Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna elnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 54.011, Praga-Dunaj 24.797 U p r u v u : Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Brezsmiselno početje V času, ko so v Dubrovniku zbrani najodlič-nejši pisatelji vsega kulturnega sveta imeli priliko, da se po mojstrskih prevodih Glonarja in Novijeve z občudovanjem eeznanijo z najsvetlejšimi biseri moderne slovenske poezije in pripovedništva — so na zborovanju profesorskega društva v Ljubljani nekateri profesorji napravili naskok na slovensko čitanko za srednjo šolo, v kateri naši prvi strokovnjaki in pedagogi na tem polju seznanjajo mladino z duhom slovenskega jezika, z lepoto materne besede, z najlepšimi proizvodi slovenske duše. Pustimo zaenkrat v nemar tragiko, ki je v dejstvu, da se slovenščina na eni strani po vsej pravici predstavlja svetu kot dragocena prvina v skupnosti jugoslovanske kulture, vredna, da njene duhovne tvorbe s hrvatskimi in srbskimi zavzemajo častno mesto v lepem slovstvu sveta — na drugi strani pa jo skušajo nekateri, med njimi slovenski Lnteligenti, omalovaževati in jo prištevajo očividno že k minevajočim etvarem prošlosti. To je tragika, ki jo pa bo slovenski rod, ki je na površini mehak, v svojem jedru |*i žilav, gotovo premagal. 7.a danes smatramo kot Jugoslovani za dolžnost, da pribijenio, omejujoč se samo na stvarno plat vprašanja, sledeče: Nedopustno je, da so gotovi ljudje vzeli slovensko srednješolsko čitanko za povod, da zopet sprožijo vprašanje, ki bi se po izjavah mero-dajnih činiteljev našega političnegu kurza ne smelo več smatrati za vprašanje, to je: enakovrednost in ennkopravnos' slovenskega jezika in slovenske kulturne opredeljenosti s srbsko in hrvatsko v državni skupnosti, nacionalni sorodnosti in kulturnem soglasju jugoslovanstva. Jasno je povedal šef naše vlade v letošnji proračunski debati, da jugoslovanstvo, naj se pojmuje kakorkoliže, ne uničuje ne slovenstva ne srb-stva ne hrvatstva, ampak jih. ohranjajoč na-tnrno raznoličje slovenske, srbske, hrvatske nravi ter osobine, združuje v višjo enoto soglasja, kojega intenzivnost in oblika je odvisna od naravnega razvoja. Mislimo, da ne more biti dvoma o smislu besed, ki jih je ob tej priliki — bilo je 16. marca t. 1. — izrekel ministrski predsednik: »Jugoslovanstvo ne sme izključevati spoštovanja naših svetih tradicij, tako srbskih kakor hrvatskih in slovenskih, ampak jih mora povzdigniti kot skupne, da služijo razvoju, moči nacionalne sinteze in edinstvu. Pn naj se razume jugoslovanstvo kot integralno ali kot nacionalna sinteza, ono se morn v praktičnem vprašanju manifestirati vedno kot popolna nacionalna solidarnost in harmonija teko posameznika kakor tudi celote. Najboljšo formulo za to so dale modre besede, katere je Nj, Vel. kralj izrekel 29. nov. 1929 dopisniku Reuterjevega urada Harrieonu, da bodo Hrvatje ostali naprej Hrvatje, Srbi še naprej Srbi in Slovenci še naprej Slovenci, vsi pa l-.odo ponosni, da so Jugoslovani.« — Spričo tega vprašamo. čemu ee venomer pogreva svar, ki rodi samo brezplodne, nepotrebne in škodljive diference, ko mora po tej * izjavi, ki pa ni edina, biti vsakomur jasno, da nobeno pošteno kulturno delo, temelječe na naravni podlagi slovenske nravi in narodne tradicije, ne more biti v opreki z jugoslovansko idejo in miselnostjo, če stremi za tisto višjo sintezo. o kateri govori dr. Srskič? Zdaj pa je dejstvo, d« je slovenska srednješolska čitanka, ki so jo sestavili inteligenti mladega rodu, ki ljubezen do slovenske biti zdru-- žuje z globoko jugoslovansko miselnostjo, prepojena s to idejo sinte.ze; du navaja do spoštovanja rodu in ožje domovine kot temeljne prvine jugoslovanskega državnega čustvovanja in nacionalne politične skupnosti ter duševnega sorodstva; da postavlja takemu realnemu, odkritosrčnemu in iz duše prihajajočemu čustvovanju podlago v ljubezni do matere, njenega jezika, do doma in zemlje in do zgodovine naših trudov za ohranitev slovenstva v boju z ger-manstvom — kakor se tako uči in vzgaja na primer srbska mladina na srednjih šolah v Šu-madiji, ne da bi tam komu padlo v glavo, da bi tak poduk v materinščini in v zgodovini slavnega rodu, ki se je osvobodil osmanskega jarma, smatral za »separatizem«. Če še pomislimo, kako je ves ostali poduk na nhših srednjih šolali usmerjen v poglabl janje čustva naše skupnosti, potem stojimo pred tem naskokom ua slovensko čitanko od stra.ni neke skupine v slovenskem profesorskem drrštvu kot pred popolnoma nerazumljivim dejstvom, ki si ga mi iz stvarnih in nadosebnih ideoloških temeljev iz-lepa ne moremo razložiti — če je pa to ideologija, je gotovo popolnoma zmotna in ni ne v duhu Strossmayerja ne v duhu Kreka, ki je pel: »Oj slovenska zemlja dedna, vredna 6i bojev in ljubezni vredna!« Kaj pa hočejo ti gospodje, ki se 6podtikajo ob biser Cankarjevega dela, ob slavospev »domovini, ki je kakor zdravje«, ki so si ga osvojili že srbski in hrvatski dečki? Mar ni Cankar, ta naš največji svobodol jub, bil tudi eden najmočnejših znanilcev jugoslovanskega zedi.nje-nja. za katero je dejansko trpel in ga pripravljal? Mar njegov spev slovenski domovini ni v duhu jugoslovanstva, ki je navdihovalo vse njegovo delo? Mar ne čutijo ti ljudje ba.š iz te umetnine volje po svobodi skupaj z vsemi jugoslovanskimi rodovi v eni veliki jugoslovanski domovini in državi, ki je hrepenela po Sloveniji prav tako ko po Šunindiji, po južni Srbiji in po hrvatskih deželah? Ali ti gospodje ne vedo za nedavno proslavo stoletnice osvoboje-nja timoške pokrajine, ko se je proslavljal ti-moški srbski narod zaradi svojih l>orb za ta košček zemlje, ki je njegov prav tako kakor je njegova vsa Jugoslavija, pa je vendar temelj. izhodišče in jedro njegovega jugoslovanskega državnega in narodnega čustvovanja? Mar naj bo samo slovenski mladini zabranjena narodna vzgoja na lastnem jezikovnem in domovinskem temelju? Ali se bodo mogoče srednješolci v Nišu odslej vzgajali narodno na |x>-dlagi geografije in zgodovine Slovenije, naši gimnazijci pa narobe? Ali Ixxlo mogoče zamenjali tudi materina jezika? Kje je tukaj logika. kje zdi revo pedagoško načelo, kje sploh «misel, si ne moremo predstavljali, zakaj jugoslovanstva na taki »podlagi«, ki jc brez vsake Mata zveza si utira pot v bodočnost Praški program: 1. Gospodarska Mala zveza 2. Zveza s Potisko 3. Zbližanje z Rusijo (Od našega posebnega poročevalca) Praga, 29. maja. — sy. Prvi predhodniki konference državnikov Male zveze v Pragi so bili časnikarji, ki so prišli v ogromnem številu ne samo iz držav, ki sestavljajo Malo zvezo, ampak predvsem iz Italije, Francije, Ar.g • e, Poljske in Rusije, kar zadostno priča, da se bodo v Pragi dogajale velike stvari, ki bodo imele svoj dalekosežen vpliv na mednarodno politiko. Za časnikarji polagoma odrešilno sredstvo za njeno politično moč ali pa postane lahko tudi prokletstvo za politično solidarnost Male zveze, ako bi državniki rešitev gospodarskih problemov zavlačevali in se šli skrivati zopet za splošno besedičenje o medsebojnem prijateljstvu. Ma se pridruži Pol'ska ! II. Druga važna točka bo vprašanje Poljske. Marca meseca so se storile nekatere netaktnosti na naslov Poljske, ki bi lahko bile izostale in ki so potrebno zbližanje samo zavlačevale. Sodelovanje Poljske in Male zveze je postalo danes taka evropska nujnost, da naziranje, da se lahko vrši na tihem brez kakšnih posebnih pisanih pogodb, na nobe& način ni več na mestu. Ofenziva pakta četvorice proti malim državam je javna in trmoglava ter se bo, ako sedaj tudi pojenja, drugič pokazala v novi obliki, a ohranila bo isti cilj. Zato mora temu nasproti biti poudarjena brezpogojna solidarnost napadenih držav in ta solidarnost naj dobi svojo slovesno sankcijo v podp.'su obrambne pogodbe. Zdi se, da bo ta predlog stavil romunski zunanji minister in da se mu ne bo mnogo upiral dr. Beneš, ako ne zavajajo v zmoto številni prijateljski obiski, ki so se zadnje mesece izmenjavali med Češkoslovaško in Poljsko. Odkrit, javen, slovesen vstop Poljske v večji organizem držav, ki hočejo ščititi svoje meje, bi spravil Evropo zopet v ravnovesje, ki je nemogoče, dokler Se nekatere države nihajo med »bi in ne bi« in ne zavzamejo odločnega, enoumnega stališča. Kaj je s sovjetsko Rusijo? B. Jovtič, jugoslovanski zunanji minister ш letošnji predsednik Male zveze prihajajo državniki. Tako je prišel jugoslovanski zunanji minister B. Jcvtič s številnim spremstvom. Romunskega zunanjega ministra ob trenotku, ko to poročam, še pričakujejo. Tudi ostala diplomatska zastopstva v pragi so se ok.epila s prihodom nekaterih tajnikov, kar znači, da imajo namen, ostro zasledovati razgovore državr.ikov Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Najbolj značilno pa je, da so ruski emigrantski krogi poslali v Prago svojo duhovno in politično elite, bržkone zaradi tega, ker je bilo dovolj jasno povedano evropski javnosti, da se bo Mala zveza topoi resno Davila z vprašanjem zbližanja s Sovjetsko Rusijo. Baje so emigrantski krogi pripravljeni posredno vplivati na potek ruskih razgovorov in imajo pripravljen tudi posebea memorandum, ki ga nameravajo v pravilnem trenotku predložiti konferenci oziroma ga predati s pomočjo tiska javnosti. Program konference je bil objavljen po vsem evropskem časopisju. Dnevni red je tako zgoščen, da skoroda ni mogoče misliti, da ga bodo državniki v par dneh, kar bodo posvetovanja trajala, mogli meritorno preštudirati. Zato se mi zdi potrebno, da opozorim na nekaj poglavitnih točk, ki bodo tvorile »plat de resistence« — zrno naše konference. Mala zveza - gospodarska enota? L Najvažnejša točka praškega zasedanja je izpopolnitev politične Male zveze s sp.oredno gospodarsko organizacijo. Ako se na tem polju ne bodo dosegli vidini uspehi, potem konferenca svojega namena ne bo dosegla. In namen te konference je, da se Mala zveza predstavi Evropi, ki se nahaja v vrtincu političnih intrig in brezsmernosti, kot močna, politično in gospodarsko močna enota, ki lahko sama brani svoje meje, ki pa lahko tudi sama zadosti svojim gospodarskim potrebam, ako bi politične in gospodarske okolš.'ir.e to zahtevale. Teza Jugoslavije in Romunije je jasna in se od 1929 leta. ko jo j« formuliral v Sinaji v Romuniji takratni jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, ni prav nič izpremenila. Države Male zveze morajo skušati najti način, da bodo svoje agrarne pridelke na ozemlju Male zveze uporabile in da bodo tudi industrijske izdelke na ozemlju Male zveze pokupile. Od češkoslovaške strani se opaža velik korak naprej od odklonilnega stališča, ki so ga v Sinaji zavzeli, toda treba bo še mnogo mnogo ostrih besednih bojev, da bodo pristali na izmenjavo agrarnih in industrijskih produktov po načelu enakopravnosti, enakovrednosti v cenah in v smislu denarne reciprocitete. Dclegacije so pripravile tudi ogromno predlogov, ki tičejo koordinacije vseh prometnih sredstev držav Male zveze, brzojava in telefona, rečne plovbe, tarifnih postavk pri carinah in železnicah, koordinacijo zakonodajstva, ki posega v gospodarsko življenje in ki naj bi bilo podobno po vseh državah velesile Male zveze. Ni verjetno, da bi ministri šli preko načelnih pristankov. Naloga posebnih komisij, ki bodo morale biti imenovane, bo, da bi do jeseni, ko pride žetev in ko postane vprašanje agrarnih pridelkov zopet aktualno, mogli stopiti v življenje gotovi predlogi, ki so za ozdravitev naših gospodarskih prilik neobhodno potrebni. Gospodarska organizacija Male zveze bo podlage, si razumen človek ne more zamišljati. In zato je pač upravičena domneva, da tak brez-miseln naskok na slovensko čitanko, kakor ga doživljamo te dni, ne more izhajati iz nobene druge mentalitete kakor iz take. ki svojemu nasprotniku mora podtikati nekaj, česar ni, česar ne misli in česar ni nameraval — da so to torej motivi, ki so. uko niso samo osebni, poli-tično-strankarski. o katerih bi vsnk dober Jugoslovan sodil, da bi morali biti že davno poko-pani. če naj se poglobi in okrepi naše edinstvo Potrebe globlje in globlje jugoslovanske nacionalne vzgoje nihče ne taji iu nikoli ni tajil. Kar se na tem polju naredi in se bo še naredilo v smislu izpopolnjevanja, vsak toplo pozdravlja. Vprašanje na je, ako metoda, kakor si jo zamišljajo tisti, ki so jahali preteklo «<> boto dlako ua .slovensko čitanko, odgovarja cilju prave in iskrene jugoslovanske narodne vzgoje. III. Tretja »senzacija« praške konference bo debata o Rusiji. Morebiti ne bo dala ničesar, kar bi Evropo pretreslo. V časnikarskih krogih se v ruskem vprašanju ne pričakujejo glasne, učinkovite senzacije, toda pričakuje se zbližanje, ki bo odprlo pot številnim možnostim sodelovanja. Zdi se, da bo posebno dr. Beneš, kot že lani maja meseca v Belgradu, prinesel seboj v podrobnostih izdelan tozadevni predlog, ker ima on v ruskih vprašanjih največ izkušenj. Tukaj govorijo tudi, da niti jugoslovanska delegacija ne bo zavzela odklonilnega stališča, češ, da je mednarodnopolitični polo- žaj v toliko dozorel, da bo treba ne glede na svetovnonazorna načela boljševizma, uvesti tudi Rusijo kot veliko slovansko politično silo, da bo branila male države pred anglo-italijanskim imperializmom. Toda izvedba je delikatna in ravno zato je verjetno, da se bodo državniki zadovoljili s tem, da vržejo preko brezna zasilni most in da še počakajo, predno bodo 7-gradili trdnejšo, stalno zvezo med sovjetsko Rusijo «n zapadom, h kateremu se prišteva Mala zveza. Poljska bo na vsak način zelo pomagala pri rešitvi tega trnjevega vprašanja. Zunani minister Boško Jevtič o nalogah M Z Praška konferenca bo odločevala o usodi Evrope Praga, 29. maja. 1. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki je snoči odpotoval iz Belgrada na konfcrenco Male zveze, je prispel danes s svojim spremstvom v Prago, Za posebno izdajo »Prager Presse« je dal minister Jevtič sledečo izjavo: »Srečen sem, da lahko odgovorim na vpraša-ija, ki mi jih je stavilo uredništvo »Prager Presse«, in da znova potrdim popolno solidarnost Male zveze v vprašanju težkih evropskih dogodkov. Razgovori, ki sem jih imel zadnje dni v Ženevi z dr. Benešem in Titulescom, potrjujejo našo popolno soglasnost v vseh problemih, ki so na dnevnem redu razorožitvene konference, bodisi v vprašanju splošne politike, bodisi v vprašanju skupnih interesov naših treh držav. Isto je z vprašanji, o katerih se bo razpravljalo na svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Naš skupni cilj sem definiral v svojem govoru, ki sem ga imel v senatu ob priliki ratiiikacije pakta Male zveze. Mi ho- Organtiacja Sred ne Evrope čemo, in tako določa tudi pakt, da se ohrani in organizira mir, da se gospodarske zveze v državah srednje Evrope okrepijo, da se omogoči evolucija definitivne stabilizacije statusa quo v Evropi in da se zagotovi spoštovanje skupnih interesov treh držav Male zveze. Niso pa v vprašanju samo interesi Male zveze, ampak je v interesu vse Evrope, da se ohrani mir in red, in v tej smeri gre politika Male zveze. Čutim veliko zadovoljstvo, da jc akcija g. Titulesca v Parizu in Londonu kakor tudi zadnji ekspoze dr. Beneša v parlamentu jasno in lojalno potrdil politiko Male zveze vsemu svetu. Mala zveza ima čisto vest in bo uporabila vso svojo moč, da ustvari svoj ideal. Ob koncu izražam nado, da bomo na prihodnji konferenci v Pragi, ko bo pakt definitivno sprejet z izmenjavo ratiiikacijskih listin, žc pričeli s praktičnim ustvarjanjem, zlasti v pogledu gospodarskega načrta.« Odmev carinske vojne z Avstrijo v Češkoslovaški Koliko bomo uvažali v CSR ? Praga, 27. maja. Carinska vojna, ki se je vsled avstrijske prepovedi uvoza jugoslovanskih prašičev začela z našo prepovedjo uvoza avstrijskih izdelkov in tiska o polnoči med 26. in 27. majem, je našla živahen odmev v češkem tisku. Doslej so se z zadevo bavili »Prager Presse«, »Pravo lidu«, »Poledni Hst«, »Večer«, jutri bodo med drugimi poročali »Češke Slovo« in brnske »Lidove noviny«. »Prager Presse« primerja carinsko vojno z vojno 1. 