|Vl HM L 11 ■UMAJM^i M A^^LM^^J
rusinmu pioconG v gon>vn.
Leto XXI., št. 30
Ljubljana, sreda 7. februarja 1940
Cena 2 Din
Uprovništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: tiubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica Z
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavod<Hi Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Temelji balkanskega miru
S kratkim, a jasnim zaključnim sporočilom za iavnost je stalni svet Balkanske zveze zaključil svoje letošnje redno letno zasedanje v Beogradu. S svojimi sklepi, izraženimi v obliki, od vsega začetka napovedani, ni nikogar presenetil. Ozračje, v katerem se je sestal, je bilo za pretres kočljivih vprašanj. ki so bila na dnevnem redu, navzlic sedanji vojni vihri zelo ugodno; tudi med zasedanjem samim se niso pojavile nikakršne nove motnje. Že vsi dosedanji odmevi beograjske konference kažejo da so v vseh diplomatskih središčih pravilno vrednotili iskrena prizadevanja predstavnikov štirih balkanskih držav združenih v Balkanski zvezi, da se z ničemer, prav z ničemer ne moti dobronamernih razpoloženj, ki so spremljala beograjska posvetovanja Z zadovoljstvom lahko beležimo skoro edinstveni povojni primer. da so ob tako važnem posvetovanju. namenjenem proučitvi izredno kočljivih vprašanj v današnjem mednarodnem položaju, izostale običajne intrige. ki so doslej skoro vedno spremljale razgovore državnikov na izpostavljenih evropskih področjih.
Gotovo se v tem zrcali čut večje odgovornosti. ki ga v razvoju nove evropske vojne kažejo vsi glavni činite-lji evropske politike, toda kdor je kot opazovalec od blizu zasledoval potek beograjskih razgovorov, se navrlic upoštevanju te važne zunanie okolnosti ni mogel ubraniti vtisu, da je končno vendarle predvsem zasluga zbranih balkanskih državnikov samih, ako se beograjski sestanek ni z nobene strani izrabil za predmet diplomatskih intrig. Diplomatski predstavniki članic Balkanske zveze so se v svojih napornih posvetovanjih o perečih vprašanjih naslanjali samo na pozitivne elemente, prizadevajoč si, da še bolj povežejo vse. kar spaja od njih zastopane države ter Balkansko zvezo in vsako njeno članico z onimi izven nje. V tej posrečeni temeljni zasnovi njihove letošnje konference smemo iskati glavni razlog ne le za tako uspešen potek posvetovanj. kakor se ta zrcali v zaključnem komunikeju, temveč tudi za tako ugoden odmev beograjskih sklepov v vsej svetovni javnosti. kakoT se odraža v vsem evropskem tisku.
še tik pred konferenco smo čitali informativne opise o različnem mednarodnem položaju vsake izmed članic Balkanske zveze zase. V njih je bi-lo mnogo realne presoje, ki odgovarja dejanskemu položaju, kakor ga ocenjujejo tudi v krogih Balkanske zveze same. Položaj Jugoslavije je na primer gotovo v marsičem drugačen od položaja Turčije, kakor se tudi položaj Rumunije v mnogem razlikuje od položaja drugih zaveznic v Balkanski zvezd. Ne gre tu le za vprašanje formalnih povezanosti vsake izmed teh držav zase z izvenbalkanskimi činitelji ali pa za vprašanja njih odnošajev do sosedov temveč sploh za njih geopolitični položaj ter večjo ali manjšo neposredno povezanost z razvojem sedanjega oboroženega konflikta v Evropi. Navzlic temu so vse štiri države v popolni medsebojni uravnovešenosti glede skupnih interesov tudi v Beogradu nadaljevale pot, ki so jo začele hoditi že pred šestimi leti v drugačnih zunanjih okoliščinah. Navzlic razlikam v njih položajih navzven so torej ostale zveste same sebi. Izraz te zvestobe je predvsem sklep o podaljšanju balkanskega pakta za nadaljnjih sedem let.
Zavedajoč se novih, širših potreb ki izvirajo iz današnjega položaja, so članice Balkanske zveze, kakor še nikdar doslej, prav v Beogradu tesno povezale svoja prizadevanja v okviru balkanskega pakta z enakimi prizadevanji vsega balkanskega in podunavskega prostora. Tudi na tem širšem področju so poudarile predvsem skupne interese, ki izvirajo iz enakih ali podobnih položajev nevtralnosti v sedanjem konfliktu in iz skupnih prizadevanj za ohranitev miru. Obzirnost do vseh mogočih odtenkov v trenutnih položajih držav na evropskem jugovzhodu je bila celo v teh dveh skupnih osnovah tolikšna, da se je na primer zaključni komunike o konferenci izognil izrazu nevtralnost, ki se. kakor znano, lahko različno tolmači S tem je stalni svet Balkanske zveze še posebno močno podčrtal svoje popolno ravnovesje med obema vojnima taboroma. Zato se ne smemo čuditi. ako je odmev beograjskega sestanka v obeh taborih enako ugoden.
Svojo miroljubno politiko in politiko popolnega ravnovesja glede na iz-venbalkanske činitelje so države Balkanske zveze poudarile tudi s tem, da so iz svojih računov izločile ustanav-ljanie kakršnihkoli novih blokov, ki bi se mogli v sedanjem mednarodnem položaju napačno tolmačiti, da so naperjeni proti silam izven Balkana in Po-dunavja. Morebitnemu razširjenemu balkansko-podunavskemu sporazumu so
Nemško posredovanje v finskem sporu
Nemška poslanika v Moskvi in Helsinkih prispela v Berlin — Nemški interes, da se vojna na Finskem čimprej konča — Nemška taktika napram Sovjetski uniji
Stockholm, 6. febr. j. (Havas) Berlinski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyhe-ter« poroča, da bo imel v teku tega tedna nemški zunanji minister Ribbentrop važno konferenco z nemškim poslanikom \ Helsinkih von Bliicherjem ter nemškim poslanikom v Moskvi von Schulenburgom. Oba poslanika sta že prispela v Berlin. Dopisnik švedskega lista pripominja, da se bo na konferenci razpravljalo v prvi vrsti o možnostih, kako naj bi se s posredovanjem Nemčije čimprej končala vojna na Finskem. Nemčija namerava, kakor pravi švedski list v svoji informaciji, zaenkrat za vsako ceno ostati izven konflikta na Finskem, bo pa skušala najti neko rešite\, kako bi mogla zaradi svoje pogodbe, ki jo ima s Sovjetsko unijo, urediti tranzit vojnega materiala preko svojega teritorija na Finsko.
Na konferenci se bodo razen tega obravnavala tudi vprašanja nemških priseljencev iz vzhodnih držav ter vprašanje nemških prostovoljcev na Finskem.
Amsterdam, 6. febr. j. (Havas) Dejstvo, da se istočasno nahajata v Berlinu nemški poslanik v Helsinkih in nemški poslanik v Moskvi, je vzbudilo v berlinskih političnih krogih izredno pozornost ter je zlasti podnetilo zanimanje za stališče Nemčije do spora na Finskem. Tuji politični opazovalci opozarjajo v tej zvezi zlasti na presenetljivo stališče, ki so ga ob tej priliki zavzeli nemški tisk in nemška oblastva. Tuji opazovalci pravijo, da se Nemčija po eni strani kaže kot odločna zagovornica Finske, dočim skuša na drugi strani kolikor mogoče mnogo doseči od Sovjetske unije. Prvo njeno stališče dokazuje ne samo imenovanje novih nemških konzulov na Finskem po izbruhu rusko-finske vojne, marveč zadnji čas posebno še pisanje nemškega časopisja, ki zelo obširno govori o sovjetskih neusnehih ter o ugodni poziciji Fincev na bojiščih. V prilog Fincem nemško časopisie zadnie dni ne štedi z laskavimi besedami. Tako n. pr je napisal te dni »Westdeutsoher Beob-achter«: Ako bi se soviet<->rr> tudi posrečilo presekati Finsko na črti Suomosalmi -
Uleaborg v dva dela, bi s tem finski odpor še nikakor ne bil smrtno zadet.
Ta partair-iost Nemčije je baje v neposredni zvezi s poživljeno publicistično aktivnostjo nemškega protiboljševiškega ideologa Alfreda Rosenberga. ki je imel zadnji čas že več protiboljševiških govorov in je včeraj ponovno govoril pred političnimi vzgojitelji nacionalno-socialistič-ne stranke. Tuji politični opazovalci pravijo, da se Nemčija na ta način napram Sovjetski uniji poslužuje sistema toplih in mrzlih tušev, s katerimi si obeta pripraviti merodajne sovjetske činitelje do tega, da bodo pospešili mobilizacijo vseh svojih gospodarskih virov, ki so Nemčiji potrebni za dosego njenih ciljev.
Nemci ne vidijo možnosti za posredovanje
Berlin, 6. febr. s. (Associated Press). Kakor se izve, sta bila nemška poslanika v Moskvi in Helsinkih klicana v Berlin v zvezi z možnostjo nemškega posredovanja v sovjetsko-finskem sporu. Na podlagi konferenc z obema poslanikoma pa so izjavljali danes v merodajnih nemških krogih. da ne vidijo nobene možnosti za posredovanje.
»Pariš Soir« je poročal, da namerava nemška vlada predlagati na Finskem plebiscit, v katerem naj bi se prebivalstvo odločilo za vlado v Helsinkih ali pa v Te-rijokiju.
Moskva in zapadni velesili
Riga, 6. febr. br. V zadnjem času so se v tujini razširile vesti, da namerava Sovjetska Rusija prek niti diplomatske stike z za/padnima velesilama. V Moskvi so bile danes te vesti odločno demanti rane.
Sovjetsko-nemški
železniški sporazum
Berlin, 6. febr. br. Danes je bil tu pod-p san sovjetsko-nemški sporazum o železniškem prometu med obema državama Sporazum določa tud nove tarife za posamezne vrste blaga
Boji na Karelski ožini
Sovjetski napadi zopet zgubljajo na ostrini, pričakovati pa je novih navalov
Oslo, 6. febr. j. (Norske T. B.) Sovjetski napadi na utrjeno črto na Karelski ožini pri Summi in jezeru Muola so bili včeraj manj siloviti, kakor prejšnje tri dni in so jih finske čete z lahkoto odbile. Predvsem je zaradi neugodnega vremena v manjši meri pri sovjetskih napadih sodelovalo tudi letalstvo. Sovjetske čete so skušale izkoristiti pritisk svoje ofenzive in pomakniti svoje utrjene črte bliže sprednjim postojankam Mannerheimove obrambne črte, kar jim pa zaradi močnega obstreljevanja finske artilerije ni uspelo. Aktivnost sovjetske artilerije so skušali Finci kompenzirati s svojim topovskim ognjem, ki je včeraj trajal ves dan.
Vesti, da je bila obkoljena 18 sovjetska divizija, se ne potrjuje. Na frontnem odseku pri Kitela so izvedle sovjetske čete več napadov na finske postojanke, toda teh napadov ni smatrati za pričetek nove ofenzive na tem sektorju, marveč so si sovjetske čete skušale samo popraviti svoj položaj, ki je bil na tem odseku precej težaven.
Opaža se koncentracija novih sovjetskih čet na vzhodni obali Ladoškega jezera. Čete bodo verjetno izvršile napad na finske otoke v Ladoškem jezera, ki so prej ko slej v finski posesti in povzroča finsko topovsko obstreljevanje s teh postojank Rusom velike neprilike Na otoke je bilo izvršenih že nekaj napadov po zamrznienem jezeru in iz zraka, vendar doslej brez uspeha.
S frontnega odseka pri Salli poročajo o nekoliko povečani aktivnosti izvidniških čet na obeh straneh.
Sovjetsko letalstvo je bilo včeraj bolj aktivno samo na severu, kjer je bilo med drugim bombardirano tudi mesto Kajaani ter več manjših krajev in posameznih vojaških objektov. V središču Finske ni bilo večjih napadov. Večje število sovjetskih bombnikov je napadlo tudi razne kraje v severnem delu Botniškega zaliva.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 6. febr. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je danes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Na kopnem: Na Karelski ožini so sovjetske čete včeraj izvršile srdite napade na področju med Kjantajarvijem in Summo Sovjetsko topništvo je izvršilo priprave za napade z obstreljevanjem, ki je trajalo nekaj ur. Pri napadih so Rusi uporabili preko sto tankov. Napadi so trajali včeraj ves dan, a proti večeru so bili dokončno odbiti. Rusi so imeli velike izgube, med drugim so izgubili tudi 22 tankov. Severovzhodno od Ladoškega jezera so sovjetske čete izvršile napade v smeri proti Pitkarantiju in obalnim finskim postojankam. Tudi ti napadi so bili odbiti in je padlo na stotine sovjetskih vojakov. Mnogo manjši so bili sovjetski napadi na finske postojanke pri Lieksi ln Kuhmu. Tudi ti napadi so se izjalovili
Na morju: Nikakih važnejših dogodkov.
V zraku: V noči od 4. na 5. februarja so finska letala uspešno napadla taborišča sovjetskih čet, ki so jih izdajali taborni ognji. Včeraj so bila finska letala na izvidniških poletih, a napadla so tudi sovjetske čete, ki so se na nekaterih krajih koncentrirale, ali pa so bile na pohodih. Sovjetsko letalstvo je na frontnem področju razvilo le malo delovanja. Opaženih je bilo nekaj sovjetskih eskadril le nad Karel-sko ožino. V notranji Finski so sovjetska letala napadla Kaajani in Kasbue. Pri teh napadih sta bila dva civilista ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. V severni Finski so sovjetska letala spustila v okolici Rova-niemija nekaj skakalcev s padali, ki so imeli pri sebi velike količine dinamita. Finski oddelki so se takoj zapletli z njimi v borbo in jih vse do zadnjega postrelili.
Včeraj so bila nad Finsko po dosedanjih podatkih sestreljena štiri sovjetska leta-
Moskovski komunike
Moskva, 6. febr. AA. (Tas). Sporočilo generalnega štaba lenngrajsksga vojnega poveljstva dne 5. februarja se glasi:
Izvidniško udejstvovanje ter tu pa tam artilerijski ogenj. V pokrajini severno od Ladoškega jezera se nadaljujejo spopadi med pehotnimi edinicami. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov.
diplomatski predstavniki držav Balkanske zveze v svojih izjavah in sklepih že v naprej odvzeli sleherno tako ost s tem, da so širše sporazumevanje na tem prostoru prikazali kot regionalen sporazum medsebojnih obveznosti na znotraj. Vsmerjenost njihove oolitikev to smer je naletela na odobravanje zlasti tam, kjer nasprotujejo formiranju novih blokov v tem predelu z ostjo navzven, kakor nam to kažejo ugodni odmevi v italijanskem in nemškem tisku.
Pri vseh teh vseskozi miroljubnih prizadevanjih na samem balkansko-po-dunavskem kakor širšem evropskem področju pa se države Balkanske zveze niso omejile samo na pasivno politiko ravnovesja med raznimi težnjami, ki se pojavljajo na mejah Balkana in
Podunavja. temveč so trdno odločene, »da ostanejo združene v krogu sporazuma, ki izvaja samo svoje lastne cilje in ni naperjen proti nikomur, ter da skupno skrbe za ohranitev pravice vsake članice do neodvisnosti in nacionalnega ozemlja«, kakor čitamo v tretjem sklepu komunikeja. Nevtralnost v sedanjem evropskem sporu kot potrditev skuone volje, da se Balkan obvaruje pred vojno, zavest širše bal-kansko-podunavske skupnosti na tej osnovi, toda istočasno budna straža v nadaljnjem razvoju, to so trije najpomembnejši rezultati beograjskih posvetovanj. To so tudi trije temelji balkanskega miru. Ugodni odmev beograjskih sklepov v svetu samo povečuje njih splošni pomen v sedanjem mednarodnem položaju.
Moskva, 6. febr. AA. (Reuter). Sovjetski službeni list je objavil danes obširen seznam vojakov, ki se bore proti Fincem in katerim je vlada izkazala priznanje ter jim dala tudi nagrade. V seznamu je tudi pet vojakov, ki so dobili priznanje »Juna-korv sovjetske zveze«. Odlikovanih je bilo 230 častnikov in vojakov z rajnimi priznanj: in redi za »Junaštvo, ki so ga pokazali v bojih s Finci«.'
Švedi za nujno pomoč
Oslo, 6. febr. br. švedski listi se vedno bolj obširno bavijo z vprašanjem, kako bi se dalo Finski uspešno pomagati, da se prepreči njen poraz. Večina listov nagla-ša, da so finske čete že skrajno utrujene in da je dolžnost Švedske, da pošlje Finski na pomoč čim več prostovoljcev. Finski delavci, ki so zaposleni pri utrdbenih delih, bi se lahko zamenjali s švedskimi delavci, tako da bi mogli finski delavci oditi na fronto. Ce pa švedska zaradi ču- j vanja svoje nevtralnosti zapre svoje me-
je ln ne dopusti prehoda tujih čet, ki bi šle na pomoč Finski, potem je švedska dolžna, da sama priskoči Finski na pomoč.
Proga černovfee—Lvov na ruski širini
Budimpešta 6. febr. s. (Havas). Snočnjl tukajšnji listi poročajo, da so Rusi pričeli spreminjati sedaj tudi širino železniške proge černovice — Lvov na večjo rusko širino. S tem bo zmanjšana možnost izvoza rumunskega blaga v Nemčijo.
Egipt ne bo priznal
Sovjetske unije
Kairo, 6. febr. s. (Havas). Ministrski predsednik Ali Maher paša je izjavil v parlamentu na neko interpelacijo, da vlada v sedanjem položaju ne namerava priznati Sovjetske Rusije. Interpelacija je zahtevala, da naj bi se to zgodilo v zameno za gospodarske koncesije.
Pogajanja Rumunije z Madžarsko in Bolgarijo
Nadaljnje italijanske sodbe in informacije o beograjski konferenci — »Balkanski smodnik se ni vnel"
Milan, 6. febr z. »Popolo d' Italia« piše, da balkanska konferenca v Beogradu ni rodila nikakih senzacionalnih rezultatov. Pozitivna stran te konference je v podaljšanju balkanskega pakta in v novi potrditvi nevtralnosti balkanskih držav. »Corrie-re della Sera* govori o neuspelem poizkusu zapadnih velesil, da bi razširile bojišče na jugovzhod Evrope. Balkanski smodnik se tokrat ni vnel Politika Italije je omogočila balkanskim državam, da so se uspešno uprle pritisku vojskujočih se držav. List izraža upanje, da se bodo dokončno uredili odnošaji balkanskih držav do sosednjih držav, pri čemer pa naglaša, da sedaj ni čas, da bi se revizionistične zahteve uveljavile s silo. »Stampa« piše, da bi bilo v interesu okrepitve nevtralnosti Balkana in miru v južnovzhodni Evropi želeti, da bi čimprej prišlo do sporazuma z Madžarsko in Bolgarijo.
»Giornale d' Italia« objavlja izjavo neke visoke rumunske osebnosti, ki pravi, da bo rumunska vlada v najkrajšem času predlagala Madžarski in Bolgariji direktna podajanja za proučitev in ureditev vseh spornih vprašanj. Rumunija bo pri tem postopala do skrajnosti konciliantno in bo ponudila maksimalne koncesije. Rumunska vlada je prepričana, da bo ta korak Rumunije naletel na razumevanje tako v Rimu. kakor v Budimpešti in Sofiji.
V Budimpešti
niso zadovoljni
BudimpeSta, 6. febr. o. Današnji »Pester Lloyd« je objavil inspiriran uvodnik o stališču Madžarske do zaključkov konference stalneea sveta Balkanske zveze ln Rumunije. Isti članek je objavilo tudi madžarsko vladno glasilo »Magyar Orszag«. Uvodnik opozarja, da balkanske države vztrajajo na ohranitvi sedanjega stanja, s čemer pa se Madžarska ne more zadovoljiti, ker živita samo v Rumuniii dva milijona Madžarov. Sporazum med Madžarsko in Rumunijo je mosroč. če se Rumuni za-dovolje z onim živlienskim nrostorom. na katerem imajo dejansko večino. Madžarska se zaveda sedanjega ooložaia v Evropi ln noče povzročiti nlkake katastrofe, toda to njeno stališče se ne sme smatrati za znamenie njene slabosti. Madžarska se ne bo nikoli odrekla svojim zahtevam.
Okrepljen položaj Italije
Rim, 6. februarja. AA Diplomatični urednik agencije Štefani piše: Sestanek balkanskega sporazuma se je končal brez senzacionalnih rezultatov. To je bilo tudi predvideno. Pozitivna stran zasedanja je obnovitev Balkanskega sporazuma in potrditev skupne volje, da se Balkan obvaruje pred vojno. Kar se tiče drugih vprašanj, ohrani
vsaka država svoje stališče. Priznanje, ki sta ga izrazila Cincar-Markovič in Gafencu italijanski vladi za napore na Balkanu za obrambo miru se naglaša kot izxranredno pomembno Z vseh strani se priznava, da se je po konferenci položaj Italije ojačil. Fašistična Italija se stalno trudi za ohranitev miru na Balkanu, ostanejo pa še odprta vprašanja podunavsko-balkanske Evrope.
Saradzoglu pri kralju Borisu
Sofija, 6. febr. j. (Havas) Danes je prišel semkaj turški zunanji minister Saradzoglu, ki je ostal v bolgarski prestolnici ven današnji dan. Turškega državnika je sprejel na kolodvoru predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov. K sprejemu so se zbrali tudi zastopniki poslaništev vseh drugih balkanskih držav in navzočna sta bila tudi zastopnika francoskega in angleškega poslaništva v Sofiji.
Kmalu po prihodu je bil Saradzogla sprejet v avdienci pri kralju Borisu, opoldne pa je priredil gostu na čast kosilo ministrski predsednik Kjoseivanov. Bolgarski listi pripisujejo obisku turškega zunanjega ministra velik pomen in naglašajo prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo.
Mnenje vodilnega
angleškega lista
London, 6. febr. AA (Havas). Po vesteh, ki prihajajo z Balkanskega polotoka tudi po komentarjih dobro obveščenih zavezniških in nevtralnih krogov, pravi »Times«: »Potrjuje se vtis, da je konferenca v Beogradu rodila izredno srečne uspehe.« — Ta veliki konservativni list smatra, da so se odnošaji med Bolgarijo in državami Balkanske zveze znatno zboljšali ter da bodo vsi poskusi, da se odstrani solidarnost Balkanske zveze, obsojeni na neuspeh. Treba se je spomniti na to, — pravi dalje list — da mora rumunska vlada upoštevati razen bolgarskih zahtev tudi madžarske. Zdi se, da je po obisku grofa Czakyja pri grofu Cianu v Benetkah madžarska vlada sprejela pomemben sklep, da odloži svoje teritorialne zahteve do Rumunije do konca vojne. Italijanska diplomacija je tako pomagala ohraniti mir na Balkanu.
Zatem »Times« piše o zboljšanju odnošajev med Bolgarijo in državami Balkanske zveze ter omenja tudi razgovore, ki so jih turški državniki v zadnjem času Imeli z dr. Kjoselvanovim. Uspeh teh razgovorov Je zdaj očlviden. O tem pričajo Izjave v govoru Jugoslovenskega ln romunskega zunanjega ministra.
Snovanje posebnega
čraomorskega pakta
Stvorile naj bi ga Turčija, Bolgarija in Rumunija
;1, 6. febr. z. Balkanski poročevalec Bukarešta, 6. febr. br. z. (United !
Basel, 6. febr. z. Balkanski poročevalec »Basler Nachrichten« doznava, da turški zunanji minister Saradzoglu ob priliki svojega današnjega bivanja v Sofiji na po-vratku iz Beograda bolgarskemu ministrskemu predsedniku Kjoseivanovu ni poročal samo o rezultatih beograjskega sestanka Balkanske zveze, marveč da je ta razgovor imel tudi še drug, dalekosežnejši namen. Saradzoglu je ob tej priliki razvil svoj načrt za sklenitev posebnega čraomorskega pakta. Pri tem paktu, ki bi bil docela neodvisen od Balkanske zveze, naj bi sodelovale Rumunija, Bolgarija in Turčija, ki so neposredno zainteresirane, razen tega pa naj bi se povabila k sodelovanju tudi Grčija, ki ima prav tako velik interes na neoviranem dostopu do Ornega morja. Saradzoglu je o svojem načrtu informiral tudi v Beogradu zbrane državnike.
Bukarešta, 6. febr. br. z. (United Press).
V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je sedaj ponovno na dnevnem redu načrt za sklenitev posebnega čraomorskega pakta. Pri tem paktu bi sodelovale Turčija, Bolgarija in Rumunija ter naj bi tvoril branik proti prodiranju Sovjetske Rusije na Balkan. Čeravno ne nameravata niti Bolgarija, niti Rumunija zavzeti ne-prijateljskega stališča napram Sovjetski Rusiji in čeravno se zaenkrat ni.t">ti napada s te strani, ker je Sovjetska Rusija preveč zaposlena v vojni na Finskem, vendar smatrajo, da bi ta pakt predstavljal novo jamstvo varnosti in miru na Balkanu. Edina ovira za sklenitev pakta so teritorialne zahteve Bolgarije napram Rumuniji, toda v Bukarešti upajo, da se bedo dale te ovire z obojestransko dobro voljo odstraniti.
Nov mirovni predlog?
Skandinavske vesta o Goeringovem mirovnem načrtu, ki jih pa v Berlinu ne potrjujejo
Kodanj, 6. febr. s. (United Press) »Ex-trabladet« poroča iz Stockholma, da Je maršal Goring izdelal s pritrdilom kance-larja Hitlerja mirovni predlog, ki bo obsegal sledečih šest točk:
1.	Nobena vojujoča stranka ne zahteva reparacij.
2.	Ureditev ekonomskih vprašanj.
3.	Nemčija obdrži sudetske pokrajine.
4 Nemčiji priznajo na Poljskem meje, ki so obstajale pred versajsko mirovno pogodbo.
5.	V Avstriji se izvede plebiscit pod kontrolo Nemčije, Francije in Anglije.
6.	Nemčija dobi jamstvo, da ne bo na Češkoslovaškem in Poljskem ustanovljen protinemški režim.
Ta predlog naj bi po želji nemške vlade stavila neka nevtralna država na bližnjem zasedanju gospodarskega odbora Društva narodov, ki se bo te dni sestaL
V Londonu Izjavljajo, da so vesti o takem predlogu nemških uradnih krogov malo
verjetne. Tudi v Berlinu ga ne potrjujejo, v skandinavskih državah pa so govorice o predlogu močno razširjene.
Avenolovi sestanki v Haagu
Haag, 6. febr. s. (United Press). Generalni tajnik Društva narodov Avenol je danes konferiral naprej s holandskim ministrskim predsednikom de Geerom, nato pa z zunanjim ministrom van Kleffensom. Vsebino njihovih razgovorov drže v tajnosti, domnevajo pa. da gre za pripravo zasedanja gospodarsko - socialnega odbora Društva narodov, ki se te dni sestane V tem odboru so zastopane Francija, Anglija, Argentinija, Turčija, Švica, Norveška, Belgija, Holandska, Avstralija tn Portugalska Mislijo, da bo odbor razpravljal o organizaciji svetovnega gospodarskega miru in proučeval osnove trajnega miru na gospodarski osnovi, zlasti pa vprašanja kolonij in surovin. Mislijo, da bo imel ho-landski delegat pooblastilo, da govori tudi v imenu Nemčije in Japonske.
