Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. fe/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka iu dneva po prazniku Nemško politično pismo Miinchen, 10. avg! 1930. Gospod glavni urednik! V Hofgurtenu sedi pri okrogli mizi srednje velik, krepko raščeu mož, 40 letnik s trdim, napetim vojaišlkim obrazom in kratko pristriženimi brki: A doli' Hitler, ustvaritdj in voditelj nacionalnih socialistov. Okrog njega sedi četa mladih, zarjavelih mož, z. odločnimi mani-rami, ki izdajajo bivše cesarske oficirje. To je njegov štab, to so njegovi najožji pomočniki. Na dano znamenje vstanejo in pozdravijo po rimsko s pošcvino stegnjeno desnico. Hitler gre naprej in neženirano vihti v desnici pasji bič. V primerni razdalji mu spoštljivo slede njegovi pretorijanci. Mož ni tako brezpomemben, kakor bi ga morda razodevala njegova zunanjost. Tisti, ki ga poznajo, slave njegovo zelo obširno in temeljito znanje. Menda po pravici. Kdor ga je slišal govoriti na ljudskih zborovanjih, ga ne pozabi več. Adolf Hitler je eden najmočnejših in največjih ljudskih govornikov sedanje Nemčije. Tudi nasprotniki to priznavajo. Trza joče mišice, v obrazu in napet izraz sicer razodeva, da mož nekoliko nagiba k psihopatiji. Toda množice, kadar jih sprava s svojimi plamcne-čimi govori v navdušenje, na tuke stvuri malo pazijo. Ni pu dvoma, da je Hitler v stranki narodnih socialistov, ki jo je ustvaril, daleko najmočnejša glava, da je sploh edina močna osebnost, kar nvu omogoča neomajno diktaturo in suveren položaj v stranki. Za politika Hitlerja govori dejstvo, du se je naučil iz preteklosti. Po smešnem in ponesrečenem puču jeseni 1923. leta v kleti mona-kovskega L6wenbrau, je bilo splošno prepričanje, da je Hitler za vedno doigrai politično vlogo. Toda Hitler še ni opustil vseh načrtov. Zaprl se jc v samoto, da jc proučeval položaj in kot tujcc — doma je iz Češke (Braunau) — od blizu preštudiral naše razmere. Pred kakim letom pa je. nastopil z drugo taktiko, ki ga utegne gotoveje voditi do uspeha. Pričel je snovati stranko, da se, nu parlamentarnih tleh pomeri s svojimi nasprotniki in danes je treba priznati, du ima za seboj žc veliko stranko. Narodni socialisti so zmagali v Thiiringenu in razbili vse meščanske, stranke na Saškem. Gotovo je, da so že tudi najmočnejša meščanska stranka v Prusiji. Pridevek »socialen« si jc stranka nadela, da privablja delavstvo in malomeščanstvo, ki v resnici sestavlja večino njenih volivcev. Malomeščanstvo se čuti v Nemčiji od vseh strank izdano. Ne vc več ne naprej ne nazaj, V svoji neorijentiranosti in nezaupanju ter sovraštvu do vsega preteklega in sedanjega in v popolnem nepojmovunju države sledi demagogom, ki z izvrstno propagando lin neverjetno brezvestnostjo slikajo uresničenje vseh skozi celo desetletje zatrtih političnih in gospodarskih želja malega nemškega človeka. Idejno narodni socialisti ne pomenijo ničesar in v vsaki razumni debati klaverno podleže jo. Ves njihov program je meglen in sestavljen iz samih besed in fraz, ki jih jc lepo slišati, u brez jasne smeri, kako bodo svoje obljube uresničili. Zunanje političen problem, ki je za nas Nemce še vedno najvažnejše izmed vseh vprašanj, jc zavit v neke temne grožnje, ki razodevajo popolno pomanjkanj e razumevanju in poznanja resničnega mednarodnega položaja, v katerem se Nemčija nahaja. Prikrojen jc na instinkt množice, katero so že enkrat s podobnima neumnostmi in slepotami pahnili v največjo nesrečo. To je bilo pred vojno, ko so ekstromni nacionalistični elementi v krvavem vojnem metežu zrli najvišjo nalogo in zadnji cilj cesarske Nemčije. Takole uči Hitler svoje, čete: »Samo sila je, ki ustvarja pravo. Želim, sta med seboj razdelili abesinsko državo. Pogodba je danes prišla na dan, a samo da osmeši doslednost italijanske''politike, ki jo sedaj sklenila prijateljsko zvezo /. ubesinskim kraljem Ras Tafarijem. katerega jc osobito Italija podpirala v njegovi zadnji vstaji, ki je povzročila še danes nepojasnjeno nenadno smrt abesinske kraljice, Menelikove žene. Italija je sklenila z vsemi arabskimi državami prijateljske in trgovinske pogodbe, tako z lbn Saudoni v Arabiji, s kraljem llusscinom v Transjordanijii in ceio s kraljem Iraku. Italijanske karavane se čestokrat zasledijo tudi v sinajskih puščavah in angleški krogi sc upravičeno vprašujejo, na kakšen način sc je italijanska trgovina v teh krajih mogla tako razviti. Stališče fašistov na Malti jc znano. Medtem ko je konflikt na Malti bil popolnoma cerkvenega značaja, sc jc vmešal fašizem in se hotel okoristiti pod plaščem verskih svoboščin ter disk rediti ra ti tudi vatikansko politiko. Stališče italijanskega tiska ob priliki zadnjih nemirov v Kgiptu je še bolj jasno. Egipt je resnično med inozemskimi državami |>olcg Mbanije edini, s katerim je italijanska trgovinska bilanca aktivna. V celem Sredozemskem morju je Fgiipt najbolj naseljen z Italijani. \ngle.ško zunanje ministrstvo ni piav nič prikrivalo nejevolje nad Italijani, ki so očividno netili nemire ali vsaj prehrupno izražali svoje veselje nad težavami angleške vlade. Italija bi želela svoboden Egipt, ker si jc svesta, da bi gu potem v svobodni konkurenci poplavila s svojimi pridelki. Dokler pa sedijo Angleži v Kajiru in kontrolirajo Sueški prekop pa bombaževe nasade v gornjem delu Nila, je prostor zn Italijo zelo omejen, ker ji je izhod i/ Sredozemskega morju zaprt na obeli straneh. Klic po svobodi Sredozemskega morja je sedaj na-perjen proti Angliji. Zadnje čase pa se fašistični tisk v sklenjenih vrstah zaletava v angleško politiko v njenih mandatih, \ngliju zaporedoma daje pokrajinam. ki se nahajajo pod njenim mandatom, svobodo in si ob isti priliki /. mednarodno |xi-godbo potem zusiguru kontrolno postojanko. To se je /godilo / Arabijo, to se je zgodilo z frakom, to se bo zgodilo s Palestino, isto se namerava v langaniki. Nam Italijanom h odo ponudili mandate, ko nobenega več ne bo,: piše fašističen list iz severne Italije. Prijateljska zveza / Moskvo je najbrže le člen v dolgi verigi italijanske diplomatične ofenzive proti Angliji, ki sc- vrši ua celi fronti <«1 Malte pa do kitaju. Ni pa še /nano, kdo bo pri tej igri vlekel krajši konec... Zborovanje jugoslovanskih Škotov Zagreb, 12. avgusta, p. Včeraj in danes so prišli v Zagreb vsi nadškofje in škofje, da bodo pred evharističnim kongresom imeli letno konferenco jugoslovanskega episkopata. Konferenco je sklical in ji predseduje nadškof dr. Baucr. Konferenca se je pričela dopoldne ob 9. Po kratki molitvi v kapelici škofijskega dvorca so se škofje podali v veliko dvorano. Konferenco je otvoril nadškof dr. Bauer in pozdravil navzoče. Po formalnostih je nadškof dr. Bauer v kratkem orisal, kaj vse je storil od zadnje škofovske konference lanskega leta kot predsednik konference. Obenem je podrobno orisal današnje stanje katoliške cerkve v Jugoslaviji. Sledila je druga točka dnevnega reda: referat o