1910. med Avstro-Ogrsko in bivšo Srbijo. »Pravo lidu« popolnoma simpatizira z ukrepom naše vlade. Med »Polednim listom« in »Večerom« pa se bije oster boj v zvezi z uvozom prašičev do ČSR. Iz tc debate sklepamo, da je zlasti v čeških trgovskih in obrtniških krogih zelo veliko nezadovoljstvo z režimom glede podeljevanja uvoznih dovoljenj, vsled česar so ti krogi močno prizadeti in ž njimi tudi konzumenti v korist čeških producen-tov in sindikatov za vnovčevanje živine. Proti zahtevam teh obrtniških krogov, združenih v Zadrugi mesarjev pri državni zvezi trgovcev z živino, grozi agrarni »Večer« v zvezi s sklepom vlade s kaznimi ter so ali še bodo poleg tega nanje s posebnimi ukrepi opozorjeni davčni in drugi uradi. »Carinska« vojna je tako prenešena tudi v češke kroge. Po »Polednem listu« tekom maja nismo iz Jugoslavije mogli uvažati v ČSR. naše živine vsled čeških predpisov. Ti preprečevalni ukrepi so kajpada še vedno v veljavi na našo veliko škodo. Na drugi strani zvemo, da ČSR. letno uvaža iz Amerike stotine in stotine vagonov ribje moke in podobnih hranil za prehrano prašičev. V ta namen obratujejo izključno z hranili natovorjene prekooceanske ladje. Ribjo moko med drugimi posebno forsirajo »Zveze za izrejo in vnovčevanje živine«. V zvezi z gornjimi podatki se tnoramo resno vprašati, kam z našo živino? Koliko bomo izvažali v ČSR., ki je važnejši trg kot Avstrija? Ker se te dni vrši konferenca Male zveze v Pragi, upajmo, da bo zavzela primerno stališče, ali naj okupira češki trg le ameriška ribja moka, ali pa naj nam (mesto Amerikancem) Čehi ludi privoščijo vsaj skromno življenje s tem, da najdemo pri njih možnost vnovčevanje živine. V obratnem slučaju ne bi nam prav nič škodilo, če bi se gospodarsko emancipirali od Čehov, ki so do lanskega leta redno nmogo več izvažali kot pa od lias uvn/ali Naša revščina ima mnogo vzrokov Naše stališče Ljubljana, 29. maja 1933. Ko je Avstrija 10. maja objavila prepoved uvoza prašičev za par mesecev, ni mislila na to, da se bodo interesirane države z vso odločnostjo zavzele za svoje interese. Avstrijska gospodarska politika je že prej vzbujala v naših krogih nezadovoljstvo, ker naši agrarni interesi niso bili dovolj zaščiteni. Spominjamo se še, kako znaten je bil posebno iz Slovenije izvoz kmetijskih pridelkov v Avstrijo. Zadnja leta so se pa Avstrijci tako osamosvojili, da so nas skoro izpodrinili, ne da bi pri tem nam dali kakšne druge koncesije in vedno vzdrževali svoj industrijski izvoz k nam. Pred nedavnim so začeli pisati in govoriti o veliki pasivnosti avstrijske trgovine, ki je sicer obstojala, faktično pa je bila plačilna bilanca za Avstrijo ugodna. Pomisliti je treba na velike interese avstrijskega kapitala v denarstvu in industriji, velike pokojnine nekaterih ind. podjetij, ki so šle v Avstrijo itd. Pisanje je imelo svoj namen pripraviti teren za revizijo pogodbe z našo državo na škodo našega agrarnega izvoza in naravmo brez kompenzacij. Tozadevni predlogi so že prišli v Belgrad. Tudi prepoved uvoza prašičev je bila s tem v zvezi. Ker pa naravno naša država ni mogla samo dajati koncesij, pa nič zanje dobrti, se je odločila za radikalen ukrep. Ministrski svet je že v torek sklenil, da prepove deloma uvoz iz Avstrije. Kot smo poročali, je bil prepovedan uvoz papirja in izdelkov (car. tar. št. 442—473, železa in izdelkov 527—464 in strojev itd. od 646—675). Ti predmeti so tvorili po statistiki za 1932 približno polovico avstrijskega uvoza k nam: 185 milj Din od 384 milj., kolikor je znašal naš uvoz iz Avstrije. 1'ri tem je bilo neugodno za nas samo dejstvo, da je prepoved prišla popolnoma nepričakovano in ie dobila mnogo tekočega blaga, ki je moralo biti na meji zavrnjeno. Zaradi tega so seveda utrpeli občutno škodo tudi naši uvozniki. Bolje bi bilo. da bi podobni ukrepi v resnici zadeli samo Avstrijo. Sicer so interesenti skušali doseči omihenje vsaj za tekoče blago, vendar je prepoved absolutna. V Avstriji so že začeli industrijci pritiskati na vlado, naj sklene kompromis. Dovolili so nam že uvoz nekaj stotin prašičev, hočejo zvHati kontingent v teh dneh, vendar na to ne moremo pristati. Nase pravice morajo biti neokrnjene. V ostalem smatramo, da ie sedanje stanip wmo prehodnega značaja, ker se pogajanja vrve z vso naglico. Ncll-Breuning D. J. (TiHnirgh Mir med stanovi v ,ači fcržćg"8hcg° stanovski red *ос,'"-!"в*д иоц|,а Geslo o socialni reformi v krščanskem duhu, ki ga je s posebnim poudarkom oklicala enciklika .Quadragesimo anno«, zahteva nujnega prehoda od razrednega boja in razrednih razprtij k mirnemu in sporazumnemu sožitju vieh stanov, nujnega prehoda od razrednega družabnega reda, ki ga jc razglodal individualistični kapitalizem, ki komaj šc vzdržuje neko mehanično skupnost vseh socialnih plasti k orgaaičnemu stanovskemu redu. V naslednjem hočem razmišljati o vprašanju, če je obnova naše družbe v stanovskem smislu nujnost, ki jo zahtevajo samo gospodarski razlogi, ali pa ;e je ta problem političnega značaja. Nekateri so geslo enciklike »Quadragesimo anno« s političnega stališča tako razlagali, da jc odslej stanovska država edina državna oblika, ki naj bi po besedah enciklike bila dopuščena, torej v jasnem nasprotju z besedami papeža Leona XIII., ki je izrecno povedal, da človeštvo lahko svobodno izbira državno obliko, pod pogojem, da je zaščitena pravica in da občestveni blagor ni ogrožen. Zopet drugi so menili, da obsega enciklika izključno gospodarsko polje, a so pri tem seveda pozabili, da sc poleg gospodarskih stanov nahajajo tudi negospodarski in da ravno negospodarski stanovi sicer ne po svojem številu ampak po vplivu, ki ga imajo na družabno življenje, zavzemajo prvo mesto, kot je to izrecno poudaril papež Leon XIII. Mi se moramo zato skrbno ogibati napačne politične in gospodarske razlage enciklike •Quadragesimo anno« in njene zamisli o stanovskem redu. Lc tako bomo zadeli tisto sredino, ki je resnična. Najkrajše in najboljše bi se torej izrazili takole: Program enciklike »Quadragesimo anno je družabno-političen in kot tak objema delokrog države, to je politiko v ožjem pomenu besede, kakor tudi območje gospodarstva in vse, kar spada pod ta pojem. Ako je namreč družba pravilno urejena, potem sta dobra politična ali državna ustava kakor tudi red v organizaciji gospodarstva nujno utemeljena. Največja rana naše družbe je ta, da jc bila v dobi filozofičnega individualizma in individualističnega kapitalizma od odgovarjajočega gospodarskega sistema razjedena in da je posameznika izluščila iz vseh vezi in obveznosti ter iz njega napravila pesek, s katerim se igra veter, brez kakšnih spon, ki bi ga vezale na občestvo, brez vsake zaščite od strani in s pomočjo tega občestva. Ta individualistični razkroj družbe je moral kajpada imeti svoj vpliv tudi na državo. Kajti država, v kateri državljani niso pravilno porazdeljeni v organično življenjsko skupnost, je nestvor. Vseeno je pri tem, če vzamemo liberalno državo v starem smislu, kjer se njena moč skrajno omejuje, ali pa državo v smislu novejšega liberalizma oziroma v smislu od meščanskega liberalizma spo-jctcga liberalnega socializma, ki državno moč po-cličuje. Pri eni kakor pri drugi teh liberalnih IrJav jc neurejeno sodelovanje posameznikov v vojstvu državljanov j>ri življenju države samo ne-in naslov Vilija na Dunaju, kateremu je večkrat pisal. Pavla Klanjšček mu je ob neki priliki, ko je prišel v Maribor na obisk k svoji sestri, prinesla od Priona ključ za šifro Jugoslavija. Obenem ga je Prion v tem pismu tudi naprosil, naj piše v Solkan, ter ga vprašal, če pozna koga v Splitu. Danilo Jenčič izjavlja da ni kriv. Peršonu je dal letak, ki so ga izdali akademiki v Ljubljani. Dajal mu je tudi razno komunistično literaturo, ker" jc komunist. Od Peršona pa je na drugi strani dobival letake, katere je skril v denarnici; pozneje jih je, kakor pravi, sežgal. Franc Saksida ravno tako pravi, da ni kriv. Res je, da je zahajal večkrat na stanovanje k Peršonu, kamor ga je pošiljal Jenčič. Kaj so tam li ljudje delali, on prav za prav ne ve, misli pn, da so to bili komunisti. Nikdar ni bil komunist in tudi danes ni. Zadnji obtoženec, ki je bil danes zaslišan, Leopold Kravos, se istotako ne čuti krivega. Izjavlja, da ni dobil nobenih letakov, ampak da je bil le v družbi komunistov. Kaj so prav za prav delali, ne ve. Razprava se bo jutri nadaljevala in bo zaslišanih še ostalih 13 obtožencev. Novo Irančišhansho vseučilišče Rim, 29, maja. Danes je bil prebran genera-/atu frančiškanskega reda papeški dekret, » katerim sv. Oče izpremeni dosedanji Kolegij sv. Antona v univerzo. Nova univerza, ki slovi po posameznih svetovnozr.anih profesorjih, ima tri fakultete in sicer: modroslovno, bogoslovno ln juridično. Novo ustanovljeni univerzi, ki je z njo odlikovan ves frančiškanski red, žcliino obilo blagoslova in znanstvenih uspehov. ИШег in katoličani Prepovedan katoliški shod ' Monakovo, 29. maja. U. Stooči bi sc moralo vršiti veliko zborovanje katoliških mož in žena v velikanskem cirkusu »Krone«. Manifestacijo jc organiziral Vclksvcrein kot prvo prireditev v daljši vrsti katoliških taborov, ki naj bi se vrSili po vseli večjih mestih juïnc Ncmči|e. Na slnočnji manifestaciji bi moral nastopiti jezuitski pater fn znani govornik puter Muckermann, ld je posebno znan zaradi lega, ker fe bil med prvimi, ki so svetovali katoličanom, naj nc stojijo ob strani ampak naj skušajo v novem režimu storiti kor morejo v dobro vere in morale. Zborovanje je bilo od državnega komisarja brez vs'dce motivacijo prepovedano. Prepoved je napravila na katoliške kroge neugoden tliš. V Gdansk, 29. maja. tg. Pri volitvah so dosegli narodni socialisti absolutno večino. Od 72 mandatov so jih dobili 37 (do sedaj 13), socialni demokrati 13 (19), centrum 11 (11), nemški nacionalci 4 (10), komunisti 5 (7), Poljaki 2 (2), stranka hišnih posesl-nikov 0 (2), mladonotnci 0 (8). Za spremembo ustave bodo narodni socialisti potrebovali glasove centroma in nemških nacionalcev, vendar pa mora izpremem-be ustave v Gdansku potrditi tudi Zveza narodov. Najznačilnejši je poraz nemških nacionalcev, ki so zgubili več kot polovico svojih glasov. Kiiajsko-japonsha voma Šanghaj, 29. maja. ž. Kljub japonskn-kitajskemn premirju obstoja možnost novih vojnih zapletljajev na severnem Kitajskem. Maršal Feng, znan pod imenom »krščanski general«, je obtožil ccntraino nan-kinško vlado, zlasti pa maršala Čangkajšeka. češ, da sta izdala Kitajsko. Maršal Fcng koraka s 50.0011 ! vojaki proti Pekingu. Po zadnjih vesteh je maršal 1'eng porušil vse železniško proge. Dunajska vremenska napoved: Nezanesljivo vreme, v splošnem zelo oblačno. Na severozaDadu in nn jugu nekoliko topleje. Washington. 29. maja. ž. Državno pravdništvo poroča, da so bo v sredo brezpogojno nadaljevala preiskava proti banki »Morgan«. Splošno pričakujejo novih senzacij. Preiskava namreč ne bo <• tv-jena samo na banlto Morgan, ampak bo razšii i^no. še na banki Kuhn, Loeb & Co., in Dillon Read & Co. Govorijo, da je bivši predsednik Združenih držav Hoover nameraval stopiti kot solaslnik, v banko Morgan, pa si je lo premislil. Trdovratno se širijo vesli o ostavki državnega finančnega tajnika \Voo-diua, ki ob le vesti sam najbolj odločno demantira. Dr, Gfàbbefa v Mim&s Rim. 29. maja AA. Minister za propagando Gobbels se je davi ob 8.25 pripeljal s svojo ženo, princem Schaumburg-Lippejem in več tehničnimi svetovalci ter sedmimi nemškimi novinarji v Rim. Na postaji ga je sprejel nemški poslanik v. Hassel. Ciûbbels ostane v Rimu do čeitrtka. Namen njegovega potovanja je proučitev fašistične zakonodajno organizacije, zlasti v kolikor zadeva tisk. Popoldne bo Gflbbelsa sprejel Mussolini, zvečer mu pa priedi večerjo na čast. Zatrjujeoj, da bo GObbelsa sprejel tudi italijanski Icralj. Shoi nemške cerkve Berlin, 29. maja. tg. K imenovanju pastorja Bo-delschwingha za nemškega državnega škofa je poslal brzojavne čestitke tudi škof protestantske cerkve v Jugoslaviji. CasniitimrsM kongres Budimpešta, 29. maja. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Danes dopoldne se je v svečani dvorani madžarske kraljevske znnmostne akademije začelo zasedanje izvršilnega odbora mednarodne novinarsko zveze. Okoli 200 tujih zastopnikov iz 23 držav je prisostvovalo svečani otvoritvi. Sestanek je s kratkim nagovorom otvoril zunanji minister Kanya. Kongrc?s Per>-h!uba Split, 29. maja. ž. Okoli 100 udeležencev kongresa Penkluba so prispeli davi ob 8.30 v Split. S to skupino potujeta ludi nemška delegala Smld Pauli in Busch. Izjavila sla, da bo nemški Penklub zavzel stališče zaradi dogodkov na kongresu šele po njihovem povralku v Berlin. Zaradi te izjave nemških delegatov se lahko upravičeno sodi, da jih je na kongres poslal Hitler. Belgrad, 29. maja. 1. 1. junija bo prispelo v Belgrad z večernim vlakom 60 članov raznih Pen-klubov, ki so so udeležili kongresa Penklubov v Dubrovniku in so so po končanem delu podali nn I ekskurzijo po Črni gori, južni Srbiji lin Sumadiji. b Nafdanovséeva revija „Pot" liclgrnd, 29. maja. 1. Znani pravoslavni polemik Dii; irijo Najilamovič je pričel izdajati svoj časopis Pol . ki se bu bavil s krščansko literaturo. Revija objavlja ïe v svoji prvi številki nekaj člankov, v katerih oisately zavzemajo svoje stališče do katoli-cizi.i Potres v Makedoniji Gjevgjolija, 29. maja. I. Ob pol 11 dopoldne so čutili ponovno močne poiresne sunke, ki pa niso napravili večje škode. Prebivalstvo je vse preplašeno zbežalo iz svojih hiš na ulice in so šele po dolgem času vrnilo domov. Potres pa so Čulili tudi po drugih krajih južne Srbije. Potniki, ki so prispeli danes iz Grčije, pripovedujejo, da so tudi na kalkidišlkem polotoku čutili močne po!re«n sunke. Mladina, mladina! Belgrad, 29. maja. 1. Davi okoli 5 je prišla dijakinja 7. razreda tukajšnje rusko-srbske gimnazije Tatjana Fomin v stanovanje svojega ljubimca Iranca Borisdorja ter ga je spečega v postelji usmrtila z revolverskim strelom. Moril?,ta jo pognala nato še sebi kroglo v glavo in je bila na mestu mrtva. Vzrok umora in samoumora je ljubosumnost. Be!tèra?ske uestfi Belgrad, 29. maja. Upokojen je Matija Krišan. davčni uraonik pri davčni upravi v Ptuju. Z odlo-Kom pomočnika finančnega ministrstva preneha državna služba Adolfu Rohrmannu, pomožnemu vKran'ju1 Uraduiku 9- P°L skuP- Pri (lavCnii upravi Belgrad, 29. maja. AA. Dopolnilna trgovinska pogodba z Grčijo od 22. septembra 1932, ki je imela veljavo do 15. maja t. 1., so je z izmenjavo not podaljšala do 1. julija t. 1. Dotlej sc bodo pa vršili z grško vlado razgovori v svrho sklenitvo nove pogodbe. Bclgrad, 29. maja. AA. Francosko kmetijsko ministrstvo je z odlokom od 24. maja t. 1. določilo nov naknadni globalni kontingent za uvoz čebule v višini 10.000 kvintalov. Ta'kontingent so mora izčrpati do vštetega 15. junija t. 1. „ Bclgrad, 29. maja. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim ravnateljstvom, v kateri pojasnjuje, ali jo svetilni plin podvržen skupnemu davku na poslovni promet. Po tem pojasnilu svetilni plin ne spada pod carinsko I tarifo Št. 220 in tudi ni naveden pod nobeno drugo j številko carinske tarife ne tarife o skupnem davku. Iz tega sledi, da svetilni plin ni podvržen skupnemu I davku; promet s tem plinom je podvržen splošnemu j davku. rod se zbira Mogočen tabor mož in fantov na Gojiti Frankolovo, 28. maja. Znaaa božjepotna cerkev svete Trojice na Gojki je pričakala svoj veliki dan. Fantovske kongregacije novocerkovske in konjiške dekanije so si izbrale prelepo Gojko za svojo versko manifestacijo. Framkolovski fantje so bili že nekaj dni na delu, da pripravijo vse potrebno za čim elav-nostnejši in čim prisrčnejši sprejem dragih gostov. Pri odcepu z glavne ceste je stal slavolok z napisom »Pozdravljeni Marijini sinovi«, zgoraj pred dvo-stolpno cerkvijo četvero mogočnih mlajev, ob vhodu v cerkev pa zopet bogato okrašen slavolok z napisom »Po Jezusu k Mariji«. V ranih urah je zaživelo Frankolovo sredi množic, ki so prihajale iz vseh strani. Iz Vojnika eo prišli na kolesih in okrašemem vozu in ravnotako iz Konjic, iz Žič, Zreč in Šmartna v Rožni dolini, Novecerkve, Stranic, Črešnjic, in med njimi seveda tudi domači frankolovski fantje, ki so pokazali svojim tovarišem izredno gostoljubnost, ljubeznivost in poetrežljivost. Takoj po devetih se je razvila iz frankolovske župne cerkve sv. Jožefa veličastna procesija z godbo konjiške fantovske kongregacije pod vodstvom prof. Knapa na čelu; sledile so stotine mož in fantov, potem duhovščina, in zatem dekleta v manjšem številu. Med duhovščino so bili škofijski voditelj kongregacij stolni kanonik in naddekan Franc Časi iz Maribora, novocerkovski dekan in kanonik Pavel Žagar, bogoslovni prof. dr. Jeraj iz Maribora, frankolovski župnik Vaclav Čeh, vojniški župnik Anton Lassbacher, straniški župnik Anton Medved in konjiški vikar Franc B o h a n e c. Zgoraj na Gojki je pred cerkvijo in v nabito polni cerkvi stala velika množica ljudstva. Sledila je nato pridiga. V skoraj enournih zanoenih izvajanjih je oznanjal zbranim fantom in možem besedo božjo kanonik Franc Čael, ter jih pozival, naj se z vso ljubeznijo in toploto zbirajo pod praporom Nje, ki so si jo izbrali za svojo zaščitnico in Mater. Potem je bila sveta maša, ki jo je ob asistenci fran-kolovskega župnika Vaclava Čeha in konjiškega * vikarja Franca Bohanca imel kanonik Franc Časi. Med sveto mašo je ubrano prepeval sestavljen pevski zbor iz Konjic, Frankolovega. Vojnika in Novecerkve; orglal je novocerkovski organiet Tratnik, dirigiral pa prof, Knap iz Konjic. Po končani službi božji se je zbrala zunaj pred cerkvijo dvatisočglava množica, ki se je zgrnila okoli govorniškega odra. Skoraj sami fantje in možje. Najprej je zasvirala kongregacijska godba iz Konjic, nakar je stopil na govorniški oder škofijski voditelj kongregacij kanonik Franc Časi, ki je v svojih duhovitih uvodnih izvajanjih otvoril kongregacijsko slavnoet. Prvi govornik bogoslovni profesor dr. Josip Jeraj iz Maribora je priporočal in navduševal fante in može za trojno nalogo: ljubezen do Boga, ljubezen do naroda in države, ljubezen do vsega človeštva. Potem je govoril urednik dr. Fran Vatovec iz Maribora o smernicah papeževe okrožnice »Quadragesimo anno« iin o dolžnostih, ki jih glede praktičnega dela v smislu te okrožnice imajo slovenski katoličani. Sledila so izčrpna, ognjevita poročila zastopnikov posameznih fantovskih kongregacij pred svojim škofijskim vizitatorjem. Petek Pavel iz Frankolovega je svo- 1'im tovarišem v pesniško ubrani besedi zaklical ob :oncu: Oklenimo se fantje Marije! Lojze K u k iz Konjic je v svojih toplih besedah pozival k ljubezni do Boga in Marije; Štefan Dolar iz Novecerkve je navdušemo pozival: Vsi fantje v Marijine družbe! V istem smislu so v lepih izvajanjih govorili še Ivan Gorišek iz Vojnika, Franc Kračun iz Žič in Jožef G o r š e k iz Frankolovega. Nato je še spregovoril fantom in možem konjiški vikar Franc Bohanec, zahvalne besede pa je vsem sodelujočim izrekel novocerkovski dekan Pavel Žagar, nakar je s prisrčnim vabilom, naj se fantovska mladina čim polnoštevilneje zbere okoli svoje Matere Marije, kanonik Franc Časi zaključil krasno versko zborovanje. Godba iz Konjic je zasvirala, sledila je pod vodstvom prof. Knapa še pesem »Ti, moj Bog« in množice so se začele razhajati od veličastnega tabora v vse smeri, podkrepljene v večnostnih idealih in resnicah ter s prelepimi vtisi in občutki, ki bodo vedno živeli v naših mladih srcih in dušah. Milijonska škoda po povodnji 150 k m2 sveta pod vodo - Prizadeto Barje, Vrhnika in Borovnica Tržiška Bistrica odnesla 4 letnega otroka Tržič, 29. maja. Deževni dnevi so napolnili strugo tržiške Bistrice, ki se te dni vsa razburkana in umazana vali proti Savi. Odnesla je pa s seboj tudi majhnega otroka, katerega do danes še niso našli. Novica je v nedeljo pretresla ves Tržič in okolico. Dogodek je bil slikan tudi v nejasnih barvah, zato je prav, če ga točno pojasnimo. Vsi veseli sonca in življenja so se v nedeljo dopoldne igrali najmanjši otroci nešolarji na verandi sirotišča na Skali. Med njimi je bila skrbna šolska sestra Ada, ki dneve in noti žrtvuje za najmanjše varovance. Ima jih v oskrbi ob delavnikih čez dvajset, ob nedeljah pa nekaj čez deset. Dvanajst jih je bilo v nedeljo na verandi. Otroci so na splošno ubogljivi in navajeni, da gredo od družbe sami edinole na stranišče. Še tja jih navadno n spremlja skrbno oko sestre. Na cesto najmanjši nimajo nikdar sami dostopa in jim je nova, lepa veranda redno igrišče. Med otroci je bil že kar hišna lastnina tudi štiriletni Peterček Kosmač, sin tovarniške delavke Ane iz Tržiča. Zadnje dni je bil posebno razigrano vesel in zdrav. Nedavno je bil v ljubljanski bolnišnici, kjer so ga posebno radi imeli zaradi korajžnega nastopa in pesmic, ki jih je Krvav zločin v Begunjah pri Lescah Orožnik Ranko Kabenkalović streljal na dekle Begunje, 29. maja. V nedeljo popoldne je orožnik Ranko Kuben-kalovič streljal na dekle Marijo Pretnar iz Dvorske vasi, župnija Begunje. Žrtev se bori s smrtjo, orožnika pa so aretirali in odvedli v zapore v Radovljico. Ranko Kubenkalovič, pravoslaven, doma iz okolice Užic, je bil kot orožnik-novinec pred leti nameščen v Begunjah. Kmalu po svojem prihodu je začel pobirati stopinje za Marijo Pretnar iz Dvorske vasi. Dekle ga ni nikoli prav maralo. Tudi starši so ji odgovarjali vsako zvezo z njim ter jo svarili. Odločno mu pa niso vrat pokazali, ker eo ee bali njegove nasilnosti. Ko je namreč Ranko Kubenkalovič videl, da njegova vabila ne najdejo pričakovanega odmeva, je grozil dekletu, da jo ustreli. Pred nekaj leti je tudi dejansko streljal okoli dekletove hiše. Ranko Kubenkalovič je bil pred meseci pre- ' etavljen na Jesenice. Usodnega dne je prišel v i Dvorsko vas, odtam pa v Begunje za Marijo, ki je ' znal tako lepo prepevati. Obiskovalcem Skale se je ljubeznivo priklanjal, prepeval in kazal je ? svojim vedenjem zlasti po vrnitvi iz bolnišnice popolno zadovoljnost in zdravje. Nekaj minut čez deset se je ta živahni Peterček odstranil od svoje druščine na verandi. Sestra je pač mislila, da gre na stranišče. Švrknil je pa otrok po stopnicah na podstrešje, kjer so se zračile spalnice večjih otrok. Zlezel je na neki način na okno, povalil se je nekoliko po strehi in v trenutku je bil v valovih Bistrice, ki teče tik ob poslopju. Edino na ta način je mogoče razlagati otrokovo nesrečo. Nihče ni videl njegovega padca, a od drugod ni mogel za-bresti v vodo. Z mostu sv. Janeza so mnogi otroka videli v vodi, a deroči valovi so ga hitro odnesli. Nihče ga ni mogel rešiti in doslej tudi trupla še niso našli. Za ljubeznivim otrokom seveda žaluje mati, a zelo tudi sirotišče Vincencijeve konference. Sicer so bile podobne nesreče že v Tržiču, a tako hitre in kar nevidne pa še zlepa ne. čč. šolske sestre, katerim vsak prizna veliko požrtvovalnost do tr-žiških otrok — saj jih imajo na Skali v oskrbi dnevno kar do 90 — se bodo za nesrečo pač lahko zagovarjale pred Bogom, pa tudi pred uvidevnimi ljudmil šla tja k šivilji. Dekle je bilo še pri šivilji, ko je prišel Kubenkalovič tja. Ker ga niso pustili v hišo, je čakal na dekleta na cesti blizu hiše. Ko je prišla Marija od šivilje, je streljal na njo in nato pobegnil. Kmalu pa se je vrnil, kakor da ga kliče prelita kri. Tedaj so ga orožniki vklenili in odpeljali na orožniško postajo in potem v Radovljico. Zločinec je po dejanju pokazal neverjeten cinizem. Izjavil je, da njega čaka tri leta zapora. Ranko Kubenkalovič je prišel v Begunje brez šolske izobrazbe. Tukajšnji šolski upravitelj ga je poučeval in mu izdal izpričevala in odpustnico osnovne šole. Zločin je pretresel ves kraj. Ljudje sočuv-stvujejo z ubogo žrtvijo in hudo prizadetimi starši. Ljubljana, 29. maja. »Kaj nam pomaga regulacija Ljubljanice ? Gospoda trdovratno drži zatvornice zaprte, ko nam voda vdira v domove! Plačujemo za čiščenje javnih jarkov! Že več let jih niso iztrebili I« Take in slične pritožbe je čul Vaš poročevalec, ko si je včeraj v nedeljo dopoldne ogledoval povodeuj na Barju in v vrhniško-borovniiški ravnini. Poplav-Ijenci so obupani, kajti uničeni so vsi poljski nasadi, ki so jih dosegle razlile vode. Še huje je to, da bo voda stala še nekaj dni in da ne bodo ljudje mogli nadomestiti uničenih nasadov z novimi. Uničeni so krompir, fižol, koruza, ječmen, rž, pesa in proso. Zgodnja ajda ne bo obrodila. To je no vseh krajih, ki so prizadeti po povodnji. Ljudje obupujejo, ker so si svesti, da bodo letos trpeli veliko pomanjkanje. Pomoč je nujna in je trebn. da bi se oblasti čim prej zganile in pričele s pomožno akcijo. Na Rarjn se nudi opazovalcu žalostna slika. Ze ob Ižanski cesti so hiše, ki so obkoljene z vodo. IPo njih vrtovih stoji do pol metra visoko voda, ki je iz bližnjih, neiztrebljenih jarkov. Otročaji svoje veselje. Racajo bosonogi po vodi in se juc-peljavajo po splavih, narejenih iz več desk. Gospodarji pa obupani zro in motre, kako se vode prelivajo. Tako katastrofalne pomladanske poplave Bar-jani žo kmalu ne pomnijo. Najhujša povodenj je bila leta 1895, pred potresom. Takrat je Ljubljanica segala pri Frančiškanskem mostu prav do vrha oboka. Poplavila je ,Jrule in Trnovo in je bilo sploh Barje spremenjeno v veliko jezero. Jesenske hujše povodnji so bile 'eta 1923 in 1928. Takrat so vode stale celo po 14 dni. Za Barje je tudi usodno, da se voda ne more naglo odtekati in tudi že itak močno na po jena barjanska zemlja je ne more več vsrkavati. Črna vas in Iiavptmanica sta še vedno pod vodo. Voda je vdrla v 20 hiš in stoji tam do pol metra visoko. Ceste, tako Perruzijeva pot, glavna cesta od Mokarja proti Podpeči skozi Črno vas in še drugi etradoni so še danes pod vodo. Promet je oviran. Mlekarice vozijo iz Črne vasi mleko na čolnih do suhega in od tam ga nosijo v jerbasih do Ljubljane. Mestna občina je včeraj nakazala mnogim posestnikom v Črni vasi več kg suhe krme. Razdelila je 5600 kg med živinorejce, ki nimajo stare krme in so že dalj časa pokladali živini svežo klajo. Obupen je tudi položaj našega kmetovalca v vrhniško-horovniški ravnini. Ljubljanica pri izvirku v Retovju silovito bruha vodo na dan. Na uro jo bruhne nad 100.000 litrov. Silno bobnenje je čuti daleč na okrog. Ze takoj pod Vrhniko se je Ljubljanica po zadnjih nalivih razlila po travnikih in njivah, še danes stoji po nekod 5 metrov nad normalo. Vsa vrhniška ravan na obeh Ljubljaničnih bregovih je poplavljena. Po poljih pa so se razlili tudi vsi njeni desni in levi pritoki. Bistra in Borovniščica sta se prav tako na daleč razlili. Pod vodo je do 100 kv. km. Talce pomladanske povodnji Vrhničaai in drugi ' PROTI S.ONčlNIH' РЕјб ? i . ШЛ t ORISOLCR E M E ! !) prebivalci že 20 let ne pomnijo. Pomladanska povodenj ne bi bila tako katastrofalna, če bi nastopila marca ali aprila meseca, ko še niso bile njive obdelane. Ogromna je škoda tudi na travnikih, ker je voda nanesla velike množine blata in s tem travo zamazala. Trava bo ob košnji vsa prašna in manjvredna. Glavni pridelki vrhniškega in ostalega kmeta, kot krompir, fižol, koruza in žita. so uničeni. Huda stiska je za krmo. Mnogj kmetje ne morejo kositi sveže krme, ker so njih travniki poplavljeni. Najhujše so prizadete nekatere vasi v bližini Vrhnike. Lepe Bevke so od vseh strani obdane z vodo, ki dosega do 4 in. Promet je ustavljen. Ze tri dni Bevčani nimajo zveze z ostalim svetom. Vozovni promet je nemogoč, V čolnih se vozijo. Slična usoda je zadela Blatno Brezovico, ki kot otok moli iz jezera. Ljubljanica je prestopila strugo in se razlila po ravnini že v petek zjutraj. Od 7. do 9. dopoldne je narasla kar za 1 in pol m visoko. IPozneje pa je dosegla celo 3 m. Zveza z Vrhniko je zaradi povodnji nekoliko ovirana, ker je tuintani cesta pod vodo. Banovinska cesta proti Bevkam in Logu pa je popolnoma pod vodo iu je tu promet ustavljen. Tudi borovniška ravnina je pod vodo. Ves poplavljeni teren na Barju in Vrhniki obsega nad 150 km-'. Danes so vsi poplavljenci obupani, ker noče nastopiti lepo vreme. V nedeljo ob 4. zjutraj je nehalo deževali. Bila je lepa nedelja. In takoj so začele vode vpadati, sicer počasi, kar je kmetu dajalo nekoliko več upanja, da povodenj vendarle ne bo tako katastrofalna. Današnje slabo vreme z dežjem pa je povzročilo, da so vode še počasneje padale. Od sobote zjutraj do nedelje je še padlo 10.8 mm dežja, tako, da je letos padlo v majniku že 263.2 mm. Rekord, ki ga ne dosežejo nekateri kraji niti v deževnih mesecih jeseni. Poplave pa niso povzročile samo škode na poljih in travnikih, marveč so pokončale tudi ves zarod poljsko divjačine. Race in jerebice so zapustile svoja gnezda. Zajci so se morali umakniti v višje kraje. Tudi zajčjo zarod mnogo trpi. Ljubljanica je danes v mestu precej padla, približno za 30 cm. Sava nasprotno ni povzročila večjih povodnji. Le na nekaterih krajih je prestopila bregove. Hujše povodnji so tudi po mnogih krajih na Dolenjskem. V spodnjem toku pri Zalogu ni Ljubljanica povzročila tako ogromne škode kot na Barju in pri Vrhniki. Na obeh bregovih je Ljubljanica poplavila le travnike. Zato je samo na travi precej škode, dočim poljski nasadi niso bili dolaknjeni. ker stoje njive povsod nekoliko višje. Vrtovi okoli delavskih hiš pri Jakilovi strojarni v Zalogu so bili poplavljeni. Popoldne je bilo opažati naglo padanje Ljubljanice. Cesta iz Zaloga proti Lazam je prosta. Koliko je cenjena škoda na Barju in v vrhni-5ko-borovniški ravnini, za enkrat ni mogoče točno določiti. Posebne davčfte komisije bodo škodo cenile, da se poleni odpiše poplavljencem zemljarina. Zatrjujejo, da bo škoda znesla približno do 1 milijon Din. Jugoslovanski protîtuberkulozni kongres Î934 Osrednja protituberkulceaia liga v Ljubljani je na letošnjem občnem zboru Jugoslovanske proti-tuberknloraie lige, ki združuje vse protituberku-loeme lige v državi, predlagala, da se prihodnje leto vrši I jugoslovanski protituberkulozni kongres in sicer v Ljubljani, ki naj "izstavi enotne smernice za pobijanje tuberkuloze v vsej državi. Predlog lige je bil sprejet in je bilo sklenjeno, naj se protituberkulozni kongres vrši v mesecu maju ali junija 1934. Organizacija kongTesa je bila poverjena Osrednji protituberkulozni ligi, deloma zdrav-nikom-specialistom iz dravske banovine. Kongres naj bi obstojal iz dveh delov in sicer naj bi prvi dan imel kongree bolj poljudno-propagandni značaj, naslednji dnevi pa naj bi služili pred vsem reševanju medicinsko-strokovnih vprašanj. Glavna naloga kongresa bi bila, da se protituberkulozno delo vseh falktorjev, ki imajo skrb za ljudsko zdravje, spravi v sistematičen sklad in določijo enotne smernice in načrt glede pobijanja tuberkuloze. Brezdvonvno so taki kongresi velike važnosti za smotreno delo, ker imajo namen določiti delo vseh zdravstvenih oblasti, kakor tudi privatne iniciative po enotnem načrtu. Kongres naj poda tudi pregledno sliko o razvoju medicine na polju ftizeologije. Da obstoja potreba po prireditvi kongresa, je najboljši dokaz to, da so se na prvi poziv liige takoj odzvale vse protituberkulozne lige v državi ter da so misel kongresa pozdravili tudi vsi odlični zdravniki-speciaiilsti za tuberkulozo v naši državi. Poseben odbor specialistov-ftizeologov. ki so se ietos združili v posebno Združenje, bo pripravil medicinsko-strokoviiii program kongresa. Vse zdravstvene ustanove in privatnike, ki so bili predhodno obveščeni, da se prvi jugoslovanski protituberkulozni kongres vrši megoče že v letošnjem letu. obveščamo tem potom, da se bo kongres izvršil v letu 1934. O pripravah za kongres bomo poročali od časa do časa v časopisju. Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani. Velik požar v Splitu Split, 28. maja. Snoči. kmalu po šestih, je čuvaj »Hajduko- vegac igrišča zapazil ogenj v starih klubskih prostorih »Hajduka«. Ker je pihal močan jug. klubski prostori pa so bili leseni, se je požar z _____l:— \r i.....,i. ?..... • 1 i veliko naglico širil. V kratkem času je ogenj zajel vse poslopje. Bila je nevarnost, da se vname tudi nova lesena ograja igrišča, kakor tudi novi »Hajdukov« doni, ki jc zgrajen v neposredni bližini starega. Gasilci niso več mogli rešiti starega jjoslopja, pač pa so se trudili, da požar lokalizirajo. Kar se jim je po dveurnem gašenju posrečilo. Stara klubova zgradba je zgorela do tal. ogenj pa je uničil vse klubove rekvizite, ve.s arhiv in veliko število trofej, ki si jih je »Hajduk« v teku svojega 20 letnega uspešnega športnega delovanja pridobil, škode je okrog 80.000 dinarjev. Pisma Primskovskega gospoda Uvod. Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih ni vreden. Med te spada brez dvoma pokojni župnik g. Jurij Humar, znan pod imenom »Primskovški gospod«, ki je bil rojen 1. 1819 v župniji Mekinje pri Kamniku in je umrl l. 1890 kot župnik na Prim-skovem pri Litiji. Glavne življenjske podatke o njem ie prinesel »Slovenec« 8. sept. 1932, obširnejše pa »Zg. Danica« 1. 1891. Bil je to izreden mož, ki je s pomočjo magnetizma neštetim pomagal k zdravju, a tudi drugače na vse načine pomagal, kolikor je mogel. Zato ni čuda, da se je spoipin nanj tako živo ohranil med ljudstvom, zlasti v krajih, v katerih je bival in deloval, dočim v slovstvu najdemo o njem primeroma redke sledi. Tej vrzeli naj vsaj nekoliko odpomore objava pisem, ki jih je pisal Humar (odslej bom podpisani za to ime vedno rabil kratico H.) svojim sorodnikom v Mekinjah, ki jih še sedaj nekaj hranijo. Ko so mi letos ta pisma prišla v roke, sem se takoj odločil, da ž njim seznanim Slovence, videč, kako bodo ta pisma osvetlila sliko H.