Politični ogled. Novi predsednik zjedinjenih držav severo-amerikanskih. Do 4. raarca 1905 je zdaj postavljen za predsednika zjedinjenih držav severo-amerikanskih, dosedaj podpredsednik Todor Rooseveldt, kateremu to mesto pristoja po določilu postave, ki zahteva, da v slu6aju smrti predsednika na niegovo mesto stopi podpredsednik in vodi državo in njeno politiko v isti smen ittakor umrli predsednik do preteklosti časa za novo volitev predsednika. Todor Rooseveldt je rojen v New-Yorku leta 1852. od jako premožne rodovine, katera se je tam iz Holandije naselila. Sedanji predsednik se je uže v mladih letih iztical v politiki, ter je bil uže preiekt v New-Yorku in komisar pod predsednikom Harrisonom. Slovi kot odločen mož in ie velik n a s p r o t n i k Nemcev, kateri bi tudi v zjedinjenih državah hoteli imeti prvo besedo. On je odločno poveda), da ho6e Araeriko za Amerikane. 0 zadifji vojski proti Španiji }e bil položil podpredsedniško 6ast in se podal v vojsko. ProSnje vseh politiških oseb niso pomagale, odišel je bil na otok Kubo in ondi zbral polk prostovoljcev, s katerimi se je vojskoval pri Sant Jago; ko }e bil sklenjen mir, povrnil se je v New-York in prevzel podpredsedniško mesto. Atentat v Buffalu ga je privedel do voditelja velikanske in raznonarodne države. Sestanek katoliških kmetov. Češka katoliško-narodna stranka na Moravskem je priredila dne 22. sept. shod krš6ansko - misle6ih kmetov. Udeležilo se ga je velikansko število nad 17.000 kmetov. S tem veli6astnim shodom so izrekli moravski kmetje, da ho6ejo imeti lastno, samostojno org a n i z a c i j o. Kot govorniki so nastopili državna poslanca dr. Hruban in dr. btojan, deželni poslanec Šev6ik, učitelj Hadliček, urednik Šamalik in Sramek. Ker je na Spodnjem Štajerskem liberalizem začel zbirati svoje redke somisljenike med kmeti, treba bo tudi krščanske kmete zjediniti v trdno zvezo. Prej ali slej se bo to delo moralo izvršiti. Materin jezik pri vojakih. NaSi čitatelji še se bodo spominjali, da je bilo mnogo 6eških in tudi nekaj slovenskih dosluženih vojakov zaprtih, ker so se pri kontrolnih shodih oglašali z «zde» ali «tukaj». Ravnalo se je, kakor da bi morala vsled teh nedolžnih besedic razpasti naša armada. Tudi naglaSanje, da mora vladati v dobri armadi le eden jezik, je bilo pretirano. Letošnjih manevrov na Hrvatskem in Ogrskem se je udeležilo tudi hrvatsko in madjarsko domobranstvo, ki ima hrvatski oziroma madjarski poveljstveni jezik. Vkljub temu so se manevri dobro izvrSili, vsaj poveljstveni jezik ni delal ovir. Neki dunajski časnik piše o teh manevrih: «Kar tujim gostom na delih naSega vojaštva najbolj ugaja, je skupno delovanje vojske in domobrancev kakor popolno jednakopravnih 6initeljev, neovirano skupno delovanie istih vzlic različnosti poveljstvenega jezika!! Včeraj n. pr. se je dogajalo neredko, da je eden in isti opazovalec mogel čuti, kakor se je isto povelje dajalo hkratu v treh različnih jezikih: «Habt acht» se je glasilo pri 6etah linije, »Vigiazz* pri ogrskih honvedih in «Pozor» pri hrvatskih domobrancih; potem zopet «Halt», «Allj» in «Sto}>! Jednotnost v izvežbanju in sli6nost v načelih, po katerih se vrši vežbanje, sta, ki premostujeta razli6nost v izobraževalnem in poveljstvenem jeziku!