Gospodarske moči
vojujočih se taborov
Društvo narodov o virih gospodarskih surovin ter pridelku živil v vseh državah na svetu
Ženeva, 6. febr. J. (Havas) Gospodarski odbor Društva narodov je objavil obsežne podatke o virih gospodarskih surovin ter pridelku živil v vseh državah sveta Ta dokument Društva narodov, ki nosi naslov »Zaloge živil in industrijskih surovin« predstavlja doslej najpopolnejšo statistiko o svetovni proizvodnji ter omogoča zelo poučne primerjave o gospodarskih silah Anglije, Francije in Zedinjenih držav na eni ter Nemčije in Sovjetske unije na drugi strani. Primerjave izpadejo popolnoma v korist treh demokratskih držav. Podatki Društva narodov kažejo, da Nemčija nima mineralnega olja, bakra, bombaža, volne,
kavčuka, niklja, žvepla, molibdena, vanadija in bauksita, ki jih zaradi blokade ne bo mogla več nabavljati, čim bodo njene sedanje zaloge izčrpane. Iz teh podatkov pa je jasno razviden tudi izredno ugoden položaj Zedinjenih držav. Diplomatski krogi poudarjajo, da je pričelo Društvo narodov s temi gospodarskimi dokumenti, ki so nedvomno najizčrpnejši in najbolj zanesljivi med vsemi, s katerimi so se doslej obravnavali slični problemi, pripravljati pot, po kateri se bodo na posebnih konferencah po končani vojni obravnavali problemi pravične razdelitve gospodarskih dobrin.
Konferenca zavezniških
generalnih štabov
Na francoski fronti onemogoča odjuga vsako aktivnost
Pariz, 6. febr. br. Sele danes se Je izvedelo, da je bila v okviru včerajšnjega zasedanja vrhovnega vojnega sveta tudi konferenca generalnih štabov Velike Britanije in Francije, ki je trajala tri ure. O čem so razpravljali na konferenci, nI bilo mogoče ničesar zvedeti.
Pariz, 6. febr. J. (Havas) V pariških diplomatskih krogih izražajo izredno zado-voljnost nad včerajšnjim zasedanjem francosko-angleškega vrhovnega vojnega sveta ter naglašajo, da se je v vseh vprašanjih, ki so bila v razpravi dosegla tako popolna soglasnost v naziranjih, kakor bi bila sicer verjetna samo med člani vlade ene same države. Nadalje opozarjajo v diplomatskih krogih na okoliščino, da so bile vse dosedanje seje vrhovnega vojnega sveta obeh zavezniških držav v neposredni zvezi z važnimi dogodki, vojaškega značaja, kakor so bili n. pr. prihod prvih angleških čet na bojišče v Franciji, ustvaritev obširne francosko-angleške enotne gospodarska« crganizacije ter odločitev obeh vlad, da pomagata Finski
Včerajšnjemu zasedanju vrhovnega, vojnega sveta pripisujejo v pariških diplomatskih krogih enako veliko važnost zaradi pojačene sovjetske aktivnosti na Finskem, kjer se Sovjetska unija trudi, da bi dosegla odločilne uspehe. Prav tako omeni aio v teh krogih zatišje na zapadni fronti, ki je pa zgolj prehodnega značaja. O resnosti položaja pričajo po njih mnenju nedvomno posvetovanja med vrhovnimi poveljniki zavezniških vojsk na kopnem, «a morju in v zraku, ki so se sestali k posebnim konferencam v odmoru med dopoldanskim in popoldanskim zasedanjem vrhovnega vojnega sveta. Slednjič naglašajo francoski diplomatski krogi, da so tvorili eno glavnih točk zasedanja važni problemi oskrbovanja z vojnim materialom.
London, 8. febr. AA. (Havas). »Times« piše o včerajšnjem sestanku vrhovnega vojnega sveta in poudarja, da so na tem sestanku razpravljali tudi o možnosti, kako bi se dala pomoč Finski. V zadnjih 6 tednih, od poslednjega sestanka vrhovnega vojnega sveta, se je položaj na Finskem zelo poslabšal in je Finska poslala nove prošnje za pomoč. Sovjeti so poostrili svoje napade na kopnem in v zraku. Velika Britanija in Francija sta mesca decembra za časa zasedanja sveta Društva narodov, sprejeli sklesp, da je treba Finski pomagati. Oni sta tudi držali svojo besedo. »Dai-ly Mail« poudarja v svojem komentarju, da bo v kratkem prišel dan, ko bodo obrambne sile Finske izčrpane. Finska potrebuje predvsem lovskih letal. Velika Britanija in druge države so že poslale letala na Finsko.
Nemško in francosko vojno poročilo
Berlin, 6. febr. br. Davi objavljeno vojno poročilo vrhovnega poveljnika nemške vojske pravi: Nikakih posebnih dogodkov.
Pariz, 6. febr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo 311. vojno poročilo: Nič omembe vrednega.
Najmlrnejši dan na fronti
Pariz, 6. febr. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da včeraj na fronti ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov. Vojaški opazovalci na zapadni fronti pravijo, da od početka sedanje vojne na zapadni fronti še ni bilo tako mirnega dneva, kakor včeraj. Na vsem frontnem območju je nastopila odjuga. Gosta megla na kopnem, nizki oblaki
in dež ter viharji na morju popolnoma onemogočajo aktivnost vseh vrst orožja. Medtem ko mora orožje počivati, pa francosko vojaštvo marljivo izpopolnjuje vojaške objekte ter utrdbene zgradbe v francoskih bojnih linijah.
Kralj Jurij VI.
deli odlikovanja
LOndon, & febr. j. (Reuter). Prvikrat od početka vojne je priredili angleški kralj danes v Bucktaghamski palači odlikoval-ni dan. Odlikovane! ao bili v prvi vrsti civilne ta vojaške osebnosti, ki so si pridobile kakih izrednih zaslug' v teku sedanje vojne. Med drugim Je balo Izročeno odlikovanje tudi vdovi kapitana JoJlyja, komandanta angleške bojne ladje »Mohawk«. Kapitanu Jollyju se je, ko je bil pri spopadu s sovražnikom smrtno nevarno zadet, s skrajno odločnostjo posrečilo poškodovano bojno ladjo spraviti v domače pristanišče ta tako obvarovati angleško mornarico težke izgube.
Racioniranje mesa v Angliji
London, 6. febr. a. (Reuter). Minister za prehrano Morrisan je sporočil danes v parlamentu, da se prične racioniranje mesa v Angliji dne 11. marca. Vsaka oseba od 6. leta starosti dalje bo smela na teden porabiti za 1 šiling tn 6 penijev mesa. Javni lokali na racioniranje niso vezani.
Vlada je nadalje sklenila, da bo začela z veliko propagandno kampanjo po državi, zJasti proti raznim neutemeljenim govoricam. V to svrho bo v kratkem razdeljenih dva ta pol milijona plakatov, ki bodo poslani tudi v dominione in kolonije.
Spremembe v holandskem vojaškem poveljstvu
Amsterdam, 6. febr. AA. (Havas). inšpektor konjenice ta kolesarskih oddelkov, general van Vorat Tot je bdi razrešen dolžnosti ter pozvan v generalni štab. General van Vorst Tot je objavil nedavno v tisku zelo opažen članek o obrambi Nizozemske s pomočjo poplav. Smatrajo, da je bila ta sprememba izvršena v zvezi s spremembo, ki je nastala v nizozemskem vrhovnem poveljstvu.
Holandske čete zašle
na nemško ozemlje
Amsterdam, 6. febr. j. (Reuter). Holandska kolesarska četa, broječa 13 mož, je skupaj s poveljujočim častnikom na patruljnem obhodu zgrešila pravo pot ter zablodila 4 km daleč na nemško ozemlje pri kraju Roermond v provinci Limburg. Ko je opazila pomoto, se je nemudoma vrnila na holandski teritorij. Ugotovijeno Je, da gre v tem primeru za očitno zmoto, ker poteka mejna črta tamkaj v velikih krivuljah, tako. da ji je težko slediti. Verjetno je zato, da incident ne bo imel zlih posledic.
Poznan jska pokrajina postala — VVarteland
Berlin, 6. febr. AA. (DNB). Uradni list nemške vlade objavlja tale ukaz vodje Nemčije in državnega kancelarja:
Svoj ukaz o ureditvi in organizaciji vzhodnih pokrajin z dne 8. oktobra 1939 spreminjam v toliko, da se bo pokrajina Poznanj v bodoče imenovala »Relchsgau Warteland«.
Amsterdam, 6. febr. j. (Havas). Kakor poroča holandslki list o»Nieuwe Rotter-damsehe Courrant«, bo v kratkem otvorje-na v Poznaju na Poljskem nova nemška univerza, katere znanstveno delo bo po-
^ gospodarskih vprašanj držav «re<taje ki
Vzhodne Evrope.
Italijanski vrhovni obrambni svet
Rim, 6. febr. AA. Prihodnji četrtek se bo sestal pod Muasollnijevim predsedstvom vrhovni odbor za narodno obrambo, ki ima nalogo pripraviti ureditev vseh organizacijskih vprašanj, ki bi lahko nastala v primeru vojne. Zaradi tega so v odboru zastopani predstavniki vojne sile, financ, industrije in tehnike. Prihodnje seje se bodo udeležili tudi ministri in državni pod-tajniki, glavni štab admirali tete, vodeče osebnosti vojske ln letalstva, šef glavnega generalnega štaba ter ostali šefi. generalnih štabov raznih vrst orožja.
Japonski uspehi
proti Kitajcem
ganghaj, 6. febr. br. Po vesteh agencije Domej so Japonci dosegli nove uspehe proti Kitajcem t Južnih ln severnih pokrajinah. Tako Je na jugu motoriziranim oddelkom Japoncev uspelo obkoliti pri Pln-guangu 50.000 Kitajcev. Vesti iz kitajskih virov same pravijo, da so Kitajci izgubili tem okrog 2.000 mož. V pokrajini Juan so Japonci zavzeli mesto Lingho. Japonska vojska hoče očitno sedaj presekati avtomobilsko cesto, ki je speljana iz Cung-kinga proti severozapadu v Sovjetsko Rusijo, na Jugu pa železniško progo v Indo-ktao.
Priprave za predsed-niške volitve v USA
Washlngton, 6. febr. br. Demokratska stranka le danes razglasila, da bo njen kongres v kratkem v Chicagu. Na kongresu bo določen kandidat za novega predsednika Zedinjenih držav. Kakor je znano, se je prezident Roosevelt odločil za to, da prepusti demokratski stranki, da ona določi kandidata za novega predsednika in da ne bo lz lastne iniciative v tretjič postavil svoje kandidature.
Irski teroristi
zopet na delu
London, 6. febr. s. (Reuter). Dva irska terorista, ki sta bila svoj čas obsojena zaradi atentatov na smrt, bosta jutri zjutraj v Birminghamu obešena. Prošnja za pomilostitev je bila odklonjena.
London, 6. febr. J. (Reuter). Dane« dopoldne ao bile v Angliji štiri eksplozije, ki jih Je treba pripisati na račun terorističnih dejanj pristašev irske republikanske vojske. Zgodaj dopoldne sta na londonskem kolodvoru Ewston nastali dve močni eksploziji v poštnih vrečah. Pri prvi eksploziji je bil ranjen neki poštni uradnik, ki Je na kolodvoru skladal lz poštnega vagona vreče. Poštni voz Je bil pri tem precej močno poškodovan. Druga eksplozija ae Je pripetila ko so poštne vreče prekladali lz prvega vagona v poštni voz drugega vlaka, namenjenega v Blr-mlngham. Dva delavca sta bila pri tem nevarno ranjena na očeh Tretja eksplozija se je pripetila nekaj ur kasneje v centralnem poštnem uradu v Birminghamu, kjer Je poštnemu uradniku, ki je razdeljeval pošto, eksplodiral ▼ roki neki poštni paket. Uradnik je bdi pri tem lažje ranjen. Četrta eksplozija je bila v poštnem uradu v Manchestru skoraj Istočasno, kakor na pošti ▼ Birminghamu. žrtve v tem primeru ni bilo nobene.
Kakor je ugotovila preiskava, so v vseh Štirih primerih zakrivile eksplozije kovinske steklenke. v katerih je bila kamprl-piiiranA neka Ho eksplozivna plinska zmes. Kovinske steklenke bo bile spravljene v posebnih škatlah, da ao bile na zunaj videti, kot normalno pakirani poštni zavitki.
žrtve min in torpedov
London, 0. febr. g. (Reuter) Angleška admiraliteta je objavila danes podatke o žrtvah pomorske vojne v tednu od 28. januarja do 4. februarja V tem času Je bilo potopljenih skupno 14 ladij z 42.600 tonami. Osem je bilo angleških s 25.000 tonami, ostale pa nevtralne. Skupno s izgubami tedna od 21. do vključno 27. Januarja je terjala torej pomorska vojna v 14 dneh 72.000 ton ladij. To Je Se vedno mnogo manj nego navajajo uradni nemški podatki, ki so dokazovali, da Je bilo do konca januarja v 14 dneh potopljenih za 200.000 ton angleških ladij.
London, 6. februarja. AA. (Reuter) Na Severnem morju Je zadela angleška ladja »Portelet« ob mino ter se potopila Imela je 1064 ton. Pri eksploziji sta našla smrt dva člana posadke, ostalih devet pa se je izkrcalo v neki luki ob vzhodni nizozemski obali. Kapetan potopljene ladje je Izjavil, da je bil z ostalimi člani posadke okoli dve uri v rešilnem čolnu. Rešila jih Je neka finska ladja.
London, 6. febr. j. (Reuter) Tovoml parnik paroplovne družbe Canadian Pacific »Beaverburn«, ki je bil torpediran ob vzhodni angleški obali, je bil eden izmed petorice najnovejših in najmodernejših tovornih parnikov te največje kanadske paroplovne družbe. Parnik je bil urejen v
Jugoslavija in Bolgarija
Izjavi predsednika Cvetkovič a in zunanjega ministra Cincar-Markoviča sofijskim listom
Sofija, 6. febr. p. List »Utro« objavlja izjavo, ki jo je dal predsednik jugoslovenske vlade Dragiša Cvetkovi? v Nišu njegovemu zunanje-političnemu uredniku Na-umovu. Preds vlade Cvetkovič je poudaril, da računa Jugoslavija s sodelovanjem Bolgarija Naši odnosi z Bolgarijo je dejal, so odločno iskreni in prijateljski ter bodo ostali taki tudi nadalje V kratkem bo član naše vlade in sicer minister za trgovino tn industrijo dr. Andres odpotoval v Sofijo kjer bo prisostvoval ustanovitvi jugoslo-rensko-bolgarske gospodarske zbornice. Bodočnost Balkana je odvisna samo od nas. Naše stališče je mir in nevtralnost in enako stališče zavzema tudi Bolgarija.
Sofija, 6. febr. p. »Utro« objavlja na uvodnem mestu izjavo, ki jo je dal njegovemu beograjskemu dopisniku jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič. Vprašanje odnooov z Bolgarijo, je dejal dr. Cin-
car Markovič, »e je obravnavalo na sedanjem zasedanju stalnega sveta Balkansko zveze s simpatijami in popolnim razumo-vanjem Med konferenco je bila izražena želja, da bi se ti odnosi tudi nadalje razvijali v duhu pomirljivosti ter bratskega sodelovanja. K temu dobremu razmerju mod Bolgarijo in državami Balkanske zveze je vsekakor mnogo pripomogla miroljubna politika predsednika bolgarske vlade dr. Kjoseivanova, Id je našla izraze tudi v na si skupni deklaraciji, izdani na Bledu, lani 11. julija Jugoslavija, ki je vezana z Bolgarijo s pogodbo o večnem prijateljstvu ter z globokimi čustvi bratskega in prijateljskega sosedstva, bo tudi v bodoče zastavila voe svoje sile, da se ne poglobi samo jugoslovensko-bolgarsko sodelovanje, temveč da ae »ploh urode odnosa na Balkanu.
Predsednik Cvetkovič poseli Atene
Zahvalni brzojavki gg. Metaxasa in Saradzogla
Beograd, 6. februarja. AA. Predsednik ministrskega sveta kraljevine Grčije, Me-taxas je poslal predsedniku ministrskega sveta Dragiši Cvetkov i 6u iz Djevdjelije naslednjo brzojavko:
»Ko zapuščam gostoljubna tla Jugoslavije, hitim izraziti .gospod predsednik in dragi prijatelj svojo najglobljo zahvalo za tako topel sprejem, ki ste mi ga priredili. Ohranjam nepozaben spomin na naše sodelovanje v teku toliko prijetnih dni. ki sem jih preživel v Beogradu in Nišu, ter se veselim ob misli, da vas bom v kratkem videl v Atenah. Metaxas.«
Beograd, 6. februarja. AA. Zunanji minister turške republike Sukri Saradzoglu je poslal iz Caribroda predsedniku ministrskega sveta Dragiši Cvetkovidu naslednjo brzojavko:
»Gospod predsednik! Zapuščam Jugoslavijo, poln sijajnih spominov na tako toplo in bratsko gostoljubnost, ki so nam jo izkazali v vaši lepi državi. Posebno smo vam
prvi vrsti za prevoz sadja ln zmrznjenega mesa. Za časa torpediranja parnik ni imel na krovu nikakih potnikov, marveč samo posadko, ki se je razen enega samega člana rešila na razne angleške ladje.
Sevilla, 6. februarja. AA. Španska ladja »Delfino« (2200 ton) se je potopila ob ustju reke Guadaiquivir. Posadka je rešena.
Rotterdam, 6. februarja. AA Tukajšnji pomorski krogi trdijo, da se je potopila belgijska ladja »Charles«. Rešili so se štirje člani posadke, ki se nahajajo sedaj v Angliji, ostalih šest pa je verjetno utonilo.
London, 6. februarja AA. (Havas) V minuli noči Je nastal v bližini vzhodne škotske obale na danski ladji »Karen« (330 ton) požar. Dva člana posadke, ki sta bila v strojniškem prostoru, sta našla pri tem smrt
London, 6. febr. s. (Reuter) V bližini ju-gozapadne angleške obale je neka nemška podmornica s torpedom potopila 10.000-tonski parnik »Bibalhan«. Ladja ni vozila potnikov.
Pamik »Kfldale«, ki so ga v soboto napadla nemška letala in je bilo že javlje-no, da je bil potopljen, je bil samo težje poškodovan in se ga je še posrečilo potegniti na obala
Političen umor
v Zagrebu
Zagreb, 6. febr. o. Snoči okrog 20. ure je bil v Sulekovi ulici pred hišo štev. 7. v kateri stanuje, napaden in ubit 37 let stari nabiralec oglasov Ivan Brkič, bivši predsednik »Mlade Jugoslavije« in Izdajatelj Usta »Mlada Jugoslavija«. V trenutku, ko Je Brkič hotel odpreti vežna vrata so odjeknili z druge strani ceste štirje streli Bridč Je bil zadet z enim strelom v trebuh, z drugim v gornji del desne noge. Čeprav Je bil težko ranjen, mu Je še uspelo skočiti v vežo ta zapreti vrata. Tedaj se Je sprožil Se en strel ln izstrelek se je za-rfl skozi vrata v prazno. Brkič se je vzpel v drugo nadstropje, kjer stanuje Njegova žena mu Je prišla nasproti ta Brkič ji je Se naročil, naj takoj pokliče reševalce. Malo pozneje so ga prepeljali na kirurško kliniko, kjer Je bil takoj operiran Danes okrog 13. pa Je vendarle podlegel poškodbam, prevsem strela v trebuh
Policijske oblasti so uvedle obširno preiskavo. Predvsem so ugotovili, da so biH Izstrelki lz revolverjev kalibra 9 mm. Takega kalibra so bili tudi Izstrelki iz revolverjev, s katerimi so bili doslej Izvršeni vsi taki politični napadi ln umori v Zagrebu. Priče snočnjega dogodka ni. le neki pasant je Izjavil, da Je videl dva neznanca, ki sta zginila v temi, čim so odjeknili streli. Danes dopoldne je bik) na policiji zaslišanih več ljudi, a zaenkrat za storilci še nI sledu. Splošno so mnenja, da je bil napad izvršen iz političnih razlogov.
Vojaške priprave
Irana in Afganistana
Varnostni ukrepi Francije ln Velike Britanije v Siriji
ln Mezopotamiji
Rim, 6. febr. j. (Havas). Po semkaj prispelih zanesljivih informacijah izvršujeta Perzija in Afganistan z vso naglico obsežne vojaške priprave, po katerih se da sklepati, da vladi v Teheranu in Kabulu računata z možnostjo razširjenja sovražnosti tudi v južni smeri, zlasti na ozemlja okrog Kaspiškega jejzera. Tamkajšnji merodajni krogi se hočejo zavarovati pred sleherno sovjetsko-nemško akcijo, usmerjeno proti Perzijskemu zalivu in Omanskemu morju, odkoder bi sovjetsko-nemške sile lahko hkrati ogrožale pozicije zapadnih držav na bližnjem vzhodu ter komunikacijske linije iz Anglije v Indijo. Po istih informacijah
Perzija zlasti ojačuje svojo letalsko obrambo, ter se je odločila naročiti v inozemstvu veliko število novih letal. V Afganistanu se po istih virih normalno izvršuje odlok o delni mobilizaciji, ter se novo vpoklicano vojaštvo veiba zlasti v uporabljanju modernega avtomatičnega strelnega orožja. V iveri s temi vestmi trdijo v poučenih italijanskih krogih, da tudi Anglija in Prancija dokončujeta obsežne priprave v Siriji in Mezopotamiji, kjer so bile koncentrirana številčno močne zavezniške vojaške sile, ki so pripravljene za vsako morebitno akcijo, ki bi bila po potrebi lahko usmerjena tudi proti Kavkazu.
hvaležni za priletne are, k TPo jih po zaslugi raše velike ljubeznivo- oreživoli ▼ vaši družbi ▼ Nišu V danainj. uituiia ni krizi so beograjski razgovori pokazali neomajno soglasje in slogo Balkanske rvo-ze. V tem vidim nov dokaz trdnih temeljev, na katerih je zgrajeno naše skupno delo. Saradzoglu.«
Zahvale zunanjemu ministru
Beograd, 6. februarja, p. Zunanji mini« ster dr. Cincar-Markovič je dobil od zunanjih ministrov Rumunije in Turčije tor predsednika grške vlade tople zahvalne brzojavke, ki so mu jih vsi trije zaveznišiki državniki poslali z naših obmejnih postaj, ko so na povratku v svoje domovine zapuščali Jugoslavijo. V brzojavkah izražajo svoje zadoščenje nad rezultati beograjskih posvetovanj ter se zahvaljujejo za prisrčni in gostoljubni sprejem, ki so ga bili delei-ni.
>ii m
Balkanska gospo-darska konferenca
London. 6. febr. br. Ministrstvo za informacije objavlja iz Beograda poročilo, da se bodo v kratkem sestali v Bukarešti zastopniki vseh balkanskih držav, med njimi tudi Bolgarije, ki bodo razpravljali o gospodarskih zadevah. Gre za to, da se določi načrt o zamenjavi glavnih surovin na balkanskem področju, med drugim tudi o zamenjavi fugoslovenskega bakra za ru-munsko nafto ter za grški in turški bombaž Aktualen je postal tudi načrt o skupnem vnovčevanju kmetijskih proizvodov in menijo, da se bodo na konferenci v Bukarešti bavili tudi z njim.
Nov generalni direktor državnih železnic
Beograd, 6. febr. AA Upokojen je generalni direktor državnih železnic v 2/2 inž. Nikola Djurič. Za generalnega direktorja državnih železnic v 2/2 je bil imenovan inž. Milan Jojič, doslej pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic v 3/L
Ogenj v Sokolskem domu v Sisku
Sisak, 6. febr. o Davi okrog 3. so ljudje opazili, da je pričelo goreti v novo zgrajenem Sokolskem domu v Sisku Dom je bil malone že popolnoma dograjen, v zadnjem času pa so dela zaradi mraza opuščena. Spričo tega je nastal požar y prav zagonetnih okoliščinah in splošno sodijo, da je bil podtaknjen. Oblasti so uvedle preiskavo. Dom je bil zavarovan.
Angleži ustavili
parnik ^Beograd*1
Split, 6. febr. o. Na poti iz Grčije jo bil naš tovorni parnik »Beograd« ustavljen od angleških vojnih ladij. Ker je bilo na njem nekaj blaga, ki se označuje ra tihotapsko, so Angleži odvedli parnik na Malto. Tam bo blago izkrcano, nakar bo ladja lahko nadaljevala svojo pot.
Iz notarske službe
Beograd, 6. febr. p. Za notarja v Kranju je imenovan dr. Ivo Sorti, doslej notar v Mariboru.
Iz davčne službe
Beograd, 6. febr. p. Premeščen je k davčnemu uradu v Krškem Rudolf Lončar, pomožni davkar 9. pol. skupine v Grubišnem polju.
Odlikovanja
Beograd, 6. febr. p. Na predlog ministra za kmetijstvo so bili odlikovani za zasluge pri pospeševanju kmetijstva z redom sv. Save 5. stopnje Andrej lic iz Podzemlja, ravnatelj kletarske zadruge Mart m Munda v Ormožu, Stanko Sevničar v Pod-kraju, Anton Kuk iz Gornje Pristave, Ivan Rigler iz Prapreče, načelnik cestnega odbora Janko Stamberger v Ormožu, Anton Kovačič v Kostrivnici. šol. nadzornik Da%*o-rin Tratnik v Lendavi, s kolajno za državljanske zasluge pa Anton Strgar ▼ Volčjem in Janez Stopar v Ostercu.
Polovična voznina
Beograd, 6. febr. AA. Prometni minister Je dovolil polovično voznino na državnih železnicah ljubljarBke oblastne direkcije vsem članom Kmečke zveze lz Ljubljane, ki se bodo udeležili zborovanja te zvese 25. t. m. v Ljubljani. Vozna olajšava velja za odhod 24. in 25. za povratek pa 26. t. m.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno ta megleno vreme. Ponekod nekoliko jasno. V južnih krajih utegne narahlo deževatL Temperatura se ne bo bistveno spremenila.
kraji in ljudje
Ljubljanskim pivcem v pepelnični premislek
Ljubljana mora dobiti lastno preizkusevalnico vina,
da ne bomo pili brozge
Ljubljana. 6. februarja
Tam na mokrem robu Ljubljane so na pustno nedeljo zvečer plesali tak ples, da je tekla kri in so tn plesalce morali šivati v bolnišnici. Na stotine in .stotine veselih oboževalcev Pusta pa danes milo toži tn po zgledu starodavnega svetega 'ojaka vzdihuje z nekoliko spremenjenim! njegovimi besedami: »Odpusti mi, o žena saj sem pil dalrnatinca.« Tako se namreč skoraj vsak ljubljanski vinski bratec izgovarja samo na dalmatinsko vino, čeprav strokovne instance za vino o dalmatincu govore precej drugače. Trde namreč, da je prav velika mera dalrnatinca, ki jo v Ljubljani popijemo, zelo krščena.
Kar se strokovnjaštva vinskih prijateljev v Ljubljani tiče, vlada po lepi naši domovini velik dvom o njih sposobnosti. Vinogradniki in kletarji ter trgovci z vinom, ki zalagajo Ljubljano, namreč tako sodijo o ljubljanskih pivcih, da je za njih okus tudi najslabša brozga odlična kaplja. Po Štajerskem celo pripovedujejo, da v tem pogledu Ljubljano posekajo edino še Jesenice, ker baje trgovci z vinom že kar več ne morejo zmešati take brozge, ki bi je Ljubljana ne popila z največjim užitkom in pohvalo.