-ja in kako bodo hkrati nudila tudi dušno korist in bi bila torej njih objava po eni strani čin pietetc do velikega moža našega naroda, po drugi strani pa dušni užitek za dobro misleče. Med prepisovanjem pisem sem se sicer spomnil zgodbe o Savlu, ki ;e hotel zvedeti od že umrlega Samuela svojo nadaljnjo usodo in ga je zato dal poklicati iz onega sveta. Samuel se je Savlu res prikazal, a prva njegova beseda je bila: »Zakaj si mi delal nepo-koj, da «ojn bil zbujen?« (L Krlj 28, 15). Tako sem si mislil, bi morda tudi meni zaklical doli z nebes pokojni H., znan po svoji izredni skromnosti in ponižnosti: »Zakaj me ne pustiš pri miru?« in bi mi poslal svoj »veto«. A upam, da bi ga hitro razorožil, če bi mu povedal, da pri objavi njegovih pisem ni namen, streči goli radovednosti, ampak da gre v prvi vrsti za božjo čast in za blagor bližnjega, ker bi se s tem vsaj nekoliko moglo pomagati tudi bližnjemu. Kajti poleg poročil o j ozdravljenju je ni misli, ki bi jo H. tolikrat po-' navijal kot ta: ljubimo Boga čez vse, svojega bliž-, njega pa kot samega sebe in skušajmo mu z lju-j beznijo do Boga pomagali, kjer in kadar moremo; ; dokaz, kako globoko jc H. pojmoval in udejstvoval postavo ljubezni! Če bi mu to sedaj razložil, sem prepričan, da bi brez obotavljanja dal svojim pismom potni list v javnost, in bi se mi ne bilo treba bati, da bi sc njegov duh zmaščeval nad me-j noj, kakor se je baje Tutankamen nad tistimi, ki : so segli v njegov grob. K lažjemu timevanju pisem naj pripomorejo še I sledeče opombe. Pisana so vsa v slovenskem jeziku, toda z latinico niti eno, kar jih je ohranjenih. ! Prvotno jih je sicer H. pisal z latinico, a njih velik del je zgrešil svoj namen: nepoklicani so pisma odpirali in jih metali proč. Zato je segel po cirilici in kesneje, da bi bil še bolj zavarovan, tudi po sanskritu, pri katerem si je pa par črk prikrojil po svoje (n. pr. črko s), da niso bile črke preveč okorne. Poslal je sorodnikom obojno abecedo, in tako ti še sedaj primeroma dobro berejo san-skritsko pisavo. V nekaterih pismih je samo ene vrste pisava, v drugih je pa obojna namešana: nekaj cirilice, nekaj sanrkrita. Prav to pa je bila zame ovira, ker sem bil pri branju sanskrita vezan , na tUjo pomoč. Je še nekaj pisem, ki jih iz istega I vzroka šc nisem mogel pripraviti za natisk; upam, da se bo to še zgodilo, morda v nekaj mesecih. Na željo uredništva sem jezik vedno prilagodil sedanjemu knjižnemu jeziku, v ostalem sem se pa kolikor mogoče držal izvirnika z izjemo konca prvega pisma, kjer sem imel za to tehten razlog. Le tu in tam je bilo treba po par stavkov obrniti, da se je ohranila logična zveza; pisma so bila pač privatna, o katerih H. niti slutil ni, da bodo čez nekaj desetletij šla v javnost. Nekatera pisma so precej okrnjena, ker je odpadlo vse, kar nima pomena za javnost, kakor čisto privatne zadeve, razni gospodarski nasveti ter stvari, ki se več ali manj ponavljajo. Nad vsak dvom vzvišeno je, da je H. imel vedno namen, pisati čisto resnico. Vidi se to že iz tega, ker razodeva strogo kritičnega duha pri presojanju svojih nenavadnih del; j ne prisvaja si nezmotljivosti in, kadar kakemu dejanju ne ve vzroka, prostodušno prizna: odkod to, ne vem. In tako popisuje več dogodkov, pri ka-j terih laik v teh vprašanjih more pametno samo reči: verujem poročevalcu, a razlage ne vem. Tukaj bi pač našli hvaležen predmet za študij, zlasti psihologi, bogoslovci ter zdravniki, med njimi oso-bito psihiatri. Večina pisem je naslovljena na Filomeno, ki je bila nečakinja H.-ja. H. je imel več bratov, od katerih prideta tukaj najbolj v poštev: Lovrenc, ki je bil gospodar na domu, in oče Filomenc; H. ga navadno v pismih imenuje kar očeta; potem Jernej, ki se je izučil živinozdravništva, a je kar na očetovem domu izvrševal prakso. II. je najbolj vpeljal v skrivnost svojega ozdravljanja Filomeno, j ki je večkrat prišla k njemu na Primskovo in ji je tudi največ dopisoval. Ta se je 1. 1888 poročila, a je čez eno leto postala vdova. Za njo se mu je najbolj približal brat Jernei, ki je zlasti pri živini skušal pomagati z magnetizmom; nasprotne sc pa Lovrenc kar ni mogel spoprijazniti z mislijo, da bi kdo mogel na tak način ozdravljati. (Prim. VII. pismo!) H. je svoje krstno ime v pismih najraje podpisoval Oratimar, kar naj bi bilo isto kot Oroslav, torej slovanski prevod besede Jurij (kmet). Kjer sem vedel kako nejasno mesto komentirati, sem to storil v opombi, ki sem jo pripisal; opombe so vse od mene. Pisma sem uredil kronološko, kolikor je bilo to mogoče, a pri nekaterih brez datuma je sploh nemogoče določiti, kdaj so bila pisana. Fotografije H.-ja doslej ni bilo mogoče izslediti. Nekoliko upanja je, da bi se dobila v Dolini pri Trstu. Tam je namreč 24. julija 1900 umrl ta-mošnji župnik in č. kanonik g. Jurij Jan, rojak in sošolec H.-jev. On je imel sliko, na kateri so bili fotografirani sošolci, med temi tudi H.; vprašanje je seveda, če se slika že ni izgubila. Naj pa ta pisma podajo fotografijo plemenite duše H.-ja, ožarjene od nadnaravne lepote čiste ljubezni do Boga in nesebične ljubezni do bližnjega. Kakor mi je pripovedoval neki sorodnik H.-jev, ki je bil nekaj let pri njem, je H. v pridigah vedno zopet in zopet naglašal dolžnost ljubiti Boga in bližnjega; isti duh veje tudi iz njegovih pisem. Ker jc taka ljubezen tako redka, je nje konkreten izraz na H.-ju tembolj zanimiv, zlasti dandanes, ko na vsak korak srečavamo neko bi rekel stoično brez-čutnost do bližnjega, ki ji je bližnji primeroma toliko kot blato na cesti in vidi bližnjega le, kadar ga rabi v svoje sebične namene. Zato naj Primskovški gospod po teh pismih zopet oživi med nami in užiga še po smrti ogenj čiste ljubezni do Boga in do bližnjega! V Mekinjah, sredi maja 1933. Župnik V. Cadež. Ljubljanske vesli: Zastmpljenje treh železničarjev last nikogar, in v domnevi, da ta alkohol ni stru- Ljubljana, 29. maja. Ponedeljski Slovenec« je poročal o zastrup-Ijenju treh železničarjev: б-l letnega voznega mojstra Franca Rožiča, 53 letnega voznega pregledo-valoa Ivana Tomca in 30 letnega Valentina Dro-beža, ki so na kolodvoru našli nekaj metilnega alkohola, ga izpili ter se smrtno nevarno zastrupili. Rožič je za zastrupi jen jem že umrl. Po Ljubljani se je raznesla govorica, da so ti trije železničarji špirit ukradli. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da so vsi trije železničarji pošteni ljudje 1er da alkohola niso ukradli, temveč, kakor jo včeraj ugotovila uradna komisijska preiskava, dobili na pošten način, oziroma vsaj ne nn nedopusten način. Neka tvrdka je namreč naročila vagon, to se pravi cisterno, metilnega alkohola v industrijske namene. Podjetje je cisterno 2e izpraznilo, le na dnu cisterne je ostalo še nekaj alkohola, na katerega pa tvrdka ni več reflektirala. Omenjeni trije železničarji so se tega alkohola polastili, saj ni bil pen, ga tudi pili. Stanje ooeh ostalih železničarjev, Tomca in Drobeža, se jo v bolnišnici, kjer sta na internem oddelku, včeraj znatno poboljšalo in zdravniki upajo, da bosta oba okrevala. Tudi se obema znatno boljša vid, ki je bil v največji nevarnosti. Ta nesreča pa ima še svoj pomen. Ljudem naj bo namreč v svarilo, nuj no pijejo metilnega alkohola, sploh ne alkohola, ki ga ne poznajo. Tudi čmarnica, izabela, banaško otelo vino in sploh vino necepljenih trt utegne v nekaterih okolnostik, zlasti če je zaužito v večjih količinah, imeti podobne učinke. Ce pa pije vina nevajen človek Smernico, se more prav tako zastrupiti ali vsaj ogrožati svoj vid, tudi če pije manjše količine. Etilni alkohol, ki ga vsebujejo zdrave alkoholne tekočine, sicer' ni strupen, v večjih količinah in bolj koncentriran, na primer v obliki močnega žganja, pa po svojem učinku na človeško zdravje ne zaostaja mnogo za svojim bratom — metilniin alkoholom. Ia leden noffiromo: . . ZA LETNE OBLEKE: Etamini širina 75 cm, rožasti ... m Din 17.- do 19.-širina 90 cm, najnovejši modni vzorci . m Din 22.-, 24.-, 26.-, 28.- do 40.- Svila georgette za mod. letne obleke, Sir. 90 cm m Din 60.-. georgette - pikčasti vzorci, znižana cena prej Din 105.-, sedaj Din 75.-čistosvileni georgette - širine 90 cm..........m Din 70.- do 90,- Creppc de Chini modno črtasti in karirani, širine 95 cm........m Din 70.- do 85.- karo črte - visoka moda v vseh barvnih kombinacijah, širine 95 cm.........m Din 110,- do 150.- pikčasti, širine 95 cm.......m Din 65.- Šlager tega tedna Umetna svila najrazlič. vzorcev, širina 90 cm, izredna cena . . . Din 18.50 ■ I SOUVAN MANUFAKTURA LJUBLJANA M1ÎSTN1 TRG 24 G. obč, sv. Tavčarja Gospod Tavčar piše \ »Jutru«, z dne 23. V. ,. 1. sledeče: V občinskem svetu zastopamo edino pravilno mišljenje, da ituujo mestni najemniki plačati / najemnino le obresti investirane gradbene glavnice in redne vzdrževalne stroške, to jo popravila in davke.« Ako se ljubljanskemu občinskemu svetu zdi to edino pravilno mišljenje, zakaj ee tudi po tem mišljenju ne ravna? Zakaj torej prejme na najemninah v mestnih hišah namesto Din 3 milijone 743.758 (kolikor znašajo obresti, popravila in davki) samo Din 3,053.350. /akaj obremenjuje občinski proračun s primankljajem 690.408 Din pri najemninah, kar je tudi velika svota, kakor je g. Tavčar rekel pri proračunski debati. Razvidno je iz teh številk, dn plačajo najemniki v mestnih hišah v Ljubljani lirez amortizacijske kvote (ker to mora plačati lastnik hiše, kakor pravi gospod Tavčar) povprečno samo 81.56%. ostalih 18.44% pa prevali mestna občina na nekega tretjega, to je na davkoplačevalce. Лко bi vsi h i « n i posestniki oddajali stanovanja v svojih hišah no tem ključu kakor mestna občina, pač ni težko izračunati za vsakega posameznika, kedaj preneha biti lastnik hiše ter postane najemnik, pa tnagari v prejšnji svoji niši, ker. on nima nekoga tretjega, da bi prevalil priman-kljaj na njega. -iccr pa. ako bi bil kakšen hišni gospodar tako velikodušen ter oddajal stanovanja tako, bi mu nadeli brez dvoma ime znane domače štirinožne živali, ki pa je pri nas bolj redka prikazen, sodišče pa bi mu postavilo varuha ali pa bi ga poslalo v neki kraj blizu Ljubljane. Seveda, ako pa je hiša že plačana, je pa to popolnomn nekaj drugega. Zato so tudi stanovanjske najemnine v nekaterih starih hišah v Ljubljani še mnogo nižje kakor v mestnih, kar hišni posestniki, ki nimamo plačanih hiš, samo odobravamo, in po zgledu teh bomo postopali tudi mi, kadar bomo imeli hiše plačane. Nadalje moramo priznati, da g. obč. svetnika Tavčarja osebno ne poznam. Zato tudi ne vem, ali je to pri njem v navadi, da članke, ki so namenjeni njemu, čita samo deloma. Da mojega ni prebral v celoti, sklepam iz tega, ker še vedno trdi, dn sem član zadruge »Stan in dom«. Povdarja tud: zelo rad garancijo mestne občine tej zadrugi, dasi do sedaj še ni imela nikake zgube pri tem, zato je pa izračunal izgubo kar za 22 let naprej, kar znese točno toliko kakor izguba pri mestnih hišah samo v letu 1931. Vprašanje pa je, če bo to zgubo mostna občina tudi res kedaj utrpela. Zato pravi p. Tavčar, da naj bi jaz raje svoje gospodarsko znanje založil za zadrugo »Sjan in dom«, dn ne bi stroški pri gradnji teh hiš po nepotrebnem narasli od proračun jenih 1,815.000 Din na 2,471.343 Din. torej zn 656.343 Din. Jaz pn pravim, da se g. Tavčar v tem slučaju ni obrnil na pravi naslov in sicer zato ne. ker nadzorstvo pri gradbi teh treh hiš slučajno ni bilo poverjeno meni, temveč mestni občini. Ne razumem pa, kaj misli g. Tavčar s tem, ko pravi: »Neodpmstno je, g. Kos, lin se postavljate v pozo pridobitnega hišnega posestnika, ko ste vendar kot zadružnik sodelovali pri sicer hvalevredni stanovanjski akciji, ki naj bi bila izrazito socialnega znača ja.« Kar pn zadeva hvaležnost napram občinski upravi, bodite prepričani p. Tavčar, da sega ravno tako daleč kakor dobrota. Toda zdi «e mi. da ni niti ene niti druge preveč, zato pa Vam tudi ne bom v nobenem oziru ostal ničesar dolžan. Janko Kos. Nezadostno zmmvovan® Lmblmna 2.0 večkrat smo povdarjali, da jc ljubljanska reševalna postaja vse premalo oskrbljena. Zlasti pa je število reševalnega in gasilskega moštva daleč premajhno in ne ustreza niti skromnim zahtevam, kakor jih navaja osnutek novega gasilskega zakona. Nočemo dolžiti mestne občine, ki je zadnja leta res precej žrtvovala za poklicno gasilstvo, vendar pa moramo v splošnem interesu in v Interesu javne varnosti zahtevati, da se število poklicnih gasilcev in reševalcev zviša, ker je dosedanje število 18 daleč premajhno. Tudi ima reševalna postaja premalo reševalnih avtomobilov in sedanji trije ne zadostujejo več. V nedeljo na primer so imeli ljubljanski reševalci samo z reševanjem ponesrečencev in prevažanjem bolnikov ogromno dela in srf> delali skrajno naporno. Bile so nekatere ure, ko ni bilo v garaži niti enega reševalnega avtomobila, ljudi pa le dvoje, troje. V kakšni zadregi bi bila Ljubljana, recimo, da bi, česar I log ne daj, izbruhnila sedaj kakšna elementarna katastrofa, na primer velik požar? Moramo reči, da je Ljubljana sedaj daleč premalo zavarovana pred nesrečami, kljub veliki požrtvovalnosti •slabo plačanih poklicnih gasilcev. Mestna občina bo morala — rada ali nerada — kaj kmalu povečati število poklicnih gasilcev in reševalcev, pa tudi nabaviti vsaj še en reševalni avto. Že iz človeških iu socialnih razlogov je treba povišati število gasilskega moštva, saj vendar ti ljudje, ki so po večini sami družinski očetje, ne morejo biti noč in dan na nogah! Štedim Gradim Kupim Kai bo danes? Drama: Zaprta. Opera: »Andrc Chenier«. Red A. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6, in inr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Quo vadiš?«. Znižane ccne. Slamičev cenik prebiram, premišljujem in izbiram, pa pokažem, kar mi všeč je, stegno naročim telečje ! 0 Premrl Stanko je priznan slovenski skladatelj svetnih in cerkvenih zborov, znan pa je tudi po celi naši domovini kot odličen igralec na or-glali. Na tem kraljevskem instrumentu sodeluje tudli na petkovem koncertu Glasbene Matico ljubljanske v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Izvajal bo Hlad-nikov slavnostni preludij v c-duru. Janez Hladnik jo bil odličen orglavec, ki je z mojstrsko tehniko obvladal orgle. Najtežje skladbo svetovne literature je na prvi pogled z lahkoto dovršeno izvajal, zalo so tudi njegove orgelske skladbe izredno lepe in veličastne. Njegov Preludij v c-duru je kakor nalašč za ponipozen uvod v resen cerkven koncert. Poleg tega izvaja mons. Stanko Premrl še Bassani je Largheto in Bachovo skladbo Iu dulci jubilo. Ostali del koncerta obsega 8 Gallusovih zborov, ki jih izvaja pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Petkov koncert je poslednji koncert Glasbene Matice v letošnji sezoni, zato še prav i »osebno opozarjamo na njega. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami ! © Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani so bo vršil leios 11. junija ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na občnem zboru bo podal izčrpen referai o stanju tuberkuloze v dravski banovini in slavil predloge za preprečevanje in zdravljenje tuberkuloze docent dr. Ivan Matko. Poleg tega bosta na dnevnem redu tudi dve predavanji zdrav-nikov-specialislov gg. dr. Franjo Neubauerja in dr. Franca Debevca. j.iga jo povabila na občni zbor zastopnike vseli zdravstvenih oblasti in korpora-cij. Vabimo pa tudi zastopnike vseh humanitarnih in športnih društev, da se udeleže občnega zbora lige in dobe tako vpogled v delo in naloge proti-tuberkulozne organizacije. — Osrednja protituber-kulozna liga v Ljubljani. zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetio-likanje perila izgotovi sigurno do BINKOŠTI ^ O * 1» tovarna JOS* KCICll O Prepovedane tivolske poti. Prejeli smo: Ni res, da sem dal postaviti razne tablice na javnih potih, ki vodijo do mojega hotela Bcllevue, z vsebino, da so tc gozdne poti dostopne samo hotelskim gostom, kakor tudi ni res, da so take tablice nc samo na poti sredi samotnega gozda pod Šišenskim vrhom, temveč ludi na poti za Kozlcrje-vim zidom. Res jc namreč, da gre le za pot, ki gre po mojih parcelah št. 478 in 478/5 k. o. Sp. Šiška in le na teh izključno mojih parcelah sem dal postaviti nekaj tablic. Res je, da ta pot ni bila nikdar javna, marveč da je bila dovoljena nje uporaba samo precario modo in do preklica od prejšnjega lastnika Ivana Koslerja. Res je, da so leta 1904 zahtevali Koslerjcvi dediči, t. j. moji posestni predniki od mestne občine, naj se ta okolnost tudi pismeno zabeleži, na kar je mestna občina ljubljanska dne 20. XII. 1904 pod št. 41.186/04 izdala pismeni reverz, v katerem priznava, da ji nc pristoja nobena služnostna pravica poti ali hoje po omenjenem svetu in izjavlja, da jc pripravljena to pot na vsak poziv na svoje stroške zapreti. Res je tudi, da sem kupil jaz svet, na katerem stoji hotel Bcllevue, čist in brez bremen v zaupanju na zemljiško knjigo in da sc zato po pravu smatram za popolnega in neomejenega lastaika kupljenega posestva. Res je, da te tablice ne morejo škoditi mojemu hotelu, ker so obiskovalci ir.ojcga hotela vedno dobrodošli in jim jc dostop vedno dovoljen. — V Ljubljani, dne 29, maja 1933. — Pero Šterk, hotelir in občinski svetnik. 