenim v čikaški železarni leta 1916 pobegne na vzhod, na teksaška žitna polja, s seboj pa vzame sestro in svojo prijateljico. V Texasu se zaposlijo pri bogatem, toda na smrt bolnem farmarju. Delajo na žitnih poljih, kamor pa tudi vedno bolj prodira mehanizacija. Ko. Bill izve, da bo lastnik kmalu umrl, ga skuša poročiti s svojim dekletom, da bi podedovala farmo.
Toda načrt se izjalovi, po Billovi smrti pa dekleti čaka negotova prihodnost. Film se še posebej odlikuje po izredno
lepi fotografiji čudovite narave.
21.35	PO SLEDEH NAPREDKA
22.15	DNEVNIK
22.30	POLETNA NOČ
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Zgodbe modrega telefona — 18.00 Vrnjačka banja— 18.40 Številke in črke— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena dogajanja — 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški večer
dolenjski informativni center n.«oi.o. novo mesto
DOLENJSKI INFORMATIVNI CENTER DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Glavni trg 24 68000 NOVO MESTO
Zbor delavcev DSSS objavlja prosta dela in naloge
FINANČNI KNJIGOVODJA
(za nedoločen čas)
Pogoji:
— najmanj srednješolska izobrazba ekonomske smeri
— najmanj dve leti delovnih izkušenj
— poznavanje dela-z računalnikom
Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu-odločitve.
602/29
NAGRADA V RIBNICO
URŠKA ŽUK iz Ribniceje imela pri žrebanju največ sreče. Zreb ji je izbral za nagrado knjigo humorista Tonija Gašperiča Humoreske, v kateri avtor s svojim ostrim jezikom biča naše vsakdanje napake in napakice. V knjigo je avtor napisal kratko posvetilo in pridal lastnoročni podpis, kar knjigi daje vrednost več.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 3. avgusta na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 29.
PRG3SČE
rff3S
Da bi pošteno opravljal svoj posel, mora imeti pisatelj priložnost, da je na določen način disident.
M. KRLEŽA
Tako izrojeni smo, da nas resnična, preprosta stvar preseneti in iznenadi.
F. LEBOYER
Družba zna biti kdaj tudi takšna, da ne pozna usmiljenja in ji je človek vse prevečkrat samo še sredstvo.
I. POTRČ
NAGRADNA KRIŽANKA
				KEM. SIMBOL ZA ŽVEPLO	USTNICNIK	OPORNIK V SADOVNJAKU	VAROVALNA PRIPRAVA	DOBA	SLOV. DIRIGENT (ANTON)	IVAN TAVČAR	ROMEOVA IZVOLJEN- KA	PRIPADNIK INDOEVR. PLEMENA	SESTAVIL J. UDIR
				►									IZRAELSKA LUKA
	Sreda 1 22			SESTAV VEC APARATOV									
2C n.m wai>- 1—. (■VtrteV 1				BOROV VODIK						PODOBA/ PRIRODA			
				MEDN. BEGUNSKA ORG/NEDOKAZANA TRDITEV ►				Z0RU2BA/ CENTER					
													DL
Dl	UJEDA	DOLGA OS	DELAVEC VOUARNI/ TNALO						VZDEVEK IGRALCA POLICA/VRSTA G0Z0-				DL
KABARET-NA POPEVKA					DREVORED/ RIŽEVO ŽGANJE				rit lUInt		JANE2	GR. MIT. LEPOTICA	KIS
IZOLACIJA						OOETEV/ ETIOP. PLEMENSKI POGLAVAR							
BRENKALO							PREBIVALEC AZ DRŽAVE/KEM. SIMBOL ZA						
OS. ZAIMEK				PRESTOL- NICA GRČIJE						POSEBNI DNEVI ST. RIM. KOLEDARJA			
INO. RASTLINA				GOROVJE V MAKEDONIJI						Čebelja tvorba			
Deseti planet odkrit?
Pomanjkanje podatkov je dokaz o obstoju desetega planeta v našem osončju, trdijo strokovnjaki
Hoja bolj priljubljena kot tek
Aerobna hoja osvaja množice — Za dobro splošno počutje primernejša od teka — Manj poškodb — Kaj so pokazale študije o tej dejavnosti?
Kot seje pred leti v Združenih državah Amerike rodil jogging in se razširil po vsem svetu, tako zdaj iz tega dela sveta prihaja nov rekreativni val, za katerega je značilno zanimanje za aerobno hojo. Po velikem navdušenju za tekanje je sledilo nekaj treznega premisleka, opravljenih pa je bilo več študij in analiz, ki so pokazale, da tekanje ni čarobni obrazec, ki pomete z vsemi nadlogami, od debelosti, srčnih obolenj do prezgodnjega staranja. Izkazalo se je, da preveč navdušeno tekanje, brez ustrezne priprave in znanja, lahko tudi škodi. Številne tekaške poškodbe so pripomogle, da seje zanimanje za tekanje nekoliko zmanjšalo, pa tudi iz mode je prišlo.
Aerobna hoja, za katero se zdaj navdušuje vse več ljudi, ni navadna hoja. marveč gre za intenzivno rekreativno dejavnost. Strokovnjaki jo priporočajo bolj kot tekanje, predvsem zaradi tega, ker je pri aerobni hoji manj poškodb. Podatki govore, daje aerobna hoja postala druga najbolj priljubljena športno-rekreativna dejavnost na prostem, takoj za plavanjem. Pred dvema letoma je bila še na petem mestu. Danes se z intenzivno hojo resno ukvarja okrog 25 milijonovljudi, kar je precej več, kot je kdajkoli imel privržencev jogging, s katerim se je v
Moja dežela.
letu njegovega največjega razmaha (1983) ukvarjalo 13 milijonov ljudi. O priljubljenosti aerobne hoje govore tudi čisto ekonomska dejstva. Na ameriško tržišče prihaja vse več knjig, video kaset in avdio kaset z navodili, kako vaditi in sploh gojiti aerobno hojo. Te dni so prišle na trg tudi kasete, ki jih je pripravila znana filmska igralka in posloyno uspešna aerobičarka Jane Fonda. Odlično gre v prodajo tudi posebna obutev za športno hojo in ostala oprema, ki pa ni ne draga in ne posebej prilagojena za hojo. In tudi prireditev, na katerih potekajo tekmovanja ali zgolj predstavitve aerobne hoje, je iz leta v leto več. Samo letos jih bo več kot 10 tisoč.
Pri tej telesni dejavnosti je bolj kot intenzivnost pomembnazložnostgiba-nja, po čemer hoja prednjači pred tekom,« pravi kardiolog James Rippe, vodja fiziološkega laboratorija na massachusettski univerzi, kjer proučujejo vplive telesnih dejavnosti na zdravstveno stanje ljudi. Pri aerobni hoji, ki zahteva tehniko tekmovalne športne hoje, se telo zelo učinkovito pregiblje v vseh sklepih, od gležnjev, bokov do ramen, saj je za aerobno hojo značilno tudi poudarjeno gibanje rok. Športne in aerobne hodce je dokaj smešno videti, še posebno, ker pri tovrstni hoji pride do račjega miganja z zadnjico in boki. Toda prav to kroženje in gibanje je dobrodejno za telo in kondicijo.
Ker je korak pri hoji krajši kot pri teku, je treba za enako razdaljo narediti več korakov, se pravi, da je tudi poraba kalorij večja. Meritve so pokazale, da porabi hodec pri aerobni hoji na določeno razdaljo za 10 odst. več kalorij. Pri tem pa pri hoji človek manj tve-
ga, saj ne prihaja do poškodb gležnjev, mišičnih kit in hrbtenice, značilnih za tekanje.
Množično zanimanje za aerobno hojo je v Združenih državah Amerike spodbudila študija dr. Ralpha Paffen-bargerja, v kateri je avtor zajel 17 tisoč harvardskih študentov, zdaj starih od 53 do 90 let. Študija je pokazala, daje pri moških, ki so prehodili več kot 15 kilometrov na teden, za 21 odst. manjša nevarnost smrti zasrčno kapjo kot pri tistih, ki so prehodili manj kot 5 kilometrov na teden.
Stalna, četudi neintenzivna vadbain telesna dejavnost je torej pomemben činitelj pri ohranjanju dobrega zdravstvenega stanja. Vendar pa je za doseganje najboljših učinkov treba nekaj več napora. Michael Pollock, direktor raziskovalnega središča za telesne dejavnosti na floridski univerzi, je z analizami ugotovil, da je najbolj učinkovita aerobna hoja, pri kateri za eno uro dosežemo 60 do 90 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Pri zmernejši obremenitvi je pač treba vadbo podaljšati, če želimo doseči največje učinke.
Za konec navedimo še izjavo Mariane Spatz, ki opravlja značilno »sedeče« delo kot tajnica vneki ustanovi. Z zmerno aerobno hojo se ukvarja že tretje leto. Takole pravi: »Po treh letih so izginili kilogrami hkrati z odvečnimi centimetri v obsegu telesa. Imam že 50 let, a videti sem kot 40-letnica.«
Lep dosežek, mar ne?
MiM (Vir: Time)
Uporabi in odvrzi
Za sedanji način življenja in potrošnje pravijo, da je odmetni-ški. Stvar uporabimo, potem pa odvržemo. Po tej filozofiji je nastalo že precej predmetov za vsakdanjo uporabo, od plinskih vžigalnikov do najrazličnejših pisal. V zadnjem -času pa se jim pridružujejo še novi proizvodi, in to takšni, za katere bi menili, da jih ljudje kupujejo premišljeno in za trajnejšo rabo. Med predmete te vrste sta se v zadnjem času uvrstila tudi fotoaparat in telefon.
Prvo kamero za enkratno uporabo so izdelali Japonci. Gre v bistvu za škatlico filma, ki ima dodan preprost objektiv in zaklop. Ko kupec posname vseh 24 posnetkov, odda v obdelavo vse skupaj. Podoben fotografski aparat je pred kratkim poslal na tržišče še Kodak. Fotokamera za enkratno rabo stane malenkost več kot škatlica filma. Stvar gre dobro v prodajo, saj jo ponujajo tam, kjer je priložnost za nekaj posnetkov, na atraktivnih izletniških točkah, zabaviščih ipd.
Z nekaj več dvoma so pospremili na trg prve telefone za kratkotrajno rabo. Le kdo bo kupil telefon, ki dela le nekaj mesecev? A ga kupujejo. Največ v bolnišnicah, kjer bolnikom montirajo take telefone za čas zdravljenja, potem pa jih zavržejo. Tako vsak bolnik dobi povsem nov telefon, kar je še kako željeno v času, ko se strah pred nalezljivimi boleznimi širi kot kuga.
Med skrivnostmi, ki že dolgo burijo človekovo domišljijo, je tudi obstoj skritega desetega planeta v našem osončju. Kot so pred kratkim sporočili strokovnjaki, ki se na te stvari razumejo, takšen planet po vsej verjetnosti zares kroži okoli Sonca, povzročil pa naj bi med drugim skrivnostne nepravilnosti v gibanju planetov Urana in Neptuna v 19. stoletju ter kozmično katastrofo pred 65 milijoni leti, zaradi katere so z obličja zemlje izginili dinozavri in številne druge živalske in rastlinske vrste.
John Anderson, ki dela pri Nasi kot znanstveni raziskovalec, je na osnovi podatkov, ki sta jih iz globin našega osončja poslali sondi Pioneer, prišel do zanimivih spoznanj. Astronomi, ki so v 19. stoletju opazili in preračunali ne-
Varno v megli
Avtomobil tiplje pred seboj z laserskim žarkom
Za avtomobiliste je vožnja v gosti megli ena največjih nevarnosti, ki preže na cestah. Gosta megla upočasni in prestavi v polžjo hitrost še tako sodobno urejen promet na še tako odličnih cestah. Kljub temu pa so nesreče v megli običajno hude in s težkimi posledicami, še posebno, kjer pride do verižnega trčenja. Sodobni avtomobilski proizvajalci se trudijo, da bi premagali meglo, kot so premagali številne druge težavnosti, s katerimi se srečujejo avtomobilisti. Prvi avtomobili, ki bodo vozili varno tudi v megli, že nastajajo v delavnicah najbolj razvitih avtomobilskih industrij.
Na Japonskem nastaja avtomobil, ki »vidi« s pomočjo posebne radarske naprave 70 do 120 metrov daleč v še tako gosti megli in zazna ovire na cesti, pred njim vozeča ali naproti prihajajoča vozila. Radar seveda ni takšen, kot ga uporabljajo v letalstvu, ker bi bil na tleh brez koristi, saj bi zaznal ograjo, okoliške stavbe in še kaj drugega kot ovire. Namesto valov, ki jih uporablja radar, so uporabili laserski žarek. Naprava v avtomobilu z laserskim žarkom tiplje predse, računalnik pa posreduje preračunane podatke o prosti poti in o potrebni varnostni razdalji glede na hitrost vozila.