Približno takega mnenja je pa tudi najvišja avtoriteta o tem vprašanju, namreč ljubljansko združenje gostinskih podjetij. V skrbeh za dober glas ljubljanskih gostilničarjev se organizacija gostilničarjev na vse načine trudi in prizadeva, da bi Ljubljančani pili zdravo in dobro vino Mesto mora ustanoviti lastno preizkuševališče za vino v svojem laboratoriju za preizkušanje živil pri mestnem tržnem uradu
Po podatkih mestnega trošarmskega urada dobimo na leto v Ljubljano 4 milijone litrov vina. Po trditvah poznavalcev in po pregledu registrov je bilo od tega vina vsaj 2 milijona litrov dalrnatinca. Združenje gostinskih podjetij je pa tudi ugotovilo, da v Ljubljani popijemo mnogo več vina nego ga uvažamo Pošteni gostilničarji namreč sami domnevajo, da brezvestni prodajalci vina pomnože vino vsaj za 20 do 30®/» z vodo. O tem, koliko »vina« v Ljubljani nastane sploh brez kaplje pristnega vina. na žalost nimamo podatkov, ker pač nimamo preizkuševalne postaje za vino. Za vso banovino namreč preizkuša vino samo Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru.
Po skupnih ugotovitvah članov združenja gostinskih podjetij, namreč pristnega dalmatinskega in domačega vina sploh ni mogoče prodajati po takih cenah, po kakršnih ga je potočenega ogromna večina Zato je imela prej banovina, seda i ima pa izgubo država na trošarini, prav tako ima občina iz<»ubo pri trošarini, nadalje je manjša dav-ščna na potrošnjo in dosti se pozna tudi pri manjši pridobnini. dopolnilnem davku in davku na poslovni promet. Skratka, poleg pivcev so ogoljufoni tudi mesto, banovina in država.
Če po teh podatkih računam i samo 20% vode, ki sta z njo krščena 2 milijona litrov čistega in nepokvarjenega dalrnatinca in druga vina izgube država, banovina in mestna občina na davščinnh okroglih 2,250.000 din vsako leto Če računamo samo najcenejše vino po 8 din liter, plačajo ljubljanski pivci na leto samo za vinu prilito vodo 3.200.000 din. domišljajo si pa, da pijejo najbolj žlahtno kapljico. Samo pri krščenem vinu je torej Ljubljana osleparjena za najmanj 5 in pol milijona dinarjev na leto.
Zadovoljna omizja po teh številkah lahko izračunajo še znatno višje vsote, ker voda ni prilita samo vinu, temveč tudi drugim. za vino prodajanim proizvodom raz- j nih skritih alkimistov in kemikov — brez diplome. Pri tem naj pa pivci take žlahtne kaplje tudi nekoliko upoštevajo, koliko tako vino škoduje slovesu glavnega mesta Slovenije v tujsko prometnem pogledu Veliko tujcev namreč prihaja v našo domovino in v naše mesto s prepričanjem da so se jim odprla vrata v pravi pivski paradiž najcenejšega in najžlahtnejšega vina. Med njimi je dosti pravih poznavalcev vina in prvovrstnih strokovnjakov, ki si pa zaradi ljubljanskih pokušenj in izkušenj nikdar več ne vrnejo k nam ...
Da se ohrani Ljubljani dober sloves o poštenem prebivalstvu in da se obvaruje
našim vinogradnikom in pristnim gostilničarjem dober glas, predvsem pa. da se obvarujejo zdravje in žepi prebivalstva pred škodo, je bilo treba storiti nekaj ukrepov za zboljšanje razmer, kar se tiče v Ljubljani točenega vina. Naposled je osebje mestnega dohodarstvenega urada in tržnega nadzorstva lani 9. julija dobilo od kr. banske uprave pooblastilo, da sodeluje pri kontroli po zakonu o vinu. Toda Zavod za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru je tako daleč, da to pooblastilo ne pomaga mnogo, saj bi pošiljanje vzorcev iz Ljubljane v Maribor bilo znatno predrago in zelo tvegano, ker bi se mnogo steklenic z vzorci med potjo razbilo Že prej je bilo napro-šeno kmetijsko ministrstvo, da da pooblastilo za analizo vin, in sicer naj bi nadzorstvo nad vinom opravljal mestni strokovni odbor za oceno vin. Prošnjo je mestna uprava pred kratkim spet ponovila z dostavkom, da je mestno poglavarstvo pri-
pravljeno nositi vse stroške strokovnega odbora in izvršiti vse pogoje, ki so še potrebni in predpisani po zakonu o vinu in v pravilniku za izvrševanje tega zakona. Zato je tudi v osnutku proračuna za 1. 1940 in 1941 že 15.000 din za stroške tega odbora, torej za dopolnitev laboratorija.
Pri tržnem uradu je v iaboratoriju za preizkušanje živil uslužben inženjer-kemik, strokovnjak za živila s posebnim strokovnim izpitom pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu, ki je že pred vstopom v mestno službo analiziral vino pri banovin-skem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru. Ker je pa mariborski zavod predvsem namenjen in urejen za preizkuševanje štajerskih vin. je mestna uprava pripravljena svojega strokovnjaka poslati v Split zaradi specialnih študij v tamkajšnjem cno-loškem zavodu, ki preizkuša in tudi zanesljivo odloča o dalmatinskih vinih.
Ljubljana ima torej že vse pripravljeno za ustanovitev lastnega zavoda za preizku-ševanju vina in samo še čaka na dovoljenje, da ta zavod tudi ustanovi in čimprej prične s poslovanjem v korist ugleda in zdravja Ljubljane ter tudi v korist držav-nih, banovinskih in mestnih blagajn.
Živahno na jugu, pusto v Ljubljani
Medtem ko je karneval v Splitu nenavadno razgiban, je pustni torek v Ljubljani minil nenavadno mirno
Ljubljana, 6. februarja
Težko je reči, kaj vse se je nabralo na kup, da je današnji pustni torek v Ljubljani potekel tako v miru, brez slehernega dogodka. Najbrž bo res ,da je norčije na vseh norcev god preprečila gospodarska stiska, ki se je po pričetku vojne vihre na zapadu iznova občutno priplazila med nas. Nekaj pa utegne biti najbrž tudi na tem, da vreme ni kaj pripravno za takšne reči.
Praznik pusta je po svojem starem poslanstvu od nekdaj naznanjal začetek pomladi Letos so pred kratkim resda zapihali topli vetrovi, a odjuga je po ostri, nasilni zimi prišla tako naglo, da je v ozračju obviselo nekaj težkega, duhamornega in se človek ne znajde prav, kam bi in kako. Ko so ljudje videli, kako je Ljubljana na pustni torek ostala prazna in dolgočasna in so lokali imeli čez dan samo toliko prometa, kolikor ga je sicer v delovnih dneh po prvem v navadi, so uganili da bo najbrž policija vmes Dejali so. da so bili najbrž izdani kakšni strogi varnostni ukrepi, ki so preprečili prešerno razigranost po ulicah in lokalih. Povprašali smo o tej zadevi na policijski upravi in smo dognali, da tudi to ni res. V dežurnem uradu se sami čudijo, odkod se je vzel ta nepričakovani mir.
Sicer je pa res, da so si ljudje prevročega temperamenta na periferiji mesta že v krat kem predpustu privoščili toliko svobode, da leži nekaj ranjencev v bolnišnici Sicer pa so imeli danes na reševalni postaji in v sprejemnem uradu splošne bolnišnice izredno miren dan. Človek se boji samo, da
je vse to skupaj samo mir pred viharjem in da se bo pust. ki mu ljudska tradicija od nekdaj poklanja nekaj svoboščin, a vsem svojim dejanjem in nehanjem preselil v postne dni. To pač tudi zato, ker je kljub prestopnemu letu tako kratek kakor le redko kdaj...
*
Split, 6. februarja Pustni čas se na našem jugu in zlasti še v Dalmaciji, kjer pust v resnici pomeni že pričetek pomladi, izživlja na vse drugače živahen način kakor pri nas. Policija v Splitu je letos izdala precej milejše odredbe, kakor so bile zadnja leta v navadi, tako da se je mladost lahko sproščeno razigrala v tradicionalnih karnevalskih prireditvah. Ulice mesta so bile že vse zadnje večere preplavljene mask, od najpreprostejših do izbranih in najelegantnejših. Trg in obala, kavarne in restavracije v središču mesta so večer za večerom šumele od veselega vriska, smeha in šal. Maske v skupinah in posamič so ustvarjale karnevalsko razpoloženje, kakršnega Split že nekaj časa ni doživel. Radost je še povečala dejstvo da so kraji ob Jadranu prav letos preživeli naj-ostrejšo zimo. za pustne dni pa je nastopilo toplo, prijazno vreme. Karnevalskih sprevodov, kakršni so bili včasih v navadi. sicer tudi letos ni bilo vendar se je pustno življenje razgibalo do vrha. Vse kaže, da so se Splitčani podvizali da kupo radosti izpijejo do dna. ker je bil pustni čas letos tako kratek Številno obiskani so bili tudi plesni večeri, ki so se kar vrstili drug za drugim. Najlepše sta uspeli plesni prireditvi splitskega Sokola in pa HSS.
Zanimiva sodna razprava v Celju
Aretacija priče med razpravo
Celje. 6 februarja
Pred tričlanskim senatom se je zagovarjal dopoldne 261etni delavec Anton Zajko iz Zagorja pri Šmarju pri Jelšah zaradi uboja.
Obtožnica je navajala- Leni na Martinovo zvečer je pomagal Zajko pri posestniku Jakobu Ogrizku v Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini obrezovati korenje. Tam so bili tudi posestnikov sin Vinko Dolšak, ki je bil vinjen, ter brata Janez in Jože Ogrizek. Dolšak je začel v vinjenosti groziti s teležnikom, nakar mu ga je Janez Ogrizek vzel. Ko so se pozneje vračali vsi štirje domov, sta se brata Ogrizka med potjo poslovila, Zajko in Dolšak pa sta nadaljevala pot. Ko sta prišla v bližino hiše Dolšako-vega brata Alojza, je začel Vinko Dolšak zmerjati Zajka in mu psovati mater. Zajko je hotel pobegniti, Dolšak pa je hitel za njim in ga dohitel pri bratovi hiši Zajko je nato udaril Dolšaka s teležnikom po glavi in roki ter mu prebil lobanjo na temenu.
Dolšak se je kljub hudi pošk dbi podal sam v celjsko bolnišnico. Dne 15 oktobra popoldne pa je dejal nekaterim bolnikom,
da bo moral umreti. Nato 9e je odstranil in odšel na podstrešje glavnega poslopja bolnišnice, zlezel skozi lino in skočil v globino. Zdravnik izvedenec dr. Pintarlč je pri razpravi Izpovedal, da je bila poškodba, ki jo je dobil Dolšak na glavi zaradi udarca s teležnikom, sicer smrtno nevarna, da bi pa bil Dolšak okreval, če bi ne bile nastopile komplikacije. Udarec s teležnikom je povzročil, da je rob počene lobanjske kosti pritisnil na možgane, kar je imelo za posledico Dolšakovo duševno zmedenost, v kateri je izvršil samomor. Dolšak je umrl vsled poškodb, ki jih je dobil pri skoku z bolnišnice. Zlomil si je desno nogo. desno medenico in več reber na desni strani, počila pa so mu tudi jetra in mehur na desni strani.
Dolšakov brat Alojz je pri razpravi izpovedal. kaj sta mu povedala dva moška, ki sta bila z Zajkom skupaj v zaporu. Tema dvema moškima je Zajko zaupal, da je Janez Ogrizek udaril Dolšaka s teležnikom in nato izročil teležn;k Zajku z naročilom, da udari še on Dolšaka in sicer na Ogriz-kovo odgo.ornost. Pri posestniku Jakobu Ogrizku pa je prej Jože Ogrizek napadel
Dolšaka ln ga butal db neko drevo. Zajko
je prevzel vso odgovornost, ker sta mu brata Ogrizka obljubila za to nagrado. Po tej izpovedi je Zajko pri razpravi potrdil resničnost teh navedb. Nato je bil zaslišan kot priča Janez Ogrizek, ki je zanikal, da bi bil udeležen pri napadu na Dolšaka.
Državni tožilec je glede na nove dokaze predlagal kazensko postopanje proti Jožetu Ogrizku in obnovo pred meseci ustavljenega postopanja proti Janezu Ogrizku. Obenem je predlagal, da se izročijo vsi spisi preiskovalnemu sodniku, ki naj odredi preiskovalni zapor za Janeza in Jožeta Ogrizka. Temu predlogu je senat ugodil, nakar so Janeza Ogrizka takoj odvedli Lz raz-pravne dvorane v preiskovalni zapor. Razprava je bila zaradi tega preokreta preložena.
Pokret za rešitev
Aškerčeve domačije
Ljubljana. 6. februarja
V	zadnjem času smo že z nekaj članki opozorili na žalostno usodo družine pokojnega Mihe Aškerca, brata velikega slovenskega pesnika in borca za svobodo naroda in duha, ki je bila na obžalo\'anja vreden način opeharjena za svojo dediščino in je brez vsega ostala na cesti. Namen člankov je bil, vzbuditi v javnosti akcijo, ki naj bi zapuščeni vdovi in njenim sinovom, zadnjim nosilcem Aškerčevega imena, omogočila vsaj nemoteno bivanje v skromni bajti v Velikem Sir ju nad Rimskinu toplicami, ki bi lahko postala njihova lastnina, če bi lahko izplačala vknjižene dolgove v znesku okrog 12.000 din. Akcija doslej Se ni bila deležna odziva, kakršnega bi zasluzilo spoštovanje do Aškerčevega imena in njegovega rodu.
Zato smo bili toliko bolj veseli obvestt-la, da se je na pobudo šentpetrske moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Ljubljani ustanovil akcijski odbor, ki si je izvolil za predsednika bivšega narodnega poslanca g. Rajka Turka in si nadel nalogo, da opravi vse podrobno delo, kar ga je treba, da zbirka doseže uspeh. Na željo odbora, v katerem bo sodeloval tudi zastopnik našega lista, sporočamo, da tudi nadalje sprejema prostovoljne prispevke blagajna uprave »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 Sicer pa bo odbor preko »Jutra« nabiralcem in darovateljem sproti sporočal svoje sklepe in navodila.
Janko žirovnik 85 letnik
V	Kranju praznuje danes svoj 85. rojstni dan g. Janko Žirovnik. šolski vodja v pokoju Spominjali smo se tega zaslužnega vzgojitelja pred petimi leti, ko mu je bilo ob 80-letnici podeljeno častno občanstvo Št. Vida. Za ta kraj si je namreč Janko Žirovnik pridobil posebno častnih zaslug, tu je bilo njegovo pravo torišče prosvetnega dela, ki je rodilo mnogo lepih sadov tudi v prid splošni slovenski prosveti.
Po rodu je iz Kranja, njegova prva učiteljska služba pa je bila v škof ji Loki Nato Je služil v Ljutomeru tn v Starem trgu
Sargov
KAL000NT
proti zobnemu kamnu
Ko je bil po 19 letih uspešnega dela proti svoji volji premeščen iz Št. Vida v Borovnico, je le še sklenil, da bo tudi na novem mestu nadaljeval, kar je bil v mladosti započel. Od tistega dne, ko je nastopil zasluženi počitek v rodnem Kranju, ae z vso ljubeznijo posveča sadjarstvu in vrtnarstvu. V prijaznem domu na Pungratu se venomer giblje in pridno dela. zato pa je tudi še vedno tako čil, da mu prerokujejo stoletnico. S to željo tudi mi čestitamo g Janku Žirovniku ob njegovi 85-letnici.
pri Ložu, a ko mu Je bilo 24 let. Je le postal nadučitelj v Begunjah. Po treh letih je prišel v Gorje pri Bledu, kjer se Je zlasti uveljavil kot vzgojitelj v kmetijstva, sadjarstva in petju. S postavitvijo Gorjan-skega doma. ki je postal taborišče vsega napredka v Goijah, si je ustvaril trajen spomenik Ko je bilo izpraznjeno naduči-teljsko mesto v Št. Vidu nad Ljubljano, je bil izmed 28 prosilcev uspešen g. Žirovnik kot eden najmlajših pa tudi najsposobnejših. Šel je sveže na delo. Ustanovil je kmetsko podružnico in podružnico CMD, zbiral je mladino k pevskim vajam in gojil narodno pesem. V dobi desetletnega rednega vežbanja se je razvil »Žirovni-kov zbor«, ki je zaslovel po vsej Sloveniji Marljivi zbiralec narodnega zaklada je izdal 4 z\,ezke narodnih pesmi za moške in mešane zbore ter 3 zvezke dvoglasnih za mladino. Ob nedeljah je uvedel redna kmetijski predavanja in vaje na vrtu. v drevesnici in po sadovnjakih Vnemal se je tudi za napredek mizarske obrti.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanja želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabL
Ogl. reg. S. br. 30474-32._
Prizadevanja našega Touring-kluba
Ljubljana, 6. februarja.
Ljubljanski Touring klub je včeraj na občnem zboru zaključil obračun petega poslovnega leta. Številna udeležba članstva je izpričala veliko zanimanje za organizacijo, ki propagira splošni turizem. Klub je v polni meri tudi to leto izpolnjeval svoje dolžnosti na vseh delavnih poljih. Predsednik g. inž. Ivan Bartl je v daljšem izvajanju očrtal delo in smotre mototurizma. Klubovo delo so Izjemne nevšečne razmere močno ovirale in se je dotok mototurl-stov občutno zmanjšal. Druga pereča stran je bil nereden dovoz tujih pogonskih sredstev. Zato je edino prav in lepo, da smo pri čeli ceniti bogastva naše zemlje. Vsega upoštevanja in pohvale je vreden odlok za propagando domačih pogonskih sred-stev. Lastnik motornega vozila, ki troši oglje, les ln komprimirane pline domačega izvora, pa naj bo oproščen raznih državnih, banovinskih in občinskih dajatev.
Naše cestne razmere se polagoma zbolj-ftujejo, novo vprašanje pa je, kako oskrbovati vozila s pogonskimi sredstvi Pospeševati in organizirati bo treba domači turizem. Uvedba bencinskih kart bo nekoliko Izboljšala neznosno današnje stanja. Od izvajanja tozadevne uredbe zavisi ne samo zadovoljstvo avtomobilistov ln mo tocikllstov ampak tudi tujsko prometnih ustanov. Slovenija potrebuje v poletnem času Izjemna določila. Za pospeševanje notranjega turizma bo postavila ljubljanska podružnica stalno taborišče (camping) Po poročilu klubovega tajnika g. Jermana ima ljubljanski Touring klub vsega skupaj 1269 članov. Debata o predlogih se je v glavnem omejila na nakup zemljišča za taborišče in na reorganizacijo kluba, ki naj bi se osamosvojil po vzorcu Hrvatskega Touring kluba, oba pa bi bila spet člana Touring kluba kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Tudi novemu odboru načeluje g. inž. Ivan BartL
□DOCXXXJUIJLILLJULHJLlLJL^
Kavarna »CENTRAL«
Danes na pepelnico In četrtek vso noč i odprto — Prvovrstna damska kapela. I DUUUDOODDnDDDDDCDElDDDDDOIOIO
turni pi
Zbirka »Sterlh žalostnih«
Pred letom je neopaženo minilo sto let, kar je umrl v Ljubljani poljski emigrant Emil K o r y t k o (1813 — 1839). Ta sin poljskega naroda, pred sto leti skoraj tako nesrečnega kakor dandanes, se je kaj hitro vživel v naše razmere. Pod Prešernovim mentorstvom se je naučil slovenščine in jel marljivo zbirati naše narodno blago. Njegova zbirka je izšla posthumno v Ljubljani in je »bratu z Visle« zagotovila dobro ime v slovenski literarni zgodovini.
Spominu Emila Korytka je štrekljev naslednik v izdaji »Slovenskih narodnih pesmi« dr. Joža Glonar posvetil zbirko slovenskih epskih narodnih pesmi, ki je z naslovom »Stare žalostne« izšla kot tretji zvezek miniaturne knjižnice Akademske založbe v Ljubljani. Posvetilo je lep spomin na stoletnico smrti poljskega emigranta ki je postal zaslužen za slovensko literaturo. Bralec pa ob njem nehote razmišlja o igri okolnosti, ki je leto Korytkove smrti združila z novim črnim letom poljske zgodovine, ko se je razbežalo v svet tisoče novih emigrantov ...
»Stare žalostne«! Nihče ni bil poklican toliko kot dr. J. Glonar. da lz obsežnega zaklada slovenske narodne poezije izbere najznačilnejše primere naše epske pesmi, predvsem naše ljudske balade ln romance. Drobni, a vsebinsko zajetni zvezek na več ko 250 straneh, je po vsej verjetnosti samo prvi del antologije slovenskega narodnega pesništva, ki bo v miniaturni, izred-
no ceneni, okusno opremljeni izdaji Akademske založbe postala last najširših slojev. Podobna cenena izdaja naših narodnih pesmi je bila potrebna že zdavnaj. Strokovnjaška razgledanost ln estetska kultura prireditelja dr. G^narja sta obetali že v naprej skrben, dobro premišljen izbor, ki bo pokazal to vrsto slovenske narodne pesmi z vseh strani v vseh njenih tematičnih oblikovnih in jezikovnih značilnostih.
V kazalu in opombah ob koncu knjižice je dr. Glonar označil vire, iz katerih so posnete v knjižici priobčene pesmi: So to štrekljeve »Slovenske narodne pesmi«, dalje rokopisi vseučiliške knjižnice v Ljubljani in tam shranjena še neurejena zbirka narodnih pesmi. »Stare žalostne« združujejo v pisano zbirko nad 70 pesmi; ker pa imajo nekatere isti motiv v več variantah, je dejansko število tu zbranih pesmi še višje. Brez vidnejših vnanjih znakov, samo z risbami, ki jih je izvršil za to izdajo Miroslav O r a ž e n, so razdeljene v več skupin. Med njimi so motivi iz fevdalne dobe, izza turških bojev, pa motivi nezakonske matere, pesmi, ki slikajo usodo našega človeka v tujini, pesmi z romarskimi ln svetniškimi motivi ln druge Vsem je skupno to, da ae v njih odraža žalostna stran življenja. So to dokumenti večsto-letnega trpljerja slovenskega ljudstva, njegove bridke življenjske izkušenosti, njegovega tragičnega življenjskega občutja. izbrani so tako, d« 89 kaže čim širša
tematična raznovrstnost in da prihajajo to besede domalega vsa naša na' eJja. Zastopane so skoraj vse slovenske pokrajine in je v nekaterih primerih zanimivo primerjati, kako se je isti motiv izoblikoval na obodu in kako v središču slovenskega jezikovnega kroga. Zbirka v tem obsegu pa seveda ni namenjena proučevanju, marveč uživanju. Vzlic temu bo ob nji marsikak pozornejši čitatelj razpredel svoje meditacije o vprašanjih, ki se vzbujajo sama po sebi. Tako je tudi v tej zbirki — veščem prerezu skozi vso slovensko narodno epiko — vse polno gradiva k razmišljanju o slovenskem narodnem značaju. številni motivi o umorih in razb^jstvih o krvavih rodbinskih sporih, pesmi o usodi zatiranih kmetov, o nesreči nezakonske matere, o detomoru, o pijanstvu itd. — tembolj pričajo o gorjupi življenjski izkušenosti slovenskega ljudstva, ker je tu le malo motivov, v katerih bi se kazala človeška dobrota ali široka, sproščena ljubezen do življenja. Težka življenjska pot, pasivna obramba pred močnejšimi in strah pred onostranstvom, to so nekatere posebno očitne značilnosti ki tudi v tem izboru označujejo slovensko ljudstvo. O naši duhovni preteklosti pa pričajo poleg veli-likih dialektičnih razlik — prevelikih za tako majhen zemljepisni krog — tudi še premnoge, enostransko vrinjene tujke. Le-teh je znatno več kakor je turcizmov v srbski in hrvatski narodni pesmi. So tipična posledica »dežele stikov in prehodov«. v duševni zakladnici naroda preočit-na dedščina stoletnega nesvobodnega življenja.
Glonarjev ldbor »Starih žalostnih« je knjižica, ki bo prav kakor enaka izdaja Prešerna in Gregorčiča šla med ljudstvo. Tako se bodo te stare pesmi najlaže vrnile tja, odkoder so pritekle po skrivnih
poteh skozi narodno dušo, dokler jih ni zbirateljevo pero vrglo na papir in tako otelo pred pozabo.	—
Zapiski
DR. IVAN LAH V ČEŠKEM PREVODU
Kot priloga »Poledniho deniku« je izhajala v Moravski Ostravi in bila ponatisnjena v knjižico mladinska povest pokojnega dr. Ivana Laha »Dore« (v češkem prevodu: Mirek). Zgodba o dečku, ki je ostal med vojno sam ln je krenil v svet iskat mobiliziranega očeta, je eden najboljših primerov vojne mladinske povesti. Doretovi tragični usodi — v mestu ga ubije bomba, vržena iz sovražnega zrakoplova — kakor tudi opisu vojnih prilik in neprilik daje nekoliko otožne aktualnosti današnji čas s svojimi novimi vojnimi grozotami. Koliko gradiva te vrste bo zopet nakopičila nova vojna in koliko nekateri spremljevalni pojavi, na pr. preseljevanje prebivalstva L t. d.! Kot zgodba in kot pripovedno lepo zaokrožena in človeško topla povest bo »Dore« nedvomno zanimal češkega čitatelja in je bil zato vreden prevoda, zlasti še v jezik, ki ga je tolikaj čislal nepozabni »Doretov« avtor.
Prevod je delo mladega Ivana M e r k e, sina zaslužnega prevajalca iz slovenščine in srbohrvaščine dr. V. M § r k e. Tako se je ljubezen do sorodne slovenščine, ki jo je prof. dr. Merka nekoč vcepljal svojemu, pozneje slavnemu učencu pesniku Jiriju Wolkerju, prenesla tudi na sina in z Ivanom vstopa v češko-jugoslov. kulturno zbliževalno delo že druga generacija Mčr-kov kot prevajalec, ki je nekoč uvajal dr. Avg. Rei3man. ki je nekoč uvajal dr. Vo.jtjecha Merko v jezik Ivana Cankarja, ima lahko posebno zadoščenje ob tem razveseljivem pojavu.
RAZGIBANA SEZONA V
JAKOPIČEVEM PAVILJONU
V Jakopičevem paviljonu se vrsti ras* stava za raastavo, kar je nedvomno dokaz, da se naša likovna umetnost v kvantitativnem smislu lepo razvija. Naše občinstvo kaže v splošnem mnogo razumevanja za vse razstave ter pomaga a pridnim obiskovanjem kriti prireditvene stroške. Seve so te razstave po kvaliteti kaj različne. Uprava paviljona oddaja svoje prostore po vrstnem redu prijave in tako vidimo, da slede razstavam naših priznar nih umetnikov tudi razstave amaterje*. O takih razstavah je bilo že precej debat v sejah strokovnih društev in sorodnih korporacij naših likovnikov, ki bl radi dosegli, da bi vrata Jakopičevega paviljona ne bila odprta komurkoli. V interesu pravilnega podpiranja resne umetnosti bi vse-kako bilo, da bi se paviljon uporabljal t namene, ki jim ga je posvetil ustanovitelj^ mojster Jakopič.