0 Klavirski večer gojencev prot. Antona Ravnika bo v četrtek dne 1. junija 1933 ob pol 7 zvečer v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci žiža Peter. Jug Majda, Bradač Zora, Adamič Bojan, Šonc Zora, Menardi Pia. Kane Pavla. Gojenci Adamič, Menardi in Kane igralo več skladb na dveh klavirjih z prof. Tonetom Ravnikom. Vsi navedeni oiojenci so iz njegove šole. Ravnateljstvo vljudno vabi starše gojencev, gojence same in vse iS! VBUlCi HRsaEsaааављхт Vesïs iz Dubrovnika Resolucija. Po znanem prerekanju med pen-klubskimi delegati je bila končno sprejeta druga, ostrejša resolucija, katero pa jc eksekutivni odbor dokaj omilil. Glasi se: Kongres Pen klubov, ki se je sestal v Dubrovniku dne 26. maja 1933. leta, je mnenja, da pomeni uničevanje knjig domačih in tujih avtorjev, kar se je nedavno dogodilo dejansko intoleranco in atentat na osebno svobodo pisateljev in predstavnikov duha. To ničevanje se je vršilo radi svobodnih misli teli intelektualcev; zatorej obsojamo pritisk, ki se izvaja nad temi razumniki. Radi imenovanega meni kongres, da je njegova dolžnost, da opomni na plemenite principe, na katerih so zasnovani Pen klubi. Ako ti principi ne bodo držali, potem izgubi vsa federacija Pen klubov pravico do obstanka. Principi pa so ledeči: 1. Obramba pravice duha v vsakem slučaju. 2. Zbliževanje narodov intelektualnim potom, posebej z literaturo. 3. Gornji dve točki obsojata vse, kar bi moglo motiti pravice duha ali zbliževanje narodov, zlasti pa obsojata verske in rasne predsodke ter narodne fanatizme. — Ti principi 90 jedro Pen klubov... in člani vseh centrov bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da ne bodo nikdar in nikjer pogaženi... Poslovilna beseda. V nedeljo zvečer je bil poslovilni večer penklubovcev, katerega so se udeležili tudi nemški delegati. Med prvimi je izrekel poslovilno besedo odličnim gostom dr. Izidor Cankar, in sicer v imenu vseh treh jugoslovanskih centrov. Rekel je, da naj oproste, ako ni bilo vse prav. Mi smo bili zadovoljni s svojimi gosti, toda ne vemo, kako so bili oni z nami. — j'rav zadovoljni smo bili. so odgovorili vsi gostje enodušno. — Nato je govoril Wells, ki je dejal: Uživali srno brezkončno gostoljubnost, in sicer v enefm Izmed najlepših krajev, kar smo jih kdaj videli... Za tem je povabil delegat škotskega Penkluba vse prisotne, naj se udeleže prihodnjega kongresa, ki se bo vršil v njegovi domovini. Njemu je sledil katalonski delegat, ki je dejal, da je danes njegov narod osvobojen, zatorej iskreno vabi za leto 1985. svetovne Penklube v Barcelono. Za leto 1930. pa — je naglasil italijanski delegat Marinetti, jih pričakuje Rim ... * Ludwigovo pismo. Zadnji dan kongresa je dospelo v Dubrovnik pismo nemškega pisatelja Emila Ludwiga, ki navaja sledeče razloge za izstop iz domačega Pen kluba; 1. Nemški Pen klub je poslal kot svoje delegate v Dubrovnik ljudi, ki s svojimi deli in besedami pobijajo mednarodne ideje, katere so islo-I časno osnovne ideje Pen klubov. 2. Nemški Pen klub je izključil iz svoje srede odlične člane in siccr radi njihovih načel. 3. Nemški Pen klub, ki bi moral biti varuh svobode, niti s prstom ne gane i za desettisoče nemških državljanov, ki ječe v za-1 porih le zato, ker mislijo drugače kakor sedanji vlastodržci, ali pa celo le zato, ker pripadajo dru-I gi rasi... 4. Nemški Pen klub je dopustil, da jc ; bil z uradne strani vržen madež na dela nemških j avtorjev, kateri so prvi po vojni znali interpretirati nemško dušo in značaj povojnega časa. Izgnani so preko mej. Dela Hcinricha in Thomasa Manna, Remarquc-a, Tolerja, Zweiga, moja itd., katera jc čital ves svet, so bila javno zažgana... Nemški Pen klub je tako dokazal, da nastopa proti onim idejam, radi katerih se je po vojni osnovala ta organizacija v korist mednarodnega duha ... * Gostje dubrovniškega kongresa so se razdelili v tri skupine, katerih sleherno bo vodil po eden izmed jugoslovanskih centrov. Tako bo belgrajski center vodil svojo goste skozi Cetinje v južno Srbijo do Peči in Prizrena, od tu pa skozi Srbijo v Belgrad. Zagrebški center ima smer na Mostar. Sarn- Rjavi ali črni damski boks čevelj. A rit. Krlsper Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva nI. 1-3 občinstvo na poset klavirskega večera. Vstopnina je prosta proti nakupu sproeda, ki se dobi za 2 dinarja v knjigarni Glaebeaie Matice. O G. prof. Vinko Marinko izjavlja: »Cenjeni g. urednik! Z ozirom na poročilo, priobčeno o zadnjem občnem zboru Profesorskega društva moram precizirati svoje stališče glede dveh točk: 1. V svojem predavanju nisem napadal mladino, Češ, da sili v separatizem in komunizem. Nimam srca, da bi mladino napadal. Opozarjal eem pa na ne-doelatke sedanjega vzgojnega sistema v naši srednji šoli, ki ga delam v veliki mori odgovornega za zablodo današnje mladine. 2. Kar ве tiče čitanike g. Šolarja in tov., nisem niti emkrat rekel, da je »premalo patriotična«. Grajal sem, da ta čitanka, kakor sploh naše čitanike, ne nudi snovi za dobro državljansko in socialno vzgojo. To je pa nekaj drugega. 3. Res je, da me je ga. dr. Piskernikova napadla brez povoda. Občni zbor se na njen protest sicer ni oziral, zadeva pa zame s tem Še ni končana. Zahvaljujem se Vain za objavo teh vrstic. Z odličnim spoštovanjem Vincenc Marinko, profesor.« 0 Kap fe zadela včeraj popoldne okrog petih nekega Zvoklja, doma iz Nove vasi. Peljal je po Viču voziček, pred milarno se je pa nenadoma zgrudil mrtev na tla. O Dve žrtvi nedeljskih pretepov. Običajni dogodek ob nedeljah so žal pri nas fantovski in gostilniški prelepi. V neki gostilni na Dolenjski cesti so neki gostje pretepli 45 letnega provizijske-ga potnika Josipa Gajserja iz Galjevioe in ga poškodovali po glavi in hrbtu. — Na Blečem vrhu v občini Polici pri Višnji gori pa so v nodejlo fantje pretepli 21 letnega poseetnikovega sina Josipa Žagarja in ga poškodovali na glavi. © Prijet tat. V nedeljo jc policija aretirala 24 letnega bivšega natakarja Franca Križaja, ker je okradel svojega sostanovalca, tudi natakarja, na Sv. Jakoba trgu. Ukradel mu je več blaga in drugih predmetov v vrednosti približno 4000 Din. Križaj je bil celo toliko predrzen, da je prišel sam na stražnico in sc tam kregal« »Kaj pa sprašujete za menoj?« Na stražnici so mu seveda takoj napovedali aretacijo: »Kar pri nas boste ostali!« Križaj je moral pokazati, kam je spravil blago, namreč v skladišče pri Figovcu. Policija jc res tam našla vse pogrešano blago in ga vrnila lastniku, tako da nc trpi nobene škode. Križaj sam pa je moral na sodišče. © U. F. nogavico ter razne res trpežne svilene, flor in kratke nogavice ima tvrdka Miloi Karničnik, Stari trg. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najccncje pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 14. Novo mesto Akademski pevski zbor bo priredil v petek 2. junija ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma koncert. Izvajane bodo izključno skladbe našega skladatelja Antona Foersterja. Po uspehih, k^ jih je ta zbor dosegel na svojih nastopih z istim programom, ni treba, da še posebe priporočamo Novo-meščanom in okoličanom, da sežejo po vstopnicah, ki so v predprodaji v trgovini Košir. Krani Stilni konccrt Akademskega pevskega zbora, ki bo v četrtek, 1. junija v dvoTani Narodnega doma, bo brez dvorna višek letošnje glasbene sezone. Ta zbor, ki je z lepimi uspehi abeolviral koncerte z istim programom po vseh večjih centrih Slovenije, je dosegel letos izredno umetniško višino. Vse ocene soglašajo, da jo eden najboljših zborov v državi. Opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobe v trgovini Hlebš. Koncert gojencev realne gimnazije, ki se je vršil v nedeljo dopoldne, je privabil dokaj hvaležnega občinstva. Po pozdravnih besedah g. direktorja dr. Dolarja, v katerih je podčrtal važnost glasbene vzgoje, ee je razvil koncertni program hitro in disciplinirano. Vse točke, tako orkestralne kakor zborovske, so bile srečno izbrane ia prav dobro podane. Ni zaman trud, ki ga polaga g. prof. Švikaršič v glasbeno vzgojo mladine in nadejamo se, da bodo ti koncerti vedno popolnejši in privlačnejši. Sodelovala sta tudi učitelja Glasbene šole, tako, da je bila pestrost sporeda še večja. Odobravanje je bilo po vsaki točki veliko. G. prof. Švikaršiču k uspehu čestitamo. jevo, dalje do Jajca in Banjaluke in končno čez Bihač na Plitvice in v Zagreb. Ljubljanski center je odpotoval s svojo skupino (v njej je ludi ustanoviteljica prvega Penkluba, ga. Dawson Scott) skozi Split na Sušak in bo prispel danes v Ljubljano. Od tu pa bo prirejal izlete na Medno, Bohinj. Bled itd. — Zanimivo je, kak spominek je pripravil ljubljanski Penklub svojim gostom: Prav majhen cekarček, ribniško lončeno igračo in žepni robec iz batista. ki bo imel na kraju všit ljubljanski grb. Torej dar . iz področja slovenske narodne obrti... Mentor (Ob koncu 20. letnika) ? Mentor je zaključil z zadnjim zvezkom —' 9. do 10. številko — svoj dvajseti letnik. Kakor vsak zvezek, je tudi ta zelo raznovrsten in zanimiv. Janko Mlakar je s svojo prvo turo na Triglav, ka-lero je napravil fi Finžgarjem, Regonom, Dostalom i in šolarjem, končal svoje gimnazijske »Spomine«, ki jih je bralo staro in mlado z enakim veseljem. Baje ima pisatelj tudi že pripravljene »Spomine« izza j v rat ki jih slražila dva v levje kože zavita orjaka . Radovedni smo, ali bo z njimi prihodnje lelo zabaval -Mentorjeve naročnike? — l)r. Joža Lovrcnčič je napisal ob zaiključku dvajsetega letnika obširen, pregleden in potreben sestavek Mentor in njegovi sotrudniki , ob katerem vidimo, s kakimi težavnimi se je moral večkrat list ; borili, kako Jo omagoval, a se le ohranil. Število i naročnikov je bilo prva leta okoli 1200, leta 1930-31 j se je povzpelo na 2170, letos pa jih je ostalo le še j 1479. V pregledu sotrudnikov in njihovih prispev-; kov srečujemo odlične pesnike, pisatelje in znan-: stvenike z vsakokratnim naraščajem. »Mentor« je ; v svojih dvajsetih letnikih res prava zakladnica ! zlasti sestavkov iz literarne zgodovine, iezikoslov-I ja, vzgoje, zemljepisja in zgodovine, prirodoznan-i sfrva in še te in one stroke. Res je, da »Mentor? vzdrži primero s katerimkoli dijaškim listom drugih večjih narodov. Zato glejmo in skrbimo vsi. da si ga ohranimo ludi v bodoče, čeprav z žrtvami, katere so siccr v današnji stiski težke, a zato to- liko pomembnejše, saj gre za vzgojo srednješolske mladine! — Viktor Smolej je prispeval temeljito razpravo o hrvatskem realistu Josipu Kozarcu, ki bo prišla slehernemu dijaku prav, ko bo študiral srbohrvaško književnost. — Dr. Lovro Sušnik opozarja v svojem članku na »Slovansko zbližanje* s praktičnimi navodili, ki jim dodaja seznam učbenikov in drugih pomožnih knjig, ob katerih naj bi so seznanjali s slovanskimi jeziki in se jih učili. — Fr. Grafenauer nam je to pot pokazal s slikami in zanimivim tekstom iz zemlje kraljeviča Marka Skoplje in njegovo življenje. — Našo bridko severno rano nami je, kot doslej menda še nihče, pokazal Gorotancc s spisom »Kdaj sino izgubili Koroško«. Ne bi smelo biti slovenskega človeka, loi ne bi prebral lega članka! — 1'rof. Silvo Brcskvar nazorno in utnljivo razpravlja o težnosti in »leži« svetlobe, s čimer je gotovo ustregel vsem, ki jih zanimajo fizikalna vprašanja. — Dobre pesmi so prispevali Ivo Brnčič, Mojmir Gorjamski in Miha \ ihar. — Obzornik« je s svojimi poročili o novih knjigah, z zapiski in poinenki ludi kaj pisan, da zadovolji. Tako moremo od zadnjem zvezku dvajsetega letnika Mentor« vsem prav loplo priporočili z željo, da bi se tudi v bodoče lepo razvijal in da bi se krog njegovih naročnikov čimbolj razširil. — Uprava ^Mentorja-: je sedaj: Miklošičeva cesta 7, 1. nadstropje. ★ Dr. Dj uro RaČić: Na obranu nauke. Jedan prilog izradjivanju naše znanosti. Zagreb. 1933 — Avtor se v tej publikaciji obrača proti neznanstve-nemu delu prof. dr. Sladoviča, ki v »Finansijskem Arhivu« naravnost prevajn izvajanja Gaslona Jč-ze-a, a jih podpisuje kot svoja razmišljanji). Prav tako sega v izsledke drugih znanstvenikov, a jih objavlja kot svoje lastne. Račič se ogorčeno obrača od takega Znanstvenega« dola in predlaga, da bi ee morali objaviti vsaj kratki pregledi onih znanstvenih del, na podlagi katerih se podeljujejo doktorske časti, le na ta način bodo onemogočene tatvine tujega dela. Prometna in tujsko'prometna konferenca na Bledu: Važni sklepi za olajšanje tujskega fcon'erenc' so bfi avstriiski pSrtffBÛvfiчл in jugoslovanski zastopniki Ljubljana, 29. maja. Po predhodnih razgovorih je sklical ljubljanski aeroklub v nedeljo 28. mnja v hotel Toplice na Bledu na zasebni raz.govor več jugoslovanskih in avstrijskih strokovnjakov, da so medsebojno razgovore o aktualnih vprašanjih zračnega prometa in tujskega prometa sploh. Kazgovor, ki ni bil ofiiije-len, jc vodil predsednik ljubljanskega aerokluba g. Rado Hribar. Z jugoslovanske strani so se udeležili razgovora načelnik dr. Mam, podžupan prof. .Tare, generalni ravnatelj »Aoroputa« inž. Sonder-major iz Belgrada, podravnatelj »Putnika« g. PerSe iz Belgrada, generalni tajnik Touring kluba g. Ber-nik iz Belgrada, ravnatelj ljubljanskega »Putnika« g. Pintar, ravnatelj Kreditnega zavoda g. Jug in tajnik avtokluba g. Šabec. Iz Avstrije so bili navzočni namestnik dež. glavarja v Celovcu dr. Zcinitzer, celovški župan inž. Pichler, generalni ravnatelj avstrijskega zrakoplov-stva Dcutelinoscr, vladni svetnik Hofmann-Monta-nus iz Salzburga, vladni svetnik Scheichelbauer iz Celovca, ravnatelj avstrijskega prometnega urada na Dunaju dr. Wilhelm in gdč. Schantel za deželno zvezo v Gradcu. Glede letalskega prometa se je načelno in sporazumno ugotovilo, da je treba čimprej ustvariti neposredno potniško letalsko zvezo Sušak—Ljubljana—Celovec—Salzburg z zvezo do Pariza, Berlina, Kopenhagna, Dunaja in Prage. Ta proga naj bi se otvorila 1. 1934 Poizkusni poleti pa naj bi se izvršili še letos poleti. S to progo bi bilo mogoče, ako odleti letalo zjutraj s Sušaka, do večera poleteti do Pariza in Kopenhagna. Zveza Zagreb—Ljubljana je kot podaljšek zveze Belgrad—Zagreb že za letos zagotovljena. Razpravljalo se je dalje o olajšavah za prehod Dr. Janko Šimrak SOletnik V ponedeljek 29. majnika je slavil svojo 50 letnico znani katoliški hrvaški javni delavec dr. Janko Šim rak. .i. To je zlati jubilej moža, ki ves živi za katoliško misel med Hrvati in ki za njo žrtvuje vse, kar ima. Kot duhovnik, gimnazijski in sedaj vseučiliški profesor ima vedno pred očmi čim lepši razvoj katoliške cerkve med Hrvati. Za to misel je deloval kot večletni poslanec, za njo deluje s svojim velikim govorniškim talentom, pred vsem pa s svojim pridnim peresom. Simrak je bojna narava, ves kar ga je. Znani so njegovi polemični članki v „Hrvatski Straži« predvsem proti Iramasonstvu. Sploh je dr. Janko Simrak pravi apostol katoliškega tiska med Hrvati. »Hrvatska Straža« mu je draga kakor punčica v očesu. Dr. Šimrak je tudi med Slovenci znana m priljubljena osebnost. Doma iz sosednjega hrvatskega Žumberka, je imel vedno ozke vezi s slovenskim katoliškim gibanjem. Marsikje na Slovenskem ga poznajo kot govornika, saj je včasih nastopal na zborovanjih. "!"