In ne samo to. Če se voznik ne odzove na nevarnost, računalniški program sam začne zmanjševati hitrost in nato tudi sproži zaviranje. Vožnja v megli je za tako opremljeno vozilo neprimerno varnejša, kot je vožnja z običajnimi avtomobili.
— Saj bi II posodil avlo za zvečer, sin, ampak mama ga je popoldne do konca porabila!
Ignac Jereb: Umirajoča domačija
pravilnosti v gibanju planetov Urana in Neptuna, so sicer vse izračune opravili zelo točno — to so potrdila preračunavanja na računalniku — vendar pa so nepravilno izračunali gibanje domnevnega nevidnega planeta, ki naj bi bil kriv za odklone v orbitah. Če bi planet zares krožil po izračunani orbiti, bi še naprej motil gibanja Urana in Neptuna. Znano pa je, da so nepravilnosti izginile v začetku tega stoletja, kot je tudi res, da vesoljski sondi nista zaznali nobenega znamenja o kakšnem planetu na domnevni orbiti. Pa vendar je prav to pomanjkanje v bistvu dokaz, da deseti nevidni planet zares obstaja, menita Anderson in astronom Kenneth Seidelmann, ki seje pridružil strokovnjaku pri razreševanju zanimive uganke.
Ponovno sta vse preračunala in prišla do podatkov, po katerih bi moralo biti nebesno telo, ki naj bi povzročilo omenjene nepravilnosti v gibanju obeh planetov, petkrat tako masivno kot Zemlja, gibalo pa naj bi se v razpotegnjeni elipsi, potekajoči pravokotno ali vsaj močno nagnjeno na ravnino elips ostalih planetov. Le tako je mogoče razumno pojasniti, zakaj nič več ne vpliva na gibanje obeh planetov in zakaj vesoljski sondi nista zaznali njegove gravitacije.
Zanimivo je, da najnovejša teorija ponuja razlago tudi za kozmično katastrofo, ki je uničila mnoge oblike življenja na Zemlji. Deseti planet našega osončja naj bi pred 65 milijoni leti potoval skozi pas kometov, njegova gravitacijska sila pa naj bi potegnila nekaj kometov iz njihove orbite tako, da bi jih nekaj padlo tudi na Zemljo Padci velikih nebesnih teles pa bi, kot so izračunali strokovnjaki s pomočjo računalniških modelov, za nekaj časa tako spremenili podnebne razmere, da ?: zaradi njih poginile mnoge živali in izumrle nekatere rastlinske vrste.
Skleda iz riža
Po obedu jo poješ
Tajvanski ljubiteljski izumitelj Chen Liang-Erh je odkril zanimivo novost — posodo, ki jo po končanem obedu lahko pojeste.
Na Tajvanu imajo namreč velik presežek riža, zato razmišljajo, kako bi ga porabili. Lojalni državljani morajo vsak dan pojesti skledico riža več kot doslej. Izumitelj pa se je domislil še nečesa, kar je z rižem mogoče narediti. Delal je poskuse in ugotovil, da se da iz riža narediti prav lepa in dokaj trajna skodela. V nji je mogoče hram'; vročo hrano več kot tri ure, na kon^u pa jo lačni lahko kar pojedo, saj je užitna. Lahko pa jo tudi pokrmijo živini.
Postopek izdelave užitne posode je dokaj enostaven. Mešanico surovega riža, namočenega v vodi, vložijo v kalup, nato pa z vročo jekleno kroglo za nekaj sekund pritisnejo riževo maso. Riž se speče in oblikuje v gladko posodo.
Izum ima kar dve dobri strani. Zmanjšal bo goro riža, s katerim ne vedo kam, hkrati pa bo male restavracije, kjer strežejo hitro pripravljeno hrano, in male pivnice rešil težavs plastičnimi posodami, ki jih uporabljajo za enkratno serviranje jedi in vroče pijače. Plastika je kot odpadek nerazkrojljiva, posode iz riža pa pospravijo v svoje želodce kar stranke same.
Morski gverilci v Zalivu
Kljub krvavi sedemletni vojni med Irakom in Iranom in kljub nevarnostim, ki preže na tankerje ter druga plovila v vodah Perzijskega zaliva, je v tem delu sveta živahno. Med ogromnimi jeklenimi kolosi, ki prevažajo nafto, vozijo po starodavnih prometnih poteh male okretne jadrnice, ki so še vse take, kot so bile pred stoletji. Za kapitane teh ladjic je sedemletna vojna v zalivu lepa priložnost za dober zaslužek, ko prevažajo vse, kar gre v prodajo, od čaja, elektronike do kavijarja in riža. Toda vitke lesene ladjice služijo tudi kot kamuflaža udarnim fanatikom iranske revolucije za napade na ladje »sovražnikov«.
Taktika gverilcev na morju je stara, kot je staro piratstvo, orožje, ki ga uporabljajo, pa je najnovejše. Verski fanatiki Iranske revolucionarne garde in Varuhov revolucije kažejo na morju prav tako zagrizenost, domiselnost, smisel za presenečenje in fanatično privrženost, kot sojo že pokazali v nekaterih akcijah na kopnem, denimo pri zasedbi ameriškega veleposlaništva v Teheranu ali uničenju ame-
riške ambasade v Bejrutu. Pravijo jim tudi kamikaze zaradi podobne fanatičnosti, kot so jo med zadnjo vojno pokazali samomorilski japonski piloti.
Na močnih in hitrih patrolnih čolnih se skrivajo v zavetju lesenih ladjic, da jih radarji na velikih trgovskih ladjah ne opazijo. »Skrijejo se lahko tudi za morskimi bojami,« pravi eden od kapitanov, ki ima že izkušnje ziranskimi kami-kazami. Tako se prikradejo v bližino svojih žrtev, da jih lahko napadejo z raketami. Gre za male, a uničujoče rakete, kijih lansirajoz roke. Take rakete so že povzročile huda razdejanja in spravile na dno tudi velike ladje.
Morski gverilci pa uporabljajo še druge taktike. Zvijačno polagajo morske mine na tankerske poti. Tankerji namreč zaradi varnosti plujejo eden za drugim, vendar v precejšnji razdalji. Zgodilo pa seje, da je prvi tanker nepoškodovan preplul, tisti, ki je vozil za njim, pa je naletel na mino. Očitno je bilo, da se je med obema vrinila gverilska ladjica in odložila mino.
»Saj-tudi boš! Od lakote boš, če boš še naprej tako trmast in se ne boš zganil kam!«
»Ljubezen do kmečke zemlje se je izrodila,« je zopet pomodroval Matevž.
»Morda je imel naš Peter prav, ko je iskal bodočnost drugod?« je podvomila Polona.
»Morda? Kdo ve? je podvomil tudi Matevž.
»Morda bi jo našel, če ga ne bi ujela ta nesreča,« je menila Polona.
»To so prazne marnje.«
»Eh, Matevž, Matevž, ti si postal prav tak kot oče. Ni mogel živeti brez kmetovanja.«
Drugi dan se je Matevž spustil v dolino, da uredi zadevo, kot je zahtevala Polona, a vrnil se je razočaran.
»Sem mislil in upal, da bom dobil koga, ki bi bil pripravljen prevzeti domačijo samo za najin preužitek, da bi ostala do smrti na Osojah, pa ni človeka, da bi bil voljan priti sem gor.«
»Si govoril z judmi v zadrugi?« je zagorel kanček upanja v Poloninih očeh.
»Sem. Odgovorili so mi, da še združeno zemljo na ravnini dajejo v najem zasebnim kmetom. Kako bi potem prevzeli šele našo, ko je hribovska, vsa v strminah in- povrhu še oddaljena.«*
»Pa si povedal, kako je z nama?« je vprašala Polona.
»Sem. Rekli so mi, da če bi bil kdo od naju delal za partizane, bi dobivala vsaj priznavalnino in bi se nekako pretolkla. Tako pa...«
»Kako/tako pa?« je pogrelo Polono.
»Povedal sem jim, da so bili ves čas vojne partizani pri naši hiši in da si menda tudi ti, Polona, naredila kakšen korak za njihovo korist in bi bila upravičena za priznavalnino.«
»In kaj so rekli?« je vprašala Polona.
»Nič. Samo spogledovali so se in posmehovali,« je skomignil z rameni. Matevž.
»Polona, najbolje bi bilo, ko bi ti sama stopila v dolino na občino, do človeka, ki ima te zadeve v rokah, in mu povedala, kako in kaj,« je menil Matevž.
Takoj drugi dan se je Polona odpravila v dolino na občino do tistega človeka, ki je imel te zadeve v rokah, in mu razložila, po kaj je prišla.
Odgovorni človek za take zadeve je med poslušanjem enakomerno potrkaval s koncem svinčnika po pisalni mizi in očividno kazal, da se ob Poloninem pripovedovanju silno dolgočasi. Ko je Polona končala, jo je suhoparno vprašal:
»Imate kakšen dokument, da vam je čas med vojno priznan dvojno?«
»Ne, takega dokumenta nimam. Samo slišala sem, da so ga iskali tisti ljudje, ki so imeli delovne knjižice, da se jim je ta čas vpisal in štel v delovno dobo. Tega pa nam kmetom ni bilo treba, ker nismo nikoli imeli delovne knjižice. Pač pa so jo imeli le nekateri hlapci in dekle.«
Odgovorni človek naobčinisejezami-slil in čez čas počasi dejal: »Hja... z vašim zahtevkom kasnite.« In potem je zopet naglo in sunkovito zdrdral vprašanje: »V katero partizansko enoto ste bili vključeni? Ali se bili aktivistka? Ste morda organizirano delali za partizane?«
Polono so vprašanja nekoliko zmedla, da je morala dobro razmisliti, preden je počasi in neodločno odgovorila: »Ne morem reči ne za prvo ne za drugo in ne za tretje, čeravno sem bila skoraj štiri leta vedno med njimi.«
»Kako to mislite, da ste bili vedno med partizani, pa niste biti ne eno, ne drugo?«
»Doma na kmetiji sem bila in oni so se vseskozi zadrževali pri nas ali kje v bližini. Oni so nam pomagali pri kmečkih opravilih, jaz pa sem njim ustregla in jim napravila kakšno uslugo. Nak, organizirano pa z njimi nisem delala. Ampak samo to, kar je naneslo.«
»Ja, kaj pa ste potem sploh delali za partizane?
POTA
Kočevke letos celo v boju za naslov?
Igralke Itasa veljajo več, kot so pokazale
KOČEVJE — Rokometašice kočevskega Itasa že vrsto let domujejo v vrhu slovenske republiške lige, lani so varovanke trenerja Ivana Žerjava osvojile celo tretje mesto, kar je bilo za mnoge veliko presenečenje. Pa vendar v Kočevju pravijo, da so sposobni narediti še precej več.
»V lanskem pripravljalnem obdobju nas je pestila vrsta težav,« pravi trener Žerjav, »te pa so se nadaljevale tudi skozi prvenstvo. Zaradi šolskih in delovnih obveznosti nismo skoraj nikoli trenirali v polnem sestavu in le izkušenosti ter požrtvovalnosti se lahko zahvalimo za dobre jesenske dosežke. Med slednjimi velja posebej omeniti odlične igre proti Iskri, Kranju, Novem mestu in Braniku. Pokazali smo, da smo sposobni presenetiti in kdo ve, kako bi bilo, če bi lahko uigravali kompletno ekipo. Tako pa smo se največkrat dobivali šele tik pred prvenstvenimi srečanji in že zato je naše tretje mesto toliko več vredno.«
Prav imajo verjetno nekateri rokometni strokovnjaki, ki pravijo, da je bila vrsta kočevskih rokometašic lani sposobna osvojiti naslov prvakinj, saj imajo izredno izkušeno ekipo, omenimo le sestri Jerič, Križmanovo, Mil-ešičevo, Zalarjevo, ki so igrale že v medrepubliški ligi, ob njih pa še mlade in obetavne igralke, kot sta Bejtovičeva in Filipovičeva. In ni jih malo, ki stavijo, da lahko igralke Itasa, če seveda ostanejo v popolni postavi, ob rednejšem treningu v novem prvenstvu popravijo zamujeno in posežejo po prvem mestu. Če bodo to spoznale tudi igralke, potem se za uspeh ni bati.