Med zanimivimi razstavami letošnje sezone nas čakajo po Bulovčevi predvsert razstave našega priljubljenega plelnairista Jame. Sledila ji bo velika jubilejna splošno slovenska razstava, k( jo priredi v prvih tednih aprila Društvo slovenskih likovnih umetnikov v spomia na prvo slovensko umetnostno razstave^ ki je bila pred 40 leti v Mestnem doma. Nato bomo uvedli kolekcijo dvojice S e-dej-Smerdu. Njej bo sledila razstava velikih zgodovinskih slik, ki jih dokončuj« za prostore banske uprave slikar G. A. Kos. Na programu je t«di razliva novih zgodovinskih slik, ki jih izdelujeja naši umetniki po nagradnem razpisu baia ske uprave.
Vse te razstave so projektirane za tki* polovico letošnjega leta.
Denarja ne marajo
ce vesti!
KTVTFm<»niU- ] r. rutol^rholo vq ru^otavitpv Kl- ™
Stara vera — star denar, so nas učili nasi stari. A danes? Zastran vere ostane seveda vse siejkoprej pri starem. Toda glede starega denarja se je obrnilo tako, da ga že celo na uradnih mestih več ne marajo. V mislih imamo, kakor uganete, stare pet-desetdinarske kovance. Branijo se jih na trgu, kakor da so garjavi. Otresajo se jih po trgovinah. Ne marajo jih na pošti, ln če prideš po 11. uri v Narodno banko, si zamudil uradne ure, v katere spada ne-všečna zamenjava starih kovancev.
Na deželi seveda ni bolje. Le še slabše. Prejeli smo več dopisov, najbolj izčrpnega od teh objavljamo. Dobili smo ga iz Ormoža in se glasi:
»Razglašeno je bilo, da veljajo stari kovanci po 50 din do 16. februarja 1940 kot zakonito plačilno sredstvo. Ze danes pa takih kovancev ne sprejemajo v trgovinah, niti v glavni tobačni zalogi in kar je najlepše, tudi pošta ne. Imel sem nujno plačilo zavarovalnine s poštno položnico, pa mi pravi poštna uradnica, da je pošta dobila okrožnico svoje direkcije, v kateri se prepoveduje sprejemanje starih petdeset-dinarskih kovancev in to že od 1. februarja dalje. Pošta me je napotila na davčno opravo, tam pa zopet nimajo potrebnega drobiža, da bi lahko vsaki stranki ugodili Ali se ne bi dala prečudna okrožnica poštnega ravnateljstva na kak način razveljaviti? S tem, da pošta ne sprejema tega denarja, se ljudje po nepotrebnem razburjajo in se jim povzročajo nepotrebna pota In prošnje za zamenjavo.«
Vse to je točno 'n obsodbe vredno. Ni pa tdko, da se ne bi dalo s takojšnjimi nkrepi popraviti, kaj ne, »merodajni« gospodje? Zraven tega je pa zanimiva še socialna plat ubogih petdesetdinarčkov. Kaj so nam storili hudega, da se jih tako otepamo? Ali nam niso koristili, kolikor so nam le mogli, samo če so nam prišli v pest! Zdaj pa. ko jim veljavnost, ugled in služba po malem odklenkava. se jih hitimo otresati, kakor se je otepal sam mladi Sitar svojega dobrega hlapca Jerneja. O nehvaležni svet. da nisi vreden starega, umirajočega petdesetaka!... Smo država, kjer mora denar sam okašati resnico starega pregovora — (ki je popolno naličje onemu v prvem stavku): da je namreč ne-hvaležnost plačilo sveta — in tudi uradov ...
Pravi San Pedro Mate čaj,
Vaše telo čisti, gradi ln hrani. Dobi se samo v originalnih zavojih po Din 5.— In Din 18.—.
Drogerija GREGOEIC, Ljubljana, Prešernova 5.
• Predavanje Nobelovega lavreata v Zagrebu. Te dni prispe v Zagreb, univ. prof
dr. Ladislav Ružička iz Curiha, znameniti hrvatski rojak, ki je dobil Nobelovo nagrado medicino. Dr. Ružička bo 16. t. m. ob 17. v veliki dvorani Delavske zbornice na Krešimirovem trgu predaval o svojih znanstvenih izsledkih.
,slepe trasi
ie pravt i slabovidnimi icmi Hiskozi Ovijanja
lato raie rtonrta (ako/ očala od
** P LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
• Usoda Avgust; nčičevega Spomenika maršalu Pilsudskemu. Jugoslovenski tisk se je že nekajkrat ukvarjal z zadevo spomenika velikemu poljskemu narodnemu voditelju maršalu Pilsudskemu, katerega izvršitev je bila po rezultatu mednarodnega natečaja izročena sloveč emu hrvatskemu kiparju Antonu Avgust inčiču za honorar poldrugega milijona dinarjev. Nova delitev Poljske je izvedbo načrta preprečila ln Avgustinčičevo delo je obtičalo na mrtvi točki. Zagrebški »Večer« je te dni objavil senzacionalno vest, da je nemška vlada ponudila umetniku izplačilo dogovorjenega honorarja, pa da bi prevzela
spomenik m poskrbela za postavitev. Kipar Avgustinčič da na ponudbo ni reagiral, ker se čuti obvezanega samo nasproti odboru za postavitev spomenika odnosno vladi poljske republike. Včeraj so zagrebški listi objavili kratko izjavo, v kateri umetnik demantira vest.
» Diplomirana »ta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Lev Starin iz Ljubljane in Viktor Markovič iz Ljubne-ga pri Podnartu. Čestitamo!
» Nov grob. V Šoštanju je umrl g. Josip Mešič, gostilničar in lesni trgovec, star 63 let. Uglednega podjetnika bodo danes ob pol 17. spremili na šmihelsko farno pokopališče. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Nagla smrt upokojenega rudarja. Iz Zagorja nam poročajo: Ko je v soboto dopoldne prišel na pomožno pošto v Skien-drovcu rudarski upokojenec in mostninar šklendrovskega mostu g. Martin Zaman, se je zgrudil zadet od kapi Hitro ae je raznesla po okolišu ta žalostna vest, saj je bil mostninar Martin splošno poznan in priljubljen, ker Je to službo vršil točno 10 let. Martin Zaman, ki je bil doma lz Kostrevnice. je zgodaj odšel za kruhom v rudarske revirje. Vse do upokojitve Je služboval pri rudniku v Trbovljah. Takoj potem je dobil službo mostninarja. V ponedeljek popoldne so ga ob veliki udeležbi občinstva in sorodnikov spremili na farno : pokopališče v Zagorju. Značajnega moža bomo ohranili v lepem spominu. Preostalim naše sožalje!
•	Protituberkulozni dispanzer krajevne protituberKulozne lige v Murski Soboti se je preselil lz banovinske bolnišnice v hišo Greiger, Aleksandrova cesta, ter bo spet redno posloval od 1. marca dalje. Razpisana je služba zaščitne sestre. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Pravilno opremljeno prošnjo s sliko je poslati na kra,jevno protituber-kulozno ligo v Murski Soboti do 15. t. m.
» Zagrebški bolničarji za izboljšanje svojega položaja. Bolničarji in pomožno osebje zagrebških bolnišnic so odločujočim mestom predložili nekatere zahteve za nujno izboljšanje svojega položaja, v nasprotnem primeru pa so zagrozili s štrajkom. Posredovanju prizadetih instanc pa je uspelo, da so svojo namero opustili, dasi uprave zagrebških bolnišnic in banska oblast niso mogle izpolniti vseh njihovih zahtev. Po daljših pogajanjih so se bolničarji zadovoljili, da za dobo do novega budžetnega leta dobe enkratno podporo, do 1. aprila pa mora biti Izdelan Ln sprejet statut, ta bo končno reguliral delovno razmerje in prejemke.
•	Nad 500 zakonskih ločitev v enem letu. Cerkveno sodišče pravoslavne oerkve v Kraljevu Je imelo v svojem zadnjem poslovnem letu opravka z nič manj ko 509 procesi za ločitev zakona. Izmed sporov jih je bilo končno rešenih 248, kar pomeni vsekakor rekordno število. Zanimivo Je, da je mnogo več zakonov ločenih po krivdi žene kakor po krivdi moža. Med drugim je bilo zaradi ženine nezvestobe ločenih 60 zakonov, zaradi moževe pa samo 25.
•	Robinzon z zapuščenega otoka — nevaren vlomilec ln tat. Beograjska policija je te dni aretirala nekega Jovana Male-ševiča, njegovo prijateljico Marijo Lazi-čevo in še dva njuna komplica, ki so že delj časa na prav prevejan način lepo živeli od kriminala. Maleševič se je pred kakšnimi tremi leti naselil na zapuščenem otočku sredi Dunava, kl je znan pod Imenom Ratno ostrvo, napravil si bajtico lz ločja in koruzne slame in živel čez dan kot čudaški samotar, ki mu je vsa zabava in opravek pod božjim soncem, da od zore do mraka postopa po bregu, lovi ribe ln živi sam zase, odrezan od vsega sveta. Ribiči, ki so ga dan za dnem opazovali z nasprotne obale, so ga krstili za Robinzona, živ krst ni niti slutil, da ta Robinzon vsak drugi ali tretji večer vrže Čudaško masko z obraza, privleče svoj čoln lz ločja se prepelje čez reko ln gre po hišah beograjskega mesta za plenom. Kradel Je najrajši obleko in perilo, a kar je nabral, mu je njegova prijateljica z obema komjplice-ma spravljala v denar. Najbrž bi bil lahko še dolgo živel to dvojno življenje, če ga ne bi bila zadnjič sredi globoke noči zasačila policaja, ko je pravkar s težkim tovorom sedal na obali v svoj čoln. Lažni Robinzon je doslej priznal 26 vlomov ln tatvin.
•	Epilog strašne družinske tragedije.
Pred okrožnim sodiščem v Slavonski Po-žegi se Je morala v ponedeljek zagovarjati Eva Adamov tčeva lz Crkvenlh Vrhov-cev pri Požegi, ki je bila obtožena, da je
Film poln dinamike, samožrtvovanja, plemenitosti, svobode ln suženjstva. Vračanje Poljakov leta 1918 lz Sibirije v Poljsko domovino. Rež.: Mih. Wa*zinski KINO MATICA, tel. 21-24	Ob 16., 19., 21. url
JUNAKI SIBIRIJE
PREMIERA
poljskega velefilma
i
v neki novembrski noči umorila svojega moža, kmeta in bivšega orožnika Mihajia Adamoviča, Nevarno ranjenega »o moža prepeljali y banovlnsko bolnišnico, kjer Je pred svojo smrtjo pod prisego Izjavil da ga Je umorila žena. Ko Je Eva, lepa žena srednjih let ln mati dveh otrok, stala pred senatom, Je prikazala strahotno sliko življenja z nasilnim, pijači podvrženim možem, kl Je neprestano pretepal njo in otroka in jih puščal, da so bili večkrat lačni ko siti. Pogostokrat je morala bežati od hiše, a zmerom Jo Je poiskal ln jo pregovoril naj se vrne domov. Tako Je bilo tudi usodnega dne, ko se Je pijan vrnil lz Potege. Eva Je zbežala pred nJim, a Mihajlo jo Je poiskal ln prlvedel nazaj. Ko sta prišla v hišo Je otroka pognal na cesto ln jo začel pretepati. Davil Jo je ln ji svojo srajco tiščal v usta. da ne bi kričala. Omahnila Je v nezavest- Njun 141etni sin Nlkola Je čakal pred vrati ln poslušal. Ko je videl, da Je materino življenje v nevarnosti, je planil v sobo, kjer Je našel očeta, kako je klečal nezavestni materi na prsih. Pograbil Je sekiro ln udaril očeta po glavi. Ko se Je mož zvrnH v krvi. Je sin pobral mater ln Jo odpeljal v sosednjo vas. Na podlagi pričevanja sina ln sosedov, kl so pripovedovali, kakien pekel so žena in otroka preživljali pri pokojnem Adamovi-ču, Je sodišče ženo oprostilo.
•	žalosten položaj zagrebških gospodinjskih pomočnic. V Zagrebu se je vršila velika skupdčina strokovne organizacije gospodinjskih pomočnic, na kateri je predsednica Mihajia Brulčeva sporočila nekaj zanimivih podatkov o socialnem položaju pomočnic. V Zagrebu je vsega skupaj 65 000 socialno zavarovanih delavcev med temi 39.000 moških ln 26.000 žena. Dobršen del delavstva je zaposlen v gospodinjstvu (okrog 10.000). Po statistiki, ki Jo je zbrala strokovna organizacija, prejema 60 odstotkov gospodinjskih pomočnic poleg hrane ln stanovanja 100 do 150 din mesečne plače, 30 odstotkov od 150 do 250 din, samo 10 odstotkov pa od 300 do 450 din. V splošnem Izjavljajo, da najrajši služijo pri družinah srednjih stanov, id sicer ne morejo mnogo plačati, a a svojimi pomočnicami lepo ravnajo, težja pa Je služba pri trnovi te jših slojih. Gospodinjske pomočnice zahtevajo, da se delovni čas omeji na
10	ur na dan, dvakrat na teden naj se jim dovoli prost izhod razen tega pa zahtevajo tudi letni dopust Njihove želje naj se uveljavijo v obliki kolektivne pogodbe, Id naj bi veljala za vso banovino Hrvatsko.
*	Samomor 151etnega trgovskega vajenca. Te dni se je pri Banji Luki vrgel pod vlak 151etni trgovski vajenec Cedomir Matejld, zaposlen v trgovini Branka Stri-čevlča v Banji Luki. Ob truplu nesrečnega dečka so našli knjižico na kateri je bil pred obupnim dejanjem zapisal, da odhaja v smrt ker so ga gospodar, poslovodja in pomočnik tako pretepali, da ni mogel več vzdržati. Tragična smrt mladega vajenca, ki je bil po rodu iz Plrota je vzbudila v Javnosti nadvse živahen odmev. Policija in državno tožilstvo sta uvedla intenzivno preiskavo.
Iz Lfiibfpne
n— Mestni odsek za zaščito otrok je že decembra razposlal pole za popis otrok do vštetega 16. leta. Ker teh pol nekateri še niso Izpolnili ln vrnili, opozarja mestno poglavarstvo vse starše, med njimi tudi one, ki ne reflektlrajo na pomoč oblasti ob morebitni evakuaciji, naj oddajo Izpolnjene pole najkasneje do 10. februarja v sobi štev. 37., Mestni trg 2., L nadstropje Na vsa vprašanja na po lah je treba odgovoriti natančno in razumljivo, da staršev ne bo treba naknadno klicati za pojasnila. Kdor je pok) založil ali izgubil, lahko dobi drugo na mestnem poglavarstvu. Opozarjamo, da predpisi zamudnikom prete s kaznijo in mestno poglavarstvo je prisiljeno, da se po teb predpisih tudi ravna.
n— O pozabljivosti Ljubljančanov pričuje v»ak mesec »ranam, ld ga prejmemo od policijske uprave. To je seznam izgubljenih predmetov. V januarju so bile policiji prijavljene naslednje izgube: 4 bankovci po 1000 din, ženska zlata zapestna ura na zlati zapestnici z monogramom M. D., zlata ovratna verižica a križcem z
11	belimi kamenčki, rjava usnjata denarnica z vsebino 1358 din, mala rjava denarnica v obliki podkve a 1000 din, potem Se različne denarnice s manjšimi zneski ln različnimi listinami, pa tudi zastavni list-
2e iz tega kratkega seznama lahko posnemamo, da bo prinesla nova sezona dovolj zanimivega za prijatelje naše umetnosti.	—L
Mlakarjeva v Ljubljani. Kakor smo Izvedeli, se znamenita plesalska dvojica Pia in Pino Mlakar pripravlja, da po daljšem presledku pokaže tudi gledališki Ljubljani nove uspehe svojih baletnih prizadevanj-Dne 16. t. m. bo v Ljubljani prva Izvedba Lhotkovega baleta »Lok«, v katerem nastopata ves večer Pia in Pino Mlakar. To delo znanega zagrebškega skladatelja je imelo nedavno v izvedbi Mlakarjevih prodoren uspeh v Nemčiji. Muzikalno vodstvo pripravljajočega se večera je bilo poverjeno dirigentu D. M. š i j a n c u.
Mozartove proslave ln Jugoslavija. Mozartova akademska družba na Dunaju pripravlja skupno z Državno glasbeno zbornico v Berlinu mednarodno organizirane proslave 1501etnice Mozartove smrti, ki bo leta 1941. Te slavnosti se bodo vršile po skupnem načrtu v vseh kulturnih centrih Evrope. Zlasti bo izkoristil ta pomenljivi glasbeno-zgodovinski datum Dunaj, da tudi ob tej priliki pokaže svojo glasbeno tradicijo in višino sedanjega glasbenega življenja Dunajska Mozartova akademska družba je povabila znanega slovenskega muzika D. M. š i j a n c a, da prevzame organizacijo Mozartovih jubilejnih proslav v vsej Jugoslaviji. To povabilo pomeni lepo priznanje mlademu slovenskemu glasbeniku.
Pred izidom šegke antologije slovenskega pesništva. Pred kratkim je izdal slovaški pesnik Koloman Geraldini, ki je preživel nekaj časa v Ljubljani, izbor slovenske poezije v slovaškem prevodu. Kakor nam pišejo iz Prage, izide že v kratkem češka antologija slovenske lin-ke v prevodih Josefa Hore, Kamila Bedndfa in Jana C ar k a. Rokopis te antologije je že v tiskarni. Izšla bo pri ugledni praški založbi »Melentrich«. Pn izboru in prevajanju pesmi za češki cve-
tober naše lirfke je sodeloval v Pragi živeči slovenski pesnik in kritik dr. Oton Berkopec.
Gotovčeva opera »Er0 z onega »veta« bo imela 20. februarja bolgarsko premiere v Narodnem gledališču v SofljL
Dr. Štefan Sagadln Je Izdal v Beogradu 234 strani obsegajočo knjigo: »Upravno sudstvo. Povodom stogodišnjice rada Drža vnog saveta 1839 1939«.
Za ožje sodelovanje naših In bolgarskih likovnih umetnikov se zavzema sotrudnik zagrebških »Novosti« v številki z dne 6 t. m. Pisec prikazuje sodelovanje južnoslo-vanskih umetnikov v preteklosti ln se sklicuje na razgovore, ki jih je imel lansko leto z vodilnimi bolgarskimi krogi v Sofiji Pisec predlaga, da bi se organizirala reprezentativna razstava jugoslovenske likovne umetnosti v bolgarski prestolnici in razstava bolgarske umetnosti v naših kulturnih središčih. Po piščevem mnenju bi imele te razstave velik moralen uspeh ln bd prispevale znaten delež k medsebojnemu kulturnemu zbliževanju. Po njegovih poizvedbah so odločilni krogi v Sofiji naklonjeni ideji takih razstav, ki bi Imele tudi dokaj ugodne materialne pogoje. Tudi v zagrebških umetniških krogih so bila prizadevanja v tej smeri sprejeta s velikimi simpatijami.
Tuja gledališka gostovanja. Člani znamenite »Comedie Fran^aise« se odpravljajo na turnejo v inozemstvo ln nameravajo prirediti predstave tudi v Zagrebu ln Beogradu. Ljubljana v tej informaciji ni omenjena. Ali ne bi bilo tudi pri nas zanimanja za vsaj enkraten nastop umetnikov iz slovečega pariškega gledališča? — V Zagrebu bo gostovala angleška gledališka skupina, ki jo vodi John Glelguda lz Londona ln ki je na glasu kot ena najodličnej-šdh gledaliških družin angleške prestolnice. Gostovala bo s »Hamletom« in »Romeom ln Julijo«.
Mesečnik »Modra ptica« prinaša v pravkar izišli številki prvi del daljše novele Vladijmrja Bartola »Na oddihu«. Iz knji-
ge »Moja Amerika«, ki jo je spisal LuLs Adamič, Je Vito Kraiger prevel poglavje »Velika industrija tihotapskega premoga«. Bogomir Magajna ae po daljšem presledku zopet oglaša s pripovedno pro jo (»Llja-na«), O pokojni pisateljici Marici Bartolo-vi piše v daljšem članku Milena M ohori čeva. Številko zaključujejo razne vesti lz Književnega sveta.
»Slovenski Pravnik« Je pravkar Izdal 1—2 Številko 54. letnika Zvezek vsebuje tri razprave ln sicer, dr. Rudolf S a J o v le, »Privilegij denarnih zavodov ln Izvršba na nepremičnine; dr. Avgust Munda, »Prepoved reformacije ln pejus z vidika sodne prakse«; dr. Ivan Grašič, »Novi trgovinski zakon ln Javni notarji«. Poleg tega prinaša celo vrsto književnih poročil o novih publikacijah pravnega značaja ter razne vesti. Tudi novi letnik »Slovenskega Pravnika« Izhaja v redakciji univ. prof. dr. Rudolfa Sajovica. — V prilogi se nadaljujejo »Odločbe kasači jskega sodišča v kazenskih stvareh.«
Bolgarska revija »Zlatorog«. Bolgarski tisk se Je te dni spomnil dvajsetletnega obstoja ene izmed reprezentativnih bolgarskih literarnih revij »Zlatorog«. Revijo Je ustanovil leta 1920. znani bolgarski kritik ln bivši upravnik sofijskega narodnega gledališča Vladimir Vaslljev. »Zlatorog« Je postal zbirališče mladih talentov, ki Jih je družilo visoko pojmovanje literarne umetnosti ln kl ae v svojem ustvarjanju niso dali voditi po kakršnih koli modnih tendencah. V neugodnih razmerah, kl so vladale v bolgarskem kulturnem ln Javnem življenju v prvih letih po svetovni vojni, je bila ustanovitev revije z izrazito umetniškim programom tvegano dejanje. Kljub temu se je »Zlatorog« krepko oprijel tal in postal ena najbolj uvaževanih bolgarskih revij. Prikupni obzornik Izhaja še vedno v redakciji g. Vladimira Vaailjeva, kl pri-občuje v njem obenem * znanim kritikom Jordanom Badevim svoja vedno uvaževa-na kritična poročila o bolgarskih literarnih in gledališčkih pojavit
Krasen in zabaven film po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere!
— -_ ^ a ^ a	Reprezentativno filmsko aelo z
najboljšimi predstavniki španske umetnosti! — Razkošje humor, ples, muzika in petje!
Kino Union, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. ari
UM	1UI1I K"
Seviijski brivec
Nepozabno lep film po slovitem romana Vlctorja Hugo-a. Superšlager francoske filmske produkcije.' FIlm najpretresljlvejših dramatičnih efektov! Razkošje ln beda, veselje ln trpljenje! Usoda dveh mladih	DANES PREMIERA!
deklet, ki Vam bo ostala neizbrisno v spominu! __	_ _
KINO SLOGA, tel. 27-30.	DVE SIROTI
Renše Salnt Cyr, Rosine Derean, Gabriel Gabri o	w • w • •
Najlepše filmsko delo, ki si ga morate ogledati! — Ob 16„ 19. in 2L uri.
kl mestne zastavljalnice, železniške legitimacije, prometne knjižice za ženska in moška kolesa ln poselske knjige pa Se marsikaj drugega Najdenih predmetov Je bilo v januarju prijavljenih mnogo manj. zlasti se Je denar kar porazgubil. Prijavljena sta le dva kovanca po 50 din, nekaj zlatih prstanov, uhanov in ur, stara raztrgana denarnica v obliki podkve z vsebino 98 din, tri moška kolesa, smučarske vezalke in različen drobiž. V železniških vozovih je bilo najdenih nekaj denarnic z zneski do 245 din, 7 moških in 10 ženskih dežnikov, klobuki moški in žeaskl, galoše, sodček, klarinet ln zavitek kuhanega masla Za pred pustno pozabljivost je značilno da so bile v nekem vagonu najdene tudi pozabljene moške hlače.
Gg. rezervni oficirji!
Vae kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje prt tvrdki A KASSIG, .Miklošičeva o. 17, blizu glav. kolodvora.
o— L>ibljanska podružnica Narodne
strokovne z vete priredi v nedeljo 11. februarja ob 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice delavsko akademijo, na katero opozarjamo naše napredno občinstvo in nacionalno delavstvo. Poleg obširnega sporeda bodo igrali tudi »Kovačevega študenta«, spevoigro v treh dejanjih, ki jo bodo Izvajali dramatični, pevski In tamburaški odseki NSZ. Vstopnice so na razpolago vsak dan v tajništvu NSZ ter v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ln popoldne od 15. dalje. Vstopnina od 2 do 10 din. Nacionalno misleči meščani v nedeljo popoldne ▼ Delavsko zbornico.
o— Sadjarska ln vrtnarska podružnica Ljubljana L priredi redno predavanje drevi ob 19. v kemijski dvorani L državne realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj o pomladanskih delih pri sadnem drevju. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
o— Lčiteljiščnikl prirede v proslavo 10 letnice »Kulturnega združenja« v soboto 10. t. m. ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani slavnostno akademijo. Na sporedu so glasbene točke in komedija »Vzgojitelj La-Dovec« Komedija posega s svojimi humor -nimi scenami v marsikatero vprašanje našega šolstva. Vljudno vabimo vse prijatelje našega društva, posebno pa gg. učitelje, da obiščejo našo prireditev. Prodaja vstopnic v naprej na učiteljišču v petek ln soboto od 2—5.
DANES slanikova pojedina
v restavraciji hotela UNION. — Razstava hladnih jedi od 16. do 18. ure. Rezerviramo mize!	Vljudno vabljenL
o— Dve siroti Je prekrasno delo francoske filmske produkcije, prirejeno po slovitem ln vsakemu inteligentu poznanem ro-
manu francoskega pisca Vlctorja Hugoa. Obravnava na najbolj dramatičen način usodo dveh mladih deklet-sirot od katerih pade ena v roke pustolovcu iz boljše družbe, ki jo zvabi na pretkan način k sebi. kjer jo čakata sramota in ponižanje v krogu razbrzdanih mladih ljudi, druga pa, slepa sirota. Je prepuščena izkoriščanju zločinske starke, za katero mara nabirati mi-lodare a pouličnim prepevanjem. Usoda obeh deklet Je tako pretresljiva, da gane slehernega gledalca do solz. V neizmernem hrepenenju ln medsebojnem Iskanju nasilno razdvojenih nesrečnic ae pojavlja toliko nepremostljivih ovir, da zgubita vsako nado na sleherno rešitev lz tega pekla. Toda pota usode se tudi za nju milosti ji va. žarek ljubezni, kl sije za slehernega človeka, posveti ▼ to brezdanjo temo ta reši obe dekleti propasti. To izredno filmsko delo je od danes naprej na sporedu kina Sloge. (—)
D— Opozorilo hišnim posestnikom. Direkcija ptt. objavlja: Zadnje dni ae je pri odmetavanju snega s streh primerilo, da so bi le v mnogih primerih pretrgane telefonske žice in da je bil tudi sicer moten telefonski promet. Zaradi tega se opozarjajo vsi hišni posestniki ln vsi oni, kl opravljajo ta dela da pri tem pazijo na telefonske linije, ker bo sicer poštna uprava proti vsakemu postopala v smislu predpisov zakona o pošti, telegrafu in telefonu ter zahtevala povračilo povzročene škode. V težjih primerih pa bo krivce zasledovala tudi kazensko po S 209 kazenskega zakonika Po tem paragrafu se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din celo prestopek storjen lz kakršnekoli malomarnosti
o— Sreski odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem, ki so s prispevki v denarju ln blagu pripomogli, da je odbor obdaroval za božičnico svoje najrevnejše člane in članice.
u— Angleško društvo v LJubljani sporoča svojim članom ln vsem, ki se zanimajo za alpinizem, da bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 20. uri v frančiškanski dvorani pod njegovim okriljem predaval o Mount Everestu slavni raziskovalec Himalaje mr. Hugh Ruttledge, ki je vodil ekspe-dicije na Everest v letih 1933 ln 1936. — Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Podrobnosti slede!
u— Mestni davkoplačevalci z Gasilske ceste v Šiški — vprašujejo, če so mestni očetje popolnoma pozabili nanje in njlnuvo cesto, ki je ena najbolj prometnih če ne najprometnejša v tem okraju. S te ceste se odcepi kar sedem ulic, pa tudi narodna ln dekliška meščanska šola sta ob tej cesti Davkoplačevalci pravijo: >Ubogi mi ln naši m tuji otroci, ko nam mestna občina ljubljanska ne more očistiti snega s prehodov in ceste same tako da brzdamo na prehodih kar do gležnjev po vodi. Kaor hoče Imeti malo pojma o snežnih otopih in sibirskih tundrah pa naj pride k nam v vas!«
o— Akademski odsek JC lige ima redno odborovo sejo drevi ob pol 20. v društvenem lokalu. Predsednik. (—)
o— Dr. V. Stacul od 10. februarja do S. marca ne ordinira. (—)
Mila zima pod Pchcrjem
Mnogo divjadi se je zateklo v okolico Slovenske Bistrice
Slovenska Bistrica, 6. februarja
Svet, kl ga na severu obrobljajo pohorski ogromni skladi in ga na južni strani presekata Boč in na videz skromna Dravinja, Je nekaj posebnega, vase zaverovanega Ce Je že poleti ta posebnost tako svojska. Je pozimi še bolj Izrazita Ni prav nič čudnega, da Je mestece Slovenska Bistrica tako daleč od povprečnega pojmovanja našega sveta, živečega po drugih pokrajinah ker se človeku zdi, da živi mesto drugačno življenje nego naša druga mesta. Za tako življenje pa jim daje že narava sama najvišjo potuho, pa če je to Se tako nerodno povedano.