г''г V zadnjih letih pa se je kar osredotočil v katoliškem hrvatskem gibanju, katero skromno, a prisrčno proslavlja ta zlati Šimrakov jubilej. Tudi mi sc pridružujemo krogu častitajočih s slovenskim pozdravom: Bog živi Janka šimraka še mnogo let! Lisfefe o Primskoushem gospo du bo zbudil obče zanimanje. Primskovški župnik П u -iu a r ni bil suino čudodelen zdravnik, ampak jo kot izredno izobražen moi imel o svoji zdravilni mori tudi svojo teorijo, ki se. kakor bodo čitatelji »idoli, vprav presenetljivo ujema z ugotovitvami moderne vede o lako zvanih okultnih močeh, ki so duševnega, psihičnega izvora (glej najnovejše delo u okiiltizmu od znanega biologa Drieseha). Kar župnik llumar sodi o teh močeh, jc dragocen pri-. pomoček k raziskovanju teh pojavov in njihovega izvora. V njegovih pismih izvemo tudi o jasnovid-stvn in dalekovidstvu, o prenašanju misli, čustev in hotenj na drugo v daljavo, o možnosti, da duša med spanjem ali dremavico telesa vrši neke funkcije v drugem kraju, o magnetizmu, sugestivnih sposobnostih, strahovih (Spuck), o astralnem telesu in neštetih drugih takih fenomenih. Ljudstvo je prim-skovškega gospoda imelo za svetnika in dejstvo jc, da čistost dušo in telesa zelo pospešuje tako zvane okultno moči. Pisma župnika Humarja nam njihovega pisatelja razodevajo tudi kot krasnega človeka: vedrega, silno treznega obenem pa kot največjega človekoljuba. S kakšno nezdravo fantastično mistiko nimajo ta pisma ničesar opraviti. GLEiCHENBERG Bad Gleichenberg — kopališče Gleichcnbcrg (300 m) štajerska. Sezona od maja do septembra. Sloviti zdravilni vrelci, kopanje v prirodni ogljenčcvi kislini, inhalntorij. pneumatične celice. — Uspešno se zdravijo: katarji, astma, enfizem in bolezni srca. — Najidcalnejše okrevališče in letovišče. — Popolen pension od 8 šilingov naprej. — Prospekte dnje: PUTNIK, Belgrad, Terazijc 10. Šolska prireditev na škofijski gimnaziji v St. Vidu Ljubljana, 29. maja. V nedeljo 28. maja so pokazali učenci škofijske klasične gimnazije v št.Vidu nad Ljubljano, kaj so se naučili poleg obveznih šolskih predmetov. Dopoldne ob 10 so gledalce prijetno presenetili s telovadnim nastopom. Zlasti proste vaje in vaje na orodju so pokazale, da izobrazba duha ne zapostavlja telesa in da vodstvo zavoda polaga veliko važnost na zdravje svojih gojencev, katerih telovadbo vodi g. telovadni učitelj J. Arh. Ob štirih popoldne pa so prijatelji zavoda in sorodniki gojencev, ki so se prireditev udeležili v lepem številu, naravnost uživali ob krasnem koncertu. Pod vodstvom prof. Matije T o m c a so nastopili orkester, mešani in moški zbor ter oktet osmošolcev. Dovršeno je bilo zlasti petje okteta in moškega zbora. Poslušalci niso vedeli, komu naj se bolj čudijo, ali gojencem, ki so si poleg rednega študija znali pridobiti tako popolnost v petju in godbi, ali g. profesorju, ki je znal iz neobdelanega aiaterijala vzgojiti tako dober zbor. Hkrati s tema dvema prireditvama je bila odprta razstava risb učencev I. in II. razreda. Po razstavi je vodil g. prof. A. Sever. Starejši so sc čudili, kako je bilo mogoče, da so niihovi sinovi čez mejo za zasebne avtomobile, avtobuse, moto-cikle, kolesarje, potovalne družbe in posamezne potnike. Predlagalo se je, naj bi se izdajali po zgledu Švice kratkotrajni obmejni potni listi, carina naj bi se, kakor drugod ob mejah, skupno opravljala. Izdajali naj bi se skupni potni iisti za družbe. Postavili naj bi se obmejni kioski avtomobilnih in : touring klubov. Cesto za daljni promet naj bi se 1 posebej označile, kakor tudi markiral prehod skozi večja mesta. Dosegle naj bi se olajšave za meddržavne avtobusne izlete. Govorilo se jo tudi o programu za izmenjavo medsebojnih turističnih vlakov in izrazila se je želja, naj bi se vozne olajšave recipročno poenostavile. Važna točka razgovora je bil medsebojni kli-ring. »Putnik« in avstrijski prometni urad sla žc pripravila promet s potnimi čeki. Temu naj bi služila kot podlaga inozemska dobroimetja, ki se nahajajo v obeh državah, s čimer hi bilo omogočeno, da se med Jugoslavijo in Avstrijo ustvari tujsko-prometna konvencija. S tem, da so se glavni obojestranski potovalni uradi sporazumeli, da nastavijo v svojih uradih medsebojno uradnike za propagando, je preskrbljeno, da se bo obojestranska propaganda poglobila in razširila. Navzočni so so sporazumeli, da je treba ustvariti delovno skupino avstrijskih in jugoslovanskih prometnih in tujskoprometnih organizacij, ki naj bi ji deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani in v Celovcu dali na razpolago svoje uradne prostore. Prihodnje skupno posvetovanje bo v Celovcu. Ob koncu so avstrijski udeleženci, ki so si deloma ogledali krasoto Bleda in Bohinja ter izrazili priznanje nad sijajno uredbo hotela Toplice, izrazili svojo zahvalo za ljubeznivi sprejem. pridobili v tako kratkem času toliko ročnost in tako dober okus. Prepričani smo, da je včerajšnja prireditev le še bolj utrdila sloves, ki ga ima škofijska gimnazija med našim ljudstvom, ki ve, da je zavod najboljši dom za našo učečo se mladino. Sava naplavila utopljenca Radeče pri Zidanem mostu, 28. 5. i V Podkraju pri Radečah je Savu naplavila mladega utopljenca. Orožništvo, ki je bilo na utopljenca že opozorjeno, je ugotovilo, da je to 17 letni Anton sintler, ki je 18. maja v Hrastniku skočil v Savo. Pokojni je bil rodom iz Ravne pri Boštanju. Zadnja leta se ie učil mc-earske obrti pri Ivanu Logerju v Hrastniku. — Pri zastrupijenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupijenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Koledar Torek, 30. maja: Ivana Orleanska, devica; Ferdinand, kralj. Novi grobov* + Tomo Petrovec. V Ljubljani je v nedeljo umrl v 74. letu starosti gospod Tomo Petrovec, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! •f" Josip Šobrl, dnevničar drž. železnic, je včeraj po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo v sredo ob pol 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesit = V Rogaški Slatini sta se jioročila g. Jože Kocbek, šolski upravitelj pri Sv. Bolfenku pri Središču in gdč. Joiira Kurhiis, učiteljica pri Sv. Jur-ju ob ščavnici. Iskreno čeiitamo! = Poročila sta se včeraj pri Sv. Gregorju gdč. Anica Zlatorepcc, članica Marijine družbe iz Pustega hriba in g. Janez Adamič, odbornik Prosv. društva pri Sv. Gregorju, dolgoletni cerkveni pevec in sin ugledne družine iz Gašpinovega. Želimo obilo sreče! Ostale vesti — Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XIII. ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se mora dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov, vidi knko konkuronca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja no izpopolnil. Ni zadosti posvetili se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svojo podjetje izpopolnili, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne moro ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib In za spoznavanje potrebe izpopolnitve je vzorčni velesejem. — Sedež Društva rudarskih inženjerjev ostane v Ljubljani. Na občnem zboru Društva jugoslovanskih rudarskih inženjerjev, ki se je vršil v Sarajevu, se je po dolgi debati o sedežu centrale sklenilo, da ostane centrala še nadalje v Ljubljani. Proti temu predlogu so bili edino člani belgrajskc sekcije. Za predsednika društva je bil vnovič izvoljen inž. Viktor Gostiša. — Nesreča pri gradnji ceste. Ljubljanski reševalni avto je včeraj prepeljal v Ljubljansko bolnišnico 26 letnega delavca Jožela Odlazka, zaposlenega pri gradnji ceste pri Radečah in domn iz Slavne pri Litiji. Odlazek je peljal voz za gramoz. Med vožnjo pa eo jo vozu zlomila lega in Odlazek je padel pod voz tnko, da mu jo šlo kolo čez levo nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. — Občni zbor »Zveze za tujski promet v Sloveniji« bo 8. junija ob 17 v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Ako se na določeno uro ne sestane zadostno število članov, bo skupščina pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom, ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih članov. — Izlet tiskarjev. V sobolo, dne 27. maja t, 1. popoldne so priredili tiskarji ljubljanskih tiskarn lepo uspelo ekskurzijo v tovarno I. Вопаб in sin. v Količevem pri Domžalah. V imenu vodstva sta pozdravila ekskurziste g. ing. Šega in koiuercijelni vodja g. Kočevar, ki sta tudi strokovnjaško raz-kazala celoten obrat. Tiskarji so bili nad vso pričakovanje presenečeni o tem velikem, moderno in hdgiijenicno urejenem velepodjetju, ki dela čast naši domači industriji, kakor tudi šefu g. I. Bo-naču, katerega podjetje lahko tekmuje z vsakim tujim tovrstnim |>odjetjcm v kvalitetnem oziru. — Ogled jKidjetja je trajal nad tri ure in si je vodstvo prizadevalo, da kar najbolj zadovolji ekskurziste, ki so bili za strokovni pouk kvaležni prizu-de vanju vodstva tovarne. — Bivši bojevniki iz svetovno vojno se snidemo na binkoštni ponedeljek na Žalostni gori pri Preserju (okolica Ljubljana), kjer bo velik tabor. Spored je sledeči: 1. Sv. maša ob 10. 2. Govori (prijavljenih je več odličnih govornikov). 3. Prijateljski septanek bojevnikov. Ker je ta dan žo itak romarski dan, katerega izrabi velilka množica ljudi, da obišče nnšo Žalostno Mater, je prav umestno, da so snidemo tudi mi bivši bojevniki in jo počastimo ter jo zahvalimo, da smo če tudi ne prav zdravi, vsaj živi prišli iz krvavih poljan. Železniške zveze so prav ugodne. Za okrepčilo je vse pripravljeno. Tudi za polovično vožnjo pmo vložili prošnjo. Kakor hitro bo rešena, objavimo v časopisih. Pripominjamo, da se bo vršil odslej vsak binikošlni ponedeljek sličen tabor na Žalostni gori. — Miljkoviča še nimajo. Miljkovič, tovariš belgrajskega morilca Markoviča, se še vedno skriva in ga nikakor ne morejo izslediti. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da so ga ljudje videli, je pa seveda veliko vprašanje, če je to res bil Miljkovič. Ljudje skoro v vsakem brezposelnem, ki se- potika okrog, vidijo Miljkoviča. Zadnji čas pripovedujejo, da se Miljkovič skriva na Planini Biokovo v Dalmaciji. Govoril je baje v vasi Veliko brdo pod Biokovim z domačo učiteljico. Ni pa gotovo, če je bil dotični neznanec res Miljkovič. Na nogah je ves orožniški aparat, toda Miljkoviča ne morejo izslediti. — Birmanska darila: zlatnino, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. Mariborske vestis PRI TRGANJU V GLAVI, ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH z »ALGO« dobro uadrgnite senca iu tilnik, potem ovijte glavo s eukneno ruto, ki jo jo treba namočiti z »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« izhlupeva in odvzema s tem odvisno vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepihu, prehlada ali revmatizma, namočite prste z »ALGO« in drgnite z njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomljen zob, vzc-inito v usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnite glavo, da more »ALGA« v zobno votlino. To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha žo po prvem poskusu. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—. — Parni kotel in parna turbina, spisal inž. Gvidon Gulič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927, 122 strani besedila in 105 slik. Cena vezani knjigi jo 80 Din. Knjiga je namenjena predvsem našemu strojniku iu obraiovodji, ki nista imela do sedaj nobenega praktičnega slovenskega ali srbohrvatskega pripomočka. Važna za vse strojnike jo knjižica tem bolj, ker mora po zakonu napraviti izpit, s katerim dokaže svoje znanje, da pozna v vseh podrobnostih parni stroj kakor ludi parno turbino, kar pisatelj podrobno opisuje. Konstruktivni detajli in praktična navodila naj olajšajo študij in praliso našemu tehničnemu naraščaju. Predvsem pa knjiga namerava izboljšati razmere v naših privatnih in državnih parnih obratih. Pisatelj opisuje v 1. delu parne kotle, v 2. delu parne turbine, v 3. delu našteva najvažnejše delovne stroje z navedbo za pogon potrebnih konjskih sil. Pridejan je še slovarček slovensko-nemških tehničnih izrazov, ki je danes vsakemu obrtniku tembolj potreben, ker imamo za posa-dezne dele že domačo — slovenske izraza nmmiu n ■ — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joseiovc« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Organizacija mestnih podjetij Začetkom junija se seli pisarna Mestnih podjetij iz dosedanjih prostorov nu mestnem načelstvu v nove povečane urade v Frančiškansko ulico. S selitvijo bo združeno tudi nadaljnje delo na organizaciji MP, ki se jc izvršila dosedaj zgolj samo v vodetvenih funkcijah, dočim jc upravno organizacijo zavrlo baš pomanjkanje potrebnih uradnih prostorov. V novih lokalih bo dana možnost vpostavitve nekaterih novih nujno potrebnih oddelkov uprave M P, predvsem centralno blagajne za vsa mestna jKxljctjn. Delo nn organizaciji 6c bo vršilo po žc izdelanem načrtu postopoma, da sc omogoči organičen razvoj uprave. Kot omenjeno, se bo najprej uredila blagajniška služba. Dosedaj vodi vse blagajniške posle zn mestnn podjetja centralna mestnn blagajna, edino avtobusni promet in električno podjetje imata svoji lastni blagajni. Delitev blagajniških poslov od centralne blagajne na MP se bo izvršila |>oUigoina. Ko bo organizirana blagajniška služba, se bo izvršilo poenotenje knjigovodstva, ki 1к> za veji podjetja združeno. MP bodo potem sličiln velikemu industrijskemu koncernu, snj bodo združevala nič tnnnj, kot 10 samostojnih potijetij. Prednost novega načina vodstvn bo predvsem ^ enotnem gospodarstvu, ki se bo razvijalo lažje po začrtanih smernicah, ker bo omogočen točen in lahek pregled poslovanja in napredka vsakega podjetja. Vsa organizacija uradov MP se bo izvršila z dosedanjimi uradniki podjetij ter ne bo zahtevala nobenih novih moči. Nastav-ljcnci MP ne bodo prngmntizirani, izvzemši žo praginatiziranc moči. Pač pa bo najbrže sklenjena za vsa mostna podjetja enotna kolektivna pogodba. Tolovajski napad Vso razvanjsko okolico je razburil v nedeljo zvečer drzovit in zločinski napad nn znanega in priljubljenega jiosestnika g. Kuhna, ki se je dogodil pred njegovo hišo v Razvanju okoli 10 zvečer. Posestnik Kuhn ima znan vinotoč, ki je bil v nedeljo zelo dobro obiskan; zvečer so se ob navedeni uri zadnji gostje razhajali, ko se je jiojnvil nn pragu neznan mlad fant ter zahteval pi jače. Došlcc je bil videti vinjen. Ker je bila točilna ura že prekoračena, mu je lastnik vinotoča zahtevo zavrnil. Fant se jc oddaljil, ko pa je g. Kuhn pogledal za njim, je videl, da je odšel v smeri proti kurnikorii.V katerih redi jioscstnik svojo znano čistokrvno kokošjo pasmo. tSopil jc za njim. ko pn je prišel do prvega grmičevja v parku, ki obdaja hišo. so vzrasle pred njim nenadoma iz tal štiri temne postave ter navalile nani s koli. Napadalci so pobili svojo žrtev nn tln ter jo strahovito obdelali, nnto pa so izginili v temno noč. Takoj je bilo celo Razvanje po koncu, ker se je bliskovito razvedelo za napad na priljubljenega posestnika. Kor po čudnem naključju ni liinkci joniral tudi telefon, ki ga ima g. Kuhn. je odhitel uradnik mariborskega tržnega nadzorstva g. Sterle ч kolesom v Maribor po reševalce, ki «o ranjenca neniudoniu prepeljali v mariborsko bolnišnico. G. Kuhn jc dobil več nevarnih udarcev I »o glavi in ima zlomljenih več relier. O napadu no bili takoj obveščeni tudi orožniki, ki so pričeli s poizvedbami ter je upati, da bodo storilci kmalu j>od ključem. G. Kulinu želimo skorajšnjega okrevanja. □ Stoletnico Vincencijevih konferenc proslavi Maribor v četrtek, dne 1. junija z javnim predavanje o razvoju in stanju krščanske dobrodelnosti od najstarejših časov do danes. Ker zavzemajo Vincencijeve konference v krščanski dobrodelnosti važno mesto, sc bo predavatelj g. Boje zlasti pomudil pri loj ustanovi, ki že sto let plodonosno deluje v krščanskem občestvu. Ob koncil l>o predavatelj prikazal tudi stanje knritntivnegn dela pri nas. S tem — četrtim letošnjim — karitntivnim predavanjem bo znkljnčen tudi letošnji ciklus karita-tivnili predavanj v Mariboru. Vsi. ki sc žele seznnniti s krščansko dejavnostjo v preteklosti in sedanjosti, iskreno vabljeni v četrtek zvečer ob 8 v dvorano Zadružne gospodarske banke. Vsioji prosti □ Mihe Lnhoviča poslednja pot. Ob izredno lepi udeležbi znancev, prijateljev in tovariSev pokojnega Mihaela Lnhoviča, občinskega svetnika v Mariboru in upokojenega jKištnegn pod-uradnikn, jc bil včernj popoldne ob 5 mrtvaški ».prevod iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrcžju. .' sprevodu, ki gn jc vodil stolni vikar Vinko Munda. jo bilo veliko občinskih svetnikov in pokojnikovih strokovnih tovarišev. Med odličniki so nn čelu sprevoda korakali med drugimi tudi bivši oblastni predsednik in bivši mnriborski župan dr. Leskovar, sedanji župan dr. Lijjold in bivši župan Grčar. Turobne Salo-stinke je sviraln godba poštarjev, pesmi žalo-stinke jin so peli pevci poštarji. V pretresljivih besedah sta vzcln od dragega rajnkega zadnje slovo zastopnik Društva poštarjev iz Ljubljane in predsednik tukajšnjega Društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev Matko Božičev. Večer je legel na Maribor, ko sc jc zagrnila gomila nad enim izmed najboljših sinov slovenskega Maribora. □ Trlčetrf milijona dinarjev za brezposelne. Včeraj zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja širšega odlxiru pomožue akcije, na knteri je župan dr. Li|>olil podal zaključno |K>ročilo o njenem uspehu v minuli zimi. Za brezposelne se jc razdelilo od oktobru do maja skupaj Din 716.000. V gotovini se jo nabralo 574.570, v blagu, kurivu itd. se je nabral /;•. 