notranjem cerkvenem življenju, ki se jc tikal tudi odnošaja med državnimi in cerkvenimi oblastmi. Sklenilo sc je, da sprejmejo škofje slovesno papeškega odposlanca za evh. kongres nuncija Pc-legrinettija. Na kolodvoru ga bo sprejel nadškof dr. Bauer. Škofovska konferenca se jc ob 12 prekinila in se popoldne ob 5 nadaljevala z istim dnevnim redom. Prisostvovali so vsi ordinariji osebno razen kotorskega škofa Ucelinija, ki radi visoke starosti ni mogel priti. Ker je senjsko-modruška škofija izpraznjena, jo zastopa kapitularni vikar msgr. dr. Starčevič. Sprejem papeškega odposlanca Zagreb, 12. avg. ,p. Ob prihodu papeškega odposlanca na evharistični kongres Pelegrinettija bodo v četrtek ob tričetrt na o zvonili vsi zagrebški zvonovi in s tem pozvali meščanstvo k sprejemu. Ob 5 bodo zvonili drugič, ko bo prišel nuncij v mesto. Papeškega delegata bo spremljal škof dr. Nja-rady in tajnik nunciature Paccimi. Opravičilo nemške vlade radi Treviranusovega govora, ki ga Francozi ne smatrajo za opravičilo Pariz, 12. avg. as. Pariški listi opisujejo včerajšnjo demaršo nemškega poslanika na Quai d'0r-sayu kot oficijozno opravičilo nemške vlade radi nedeljskega govora ministra Treviranusa. Kakor omenja »Echo dc Pariš«, je poslanik naglašal. da je Treviranus govoril le v lastnem imenu. List navaja, da je tako razlikovanje praktično brez pomena, če se pomisli, da je Treviranus glavni svetovalec llindenburga. Sicer pa so vsi Nemci različnega mnenja samo kar se tiče notranje politike, I oda kar se liče zunanje politike, je v Nemčiji sklenjena enotna fronta od komunislov do nemških nacijonalcev. Večina nemškega naroda pričakuje možnost nove vojne, posebno, če se likvidacija poljskega koridorja ne bo mogla doseči z mirnimi sredstvi. Voditelj nemške ljudske stranke dr. Scholz je izdavil v »Exce!sioru<: v intervjuju, da glede revizije mirovnih pogodb vlada soglnsnost med vsemi Nemci od desnice do levice. Kar pa se tiče sredstev za to, ve vsakdo, da pridejo v poštev samo diplomatska sredstva. Tudi dr. Stresemann ni bil za z bi i zanje za vsako ceno, temveč je intel zelo določene nazore o potrebi revizije pogodb. V danem trenutku bi ne okleval, sprožiti vprašanje revizije v Parizu ali Londonu. Berlin, 12. avg. as. Poročilo ,>Malina<', da je nemški poslanik v Parizu pri včerajšnjem sestanku z Briandom skušal oslabiti govor ministra Trevira-nusa in da je celo izrekel opravičilo, se tukaj označuje kot popolnoma netočno. Turčija za balkansko unijo Atene, 12. avg. AA. Papanastasiju je dobil pismo od turškega ministra zunanjih zadev Tevfik Huždi-beja, ki ga obvešča, da turška vlada pristaja na idejo balkanske unije in da sc turški poslanik v Atenah udeleži balkanske konference kot opazovalec. V pismu minister dalje pravi, da bo poseben odbor še razpravljal o tem, kdo naj bo v turški delegaciji, ki pojde na to konferenco. težak. Mi ne vemo, kako bo v jeseni, ko sc sestane novi državni zbor. Veliko so zagrešile dosedanje stranke, ki so se ena /a drugo izmikale povedati ljudstvu vso resnico in mu pokazati položaj tak, kakor jc v resnici. Raz sebe so valile odgovornost, ena stranka za drugo, pričenši pri socialistih tja do demokratov in ljudske stranke. Svojo dolžnost jc ves čas vršil centrum, se žrtvoval /,oli-tičneni labirintu spoznati. Bog daj, du ljudske mase nc izgube razsodnosti in / volitvami ne spravijo države v nemogoč mednaroden položaj. Dr. W. Znižanje davkov Belgrad, 12. avg. z. V finančnem ministrstvu dela posebna komisija na zakonskem načrtu o znižanju davkov za celo državo. Ta načrt bo predložen predsedniku vlade. V zakonu se bodo zlasti znižali davki gospodarskim krogom in kmetijskim posestnikom, da se ublaži splošna gospodarska kriza. Znižanje se bo izvajalo lako, da ne bo na škodo proračunskega ravnotežja in obče finančne politike naše države. Belgrad, 12. avg. z. Kmetijske organizacije iz vse države so izročile merodajnim činiteljem vlogo, v kateri zahtevajo, da se posojila, ki jih dajejo državne ustanovo kmetom, dajejo na dolgo roke, da bi bila učinkovitejša pri ublaževanju kmetijske krize. Na merodajnih mestih so obljubili kmetijskim organizacijam, da bodo njihove zahleve upoštevali. Znižanje pristojbin in taks Belgrad, 12. avg. p. V finančnem ministrstvu se proučuje vprašanje znižanja pristojbin in laks, s katerimi so preobremenjene banke in denarni zavodi. Znižanje bi imelo za posledico, da bi Ii zavodi znižali obrestno mero. To znižanje sc bo izvedlo prihodnje tedne. Posveti o novem žet. tarif u Belgrad. 12. avg. z. 1. septembra se bo pričela v prometnem ministrstvu konferenca zastopnikov prometnega ministrstva in gospodarskih krogov o novem železniškem tarifu, ki je že dogotov-Ijen. Novi tarif določa /a gospodarske kroge velike ugodnosti. Obvezno zavarovanje proti toči Belgrad, 12. avg. z. V kmetijskem ministrstvu izdeluje strokovna komisija zakon o obveznem zavarovanju žitne setve pred točo. Ko bo imel zakon končno veljavno besedilo, bo predložen zakonodajnemu svetu, 20 novih kmetijskih šol Belgrad, 12. avg. z. Kmetijski minister Je odo« bril kredil zn otvoritev 20 novih kmetijskih šol, od katerih se otvori največ v vardarski in savski banovini. Najboljši absolventi teh šol bodo po končanem šolanju poslani na državna posestva, da sc izpopolnijo in sicer na državne stroške. Proti BaVi Bolgrari. 12. avg. z. Proti ustanovitvi Bafinc tovarne v naši državi, se je pričela velika kampa-liija. Obrtniški krogi so poslali trgovinskemu ministrstvu vlogo, v kateri ga prosijo, da bi to vprašanje najrevnejše obravnaval. Konec pivovarniškega kartela 7 Belgrad, 12. avg. z. Zastopniki plvovarniške industrije so imeli v Belgradu več sej, na kalerih so obravnavali vprašanje rajoniranja prodajanja pive. Pogajanja niso dovedla do nobenega rezultata. Zato izgleda, da se ie karlel pivovarnarjev razšcl. Nemiri med severnimi državami Norveška zasedla nehaj pokrajin na Gronlandu — Kmetje se vzdignili proti delavstvu na Švedskem London, 12. avg. os. Iz Kopenhagena poročajo, da so člani norveško ekspodicijc zasedli tri otoke, spadajoče k Gronlandu, in sicer ok>-ke Emrso, Geograficat in TraJlso. Na vse otoke je bila postavljena mala posadka in norveška zastava razobešenu. Poveljnik ekspedicije je na slovesen način izjavil, ogajanju za nov most čez Donavo. jugoslovansko komisijo vodi ravnatelj ministrstva za javna dola Peter Milenkovič. Med obema komisijama je šc sporno, kje naj se most zgradi. Že I. 1914. se je skleniil dogovor med Romunijo in Srbijo, da se zgradi železniški most pri. Turn-Severinu. Sedaj hoče Romunija, da se most zgradi v Buuatu, dočim želi Jugoslavija izvesti i/. 1. 