Zadnji čaa, ko je ves svet obupno tožil zaradi strupenega mraza, je vladala v bistriškem okolišu zima, da si je človek ni mogel ugodnejše želeti. Pač je padlo snega do pol metra in je včasih pohlevno snežilo več dni zaporedoma, a hudega mraza nI bilo. Se ponoči ga človek ni občutil bog ve koliko. Bistrica je na najnevarnejših mestih povsod zavarovana pred neugodnimi vetrovi, zlasti nikoli ne občuti krivca, ki ga Pohorje trdovratno odbija od sebe.
V	dnevih najhujšega svetovnega mraza je solnce grelo tako toplo, da se je na prisojnih krajih tajal sneg ln Je voda neprestano mrljala s streh. Premražena ln prezebla zverjad je v trumah pribežala s severnih pohorskih pobočij ln je v širnih gozdovih na južnih pobočjih, zlasti na bistriški strani našla varno, skoraj toplo pribežališče. Morda še nobeno zimo ni bilo toliko srn ln zajcev po goščavah v bistriškem okolišu kakor prav to pot. Seveda tega nI nihče bolj vesel nego lovci, ki bo skrajno zadovoljni, da Jim je divjačina tako lepo ln brez nevarnosti prezlmlla.
Na tej strani Pohorja se nI bati plazov, čeprav je bil sneg Pohorje zapadel tako visoko, da je bilo marsikatero naselje za nekaj časa popolnoma odrezano od doline. Ozemlje prav nič nI prikladno za plazove, ker je preveč pokrito z goščavo, ln sneg ae navadno staja tam, kamor Je bil padel.
V	tem predelu tudi ni povodnjl, ker potoki ln hudourniki z vso brzino odvajajo od-višno vodo v ravnino ln Jo Izlivajo daleč doli v Dravinjo. Ta je že bolj nevarna, saj j>ri vsakem obilnem deževju prestopi nj^cg
bregove ln se razlije po polju. Južno vra-i me ln dež, kl je začel padati na pustno j nedeljo, bosta pa Se bolj pospešila tajanje : snega ln povzročila da bodo imeli v spodnjem kraju poplave, kar pa bi se gotovo dalo preprečiti, ako bi ae vendarle enkrat Dravinja regulirala, če že v celoti ne, pa vsaj na mestih, kl so najbolj nevarna tn kjer Dravinja redno vsako leto stopi la struge. Struga pa je v resnici do skrajnosti zanemarjena Skoda, kl Jo morajo ljudje pretrpeti zaradi nje, je ogromen davek, na katerega mora biti naš kmet vsako leto pripravljen ln ki ga mora plačati, če hoče ali noče. Odprava tega zla ne bi zahtevala niti toliko žrtev, kolikor Jih mora naš človek prisiljen v naravi plačevati ob času nepotrebne povodnjl.
Po gotovih, pri Južnih Pohorclh že davno preizkušenih znamenjih sodeč Je v našem kraju zima že minila, še preden ae Je mogla pokazati v svoji trdoti ln zlobi. Sedanje južno vreme a svojim pohlevnim dežjem diši že po malem po pomladi, kl ae tod pokaže vsako leto že znatno prej kakor po bližnjih ln oddaljenejših krajih. Zdi se, da ae je narava tod popolnoma strnila x našim mestecem, ki ne pozna velikih, ljudi razburjajočih dogodkov, saj živi od dneva v dan v svojem zatišju, ne meneč se bog ve kako za življenje, kl hrumi daleč od njega po svetu, in Je navezano le nase ln na svojo najbližjo okolico. To življenje pa Je samo v sebi stokrat bolj zanimivo ln bogato nego življenje po mestih, kjer dogodek preganja dogodek in kjer čas hiti v galopu.	V.
Iz Trbovelj
Nabavni prispevek rudarjem. Trboveljska premogokopna družba je Izplačala svojim rudarjem nabavni prispevek za februar v znesku nad milijon dinarjev. Ta lepa gesta generalnega ravnatelja je bila deležna splošne pohvale ln je povzročila veliko zadovoljstvo. Rudarjevo delo je skrajno naporno in smrtno nevarno, zato Je bil vsakomur nabavni znesek spričo naraščajoče draginje ze le dobrodošel.
Iz Cel]a
®— Seminar o Prešernovi ostalini bo priredilo ljudsko vseučilišče v Celju Ob oliletnica Prešernove smrti v četrtek 8. t. m. ob 20. v risalnjci meščanske šale. Seminar bo vodil prof. dr. Pavel Strmžek. Pridite v čim večjem številu!
e— Kovinarski ia mojstrski izpitni tečaj. Celjska poslovalnica Zavoda za po-sf>eševanje obrti pri Zbornici za TOI obvešča vse interesente, da se sprejemajo ustne ali pismene prijave za kovinarski in mojstrski izpitni tečaj Se do 15. t m. v pisarni poslovalnice.
FINO ČAJNO PECTVO IN BONBONI ! BONBON1ERA RUFF — Prešernova L
«— Rajanje društva »Soče« v Celju, ki
«0 dne 10. februarja v Narodnem domu, bo zaradi nastopa vseslovanskih narodnih noš še bolj zanimivo in privlačno. Vabljeni vsi! (—)
e— Se en »mrteai primer zaradi Opomin. Včeraj smo poročali, da je v celjski bolnišnici podlegla 19-letna sobarica Angela Markova iz 2alca opeklinam,, ki jih je dobila, ko se ji je pri peči vnela obleka. V ponedeljek pa je umrla v celjski bolnišnici 75-letna občinska reva Antonija KorotSčeva iz I vence pri Vojniku. Koro-ščevi se je 25. januarja pri štedilniku vnela obleka, pri čemer je dobila starka težke opekline po nogah. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju v ponedeljek izdihnila.
e— Kazen za uboj. Pred tričlanskem senatom okrožnega sod-šča v Celju se je včeraj na tajni razpravi zagovarjal 19-letni hlapec Albert ObruJj iz Resnika pri Zrečah zaradi uboja. Obrulj je letos na Novega leta dan popoldne v Rebernikovi gostilni pri Sv. Kun gundi blizu Zreč zabodel Franca Videničnika z nožem v levo ramo in v srce ter ga usmrtil. Obrulj je bil obsojen na 3 leta robije.
e— Za mestne reveže v Celju je naka-zžlIo poverjeništvo tehnične zbam ce »Den-tist« v Ljubljani mestni občini celjski 200 din namesto venca na grob dentista-teh-nika g. Herberta Schagerja v Celju.
e— Razprava zaradi roparskega umOra. Pred petčlansk m senatom okrožnega sodišča v Celju se bo pričela v petek 9. t. m. ob pol 9. razprava proti 20-letnemu tovarniškemu delavcu Antonu Pfeiferju iz Tevč pri Laškem, ka je v noči od 30. na 31. decembra v Debru pri Laškem umoril lTletnega delavca Janeza Senico ie Sliv-nega. Pfeifer je ustrelil Senico s samokresom v hrbet mu nato z nožem prerezal vrat. potem pa mu vzel 223 din gotovine. Ker- Pfeifer še ni polnoleten, bo Ktzprava tajna.
Iz Maribora
»— Nor napis. Na poslopja m,
svobode štev. 6 so montirali nov napis s
sledečim besedilom: »Konzulat Laibach, Zweigstelle Marburgc. Napis vzbuja pozornost Mariborčanov.
a— Petrolej je dragocena reč, zlasti v današnjih časih. Njegova vrednost je zanimala celo nekega trgovskega pomočnika in ga pahnila v kriminal. Ukradel Je nekemu mariborskemu trgovcu 10 kg petroleja, da bi ga prodal. Petrolej so zaplenili, pomočnik pa je ob službo.
a— živa bakla. 801etnemu preužitkarju Janezu Vogrinu iz Sv. Antona v Slovenskih goricah se je vnela ob ped obleka. Domačini so pravočasno prihiteli na pomoč in mu sneli gorečo obleko. Vogrin je dobil težke opekline in so ga prepeljali v bolnišnico.
a— Tatvine v Hutterjevl tvornlcl. Poročali smo o tatvinah v Hutterjevl tekstilni tvornicd v oktobru 1939. Tedaj je izginilo
blago, mdoo ofcoB 3800
zi s tem je včeraj dopoldne mali senat obsodil 36 letnega, Josipa Ferta ln 371etnega Franca Mohorka. Vsak je bil obsojen na 3 mesce strogega zapora, pogojno za 3 leta.
a— Ljudje padajo. Pri padcu na poledici si je zlomil 321etni potujoči godbenik Oto Omejc levo nogo, 91etnl Anton Pažon desnico. 581etni postrešček Ivan Kajzer levico, 8letni Ivan Legarič te Studencev desno nogo, 551etni poštni zvaničnik Jurij Bratašek desnico, 601etni Friderik Dvor-šak pa desno nogo. Vsi so se zatekli v bolnišnico.
a— Veliki kazenski senat Je razpravljal
včeraj dopoldne o dogodku 31. avgusta 1939 v Zamošanskem gozdu, ko Je 321et-nl Franc Stepišnik navalil na posestnika Jakoba Vesenjaka in mu odvzel 1200 din gotovine. Stepišnika je veliki kazenski senat obsodil na 3 leta robije.
Gospodarstvo
Nova uredba o kontroli cen
T wrm- I m
~-kH ' njeflolako Izobrazbo ln zvaničnlke 90 fr. (60) odn. 110 Kč (80) ln za aiužitelje 75 fr. (60) odo. 90 Kč (70). Te spremembe veljajo za Ceško-Moravsko od L oktobra 1939 ln za Francijo od L Jan. 1940.
= Uvot pomaranč ln kave. Uvozni odbor Nar. banke sklenil, da se dovoli uvoz pomaranč lz Palestine na podlagi kompenzacije, ln sicer za eno tretjino vrednosti izvoza v našega blaga v Palestino, medtem ko morata biti ostali dve tretjini vrednosti izvoza vnešenl v devizah. Nadalje odobrava uvozni odbor uvoz kave lz Brazilije v kompenzacijo za naš Izvoz cementa.
— Nora oprava Jadranskih ladjedelnic d. d. v Splitu. V trgovinskem registru na Sušaku je bila vpisana nova uprava Jadranskih ladjedelnic d. d. v Splitu s podružnico v Kraljeviči. V upravnem odboru so: dr. Milorad Djordjevič, minister v pokoju (predsednik), Dragomir Pavlovič, ravnatelj Francosko-srbske banke v Beogradu, Marin Ferič, industrijec v Splitu in dr. Vinko Zore, odvetnik v Beogradu.
Poročali smo že. da je v trgovinskem
ministrstvu izdelan nov načrt uredbe o kontroli cen, potem ko je bil prvotni načrt zavržen. Nov načrt uredbe je odobril odbor ministrov za gospodarska in socialna vprašanja in bo v kratkem podpisan
Sistem kontrole cen je po novem načrtu poenostavljen. Predviden je samo en urad za kontrolo cen v trgovinskem ministrstvu. Poleg tega urada obstoja možnost za ustanovitev sličnega urada samo še v banovini Hrvatski. Zavržen je torej prvotni predlog postavitve lokalnih komisarjev za cene in vrhovnega komisarja, ker bi se s sistemom
mo na cene v trgovini na debelo. Kontrola bo obsegala vsega 25 najvažnejših predmetov (življenskih potrebščin in surovin). Ti predmeti so v načrtu uredbe taksativno navedeni Izhodišča za kontrolo cen bodo sedanje cene, vendar predvideva načrt uredbe revizijo sedanjih cen tam, kjer obstojajo upravičeni razlogi. Povratek na cene v začetku septembra lanskega leta sedaj ni več mogoč, ker so se med tem podražile mnoge surovine, ki jih uvažamo, narasli pa so v mnogih panogah tudi produkcijski stroški (zaradi višjih mezd). Čeprav se bo kontrola cen nanašala samo na trgovino na
komisarjev dala majhnemu številu funk- < debelo, s tem še ni rečeno, da bodo detajli-
Dr. Ivo šorli zapusti Maribor. Naš
odlični pisatelj notar dr. Ivo šorli odhaja iz Maribora, kjer je dolgo vrsto let deloval v mariborskem kulturnem in umetniškem življenju. Z njim zapušča naše mesto mar-kantna osebnost, ki sa je pridobila s svojim plemenitom nastopom in vedro družabnostjo v vseh krogih mariborskega prebivalstva nešteto iskrenih prijateljev in čestilcev. Ob njegovem odhodu iz Maribora mu priredi drevi ob 20. pri Orlu Umetniški klub v Mariboru poslovilni večer, ki se ga bodo udeležili vsi mariborski kulturni delavci ter šorlijevi prijatelji in če-stilcL
a— V Mariboru priman jk j je drobiža.
Zadnje dneve se opaža v Marilx>ru občutno primanjkovanje drobiža, kar se čuti zlasti v poslovnem in gospodinjskem življenju.
a— »Totl list« Studenčanom. Jutri v
četrtek je v marljivo delujoči studenški
cionarjev v roke prevelika oblast. Ti komisarji vrhu tega ne bi bili v stanju podrobno proučiti vse komplicirane probleme formiranja cen in ne bi mogli izdajati odločbe, ki bi ustrezale potrebam potrošnikov, kakor tudi producentov. Po novem načrtu uredbe se bo nanašala kontrola sa-
sti izven kontrole. Za trgovino v nadrobni prodaji se bodo nadalje uporabljale določbe uredbe o pobijanju draginje Netočne so informacije, ki so bile iznešene v zadnjem času, da bo po novi uredbi vsak trgovec moral prijaviti vsako povišanje cen.
Izdaja bencinskih kart
Kakor smo že poročali, bo v četrtek uvedena prodaja bencinske mešanice na karte. V Beogradu so lastniki motornih vozil že prejeli te karte. Karte za lastnike motornih vozil v ostalih krajih države pa so bile poslane sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom. Uprava državnih monopolov samo še čaka na sporočilo zlasti iz banovine Hrvatske, da so karte povsod na razpolago imetnikom vozil, nakar bo izdana naredba o prodaji bencinske mešanice lastnikom motornih vozil na te nove karte.
Oskrba z nafto, petrolejem in bencinom
Trenotno v trgovini najbolj primanjkuje petroleja Trgovcem deta j listom so vse zaloge pošle in nestrpno čakajo na nadaljnje količine. Zlasti hudo občuti pomanjkanje petroleja podeželsko prebivalstvo v krajih j kjer ni elektrike. Skrajni čas je, da se v tem pogledu napravi enkrat red, kajti količine petroleja, ki ga potrebujemo, niso tako znatne, da ne bi mogli sproti dobiti potrebnih količin Iz Beograda napovedujejo, da so na poti veliki transporti nafte in drugih mineralnih olj, vendar v Sloveniji še ni blaga Po beograjskih informacijah je sedaj znova vzpostavljena redna oskrba naše države z rumunsko nafto. Za naročene količine je dala Narodna banka na razpolago milijon dolarjev (55 milijonov din) v devizah, kar bo zadostovalo za polovico enoletne normalne potrošnje. Ker promet na Dunavu ni mogoče, se rumunska nafta
LJU^To3,V13 KffiitoEK^FSfc | prevaža po ie.szn.cL Sedanj, pgm
' sporazum z Rumunijo na podlagi plačila v devizah velja kakor znano, le do 29. le-
vom
urednik »Totega lista« g. Božo Podkraj-
šek Tedenske slike. Vstop prost. Pričetek *	♦
, 1Q	3	F y	bruarja in je verjetno, da bomo po tem ro-
ob 19. uri.
a— Preložena premiera. Zaradi tehničnih vzrokov je nastala v gledališkem repertoarju sprememba. Jutri, v četrtek, bo »Othello« za red A, v soboto pa premiera »Cigana barona« za red C.
a— Sneg kopni. Po opažanjih te ženske postaje je višina snega v ravnini skopnela na 40 cm. Včerajšnja minimalna jutrnja ; temoeratura je bila —1.0 st. C. Tezenska j postaja napoveduje za marib. okoliš oblač- j no in malo vetrovno vreme.	j
a— Januarsko vreme v Mariboru. Ob ; pregledu vremenskih prilik letošnjega januarja v Mariboru na (podlagi opažanj te-zenske postaje se pokaže, da je bil naj-mrzlejši dan 13. januar, ko je bilo 22 pod ničlo, najmanj hladen pa 6. januarja, ko je bilo popoldne 1.2 C nad ničlo. Povprečna minimalna temperatura je bila v letošnjem januarju —12.5 C. Sneg je ležal na zemlji ves me»rc. Mesečna količina vode od raztopljenega snega je bila 38.5 mm.
a — Sresko učiteljsko društvo Maribor levi breg bo zborovalo v soboto 10. t m. ob pol 10. v krčevinski šoli. Ze ob otvoritvi bo naše obmejno učiteljstvo, ki je pač najhuje prizadeto s posledicami naraščajoče draginje, povzdignilo ponovno svoj glas za zboljšanje svojega in položaja vseh javnih nameščencev Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: volitev skupščinskih delegatov, nadalje anketni razgovor k vprašanju: »Kaj govori za in kaj proti kmetijskemu pouku kot posebnemu predmetu ljudske šole? Naša izkustva s kmetijskim poukom«. — Če bo pripuščal čas, bo g. Mirko Vauda podal kratek referat: »Zračna obramba v pouku ljudske šole«. Dnevni red zborovanja živo priča, kako vestno evidenco o vseh najaktualnejših sodobnih vprašanjih vodi naše obmejno učiteljstvo, ki ga pač res bolj kakor vse ostalo prehitevajo potrebe in zahteve časa. Da bi slično vestno evidenco in vsebolje upoštevanje našega vedno skrbnega in delovno ter eksistenčno vendar tako slabo ovrednotenega obmejnega učiteijstva še vodili na odločujočih mestih, na to čaka že dolgo, dolgo ne le učiteljstvo samo, marveč vsa meja in njo razumevajoča javnost!
a_ V Narodnem gledališču bo gostovala v četrtek 15. t. m. Mrakova gledališka skupina iz Ljubljane. Gostje bodo uprizorili najnovelšo Mrakovo tragedijo »Stari Rimljan«, Delo. ki v petih razgibanih slikah prikazuje tragičen razoad ljubljanske meščansk« rodbine, je bilo uprizorjeno v Ljubljani že večkrat z izrednim uspehom.
a— Letošnji redni občni zbor podružnice Jugoslovanskega turing kluba v Mariboru bo v četrtek, 8. februarja ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga iskreno vabljeni' Uprava. (—)
ku lahko znova uvedli klirinški plačilni sistem. Poleg velikih količin nafte, ki bodo prišle iz Rumunije, bodo v prihodnjih dneh prispele večje količine bencina, Id nam ga bo dobavila tržaška rafinerija »Aquila«. Iz Trsta bomo dobili okrog 30.000 ton bencina.
Narodna banka in zahteve hrvatskega gospodarstva
Hrvatski gospodarstveniki so preko svojih organizacij v zadnjih letih ponovno postavili zahtevo po temeljiti reformi kreditne politike Narodne banke, ki je doslej vedno zapostavljala hrvatske ln sploh prečanske kraje. Zahteva hrvatskih gospodarstvenikov gre za tem, da dobi zagrebška podružnica Narodne banke obširnejše kompetence ln da bodo hrvatski gospodarstveniki v važnih vprašanjih naše kreditne politike lahko v večji meri soodločali. Ker je za 3. marc sklican redni občni zbor delničarjev Narodne banke Je postalo vprašanje reorganizacije Narodne banke še bolj nujno. Zahteve hrvatskih gospodarstvenikov gredo za tem, da bi občni zbor dne 3. marca že sankcioniral reorganizacijo Narodne banke. V Beogradu sicer čakajo, da bo finančno ministrstvo preneslo še določene kompetence na ban-sko oblast v Zagrebu. V Zagrebu pa smatrajo, da to odlašanje nI potrebno, ker vprašanje reorganizacije Narodne banke nI odvisno od prenosa finančnih kompetenc. Hrvatski gospodarski krogi zahtevajo, da dobi podružnica Narodne banke v Zagrebu samostojen delokrog glede dodeljevanja kreditov hrvatskemu gospodarstvu in možnost odločanja v Izvoznih, uvoznih ln deviznih poslih, Id so sedaj v kompetend beograjske centrale. Zagrebška podružnica Narodne banke naj dobi tudi svojo ločeno upravo. Pri podružnici v Zagrebu naj bi bil stalno eden od vicegnvernerjev, ld bi vzdrževal zvezo s centralo ln njenim Izvršilnim odborom, ▼ katerem morajo biti močneje zastopani tudi predstavniki hrvatskega gospodarstva. Po mnenju gospodarskih krogov je treba to vprašanje nujno rešiti, da bo prenehalo 201etno nezadovoljstvo, ki ni koristilo zaupanju ln ugledu naše novčaniške bank.e
Ugodnostni tečaji francoskega franka pri izvoza v Francijo
Narodna banka objavlja, da je z delegatom francoskih Imetnikov jugosloven-skih zunanjih posojil dosežen sporazum glede uporabe tečajev francoskega franka za oni del protivrednosti Izvoženega blaga (40%), ki ga bodo Izvozniki dobivali preko Narodne banke od delegata francoskih imetnikov jugoslovenskih zunanjih
posojil, odnosno za celotno protivrednost v Francijo izvoženega lesa in konoplje (protivrednost Izvoza lesa ln konoplje se bo v celoti plačala z računa položenih anuitet za naša zunanja posojila pri Narodni banki, s katerim razpolaga delegat francoskih Imetnikov naših zunanjih posojil). Za obračunan je 40% vrednosti Izvoza blaga odnosno 100% vrednosti Izvoza lesa ln konoplje so določeni naslednji tečaji (svobodni tečaj francoskega franka znaša sedaj okrog 125 din za 100 frankov):
1)	konoplja, les, celuloza, lesovina — 129 din za 100 frankov;
2)	konjsko meso, žive ovce, ovčje meso, surove kože — 130 din za 100 frankov;
3)	jajca, perutnina, suhe češplje, pek-mez — 133.33 din za 100 frankov;
4)	goveja živina, goveje meso, svinje, svinjsko meso, slanina, šunka, mast — 140 din za 100 frankov;
5)	proizvodi, ki niso navad eni — 125 din za 100 frankov.
Izvozniki, ki se hočejo okoristiti z ugodnost niml tečaji, morajo predložiti devizni direkciji Narodne banke pismeno prošnjo na predpisanih formularjlh, nakar jim Narodna banka potrdi tečaj, vendar morajo v naslednjih 20 dneh predložiti dokaz o sklenjeni kupčiji. Narodna banka še pripominja, da se izvoz konj plača v celoti t devizah.
Borze
6. februarja Na Jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so notirali v Ljubljani 30.26 do 30.75, v Zagrebu je bil promet po 30.75, v Beogradu pa po 31.18. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo aa Vojno Škodo povpraševanje po 420 (v Beogradu je bil pri čvrstejši tendenci zaibeležen promet po 425 do 425.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah nI bilo zaključkov. Pač pa je bil promet v delnicah Trtjovedjske po 245.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji; London 176.35
—	179.55, Pariz 99.65—101.95, NewYork 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387, Bruselj 749 — 761. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.84
—	221.04, Pariz 123.15 — 125.45, New Yark 5480 — 5520, Curih 1228.18—1238.18 Amsterdam 2901.17 — 2939.17, Bruselj 925.05 — 937.05.
Curih. Beograd 10, Pariz 10.03, London 17.7925, New York 446, Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80. Berlin 178.70 Stockholm 106.1750 Oslo 101.35, Koben-havn 86.10 Budimpešta 86.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 420 den., 4% agrarne 52 bi., 4% severne agrarne 50 — 52. 6«/« beglušlke 75 den., 6°/« dalm. agrarne 68 den., 6«/0 šumske 66 den., 7% invest. 98 den., 7% Blair 87.50 den., 8®/e Blair 96 den.; delnice: PAB 190 den., Trboveljska 245 — 250 (245), Gut-
| Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, leni-vosti črevesja vam omogočijo ARTIN dražeje dr. Wandera. 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—.
Reg. S. br. 22115/33
man 60 H., šečerana Osijefk 14o den., G=si-ječka ljevaonica 160 bi.
Beograd. Vojna škoda 425.25 — 425.75 (425 — 425.50), 4«/» agrarne 53 den., 4% severne agrarne 50 den,, 6o/„ begluške 77 — 77.50, 6o/. dalm. agrarne 71.25 — 71.75 (71), 6% šumske 67.50 — 68.50, 7% sta-bifliz 97.50 den., 7*/, invest. 98.50 den., 7«/, Seligman 101 den., 7*/« Blair 88 den., 8»/, Blair 96 den., Narodna banka 7400 den., PAB 192 den.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
- - - .-... -.-.'v
IG N.VO K TAVČARJEVA 7
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago, 6. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97.25, za julij 94.50, za sept 93.875; koruza: za maj 56, za julij 55.625.
+ VVinnipeg, 6. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.875, za julij 85.625, za okt. 86.50.
+ Novosadska blagovna borza ( t t.
m.) Tendenca stalna. — fšenica: baška okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155
—	157.50. Oves, baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 124 do 125; nova pariteta Indjija 123
—	124. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292.50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7« 212.50 — 222.50; »8c 137.50 do 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130; ban. 125 — 127.50.