M. GLAVONJIC
V--
DOKAZI USPEHOV — Razstavljena zbirka medalj in pokalov priča o moči dolenjske atletike. Na sliki: obiskovalci zavijejo od bančnih okenc mimogrede še k pokalom. (Foto: M. Luzar)
V banki razstava o atletiki
NOVO MESTO — V avli Ljubljanske banke v Kettejevem drevoredu si lahko te dni obiskovalci ogledajo razstavo o atletiki. Ljubljanska banka, ki se je doslej že nekajkrat izkazala s priložnostnimi razstavami, je tokratno namenila stoletnici Sokola in pravkar končani univerziadi ’87. Na razstavi, ki jo je skupaj z Ljubljansko banko pripravil novomeški atletski klub, so predstavljeni dosežki članov tega kluba. Priložnostna zbirka odličij govorio uspehih Darka Cujnika, Vaneta Kržana, Gorazda Gabrijela, Matjaža Zupančiča in uveljavljajočega se Igorja Primca. Razstava, kiso jo odprli vdneh univerziade, bo zapoljnjevala prostor pri vhodu v banko do lO.avgusta. Pred njo je bila na tem mestu že razstava o kolesarstvu.
NOGOMET ZA POKAL »TRAPINA 87«
ZBURE — Nogometni klub Mladost Trapina iz Zbur organizira v nedeljo, 2. avgusta, turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču v Zburah. Ekipe se lahko prijavijo na dan turnirja do 8. ure, zmagovalca pa poleg pokala čaka še odojek. Omenimo, da bo pokal prejela tudi četrt-ouvrščena ekipa. Po končanem tirnirju bo vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel Jerko. Vabljeni!
USPEŠEN PAR — Momčilo Gordanič (levo) in Mirko Bele na enem izmed treningov. Obema gre zasluga, daje novomeško strelstvo zadnja leta ponovno zaživelo, načrtno in kvalitetno delo pa seje potrdilo tudi z rezultati. Upati je le, da jim bodo prej ko slej sledili tudi boljši pogoji za vadbo in tekme.
Tekmovalec in trener
Momčilo Gordanič ima velike zasluge za uspehe novomeškega strelstva — Trenira državnega prvaka
Novomeškemu strelskemu športu gre v zadnjih letih na bolje predvsem po zaslugi mladih, pri tem pa so pomembno vlogo odigrali tudi bolj izkušeni strelci, ki so s trenerskim delom svoje znanje prenesli na nadobudne varovance. Eden od najbolj perspektivnih strelcev je Mirko Bele, ki ga trenira Momčilo Gordanič, starešina iz vojašnice Milana Majcna v Bršljinu, tudi sam odličen strelec s pištolo.
Momčilo Gordanič ima tudi največ zaslug za strelske uspehe novomeške enote v zadnjem obdobju. Samo letos je skupaj s starešino Laslom Pravdo na odprtem prvenstvu zagrebškega armadnega območja v streljanju z vojaško pištolo osvojil ekipno prvo mesto, na prvenstvu LAO v streljanju za starešine pa je zmagal v posamični konkurenci. Bilje tudi v zmagovalni združeni ekipi Vrhnike in Novega mesta na športnem prvenstvu LAO v Kranju, iz prejšnjih let pa ima še eno drugo in d ve tretj i me sti s prvenstev LAO in srebrno medaljo s prvenstva titograjskega vojaškega območja. Ukvarja se izključno s streljanjem z vojaško pištolo, kar je posebna disciplina, ki jo gojijo predvsem v JLA.
S strelskim športom seje seznanil povsem naključno pred 12 leti, ko je gledal tekmovanje starešin. Zdelo se mu je, da bi bili rezultati lahko boljši in je še sam poizkusil. Že na svojem prvem tekmovanju je zmagal. »Kljub temu, da je streljanje tekmovalni šport, pa glavni cilj zame ni zmaga. Važno je doseči rezultat, ki te zadovolji in nasploh
veselje do športa,« pravi starešina Gordanič. Zanimivo je, da boljše rezultate dosega v težjem delu svoje discipline — v merjenju v silhuete, kjer ima za pet strelov v pet tarč na voljo le 10 sekund. V preciznem mer>enju je nekoliko manj uspešen. Njegovo zanesljivost potrjuje to, da lahko zmerom premaga mejo 500 krogov s 60 streli.
Ker je nesebičen in skromen ni čudno, da seje ljubiteljsko posvetil trenerskemu delu pri občinski strelski zvezi v Novem mestu. Že pet let vodi mladinsko selekcijo, ki je v zadnjem času dosegla vidne uspehe. Mirko Bele je lani in letos osvojil že več republiških in državnih naslovov v streljanju z malokalibrsko in zračno pištolo. Žal pa se tudi v Novem mestu ta šport še vedno ubada s hudimi materialnimi težavami. Orožje in strelivo sta draga in streliva primanjkuje. Tovrstne težave slikovito ilustrira dogodek, ki ga je omenil Momčilo Gordanič: »Lani sva z Mirkom na državno prvenstvo v Osijek odpotovala z eno samo pištolo, ki jo je stalno uporabljal na treningu. Ni bilo rezervnih delov in če bi se karkoli pokvarilo, bi bila najina pot zaman.«
Vsem težavam navkljub pa Momčilo Gordanič ostaja optimist: »Mirko Bele je zaenkrat v nacionalnem programu, naš cilj pa je prehod v mednarodni program (zaradi množičnosti je sistem tekmovanj večstopenjski). V mladinski ekipi je še nekaj perspektivnih strelcev, ki bi v prihodnosti lahko tvorili močno člansko moštvo.
Druga plat zletne pridobitve
Zakaj je blato preplavilo teniška igrišča?
NOVO MESTO — Če smo še pred slabima dvema mesecema pisali in govorili, kakšna pridobitev za novomeški šport (mnogi, predvsem atleti, so že takrat zmajevali z glavo) je dograjeni in obnovljeni stadion bratstva in enotnosti, potem moramo danes o tej zletni pridobitvi tudi drugi krepko spremeniti mnenje. Funkcionalnost novega objekta je pokazala pravo podobo ob nedavnih močnejših nalivih, posledica pa so razrita in uničena teniška igrišča.
Javna skrivnost je, da so obnovi tvena dela vseskozi potekala pod pritiskom pomanjkanja denarja, dogajalo se je celo, da so izvajalci (delavci GIP Pionirja) delo, ker ni bilo ne denarja ne plačnika, prekinjali. Če vsemu temu prištejemo še, da so bili izvajalci svoj pose! prisiljeni tako ali drugače dokončati do predpisanega roka, potem se morebitnim napakam in pomanjkljivostim ne bi smeli čuditi.
Nedavni naliv je odkril, da stadion nima dokončno urejene drenaže z odtočnimi jaški in razpeljane kanalizacije, meteorne vode so tako v potokih drle na teniška igrišča, s seboj pa na peščeno površino nanesle debelo plast blata. Eno igrišče je docela uničeno in neuporabno, drugo so tenisarji sami za silo očistili in usposobili. Škoda je ogromna, vprašanja, kdo jo bo tenisarjem povrnil ne bi smelo biti.
Bolj skrbi nekaj drugega. Ne dvomimo sicer, da člani teniškega kluba z delovno akcijo ne bodo odpravili posledic tuje lahkomiselnosti in neodgovornosti, upravičeno pa se sprašujejo, kako poslej igrišča zavarovati pred nalivi. Logično bi sicer bilo, da odgovornost pade na tistega, kije gradnjo nadzoroval, ta pa pravi, da so gradili pač toliko, kolikor je bilo denarja(l).
Na novomeški ZTKO, ki je lastnik igrišč, so ogorčeni. Od Pionirja bodo zahtevali, da dela dokonča, upravičeno pa se boje. da je takšnih in podobnih napak ter pomanjkljivosti še nekaj. A kdo bo sedaj ta dela financiral, ko pa sredstev že takrat, ko je nad naročniki in izvajalci kot Damoklov meč visela obveznost, imenovana zlet, ni bilo? Rešitev bo potrebno najti čimprej, upati je le, da na dokončanje stadiona ne bo treba čakati do leta 2001, ko naj bi bilo Novo mesto vnovič gostitelj srečanja mladih s sedmih zletnih območij.
B. BUDJA
TREBANJSKI ŠPORTNIKI V OBRENOVCU
OBRENOVAC — Športniki občine Trebnje so sodelovali v Obrenovcu na desetem tradicionalnem srečanju športnikov pobratenih občin. Trebanjci so slavili zmago svoje moške in ženske kegljaške vrste, v katerih sta se izkazala Milena Veber in Marko Tratar. Najboljši so bili še strelci, posamezno Franc Cugelj. Manj uspešni so bili nogometaši in šahisti, čeprav so slednji dosegli eno zmago in neodločen izid in doživeli dva poraza. Na srečanju je nastopilo 400 tekmovalcev iz Trebnjega, Ilijaša, Velike Gorice, Djakovice in domačinov.
N. G.
V DOLU NAJBOLJŠI ERŽEN
DOL — Na nedeljski kolesarski dirki za veliko nagrado Juba v Dolu je med novomeškimi kolesarji največ pokazal Eržen. Na izredno napornicestni dirki je v kategoriji mlajših mladincev zasedel drugo mesto, medtem ko je bil pri starejših mladincih Ravbar četrti, med člani pa je na 140kilometrovdolgi progi Robič zasedel 4. mesto, Darko Papež je bil šesti in Golob osmi. V ekipni konkurenci je moštvu Krkepripad-la zmaga tako med člani A kot med člani C.
MERXOV KRITERIJ KRKAŠEM
CELJE — Skupina kolesarjev novomeškega KD Krka seje v soboto udeležila tradicionalnega kriterija za nagrado Merxa in v ekipnem seštevku prepričljivo osvojila prvo mesto. Sicer pa je na 60 kilometrov dolgi progi pri članih Golob zasedel 2. mesto, Robič pa je bil 4., pri starejših mladincih je Peter Judež zmagal, medtem ko je bil Krevs peti, novomeška pa je bila tudi zmaga pri mlajših mladincih: slavil je Eržen, Sturm pa je bil četrti.
Gluhonemi spregovoril
22-letni Oto Brajdič — Macola se je med kazenskim postopkom delal gluhonemega — Zaporna kazen
NOVO MESTO — 22-letni Oto Brajdič-Macola iz Budganje vasi pri Žužemberku je navzlic svoji mladosti že star znanec sodnikov. Pred dnevi je moral vnovič sesti na zatožno klop zaradi dveh kaznivih dejanj, kijujestoril konec lanskega leta.
20. oktobra okoli 23. ure je na Jami izpred stanovanjske hiše številka 9 ukradel stoenko Alojza Mirtiča, ki je vozilo pustil pred domom, v njem pa tudi kontaktne ključe. Brajdič je vozilo spravil v tek in se zjijim odpeljal v romsko naselje Žabjek, kjer je avtomobil seveda ponosno razkazoval. Ob tem je treba dodati, da vožnja do Žabjeka ni minila brez nevšečnosti in da je voznik avtomobil pri tem kar precej poškodoval. Na srečo pa se z avtomobilom ni dolgo postavljal. Miličniki so ga namreč med redno kontrolo prometa na Ljubljanski cesti v Novem mestu ustavili, tako da je Mirtič svoje vozilo, resda poškodovano, še istega dne dobil nazaj.
Brajdič pa je bil pred sodniki tudi, ker je lanskega 26. novembra ob
21.30	iz gole objestnosti metal kamne v zastekleni del telovadnice Osnovne šole Dragotin Kette v Šmihelu pri Novem mestu. Pri tem je razbil dve veliki dvojni termopanski stekli na zahodni in severni strani šole ter š tem povzročil za 84.750 din škode.
Kot posebno zanimivost moramo omeniti, da se je Brajdič skozi večji del postopka delal gluhonemega in je spregovoril šele, ko so ugotovili prevaro. Da ima dar govora, je potrdil tudi na obravnavi, ko je nadvse prepričljivo trdil, da avtomobila ni ukradel on, pač pa neki Boris Brajdič-Henko, ki daje vozilo tudi vozil, on pa da je med vožnjo spal, čeprav so miličniki za volanom zalotili prav in edinole njega. Le za kamne je priz-
nal, da jih je res metal v šolo, to pa zato, ker je bil vinjen in ni vedel, kaj počenja. Šodišče mu je za obedejanji izreklo kazen dva meseca in 10 dni zapora, pri tem pa upoštevalo, daje bil za tatvino že kaznovan in daje ta čas še v enem kazenskem postopku. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Usodno zavijanje na magistralko
55-letni Ludvik Anderlič mrtev na mestu trčenja
JEZERO — Minulipetek, 17. julija, se je 62-letni Stanoje Marino-vič iz Veljakovega, začasno zaposlen v ZRN, peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Jezeru je na makadamskem parkirišču, kjer prehaja cesta v slabo pregleden ovinek, ustavil. Do nezgode je prišlo, ko je ponovno zapeljal na magistralko. Nanjo je zavil naglo in sunkovito, tako da gaje pri tem zaneslo na levo, v tistem trenutku pa je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 55-letni Ludvik Anderlič iz Radne vasi. Slednji je zaviral in se umikal, silovitega trčenja pa mu ni uspelo preprečiti. V zmečkani pločevini je življenje izgubil voznik Anderlič, laže poškodovana je bila še njegova 20-letna hči Ivica, ki so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, s poškodbami pa jo je odnesel tudi Marino-vič. Materialno škodo so ocenili na 2 milijona din.