1914. Upanje je, da bo prišlo do sporazuma. Zborovanje podmladka apostoIslva sv. Cirila in Metoda Zagreb, 12. avg. p. Danes Je pričel tečaj po-mladka apostolstva sv. Cirila in Metoda. Pred pri-Eetkom tečaja je bila sveta maša. Tečaj je otvoril Ivan Lindič, predsednik pomladka. Navzoči so bili zastopniki katoliške nkcije in katoliških organizacij. Uvodno predavanje o delovanju sv. Cirila in Metoda je imel dr. Kolarek. Prav tako so imele sestanek danes članice pomladka apostolstva sv. Cirila in Metoda. Najprej je bila staroslovenska maša, nato pa pridiga. Zborovanje je bilo v Samostanski ulici. Otvorila ga je Anka Btaževičeva, stud. fil. Bili sta dve predavanji. Jutrajšnji sestanek se prične ob 7 s sveto mašo. Popoldne priredijo izlet v Šestine in na Zagrebško goro. Licitacija lovov T .o v občine Videmske sc bo oddal v zakup za dobo od 1. oktobra 1930 do 31. muren 1935 aa javni dražbi v pondeljek I. septembra 1930 ob 13. uri v občinski pisarni v Vel. Laščah. Dražbeni pogoji sc lahko \ pogledajo pri srez-kem nnčelstvu v Kočevju. I.ov občine Sodniške se lm oddal v zakup re dobo od 1. septembra 1930 do 31. marcu 1935 na javni dražbi v četrtek dne 28. avgusta 1930 ob 11 dopoldne pri srezkem nnčelstvu v Kočevju, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Dunajska vremenska napoved: Od zapada je pričakovati pooblačenja, pozneje pa zopet padavin in nižje temperature. Reiorma zakonskega prava v Avstriji Krščanski socialisti polagajo na to vprašanje največjo važnost Možnost, da se razbije koalicija z Velenemci Dunaj, 12. avg. as. »Grazer Tagblatt« doznava od vodilne politične osebnosti, da je bil na zadnjem sestanku zveznega kanclerja dr. Schobra z voditelji Heimvvehra glede majorja Pabsta govor samo o tem, da se bo v ministrskem svetu obravnavala prošnja za kratko bivanje v Innsbrucku, kar se bo dovolilo, če se izpolnijo zahtevani pridržki, to je, da Pabst ne bo imel političnih pogajanj, da Heimvvehr v Innsbrucku ne bo priredila nobenih manifestacij in da major Pabst sam umakrre svojo pritožbo pri upravnem sodišču radi" izgona. Zvezni kancler dr. Schober smatra za najnujnejšo politično nalogo bližnje bodočnosti reformo zakonskega prava s stališča pravne varnosti in morale. Tudi je stvar vsega naroda, da sam končno zahteva odstranitev zmešnjav v zakonskem pravu. Dr. Schober smatra, da bo pri prihodnjih volitvah odvisen uspeh avstrijskih meščanskih strank od tega, kakšno stališče bosta zavzeli v zadnji uri obe veliki stranki glede izboljšanja volivne pravice. Saj lahko zvezni kancler sam izvede volitve, če bi bili pomisleki proti temu, da bi volitve pripadle v kompetenco notranjega ministra Schummyja, ki pripada Landbundu. »Neuigkeits Weltblatf« že piše o tem, da gre pri zahtevani reformi zakonskega prava za stvar odločilne važnosti za katolike, katere v parlamentu zastopajo krščanski socialci. To vprašanje bi bilo »usodno vprašanje za obstoječo vladno koalicijo«, četudi so se Velenemci že hoteli začasno zadovoljiti s kompromisno rešitvijo in zahtevati vložitev tozadevnega predloga šele po končanem ostalem programu zasedanja, kar bi praktično pomenilo toliko, kakor odgoditev vprašanja do časa po volitvah, obenem pa so razkrili svoj namen, da se bodo reforme zakonskega prava posluževali za svoj volivni šlager. Kje je Bethlen? Skrivnostno potovanje Betklena v inozemstvo — Ali gre za balkanski agrarni blok - ali avstrijsko-madžarski? Budimpešta. 12. avg. d. V Balatonfoldvaru je madjarski poljedelski minister imel zelo važen govor, v katerem je razložil stališče Madjarske v vprašanju agrarnega bloka na Balkanu, h kateremu bi se pritegnila tudi Madjarska, ki je že odposlala tozadevne delegacije v Jugoslavijo in v Romunijo, da stopijo v stik s tamošnjimi poljedelskimi krogi. Najvažnejše pa ni bilo to, kar je minister Meyer povedal v prisotnosti velikega števila poslancev in šestih aklivnih ministrov, ampak dejstvo, da je bil predsednik vlade grof Bethlen odsoten. Zborovjdci so predsednika vlade z medklici zahtevali, a navzoči ministri niso hoteli naznačiti njegovo sedanje bivanje. Po mestu se je razneslo mnenje, da se nahaja grof Bethlen sedaj v Bukarešti, kjer prisostvuje konferencam med kraljem Karlom, Titule-scom in Maniujem. Baje je šel v Romunijo pred- lagat ratifikacijo madjarsko-romunfeke meje, nakar da bi Madjarska bila voljna tesneje sodelovati z balkanskim agrarnim blokom. Druga poročila iz Rima pa trde, da se Bethlen nahaja v Rimu, a dosedaj ni bilo mogoče dobiti potrdila. Najbrže se nahaja predsednik vlade sedaj v Avstriji, kjer se vrše v nekem znanem alpskem letovišču pogajanja med avstrijsko in raa-d.jarsko vlado za ustanovitev carinske unije med obema državama, ki bi naj paralizirala balkanske poskuse 7, istim ciljem. Baje se nahaja na sestanku tudi italijanski poslanik na Dunaju, kar se zdi zelo verjetno, ker je Italija že od nekdaj podpirala av-stro-madjarske aspiracije. Najvažnejše vprašanje v Budimpešti danes je: Kje je Bethlen. Vsakdo čuti namreč, da bo Bethle-novo skrivnostno potovanje vrglo novo zagonetno točko v evropsko politiko. Tardieu zahteva varčnost Važna seja francoskega ministrskega sveta Pariz, 12. avg. as. Danes se je zbral francoski ministrski svet, da se praktično poskusi, ugodili zahtevi Tardieu-ja, ki hoče preprečiti zopet večje izdatke v državnem proračunu. Dalje so hoteli tudi natančno pregledali poslovanje s krediti v posameznih ministrstvih. Uradni komunike ugotavlja, da so se izdatki proračunn v i. 1926—1929 zvišali za 13 milijard, 1. 1930 za 5 milijard, sedaj pa so zahteve posameznih ministrov zopet narasle za 6 milijard. Ministri so danes soglasno prišli do nazira- Turčija pošlje Perziji uttimatum Sestanek Trockij-Čičerin? Dunaj, 12. avg. as. Bratislavski :>A Naplo poroča, da je Lev Trocklj včeraij ineognito potoval skozi Bratislavo v Fralltižkove Lazine, kjer se bo baje sestal z Lunačarskim In člčerinom, da se pogovorijo o možnosti povratku Trockega v Rusijo. Dalje se trdi, da so češkoslovaške oblasti bile o tem potovanju obveščene. Dunajski komunistični krogi sicer nočejo potrditi lo vesti, vendar vedo tudi na Dunaju, da je Trocki naročil prostor v spalnem vagonu za progo Carigrad-Budimpešta-Bratislava-Františkove Lažne. „R 10®u se vrača London, 12. avgusta. AA. Po 25 urnem poletu nad Niagarskimi slapovi in večjimi kanadskimi mesti, kjer so ga povsod pozdravljale velike množice ljudi, se je zrakoplov »R 100« vrnil na letališče SI. Hubert v Montrealu. Na povratku se jc zrakoplovu nekoliko pokvaril eden izmed motorjev. Navzlic temu »R 100« aie bo odložil povralka v Anglijo. Sodijo da odplove v sredo in sicer s pogonom samo 5 motortjev na mestu vseh 6. Najbrž se bo obrnil nekoliko južneje ter bo preletel Bristolsld preliv in London v smeri proti Cardingtonu. Na kanadsko vlado je »R 100« napravil velik vtis in baje namerava tudi ona v kratkem zgradili tak mogočen zrakoplov. Montreal, 12. avgustu. AA. S noči sc jc semkaj vrnil zrakoplov »R 100«. Na trupu nad propelerjem so ugotovili 60 cm razpoko, ki jo bodo takoj popravili in ne bo imela nikakih posledic za nadaljni polet zrakoplovu. Angleški general se smrtno ponesrečil London, 12. avg. AA. Davi je umrl na posledicah včerajšnjega avtomobilskega karambola general Sir Horacc Smith Dovrieh. Karambol se mu je pripetil včeraj na nekem križišču blizu Chippen-hama, kjer se je general vozil; njegov avto se je prevrnil in ga pokopal pod seboj. Generala so takoj prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa je podlegel hudim ranam. General Horace Smith je med vojno poveljeval drugi angleški armadi v Franciji, pozneje pa je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vzhodno-afriških čet. Nato ga je vlada postavila za guvernerja Gibraltarja, kjer je ostal pet let, do 1. 