175.000 Din vrednosti. Iz. nabranih sredstev jo bilo zaposlenih preko zime 162 delavcev dnevno, za mezde se jc i/dnlo Din 376.000, dela nezmožnim je bilo izdanih 85.689 porcij hrane. Vsega skupaj se jc oskrbovalo 1056 družin s 5108 člani, to sc pravi, 10% vsega mariborskega prebivalstva. □ Nevarnost poplave jc minila. Pesnica ic radi zadnjih nalivov grozila z poplavo, ki bi bila za cclo dolino uničujoča. Pesniška dolina jo namreč glavni dobavitelj sena in otave za Maribor in okolico. Vsa košnja bi bila s poplavo uničena. Že v nedel jo pn jc začela Pesnica zopet upadati in zaenkrat jc neposredna nevarnost pred poplavo odstranjen«. □ Beli spori. V nedel jo ec !>o v Mariboru igral semifinule za jugoslovansko teniško prvenstvo moštev. Nastopi zagrebški Hašk s skupino gospodov in dam proti tukajšnjemu 1SSK Mariboru. — Zagrebčani bodo sodelovali naslednjega dne tudi v teniškem prvenstvu Dravske banovine, ki bo s tem znatno pridobilo no zanimivosti. □ Kongres plinarn in vodovodov. Letošnji kongres Združenja jugoslovanskih plinarn in vodovodov se bo vršil v Mariboru. □ Akademska kongregncija. Jutri \ sredo ob 8 izvenccrkvcni sestanek. Sodali! □ Iz obrtnega življenja. Tc dni jc napravil mojsterski izpit iz. kartonažne stroke p. ^tefnn Turina. To jc sploh prvi slučaj mojstrskega iz pita iz to stroke v naši državi. П Konec sezone. Letošn ja gledališka sezona se jes predstavo v korist »Združenja gledaliških igralcev« zaključila. Gledališka uprava ponovno prosi vse gledališke nbonente in abonente na blok. da vendar poravnajo že zdavnaj zapadle obroke. Gledališče je moralo za vse nbonente predslnve žo v naprej plačati tantijeme in takso za penzijski fond. pn pričakuje, du tudi nbo-lientje zamudniki zadostijo vsaj /daj, |«> zaključku sezone, svojim obveznostim. □ Prostovoljni prispevki. Naše nedeljsko poročilo iz železniške delavnico moramo \ toliko popraviti, dn so sc pobirali za športni klub med nastavi jenci omenjene delavnice popolnoma prostovoljni prispevki. □ Steklenice razbil, vino га/lil in sc povrhu šc ranil. Po čudnem naključju jc prišlo do precej občutne nesreče v nedeljo zvečer na \lck-snndrovi ccsti. Neki železničar sc jc pripeljal no kolesu, nn hrbtu pa je nosi! nahrbtnik, napolnjen z stcklcnkami vina. Prcil restavracijo Union pn mu jc šment spodnesel kolo, padel jc na hrbet ter si razbil vse steklenice. Pri tem se mu jc razlilo vino, ostri stekleni drobci po so presekali nahrbtnik in suknjo ter sc mu zarili globoko v hrbet. Pozvani so bili reševalci ki so mu na rešilni postaji odstranili steklo i/ ranjenega hrbta ter ga obvezali. □ Spopad s ciganskimi tolovaji. Orožniška patrulja iz Sv. Lovrenca na Pohorju jc naletela nn službenem obhodu v gozdu na tolpo ciganov, ki jih jc hotela ustaviti. Cigani pn so se postavili po robu ter se jim je posrečilo pobepniti \ goščavo. Pri spopadu jc bil eden od ciganov ranjen, todn tovariši so ga odvlekli s seboj. Sumijo. du so ti cigani identični /. vlomilci v trgovino g. Cokla v Podvclki pri Breznom. 6 mrtvih in 40 ran*en'h Pi" XI. blagoslavlja svet iz Laterana Zvezda je odprta V nedeljo eo «xlprli svetovno razstavo v Chi-oagu, ki je bilii organizirana |>od geelom »Kno eloletje napredka«.. Polog posebnosti, ki jih prinaša ta razstava, je bil poseben tudi način otvoritve. Razstave ni moronovil vsem svojim sinovom božjo zapoved »Pojdite [>o vsem svetu in oznanujte evangelij vsem stvarem«. Sv. oče je nato obiskal dvorano »Palestina«, v kateri so shranjene stvari, ki so jih |>oslali miši joni b. svete dežele. Med tem časom so se zbrali v galeriji cerkvcne umetnosti kardinali, nadškofi, škofi in drugi cerkveni dostojanstveniki, ki so pričakovali sv. očeta. Ob 10.15 se je sv. oče podal na nosilnico z baldahinoin. Na tej so ga nesli v lateransko baziliko. iz katere je zadonela mogočno »Ecco o prirejale evoječasno stične svečanosti leto zn letom na čast — razbitim lutkam. Evropcu »e zdi ta pretirana orientalska sentimentalnost nerazumljiva. Gotovo se ne ujema s zadnjimi dogodki v Mandžuriji in Džeholu. Z e'ehtrtho proti komarjem Nekdaj so lovili škodljive žužellke z navadnimi svetilkami ter jih uničili. Kasneje so uporabljali obločnice in refhikforje ter končno tudi sveitike nn živosrebrni plin. Doseženi uspehi so bili v splošnem skromni. Zadnje čase pa je imela Francozinja Germaine Gourdon velike uspehe s kremenčevo svetilko v zvezi z nekim drugim izvsrlnim sredstvom. Gourdonova je namreč opazila, da privabi vsaka valovna dolžina oddajne postaje določene vrste žuželk. Pri mestocu Camargue v dolini reke Roue je delala poizkuse in posrečilo se ji je uničiti v teku 126 ur 140 milijonov komarjev. Pri drugem sličnem poizkusu, ki no ga napravili v državi Massachusetts so uničili t cikam 5 ur kar 30 milijonov komarjev. Gourdonova je izračunala, da bi »e dalo z izdatkom 300.000 frankov očistiti pokraj'no v izmeri 75.000 hektarjev! Priprava de. luje 10 km daleč. To so brezdvomno krasni uspehi in upamo, da bomo imeli v kratkem moderno sredstvo proti škodljivim gozdnim in poljskim žuželkam. pred vsem pa proti nevarnemu povzročitelju malarije. Po magnetéenostâ pepela spoznomo tes Razna drevesa vsebujejo različne količine železa. Tako ga najdemo v pepelu mecesna največ, a najmanj v pepelu breze. Čim več železa pa vsebuje pepel, tembolj magnetičen je. Zanimivo je, da lahko s posebnimi pripravami spoznamo vrsto lesa samo po inagnetični jnkosti pepela. Seveda moramo uporabljali pri raziskovanju les, ki je zrasitel na istem kraju in torej v istih zemeljskih okolnostih. Naša zunanja trgovina Povečanje aktivno sli Po objavljenih podatkih je znašal naš uvoz v mesecu aprilu t. 1. 50.733 ton v vrednosti 208.4 milj. Din. V primeri z aprilom lanskega leta je uvoz, padel po količini za 28.3%, po vrednosti pa za 16.3%. Naš izvoz je dosegel v aprilu 205.704 tone v vrednosti 225.2 milj. Din iu je bil v primeri z aprilom lani po količini večji za 5.1%, po vrednosti za manjši za 16.9%. Naša zunanja trgovina se je gibala v prvih 4 mesecih lani in letos sledeče (milj. Dtn): Uvoz Izvoz januar februar marec april Zaradi občutnejšega zmanjšanja uvoza se je | aktivnost naše trgovinske bilance povečala od 8.9 milj. v marcu na 16.8 milj. v aprilu. i Glavni predmeti našega izvoza so bili v aprilu naslednji (v milj. Din, v oklepajih za marec 1.933): Koruza 35.3 (30.9), suhe slive 2.1 (4.1), konoplja 2.5 (4.4), tobak v listu 18.7 (13.(1), konji 5.1 (5.8), goveda 3.5 (9.0), prašiči 16.9 (19.2), perut- 1933 1932 1938 1932 172.2 328.2 232.2 218.3 180.0 229.4 224.5 203.7 204.9 246.4 255.8 212.7 208.4 248.9 225.2 271.0 nina 7.3 (7.2), sveže meso 5.05 (8.7), jajca 20.4 (22.8), drva 0.9 (5.9), stavbni les 41.2 (44.6), cement 3.1 (5.2), baker 13.0 (27.15), zemlja In rude 9.2 (5.1). Največ smo pa uvažali: Sirov bombaž 9.4 (18.85), predivo 22.35 (27.31), tkanine 17.5 (28.2), nepredelano železo 2.3 (2.65), pločevina 8.3 (2.26), razni izdelki lz železa 7.4 (8.8), volna: sirova 2.0 (4.24), predivo 5.0 6.2), tkanine 10.25 (14.5), svil. predivo 5.7 (3.9). svil. tkanine 4.9 (3.4), nafta 2.0 (4.25). riž 3.25 (5.2). južno sadje 3.10 (4.4), kava 5.2 (7.7). olj. plodovi itd. 5.04 (7.3), premog 5.9 (4.4), stroji in aparati 6.4 (0.2), elektrotehnični predmeti 4.2 (6.6). prevozna sredstva 1.3 (1.5), umetne organske barve 7.9 (3.7) itd. Skupno je znašal naš uvoz v prvih 4 inese h t. 1. 807.5 milj. Din (№2 952.85), kar pomeni v primeri z istim časom lani zmanjšanje po količini za 0.1%, po vrednosti pa za 15.25 mili. Din. Izvoz je znašal 937.7 milj. Din (1932 905.7), I. j. v primeri z lanskim letom po količini za 10.6% več, po vrednosti pa za 3.5%. Naša trgovinska bilanca je bila v prvih t mesecih t. 1. aktivna 130.2 milj. Din, dočim jo bila v istem času lani pasivna za 47.2 milj. Din. Hmeljarjem Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam pošilja ta poziv: Peronospora — ta najhujša sovražnica hmelj-ske rastlino — ee sicer še ni javila v naših nasadih, vendar je na pohodu, ker so vremenske razmere za njen razvoj zelo ugodne. Da no bo prepozno, ei šteje Hmeljarsko društvo v svojo dolžnost, da opozarja na neljubega gosta vse svoie člane-hmeljarje, ki se naj pripravijo na obrambno delo. Najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo je bafkrenogailična-apnova brozga, ki se prireja za mlade rastline Уг—%%, za starejše pa t—1 У, %, kaikor za vinograde. Vsa natančnejša pojasnila dobijo člani Ilme-]jan*kega društva od društvenega odbora. Produkcija premoga v Sloveniii Produkcija premoga je znašala v mesecu marcu 94.564 ton, kar pomeni sicer v primeri z februarjem povečanje za 511 ton, vendar je treba vpoštevati dejstvo, da je imel marec več delovnih dni kot februar in da je torej dnevna produkcija nadalje padla. Tudi za lansko produkcijo letošnja zaostaja. V tis. tonah je znašala produkcija: 1982 1933 januar 132 115 februar 122 94 marec 117 95 Skupno jo bilo v Sloveniji produciranih letos v prvem četrtletju 304.054 ton premoga, lami pa 369.673 ton, produkcija se je torej zmanjšala za 17.7%. Nadalje je v mesecu marcu znašala oddaja premoga (v oklepajih podatki za februar): državni» železnicam 32.573 (33.801), industriji 35.812 (32.861), za hišno porabo 6305 (9721), ostalim 5070, izvoz 285, skupaj prodano 80.659 (81.581), lastim poraba in deputati 8181 (9081). Ker je poraba zaostajala za produkcijo, so zaloge nadalje narasle od 141.230 nn 146.910, za 5714 ton, v februarju so ee povečale zaloge za 3492 ton. Pripominjamo, da so v začetku leta znašale zaloge 131.035 ton iu so se torej v treh mesecih povečale za 16.905 ton ali za 12.9%. število zaposlenega delavstva se je nadalje zmanjšalo in sicer ocl 6357 na 6211, istočasno je število uredništva ositalo neizpremenjeno, dočim je število paznikov naraslo od 201 nn 206. Pripominjamo. da je bilo delavstva zaposlenih lani v marcu 6941. Delavsko mezdo so v absolutni višini nadalje padle od 5.86 na 5.739 milij. Skupno je v nrvih treh mesecih letos delavstvo zaslužilo le 18.8 milij. Gospodarska obnova Podonavja, V nedeljski številki priobčen članek pod tem naslovom je izvleček iz referata g. Ivana Mohoriča k kongresu Mednarodne trgovske zbornice, ki se je v ponedeljek začel nà Dunaju. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Fischer & drug, manufaikturna trgovina v Celju, narok za sklepanje poravnave 22. junija; priglasiti se je do 16. junija. Občni zbori. Kmetsflca posojilnica ljubljanske okolico v Ljubljani 10. junija ob 15. Jugočeška v Kranju 16. junija ob %12 (izredni: izpa-emeniba pravil, volitve uprave). Deln. dr. za kemično ind. ua Dunaju 14. junija ob 11. Borxa Dne 2$). maja 1933. Denar V današnjem deviznem pormetu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Bruslja, Curiha, Pariza, Prago in Trsta. Učvrstila sta se Amsterdam in Berlin, dočim sta bila nižja Londoai in Newyork. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.90. 8.95 (zaključeik), v Zagrebu je bil zaključen po 8.90, v Belgradu po 8.80 in 8.75. Grški boni so notirali v Zagrebu tO—43, v Belgradu 43—43.26 (48.25). Ljubljana. Amsterdam 2311.51—2322.87. Berlin 1341.80-1352.60, Bruselj 799.13-803.07, Curih 1108.85—1113.85, London 192.97—194.57, Newyork 4830.48—4868.74, Pariz 225.88—227, Pragu 170.90 — 171.76, Trst 297.68-300.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.916 Din. t urih. Pariz 20.38, London 17.375, Newyork 437, Bruselj 72.10, Milan 26.875. Madrid 44.25. Am-sterdam 208.625, Berlin 120.90, Dunaj 73.20 (58.75), Stockholm 90, Oslo 88.25, Kopenhagen 77.50, Praga 15.42, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabe,jša in so bili tečaji deloma nižji. Promet je slejkoprej slab in jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 300 kom., begi. obveznice 50.000 in 8% Bler 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 60 delnic oeješke sladkorno tovarne. Ljubljana. "% inv. po?. 43.60—44.50. agrarji 24 don., vojna škoda 193—195, l>egl. obv. 32 den'., 8% Bler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 31.60—32.60, 7% pos. Drž. hip. banko 42—45. Zagreli. Državni papirji: 7% inv. pos. 42— 43.50, agrarji 24 den., vojna šikoda 192.50—194 (197, 193), 6. in 7. 194 bi., 6% begi. obv. 32—82.60, 8% Bler. pos. 32.50—38, 7% Bler. pos. 31—32.50, 7% pos DHB 42.50 den. — Delnice: Narodna baraka 3600 den., Priv. agr. banka 215—218. Šeče-rann Osjeik 140—150 (140, 142), Impex 50 den., leis 30 bi., Trboveljska 170 bi. Beigrad. Narodna banka 3700 den. (3780, 3700), Priv. agr. banka 210—216, 7% invest. pos. 44—45.50 (43), vojna škoda 191.50—192.50 (195, 191.50), 6% begi. obv. 31.75—32.25 (81.25. 31.60), 8% Bler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 32.50 bi, 7% Bler. pos. 32.50 bi., 7% pos. DHB 45-46 (46,45). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 57.35, Alpine 12.70, Trboveljska 15.92. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Sombor, bač. olko-lica Novi Sad, srbeč., gorbač.. srem., bač. ladja Bege,j 197.50—202.50, bač. potiska, bač. ladja Tisa 200—205, gorban. 195—200, koruza bač., srem. 63 —65, bač., srem., slav. junij, julij 66—68, ba.č, ladja Sava 00—68, bač. ladja Donava, Tisa in Begej 67—69, ban. 61—63. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet : 36 vagonov. Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet tih. Pšenica junij 11.50—11.85, zaklj. 11.80—11.85, okt. 10.50—10.68, zaklj. 10.67—10.68, rž junij 6.12, okt. 7.06—7.25, zaklj. 7.23—7.24, koruza julij 7.38— 7.42, zaklj. 7.40—7.43, avg. 7.54—7.64 zaklj. 7.60 -7.63. Chicago. Pšenica maj 42.625, julij 43.875, sepl. 45.75, dec. 48, koruza julij 45.75, sept. 48.50, dec. 50.75, oves maj 27.875, sept. 25.25, dec. 26.25, rž maj 57.875, dec. 60.25. Winnipeg. Pšenica marcc 04.50. maj 04.875, julij. 07. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1785 goved, iz Jugoslavije 100. Cene: voli najboljši 1.50, I. 1.25-1.40, II. 1.20-1.25, III. 0.95-1.05, krave I. 1.10—1.15, II. 0.95—1.05, biki 0.95—1.12, klavna živina 0.70—0.94. Tendenca je bila zelo živahna, cene so narastle za 5 grošev. Sport Celje Radia rrof?rami Kadio-Liablfana t Torek. 30. maja: 11.15 Šoska uira: Vodovje naše zemljo (Mirosl. Zor) — 12.00 Potujoča kmetijska razstava (g. Krošelj) — 12.15 Dnevne vesti — 13.00 Cas, jilošče, borza — 18.00 Klasična glasba, izvaja Radio orkester — Vinee plošče — 19.00 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.30 Naša mala letovišča (dr. And rej lui) — 20.00 Prenos iz Prage: Glasba Malo antante — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Prenos iz kavarne Zvezda. Sreda. 31. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne v-eeti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (Manea Romanova) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Junaki današnjega časa: Stefansson odkrije bele Eskime (Pavel Kunnver) — 19.