VLOMILI V OSEBNI AVTO — Neznani storilec je v noči na 10. julij vlomil v osebni avtomobil Antona Božiča, ki je imel vozilo parkirano v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu. Neznanec je iz avtomobila izmaknil kovček z orodjem.
NEZNANEC V ZIDANICI — Med 5. in 12. julijem je nekdo vlomil v zidanico, last 44-letnega Maria Juriča iz Kočevja, na Straškem hribu pri Gorenji vasi. Storilec je v zidanici razbil večje ogledalo, odnesel pa plinsko bombo, kuhalnik in še nekaj drugih predmetov,
ODNESEL RADIOKASETOFON — Neznani storilec je v noči na 17. julij vlomil v osebni avtomobil Jožeta Zajca iz Črnomlja. Vozilo je stalo parkirano pred blokom, neznanec, očitno velik ljubitelj glasbe, pa sije iz njega »sposodil« radiokasetofon, zvočnik in štiri kasete, tako daje lastnik oškodovan za 100 tisočakov. Predrzneža še iščejo.
OB DINARJE IN MARKE
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Še neznani storilec je v noči na 12. julij nepojasnjeno prišel v stanovanjsko hišo 59-letne Andreje Glavan iz Šmarjeških Toplic. Neznanec je očitno dobro vedel, kaj hoče. Iz hiše je z njim izginilo 110 tisočakov in 400 nemških mark.
Iz vagona ukradel bale blaga
Eno leto zapora za 27-letnega Bojana Perčiča iz Gabrja, Ivico Botičkega pa je sodišče oprostilo — Dejanji odkrito priznal
NOVO MESTO — Že krepko v preteklost segajo dogodki, zaradi katerih je moral pred dnevi na zatožno klop novomeškega sodišča 27-letni Bojan Perčič iz Gabrja pri Dobovi, ob njem pa je sedel še 26-letni Ivica Botički iz Podvinja pri Kapelah, vendarje sodišče zanj izreklo oprostilno sodbo.
Perčič, ki je čas do sojenja prebil v priporu, kamor so ga prepeljali letos
11.	januarja, je tokrat odgovarjal za dvoje kaznivih dejanj, ob tem pa je treba dodati, da je zaradi tatvine še v enem kazenskem postopku. Kot je pokazala obravnava, je Perčič v noči na 2. september 1981 na železniško postaji v Dobovi, kjer je bil tudi zaposlen, vlomil v železniški vagon. Z vrat je nasilno odtrgal zalivki, odprl vrata in si v vagonu prilastil najmanj 17 bal raznovrstnega blaga, s čimer je ŽTP Ljubljana oškodoval za najmanj 74.222 din. Tega dejanja je bil obtožen tudi Botički, vendar sodišče zato ni imelo nikakršnih dokazov, pa tudi Perčič je na obravnavi izjavil, da je dejanje storil sam. Boti-
ODPELASE JE PRIKOLICA
ŠENTJERNEJ — 24-letni Franc Eršte iz Polhoviceje 17. julija ob 15.30 peljal traktor, za katerega je imel pripet voz, na njem pa naloženi sedemmetrski hlodi. Ko je zunaj Šentjerneja s traktorjem zapeljal v bližino pokopališča, je zaradi tresljajev izpadel klin na priključku za prikolico, tako da seje ta odpela in zdrsela na levo polovico ceste. Takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljala 35-letna Antonija Simončič iz Sel. Voznica je zapeljala na desno bankino, hlodi pa so vseeno zadeli levo stran njenega avtomobila, prebili šipo in hudo ranili njenega 9-letnega sina Jurija, ki je sedel na zadnjem sedežu. Fanta so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 400.000 din.
OB 3.500 MARK
VISEJEC — Neznani storilecje med 5. in 12. julijem šaril po stanovanju Antona Vidmarja v Visejcu. Vidmar je ob inventuri razočarano ugotovil.da je z neznancem odšlo tudi 3.500 težko privarčevanih zahodnonemških mark.
V PRAHU NI OPAZILA KOLESARJA
STARA BUČKA — 16. julija ob
14.30	se je 41-letna Vida Saje iz Stare Bučke z avtobusom pripeljala v domačo vas in tam na postajališču izstopila. Ko je avtobus odpeljal, je nameravala prečkati cesto, pri tem pa je zaradi gostega prahu prezrla kolesarja, ki seje s precejšnjo hitrostjo pripeljal po klancu navzdol. Kolesar, 10-letni Robert Kirar, je pešakinjo sicer opazil in pričel zavirati, a je Sajetovo vseeno zadel, tako da je padla po vozišču in se poškodovala.
čki in njegov svak Mile Čutič pa sta bila tista, ki sta prišla po blago in ga odpeljala k Botičkemu domov ter ga tam spravila na podstrešju. Poleg tega pa seje Perčič pred senatom zagovarjal še za tatvino kokoši, ki jih je v noči na 25. december 1983 ukradel iz nezaklenjenega kokošnjaka Jožeta Lubšina v Gabrju. Tudi to dejanje je odkrito priznal in povedal še, da je kokoši odnesel k prijatelju Jožetu Šošku na Mostec, kjer sta mesnino pojedla.
Voznik umrl takoj, sopotnik pa v bolnišnici
Nova huda prometna nezgoda pri Krški vasi
K RŠ K A VAS — 46-letni Sandi Arifi iz Raven, začasno zaposlen v ZRN, se je 16. julija ob 6.25 peljal z osebnim avtom po magistralki iz Ljubljane proti Zagrebu. Zaradi utrujenosti je pri Krški vasi zapeljal na levo čez vozni pas na bankino in se zaletel v betonsko ograjo podvoza. Od tam ga je odbilo na nasip in prek lokalne ceste, kjer se je avtomobil prevrnil na streho.
Posledice so bile strašne: na mestu nesreče je hudim poškodbam podlegel voznik, nekaj kasneje pa je v brežiški bolnišnici umrl še 27-letni sopotnik Ismail Arifi, prav tako začasno zaposlen v ZRN. Avtomobil je bil povsem uničen, materialno škodo so ocenili na 7 milijonov din.
Senat sodišča je Perčiča obsodi! na 1 leto zapora, pri tem pa mu v olajševalno okoliščino štel priznanje, v obtožilno pa predkaznovanost in dejstvo, da je vlomno tatvino v vagon izvedel tako rekoč na delovnem mestu. Pripor mu je senat štel v izrečeno kazen, sodba pa še ni pravnomočna.
B.	B.
PREK KOVINSKE OGRAJE V POTOK
LEŠNICA — Turški državljan Er-vahi Korkmazje 14.julijaob5.30 peljal osebni avto po magistralki iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Lešnici je pričel prehitevati tovornjak s prikolico, takrat pa je nasproti pripeljalo vozilo neugotovljene registracije. Korkmazje zato naglo zavil na desno, da ga je pričelo zanašati. Zapeljal je na levi prometni pas, zadel v kovinsko ograjo, prek katere je avtomobil padel osem metrov globoko v potok. Voznik in sopotniki so bili hudo ranjeni in sojih prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO NALIVU BREZ LUČI
OTOČEC — 32-letni Stanko Medic iz Gornjega Kronovega seje 13. julija ob 20.40 peljal z osebnim avtom po regionalni cesti proti gradu Otočec. V močnem nalivu mu je nasproti brez prižgane luči pripeljal 27-letni motorist Franc Žibert s Trške gore. Po tesnem srečevanju je osebno vozilo zaradi vode na vozišču zaneslo čez bankino, tako da je avtomobil s prednjim delom obstal vreki Krki. Motorist je po srečanju vozil še 13 metrov, nato pa padel in obležal na cesti. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za prek milijon din.
ZARADI UTRUJENOSTI NA DESNO — 36-letni Nikola Mirosav iz Slavonske Požege, začasno na delu v Zahodni Nemčiji, seje 18. julija ob 13. uri peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. V Grmovljah je zaradi utrujenosti zapeljal na desno na bankino, vozil po njej še kakih 25 metrov, nato pa zgrmel po nasipu 28,5 metra globoko, preskočil lokalno cesto in se zaletel v betonsko ograjo podvoza. Voznik in njegova žena Jovanka sta bila v nezgodi ranjena, po nudeni zdravniški pomoči pa so ju iz bolnišnice že odpustili. Materialne škode je za 3 milijone din.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI NA LEVO — 25-letni Darko Grm iz Pristave seje II. julija ob 19.10 peljal z osebnim avtom iz Šentruperta proti Trebnjemu. Zaradi prevelike hitrosti gaje v Krtnini zaneslo na levo polovico cestišča, prav takrat pa je po njej nasproti pripeljal z osebnim avtom 31-letni Jože Kozinc iz Krške vasi. Po trčenju je avtomobil Grma zadel še bližnjo stanovanjsko hišo, pri čemer seje voznik laže poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško, bolnišnico. Materialne škode je za 850 tisočakov.
LOTERIJA SLOVENIJE obvešča cenjene Igralce, da lahko ponovno vplačujete v našem prodajnem mestu v METLI KI, Cesta bratstva in enotnosti 59.
Se priporočamo!
Srečo je treba delitil
ojotrtinatm Qj©W[!Ca[lDH
SVET OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA ČRNOMELJ
razpisuje
prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
za 4 leta
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Stanovanja ni.
Začetek dela bo 1. 9.1987.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
605/29
KO
"C,
Tl''
KONFEKCIJA »KOMET« METLIKA
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge vodje kadrovsko-splošnega sektorja
Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših pravnih, kadrovskih in splošnih opravilih,
— da je moralno in politično neoporečen,
— da ima organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku objavnega roka.
604/29
PRIDITE PRAVOČASNO 10% POPUSTA
še v mesecu juliju za
STAVBNO POHIŠTVO
(okna, vrata, polkna, rolete, obloge...)
Konkurenčne cene
Organiziramo brezplačno
transport
montažo
servis in
strokovno svetovanje Obiščite nas v
TOVARNIŠKI PRODAJALNI ŠKOFJA LOKA
KIDRIČEVA 58
tel. 064/61-361
delovni čas od 7. — 15. ure
ob sobotah od 7. — 12. ure
J
iV JELOVICA
DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
na DE BREŽICE, Cesta bratov Cerjak 38,
strojnika na stiskalnici in voznika tovornih vozil
(1 delavec)
Pogoji: 2 ali 3 leta poklic, šole kovinarske smeri in izpit za voznika, 1 leto delovnih izkušenj, 2 meseca poskusno delo.
Kandidati naj vložijo ponudbe v roku 8 dni od objave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO DINOS LJUBLJANA, TOZD Pri prava odpadni h surovi n, Ljubi jana.Tito-va 118.
598/29
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge:
1. TOZD Tovarna opreme Mirna
— vodja obračunskega oddelka
Pogoji:
— višja šola ekonomske smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— poskusno delci3 mesece
— vodja krojilnice
Pogoji:
— tekstilno konfekcijski tehnik
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
2. TOZD »Podgorje« Šentjernej
— elektrikar samostojni
Pogoji:
— obratovni elektrikar
— 2 leti delovnih izkušenj
3. TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
— več lesarjev širokega profila
Pogoji: končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje
4. DSSD
— organizator izobraževanja ob delu
— za določen čas Pogoji:
— administrativni tehnik
— 2 leti delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vsa navedena dela pošljite v roku 8 dni na naslov: IMV Novo mesto, Zagrebška 20, kadrovsko pravni sektor.
608/29
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela oz. naloge:
VEČ BOLNIŠKIH STREŽNIC
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo pisne vloge ali pa se zglasijo osebno v kadrovski službi v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
606/29
ZVEZNA UPRAVA ZA KONTROLO LETENJA Beograd, Brankova 25
Kadrovska služba
objavlja razpis
za sprejem pripravnikov za dela in naloge letenja in letališke kontrole letenja v Cerkljah ob Krki.
Pogoji: srednja šolska izobrazba ali IV. stopnja strokovne izobrazbe v usmerjenem izobraževanju.
Poleg navedenih morajo vsi prijavljeni kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ,
— da niso starejši od 23 let,
— da so odslužili vojaški rok,
— znanje angleškega jezika srednje stopnje (preizkus znanja angleščine bo v centru za izobraževanje in izpopolnjevanje ZUKL),
— da izpolnjuje zdravstvene in psihofizične pogoje, predpisane za delo kontrole letenja, ki jih bomo preverili z zdravstvenim pregledom.
Prijave je treba oddati v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Zvezna uprava za kontrolo letenja, Beograd, Brankova 25.
S prijavo je treba obvezno dostaviti: dokaz o končanem šolanju, spričevalo vseh razredov srednjega ali usmerjenega izobraževanja, potrdilo, da kandidat ni v kazenskem pregonu in da je odslužil vojaški rok.