1923., ko je prosil za upokojitev. Pred svetovno vojno je služil v Zululandu, Sudanu, Južni Afriki in Indiji Po potresu v Italiji Rim, 12. avg. AA. Predsednik vlade je sprejel ministra za javne gradnje De Crollalanzo in odobril njegovo poročilo o obnovitvenih gradnjah v potresnem ozemlju. Mussolini bo obiskal prizadete kraje koncem oktobra. Rim, 12. avg. AA. Uradni list priobčuje kr. dekrete z raznimi olajševalnimi določbami za potresne kraje v južni Italiji. Med drugim je predviden kredit v znesku 100 milijonov, nadalje so črtane pristojbine za agrarna posojila, za mladostnike pa so predvideni razni zaščitni ukrepi. Stavka ponehuje Lille, 12. avg. AA. V uradnih krogih Irdijo, da se prav v kratkem konča stavka kovinarjev iu tekstilnih delavcev v Roubaixu in Tourcoingu. nja, dn tako neprestano zviševanje izdatkov ne sme trajati dalje in da mora biti tudi mogoče izhajali brez novih davkov in brez posojil. Tardieu je danes skupno z gospodarskim in finančnim ministrom dobil poseben nalog, da izvede potrebne odredbe za varčevanje v proračunskem letu 1930-31. Potem je govoril še Briand o zunanji politiki in končiio poljedelski minister o izgledih letine ter je zahteval potrebne ukrepe, da se prepreči nova žitna kriza. Istamhul, 12. avg. or. Iz Ankara poročajo, da je ministrski svet po dolgournem zasedanju sklenil poslali ultimalum perzijski vladi v vprašanju kurdske vstaje. Turčija je predlagala teheranski vladi rektifikaci|jo meje v okolici Ararata, ki bi spravila vsa kurdska plemena v področje turške republike. Nadalje zahteva ankarska vlada, da mora Perzija sodelovati pri borbi proti kurdskim vsta-šem. Perzija bi v tem »lučaju morala postavili en armadni zbor na razpolago turškemu generalnemu štabu. Ullimatum daje perzijski vladi tridnevni Osem otrok zgorelo Sofija, 12. avg. ns. Vas Jarenicu v bližini Sofije je včeraj skoro popolnoma pogorela. Vzrok požara je še nepojasnjen. V neki hiši so zgoreli štirje majhni otroci, katere so pustili starši doma, kor so morali hoditi na poljsko delo. Ko j'- mati otrok opazila požnr, je holeln v obupu s silo vdreti v gorečo hišo, kar so ji ljudje le s težavo zabrauili. Belgrajske vesti odlok za odgovor. Energičen naslop Turčije je spravil inozemske diplomate iz ravnotežja. V Islambulu se je vršila v ožjem krogu konferenca predstavnikov znpadnih velesil, kijer se je obravnavala možnost vojske med Perzijo in Turčijo. Po mestu krožijo tudi novice, da je britanska admiraliteta dala nalog vojnim ladjam, ki se nahajajo v egiptovskih vodnh, da odrinejo proti Dardanelam. Ravnolako se sliši, da je sovjetsko vojno brodovje v črnem morju koncentrirano v bližini Erzeruma. Tatvina juvelov Berlin. 12. avg. as. V vili generalnega rav-nalelva Siemcnsovih tovarn Karla Friderika Sie-mensa v Charlottenburgu je včeraj zvečer soproga Sieniensovn opazila, da ji je bilo ukradenih mnogo briljuntov, dragocenih biserov, zlatnine in juvelov v vrednosti 100.000 mark. Tatvino jo izvršil neki inžener«, ki je prišel v hišo ped pretvezo, da jc telefonski revizijski uradnik. Belgrad, 12. avg. z. V trgovinskem ministrstvu proučujejo vprašanje o ustanovitvi dveh novih tovarn za svilo. Ena bi bila v bližini Osijeka, druga pa v bližini Skoplja. Belgrad, 12. avg. z. Kralj je |»odpisal zakon o skupuem davku na poslovni promet, s katerim se spremenijo in dopolnijo predpisi zakona o davku na poslovni promet od 30. jan. 1922 z dopolnitvami in izpremembami vred. Drobne vesti Sarajevo, 12. avg. p. Sem je prispelo okrog 20 turistov iz Inozemske in sicer n« avtomobilih. Izlet je organiziral liaaški potniški urad. Iz Benetk so prišli na Sušak, od tam p« preko Primorja v Sarajevo. Ogledali so si mesto in nadaljujejo pot proti Mostarju in Dubrovniku. Carigrad, 12. avg. as. Turške čete so kljub protestu perzijske vlade zasedle ozemlje okoli Ararata. London, 12. avg. as. Pokrajina med Mukde-nom in Tjencinoin je poplavljena. Železniške proge in mostovi so porušeni. Mnogo vasi jc poplavljenih. Število mrtvih in ranjenih znaš« 300 do 400. Pariz, 12. avg. as. Francoska topničarka »Tali ure' je bila odposlana v Hankov, da bo tam skupno z drugimi francoskimi vojnimi ladjami »Gamier«, »Doudark in »La Grandierec. prevzela varstvo francoskih državljanov. Pariz, 12. avg. AA. Havas poroča iz Kijeva, dn se je nu Dnjepru prevrnil v viharju čoln, v ka-terem je bilo šest žensk in trije otroci, ki so vsi utonili. Chcrbourg, 12. avg. A A. V Pariz so poslali za 252 milijonov zlata, ki je prišlo iz Amerike na parniku »Berengaria«, Ptuj Seja mestnega sveta. Po dolgem presledki vsled počitnic bo v četrtek seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je poročilo župana, upravnega, pravnega in stanovanjskega odseka ler potrditev sklepov mestnega itbožnega sveta. Odlikovanje. Za zvesto in marljivo službovanje v drž. službi je bil odlikovan s srebrno kolajno g. Ivan Skrinjar, dema iz Obreza pri Središču ob Dravi, zvaničnik pri okr. načelstvu in bivši dobro-voijec na solunski fronti. Odlikovanje ima že dve odlikovanji. Leta 1921 mu je vojno ministrstvo podelilo vojno svetinjo. Na trgu. Na živinski trg je bilo prignanih 489 krav, 166 telic, 169 volov, 90 juncev in 270 kouj, skupno torej 1184 komadov. Nadškof dr. Jeglič v Gornjem gradu Gornji grad, nekdanja rezidenca ljubljanskih škofov. Dokaj njih, Hren, Tekster, Tavčar, in še nekateri, spe tu, pod okriljem mogočne katedrale, svoj poslednji sen. Mar ste vi, veliki predniki, izvabili v svoj tihi krog počitka tega največjega naslednika!" To vprašanje kot tih očitek, mi je stopilo pred dušo, ko smo stali pred fasado gornje-grajske stolnice in pričakovali Jegliča. Ob potih popoldne v torek. Nebo oblačno. Pravkar je padlo nekaj kapelj dežja. Pa so takoj, kakor iz vljudnosti, da še počakajo, prenehale. In že je pridrsel avto. Pozorno srno obrnili oči, duhovniki, uradniki, otroci, ljudstvo, da vidimo moža, ki gre v — pokoj. V pokoj? Tako? Tedaj pač mora biti to le starček, sklonjen, tresoč sc, oprt ob palico. Tako so pričakovale oči. A videle so moža, visoko zravna-nega in gibčnega. In ta njegov pogled! To ni pogled ugašajočega življenja, to jc pogled mladostne, močne duše. Da, iskal sem osnovne črte v teh očeh. Utrujenost, resignacija, pokoja željnost? Tega nisem videl. Marveč te oči so nas pogledale, začudeno sicer za hip, skoroda v zadregi, kakor v tihem