* No, neraški jezik torej ni edino rešilen. To morajo sedaj Nemci sami priznati in to je že nekaj. Pruski vojaki na avstrijskih tleh. Na§ zunanji minister Gulohovski se je hotel zopet enkrat Prusom in Prusakom prikupiti. Pruski vojaki, ki so bili v vojski s Kitajsko, so se v Trstu izkrcali ter skozi Avstrijo vrnili na Prusko. To priliko je uporabil grof Gulohovski. Dosegel je, da so se pruski vojaki na avstrijskih tleh sprejemali kakor najslavnejši junaki. Na raznih kolodvorih so jih pozdravljali avstrijski 6astniki, priredile so se jim dragocene pojedine in druge prijetnosti. Našim Prusakom je poskakovalo srce od samega veselja. Ko pa so se vrnili avstrijski vojaki, ki so morali na Kitajskem braniti s puško in me6em 6ast naSe Avstrije, se nih6e ni zmenil zanje. Tiho so prišli domov ter tiho začeli nadaljevati na avstrijskih tleh svojo službo. Odgovor na nemške surovosti. V Litovli na Moravskem so si pridobili Čehi lansko leto pri volitvah občinski zastop. Vsled tega je postalo razmerje med Cehi in Nemci jako napeto. Letos so otvorili Nemci majhno nemško šolo in ob tej priliki so si povabili od vseh stranij somišljenikov, da z velikim številom protestirajo proti češkemu prodiranju. Udeležencev se je zbralo okoli 10.000. Svoji »ljubezni« do Cehov so dali udeleženci s tem duška, da so jim razbijali okna ter natepli vsakega, ki je govoril 6eSki. Zraven so peli »Wacht am Rhein«. Cehi so na te nemške 6ine jako primerno odgovor i 1 i. Malo dni pozneje je bil v Litovli sejem. Prišli so tudi n e m š k i t r g o v c i ter ponujali lepo blago, a ne enega Čeha ni b i 1 o b 1 i z u, da bi kupil. Nemški trgovci so morali pospraviti blago in oditi. Tako so odgovorili Čehi nemškemu nasilju. Na Moravskem so Čehi gospodarski izborno organizovani. Čehi kupujejo le pri Cehih. Vsled tega bo padla ob6ina Litovel in padla bo kmalu tudi največja nemška trnnjava na Moravskem, Olomuc. Rusi o Vsenemcih. «Moskovska Vjedomosti* piSe o avstijskih Vsenemcih povodom predstoje6ih volitev v češki deželni zbor: Pred vsem je o6ividna predrznost, s katero si tolpa ljudij, katere politična delavnost je samo kronika žkandalov, in ki bi prej spadali pod kriminal nego v zbornico, prisvaja ulogo, ki je nemogoča, t. j. da ponem6i vse avstrijske Slovane in jih spravi pod nemško hegemonijo. Toda kako žalostno je to njihovo prizadevanje. spoznamo takoj, ako se sporanimo, da so se za ponernčenje avstrijskih Slovanov prizadevali vse druga6ni ljudje že v dobi absolutizma in v parlamentarni dobi n. pr. Schmerling, Herbst, Plener, Smeykal in drugi, proti katerim so sedanji vodje Velikonemcev prave ni6le. — Ako pa so se tudi oni političai junaki naposled morali prepri6ati, da so se lotili ne6esa, kar nadkriljuje njihove moči, 6esa potem pričakujejo politični komedijanti kakor so Wolf in Schonerer? Niti tedaj, ako bi se Avstrija povrnila k absolutizmu, da pomaga nemški zmagi, ne bi nemški živelj mogel prevladati Slovanov že radi tega, ker je v Avstriji samo 8 milijonov Nemcev, a 17 milijonov Slovanov. Pri tem Slovani silno napredujejo v politi6nem in kulturnem oziru ter so si nabrali toliko mo6, s kakoršno morajo računati vsi avstrijski Velenemci. Zato je 6as nemški nadvladi v Avstriji minil za veke. Na Francozkem preti nova ministerska kriza, vzrok kateri da je carjev obisk v Franciji. Na vrsti so, kakor poro6ajo francozki listi, socijalistična ministra Millerand in Baudin, vojni minister Andrč, katerega utegne nadomestiti general Boisdeffre in Se par drugih ministrov. Zlasti se govori o odstopu Milleranda, ki je po shodih zabavljal čez carja. Vojska v Južni Afriki. AngleSki poveljnik lord Kitchener, o katerem se je že enkrat govorilo, da je pustil vrhovno poveljništvo, je zopet na pobegu. Lord Kitchener zahteva od angleškega vojnega ministra zopet novih vojakov. Ta pa mu jih ne more dati, ker je skoro že itak vse, kar je moškega in za rabo, v Južni Afriki. Zato se Kitchener kislo drži in hoče pustiti poveljništvo. Bodo ga že zopet pomirili, če ne, pa bodo dobili drugega. Večkrat, kakcr Kitchener, tudi kaki drugi poveljnik ne more od Burov tepen biti. Nadalje pa angleški narod ni ni6 več zadovoljen s Kitchenerjem, ker uvidi, da ta mož preve6 surovo postopa z Buri.