O datumu zasedanja razpisne komisije, testiranju znanja angleščine in zdravniškem pregledu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Izbrani kandidati bodo pripravništvo opravljali v centru za izobraževanje Zvezne uprave za kontrolo letenja.
596/28
Moško in žensko frizerstvo Albina Žnideršič Krško, Cesta 4. julija 35
I
razpisuje prosta dela in naloge:
1. moški in ženski frizer:
Pogoji: končana frizerska šola, 1 leto delovnih izkušenj. Možnost nastopa dela takoj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas — 1 leto.
2. Pripravnik:
Pogoji: končana frizerska šola, možnost nastopa dela takoj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za čas pripravništva — 6 mesecev.
607/29
M
krka j
kmetijska zadruga krka
n sub o novo mesto resta komandanta staneta 10
Mercator
TOZD BRAZDA — Agroservis in kmetijstvo n. sub. o., Novo mesto, Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: strugarja in avtomehanika
Kandidati morajo imeti končano šolsko izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje — poklic avtomehanik in strugar. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijale z dokazili o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo na gornji naslov v8dnehpoobjavi.Kandidatebomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
601/29
Z A H V A L A
V 18. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat
DUŠAN ČEMAS
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali znami in nam pomagali, podarili cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega.
Žalujoči: mama, oče in sestra
DELOVNA SKUPNOST
STROKOVNIH SLUŽB
SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH
SKUPNOSTI
METLIKA
razpisuje prosta dela in naloge
snažilke
Pogoji: končana ali nedokončana osnovna šola Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave po|l jejo v 15 dneh na naslov: Delbvna skupnost strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Metlika, CSE 23,6833CL Metlika
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. tiha. nema je gomila, kjer počivaš mirno. mama. ti.
Z A H V A L A
Z bolečino v srcu. smo se poslovili od skrbne žene, mame, stare mame, hčerke, sestre in tete. stare komaj 51 let.
FANIKE TRPINC
Zagrad 2
Lepo se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem za kakršnokoli pomoč in podarjeno cvetje ter sodelavcem energetske elektronike ISKRA Cikava za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se KS Škocjan za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lojze, hčerke
(064) 61 361, 61 185
.v •/	’	■;
lana ter Fanika in Anica / družinama,sestre Pepca, Marija, brat Andr družinami in mama ter ostalo sorodsbo
DOLENJSKI
E3 9
II TEM TEnNII 11A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I Cm I tUDIU VMo Z.AnilVIM prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
/llohtrtR novp mesto	Istanbul	v	septembru,
® 25-125, 25-789 oktobru in novembru
tedenski koledar
Četrtek, 23. julija — Brigita Petek, 24. julija — Kristina Sobota, 25. julija — Jakob Nedelja, 26. julija — Ana Ponedeljek, 27. julija — Gorazd Torek, 28. julija — Nevenka gSreda, 29. julija — Marta •Četrtek, 30. julija — Peter
LUNINE MENE
25. julija ob 21.38 — mlaj
kino
BREŽICE: 24. in 25. 7. italijanski erotični film Škandalozna Gilda. 26. in
27. 7. ameriški akcijski film Rocky IV.
28. in 29. 7. francoski triler Zaščiteni. ČRNOMELJ: 23. 7. ameriški risani
film Tom in Jerry. 23. 7. ameriški
službo dobi
Takoj zaposlim priučeno ali kvalificirano natakarico oziroma dekle, ki ima veselje za opravljanje tega poklica. Dober osebni dohodek, hrana in stanovanje brezplačno v hiši, ob nedeljah in praznikih prosto. Gostilna ŠPRINGER, Goliev trg 8, Trebnje. (pol-SL-28)
Takoj zaposlim kuharja ali kuharico za delo v gostilni Paradiž. Tel.: 84-688. (3787-SL-29)
Honorarno zaposlim dekle za pomoč v strežbi. Stimulativna nagrada. Ponudba na tel. 28-018. (3719-SL-29) Zaposlim KV elektromehanika ali elektrotehnika (šibki tok). Vrščaj, Črnomelj, Servis hladilnih naprav. Tel. 52-073. (3742-SL-29)
stanovanja
Dekle išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. (3775-ST-29)
motorna vozila
TORI nov, dodatno opremljen, prodam. Tel. 25-107 (popoldne).
AUDI 60 prodam. Cesta herojev 37, Novo mesto. (3695-MV-29)
GOLF, letnik 1980, prodam. Adamičeva 47, Novo mesto. (3682-MV-29) 126 P, letnik 78,60.000 km, prodam »a 70 SM. Informacije na tel. (068) 44-350. Pristava 7, Trebnje. (3696-MV-29) LADO karavan, letnik 1984, prodam. Tel. 82-787. (P29-5MO)
TOMOS avtomatik, kot nov, prodam za 350.000 din. Adamičeva 4, Novo mesto. (3684-MV-29)
OPEL KADETT-C, december 1975, ohranjen, nekaramboliran, prevoženih 130.000, prodam. Milan Merlin, Dol. Kamence 38, Novo mesto, (ček 74/87)
KOMBI FIAT prodam. Petrinčič, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica. (3685-MV-29)
GOLF JGLDS diesel, letnik 1985, prodam. Milan Krošelj, Zg. Pohanca4 a, pri Brežicah. (3509-MV-27)
KONTEJNER od ZASTAVE 650, primerno za garažo, prodam. Branko Grmšek, Dobeno 1 b, Brežice. (3688-MV-29)
NOVO MOTORNO KOLO tomos BT 50 in tekmovalno kolo pinarelo prodam po ugodni ceni. Tel. 26-724. (3691-MV-29)
~ OPEL KADET 1,6 D, 5 vrat, star 2 leti, prodam. Ogled od 18. ure dalje. Anica Berk, Prelesje 27, Šentrupert.
(3707-MV-29)_________________
ZASTAVO 750 S, letnik 79, poškodovano, prodam. Tel. 25-898. (3700-MV-29)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 22-150. (3701-MV-29)
MINI 1275 GT in izvozni avtomatik ugodno prodam. Tel. 27-335. (3703-MV-29)
ZASTAVO 750, v voznem stanju, letnik 75, prodam po ugodni ceni, lahko tudi za dele. Dragan Rajak, Cegelnica 27, Novo mesto. (3710-MV-29)
126 P, letnik 1976, prodam po delih. Jože Primc, Sela 13, Dol. Toplice, popoldan. (3712-MV-29)
glasbeni film Prvovrstni plesalci. 24. in
26. 7. ameriška komedija Vse v rok službe. 26. 7. hongkonški film Super zmeda nore misije. 28. 7. ameriška komedija Kako se rešiti šefa. 30.7. italijanski akcijski film Stevardesa in gangsterji.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 7. ameriški glasbeni film St. Elmos fire. 24. 7. matineja — domači film Mahovina na asfaltu. Od 24. do 26. 7. ameriška komedija Ostra paprika.
27. in 28. 7. ameriški glasbeni film Briljantina II. Od 29. do 30. 7. ameriški akcijski film Top gun (matineja in redne predstave).
SEVNICA: 23. 7. ameriški fantastični film Mrtvi in pokopani. 24. 7. ameriški triler (nočna predstava) Telesna strast. 26. 7. ameriški fantastični film Noč kometa. 28. 7. ameriški erotični triler Zločin iz strasti. 29. 7. italijanski film Osvajalci džungle. 30. 7. ameriški horor Bitje.
TOMOS 15SLCinkolojuniorpro-dam. Robert Fink, Smolenja vas 28 a, Novo mesto. (3715-MV-29)
LADO 1200 S, letnik 1985, prodam ali zamenjam za nov IMP 39. Ogled ob večernih urah. Jože Grubar, Cesta oktobrskih žrtev 45 a, Šentjernej. (3717-MV-29)
ZASTAVO 750, letnik 1985, 7.000 km, registrirana do junija 1988, nanovo zaščitena, zelo ohranjena, prodam. Tel. (068) 47-506 ali 49-121. (3718-MV-29)
IMVkombi 1600BR,letnik 1979,nanovo registriran, prodam. Tel. 28-018. (3719-MV-29)
126 P, letnik 1979, nanovo registriran, prodam. Bradač, Dol. Polje 21, Straža. (3722-MV-29)
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Jože Barbo, Jugorje 15. (3723-MV-29)
Z 750, letnik 1985, prodam za 165 SM. Marjan Gril, Rumanja vas 35, tel. 85-441. (3723-MV-29)
Z 750 LE, letnik 1982, in avtomatik 3 ML, star tri mesece, ugodno prodam. Tel. 20-327. (3725-MV-29)
Z101 GT 55, letnik 1983,37.000 km, registriran do maja 1988, nujno prodam. Tel. (068) 44-627 dopoldne ali (068) 44-407 popoldne. (3727-MV-29) KOMBI 840 AT s kasonom, letnik 1982, prodam. Skušek, Koštialova 38, Novo mesto. (3730-MV-29)
Z 750, letnik 1979, registrirana do julija 1988, prodam. Podgora 43, Straža. (3733-MV-29)
Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 65-015 dopoldne ali 26-291 zvečer. (3736-MV-29)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej. (3735-MV-29)
LADO 1200 C karavan, letnik 1982, prodam. Darko Benčina, Hudenje 10, Škocjan. (3737-MV-29)
Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Slavka Gruma 18/7, Novo mesto. (P29-13 MO)
Z 126 P, letnik 1980, nov, nerabljen pralni stroj prodam za 25 SM; prodam tudi staro kolo pony. Tel. 25-231. (3739-NV-29)
ŠKODO 120, letnik 1979, prva registracija 1981, prodam. Lekše, Hudenje 3, Škocjan. (3743-MV-29)
R 4 TL, letnik 1976, registriran celo leto, prodam. Konda, Danila Bučarja 12, Novo mesto. (3744-MV-29) TALBOT HORIZONT, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel. 61-133, v večernih urah. (P29-14 MO) GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 20-238. (3740-MV-29) FIAT 750, letnik 1982, prodam. Tel. (068) 44-923, po 20. uri. (3745-MV-29) Z 750, letnik 1979, ohranjeno, prodam. Tel. 88-910. (3746-MV-29) GOLF DIESEL, letnik 1985, dodatno opremljen, temno rdeče barve, 22.000 km, prodam. Stane Levičar, Gubčeva 5, Krško, tel. 72-803. (3737-MV-29)
LADA 1200 in fiat 750 (oba letnik 1976) ter šotor družinski (dve spalnici) prodam. Tel. (068) 44-313. (3750-MV-29)
126 P, letnik 1978, obnovljen, prodam. Ogled od 16. do 17. ure. Mestne njive 6/2, blok,. Novo mesto. (3749-MV-29)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
126 P, letnik 1977, registriran eno leto, obnovljen, prodam za 62 M. Hribar, Mirna peč 6. (3714-MV-29) GOLF, letnik 1980, prva dva blatnika karambolirana, prodam. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan., tel. 85-218. (3752-MV-29)
126 P, prva registracija 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. Pegam, D. Dobravice 1 b, Gradac. (3751-MV-29) AVTOMATIK, novi tip (žmigovci), skoraj nov, lita platišča, prodam. Tel. (068) 25-785. (3756-MV-29)
GOLF za dele, mešalec, mreže prodam. Tel. 27-434. (3758-MV-29)
FIAT 750, neregistriran, v voznem stanju, možno tudi za rezervne dele, prodam. Franc Staniša, Do. Težka voda 27, Stopiče. (3761-MV-29) FIAT750,letnik 1979,prodam. Jože Žagar, Birčna vas 38. (3763-MV-29) GOLF JGL, letnik 1982, prodam ali menjam za juga. Groblje 8, Novo mesto. (3764-MV-29)
R 4, letnik 1977, prodam. Tel. 85-337. (3767-MV-29) '
TOMOS 15 SLC, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za APN 6. Tel. (068) 43-716. (3769-MV-29)
Z 101 mediteran, rdeče barve, ugodno prodam. Tel. 25-772. (P29-MV-29)
MZ ETZ 250, letnik 86, poceni prodam. Tel. dopoldan 24-737 ali 24-738. (3773-MV-29)
Zastavo 125 P, letnik 77, prodam. Jerele, Orešje 12, Šmarješke Toplice. (3774-MV-29)