vprašanju, češ, kakšnega me pričakujete, potem pa so se zasmejale v milini čiste, mladeniške živahnosti, ln bral sem v njih osnovno črto: 1'ortis vir... Krepko smo si stisnili desnice in se pozdravili kot znanci. Otroške roke — čudno, vsi gornjegrajski malčki so se zbrali tu, incndu ni manjkalo nobenega — so posule s cvetlicami cerkveni prag, in stopil je nadškof v cerkev. Za njim pa mi. — Silna je gornjegrajska cerkev, največja v škofiji. A ta trenutek se mi jc zazdela še vse silnejša, neizmerna. Kakor da ji ni meja, se je odprla iu odmaknila belina njenih sten. Kakor v daljavi, je brlela večna luč v njej tam daleč preti oltarjem. In kakor na božjo pot smo romali po njej, pred nami on, veliki svečenik. Pokleknil je na rdeči klečaluik pred Najsvetejšim, sunkoma, globoko. Tako jc padel Mozes pred gorečim grmom, pred navzočim Bogom. Mi vsi smo obstali iu pokleknili na mestu, kjer smo bili tisti hip. Nastala je tišina, vsa skrivnostna, pogreznjena v molitev ... Takrat sem razumel vso uganko Jegliče-vega »pokoja«. Da, v narekovajih rabini to besedo. Zakaj vem, da bi delal krivico možu, kot je on, če bi mu nadeval to besedo v pomenu običajnega pokoja — počitka in brezdelja. Ej, poznam ljudi, ki živijo v cvetju let, sposobni za najtežje delo, pa žive zares v pokoju ... Tudi so ljudje, ki so izpolnili dolžnost poklica, in stopili v pokoj, kot človek, ki sleče na večer delovno suknjo, t. zavestjo: tako, večer porabim zdaj zase, le zase. Tak jc običajni pokoj. A Cerkev Kristusovu, v resničnih, pravih svojih služabnikih, te terminologije ne pozna, in tisti njeni služabniki, ki, vzraščeni v globinah mističnega njenega telesa, žive iz nje, za njo, pokoja ne poznajo. Pač lalvko menjajo opravek, vlogo in obleko in orodje, a to je le zunanjost. In ta ni bistvo njih življenja. Marveč njih življenje je življenje Cerkve same. Z njo so neločljivo združeni. S to Cerkvijo, s tem neizmernim občestvom Kristusovih udov— s o č n t i t i, s o I j u b i t i in sotrpetd, zu nje moliti in se žrtvovati, to je njihov delež, neizbegljiv delež do poslednjega utripa srca. Ali slutite, kaj to pomeni? ... Ah, kako smo maloverni! V naši sredi je mož, ki z močno voljo in resnično vero vrši dosledno svoj poklic — pa sc nam zdi nerazumljiv in zagoneten ... Ali nekaj drugega ji;, kar bi moralo vzbuditi v nas občudovanje. To je njegova močna, heroična volja in velika vera. Treba je velikega poguma in še večjega sainozata jevanja, da kdo odloži krmilo in ga zaupa mladim močem, ko vsi mornarji še verujejo v njegovo moč in roko. Treba je velike vere, da kdo zamenja vlogo, pred svetom, važno, častno in veliko, in sprejme vlogo, pred svetom majhno, neuvaževano... Vse to pa so znamenja, ki kažejo velikega moža, velikega v doslednosti, v pogumu, v veri. it Prijazni Gornji grad, v prelepi zadrečki dolini, ki še čaka nu svojega umetnika. Kar si dn kar imaš najlepšega, prejel si od ljubljanskih škofov. Danes pa si je izbral svoj dom tu njih najvrednejši naslednik, Auton Bonaven-tura. Ne v počitek in brezdelje, ampak v tiho žrtev in molitev za naš katoliški, slovenski rod. In molitve potrebujemo, potrebujemo, kot suha zemlja hladne rose. Potrebujemo za danes, za jutri, za bodočnost... Gornjegrajski veličastni božji liram, kakor simbol stojiš, da biva tu veliki slovenski svečenik. In slovensko srce bo ta čas naskri-voma prihajalo sem na božjo pot, priporočat se v ujegovo molitev in. očiščevat se v njej ... A. Katoliški Slovenci v Pred i7. skupščino KSK Jednote Slavnost v Št. ilju Spored šentiljske slavnosti dne 8. septembra bo ta-le: Zjutraj ob R. uri bo v domači cerkvi slovesna služba božja s primernim govorom. Popoldne ob 2. uri bo pred šentiljskim kolodvorom slovesen sprejem gostov, ki pridejo z vlakom. Nato korakamo skupno v cerkev, kjer bodo slovesne večernice. Po službi božji gremo na slavnostni prostor pred Občinskim domom, prej Siidmarckhofom, kjer je bila leta 1910. zbrana nemškutarska sodrga, ki nas je dejansko napadala. Pozdravni govor bo imel g. Thaler, ki je bil prvi slovenski župan. Igrala bo Katoliška Omladina iz Maribora, pel pa bo pevski zbor mariborskega društva Maribor. Glavni govor pa bo imel oče Slovenskega doma in najzaslužnejši prvoboritelj Št. Uja, bivši narodni poslanec, domači rojak g. Že bo t. Nato sledijo razni drugi govori; odposlala se bo tudi vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. v imenu najsevernejših Jugoslovanov. Na koncu bo domači župnik, ki deluje že blizu 30 let na tej meji, slovesno v imenu vseli obmejnih Slovencev slovesno prisegel Jugoslaviji zvestolio. Po oficijelnem delu se bo razvija domača veselica. V nedeljo, dno 7. septembra, izide »Ilustrirani Slovenec«, ki bo prinesel slike iz Št. Uja in priobčil kratko zgodovino. Ta številka se bo raz-prodajala na slavnostnem prostoru. Pondeljek dne S. septembra vsi v št. Ilj! - PEGE - odstrani Inkol In brez sledu ..Crcnio Orl*ol" Dobiva so v lekarnah, drogorljnh In parfumerlJah. Zalo-ta: »Cosmocliemia, /.nereb, Smičiklasova 23. Telefon 40-9!) Č-lanom iu članicam, kakor tudi drugim sorodnikom in prijateljem naše matice KSK Jednote naznanjamo: Med 18. in 23. avgustom, se ima vršiti 17. konvencija (skupščina) prve slovenske Katoliške podporne organizacije v Ameriki, KSK Jednote. Vršila se bo v prijazni naselbini v Waukc-ganu, Illinois, ki je oddaljen približno 40 milj od Chicaga. Mesto Waukegau, ki je združeno z mestom North Chicago (deli kot meja 10. cesta), leži ob Michiganskem jezeru na pol pota med Chicagom in Milvvaukee Wis. Okrog 208 delegatov in delegatinj in 21 glavnih uradnikov in uradnic se bo zbralo skupaj na omenjeni dan, Din takse. Proti tej kazni se je Wacha pritožil, okrožno sodišče v Novem mestu pa je dne 4. junija priziv zavrnilo. V razlogih to razsodbe navaja med drugim okrožno sodišče v Novem mestu: Obtoženec je masto zahtevanih toliko in toliko procentnih zdravil, dal mnogo manj proceaitna zdravila, ne da bi se pri tem zmotil in v namenu, da bi jih dražje zaračunal kot so bila dejansko vredna. Tako dejanje jc prevara. Kazen je bila zelo nizko odmerjena ler je prvo sodišče obtoženčevo dejansko priznanje in povrnitev neupravičenega prejemka zelo upoštevalo. Neoporečen pa obtoženec ni, ker jo bil že kaznovan pri sodišču. Posebno lahek primer, kot , trdi prizivatelj, pa predmetno kaznjivo dejanje ludi ! ni, zlasti ne za javnega lekarnarja, v katerega naj imajo odjemalci zaupanje. Gospod Wacha pa je sedaj po tej kazni prišel i na zahtevo Okrožnega urada že drugič v kazensko j preiskavo, Okrožni, urad pa sedaj sani preiskuje "(i še tretjf slučaj, zaVadi katerega namerava vložili tretjo prijavo proti Wachi. Zanimiv je slučaj lekarnarja mr. Stanka Hočevarja na Vrhniki. 