Kaj se lahko zgodi, če bodo Finci poraženi
Premija za Izvoz celuloze (n 1 Francijo. Trgovinski sporazum med našo državo in Francijo od decembra 1939 je naši državi zagotovil letni kontingent za 13.000 ton celuloze. Z istim sporazumom Je določen tudi letni kontingent 65.000 ton navadnega lesa, rezanega in tesanega. Z odlokom trgovinskega ministrstva od 21. Junija 1939 je bila določena izvozna premija 18 din za 100 kg celuloze, 150 din za les iglastega drevja, ki se izvaža ▼ Francijo, 85 dn za les iglavcev, ki se izvaža v Alžir, in 85 din za bukov in hrastov les, ki se izvaža v Alžir. Ker pa se je pokazalo, da Je v sedanjih razmerah izvozna premija na omenjene artikle velika. Je minister za trgovino in industrijo s svojim današnjim odlokom znižal premijo za celulozo od 18 n al4 din od 100 kg, za les pa na 66 din.
Vojaški strokovnjak pariškega »Tempsa« je podal nedavno kratek pogled v bodočnost in naslikal s črnimi barvami slabe izglede za zapadna zaveznika, ako se sovjetski Rusiji posreči premagati in zasesti Finsko. Koliko časa se Finci še lahko drže, ko jim nihče ne gre na pomoč, če ne štejemo nekoliko tisoč tujih dobrovoljcev? Materialna pomoč, ki so jo Finci že dobili, je znatna. Ako so sovjetski zračni napadi postali redkejši, je to pripisati odlični protiletalski artileriji, ki jo je Finska prav zadnji čas dobila z zapada. Vprašanje pa je, ali zadostuje ta pomoč Fincem, da bi se tudi t bodoče ubranili vseh napadov sovražnika, ki ima v primeri s Finsko neomejene možnosti glede vojnih sredstev.
Zapadni velesili morata vestno proučiti, kaj vse je na kocki s finsko vojno, in izmeriti vse posledice poraza Finske, ki je verjeten in bo nastopil prej ali slej, ako bodo Finci prepuščeni svoji usodi. Seveda se ne da predvideti, kaj bo napravila Moskva, ko zasede ogromno ozemlje med Finskim zalivom in Ledenim morjem, kakor ni mogoče napovedati, kaj bo potem ukrenila Nemčija. Izguba na ugledu, ki bo s finskim porazom zadela zapadni zaveznici, se lahko silno neprijetno pokaže pri nekaterih nevtralcih. Kar pa se tiče čisto vo-
jaških posledic ruske zmage, bodo te zelo resnega značaja.
Pred vsem bodo vojaške sile sovjetske Rusije, ki jih zdaj veže Finska, svobodne in bodo uporabljive ali za nadaljnje zavo-jevanje Skandinavije ali za pritisk kje drugod. Menda ni preveč fantastično predstavljati si, da bodo sovjeti, pijani zmage, hoteli poseči še po fjordih Norveške, ki so tako silno pripravni za operacije proti zapadu. Vprašanje je, ali bo Nemčija svojemu zavezniku to dovolila, ni pa izključeno, da bosta skupno operirala na Švedskem in Norveškem Moskva »i bo skušala zavzeti severni del Švedske in Norveške, Nemčija pa bi zasedla področje švedskih železnih rudnikov ter jugozapadni del Skandinavije. (Člankar je slab geograf, ko ne ve, da je področje železnih rudnikov ravno v severnem delu Švedske, ki bi po njegovem padla pod oblast Moskve.)
Gospodarske in vojaške prednosti, ki bi jih dosegla Nemčija z zasedbo imenovanih skandinavskih delov, so na dlani Ako pri tem pomislimo, da bo imela čez tri mesce dve novi oklopnici po 35.000 ton, da bosta v kratkem gotovi dve novi vojni ladji po 26.000 ton in če k temu dodamo še dve žepni križarki, ki sta ji ostali, se je bati, da se bo položaj na Severnem morju v vojaškem pogledu temeljito spremenil.
Koroško pismo
»Koroffki Slovenec« prinaša pod naslovom »Le predi dekle, predi___« sledeča
razmotri vanja:
»Ob kolovratu Je rasla kmečka kultura. Staro in mlado, dekleta in fantje, so se zbirali na prejah, zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši. Dolge zimske večere so brneli kolovrati in m oto vila. Fantje so predi cam svetili, vsak svoji sosedi Družba je veselo prepevala stare ljudske popevke, pripovedovali so si pravljice in pripovedke, doživljaje na žegnanjih, svatbah in romanjih, povedali so si stare, modre izreke, si stavili uganke in obirali ženine in neveste v sosedni in deveti fari. Večkrat je prejo ob-_ _ , - -	... _ - . i i*al vaški ali popotni godec in Saljivec, . novin siavoan au ne. v
Z odlokom poštnega ministra se od 15. kar Je pomenilo družbi posebno važen do- I nosti podnajemništva. februarja t. 1. poviša poštnina za pakete godek. V bolj naprednih hišah se je med Uredba o ooliciiski
Gospodarske vesti
= 10 milijonov za sanacijo Zadružne
zveze v Splitu. Ministrski svet Je predpisal uredbo o sanaciji Zadružne sveže v Splitu, ki Je objavljena v »Služ. novlnah« 3. februarja. Ta uredba določa, da ae amortizacijsko posojilo 10 milijonov din, ki je bilo odobreno z odlokom gospodarsko-finančnega odbora ministrov od 2. Julija 1931., spremeni skupaj z dospelimi obrestmi v državno pomoč in se odpiše.
= Povišanje poštnine ca velike pakete.
»Največji naš zaklad je naša narodna melodija! Naša pesem je naša moč! O njej govoriti na Brnci je prav za prav odveč; saj ima njena slava ravno na Brnci svoj izvor in ste v prvi vrsti vi, Brnčani, nesli njen sloves tudi preko meja v Slovenijo, v ostali slovanski in v vesoljni kulturm sverJ Zato jo gojite z ljubeznijo in navdušenjem tudi v bodoče, kajti dokler bo živela na Brnci naša krasna slovenska pesem, tako dolgo bo živel naš rod tudi tod še naprej svoje lastno, pristno slovensko kulturno življenje!«
Za čas vojne je raztegnjena najemniška zaščita na vsa stanovanja in na vse obrtne lokale, ne glede na to, ali se nahajajo v novih stavbah ali ne. Olajšane so tudi mož-
v teži preko 20 do 25 kg, in sicer v L coni (do 100 km) od dosedanjih 30 na 40 din, v U. coni (do 300 km) od dosedanjih 40 na 50 din ln v m coni (preko 300 kg) od dosedanjih 50 na 60 din. — Z drugim odlokom poštnega ministrstva Je povišana poštnina tudi za pakete, ki se pošiljajo ▼ inozemstvo s tem, da je ekvivalent dinarja nasproti zlatemu franku določen na 1:18 (doslej 1:15), kar pomeni, da se za zlati frank odslej računa 18 din. Novi ekvivalent stopi v veljavo 15. februarja L L Zaradi tega se poviša poštnina za pakete namenjene v Inozemstvo za 20 odsL ▼ primeri z zneski, ki so predvideni v rubriki 6 poštne tarife (izdaja od L avg. 1936.) Prav tako se za 20 odsL povišajo zneski v rubrikah 4, 5 ln 6 tarife za prenos paketov z letalsko pošto.
— Povišane dnevnice sa službena potovanja državnih uradnikov ▼ Francijo in češko-Moravsko. Finančni minister Je spremenil odločbo od 11. aprila 1934. o povračilu stroškov za službena potovanja v inozemstvo, in sicer v Francijo in Če-Sko-Moravsko. Dnevnica znaša odslej za uradnike L, ri/1 in H/2 polož. sk. 300 frankov (doslej 200) odn. 340 Kč (doslej 250), za uradnike IH/1 in m/2 240 fr. (160) odn. 290 Kč (200), za uradnike IV/1 in IV/2 195 fr. (130) odn. 240 Kč (150), za uradnike V ln VI 165 fr. (110) odn. 190 Kč (130), za uradnike VII, VHI in DC 135 fr. (90) odn. 170 Kč (110), aa uradnike X. pol. sk. ln aa uradnike pripravnike s srednješolsko izobrazbo 120 fr. (80) odo. 140 Kč (90),
brnenjem kolovratov oglasil bravec Mohorjeve ali druge lepe knjige. Tako so se spletale nitke od srca do srca in stkala se je na teh večerih dragocena vaška skupnost in vzajemnost...
Naš vaški tkalec je že davno izdihniL Smrt ga je pobrala kar ob njegovem stolu, kjer je prebil večino svojega življenja. Njegov tkalski stol je odromal v drugo vas, lesena koča je pogorela, stara obleka iz platna pa je pri nas še vedno v časteh.
Zadnja leta je ta obrt ali boljše — smisel za domače platno vidno padla. Stroj je nadomestil človeške roke. naravne sile so dajale poceni delovno moč, umetna svila je zatemnila veljavo dragocenega, domačega platna. Toda resna sedanjost nas zopet vodi nazaj k častitljevemu kolovratu in tkalskemu stolu. Zakaj bi jima ne postali prijatelji, saj kolovrat in tkalski stol sta pomagala tkati našo častitljivo kmečko kulturo.«
★
Občni zbor društva »Dobra?« v nedeljo, dne 21. L m., je bil veličasten dokaz, da hočejo trdi Brnčani še naprej gojiti slovensko prosvetno delo. Sicer v svojih poročilih niso mogli pokazati na večje prireditve in manifestacije društvenega delovanja, a nastop pevcev je najjasneje pričal, da se še vedno zavedajo, kje je njihova moč. Brnški pevski zbor pod vodstvom njihovega izvrstnega pevovodje se namreč tudi danes 8e lahko ponaša, da je prvi in najboljši zbor na Koroškem. Zato pa je tudi dejal zastopnik SPZ v svojem govoru:
Uredba o policijski uri ob enajstih Je stopila z 22. m. m. tudi na Koroškem v veljavo.
Dne 31. jan. je imel v Celovcu violinski koncert češki virtuoz Vasa Prihoda.
Urad za zemljiški davek v Celovcu se je preselil v nekdanje Marijanišče (Velikov-ška cesta 18).
R
I 0
Sreda, 7. februarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Resni zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02 Obisk pri J. S. Bachu (plošče). — 14: Poročila.
—	18: Mladinska ura: a) Za mlade naravoslovce (g. M. Zor), b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M Adlešič). — 18.40: Slovenske pravne starine n. del (dr. Jos. žontar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Odgovornost novinarskega dela pred narodom in državo (g. I* Mrzel). — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Beograd 20: Prenos opere iz gledališča.
—	Zagreb 20: Zborovsko petje. — 20.30: široline skladbe. — 21.30: Komorni trio. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.55: Mozartova glasba. — 20.55: Pester spored.
—	21: Zvočna igra. — 23: češka glasba.
—	Sofija 18.45: Lahka glasba. — 19.50: Operni prenos.
_ Mft,T.IL194Q.
Novo jeklo iz starega Železa

Gornja vet, kl Je največja svoje vrste na svetu, služi za pretaljevanje železnih to rSh^padkov, ki se pod visoko temperaturo električnega obloka spet zlijejo v r^rmvredno jeklo 'visoke kakovosti za Izdelovanje orodja in strojnih delovJJ posebno pripravo se lahko vloži v peč 40 ton železnih odpadkov hkrati to Je peč do vrha Sapotojena v 3 do 40 mhu, dočim Je bilo poprej za polnitev potrebno prav toliko ur
{j Potegavščina s spolom v stekleničkah — Prebri-
ItlOŠkO potomstvo l^nmemt^^
»Zajamčeno
Mehičani polagajo veliko važnost na to, da se jim rod nadaljuje z moškim potomstvom. Na ta račun je neka tvrdka pred kratkim napravila sijajne kupčije, ko je spravila na trg pripomoček, ki naj bi jamčil za to, da bodo matere rodile dečke.
Medicinska kontrola je seveda ugotovila, da ta pripomoček, ki so ga prodajali v velikih steklenicah za drag denar, nima prav nobenega učinka na organizem mater. Navzlic temu so bile Mehičanke, kakor se to običajno dogaja, za vodico silno vnete. Oblasti pa niso mogle napraviti ničesar proti temu, kajti na steklenicah so bili razločni napisi: »če ne bo uspeha, dobite denar na-zai!« Na ta način tvrdki tedaj ni mogel niače očitati, da bi hotela kupce svoje te-
:c*r
glemarkacl m
Kakor poročajo nemški listi, je demar-kacija nemško-ruske meje, ki seka Poljsko na dva dela, v glavnem končana.
Ta meja je dolga skoraj 1500 km in jo sestavljajo skoraj po dveh tretjinah vodni toki, Pisa, Bug in San. Tako za vodni, kakor za kopni del meje so že v naprej določili markacijski sistem v vseh potankostih. Kameniti mejniki, kakršni so običajni na nemških mejah, tu ne prihajajo v poštev, ker bi pozimi izginili pod visokim snegom. Uporabili so zato visoke mejne droge. V razdalji 5 m stojita po dva takšna droga ln točno v njiju sredini poteka dogovorjena meja. Do te teoretične črte sega tudi obojestransko suvereno ozemlje, tako da ni vmes nobenega »zemlja brez gospodarja«.
V celoti so porabili štiri tisoč mejnih drogov. Na »suhi« meji stoji najmanj vsakih
kočine opehariti, sodišča ji niso mogla do živega.
Da si je tvrdka navzlic neučinkovitosti svojega pripomočka nabrala lep kup denarja, je lahko pojasniti: matere, ki so rodile dečke, so to pripisovale tekočini — druge pa so prihajale z razočaranim nasmehom v lekarno in so dobivale svoj denar nazaj. Seveda jih je bilo mnogo, ki denarja sp^oh niso zahtevale nazaj. Ker se v Mehiki rodi kakor v večini drugih dežel več dečkov nego deklic in ker ni izdelovanje tekočine tvrdko veljalo skoraj nič, je imela ta lepe dobičke. Nekega dne pa se je pojavil zavisten kokurent in je ljudem pojasnil skrivnost uspeha, ki ga sploh ni bilo. Tedaj je bilo tudi dobičkov konec, a bilo je obenem tudi že prepozno. . .
Dro^f namesto kamenitih mejnikov — Težave na prelazu Užoku v Karpatih
500 m dvojica takšnih drogov ln povsod, kjer se meja zakrivi, ob vsakem kolenu mejne črte je bilo treba postaviti markacijo. Pri vsaki izmed dveh tisočev mejnih točk so napravili skico v merilu 1:10.000, ki jo dopolnjuje protokol s točnim opisom kraja.
Delo mešane komisije je bilo v hudem mrazu in redko naseljenem ozemlju zelo težko. V znanem pragozdu pri Avgustovu so morali nemški in ruski pionirji z motornimi žagami urezati deset metrov širok, raven pas, da je bilo mogoče mejo sploh začrtati. Na Užoškem prelazu v Karpatih, kjer se nemško-ruska meja sestaja z madžarsko, demarkacije zavoljo hudega snega sploh še ni bilo mogoče izvesti. Mešane demarkacijske komisije so se vrnile v Moskvo, kjer se bodo vršila sedaj pogajanja o pravnih in prometnih vprašanjih, j mejnih prehodih i. t. d.
Francoz! zahtevajo nakaznice za živila
Uvedli jih bodo najprej v Parizu
Zdi 3e, da skušnje, ki so si jih pridobili Francozi v prvih petih mescih sedanje vojne, ne zadovoljujejo prebivalstva v pogledu preskrbe z živili. Zato se v zadnjem času čedalje bolj glasno sliši zahteva, naj bi vlada uvedla nakaznice za živila.
Do zime so se cene držale stare višine, v zadnjem času pa so se dvignile. Tako na primer stane danes v Parizu kilogram kruha 3.20 fr., liter mleka 2.30, maslo 18 fr. kilogram (prej 12 fr.) in tudi mesu je j cena poskočila. Prav tako se je podražilo olje od 8 na 13 fr. liter. Vino, ki spada k vsakemu obedu in večerji na mizo, je tudi nekoliko dražje.
Lahko se reče, da ne primanjkuje nobenih živil, toda dobava nekaterih predmetov, n. pr. kave, premoga in mila, je postala neredna in to je tisto, kar sili ljudstvo po zahtevi uvedbe živilskih nakaznic. Francoski narod, ki je vajen reda in umer-jenosti v vsem, občuti sedanje stanje že
kot nepravilnost, ki jo je treba čimprej odpraviti. Zato je pričakovati, da bo vlada poslušala glas iz ljudstva ter uvedla živilske nakaznice za sladkor, kavo, testenine, olje in milo vsaj v Parizu, kjer je o tem že razpravljal mestni svet. Verjetno pa je, da se bo ta metoda uveljavila tudi v nekaterih okrožjih, ki ležijo v bližini prestolnice. S tem hočejo oblasti onemogočiti ku-pičenje živil, katere si nabavljajo zlasti premožnejši sloji, ki razpolagajo z večjo imovino kakor delavci, ki morajo živeti iz rok v usta.
Tabak !n rastline
Tobačni dim sobnim rastlinam škoduje. V sobah, kjer mnogo kadimo, zato ne imejmo sobnih rastlin.
iiM SERIH A JT E V „JUTRU" !
Bacili zoper pljučnico
Iz Amerike poročajo, da je njujorSki profesor Dubos odkril nove bacile, ki so sposobni uničevati povzročitelje človeških bolezni. S poskusi je ugotovil, da ubija novi bacil v kratkem času posebno mnogo pnevmokokov, povzročiteljev pljučnice.
Pri praktičnih poskusih z živalmi je Du-bos bele miši okužil s stotisočkratno smrtno količino pnevmokokov, a živali so vendarle ostale žive, ker jih je istočasno cepil z novimi bacilL Ta čas dela poskuse % ljudmi.
Podaljšala se
je za dva cm
V Ameriki obstoji za pilote civilne letalske službe predpis, da morajo biti najmanj 5 pedi in 2 palca, to je malenkost nad 1.55 m visoki. Ta dolžina jim je potrebna, da lahko držijo brez težav nogo na pedalu ln so jim oči vendarle v višini opazovalnega okna.
Miss Katlin Hildebrandova iz Kansas Cl-tyja je bila zelo nesrečna, ko so jo pri izpitu za pilotko zavrnili, ker je merila samo 5 pedi ln 1 palec. Ker pa šteje šele 19 let in nje rast še nI končana, je sklenila uporabiti vse mogoče metode, da se podaljša. Delala je dolge Izlete z zravna-nim telesom ln vratom, plezala je gor bi dol po visokih lestvah, obešala se je do izčrpanosti z rokami na veje dreves, potem ko si je na noge privezala utež, skratka storila je vse, kar so jI priporočali, in ji je v nekoliko tednih res uspelo, da se je podaljšala za več nego 2 cm, kolikor ji je pač manjkalo do predpisane mere. S to novo mero je stopila pred izpitno komisijo, kjer je opravila tudi sijajno in je postala pilotka
Češe ne veš, ziai izveš?
da so v Pragi prekrstili vse postaje. Izginile so oznake za Wilsonov, Masarykov in Denisov kolodvor;
da je zaradi evakuacijsltih ukrepov na Angleškem trenutno 409.000 otrok brez pouka;
da so imele oblasti Zedinjenih držav konec decembra 1939. v evidenci devet milijonov brezposelnih;
da znašajo uradno ugotovljene izgube zaradi potresa v Anatoliji: 35.000 mrtvih in 200.000 ljudi brez strehe. Porušenih je bilo v celem 50.000 hiš;
da je bil letošnji 20. januar s temperaturo 16 stopinj pod ničlo najbolj mrzel dan zadnjih 59 let v Londonu;
da je francosko sodišče v Nancyju obsodilo nemška državljana Paula Kleina in Hein';cha Bar ena zaradi vohunstva na smrt;
Petrolej na Krimu
Kakor poročajo iz Moskve, so na polotoku Krimu prvič izsledili petrolej V novih predmestjih mesta Siodosie, ki leži na jugovzhodu polotoka, prodira petrolej iz globine 123 m. Neki vodilni ruski geolog, ki je ta petrolej odkril, je mnenja da so na polotoku Krimu še nadaljnja izdatna ležišča dragocene tekočine.
Chamberlain v Berlinu
Težak ln
MMpi
Na nekem trgu v nemški prestolnici so postavili propagandi v podporo in ljudem v veselje Chamberlalnov kip iz snega
Skupina nemških letalcev, kl nadlegujejo angleške konvoje v Severnem morju,
pogovarja pred startom
Nevarna inSluenca
Pozor pred okuženjem! — Znaki bolezni
Prof. E. Haagen z zavoda za infekcijske bolezni v Berlinu pravi, da je influenca še danes ena izmed najnevarnejših bolezni. Pri tem gre za pravo influenco, ne za razna obolenja, ki jih razumemo pod besedo »hripa«. Pravo ali epidemično influenco povzroča poseben virus in imunost po njej je razmeroma kratka. Opredelili bi jo kot akutno infekcijsko bolezen, ki se javlja pred vsem z vrsto kataralnih pojavov dihalnih organov. Kadar nastopa epidemično, kaže pogostoma enoten, bodisi, lahek, bodisi težak potek.
Nje začetek se izraža z nenadno vročino. splošno utrujenostjo in bolečinami v udih. potem se pojavijo vnetja v zaletku sapnika Pri lahkem poteku bolezen že po nekoliko dneh uplahne, v težkih primerih,
ko so prizadeta pljuča, pa traja lahko dolgo in povzroči tudi dolgo rekonvalesen-co. Umrljivost utegne biti zelo visoka in za vnetja v pljučih, ki se pojavijo že v prvih dneh, je prognoza zelo neugodna.
Pogostoma slišimo, da je influenca v zvezi z letnim časom. To je pa le do neke mere res. Po statistiki, ki obsega 125 epidemij, jih je bilo samo 50 v zimskem času, 35 spomadi, 16 poleti in 24 jeseni.
Povzročitelj influence dospe skozi usta in nos v organizem, in sicer po navadi z izločinami bolnikov, ki trpijo običajno zavoljo obilnejšega izločevanja zlasti skozi nos. Posebno rahlo oboleli, ki utegnejo opravljati svoje poklicno delo, namesto da bi ostali v postelji, okužijo lahko nešteto : drugih ljudi.
Ločitev* ker |c bila prelepa
S9I
Ameriški kirurgi pravijo, da ni dandanes za nobenega človeka več potrebno, da bi bil grd. Lepotni specialisti, ki se poslužujejo najmodernejših tehničnih pripomočkov in operacijskih spretnosti, so dosegli baš v Ameriki velikanske uspehe. Krive nosove in votla lica popravljajo igraje, grdo čelo jim ne dela nobenih preglavic, priprte oči spreminjajo v velike in žarke. Ni telesne napaKe, ki bi je moderna operacijska tehnika ne znala odpraviti.
Po takšnih operacijah se neredko življenje kakšnega človeka, pred vsem duševno življenje kakšne ženske popolnoma prekucne, kakor je pokazal svojevrsten proces, ki se je vršil te dni pred nekim nju-jorškim sodiščem.
Tragedija se je začela s tem, da je neki zdravnik, znan lepotni specialist, nekega dne v hotelu zagledal mlado služkinjo z nenavadno grdimi potezami. Kot specialista ga je mikalo, da bi njeno grdost s tehničnimi pripomočki spremenil v lepoto. Dekle je hitro privolilo.
Res je iz nje napravil lepotico, in sicer takšno lepotico — da se je sam zaljubil vanjo. Poročil se je z njo. Potem pa so se pokazali nedostatki. Vsi moški so občudovali lepo zdravnikovo ženo, tako da je postal silno ljubosumen. Nekega dne ji je očital, da posveča drugim moškim preveč pozornosti. Tedaj je odgovorila, da je sam kriv in da se sama v ulogi ženske, ki jo vsi občudujejo, nikakor ne počuti srečno. Dobojevati je morala že mnogo duševnih bojev, o katerih prej ničesar ni slutila.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Gospod!« vzklikne hotelski gost ravnatelju, »pomislite, nocoj sem našel v postelji stenico!«
»Hvala bogu,« odvrne hotelski ravnatelj, »to je gotovo tista stenica, ki smo jo
iskali že nad pol leta.«
*
»Gospod prokurist, ali je res, da ste vi in vaša sestra dvojčka?«
»Bila sva dvojčka, ko sva prišla na svet, danes pa je moja sestra šest let mlajša od mene.«
Operacijska tehnika v Ameriki na višku popolnosti — Nenavadna ločitev
Mož tega ni hotel razumeti in tedaj je vložila tožbo za ločitev, ker jo je napravil nesrečno. Da bi bila nesreča manjša, je zahtevala veliko odškodnino za duševiio grozovitost, ki jo je izvršil nad njo. V Ap-riki so takšni procesi mogoči. Mogoče pa je tam tudi to. kar se je zgodilo: da je sodišče namreč zakon ločilo in da je priznalo tožiteijici iz razlogov, ki jih je navedla, visoko odškodnino.
A N E K D 0 T A
Monakovski slikar Kari Schorm je naslikal veliko platno »Vesoljni potop«, ki je kazalo posebno drastično, kako se vse, kar leze ino gre v smrtni grozi potaplja. Med temi bitji so bili kaj nenavadni in nemogoči živalski nestvori. Preden je Schorm sliko poslal na razstavo, jo je pokazal slovitemu slikarju Moritzu von Schvvindu, kl je dolgo študiral ta nenavadni gomazeči svet in menil končno z vzdihom olajšanja: »Hvala Bogu, da je vsa ta svojat utonila!«
VSAK DAN ENA
Tristo zelenih! Zdaj pa ne vem, kam naj mu nataknem glavo!«
(Dansk famllie Blad«)
»llCliJSL ££VACO:
31
Don Jua
ROMAN.
Mojster Faireol, premagani Faireol, se je drhteč in bled vrnil k mizi in brez besede postavil polno mošnjo na vogal. K mošnji je položil srebrnjak za šest liber.
»Mojster«, je rekel don Juan, »ta račun vam vrnem, ko m iprinesete požirek za slovo pred hišna vrata. Dotlej pa spravite svojih šest liber, saj ste jih pošteno zaslužili!«
Tudi najkrepkejši značaji imajo šibke trenutke. Mojster Faireol je nekam lakomno pograbil srebrnjak in ga spravil v žep, misleč si:
»Vsaj tega mu vzamem nazaj!«
Čez pičlo uro, ko je tudi Corentin použil v kuhinji svoj večerjo, don Juan pa razdelil gostilniškemu osebju bogate napitnine, je za jahal konja in gostilničar mu je prinesel požirek za slovo. Don Juan je vrnil mojstru Faireolu srebrni, pozlačeni kozarec ter mu hkrati stisnil v roko usodni račun. Nato je pomahal zbranim prebivalcem gostilne in odjezdil z Jakominom Corenti-
nom.	.
V trenutku, ko sta zavijala za vogal, se je Corentin ozrl proti »Vesonskemu stolpu« in zagledal na pragu mojstra Faireola, ki si je v veliko začudenje svoje služinčadi z obema rokama pulil lase.
»Vidiš,« je rekel don Juan, »kako si spet norel za prazen nič. Plačal sem, obilno sem plačal. In gostilničar mi je sam prinesel požirek za slovo. Ti pa imaš sto zlatnikov v sedelni torbi!«
»Osem in devetdeset, gospod; dva sem vam moral zmenjati, da ste jih razdelili.«
»2e dva? Nu. glej, da boš prihodnjič bolje var-čeval z mojim denarjem. Sicer pa, kakor hitro se vrneva v Seviljo, me spomni, da pošljem mojstru Faireolu v Perigueuxu dve sto zlatnikov.«
XVI Na veliki cesti
Jezdila sta v korak, s spuščenimi vajeti, da ne bi upehala živali, ki sta se bili pošteno nadir-jali. Do Brantoma je bilo še dobršno miljo.