R 4, letnik 78, 85.000 km, dobro ohranjen, prodam. Potočar, Cvibelj, Žužemberk, tel. (068) 84-222. (3777-MV-29)
R 4, letnik 79, karamboliran, prodam. Informacije v večernih urah na tel. 27-366. (3780-MV-29)
Popolnoma nov avtomatik in ETZ 250 prodam. Tel. 21-912. (3781-MV-29)
prodam
Domače vino (cviček) in žganje (slivovka) prodam. Tel. (068) 33-358. (P28-1MO)
PRALNI STROJ gorenje prodam. Tel. 44-589. (3680-PR-29)
MOŠKO ŠPORTNO KOLO perso-nal na 10 prestav prodam. Tel. 44-589. (3680-PR-29)
TRAČNI BRUSILNI stroj za les prodam. Tel. (068) 79-768, (popoldan). Ivan Pustišek, Mali Kamen 42, Senovo. (P29-1MO)
MOTORNO ŽAGO sach dolmar 113 H, popolnoma novo, prodam. Korbar, Ljubljanska 38. Tel. 23-717. (3690-PR-29)
Pet cm hrastove fosne, suhe, prodam. Tel. (068) 79-055. (P29-6MO) OMARO za dnevno sobo, štedilnik (dva plin, dva elektrika) in pomivalno korito prodam po ugodni ceni. Hudoklin, Gor. Maharovec 16, Šentjernej. (3698-PR-29)
MOŠKO ŠPORTNO KOLO rdeče barve, aluminijasta blatnika, znamke ESKA šport de luxe, ugodno prodam. Pavel Perc, Drožanjska n. h., Sevnica, tel. 81-660. (P29-9MO)
NOVO garnituro za plamensko varjenje prodam za 25 SM in japonski radio. Tel. 85-314. (371 l-PR-29)
Smučarsko vlečnico, Tomos, novo nujno prodam 10% ceneje. Pod Trško goro 38, 21-104 (po 19 uri). (3785-PR-29)
KUHINJSKE ELEMENTE Gesen), trajno žarečo peč in preproge prodam. Tekavec, Ul. Slavka Gruma 64a, Novo mesto. (P29-11-MO)
ČRNO BELI TV iskra tina, ekran 42 cm, prodam. Tel. (068) 23-640. (3728-PR-29)
NOVO ETAŽNO PEČ M 23, 15%
ceneje, prodam. Škufca, Lašče 2, Dvor. (3731-MV-29)
SEDEŽNO GARNITUROs kavčem prodam. Tel. (068) 21-815. (3741-PR-29)
CENTRALNO PEČ TA M TVT spe-cial, 40 kcal, montirana januarja 1987, prodam. Anton Muhič, Petane 5, Novo mesto. (3747-PR-29)
ŠTEDILNIK gorenje (2 + 4) in CTC oljni gorilec 17.000 — 50.000, rabljen dve sezoni, prodam. Tel 22-893. (3748-PR-29)
BARAKO, velikosti 50 m2, primerno za vinograd, prodam. Tel. 27-781. (3757-PR-29)
BREJE OVCE in mladiče prodam. Gros, Uršna sela. (3759-PR-29) PRODAM šest let star barvni televizor iskra montreal. Informacije na tel. (068) 24-832. (P29-16-MO) KORUZOvzrnjuprodam.Ločna 14 A, tel. 22-655. (3766-PR-29) PRODAM JVC T-GX12 tuner in ojačevalec JVC A-GX 1, skupaj. Cena 240.000 din. Tel. 25-226, med 20. in 21. uro. (P29-15-MO)
TV FISHER, sar leto in pol, ter čoln maestral 9 SD z motorjem tomos 4. malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 85-937. (3768-PR-29)
Aluminjasta platišča za OPEL KADETA 1,3 prodam. Naslovvupravi lista. (3778-PR-29)
Rabljeni strešnik prodam. Staniša, Regerča vas 71, Novo mesto. Tel. 27-144. (3770-PR-29)
KOSILNICO moto benassi prodam. Bradač, Dol. Polje 7a, Straža. (3722-KS-29)
SILAŽNI STROJ prodam. Tel. 21-575. (3726-KS-29)
Žitni kombanj ZMAJ 780 prodam. Hudina, Senovo, tel. (068) 79-379. (3729-KS-29)
KOSILNICO z vozičkom ugodno prodam. Jože Šmajdek, Vrh pri Ljub-nu 16, Novo mesto. (3734-KS-29)
Eno leto staro kosilnico GORENJE z več priključki ugodno prodam. Tel. (068) 81-750. (pol-KS-29)
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, letnik 1983, prodam. Branko Papa, Učakovci 26, Vinica, tel. 55-330. (pol-KS-29)
TRAKTOR steyerT84,18 KM, prodam. Tel. (068) 42-023. (3753-KS-29) Agroal vrtno kosilnico, 10 M ceneje, skoraj novo, motorno žago STIHL 065, v odličnem stanju, univerzalni mlin skobeljnik, malo rabljen, ter motor jawa, 350 ccm, nujno ter zelo ugodno prodam. Plantan, Zagrebška 13, Novo mesto. (3754-MV-29) TRAKTOR MC cormik 17 KM, gumi voz — 12 col, prikolico za osebni avto in diatonično harmoniko BEA prodam. Tel. 77-169. (3693-KS-29) REZERVNE DELE za žitni kombanj ZMAJ 780 prodam. Franc Božičnik, Vel. Kamen 40, Koprivnica. (3689-KS-29)
DVE leti staro bočno traktorsko kosilnico za pasqali 18ali21KMprodam. Jože Šikonja, Tribuče 5, Črnomelj. (P29-4MO)
TRAKTOR TV 420, star eno leto, s koso in plugom, prodam. Bele, Smolenja vas 30. (3694-KS-29)
MOLZNI STROJ sever prodam. Župan, Brezje 10, Šentjernej. (3625-KS-28)
ŽITNI KOMBANJ »ZMAJ 780« prodam. Slavko Mikolavčič, Cesta 4, julija 179, Krško. (pol-KS-29)
ROTACIJSKO KOSILNICO, novo, staro en mesec, prodam ali zamenjam za ročno kosilnico. Jože Banič, Sela pri Zajčjem vrhu 15, tel. 43-786. (3704-KS-29)
posest
PARCELO, veliko 5000 m2, ob glavni cesti Reber pri Žužemberku, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (3720-PO-29)
VINOGRAD— 14 a, zidanico —40 m2, elektrika, voda, prodam. Ogled v soboto, 25. julija, na Potovem vrhu. Tel. (061) 578-753. (P29-12MO)
Oddam hišo v najem z gospodarskim poslopjem. V okolici Krškega. Naslov v upravi lista. (3738-PO-29)
Prodam starejšo hišo s parcelo (600 m2) v Gotni vasi. Elektrika, voda in kanalizacija v hiši. Galič, Jedinščica 49, Novo mesto. (3765-PO-29)
Kmečko hišo s poslopjem, primerno za vikend ali kmetovanje, in 12 ha zemlje (gozd, njive) v Beli krajini ob Kolpi prodam. Tel. (061) 577-187. (pol-PO-29)
POSESTVO, 6,5 ha, z vsemi kmetijskimi poslopji, 400 m od asfalta, vplačan telefon, stroj pisternica za kvadre — drobilica, prodam. Ivan Erjavec, Brezje 8, Senovo, 68281. (P29-8MO)
razno
Starejša zakonca v svoji hiši na slovenski obali, zraven morja, iščeta zdravo, močnejšo žensko, ki ne pije in ne kadi. Možen tudi soliden zakonski par brez majhnih otrok. Nudimo hrano in lepo sobo. Glede plačila po dogovoru. Nastop možen takoj. Tel. (066) 51-616. (P29-7MO)
upoštevali, jih bom sodno preganjal. (3687-PK-29)
čestitke
Dragi mami, stari mami in prababici PEPCI SLADIČ iz Velike Bučne vasi 31 iskreno čestita ob njeni 80. obletnici ter ji želi obilo zdravja — hvaležna hčerka Mimi z družino. (3702-ČS-29)
preklici
JOŽE CIMERMANČIČ, Vrhe 7, opozarja vse HROVATIČEVE z Vrhov 18, naj prenehajo z lažnivimi besedami in žalitvami. Če tega ne bodo
obvestila
PRODAM rjave jarkice(piške), cena 1.500 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (3585-OB-28)
Cenjene stranke obveščamo, da bo mlin zaradi remonta zaprt od l.do 31. avgusta 1987. Anton GREBENC, mlinarstvo, Bistrica 25, Šentrupert, (pol-OB-29)
Želite s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo zaslužiti izredno visok honorar? Če vam ni žal prostih vikendov in imate lasten prevoz, oddajte ponudbe s kratkim življenjepisom pod šifro »SKOK IZ POVREČJA«. (3705-OB-29)
Ljubezen, delo. skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 59. letu starosti je po težki bolezni ugasnilo srce naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete
SLAVKE MURN
roj. Dular, iz Podgore
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram, ki so ji lajšali bolečine, sosedom oziroma vaščanom v težkih trenutkih za izredno požrtvovalno pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo med boleznijo obiskovali, nam pa bili v pomoč. Hvala sodelavcem in OOS DO Novoles-DSSS, TOZD BLP in TVP, DO Mercator za podarjene vence, denarno pomoč in izrečena sožalja. Posebna hvala obema duhovnikoma in pevcem za tako lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili vence, cvetje, sveče in denar ter pokojno tako številno spremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
\
Trpela si, nihče ti ni verjel, tiha si bila in tiho si odšla.
ZAHVALA
V 36. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, sestra, teta in nečakinja
MAJDA FLAJS
roj. KOVAČ, iz Hinj 21 pri Šentjanžu na Dolenjskem
Globoko iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence in cvetje, tozdu Klavnica Sevnica in Trgovskemu podjetju MERX Radeče za podarjena venca. Prisrčna hvala pevcem društva upokojencev Hrastnik za lepo zapete žalostinke ter duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem dobrim vaščanom za darovanje maš, še posebej smo hvaležni Dani Flajs, Jelki Planinšek in Anici Kozinc za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša zahvala.
Žalujoči: mož France, mama, ata, brat Jože z ženo, sestra Tonica z družino ter stric Jože z ženo
Hinje, 23. junija 1987
kmetijski stroji
TRAKTOR ursus 360 prodam. Stane Banič, Hrvaški brod 2, Šentjernej. (3755-KS-29)
MOTOKULTIVATOR muta 8 KW, frezo, koso in prikolico prodam. Jože Gazvoda, Črmošnjice 58, Novo mesto. (3762-KS-29)
KOSILNICO BCS, starejšo, ohranjeno, prodam. Drage 1, Suhor. (3776-KS-29)
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le ti ga ne boš dosegel:..
Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni, ker smo le imeli.
ZAHVALA
V cvetu mladosti, poln upov in nad nas je mnogo prezgodaj, komaj v 20. letu tragično zapustil naš najdražji, nenadomestljivi sin, brat in stric
ROMAN
VRANEŠIČ
Tribuče 4 d
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Posebej se zahvaljujemo garnizonu V. P. Črnomelj in V. P. 5530-25 Osijek za organizacijo pogreba, starešini iz V. P. 5530-25 Osijek za tople tolažilne besede in govor ob odprtem grobu, DO Belt Črnomelj za denarno pomoč ter Beti Črnomelj in Zdravstvenemu domu Črnomelj. Posebno zahvalo smo dolžni tudi družinam Božič-Vranešič, Hanov, Prijanovič ter sosedom Vranešič za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, govornikoma Tonetu Šikonji in Sašu Miketiču za ganljive besede slovesa, mladincem in gasilcem iz Tribuč ter godbi na pihala iz Črnomlja. Še enkrat iskrena hvala množici, kije spremljala našega dragega Romana na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Neutolažljivi: mama in sestra Mira z družino
NOVO
Staro za novo!
Gozd je vreden mnogo več kot les, ki ga dobimo iz njega.
Idrijske grape so še poraščene z njim. Tako naj ostane. Lesna industrija Idrija potrebuje veliko lesa za svoj proizvodni program. Les ni le v gozdu, tudi v starem pohištvu je, mogoče ga je še predelati. Zato:
Nakup pohištva po načelu staro za novo.
Vaše staro pohištvo bodo ocenili strokovnjaki Lesne industrije Idrija, vrednost pa bodo odšteli od cene nove spalnice.
Nov način prodaje in nakupa je vsestransko koristen, obogatili boste svoj prostor z manj denarja, hkrati pa boste obvarovali vsaj del našega naravnega bogastva.
Prihranili boste čas in denar, v enem dnevu vam bodo odpeljali staro pohištvo in že montirali novo spalnico.
Lahko jo izberete doma, ob obisku ocenjevalca starega pohištva ali v salonu Ark v Idriji, tudi v soboto in nedeljo. Plačate samo razliko med vrednostjo starega pohištva in nove spalnice. V gotovini, lahko pa tudi v 3 ali 6 obrokih.
Novo ni bilo še nikoli tako ugodno.
Novo za staro vam ponuja Lesna industrija Idrija.
Vse, kar vas še zanima, boste izvedeli, če pokličete (065) 71-266 ali (065) 71-267 vsak dan od 8. do 18. ure, tudi v soboto in
nedeljo.