1 Ta je izdal štirikrat narejena zdravila, ki niso ; imela onih dobrih lastnosti, katera so morala vse-; bovati in sicer enkrat jodovo tinkturo, enkrat ka-j 1'jev jedid in dvakrat kodeinove tablete, ne da bi na njih pismeno označil vse sestavine. Bil je ka-I znovan po § 259 k. z. na 300 Din denarne kazni, ; v slučaju neizterljivosti na pet dni zapora, v plačilo 970 Din 30 p zasebnemu udeležencu Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, na 940 Din odmerjenih pravdnih stroškov in na 20 Din kolekovine po tar. post. 82 taksn. zakona. Ljudje zavarovanci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, so trdili, da zdravila ordini-rana od zdravnika Okrož.nega urada na Vrhniki, dr. Marolta, niso vporabna, zato je Okrožni urad dal po svojih uradnikih izstaviti tri recepte' gla-! seče se na jodovo tinkturo, kalijev jodid iu kodeinove lablele, na kalere je vzel pri Hočevarju : zdravila, ki jih je dal preiskati na kemičnem institutu ljubljanske univerze. Kemična preiskava .je ugotovila, da navedena zdravila niso vsebovala onih predpisanih snovi, kakor so bila označena in sicer jodova tinktura je vsebovala le 8.44% mesto 10% tinkture, kalijev jodid je vseboval le 0.915 gr mesto 5 gr kalijevega jodida in kodeinove tablete so vsebovale lc 0.046 gr kodeina mesto 0.3 gr kodeina. Stanko Hočevar je kazen sprejel brez pri-ziva. Te dni se je. vršila pred ljubljanskim okraj-, tlim sodiščem razprava zoper mr. Slavka Hočevarja, i lekarnarja v Sp. Šiški, ki jo bil oproščen, ker jc dokazal, da ni sam ekspediral zdravila. Pri razpravi je sodnijski izvedenec izpovedal, da so bila zdravila v njegovi lekarni ekspedirana skrajno malomarno. Značilna je izjava, ki jo jo Slavko Hočevar dal v svojem zagovoru. Dejal je, da pri Apo-tekarski komori v Belgradu leži zelo mnogo takih slučajev, da pa se tam nihče ne zmeni!!! Pravici na ljubo moramo povedati, da so lekarnarji večinoma absolutno pošteni. Posebno v nekaterih lekarnah v Ljubljani in v večjih krajih Slovenije ni OUZD našel nobenih nerednosti. V Ljubljani je morda kakšen lekarnar napravil kakšno manjšo nerednost, po odločni intervenciji Okrožnega urada pa so vse nerednosli izostale. Kazen proti lekarni Slavka Hočevarja, ni imel Okrožni urad proti nobenemu ljubljanskemu lekarnarju tehtnejših pomislekov. Nerednosli so se predvsem vršile v manjših krajih. Niso bili samo člani OUZD oškodovani, ampak tudi železničarji in rudarji. Zgodil se je celo slučaj, da je Iekarnr zaračunal v nekem manjšem mestu recept, izdan za občinske reveže skoro štirikrat dražje! Revizija, ki jo je OUZD izvršil, sc. je izvršila na la način, da so uradniki OUZD sami ali pa po kaki tretji osebi naročali na recepte zdravila v lekarnah. Lekarnarji seveda niso vedeli lega in so izdajali zdravila kot bolnikom. Predvsem je zasluga uradnaštva OUZD. da jc la afera prišla na dan. Zdravniki pa bodo golovo sodelovali v tej akciji v interesu zdravja svojih pacijentov. Prvi pogoj je, da bolnik zdravilu absolutno zaupa in zato naj ljudje še v naprej z neomejenim zaupanjem sprejemajo zdravila na recepte OUZD, ki bo uvedla stalno kontrolo lekarn. V kratkem poteče ]>ogodba med Apotekarsko komoro in Osrednjim uradom za zavarovanje de- Dve zapeljani in prevarani dekleti Doma — družinski oče, izven doma — nadebudni ženin. Ljubljana, 12. avgusta. Ne vem: ali je še kod mi svetu dežela s tako naivnimi iu lahkovernimi dekleti. Pride od bogve kod vagabund — in mu ni treba hiti niti mlad, niti lep — pride, pogleda prvemu dekletu globoko v oči, nastavi kakor Kurent lok nu gosli svojih zapeljivih besed, zaigra, po-ro/lja z inozemsko valuto v žepu — iu že jo dekletovo srce otajano, osvojeno. Vsaka beseda iz njegovih ust ji je svetu, vsak pogled liz njegovih oči neovrgljiv dokaz njegove poštenosti in resnicoljubnosti. .. Se je zgodilo v prelepem mesecu maju. Priromal jo iz daljne Belgije v naše kraje mož, ki jc tlouiii družinski oče. izven doma pa sc je poslužil čisto navadne iu brezvestne lopovske metode v dosego svojih nečednih namenov. — žena, otrok, tlom — vse jc bilo pozabljeno, vse nedostopno zaklenjeno v najtišjo kamrico srcu za par bežnih ur luži, prevare, koristolovstva — in za dolgo vrsto dni sramote, kosanja in gorja. O, zapomnil si bo mož, do smrti ne bo pozabil, ktlnj je krenil ua to umazano spol/.ko |K»t ... Takole se je začela njegova prva avantura: \ hotelu »Belgrad« \ Splitu se je seznanil z natakarico Angelo Kojtcrer in ji jk> vseh pravilih pustolovskega Bon tona« jel dvoriti. Da ji dokaže svojo »veliko ljubezen«, je predlagal. naj gre z njim v Belgijo, kjer iana veliko posestvo in hotel. Tam stu kar koj ]K)ločila ... Neizkušeno in skrajno naivuo dekle je res premotila njegova vabljiva ponudba. Odpovedala je služijo in v dobri veri izročila svojemu »bodočemu možu« hranilno knjižico glascčo se nu 5400Din in 800Din gotovine v varstvo Trinajst dni sta se nato ženin dn nevesta vo/ila križem po Jugoslaviji ter se imenitno imela na račun dekletovih prihrankov. To razsipanje denarja je faniozni žendn utemeljeval s tem, tla naš denar v Belgiji nima dosti vrednosti iu oslul nazaj na Jese; niče s pretvezo, da jc bil tam pozabil potni list* ki naj mu ga prinese. Mož je bil prepričan, da se tlekle ne bo vrnilo — in jc medtem snoval najbrž že novo ljubavno pustolovščino. Dekle pu sc je vrnilo kljub temu, tla je razkrinkalo laž o |)ozubljcncm potnem listu, hoteč do kraja preizkusiti zvestobo svojega ženina — in se jc. zadeva končala tako, da sla bila oba skupaj a rotirana. Zagovor obtoženca pred sodniki. Obtoženec, okoli 40 let star, koščen možakar. z nelepim, skoro odurnim obrazom in vase zaprtimi, nepokojnimi očmi, sc je danes zagovarjal pred malim senatom tukajšnjega deželnega sodišča zaradi zločinstva zoper javno moralo po S 283 k. z. in prestopka prevare |>o S 334 k. z. Do je svoji žrtvi zapeljal pol pretvezo, tla ju poroči, odkrito prizna, taji pa. tla bi limel kake zveze z javnimi hišami v inozemstvu. — Trdi, tla je zadevnih 5300 Din Angela Kojtcrer večinoma zase uporabila. Glede Jožefe L. pa vztraja pri tem, tla se mu je ona sama vsiljevala. — Predsednik senata mu je nato \ upravičeni ogorčenosti napravil učinkovito moralno pridigo: »Ali ui to največja lopovščina, tla zvabite j ubogo, neizkušeno dekle samo zato v Ljubljano — če žc niste imeli namena spraviti jo v kakšno javno hišo v Belgiji — tla se enkrat spečate /. njo iu jo potem pustite brez službe, brez vsega ua cesti?! Sram vas bodi! In ravno ista je s Kojtcrer Angelo. Če je že niste mislili spraviti v hišo sramote, ste jo pa skrajno brezvestno izkoristili! Pripravili ste revo ob ves njen dvoletni tc/.ko prisluženi denar!« Priča Jožefa L. (priča Kojtcrer Angola k razpravi ni prišla) v svojem pričevanju poudarja, tla jo je obtožence. proti izrecni obl jubi zakona zapeljal. Predsednik senata je nato napravil kratko, pa jedrnato pridigo tudi njej: »Ženske, ali nimate prav nič pameti? Ali mislite, tla v inozemstvu nimajo tako lepih punc. ko ste ve? Kit hotelir iz Belgije — pa 1k> prišel in vas kar tebi nič meni nič za ženo vzel! Neverjetna lahkomiselnost!