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas. poročila — 22.15 Radio-jazz. Drugi programih Torek, 30. maja: Zagreb: 20.00 Koncort radio orkestra. — Milano: 20.45 Operetni prenos — 21.00 Varietejski program. — Barcelona: 21.30 Gledališki večer. — Stuttgart: 21.30 Švabske binkošti — 21.30 Zabavni koncert simfoničnega orkestra. — Leipzig: 21.00 Dunajske senerade. — Berlin: 19.00 >Abu H asa ti-, komična opora. — Beigrad: 20.00 Violinski koncert — 20.40 Jugoslovanske operne pesmi. — Rim: 20.15 Vokalni koncert — 20.45 Operetni prenos. — Praga: 20.20 Violinski koncert —■ 20.30 Koncert praških konservatoristov. — Miinchen: 21.30 Narodno socialistična umetnostna in kulturna politika. — Budapest: 19.10 Klavirski koncert —20.40 Koncert radio orkestra. — Varšava: 20.00 Večerni koncert radio orkestra. Sreda, 31. maja: Zagreb: 21.00 Klavirski koncert. — Milano: 20.30 Komedija — Koncert pestre glasbe. — Brno: 20.15 Ruske romance — 20.35 Koncert radio orkestru — 21.20 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 20.00 Koncert filharmoničnega orkestra — 21.25 J. Brahmsov godalni kvintet. — Leipzig: 20.40 Večerni koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 20.10 Berlinftki umetnostni tedni — Koncert berlinske filharmonije. — Beigrad: 20.00 Klavirski koncert — 20.45 Prenos iz 'Prage. — Rim: 20.45 Pester koncert kvarteta. ■— Pra#a: 19.30 »Zaroka v sanjah«, opera. — Miinchen: 19.00 Ura za narod. Skagerrak — 20.00 Večerni koncert monakovske filharmonije. — Budapest: 20.35 »Haydn«, igra. — Varšava: 20.15 Brahmsov komorni koncert. Naznanila Klub jugoslov. primorskih akademikov. Drevi ob 20 članski sestanek. Komemorirali bomo nadškofa dr. Karlina in Srečka Kosovela. Važen dnevni red. Vsi in točno v lokalu v Gledališki ul. 12. Poizve dovanfe. Kdo je naSel ročno torbico? Na praznik, 25. maja, jc bila popoldme od Zvezde do uršulinske cerkve izgubljena ročna torbica z mnlitvenikom in rožnim vencem, Prosimo, da najditelj odda upravi »Slovenca«. Osebo, ki je v unionski dvorani pri razstavi preprog zamenjala (soboto med 18. in 19. uro) pomotoma svoj dežnik, prosim, da ga vrne istotam nazaj, kjer dobi svoietfa. MADJARSKI GOST V NOČNI TEKMI Po dolgem presledku bomo v Ljubljani zopet videli madjarske nogometaše. Ilirija je povabila v goste profesijonalno enajstorico budimpeštanskega Budai »II« F. C., ki pripada I. madjarski profesi-jonalni ligi, kjer zavzema 5. mesto. Madjarski nogomet je dobro znan že izza časa znamenitega MIK, današnje Hungaric, ki je ponesel slavo mad-jarskega nogometa po vsej Evropi. Renome sc jo šc danes obdržal in spada trojica Ujpest, Ferenc-varos in Iiungaria med evropsko elito. Ti trije tvorijo razred za sebe, takoj za njimi pa najdemo moštvo Budai. V tekoči sezoni je Budai v prvenstvu porazil razne madjarske klube in sc je prav dobro držal tudi v mednarodnih tekmah. Na Dunaju so igrali z večkratnim avstrijskim prvakom Rapidom t : 1, lanski prvak Poljske Wisla je morala na domačih tleh v Krakovu pripoznati nad-moč Budaia s 4:2 in 1:0. Jako lepi so uspehi proti francoskim profesionalnim klubom na letošnji božični in novoletni turneji. Tudi napram gor-njeitalijanskim klubom se je dobro odrezal. Ob priliki gostovanja v Jugoslaviji so zmagali proti Gradjanskemu s 3 : 1, z enakim rezultatom so odpravili tudi BSK. Kakor vidimo, bo imela Ilirija odličnega nasprotnika. Morala bo napeti vse sile, če se bo hotela dobro odrezati. V prvenstvenih tekmah je moštvo belo-zelenih popolnoma zatajilo, dočim je navadno v prijateljskih srečanjih, prav posebno pa še v mednarodnih tekmah dosegalo prav lepe rezultate. Pričakujemo, da bo tudi proti znamenitemu gostu dobro odrezala. Tekma se bo vršila v četrtek, 1. junija pri umetni razsvetljavi ob 20.30. Od 19.30 do pričetka tekme bo na igriSču promenadni koncert. Vstopnice se dobijo v predprodaji v kavarni Evropa pri blagajni. KONJSKE DIRKE Kakor smo že poročali priredi »Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Petera v Ljubljani na letošnja oba binkoštna praznika popoldne kasaške in jahalne dirke na vojaškem vežbališču v Ljubljani. Letošnje kasaške dirke bodo posebno zanimive, ker se vrši na binkoštni ponedeljek jugoslovanski kasaški derby, to je dirka, razpisana za štiriletne tuzemske dirkače amerikanske pasme, za katero dirko je država razpisala nagrado po Din 20.000. Razven tega se vršijo tudi druge zanimive kasaške dirke, h katerim so prijavljeni številni konji iz Dravske banovine, predvsem iz ljutomerskega okraja, kjer je domovina jugoslovanskih kasačev. Dalje se bo vršila tudi takozvana Iieat vožnja. To ime je angleškega izvora. Pri tem načinu dirk morajo konji večkrat dirkati in je zmagovalec tisti, ki pride dvakrat prvi na cilj. Priredile se bodo vsaki dan 2 jahalni dirki čez zapreke, pri katerih bodo startali civilni in oficirski jahači. Na dirkališču bo tudi totalizator, tako da bo mogoče staviti na posamezne konkurente. Ker imajo obiskovalci prireditve polovično vožnjo, je računati na veliko udeležbo od strani publike. VELIK SABUAŠKI TURNIR se bo vršil v Mariboru o binkoštih od 3. do 5. junija t. 1. Omenjeui turnir bo prva tovretna prireditev v večjem stilu. Udeleže se gu razna sabijaška združenja iz naše države, kakor Ilirija iz Ljubljane, Mnkabi in Concordia iz Zagreba, Obilic iz Vel. Bečkoreka, Iiakoah iz Suboticc itd. Okrog 100 najboljših sabljačev iz naše kraljevine, med njimi državni prvaki Podhraški, čika, Cristian in državna prvakinja v domskem floretu Margit Cristianovn iz Vel. Bečkereka, ki jc bila celo pomlad v Budimpešti, kjer sc je vežbala pri prvovrstnih mojstrih. Turnirja se udeleže tudi znani sabljači mednarodnega slovesa iz, Gradca, Linca in Dunaja, na čelu jim sedanja svetovna prvakinja v dam-skein floretu gdč. Ellcn Preissova, ki si je priborila na lanski olimpijadi v Los Angelos-u prvo mesto. Prireditev bo pod pokroviteljstvom min. za telesno vzgojo nnroda g. dr. Tlanžeka, ki pride . osebno na turnir. Istotnko pridejo osebno g. ban, podban, avstrijska konzulu iz Zagreba in Ljubljane, predsednik jugosl. sabljaške zveze minister dr. Mažuranič « celokupnim odborom itd. Tudi iz Avstrije pridejo zelo odlični gostje, med drugim predsednik avstrijske sabljaške zveze dr. Briinner, predsednik avstrijske akademije sabljanja general Tcnner itd. Vsi gledalci, ki posetijo prireditev, imajo i na železnici polovično vožnjo. Do Maribora ku-[ pijo celo vozovnico, ki jo ob prihodu v Maribor i nc smejo oddati, temveč jo predlože pri lfla-I gajni turnirja v Uniontt v svrho žigosanja. S ; tako vozovnico sc potem brezplačno povrnejo Spored prireditve objavimo kasneje. * ASK Primorje. (Lahkoâtletska sckcija.) Vsak I dan od 15.30 naprej obvezen trening za vse lahko-! atlete, zlasti potreben radi predaje štafet. — Načelnik. Sekcija Iahkoatletskih zveznih sodnikov JLA S-a, Ljubljana. Pozivajo se vsi zvezni lahkoatlet- ' ski sodniki, ki bodo sodelovali pri državnem lahko-atletskem prvenstvu za moštva, dne 3. in 4. junija, vsakokrat ob 15 na igrišču Primorja, in ki pose-i dujejo stoperice, da iste izročijo najkasneje do 31. t. m. zveznemu sodniku Savo Sancinu, Tavčar-: jeva ul. 1, radi predaje zapriseženemu urarju v svrho kronometriranja. Stoperice, ki ne bodo enotno kronometrirane, se ne bodo smele vporabljati pri prvenstvu. — Predsednik. 0 Sklepna produkcija Glasbene Matice se bi vršila v četrtek, dne 1. junija t. 1. ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Nastopili bodo po trijo gojenci iz vijolinske in klavirsko šole višje stopnje ter simfonični orkester Glasbene Matice z Mozartovo simfonijo št. 40. Vstopnine ni! Nabava sporeda jo obvezna. r Seja občine Celje-okolieu, ki bi se bila morala vršiti v sredo, dne 24. t. m., se bo vršila jutri, dno 31. t. ni. ob 6 zvečer. ■& Umrla sta v tukajšnji javni bolnišnici Šporn Uršula. 70 let. kuharica iz Petrovi; v Novem je umrl Zdouc Miha, 68 let, upokojeni iehv.ničar iz Celju, Itazlagovu ul. 9. N. v m. p.! ■0 Slava 39. pehotnega polka v spomin na boje na Koroškem se je vršila v nedeljo, dne 28. t. m. Ob 9 dopoldne se je vršila v vojašnici Kralja Petra svečanost v spomin vojakom 29. peSpolka, padlim leta 1919. na koroški fronti, nnto so jo vršilo katoliško in pravoslavno bogoslužje, na {.iluziji napovedana parada je dopoldne odpadla, pač pa se je vršila popoldne od 4 do 7 vojaška zabava, od 9 naprej |)ii družabni večer v Narodnem domu. ■& Zopet vlom v trgovino. V zadnjem času razburjajo Celje večkratni vlomi v tukajšnje trgovine, ki se vršijo med opoldanskim odmorom, in sicer v najprometnejših ulicah. Dvakrat je bilo že vlomljeno pred kratkim časom v dve tukajšnji trgovini, v soboto se je tak slučaj zopet ponovil. V opoldanskem odmoru, ko vse zapusti trgovine, je bilo zopet vlomljeno v trgovino, in sicer sedaj v spçcerijo g. Vekosluva BornSka v Prešernovi ulici. Neznani tat, oziroma tatovi, je prišel v trgovino s ponarejenim ključem in odnesel iz nezaklenjenega predala 1103 dinarje gotovine, drugih stvari se ni dotaknil. Po opravljenem delu je zopet odšel in pustil vrata nezaklenjena. -Cr Oddaja košnje sena iu otave. Mestna občina celjska bo potom javne ustne dražbe oddala košnjo sena in otave nn mestnih trnvnikih za leto 1933., in sicer: 1. poleg mestnega pokopališča v Čretu, 2. pod cerkvijo sv. Jožefa, in 3. pri Seidlovem studencu dno 2. junija t. 1. ob 9 ad 1., ob 10 ad 2., ob pol 12 dopoldne ad 3. Izdražbano krmo (seno in otavo) mora izdražitelj plačati takoj na kraju dražbe. Pod dnevno ceno se krma ne bo oddajala. Veljavnost dražbe je odvisna od jiotrditve občinske uprave, j& Otvoritev Dnina ieiezničurske godbe Celje se je izvršila v nedeljo zvečer ob 7 v Gaberju blizu gostilne Wilson. РШ Poroka. V četrtek 25. t. m. sta se v tukajšnji minoritski cerkvi poročila Kari Kajšp. kovaški mojster iz Maribora in Neža Zelenik, pos. hči Iz Spuhlje. Novoporočenccma iskrene čestitke! Poplave. Zaradi neprestanega dežja je Pesnica ] tako narastla, du je izstopila iz svoje struge in poplavila velik kompleks polja in travnikov. Pod vodo so tudi ceste, ki vodijo proti Slovenskim goricam. Škoda je neprecenljiva. Občinska seja. V četrtek 1. junija se bo vršila redna seja občinskega svela. Na dnevnem redu so važne komunalne iu gospodarske zadeve. Mosfe prš LhfbSšani ,ir.i Ustanovni občni zbor Jadranske Straže, ki bi se imel nadaljevati v sredo 31. maja v šoli, je vnovič preložen na nedoločen čas. županstvo občine Moste razglaša, da je banska uprava dovolila [»obirati trošarino od vina in žganja tudi od )>rivatnikov, ki si nabavijo le pijače za domačo rabo. Opozarjamo vse prebivalce na tozadevni oklic županstva, glede prijave teb i pijač, ki so nabita na občinskih desiknh, ila se po ! njih ravnajo, ker so za prestojiek določene precej i stroge kazni. I I Pruourstnci francoska l Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 kupim V Ljubljani ali naj- Modna konfekcija! bližji okolici. Ponudbe na I Najboljši nakupi A Pre- pod šifro »Vila« 6135. (p) cesta 14. (11 Velike gelopne in kasaške dirke za Binkošti 4. in 5. junija ob Vs3 na voj. vežbališču pr Dev. Mar. v Polju. Tekmovali bodo najboljši plem. konji' Skupne nagrade Din 50.000*—. t LJUDMILA ŠOBRL roj. KOVAČ naznanja žalostno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, ozir. sin, brat, stric in svak, gospod Josip Sobrl dnevničar drž. žel. v ponedeljek 29. maja po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 31. maia ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Janševa ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. maja 1933. Prehodna doba deklice te med 12 In IT letom, to je doba, ko mora osaka deklica imeti zdravo kri, zdrave In močne živce ter izvrsten apettt. TO DA: za Krepitev krvi. živcev in apeftfa. »ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, litra Din 35'—. Po pošti pošlje LABORATORIJ >ALGA< - SUSAK 3 velike steklenice Din 110 —, 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis, 12 velikih steklenic Din 440 — in 2 gratis. Odobreno po Min. eoc. politike I narod. zdravi]« 8. Br. 1787 od It. Prostovoljna javna dražba moške konfekcije v Ljubljani, Prešernova ul. 54 dvorišče se bo vršila z dovoljenjem Mestnega načelstva v času od 3. do 30. junija 1933. Na dražbi se bo prodajalo razne moške, fantovske in deške obleke, površnike, trenchcoate, vse vrste hlač itd. Izklicne cene bodo neverjetno nizke. Ne zamudite ugodne prilike, oblecite se poceni z dobrim blagom! Dražba se bo pričela v soboto, dne 3. junija 1933 ter se bo nadaljevala dne 6., 8., 10., 12., 14., 17., 19., 21., 24., 26., 27. in 30. junija. Ogled blaga dopoldne od 8 do 10, dražba od 10 do 12. Ogled blaga popoldne od 2 do 3, dražba od 3 do 6. Vsakdo si lahko kupi za malo denarja dobro obleko. Posetite dražbo, prepričajte se! Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, gospod TOMO PETROVEC šolski upravitelj v pokoju in imejitelj reda sv. Save V. razr. danes 28. maja po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 74. letu starosti. Pogreb bo v torek 30. maja ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. maja 1933. Žalujoča rodbina in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. «j ™ Д •C «IS eus v:s >-3 a jo » .-».S c X. a « .S âs _c .. aW a> JJ.? « B ► r t-tU ».ÏJ ca.- « , £ a jc a11' «s 1 «s = M Q 8*° a. jj «i a d > > u o >u a '5Г . ■5 s m o S •otr9 O DO a ■> O •S o -S o O N {Л N S «• SS.S.5 „ S Qû Б •K U "> > O -O <0 . K/> -g I c/> У ^ a> _5-o a o —'Q .. «n « a ; o s« ° ° S 2 d > -111л S o° î ». B « S * а . S -oi lil-ts Samuel Lover: 30 RORY O'MORE Irski ljudski roman. »Izkrcajte vojsko na Irskem,« je rekel, zakaj na suhem ste nepremagljivi kakor so Angleži na m >rju. Zdi se, da jim je usoda dala gospodstvo čez morja. Zapomnite si, general, moje besede so preruške — in tako gotovo kakor se bo ta mornarica udarila z Angleži, tnko gotovo bo poražena.« >De Winter je vendar sposoben častnik,« je dejal Hoche »Je,« je potrdil Toue, »in tudi hraber mož je, o tem sem prepričan zaradi njegovega treznega obnašanja, dvomim pa o pogumu tistega gospoda, ki se je toliko hvalil. Koliko bitk je že pokazalo, da Velika Britanija na morju premaga vsak narodi In kri mi zavre, kadar mislim na to, da je moštvo njene mornarice vseskoz irsko, dočim dežela, ki to moštvo rodi, stoka pod njenim pritiskom. Venec, katerega zasluži Irska, si lasti Britanija. Irska ji pomaga od zmage dO zmage, pomaga, da se kraljica oceanov bogati in širi, ne deli pa z njo ne slave, ne blaginje.« »Ne razburjajte se toliko,« ga je pomirjeval Hoche, ki ga je genilo navdušenje, s katerim je Tone govoril zadnje besede. »Kadar se bo ta mornarica izkrcala na Irskem, bo konec gospodstva Velike Britanije!« »Ali pa se bo izkrcala?« je vprašal Tone z glasom, v katerem je bila čudno pomešana nestrpnost z brez-upnostjo. »Oh,« je vzkliknil, ko je iztegnil svoje roke proti nebu in morju, ki je ležalo pred njim: »Oh, vi elementi, vi tajinstveni poslanci neba, zakaj s svojim mogočnim ščitom vetra in vode ščitite Angleško pred nje- nimi nasprotniki! Raiznesli ste mornarico Španije, videl sem, kako ste razpršili brodovje Francije pri Bantryu; zdaj pa je ta hrabra mornarica s petnajst tisoč izbranimi možmi, ki gore za osvobojenje moje domovine, priklenjena tu ves dolgi mesec dni zaradi tega nesrečnega vetra! Oh, Irska, moja domovina, bojim se, da si obsojena, prokleta!« »Pomirite se, mož, zberite se, generalni pribočnik!« j' dejal Hoche in ga potrepljal po rami. »Nikdar vas še nisem videl takega!« »Kadarkoli mislim na usodo svoje nesrečne domovine, mi je, kakor da mi bo srce počilo! A storil sem vse. In »daj vas za božjo voljo prosim, general Hoche, odvrnite jih, prosim vas, odvrnite jih od bitke na morju, ker bomo uničeni!« Hoche in Tone sta se vrnila v kabino, kjer sta Daen-dells in de Winter tihotapcu dajala navodila. De Winter je hotel, da bi prišel tihotapec v zvezo z angleško mornarico Ln ji podal lažniva poročila. Sklenili so, naj de Welskein ponoči jadra mimo angleškega brodovja, proti jutru pa krene nazaj, kakor da bi bil šele priplul po kanalu. Angleškemu admiralu naj pove, da je videl Irancosko mornarico ob vhodu v kanal. Tako bj admiral mislil, da je Irancosko brodovje iz Bresta (francoske trdnjave) odrinilo ven na morje, kar bi raztreslo njegovo pozornost in ga morda zmamilo proč od obale. In če bi se veter obrnil in ugodno zapihal, bi bil prehod pri Texelu za Francoze prost. General Daendells mu je še naročil, naj Ircem zagotovi naglo pomoč, ker tistih petnaist tisoč mož se je vkrcalo radi njih in čakajo samo še ugodnega vetra. Dal mu je še nekaj vrst od Hooha za de Lacija, nakar je tihotapec zapustil ladjo. Taki so bili njihovi načrti. Nasprotni veter so imeli še štirinajst dni. vsega skupaj že šest tednov, živež /.a tako veliko vojsko in še za mornarje se je kajpak začel krčiti. Čete so izkrcali, pohod na Irsko se je izjalovil. Angleški je sreča zopet prizanesla in jo obvarovala navala na nezadovoljni del njenega kraljestva. Tisto noč, ko so se čete izkrcale, je Tone s težkim srcem šel v svoj šotor. A glej, drugo julro so se zastave na ladjah obračale proti angleški! Ko bi bil zapihal ta vetrič samo en dan prej, ko je Toue bil še na krovu »Vryheide«, bi mu srce poskakovalo, zdaj pa ga je bolelo, silno bolelo. In ves strt je stal na obali. Ko je nekaj časa tako nepremično stal, je začel z nogo divje tolči ob tla Škripal je z zobmi, se bil po glavi, potem pa naglo odšel. Preden se je pa povzpel na obronek, ki se je vadigoval nad zalivom, se je še enkrat obupan ozrl proti svoji domovini. Tak je bil konec druge vojske, s katero so hoteli navaliti na Irsko. En mesec pozneje hrabrega Hocha ni bilo več med živimi. V cvetu moške dobe in na poti k slavi ga je utrgala morilčeva roka, ki je bila vedno za njim, kateri pa je že tolikokrat ušel. Na Hocheovo življenje so več kakor enkrat poskušali atentat. Njegovo smrt so pripisovali počasnemu zasïtrupljenjn. IX. poglavje. Brhko dekle molze kravo. Rory O'More je drugo jutro po tistem pogovoru > de Lacijein zgodaj zapustil svojo kočo. Nekaj časa je hodil po poti, potem jo je pa udaril kar po stezi čez polja, ki so se lesketala v sveži jutmji rosi, da bi prej prišel na glavno cesto proti mestu, kamor je bil namenjen. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan R&kovec. Urednik: Frane Krem žar.