A
SALON POHIŠTVA
★
★
★
o umi Sfoant kKM
M
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric
FRANC
VAVTAR
iz Trebče vasi št. 21
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam vsestransko pomagali, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se DO Iskra, TOZD KEKO Žužemberk, Temeljnemu sodišču Novo mesto, frizerskemu salonu »Danica« Dvor, DO Pletilja Litija, TOZD za promet Zalog in HP Kolinski Ljubljana^za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo sosedom Murnovim, Arkarjevim, Bradačevim, Štrumbljevim, Kicevim in Mitričevi. Lepa hvala govornikoma Dušanu Mikcu in Mirku Reparju za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostnike ter g. župniku za lepo opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
M več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 84. letu starosti je umrla naša draga mama
MARIJA PAVLIN
roj. ŠKEDELJ
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom na Abramovi 8,10 v Ljubljani za sočustvovanje in darovano cvetje. Posebno hvaležni smo Piskuletovim za skrb in pomoč, ki sojo nudili včasu njene dolgotrajne bolezni.
Hvala pevskemu zboru, govorniku Stirbriču, društvu upokojencev in Alojzu Zorčiču, V. P. 6550 Ljubljana in Milanu Šenica za njegov trud pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli ustna in pisna sožalja.
Sin Ivan in hčerka Mija v imenu sorodstva 17. julija 1987 Novo mesto, Ljubljana, Ruše
Zakaj usoda poseže tja, kjer je najmanj zaželena.
Če bi solza mrtve obudila, tebe, dragi mož in oče, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Po težki, zahrbtni bolezni nas je v 53. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, zet in svak
ANTON MILAVEC
Klošter 7
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam karkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo TOZD GG Črnomelj, sodelavcem skladišča, ISKRA Semič, DO Belt, GD Gradac, OO ŽSMS Gradac in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Žalostno si se poslovil, tiho, skromno si odšel, naj ti bo lahka domača zemlja, ki v njej počivati si želel.
ZAHVALA
V 41. letu starosti nas je zapustil
JOŽE MURN
Repče 15, Trebnje
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno vaščanom in mladincem za pomoč v času težkih trenutkov. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Irena in Andreja, mama, brat Matija z družino, sestri Marija in Anica ter ostalo s	sorodstvo
Tiho si odšel od nas, v tvoji hiši ostala je praznina, a v srcih naših globoka bolečina
ZAHVALA
▼
V 24. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat
TOMAS
ŠAJATOVIČ
iz Metlike
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu spremili našega dragega sina in brata v njegov prerani zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo sošolcem Elektrotehnične šole iz Krškega, Obrtnemu združenju Metlika, Obrtni zadrugi Metlika, Obrtni zadrugi Ozalj, sosedom ter župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Jela, oče Milan, sestra Gordana ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil našdragi mož, očim in stric
JOŽE
ŠURLA
iz Vinje vasi
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, podarili cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala Cestnemu podjetju — TOZD vzdrževanje, govorniku tov. Ušaju za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta
SILVA
KOČEVAR
roj. ČELEŠNIK iz ČRNOMLJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Milanu Šimcu in Maksu Pišcu za poslovilne besede, upokojenskemu pevskemu zboru, godbi na pihala iz Črnomlja in zastavonošam.
Žalujoči: vsi njeni
■
Brez slovesa in besede si odšel od nas, tem hujša žalost in dolgčas domujeta pri nas.
V SPOMIN
26. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ate
PETER
ŠPEHAR
s Tanče gore 1 a
Žalujoči: žena Štefka, hčerka Erika, hčerka Sonja z družino in sin Peter z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgbi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
FRANCA GREGORIČA — FRENKA
iz Črnomlja, Na bregu 19;
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Črnomelj, posebno dr. Macanu, ISKRJ Semič, SDK Črnomelj, BELTU Črnomelj, ZB Črnomelj in OŠ Slov. Konjice. Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi ter g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
PRI NAŠIH V GROSUPLJEM
Trebanjski center za socialno delo, ki večkrat obiskuje svoje občane po domovih za starejše zunaj občine, je pred kratkim organiziral obisk v takem domu v Grosupljem. Na srečanju sta pozdravila navzoče domska socialnadelavka Jordanova in tajnik krajevne skupnosti Trebnje. Slednji je med drugim omenil priprave na gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem, ki boomogočil našim ljudem vrnitev iz drugih domov v domači kraj. Spregovorila
je še Rezka Majer, nakar sta zapela mešani pevski zbor društva upokojencev pod vodstvom Jožice Kravcar in komorni zbor iz Trebnjega pod taktirko Igorja Tršarja. Potem smo se pogovarjali z oskrbovanci, od katerih je eden — osemdesetletnik —raztegnil meh,da seje lažje pelo in plesalo. Po zakusL smo se pozno v noč prisrčno poslovili. Domotožje je izvabilo prene katero solzo iz oči oskrbovancev. Ti se najbrž sicer kar dobro počutijo v domu, ki je na lepem kraju ir prijetno urejen.
REZKA MAJER
> s
FRANC	K
Dolinci odkrivajo podzemlje
Poldrugi kilometer dolga kraška jama na Koritnem skriva veliko bogastvo
Gradac je biI pred vojno napreden in puntarski kraj. Med prvimi v Beli krajini so tu ustanovili društvo kmečkih fantov in deklet ter partijsko celico. Tako v društvu kot v partiji je biI med najbolj zagretimi Franc Kovačič. Danes 79-letni Kovačič— rojstni dan je praznoval v nedeljo '	—se spominja, da je bilo takrat
v Gradcu organiziranih devet komunistov. »Jaz sem bil sprejet v partijo 1939. leta, še prej pa moj brat Milan, ki prav tako kot jaz še danes živi tukaj.« Takrat so v teh krajih kot partijski aktivisti delovali inž. Janez Marentič iz bližnje Boginje vasi domačin Jaka Butala, v Podzemlju pa priljubljeni in spoštovani nadučitelj Matkovič. Marentičjebil delegat na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije, Butala pa je bil kot komunist v Mariboru zaprt skupaj s Titom.
h
*«
n
k
‘i
»»
ji
4
t
* jf
I
i
r i
V Gradcu se je rodila tudi znana himna društev kmečkih fantov in deklet, pesem Kosec koso brusi, ki je kmalu ponarodela. »Ta pesem je nastala na Lahinji, po kateri sta se s čolnom vozila Jaka Butala in Anton Šobar. Butala je napisa! besedilo. Šobar iz Kloštra, ki je še živ. pa je dodal melodijo. To pesem je pel tudi pevski zbor našega društva, vodil pa ga je Uroš Kraigher, ki je vsako nedeljo prišel z vlakom iz Ljubljane.« Kovačič se je pri očetu izučil mizarske obrti, a za delo je bila v Beli krajini v tistih časih trda. Da je zaslužil kakšen dinar, je delal ha cesti in v hosti in iskat delo tudi v drugih krajih. »Da, da, tudi fremlal sem, po Kamniku, Domžalah in drugod.«
Ob začetku vojne Kovačičevi niso razmišljali, katera stran je prava. Od petih sinov jih je bilo pet v partizanih in trije so padli, najmlajši, Pavle, je prej prestal še internacijo, padel pa je star komaj 18 let. Franc ie sprva po
nalogu partije ostal v Gradcu, saj so presodili, da bo »v civilu« bolj koristen. Vendar mu je kmalu postalo prevroče in na Petrovo 1942 je odšel v partizane. v belokranjsko Brezovo reber. Danesje edini nosilec partizanske spomenice 1941. »Moral pa bi jo imeti tudi brat Milan, a se takrat, koje bil čas, ni pobrigal, drugi pa se nanj tudi niso spomnili, čeprav bi se morali.«
Franc je največ partizani/ po Beli krajini, najdlje je bil komandir kurirske čete. »Sedež sem imel v Bojancih, zaradi konspirativnosti pa sem se moral pogosto seliti.« In pri eni takih selitevje spozna/ v Tanči gori mlado aktivistko Marijo. Kmalu po vojski sta se vzela in sta v zakonu že 40 let.
Konec vojne je poročnik Kovačič proslavi! v Ljubljani, proti koncu leta 1945pa je bil na svojo željo demobiliziran in se vrnil v rodni Gradac. »Ko sem prišel domov, nisem imel ničesar. Domačo hišo so nam porušili Italijani, mama je bila bolna. Najprej sem delal kot logar, potem sem bi! vodja mizarske delavnice v poboljševalnici, ki je bila v gra-daškem gradu, pa v tovarni učil, prav tako v gradu. Ko so poboljševalnico preselili v Logatec, se nisem hotel seliti, tu sem se poročil in si zgradil hišo.« Hišo, v kateri z ženo še sedaj živita, je začel delati 1947. »Nič drugega mi ni preostalo, nekaj časa sva se z ženo stiskala pri drugih, tudi v gradu sta stanovala.« Pravzaprav Kovačičuni bilo treba graditi, saj so mu zastonj ponudili hišo, kijo je nova oblast zaplenila domačemu izdajalcu. »Raje bi šla pod šotor kot v tujo hišo. Ali svoje in pošteno ali nič,« pravita Kovačičeva. In tako je Franc tudi opeko delal in žgal sam.
Pred 25 leti se je invalidsko upokojil. »Po vojni in tudi potem, ko se je namučil s službo in hišo, je bil povsem izčrpan, slabši kot je sedaj,« pravi žena. »Najbolj so mi pomagale toplice, kakšnih dvajsetkrat sem bil na zdravljenju in okrevanju. Če ne bi hodil v toplice, mene bi bilo več.« Sedaj pa še kaj postori okoli hiše in tudi drv še naseka.
Kovačičeva, skromna, preprosta in poštena človeka, se nad življenjem ne pritožujeta. Vse jima pa tudi ni prav v naši družbi. »Mlade, pametne in šolane ljudi bi morali bolj pustiti do besede, jim bolj zaupati. Ko smo bili mi mladi, smo zmagali v vojni, sedaj pa znajo mladi več kot mi.«
A. BARTEU
VELIKA DOLINA —Šestzavze-tih krajanov in bodočih jamarjev se je sredi vročega julijskega popoldneva odpravilo raziskovat podzemeljsko kraljestvo na Koritnem. Samo dva od njih sta že bila v jami. Franc Škofljanc in Branko Bašič, oba doma v njeni soseščini. Z njima so se podali v hlad pod zemljo še mlajši in starejši Martin Šeberle ter urednik brežiškega radia Franci Hedl s sinom Matejem.
Fantje, ki so se prvič spuščali v notranjost, se po začetnih metrih plezanja po mokri ilovici niso mogli načuditi bogastvu tisočletij, ki so ga odkrivali na vsakem koraku. Hodili so zagotovo poldrugi kilometer daleč (po občutku, ker niso imeli s seboj toliko vrvi) skozi galerije s kapniki, se spuščali navzdol skozi nadstropja mimo kapniških zaves, si utirali pot nad prepadi in medtem premagali sto metrov višinske razlike.
Kakih 300 metrov od vhoda v jamo so naleteli na odlomljen kapni-iki steber, ki so ga šli reševat 16. julija, da ga nepoklicani obiskovalci in zbiralci spominkov ne bi poškodovali in odnesli kak odbiti del.
Na mah so bili dogovorjeni, za podvig, v telegrafskem slogu. Pomoč jim je takoj ponudila UJV Krško in jim dala na voljo terensko vozilo, električne svetilke, fotoaparat in še dva svoja delavca, Staneta Preskarja ter izurjenega jamarja Milana Bolt-eza. Od Kovinoplasta zJesenicjimje prišel pomagat Franc Žrlič.
Novo Mesto Mirna peč Sevnica,
Mirna Mokronog
Iv
J
KAMERA ODKRIVA — Na križišču cest, ki se pri Trebnjem odcepijo ena proti Novemu mestu, druga proti Mirni, stoji, tako kot je prav in se spodobi, tabla, na kateri je napisano, kam katera drži. Toda spodobnost se neha pri zapisu imena dolenjske prestolnice. Novo mesto zaenkrat še pišemo tako, kot ste pravkar prebrali, ne pa Novo Mesto, kot stoji zapisano na tabli. Takšen pravopis nam že nekaj časa vsiljujejo s srbohrvaškega jezikovnega področja. A če v njihove zemljevide in zapise pišejo potvorjeno ime slovenskega mesta, naj bo, na naših tleh pa bi morali vztrajati pri pravilni pisavi. Naročnik prometne table bi moral takšno tablo vrniti izdelovalcu, ne pa, da nemaren odnos do ožje domovine javno razstavi. (Foto: MiM)
Brigada sprošča, ne utesnjuje
Okrogle mize samo za tiste, ki želijo sodelovati — V središču pozornosti jedrska energija, informiranje in štafeta mladosti
BREŽICE — Za dolgčas nimamo časa, so izjavljali brigadirji prve izmene, navdušeni nad raznolikostjo popoldanskega in večernega življenja, ki so si ga lahko zapolnili po svojih nagnjenjih in željah. Za duhovno razgibanost sta se trudila predvsem Tadeja Hočevar in Zlatko Vukosavljevič, ki sta spodbujala ustvarjalno sodelovanje na kulturnih prireditvah, pri vsakodnevnem pisanju in risanju za stenčas in pri okroglih mizah o temah, ki so letos v središču zanimanja mladih.