Večerilo se je. Na nebu so se kopičile in podirale grmade razkuštranih oblakov. Decembrske sape so brile čez vresje in v samopašnih vrtincih poplesavale nad suhimi perigordskimi planotami, ki so jih rezale strme doline in tu pa tam kak kostanjev gozd ali brezov gozdič, ki je razgrinjal tenčico svojega vejevja po sivem nebu.
Don Juan je bil zamišljen. Jakomin Corentin je blebetal tja v en dan.
»Gospod,« je dejal ta mah, »ali veste, zakaj se drevesa poleti odevaio v listje, pozimi ga pa sip-ljejo na tla?... Ne veste? Jaz vem. čeprav ne berem knjig kakor vi! Drevesa so bolj prebrisana, nego bi človek mislil, in se čez leto pokrivajo z listjem, da jim solnce ne pripeka na glavo. Pozimi
jih pa zebe v noge, zato si jih odevajo z istim listjem, da jih greje... A še nekaj bi res rad vedel ...«
»N'kar me ne dolgočasi. Govori s svojim nosom, če ne moreš držati jezika za zobmi.«
Corentin si je ljubeznivo poškilil na nos, kakor da ga hoče pozdraviti, in nadaljeval:
»Gospod nos, rad bi vedel, zakaj sva prva kre-( nila iz Perigueuxa. Od Sevilje še nisva pustila tiste žlahtne gospodične izpred oči...«
Don Juan se je zdrznil in krivo pogledal Coren-tina. Ta je spet zabrbljal:
»Zakaj sva jo danes pustila zadaj? To vprašam vas, gospod nos. Ali sva se mar odrekla zasledo- : vanja, ki tako in tako ni vredno plemiča? Ali sta nama pogum ;n stanovitnost ubogega dekleta vendar že segla do srca?«
Don Juan je globoko vzdihnil...
»Odgovorite, brezvestni nos! Ko sva krenila iz Sevilje, sta spremljala hrabro hčer Andaluzije dva služabnika. Ko sva jahala skozi soteske v Sierri Moreni, ste se neko noč sami oddaljili... to pravim vam, gospod nos! Drugi dan je imela gospodična le še enega oprodo. Zakaj?... Zakaj?«
» Corentin!...«
»Molčite, gospod nos! In ko sva prebrodila Bi-dassoo, ste me neke brezmesečne noči spet pustili, samega Ko sva dospela v Bayonne. je bila žlahtna gospodična sama... Zakaj? Oh! Zakaj je bil najini rapir krvav, tako da sem ga moral celo uro likati, preden se je spet svetil?«	'
»Pha!« je rekel don Juan. »Koliko besed zaradi bore dveh sunkov z mečem!«
»Z vami govorim, gospod nos, samo z vami! Ne očitam vam tistih dveh sunkov, saj vas poznam, da vsaj v tem oziru niste zmožni zavratnosti...«
»Verjemi mi, da ne. Boj je bil pošten. Čeprav bi ju bil lahko ubil, sem se vendar zadovoljil ■ tem, da sem jima onemogočil nadaljnjo potovanje.«
»Molčite, zločinski gospod nos! Nepoštenost tistih sunkov z mečem je ravno v vaši želji, da bi ostala uboga gospodična sama! Na milost in nemilost v vaših rokah!... Nu, slabo se vam je obneslo — to pravim vam, gospod nos!... Trikrat ste jo ogovorili, revico ... samo na veliki cesti!... Pa je zadostovalo, da vas je premerila od glave do nog... počasi, takole... še jeze ni blagovolila pokazati... in ste obstali sredi ceste kakor učen-ček!.. O, o, gospod nos! Kako ste se potegnili! Ko ste že tako dovolj dolgi, Bog ve, da res!«
Corentin si je veselo poškilil na konec nosu.
»Joj meni!« je vzdihnil don Juan. »Prav govoriš! Okrutnica se ni usmilila mojih solz. Vztrajala je v svoji trdovratnosti, da ne vidi ljubezni, ki me ugonablja. .Oh, Leonora,' bi ji bil rekel, da me je hotela poslušati... a poslušala me bo, na mojo dušo! Poslušala me bo, in še kmalu, pa da mi je...«
»Gospod,« mu je segel Corentin v besedo, »poslušala vas bo ... zdaj govorim z vami. A kdo ve, ali vam bo verjela.«
*Jiri'KO« St 80.
Breda, T. IL 1940.
Staroradikali in JRZ
Možnost skorajšnje formalne obnove stare Narodne
radikalne stranke
Po odhodu predstavnikov balkanskih držav iz Beograda stopa v političnih krogih v ospredje zopet zanimanje za nadaljnji razplet notranjepolitičnega položaja. Mnogo se komentirajo številne konference, ki jih je imel z uglednimi muslimanskimi prvaki iz Bosne minister dr. Kulenovič. Med drugimi ga je pose tU vrhovni muslimanski cerkveni poglavar reis-ul-ulema Fehim Spaho, ki se je zadržal z njim v dolgem razgovoru.
2ivahni so tudi radikali okoli glavnega odbora. V Užicu je govoril njihov prvi podpredsednik Miša Trifunovič, ki je dejal, da sta trenutno najbolj važna dogodka v naši notranji politiki: Izvajanje sporazuma in pa sistematično zbiranje radikalov in vseh Srbov. Kar se tiče akcije za zbiranje radikalov, je dejal, da so »dobrodošli vsi, ki prihajajo iz naroda. Narodna radikalna stranka jih bo z veseljem sprejela, vendar pa se morajo zavedati, da stoje pod zastavo stare radikalne stranke, ki jo nosi Aca Stanojevič.«
Kakor je znano, so prijavili Aca Stanojevič in njegovi prijatelji že lani 25. novembra obnovo svoje stranke. Predložili so vse potrebne dokumente 8 programom ln pravili stranke ministru notranjih del, kakor je to predpisano po sedanjem zakonu o društvih in zborovanjih. Storili so to zaradi tega. ker se je govorilo, da misli prijaviti obnovo Narodno radikalne stranke skupina, ki se zbira okoli ministra pravde dr. Laze Markoviča. Aca Sta-nojeevič do dans še ni prejel odgovora na svojo prijavo. V poučenih beograjskih . krogih so zatrjevali, da je obstojala do j zadnjih dni namera, preiti molče preko te i prijave vse dotlej, dokler ne bo objavljen novi društveni zakon, ki bo, kakor se napoveduje, omogočil obnovo vseh starih strank brez prevelikih formalnosti. Ker pa je g. Stanojevič v svojih razgovorih s predsednikom vlade g. Cvetkovičem vztrajal pri zahtevi, da se uradno potrdi ob- ! nova Narodno radikalne stranke, ni lz- i ki "učeno, da se bo to zgodilo še pred ob- j javo novega društvenega zakona.
S
Povratek predsednika Živkoviča
Pred par dnevi se je vrnil v Beograd iz Francije po skoraj enomesečni odsotnosti predsednik Jugoslovenske nacional. stranke Peter Zivkovič. Včeraj se je sestal z drugim podpredsednikom stranke dr. An-djelinovičem in glavnim tajnikom stranke dr Kramerjem. Razpravljali so o političnem položaju in o bodoči taktiki stranke.
Izjava dr. Mačka
francoskemu listu
»Petlt Parisien« objavlja izjavo podpredsednika vlade dr. Mačka, ki jo je dal njegovemu posebnemu dopisniku na balkanski konferenci v Beogradu. Dr. Maček je poudaril, da je dobil sporazum med Hrvati in Srbi svoj globok pomen v dejstvu, da »je realiziral teorijo o popolni enakopravnosti Hrvatov in Srbov, kakor tudi Hrvatske in Srbije. Doslej je sporazum že realiziral del te teoretske enakopravnosti. Odvisno je samo od nas in naših sposobnosti, da dobe Hrvati in Hrvatska mesto, ki jim pripada v okviru jugoslovenske države, tako po njihovem številu kakor tudi po kulturni in gospodarski organizaciji«.
O Jugoslovenski zunanji politiki je dr. Maček dejal, da bo čuvala svojo nevtralnost do skrajnih mej.
Minister dr. šutej se je preselil v Zagreb
Finančni minister dr. Sutej, ki je doslej živel in deloval v Sarajevu ter postal voditelj bosanskih Hrvatov, pristašev dr. Mačka, se je nedavno preselil s svojo družino v Zagreb. Sarajevskim novinarjem pa je izjavil, da bo tudi v bodoče politično deloval predvsem v Bosni in posebej še v Sarajevu. V Zagreb se je preselil ravno zaradi tega, da bo tam lahko čim bolje zastopal interese onih bosanskih Hrvatov, ki so že priključeni banovini Hrvatski. Končno je še dejal, da bo spomladi obiskal vso Bosno ter priredil celo vrsto konferenc in shodov HSS v bosanskih krajih.
Glavno težkočo za obnovo predstavlja problem premoženja stare Narodno radikalne stranke. V glavnem gre za znani
beograjski hotel »Pariz«, ki ga s Se nezazidanimi parcelami vred cenijo danes na 25 milijonov dinarjev. To premoženje Je prenesel s posebno določbo v finančnem zakonu za 1. 1937 takratni ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič na ime Jugoslovenske radikalne zajednice. Prenos so utemeljevali s tem, da Narodne radikalne stranke ni več in da Je JRZ njena zakonita naslednica.
Člani glavnega odbora Narodno radikalne stranke pripravljajo letos posebno svečano proslavo Treh jerarhov, ki so tradicionalni patroni te stranke Proslava bo IX februarja ter jo bodo posetili tudi predstavniki ostalih opozicijskih strank. Vršila se bo v dvorani »Kolarac« in vlada za njo tem večje zanimanje, ker bo enak« proslave organizirala v Beogradu ln drugod tudi JRZ, ki si Je prav tako privzela
Tri jerarhe za svoje patrone.
★
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je po odhodu svojih odličnih gostov ostal včeraj še v Nišu, je dopoldne obiskal voditelja radikalne stranke Aco Stanojeviča ter imel z njim nad eno uro dolg razgovor. Novinarjem je izjavil, da Je povsem naravno, če je z Aco Stanojevičem govoril mnogo o skupnem delu za zbiranje radikalov. Proučila sta vsa glavna vprašanja »in če obstoja dobra volja bo vse dobro urejeno. Razgovore vodim direktno jaz ln zato nobena druga izjava o tej zadevi nI zame merodajna«.
Kar se tiče položaja v vladi, Je g. Cvetkovič dejal, da so odnosi v njej najkorekt-nejši, zlasti glede sodelovanja s Hrvati, kar se more razvidevati tudi iz osebnih Izjav dr. Mačka. Tudi novi volilni zakon Je bil sprejet soglasno in da bo v celoti zadovoljil tudi želje opozicije. Ob 18. se je predsednik Cvetkovič odpeljal nazaj v Beograd.
Zveza hrvatskih
učiteljskih društev
V nedeljo je bila v Zagrebu skupna likvidacijska skupščina sekcij Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za primorsko in savsko banovino. Na skupščini so bili delegati iz 78 srezov banovine Hrvatske. Soglasno je bil sprejet sklep, da izstopijo vsi hrvatski učitelji, ki so bili doslej člani Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, iz te organizacije in ustanovijo novo Zvezo hrvatskih učiteljskih društev. Vse premoženje, ki je bilo last sekcij JUU za savsko in primorsko banovino, prehaja v last Zveze hrvatskih učiteljskih društev. Za predsednika Zveze hrvatskih učiteljskih društev je bil izvoljen Ivan Tomašič, ki je eden najstarejših hrvatskih učiteljev.
Avtonomistična akcija bosanskih muslimanov
Ponedeljkov »Obzor« poroča lz Sarajeva, da je bil tam ustanovljen poseben odbor, ki bo vodil akcijo za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Odbor tvorijo po veliki večini bosanski muslimani. Za častnega predsednika odbora so izvolili ministra dr. Dža-ferja Kulenoviča, podpredsednika JRZ. Odbor je že pričel z akcijo ter je razposlal vsem muslimanskim organizacijam spomenico, v kateri jih poziva, naj sklicujejo manifestacijska zborovanja za avtonomijo Bosne in Herecgovine.
SI 3venski Jugoras proti obratnem volitvam
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega Jugorasa, objavlja uvodnik o volitvah obratnih zaupnikov. Z volitvami ni nič kaj zadovoljen in če bi bilo po njegovem, bi jih sploh ne bilo treba To utemeljuje takole: »Zveza združenih delavcev (slovenski Jugoras) je stala na stališču, da bi bilo naj-umestnejše podaljšati mandate lani izvoljenih obratnih zaupnikov tudi za leto 1940. Saj se tudi v banovini Hrvatski ne vrše volitve obratnih zaupnikov m je ban s svojo uredbo kar podaljšal funkcijsko dobo
bnl biuljtnft uupn&vT h sa leto 1940.
Smatrali smo tudi, da je treba ie preje •popolniti tedanji zakon o obratnih zaupnikih. Nate »tališče pa tokrat ni t celoti zmagalo. Pri nas m volitve zaradi nerazumevanja resničnih delavskih potreb tn zaradi neupoštevanja dejanskega položaja delno vršijo. Banska uprava je ▼ nekaterih obratih ie razpisala volitve. Tam naj naši zaupniki kljub zgoraj navedenemu našemu stališču zastavijo vse svoje sile, da bomo dobili čwn več glasov. Tam. kjer volitve še niso razpisane, pa naj naše organizacije vlože pismene prošnje na bansko upravo, naj volitve preloži, odnosno podaljša mandate lani izvoljenih zaupnikov za leto 1940. Letošnje volitve obratnih zaupnikov ne morejo biti nobeno merjenje sil strokovnih pokretov To bi bik) samo tedaj, če bi se organizacije z vsemi svojimi silami vrgle na delo za čim uspešnejše rezultate svojih skupin.«
Pri »Slovenskem delaven« Imajo o pomenu letošnjih volitev obratnih zaupnikov rolo čudne pojme. Seveda ps vse delavstvo dobro ve, da tiči zajec v čisto drugem grom.
Praznik JRZ
Kakor napoveduje službena »Samouprava*, bodo prihodnji ponedeljek slavile vse krajevne organizacije JRZ po državi praznik Treh jerarhov, patronov radikalov in sedaj tudi JRZ. Proslavo utemeljuje »Samouprava« takole:
»Trije veliki jerarhi (Atanasij, Gligorij Bogoslov in Janez Zlatousti) so pravi simboli JRZ. Z njihovo proslavo »lavi JRZ
V ponedeljek zvečer se Je vrnila
iz Garmlsch-Partenkirchena naša smučarska reprezentanea, Id Je sodelovala pri tekmah IV. zimsko-sportnega tedna. Dočim smo o plasmaju štafete na 4x10 km že poročali sproti — zasedla Je četrto mesto za dvema štafetama Nemčije ln Češko-moravsko zaradi amole zadnjega tekača Knifica — smo morali glede uspehov ali neuspehov, ki so naše čakali v nadaljnjih nastopih zaradi otežkočene poročevalske službe počakati na povratek moštva. Vodja g. Vile Bernik nam Je dal o nastopih naših v soboto ln nedeljo še naslednje kratke podatke: V sobotnem smuku, kjer je — kakor znano — zmagal Nemec Jenneweln s 4:08.6, je šlo med 75 tekmovalci na start tudi 5 naših, in sicer Praček, Lukanc, Voller, 2van ln Koblar. Na cilju so zasedli naslednja mesta:
Praček s časom 5:17.6 kot 47n Lukanc s časom 5:18.8 kot 48. — bil pa je diskvalificiran, ker je izpustil vratca — Voller s časom 5:37 kot 52. in 2van s časom 5:37.6 kot 53. Kobler je zlomil smučko in nI prišel na cilj. Omeniti je treba, da so vsi naši — čuden je bil ta žreb — startali s samimi visokimi številkami in so Imeli seveda zato precej opravka z luknjami po progi.
Za slalom, ki je bil ▼ nedeljo dopoldne, so prireditelji pripustili samo 20 najbolje plasiranlh v smuku, med katerimi so bili med samimi Nemci samo trije Italijani. Ostalim gostom so storili to uslugo, da so vsakega najboljšega izmed njih pripustili tudi v to tekmovanje. Tako je šel na sla-
todl vse apostole la pobornfles rfojfli načel in programa. Kjer koli obstoji organizacija Jugoslovenske radikalne zajednice, se morajo slaviti 12 februarja Trije jerarhi s narodnimi veselicami, predavanji ln konferenca mL«
Svojevrsten razgovor
»Slovenski delavec«, ki gs ureja bivši župnik v Kamniških Tunjicah in sedanji upravnik delavske kuhinje v Ljubljani g. Andrej Križman, objavlja članek »Razgovor o polnoči...« Glasilo slovenskega Jugorasa v članku zopet enkrat obtožuje krščanske socialiste, da so prav za prav samo prikriti komunistu Članek je pisan v obliki dvogovora med duhovnikom in krščanskim socialistom. Duhovnik odgovarja delaven med drugim:
»V začetku razgovora ste rekli, da je Vatikan centrala našega gibanja. Ali ima tudi gibanje, ki ga vi zastopate, kako centralo, recimo Moskvo?«
Odgovor krščanskega socialista: »Ni gibanja brez neke centrale.« (Dobrodušen smeh).
Duhovnik: »Kaj pa rusko-finska vojna?
Krščanski socialist: »Prosim vas, kdo je
Ea danes za vojno? Finci se vojskujejo, ker i jih sicer oficirji postreljalL«
Duhovnik je zaključil ves razgovor z vprašanjem: »Ali ste včlanjeni v kateri organizaciji? Ali je smer, ki jo vi zastopate tudi smer organizacije?«
Odgovor je bil: »Organiziran sem v Jugoslovanski strokovni zvezi O smereh se pa ne govori m ne piše. JSZ se bori zs zboljšanje delavskih razmer...«
lomsko progo med našimi tudi Praček, ki Je s skupnim časom 8:35.9 zasedel 23. mesto. Pred njim je bil Ceh Hromadka, ca njim pa vsi ostali, ki so tako rekoč »po milosti« smeli tekmovati tudi v slalomu.
Najbolj zadovoljni pa smo bili s nastopom naših v skokih. Med 49 tekmovalci jih je startalo 5 ln so zasedli naslednja mesta:
14. Novšak s skokoma 69. In 73. m in 207.1 točke, 15. Karel Klančnik (70,73), 206.7, 23. Bevc (68,73) 198.9, 32. Jakopič Albin (64,65), 185.9, 43. Florijančič (72,75 p.) 137.
Upoštevati je treba, da sta bila pred Novškom razen 11 odličnih Nemcev samo še dva Ceha Budarek in Cisar, pa tudi Bevc je Imel pred seboj razen 5 Nemcev le še dva Ceha. Iz doseženih daljav se vidi, da je bila na startu res elita nemških skakačev in so dosežena mesta naših — posebno Novška in Karla Klančnlka — nadvse častna. Znani norveški skakač 86-rensen, ki je otvoril skakalne tekme z dvema skokoma na 72 ln 77 m ln dobro pozna razvoj našega skakalnega športa, je bil navdušen nad napredkom naše skakalne garde.
V splošnem moramo biti z nastopom naših smučarjev na tem težkem mednarodnem tekmovanju zadovoljni kar velja predvsem za skakače ln nekaj manj tudi za štafeta
Naše gostovanje v Nemčiji bo imelo še to ugodno posledico, da bo v prihodnjih tednih prišlo k nam nekaj odličnih nemških tekmovalcev, ki bodo dali našim tekmam na 30 km ln v skokih močno mednarodno obeležje.
Po mladinskih dnevih v Planici
še nekaj beležk našega posebnega poročevalca z n. tekem za mladinsko drž.
prvenstvo v Planici
Mladinsko smučarsko državno prvenstvo je srečna Ideja ljubljanske Ilirije. Morda je baš ta prireditev eden največjih vsakoletnih uspehov našega smučarskega športa v zadnjem času. Kakor juniorsko plavalno prvenstvo postaja bolj ln bolj smučarski praznik, razgiban, živahen in zanimiv bolj, kakor najbolj skrbno organizirano smučarsko veletekmovanje s kopico svetovnoznanih slavnih imen. In zdi se mi, da je to mladinsko smučarsko državno prvenstvo zaenkrat vsaj še neločljivo vezano na pojem Planica oz. Rateče. Saj Imajo
samo Rateče potrebno primerno serijo skakalnic, rateške proge za tek so kot stvor-jene za naše mlade m najmlajše tekmovalce, v Planici je inž. Bloudek postavil vzpenjačo, ki prihrani pri slalomu tisto utrudljivo romanje v breg s smučkami na ramah. Samo Rateče premorejo vse to tako rekoč na enem mestu in samo Rateče premorejo sredi vseh teh naprav ln prlrod-nih prednosti gostoljubni dom Ilirije c gospo inženirjevo v kuhinji, ki Je tako neumorno skrbela za telesni blagor naših mladih smučarjev ne samo vse te tri dni,
ležke
ŠPORT
Ga-Pa in naši
Konkurenca je bila prehuda - Najboljši 90 bili skakači, med katerimi je Novšak zasedel 14* mesto
Mga pot v učiteljsko službo
Še en slovenski učitelj nam poroča iz Južne Srbije, kako se je s tovarišem vračal z božičnih počitnic
Kičevo, 2. februarja
Težko sem se pripravil, da napišem svoje dogodivščine na jugu. Ko sem še hodil v šolo, sem dobival prav iz tega področja najslabše ocene. Ali upam, da tega sestavita ne bo čital preveč terjajoč gospod, z rdečim svinčnikom. Naj brž pridem k srtvari.
Vesele božične počitnice so minile in tre-l>a je bilo zopet misliti na jug, kjer je moje domovanje. Da bodo cenjeni bralci (in-ke) sploh vedeli, kje sem iz katerega kraja pišem, naj povem: vas, v katero sem bil postavljen za vzgojitelja naroda, se Imenuje Veliko Crsko in je 20 km oddaljena od Kičeva. Marsikdo od vas pa spet ne bo vedel, kje je Kičevo. Svetujem da vzamete res dober zemljevid v roke in boste našli na progi med Skopljem ln Ohridom mesto Kičevo, na najboljših zemljevidih, pa boste morda našli tudi Veliko Crsko, morda...
Veliko Crsko je vasica ki šteje 250 duš, z menoj vred 251. Vse hiše so zidane iz kamenja krite pa z opeko ali slamo. So zelo skromne, kakor narod sam. Kraj je ubo-žen. Kamor seže oko, sama golota. Smo pač 1200 m nad morjem. Res pravi planinski letoviščarski kraj, samo da letovi-ščarji sem ne zahajajo, ker je edina zveza s svetom avto, ki vozi samo enkrat dnevno, če je lepo vreme. Sedaj ne vozi že mesec dni. Zima je res huda. Prav zato sem potreboval od Ljubljane do Kičeva 20 dni. Najbrže bi peš prej prišel.
S svojim sotrpinom Tončkom sva se dogovorila, da bova krenila lz Ljubljane 9. januarja ob 9. Točno sva se sešla in glej ftuck* pridružili so ae te ostali izvoljenci
juga. Vesela sva bila, da sva dobila družbo, kajti tako nam je hitreje mineval čas. Vso pot sme preživeli v veselju in brez večjih , nesreč. Edina nesreča se je zgodila na j progi od Beograda proti Skoplju. Noč je bila. Zato si je vsak poiskal najudobnejši kotiček, kamor bi položil svojo »težko« glavo. Po goldem premetavnaju ln koba-canju po vagonu smo vendar zadremali. Motilo nas je le Dragovo smrčanje. Privadili smo se tudi tej uspavanki in lepo zaspali. Toda ne za dolgo. Začuje se votel udarec. Vsi se prebudimo. Prižgemo luč ln kaj vidimo? Moj težki nahrbtnik, poln starih čevljev, je Tončku padel na glavo. Debata se je pričela, zakaj je tako votlo za-donelo? Ali o tem ne smem pisati, da ne bo žalitve, pa popustim cenjenim čital-cem, da to sami ugotove. Po tem dogodku smo s tovarišem Tončkom postali vsi slabe volje, ln smo spet zakinkali in zasmr-čali.
»Skopije, Skoplje!« vpije na ves glas sprevodnik. Nastala je tišina. Prišel je trenutek slovesa od tovarišev, ki nadaljujejo pot do Bitolja. Tovarišu Vinku je zaigrala v očeh prva in poslednja solza. Tudi Tonček se je pričel smrkati in nos se mu je že vihal, toda prijel sem ga za roko ln ga potisnil iz vagona. Cula sva še rezek žvižg in vlak je krenil dalje. Od tod dalje se začne najina križeva pot do službenega mesta. Stari pregovor pravi: Človek obrača, Bog pa obrne! Tudi nama je vse preobrnil. Na avtobusni postaji sva zvedela, da avtobus že teden dni ne vozi proti Kl-čevu. Kaj naj storiva ? Hitro sva šla nazaj na železniško postajo. Tu sva doživela &Hgo presenečenje. Vlak ae y<wi ia od 5.
1 januarja. Tako sva ostala pod milim ne-i bom. Toda, sreča v nesreči! Dobil naju je neki znanec ln naju odvedel na svoj dom, kjer sva bila 14 dni gosta. Imela sva stanovanje ln hrano. Ali služba, kako bo z njo? Odhitela sva na banovino. Potrkava na vrata šolskega nadzornika in vstopiva. Zajetni gospod je sedel za mizo in se dobrodušno smejal, ko sva mu povedala svojo nezgodo. Za ocvirek nama še zabrusi: »Pa Slovenci možete na skijama«. Misleč da se gospod šali, nisva odgovorila. Kako naj bi sodil, da je to resno mislil, ko pa vsak južnosrbski otrok v6, da je ravno v tej smeri, v kateri bi morala potovati, največ volkov. Tako sva morala pod silo razmer, ostati v Skoplju, kjer sva mnogo lepega videla in slišala. Najbolj ml je ugajala izjava nekega gospoda upravitelja, da ■ je v Skoplju več učiteljev nadštevilnih ln j da so v isti položajnl skupini kakor mi. i To nama je dalo misliti.
Dnevi so minevali počasi, v vsakdanjem pričakovanju odhoda. Cez 14 dni dobiva vest, da je edino mogoče potovati preko Bitolja. Hajd na vlak in v Bitolj! Tu ku-| piva karto za avtobus do Kičeva ln se i udobno vsedeva v avto. Ali ta udobnost ni trajala dolgo, ker se je avto tako napolnil, da smo drug drugemu sedeli na kolenih. Kljub temu sva se s tovarišem še veselo nasmehnila za slovo. Nu tudi smeh ni dolgo trajal, kajti po dveurnl vožnji nam je šofer izjavil, da za nobeno ceno ne pelje v Kičevo. In tako sva s tovarišem spet bila brez hrane ln brez stanovanja Dobro, da je to trajalo samo dva dni, ko se nama je sreča spet nasmehnila. Ob polnoči naju nekdo prebudi. (Spali sva namreč, če bi smel to tako Imenovati, v nekem listnjaku). »Ce hočete v Kičevo, morete s sanmi!« Vesela sva se hitro opravila ln šla iskat sani. Našla sva jih sredi vasi, natovorjene s prtljago. Uvidela sva, da ne bo drugega tehoda* kakor d« greva ueA.