»Tudi tečaji so privabili precej brigadirjev,« je pripovedovala Hočevarjeva. »Radioamaterski je imel 15 slušateljev, računalniški 10, plesni 18, prva pomoč 7 in tečaj slovenskega jezika 21. Na svoj račun so prišli športniki, saj so se ves čas vrstila tekmovanja z domačini in tekme med brigadami. Imeli so turnir v malem nogometu, košarki, rokometu, športne igre brez meja in namizni tenis.«
»Za okroglo mizo smo prvič obravnavali jedrske elektrarne in pova-
bili nanjo predstavnike JE Krško ter predstavnike društva za varstvo človekovega okolja, da razgovor ni bil enostranski, je dejal Vukosavljevič. Povedal je, da so za drugo okroglo mizo razpravljali o štafeti mladosti. Sklicali sojo z namenom, da bi mladino iz drugih republik seznanili z zahtevami mladih iz Slovenije. Za sogovornike so povabili Sonjo Lokar iz CK ZKS, brigadirskega komandanta Ivana Lavša in člana odbora za organizacijo štafete Milana Lazoviča. Brigadirji so bili za to, da mora štafeta menjati preživelo obliko.
Med njimi je vzbudila veliko zanimanje tudi okrogla miza o informiranju in na njej so poudarili, da hoče mladina predvsem objektivne in pravočasne informacije brez vplivov in poskusov vsakršnega manipuliranja s katerekoli strani.
O tem, kako je bilo na deloviščih, je govoril traser Miran Germovšek.
»Najbolj smo zadovoljni s Slo-vinom,« je dejal. »Delo v vinogradih je potekalo brez zastojev, brigadirji so celo presegali norme. Mislim, da smo lahko ponosni na izjavo slo-vinovcev, ki pravijo, da doslej še z nobeno brigado niso toliko napravili. Na cestah so imeli brigadirji pripombe na organizacijo. Motilo jih je, ker tovornjaki niso sproti dovažali gramoza. Orodja je bilo dovolj, premalo pa avtomobilov, saj na primer 40 brigadirjev v pol ure razmeče en kamion gramoza, potem pa do prihoda naslednjega nima kaj početi. Na srečo niso vsi opravljali tega dela, saj so nekateri kopali kanale za robnike, drugi pa sekali na-brežino ob avto cesti.«
J. T.
Reševanje 2,8 m visokega in okoli 200 kg težkega stalagmita je minilo brez zapletov. Ko so ga izvlekli na plan, sd nepoškodovanega prepeljali na Veliko Dolino. Shraniti ga nameravajo na bolje zavarovanem kraju, morda v Posavskem muzeju ali kje drugje, kjer si ga bodo obiskovalci lahko ogledali. Kdaj pozneje ga morda celo vrnejo v jamo. če io bodo
odprli za javnost. Milan Boltez iz jamarskega kluba v Kostanjevici meni, da za to ne bi potrebovali velikih naložb. Jamarji bodo jeseni premerili dolinski biser podolgem in počez, ga poslikali in popisali. Vhod bodo v kratkem zaprli, daspominkarjijame ne bodo na skrivaj izropali.
J. TEPPEY
DOLENJSKE TOPLICE — Veliko daje misliti tragedija, do katere je prišlo 14. julija okoli 18.30,koseje v bazenu v zdravilišču Dolenjske Toplice utopil 13-letni Ferid Kadri-bašič iz Peči. Ostanimo tokrat le pri dejstvih, ki so že sama po sebi dovolj zgovorna.
Kadribašič je bil minuli teden na počitnicah pri bratu Djemailu v Dolenjskih Toplicah. Fanta sta v torek odšla na kopanje, Ferid, ki je bil dober plavalec, se je kopal v globokem delu bazena. Okoli 18.30 je Ferid skočil v vodo in ko ga nekaj časa ni bilo na površje, je za njim skočil še brat Djemail. Videl je lahko le nemočnega brata, z nogami zagozdenega v odtočno cev ob dnu bazena. Na pomoč so takoj priskočili reševalci, vendar jim nesrečneža ni uspelo izvleči iz cevi. Šele po dolgih
minutah, ki pa so bile za Ferida usodne, so ga uspeli skozi cev potisniti v jašek in od tam na kopno. Fantje bil takrat že mrtev.
Po dosedanjih ugotovitvah je vzrok tragične utopitve pomanjkljivo zavarovan vhod v odtočno cev, saj je na njem manjkala kovinska palica. Navzlic temu, da so bili v vodi še kopalci, so namreč odgovorni na kopališču odprli zapogo v cevi in tako omogočili odtok Vode iz bazena, velik pritisk pa je fanta dobesedno posesal v odtok. Razumljivo je, da bo zoper krivce podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu, ostaja pa še veliko nepojasnjenega. Med drugim tudi to, kako je lahko bazen sploh obratoval, ko pa po dosedanjih ugotovitvah ni imel niti uporabnega dovoljenja.
B. B.
Martin Carthy v Metliki
Koncert prvega zvezdnika britanske folk glasbe bo danes zvečer v okviru Noči do jutra
METLIKA — Danes ob 21. uri se bo na grajskem dvorišču v Metliki pričel koncert, ki bo že dodobra vpeljanim nočem do jutra pridal mednarodno razsežnost. V goste Belokranjcem namreč prihaja prvi zvezdnik britanske folk glasbe Martin Carthy. Pevec in kitarist, kije znan po svojih tesnih prijateljstvih in sodelovanjih z najslovitejšimi možmi pop glasbe — z Bobom Dylanom, Paulom Simonom, Do-novanom itd. —Jev Jugoslaviji kot gost mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih Križankah,prosti dan pred vrnitvijo pa bo izkoristil še za nastop v Metliki. Umetnik že dolga leta slovi kot eden najpomembne-
jših in obenem najpopularnejših interpretov angleških, škotskih in irskih ljudskih pesmi, obenem pa jebil prav on tisti, kije poleg Donovana in skupine Pentangle britanske ljudske pesmi popeljal na top lestvice. Večji del svoje dosedanje glasbene poti je preživel kot solist, bil pa je tudi član rockovskih skupin Steeleye Span in Albion Country Band. Če bo deževalo bo njegov nastop v grajski
galeriji.
D. V.
BLEŠČEČE BELA LEPOTA V ČRNEM PODZEMLJU — Odlomljeni kapniški steber, s katerim so se jamarji slikali ob svojem prvem spustu v jamo na Koritnem, so že dva dni zatem privlekli na površino. Visok je 208 cm, ima 26 cm v premeru, tehta pa okoli 200 kg. (Foto: Franci Hedl)
Zagozden na dnu bazena
Tragična utopitev 13-letnega Ferida Kadribašiča v Dolenjskih Toplicah — Kazenska ovadba za krivce
KORISTNE NAPRAVICE — Anton Marinčič in Tomaž Smolič iz Agroser-visa v Žabji vasi se poleg popravil traktorjev lotevata tudi izumiteljskega posla. Z napravico v njunih rokah je mogoče nadzorovano zalivati vrt tudi tedaj, ko nas ni doma. (Foto: J. Pavlin)
Zalivanje z uro
T. Smolič in A. Marinčič sta sestavila elektronski namakalni sistem
NOVO MESTO — Tomaža Smoliča, vodja delavnice Agroservisa v Žabji vasi, smo pred leti že predstavi-li, ko se je vozil okoli s kolesom na baterijski pogon, ki ga je sam napravil. Tokrat je inovacijo razvijal skupaj s.sodelavcem, elektrotehnikom Antonom Marinčičem. Sestavila sta napravo, ki sta jo imenovala »elektronski namakalni sistem 2000 AG«.
V času, ko odhajamo k morju in nas dlje časa ni doma, se nemalokrat zgodi, da nam v tem času zaradi suše odmrejo rože, posuši se zelenjava na vrtu in drugo. Nova naprava, ki sta jo skonstruirala Smolič in Marinčič, pa skrbi, da je vlaga v zemlji vedno pravšnja. Zato sta napravila posebno merilno napravo, ki zazna vlago v zemlji ali kakšni drugi podlagi. Drugi del te naprave je elektronska ura, ki služi tudi kot ventil za vodovodno napeljavo. V primeru, da je zemlja presuha, se ventil odpre in voda teče v škropilno napravo toliko časa, da je vlaga zadostna. Napravo se da enostavno montirati na vodovodno pipo, merilec vlage pa je potrebno zapičiti v teren, katerega želimo zalivati. Nad novim izdelkom so se vrtnarji že navdušili, v Agroservisu pa ga nameravajo serijsko izdelovati, če bo seveda dovolj zanimanja zanj.
J. P.
KAPITALNA SCUKA V SAVI
SEVNICA — 27-letni skladiščnik v sevniški Jutranjki, Rado Trupi, je ujel v Savi med železniškim mostom in izlivom Mirne v Savo kapitalno ščuko. Dolga je bila dober meter, samo glava pa je tehtala skoraj 2 kilograma. Podobnega podviga in sreče ni bil deležen niti marsikateri bolj izkušen ribič RD Heroja Maroka v Sevnici. Trupi se uspešno ukvarja z ribolovom 9 let in je dobil že številne »dvoboje« tudi z lepimi primeri sulcev, ki so, kot je znano, kralji sladkovodnih voda.
Martin Carthy
Kljub ročini teh poletnih dni je na lestvici živahno, kot je živahno tudi pri žrebanju nagrad. Medtem ko se znani hiti sprehajajo po lojtrci gor in dol. žreb izbira. Ta teden je dodelil majico z znakom Diskoteke Otočec TATJANI ŠPRAJCAR iz Novega mesta, zastonjsko popravilo ali urav-navesenje kuhinjske ali osebne tehtnice v Servisu J. Ravbarja v Novem mestu pa IRENI ZUPANČIČ iz Dolenjskih Toplic. Lestvica je za ta teden takšna:
1. Living in a box — LIVING IN A BOX
2. Wanna dance with somebody — E. HOUSTON
3. Goodbye stranger — PEPSI & SHIRLEY
4. You give a love bad name — BON JOVI
5. Sweetsixteen — BILLY IDOL
6. Lean on me — CLUB NOUVEAU
7. La isla bonita — MADONNA
8. With or vvithout you — U2
9. Sign of time — PRINCES
10. I wantyoursex — G. MICHAEL (novost)
Predloge za vašo in našo lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec. Na istem naslovu lahko seveda tudi pslušate hite z lestvice in druge novosti.
Pred dnevi sem bil v Dubrovniku. Bila je pasja vročina, zato so bili sitni vsi: taksisti, paznik garderobe na avtobusni postaji, vodiči, natakarji. Zavlekel sem se v debelo senco majhnega lokala, ki je imel postavljene mize tudi zunaj. Ko sem žulil šesto pivo, da bi odgnal žejo, sem zaslišal znani glas.
— Ja, ja, pola litre Mineral-wasser.
Obrnil sem še v smeri naročila ter zagledal Fritza: sedel je gospodovalno, razkrečenih nog in paradajzasto rdeč v obraz.
— Fritz, si ti ali nisi? sem pla-ryl proti njemu. Razveselil se me je^sif cigan belega kruha.
— Jaz bit prijetno presenečen. Moj dopust lepši, ker te videti.
Prisedel sem in sva kramljala. Na vsa usta je hvalil lepote Dubrovnika, njegovo bogato zgodovino, postavna dekleta.
— Včeraj se peljati z barko na Lokrum. Tam biti do večera. Sončiti se nag, dobiti lepa barva.
— Morda se ne bi niti srečala, če ne bi slišal, kako naročaš mineralno vodo.
— Vaš Mineralwasser je zelo dober Nicht zu teuer. Skoraj badave.
— Zastonj, sem ga popravil.
— Zastonj, aber zelo zdraf. Jaz se dobro počutiti. Ce piti alkohol, jaz biti fuč.
— Fritz, imam predlog. Dobiva se ob osmih pri Veseli vdovi. Vabim na večerjo.
Zvečer je prijetno pihljalo in okoli naju sta skakala kar dva natakarja. Fritz je jedel ribe s prilogo, jaz mešano na žaru.
— Liter ga bova, kajne. Fritz?
— Natiirlich.
Prvi liter je rodil še drugega in ta tretjega. Mastno sem plačal, podal sem Fritzu roko, da bi se poslovil, ko meje zadržal.’
— Netn. Pri šanku še nekaj popiti. Vino biti zelo gut. Fisch auch. To treba proslaviti. Jaz plačati.
Primajala sva se do šanka, natakarje pričel sončiti zobe. ko je zavohal, daje eden od naju tujec, Fritz pa je zavpil:
— ZtveimaldvadeciMineral-wasser.
TONI GASPERIČ
Tadeja Hočevar
Zlatko Vukosavljevič
Miran Germovšek