Vsedla sva se na sani ln čakala, pa se tudi načakala. šele ob 4. zjutraj so se začeli nabirati potniki, bila nas je cela karavana. Midva sva se domenila, da greva na smučeh. In to je prišlo ostalim prav. Kaj so naredili z nama? Dobro so naju oborožili ln poslali nekoliko naprej, da paziva na volkove. Bila sva res dobro založena s strelivom, ali nekoliko so nama le šil lasje pokonci, kajti domačini so trdili, da se prav gotovo srečamo z volkovi. In midva jih morava opaziti v temi! Nu, vse bi bilo, ko bi bila že kdaj prej videla volka na prostem. Prvič ln zadnjič sem ga doslej videl v zoološkem vrtu ▼ Zagrebu. Kakorkoli, le pogumno na pot! To je bila doslej najina najnevarnejša služba. Prisluškovala in gledala sva na levo in desno. Soglasno sva ugotovila, da bi za take primere moral biti človek drugače ustvarjen. Take in podobne debate sva imela, dokler nama nI naenkrat zaprlo sape. Pred nama se pojavi črna pošast, velika kakor pes. Junaško vzameva vsak svojo puško v rokč ln hočeva streljati. A tisti trenutek je nekdo od sopotnikov posvetil v zver. In nastal je smeh. Pred nami je bežala lisica ... Odkrito povedano, kakor naju Je bilo prej strah, tako naju je bilo sedaj sram. Brez brige za opazke sva nadaljevala pot. Ker pa je šlo vedno bolj navkreber, je bilo tudi vedno več snega in sani so slabo drsele, tudi konji so se utrudili, zato sva bila poklicana nazaj, da pomagava, skupno s potniki, vleči ln potiskati sani in konje. Tako sva vršila kar tri službe naenkrat, čeprav jih ne bi smela.
Ob 10. dopoldne pa sem srečno prlro-mal v Veliko Crsko, kjer sem ob topli peči kmalu zaspal. Zelo rad bi vam poslal tudi sliko svojega kraja aH s potovanja toda zaenkrat res ne morem.
Karel Pfiuiduer
▼ Cm, tekmovanj, ampak As w a®"
prej, ko so se pripravljali sa mnj *eWsl praznik!
Dasi Je letošnje' mladinsko prvenstvo bi« lo razmeroma določeno na dokaj zgodnji termin, je odziv klubov ln tekmovalcev bil celo velik. Bolj ln bolj postaja ta prireditev popularna v smučarskem svetu ln bolj in bolj si pridobiva trdnih tal v vseh smučarskih središčih- Dočim Je v prvem času bila omejena samo na zgornji gorenjski kot, smo letos že videli na startu tudi tekmovalce iz Kranja in okolice (Jezersko), Tržiča, pa tudi že odlične tekmovalce lz Celja Zato nas je tembolj čudilo, da Je od ljubljanskih klubov številnejše — prav za prav najštevilnejše — zastopstvo postavil samo prireditelj. Videli smo še par poedln-cev lz Srn. k. Ljubljane — pa nič več! Vkljub zgodnemu terminu Je na prvenstvu nastopilo 13 klubov, ki so za tekmovanje oddali blizu 250 prijav — saj je sodniški zbor tekmovanja ugotovil nič manj kot 211 startov! — Ce tej impozantni številki malo preiščemo drobovje, bomo predvsem ugotovili silno razveseljivo dejstvo, da nam rastejo nove generacije baš za ono disciplino, v kateri smo že dolgo najšibkejši, za klasično kombinacijo. 6 tekmovalcev v skupini junlorjev, 7 v skupini naraščaja in 18 v kategoriji mladine Je c uspehom dovršilo prvi del kombinacije — tek ln vsi ti. razen dveh, so tekmovanje dokončali tudi na skakalnici, tako da smo videli ▼ celoti 29 kombinatorcev!
Prvi dan • • •
Za tek, ki se je vršil prvi dan, so bile razen juniorske 10 km proge, ki je imela kakih 120 m višinske razlike, proge tipično ravninske, vse pa tehnično dokaj težke. Snežne prilike so bile kaj nepovoljne, ker Je zapadel nov moker sneg, ki ga Je Se mehčalo solnce. Vsi pogovori pred prlčefc-kom tekmovanja so se razumljivo sukali okrog maž ln mazanja. Spričo teh velikih skrbi so seveda i tekmovalci 1 njih svetovalci pozabljali na drugo potrebe ln nujnosti. Ta činjenica ln pa dejstvo, da so se mnogi morali zadovoljiti z najprimltivnej-šo opremo — je pač povzročila, da so se še tik pred ciljem odigravali tisti tragični prizori, ko je n. pr. pri vozil, ali bolje: pri-drsal skozi cilj tekmovalec s potrganimi vezmi na obeh smučkah, da se je kar dvakrat primerilo, da je skozi cilj prišepal tekmovalec na eni smučki, drugo pa prinesel pod pazduho m sneg je bil tudi kriv nesreče tistega malčka, ki se je c debelo »cokljoc snega, ki se mu je lepil na smučke, toliko utrudil, da mu je postalo slabo ln ga je na progi kar takega, kakor ga Je našel, še s smučkami na nogah, oprtal na rame eden funkcionarjev ln ga pritovoril skozi' cilj. Vso primitivnost opreme nastopajočih nazorno ilustrirajo besede enega že	mladih tekmovalcev, ki se je na
startu za tek pojavil s pravimi tekmovalnimi smučkami, na katerih je tudi Imel tekmovalne vezi. Nekdo Izmed okoli stoječih je pripomnil: »Glejte no, ta ima pa prave tekmovalne Bmučke!«, nakar se Je fantič krepko odrezal: »Saj bo Izposojene« 1 —<
★
Ko Je komisija prvi dan Izračunavala rezultate v smuškem teku, je bila pred prvim problemom: v starejši skupini mladine sta dva tekmovalca imela točno enak čas in da je stvar Se zanimivejša: bila sta to dva tekmovalca, ki sta imela zaporedni Številki ln ki sta torej prišla v natančno istem časovnem razmahu na cilj, v katerem ju je star ter pustil na progo. 6e enkrat se je ta slučaj ponovil v B skupini mladine, pozneje v slalomu ln pri skokih pa Se nekajkrat. Zanimivo vsekakor, ker to baš dokazuje, kako ogorčene so bile borbe ln kako enaka Je bila kvaliteta tekmovalcev! V vseh teh prvinah so določili boljšega s pomočjo žrebanja, fie eno neljubo ln neprijetno zadevo Je moral sodniški zbor opraviti že kar prvi dan: priznati ln popraviti svojo zmoto. Pogrešno so namreč dali tretje mesto v teku naraščaj niko v članu Ilirije Cvetku, ki Je bil, kakor so pozneje ugotovili, šele zadnji, vsi ostali tekmovalci pa se pomaknejo za eno mesto navzgor. (Cvetka je tudi naš list objavil kot tretjega, ker je naš dopisnik podal telefonično poročilo takoj po prvi objavi rezultatov. To našo pomoto s tem popravljamo. — Op. ur.).
Drugi dan • • •
V	teku so prvi dan nastopili tekmovalci šestih klubov, drugI dan pri slalomu pa se je število sodelujočih klubov podvojilo. Ka-kor so vremenske prilike bile sila neugodne _ves čas je snežilo ln ležala Je gosta
megla — je bila to prireditev, kakršnih U si želeli več! Posebno obeležje so tekmovanju v slalomu dali odlični štirje Celjani, člani SPD.
Proga Je bila tehnično dosti teZka — saj je na zunaj bila povsem slična »pravemu« slalomu, le seveda krajša je bila ln manj strma. Zato pa Je tudi bila prizorišče »prave« borbe, prav tako, kadar so na startu »veliki« tekmovalci. Potek tekmovanja je bil uprav dramatičen ln tako silno zanimiv, da so vkljub snegu in megli vsi sicer maloštevilni gledalci vztrajali čisto do konca.
V	prvem teku Je namreč že kot drugi starta! član jeseniškega Gorenjca, že mar ni Mi celi, ki je postavil odličen čas. In tega časa v vsem prvem teku ni noben tekmovalec dosegel, dasi so se mu nekateri precej približali. Vrstni red na startu se je v drugem teku obrnil, tako, da so poslednje številke startale sedaj kot prve in obratno. Pa ti gre mali Hirljan Mulejev Tinček v drugem teku postaviti najboljši čas dneva, za cele tri sekunde boljši, kakor Miceli v prvem teku! Tudi vsi drugi boljši v reprizi znatno izboljšujejo svoje čase, vendar je Tinček v obeh tekih skupaj najboljši. Vse seveda napeto Čaka, kaj bo z Miceli jem, ki starta sedaj kot zadnji ln tako so vsi vztrajali do konca. Čeprav je v prvem teku bil precej boljši, Miceli r drugem teku ne more nadoknaditi naskoka, ki si ga je bil pridobil Mulej. — Kvaliteto tekmovalcev v slalomu lahko vidimo, če vemo, da je med tretjim ln četrtim n. pr. komaj pet stotink sekunde razlike, med tretjim in petim tri desetinke sekunda, med prvim ln osmim enajst sekund da io prvak z gorenjskega zleta Stare r" sc 1-mi, Jeseničan Marjan Mrak, ki *t 1 :1 v s>a-veznem tečaju v Cortini, Sele •< ': in lanski zmagovalec in Juniorski dn^.ni prvrk Ravnikar šele sedemnaj iti! Nad tehničnim znanjem večine tekmovalcev pa niso strmeli samo gledalci, ampak tudi vsi oni, ki so na terenu videli že stare mednarodne tekmovalce!
(Konec jutri.)
—šič. j
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par sa besedo, Din S.- davka sa v8tLk oglas ln enkratno pn Btojblno Din 8.— za šifro ali dajanje aaslovov plavajo oni. Id IA£ejv
■lužb. Najmanjši enratek sa enkratno objavo oglasa l»in 12___ Dopisi
In ženitve se saraAunaJo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.- sa Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši tnmek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se sara£unajo po Din 1.— sa besedo. Din 3,— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.__
Službo dobi
Frizerja
ali frizerko
2» damsko in moško delo sprejmem tako). Ponudbe na podružnico Jutra v Ce ljo pod značko »Spreten«.
2603-1
Frizerko
dobro moč, spreime takoj večji salon v Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2580-1
Boljša sobarica
ki razume vsa bišna dela, dobi mesto 1. marca v Mariboru. Plača dobra, služba stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »BoljJa sobarica«.
2578-1
šef kuhar
prvovrsten, dobi mesto, samo prvovrstna moč, več je-lonošev in plačilni natakar dobe mesto v letovišču. Po nuc'1'? poslati takoj na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo prvovrstne moči«.
2579-1
Oskrbnika
kateri živi v Beogradu, — iščem za hišo v Beogradu kot hišnika ali stanovalca, kateri bi dobil cenejše stanovanje. Ponudbe na: Hotel Milinov, Zagreb.
2574-1
Mlado natakarico
prikupno, boljšo, brez kavcije, sprejme 15. februaria dobroidoči buffet kot sa mostojno moč. Plača dobra. Spreimem tudi UČENKO za trgovino mešanega bla ga. Takojšnja predstavitev pri tvrdki: Fricelj Anton, Sv. Lovrenc na Pohorju.
2575-1
Službe išče
Knjigovodja -
bilancist
organizator slovenski, srbo hrvatski, nemški, francoski, laški, išče stalne namestitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«.
2587-2
Vajenci (ke)
Učenca
u trgovino, poštenih staršev, dobrega računarja — sprejme trgovina Ernest Kos, Kozje.
2576-44
Pouk
Angleščino
bi se rad naučil mlad gospod Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektno, z navedbo cene na uro«.
2593-4
Prodam,
Polenovka
suha in namočena, odlične kakovosti, vedno v zalogi. Kovačič. Miklošičeva cesta, številka 34.
2589-6
Kupim
Prazne sode
vseh velikosti, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 2000«.
2588-7
Pohištvo
Kuhinjsko in sobno
pohištvo, oleandre ter dru go takoj prodam. Moste, Slapničarjeva 7, dvorišče.
2598 12
Lokali
Prostorno skladišče
za suho blago v centru mesta vzamem takoj ali pozneje v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2573-19
■ES55BB
Črnobela psica
(hrt) se ie izgubila. Vrniti jo proti nagradi: Idrijska ulica 19.
2591-27
Dotična
poznana gospa
z očali, ki ie 5. i. m. kupovala blago v spremstvu
fospoda v manufakturi Fa-iani & Jurjovec in pomotoma zameniala svoj dežnik s svilenim temno zelenim, se poživlja, da istega isto-tam vrne, da se izogne ne-prilikam.
2602-28
IJ I
»Mlada gospa«
simpatična, nesrečna v zakonu, želi starejšega situi-ranega sotrpina. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Nesrečna 38«.
2586-24
Ženitve
Gospod
28 let star, trgovsko na-obražen, iz ugledne premožne rodbine želi znanja s prav takšno gospodično. Slika zaželiena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Karakter«.
2581-25
Pridelki
Orehova jedrca
prima. kikirike (arachid). nudi po na) ugodne jiih cenah tu drobno in na debelo kolonijalna trgovina Stavre Jovčič, Skoplje, — polt. preti nac M.
2J95-5J
Moderne kauče
ln fotelje nudi solidno ln po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 18
Bipcbo«
em oglas
v
»JUTRU«
KAMENČKE
t žolču, ledvicah in tečnem mehurju topi ia
leči ntihove bolečine.
DUBRAVKA ČAJ
Mnogi so te ozdraveli, poskusite ie vi. —
1 ikatl din 30.—. Izdelate: Kem. farm. laboratorii: lekarnana Mra Ivana Andrijiča M O S T A R
R S br. 14471 25/V. 1938.
Dvosob. stanovanje
s souporabo kopalnice, oddam 1. marca. Cena 550. Devinska ulica 8.
2590-21
4-sobno stanovanje
komfortno, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2596-21
Enosob. stanovanje
v visokem pritličju, veranda. kuhinja in predsoba, oddam v Tavčarjevi ulici za ma|. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2549-21
Enosob. stanovanje
za dve osebi, oddam. — Smartinska cesta 10.
2599-21
Sobo odda
Solnčno sobico
z dobro domačo hrano oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2597-23
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlien: ZGODBE BREZ GROZE Klaband: PJOTR • RASPUTIN Ravlien s ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTAe
LJUBLJANA — KNAFUEVA (JL •
Opremljeno sobo
takoj ugodno oddam. Zvo narska ul. 11, pritličje.
2592 23
.»Ai.CNKKAL.NO olje težko dobivate:	Pomagajte sami sebi!
OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE !
»REGENT0L«
aparat za regenerlranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam
nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE 1
ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Eisler Beograd, Vojv. Gligora St. 15.
Tei 41949.
Pouk na harmoniki!
Da omogočim pouk tudi drugim, podaljšam svoje bivanje v Ljubljani in razširim z drugim semestrom svojo šolo poleg pouka posameznikov — (začetnikov in že uvežbanih) za kromatično harmoniko (klavirsko in na gumbe) tudi na orkestralne vaje. Za igranje v orkestru se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne glede na to, kje so jemali pouk. Prijave ob torkih popoldne, ob sredah in
četrtkih dopoldne in popoldne v hotelu Metropol. K sigurnemu uspehu vodi samo ena pot: pouk pri edino priznanem strokovnjaku, državnem prvaku RUDOLFU PILIH-u.
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRU6KE GORE
Sremski Karlovd — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Kailovci — Fruška gora.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob bridki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, dedeka, strica in tasta, gospoda
JOŠKO ŠAVRIČA
POŠTNEGA INŠPEKTORJA
Izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp inšpektorju Šiški za lepe poslovilne besede, vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Maribor, dne 6. februarja 1940.
Globoko žalujoč? ostali
| G. Th. Rotman	|
SAMBO IN PETER POTUJETA
69
S hitrostjo plaza se je valil dr. Tol-stonog po bregu, trgal grmovje in gr-mičje s seboj in se kakor burja bližal robu strme stene, pod katero je šumela globoka reka ... Joj, prejoj, kaj je čakalo ubogega starca!
Vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin nepozabne pokoj-nice, gospe
IVANE REBEK ro|. AHČIN
zlasti pa vsem, ki ste jo spremili na njivo božjo izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 6 februarja 1940.
UŽ3l3ššeni sorodniki
NAZNANJAM, da Je tvrdka
Jas & Les jak
MARIBOR, Ulica 10. oktobra št. 2
prenehala obstojatL
Čutim pa prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem svojim cenj. odjemalcem, ki so ml skozi moje 19-letno delovanje v veliki meri izkazali svoje
zaupanje.
Obenem sporočam cenj. odjemalcem, da bom v kratkem otvoril popolnoma renovirano, najmoderneje opremljeno trgovino in prosim, da me tudi v
novem podjetju počastijo s svojim dobrohotnim zaupanjem.
*
Kje se bo nova trgovina nahajala, bom še pravočasno sporočil.
MAKS JAS

•V:''* (fct;	K-/
i
Na Kureščku
Zlobni jeziki trdijo, da grem vsako leto samo enkrat na smuko. Za predlansko in z lansko zimo bi stvar še nekako držala. Posebno za lansko, ko sem bil cele tr tedne kot smučar v Planici Vse tri tedne — en sam smuk. Tako govore zlobni jeziki. Imajo prav, kajti odmora v postelji zvitih kolen, debat v veseli družbi in drugih takih piostovoljnih in neprostovoljnih prekinitev smuka ne pripoznam tako da sem smučal tri tedne skupaj. Tudi letos nameravam nekaj podobnega Prvič zato, da izostrim svoj stil (izboljšani vorarlberški), drugič pa zato, ker je Planica res lepa ker sem v Iliriji dobro spravljen in sploh Tam mi je tu di dana prilika inozemske konverzacije. tam tudi lahko upoznair vse domače manjšine in rase. Tam pridem v stik i odličnja-ki naše prestolnice in smučarskimi »lavovi« iz belega mi Zagreba.
Svojo letošnjo smučarsko kariero sem začel z velikim duševmm bojem. Ah na ples gradbenikov ali pa naravnost v pernice? Gradbenemu materialu sicer še nekam zaupam. sebi pa ne preveč in sem se kar resno bal, da me gradbeni ples ne podere. Odločil sem se, in zato sem jo čil in spočit in sploh v najboljši kondiciji mahnil v nedeljo zjutraj proti Figovcu. Ker za čaj ni bilo več časa sem se odločil za malo ®li-vovko Toda Figovčeva tla mi je servira la na moje smučarske hlače in tako sem fešč junaško stopil na dvorišče med arma Jo kakih 50 smučarjev k: so se kakor jaz pripravljali na Kurešček Moj stari prijatelj Pipenhacher vulgo Pipec je zopet po-krbel za nekaj kakor on pravi, za dušo

				
				
1				
I
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
JOSIP MEŠIČ
GOSTILNIČAR, LESNI TRGOVEC itd.
v ponedeljek, dne 5. februarja 1940 ob 1. uri pop. po dolgi in težki bolezni v 63. letu starosti mirno zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 7. februarja 1940 ob pol 5. uri popoldne, izpred hiše žalosti v Šoštanju na farno pokopališče Sv. Mihaela.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek 8. februarja ob 7. uri v farni cerkvi.
Pokojnika ohranimo v blagem spominu!
V ŠOŠTANJU, dne 5. februarja 1940.
ANTONIJA MESIC, soproga; RUDOLF MEftIC, sin; SLAVICA MESIC, sinaha; RUDI MESIC. vnuk — in ostalo sorodstvo.
in telo Tiste o duši pustimo Kar se pa te lesa tiče sem sedel na svojem sedežu Oči m' je opajala prijetna modra barva smu čarke v moji neposredni bližini Na ušesa mi je nekaj šepetalo o zimskih lepotah Tudi kolena sem mcdp.it> ma trenira' za na-
>rno vožnjo, toda o tem molčim Pošte-io sem si prezračil pljuča na vožnji od 'ga do Želimelj kjer smo si pri Čotu še •aHni;krat privezali du«o pred silnim vzpo-lom. ki nas je čakal Pravijo da imajo Kranjci veliko cerkva jaz pa pravim, da ■ih imajo premalo Vse pot nisem videl nobenega zvon ka tako da so me lahko ce-o uro in pol goljufal z »desetimi minutami« Koliko časa že hodimo? Deset minut! Kuko dolgo bomo še hodili? »Deset minut*, •n tako sem bil dobro uro in pol oddaljen ►d starta in od cilja po deset minut. Zaman sem se potil in milo prosil, da bi mi -»ovedali pravi čas Le na zadn.em strmem klancu pod Kurešekom so mi venomer zatrjevali. da bomo »takoi« pri vrhu. Ta »takoj« je nazarensko podoben ruskemu »sej ias«. Smučarji so od zlodja, kadar imajo smučke s seboj Za nje menda čas ne obstoji. Pravkar so šli, takoj bodo na cilju, ^ele pri udobnem kosilu sem v družbi slo-večih geografov dognal da smo hodili dobro uro in pol Kratek je ta vzpon pa tudi 'rud ni. ker je lep in se ti lc< rak za korakom odpirajo novi pogledi. Čim više smo se vzpenjali, tem bolj je dre\je izgubljalo <voje običajne obrise. Debla in veje so oostaiale bele. kmalu smo se znašli v pravljici. ki ji pravimo: zima Po mokrem hodniku sem zjutraj zapuščal svojo domačijo, na cilju pod prijazno kočo pa me je pozdravilo ivje, ki je tam morda še od božične noči.
Na Kureščku smo posedli okrog dolgih niz. Nekaj je bilo takih, ki poznajo Kurešček v vseh letnih časih, še vec pa tistih, ki sploh niso bili gori. Razen štirih ju-trnjih gostov, ki so jo primahali kar zjutraj preko Golega, smo bili sami »domači«, kar sta nas pripeljala dva Putnikova avtobusa in so se smučarske strokovne debate začele na veliko, tako rekoč v stilu •anašnje propagande, ko ne veš, ali bi molčal m verjel ali pa zraven lagal Za pogovor končno ni bilo dosti časa. na mizo so začele romati kuhinjske dobrote Vse je bilo sveže, kuhali so kar sproti, zato se je vsa domača postrežba preselila v kuhinjo ter sc okrog štedilnika in peči borila t velikanskimi prašičjimi kračami, s kupi sa-lat in drugim. Serviranje v jedilnici so pa
prevzeli kar Putnikovi uradniki (tudi uradnice so bile vmes, ker pa so bile v hlačah, jih prištevam kar k močnemu spolu) in moram že reči, da jim je stvar uspevala, sicer pa je serviranje itak začetek m prvi pogoj za razmah tujskega prometa. Zasedli smo vso kočo in mislim, da je biLa tudi lastnica gospodična Stana povsem zadovoij na Vsidrala se je v kuhinj, in od tam ko-mandirala vsej armadi svojih pomagačev. Vse je bilo tip-top Pri črni kavi, metliški črnim in drugih dobrotah smo prere.šetali še to in ono stvar, govorili o poti čez Golo in seveda že vnaprej šteli pike, s katerimi bomo med potjo markirali sled zadnjemu. svojemu angelu varuhu Pipcu Kaže. da se nismo prav dobro odrezali. Ko smo na Igu počivali po prijetni turi. nam je rekel, da je sicer opazil med j>otjo nekaj grozotnih lukenj (kako nedolžno me je pogledal pri tem), da pa jih je v splošnem bilo manj, kakor je pričakoval S'cer pa smo bili vsi edini, da smo smučali odlično, da je bil sneg dober m je bil tenor pogovora ta, da ni šel nihče od nas pogledat pod sneg. Bodrili so nas zvoki harmonike, naenkrat smo bili vsi č'li in spočiti Kar nekam prezgodaj je prišel poziv: »Kufre gor!« Naj še mimogrede povem da ni v teku moje vojaške kariere nobena komanda tako trenutno vplivala kakor je ta in da sem videl le malo vojakov, ki bi tako pridno ubogali, kakor naša smučarska armada s Kureščka. Vožnja do Ljubljane v Kraljiče-vem avtobusu je priletno in mahoma minila Pesmi, nekaj dobrih dovtipov, smeh in veselje — Ljubljana.
Vem, kaj vas zanima. Kakšen je bil sneg Dober nekoliko vlažen pršič. Tu in tam je sneg malo zaškripal pod nogami, vsedal se je Debela snežna plast se še ni umirila Ga je pa toliko, da bo vzdržal za dolgo časa Odjuga. ki smo jo pretekli teden začutili v Ljubljani, se Kureščka še dotaknila ni. Okoli prijaznega doma ki ima tudi dve spalnici in pa skupno ležišče (vse skupaj za kakih 25 oseb), je temperatura precej pod ničlo Še bo letos lepa smuka na Kureščku, ki ima vse dol do Iga krasne spuste.
Kam pa prihodnjo nedeljo, sem vprašal našega vodjo Pipca Da bomo že o pravem času zvedeli, je odrezal.	N. P.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red sreda. Četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Premi ers k i abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane oe-ne od 14 din navzdol. Sobota, 10.: Na prisojni strani. Red A.
Znani Slovenski pisatelj dr. Ferdo Kozak je napisal zabavno komedijo lz ljubljanskega meščanskega okolja »Profesor Klepec«. Dejanje se vrši na domu detektiva žulaja (Cesar), pri katerem je Klepec (Gregorin) podnajemnik. Zaplet, ki nastane vsled najdbe prepovedanih letakov in profesorjeve nepremišljenosti je zabaven in vodi k srečnemu razpletu. Razen navedenih igra glavno žensko vlogo Nablocka-nadalje sodelujejo Gregorin, Cesar, Na-blocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva. Režiser dr. Bratko Kreft.
V Klabundovl japonski Igri »l*raznlk cvetočih češenj« so ustvarili nepozabne like: Jan v vlogi princa Kwana, Vida Juvanova kot Kotaro, šaričeva v vlogi njene matere, Gregorin kot učitelj Genzo, Tonani Marija Vera, nadalje še igrajo Skrbinšek, Debevec, Jerman, Plut in Potokar. Režiser Ciril Debevec.
OPERA
Sreda, 7,: Rusalka. Red četrtek.
Četrtek, 8.: zaprto. Petek, 9.: zaprto.
Sobota, 10.: Gorenjski slavček. Red B.
Dvofakova »Rusalka« je najpoetičnejša slovanska opera, polna mehkobe in nežnih občutij, ki se prelivajo tako v pravljičnem dejanju, kakor tudi v blesteče melodioznem glasbenem delu. Zgodba sama sicer nima ostrih dramatičnih konfliktov, je pa kljub svoji odmaknjenosti v nerealni svet bajke pristno človeška in prisrčno topla. Naša letošnja uprizoritev je zabeležila v De-bevčevi reži,ji in pod štritofovo taktirko izredno lep sprejem. V glavnih partijah se zlasti odlikujejo Heybalova, Franci, Lup&a in Kogejeva. Partijo knežne bo pri nocojšnji predstavi pela V klali jeva, dočim sodelujejo še Barbičeva, Sladoljev, Rakov ec, Pola, jnar jeva, Med vešč kova in Rupnikova.
Baritonist Boris Popov, ki ga naše občinstvo že prav dobro pozna in ceni, bo v kratkem gostoval v partiji grofa Lune v Verdijevem »Trubadurju«. Gost je bil svojčas nekaj časa tudi član naše opere in ga imamo od tedaj v spominu kot umetnika visokih kvalitet, zato bo njegov nastop nedvomno vzbudili obilo pozornosti. Man-rica bo pel Franci, Leonoro Basičeva, Azu-ceno Kogejeva. Dirigent dr. S vara.
MARIBORSKO GLJUAIAAJSC®
Sreda, 7.: zaprto.
četrtek. 8.: Cgan baron. Premiera. Red
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.
M-