« Sodba. Bcljnne Nikola, kuntiner v Ruc Pralles, Belgija, ožeujen. oče enega otroku, je kriv prestopka prevare ter se obsoja po S 433 k. z. na eno leto težkega zujKira. izgubo častnih pravic zn tri leln, v povračilo 3300 Din oškodovani Angeli kojtererjevi ter na 120 Din denarne globe. Oprosti se pa kazni v smislu S 283., ki predpisuje robijo do 13 let, ker ni dokazano, tla jc imel obtoženec namen svoji žrtvi spraviti v javno hišo v inozemstvu. Žalostna usoda žrtev brezvestnega zapelji ven naj bo v resen iu glasen opomin vsem lahkovernim dekletom sirom naše domovine! lavcev. Pogajanja za novo pogodbo bodo imela za podlago tudi lo številne slučaje nerednosti. Okrožni uradi imajo celo pravico osnovati lastne lekarne, kar bo seveda mogoče Ie v večjih mestih. Okrožni urad jo odločen, dn odvzame lekarnarjem, pri katerih se bodo še dogajale nerednosli, za golovo dobo pravico dobave zdravii. Ti odločni koraki OUZD bodo imeli prav golovo pozitiven uspeh. O vs«j zadevi pa bo, kakor smo izvedeli, sklepala šc banska uprava. Oiaj pravile ? Res je, da ima dandanes policija hvaležno, a težko nalogo: varovati življenje in imetje državljanov. Kdor ima oboje, temu policija varuje oboje, kdor ima življenje brez imetja, temu policija brani življenje: vsakemu to, kar ima. .le pa ke nekaj, kar je več ko življenje in imetje: to je poštenje ljudi, zvestoba družin, čast deklet in žena. To vse so včasih naši dedje branili s svojo krvjo in življenjem. Danes ne vem, kako bi bilo, če bi človek sodil svet po f Jutronihc inseratih. Tole sem Vam namreč hotel povedati, gospod urednik, na kar najbrž niste dovolj pazili: V oglasnem delu »Jutra« je oddelek, kjer sc pod rubriko ■Dopisi« vrši dan na dan človeški semenj. Seveda vse anonimno, a tako in na tak način, da se kaj takega bere včasih le še v kakem zakotnem nemškem čifutskem listu, nikdar pa nikjer ne v vodilnih listih. V tem oddelku »Jutra« se poročena žena ponuja komurkoli, da bi varala moža, češ da je sama varana; se ponuja 16 letna deklica simpatičnim gospodom; se za 3000 Din posojila ponuja »zapuščena. žena« velikodušnemu gospodu itd. itd. Ne bom Vas mučil s temi ogdbnostmi. Samo opozoriti sem Vas hotel na to, da storite Vi in pa poklicani, kar je treba in kar je dolžnost. Recimo tudi nacionalna dolžnost, če že krščanska ne drži več! Da začnem od kraja! Hvale vredno je, kako organi javne oblasti zatirajo nemoralnost, kjer jo dobe. »Zeleni Henrik« v Ljubljani je vedno poln vlačug in prostitutk, ki jih prevaža is zapora v bolnišnico in nazaj. To je žalostno poglavje, pri katerem na tragičen način sodelujejo reve iz nižjih plasti naroda, padle dostikrat po krivdi drugih. Ampak zlo je treba prijeti in iztrebiti pri korenini! Kdo ustvarja to bedo med nesrečenimi dekleti, delavkami, služkinjami, da celo medI dijakinjami in nastavljen-kami? Kdo jih zavaja v tako življenje, ki se potem tako nesrečno konča? Slab, grd, na najnižje inštinkte preračunani tisk v brošurah, iundromanih, časopisih in oglasih! Če policija hvalevredno zatira in preganja zapeljane žrtve tega tiska v interesu narodnega zdravja in javne morale, bo morala nastopiti tudi proti krivcu vsega tega. Drugače bo uspeh ničev! V inseralnem delu kakega lista se prostitucija začne morda kol Jlirt, konča pa se v policijskih zaporih, v ječi in bolnišnici. Iz flirta nastane poklic, umazan in plačan in kužen! Kdor lo podpira, je sokriv vsega zla. Kaj bomo pa še rekli tistemu, ki to podpira in javno propagira zgolj zato, ker so mu lahkomiselne frklje, skvarjene »žene« in pokvarjeni »gospodje« za lo plačali? Kaj bomo rekli? Kaj pravite na to? Smrtna nesreča v Zagorja Zagorje, 12. avg. Rudniški delavec Štefan Bevc, 34 let star, oče dveh otrok, je danes ob dveh popoldne popravljal nu rampah pri zagorski postaji rudniški tir. Po enem tiru je privozila rudniška lokomotiva premog. Bevc se ji je umaknil na drugi tir. Po tistem tiru pa so v tem trenutku za njegovim hrbtom pritekli hunti z odpadki in slabim malerijalom. Ti hunti so Bevca podrli na tla, šli čezenj in mu razbili lobanjo, da je v par trenutkih izdihnil. Zopet požar na Bledu Bled, 12. avg. 1930. Snoči (ponedeljek) ob 10 je zločinski blejski požigalec zopet zažgal gospodarsko poslopje vdove posestniee Helene Šolarjeve na Bledu, ob potu pri vodi od hotela Toplice« proli Suvoboru. Poslopje je zgorelo do tal z vso krmo in žitom. Škoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalniuo. Čudno je vsekakor, da policija in oblasti ne morejo zločincem priti na sled. Mogoče je tudi, da ni en sam, ampak da jih je več, ki tvorijo to poži-galsko tolpo. Prosimo vse oblasti, da se temu početju vendarle naredi konec, ker se bližajo jesenski dnevi in bodo požigi zopet na dnevnem redu. Hribi se udirajo Jesenice, 1J, avgusta. Deževje prejšnjega tedna je napravilo marsikje po Gorenjskem mnogo škode. Z Mu-rove jc zopet prigrnielo velike množine kamenja, prsti in druge navlake, še danes v ponedeljek, spravljajo |H>d cerkvijo nanešen materija! v kraj. Toda, to so le malenkosti v primeri s katastrofo, ki grozi posestnikom, ki imajo svoje hiše v vzuožju Murove, t. j. hriba nad Jesenicami. Kot smo žo v »Slovencu« poročali, grudi mestna občina nov vodovod, delo je prevzela tvrdka Dedek, katera gradi velik rezervat- baš na Mu rovi. Kuj je bilo vzrok, da se je pričel hrib usedati, še ni dognano in l>o treba vešča-kov, ki bodo to natančno ugotovili. Preteklo soboto se je začelo usipati in velikanska skala, ki telita na tisoče ton, se je pričela pomrkuti v dolino. Domačini ugotavljajo, du se v 12 urah pomakne skoraj za pol metra. Po mnenju onih, ki poznajo Murovo in studence, ki izvirajo na Murovi, je s kopanjem rezer-varja in odvažanjeni materijalu bila zaprta pot velikemu studencu, ki daje več kot dvu sekundna litru vode. Ta pa si je poiskal |>ot pod zemljo in zdaj cel hrib podtalno razmaka in mehča. Nevarnost je tolikšna, da so morali štiri hiše evakuirati in sicer klemončevo p. d. Rekelj, Hrovatovi dve p. d. Žimnovec in Novakovo p. d. Gloriu. Vsi ti so si morali |K>iskati stanovanja pri sosedih ali kje drugje pri svojih sorodnikih. Nevarnost je, du velikanski! skala vsak hip zagrmi po strmem rebru med hiše na Murovi. Občinski svet je imel v torek zvečer sejo. na kateri je bila pretresuna edino ta pereča zadeva, ki ogroža življenje in imovino mnogoterim stanovalcem in hišnim posestnikom na Murovi. Skoraj isto sc je pripetilo tudi nu Javor-niku oziroma v Javoru iškein Rov tu. Visoko gori |kkI planino je namreč zgrajen deloma nu-raven, deloma umeten ribnik ali rezerva r, kakor pravijo domačini. Tu se hira voda, ki so po velikih ceveJi dovaja za pogon turbin tovarne k ID nu Javorniku. Zadnje deževje je tud,i tu tla raznienčulo ter na treh mestih vrglo cevi iz zemlje. Poprn>ila bodo trajala najbrž cel teden in tovarna so mora v tem času posluževati parnega obratu, ki pa je seveda zelo drag. V nedeljo popoldne ob petih se je nu igrišču pod Možakljo vršila revunžna nogometna tekma za prvenstvo Gorenjske med jeseniškima kluboma Bratstvo in Svobodo. Končala sc je s 6 : 1 v prid Bratstva. Iver sta bila oba kluba domača, je brilo za tekmo obilo zanimanju. Tekme za prvenstvo so s tem končane, rezultat pa še ni docela znan. Katedrit Sreda, 13. avgusta: Janez Berhmanns; Ka- sijan. Osebne vesli — Poročila sta se v soboto, dne '). t. m., mi Brezjah strojni konstruktor g. Robert Raz-n o ž ii i k in učiteljica gdč. Vida Gabršek, hčerka višjega šolskega nadzornika, iz ugledne ljubljanske rodbine. Poročal ju jc ljubljanski mestni kutehet g. Vinko L a v r i č. Bog da j srečo! — Poroku. (J. Maks Ašič, sodni pristav pri Okrožnem sodišču v Mariboru, se je poročil z gdč. Anico Černoga, hčerko trgovca in gostilničarja v Zdolah pri Brežicah. Poroka se je vršila v Zdolah. Poročal je bogoslovni profesor iz Maribora g. Stanko Cnjnkar. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika 4. žične čete 1. tehničnega bataljona železniškega poveljstva inženjerski |>odpo-ročnik Maks Pahor; na službo v generalni štab poveljstva vardarske divizijske oblasti peh. kap. II. razr. Oskar Benkovič; za vršilca dolžnosti poveljnika brzometne čete peh. polka Boke Kotorske peh. poročnik Milan Markovič; na službo v generalni štab poveljstva Boke Kotorske peh. kap. II. razr. Franjo Hribar; za vršilca dolžnosti blagajnika pirotehničnega bataljona nižji voj. uradnik II. razr. ekonomske stroke Lovro Verčko; za upravnika materijala jadranskega intendantskegu skladišča int. podporočnik Vinko Manola; na službo v operativni oddelek glavnega generalnega štaba topniški podporočnik Martin Prelog; na službo pri sodnem referentu II. armijske oblasti sodni kap. I. razreda Ivan Markovič; na službo, pri voj. državnem tožilcu savskega divizijskega voj. sodišča sodni kap. II. razr. Lav. Malnar in na službo pri voj. drž. tožilcu voj. sodišča za častnike sodni kap. II. razr. Mirko Mavrič. Od solnca zariovelo zdravo hofo dobile* ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVEA-CREMA Proizvaja v Jugoslaviji) Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o, j. Maribor, Meljska cesta 56 tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po golnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v nje j vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uve-1 ljaviti svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3,5, 10 in 22, tube po 9 in 14 Tomazin (Cerklje): Spomini s potovanja Dovolj znana je angleška Kukova (Cookova) družba, ki aranžira in vodi razna potovanja širom Evrope in tudi po drugih delih sveta. Ta družba uživa sloves, da zna za mal denar dati veliko in okusno ler vse v največjem redu. To velja o angleški družbi! Jaz pa bi dodal: Si parva licet componere magnis, t. j. če smemo malo primerjati z velikim, bi trdil, da je našemu rodu taka Kukova družba ljubljanska Prosvetna zveza. Koliko potovanj je ta že priredila, ne vem, a vem pa, da mnogo ter da od enega leta do drugega svoj aranžma izboljšuje. Tudi noče ostajati s svojimi potovanji samo v domači deželi, ampak gre v svet med tuje rodove. (Mislim, da ne izdam tajnosti, če povem, da za prihodnje leto pripravlja potovanje na Spitzberge, na Poljsko, v Egipet in še drugam.) Da ne pretiravam sposobnosti, ki jo je pokazal g. Zor kot organizator in vodja potovanj, naj navedeni besede odličnega zdravnika, ki je že veliko potoval — in tudi s Kukovo družbo — ler bil letos v drugi partiji, ki je pod vodstvom Prosvetne zveze šla v Oberammergau: »Jaz se le čudim,« je dejal ta zdravnik, »kako nam morejo za tako mal denar (stulo je 1900 Din) toliko nuditi iu vse tako dobro ter v tako vzornem redu. Ce grem n. pr. samo na Dunaj in «e tam zamudim toliko časa kot se mi mudimo sedaj, zapravim prav go-!ovo saj dvakrat toliko. Kukova družba bi ne napravila boljše, ampak raje slabše, je dostavil še zdravnik. Meni se je zdelo potrebno, ,1« te besede inpišem. Rad bi zapisal nekaj misli, ki so prišle v glavo meni in ilrucim v teku omenjenega poto- vanja. Predvsem povem, kakšna pisana družba smo bili, da bo vsakdo videl resničnost moje zgorajšnje trditve. Kjer so namreč ene vrste ljudje in iz enega kraja, je lažje zadovoljiti jih kot pa, če so iz najraznovrstnejših stanov in krajev! Našo skupino smo tvorili ljudje iz najrazličnejših krajev Slovenije ter smo po poklicih bili tole: sodnik, zdravnik, okrajni glavar, ravnatelj tovarne, župnik, odvetnik, ravnateljica meščanske šole, učiteljica, profesorica, hotelir, trgovec, veleinduslrijalec, revizor, faktor, kaplan, lipograf, gostilničar, resta-vraterka, ekonom, kuharica, akademik, fotograf, mizar itd. Bilo nas je 48. Kljub tej različnosti je vladala med nami taka lepa harmonija ves čas, da druge želje nismo imeli kot to, da bi potovanje podaljšali saj še za nekaj dni. Nesreče tudi druge nismo doživeli kot edino tislo, ki je doletela dve dami, kateri sta prispeli za nami šele v Ober-ammergau-u, ker sla se preveč zanesli na avstrijskega sprevodnika in nas v Beljaku zamudili. Železniške oblasti so jima res zelo šle potem nn roko, a dohiteti nas nista mogli preje. Priznali so jima sicer vozovnice, dočim sta si pa hrano morali sami skrbeli, dokler sta doteldi skupino. Naj še to omenim, kar je v družbi velike vrednosti, da smo namreč imeli med seboj ljudi, ki so nam skrbeli za kratek čas. To jo hil kar nekak konzorcij: Miha, kil smo ga krstili zn škofa, Nace, kateremu je prislojalo ime ekonom, Francelj, ki se zna lako od srca zasmejal!, da so se mu še v Mojiakovem čudili, a mi smo mu dejali rogovilca, »korajžna« gospodična Zofka, ter pokroviteljsko se smehljajoča gospodična Erna. Gospodar je pa bil hotelir iz Ljubljane, dočim je spiritualovo vlogo prevzel gospod župnik, ki še v rclem svojem življenju ni bil nikoli niti eno uro bolan, čeprav jih ima ie 40 na plečih. To ie res pravcato zdravje in zadovoljnost I Novi grobovi ►fr Sv. Jurij ob juž. železnici. Po dolgi in mučni bolezni je umrl previden večkrat s sv. zakramenti Franc So ler, posestnik v Bezov-ju. Bil je cerkveni ključar in večletni občinski odbormik. Pogreb bo v sredo ob 9 dojJoldne N. p. v m.l Mala kronika it Slovenci v Zagrebu. V petek 15. avgusta ob 7 zvečer ima v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu pridigo gospod kaplan Rudovan J oš t iz Vrap-ču pri Zagrebu. Prosimo, du se vsi zagrebški Slovenci udeležite te pridige. — V soboto 16. avgustu ob pol 7 zvečer ima pridigo novomeški prošt g. Karol Čer in, ob pol l_> ponoči pu novi ljubl janski škof dr. Gregor R o ž ni a u. V nedeljo 17. avgusta ob 6 zjutraj ima pridigo /.upnik Franc Gomil šok od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah. Pridite, da slišite lepo slovensko besedo! — Klub SKAS v Zagrebu. it Zahvala. Zastopnikom oblasti, dični godbi Sloga, vsem možem, ki so se udeležili zbora ZSV na Brezjah hvala iskrena. Prav posebno pa čutimo dolžnost, našim vrlim časnikarjem brez razlike, ki so dotlej vedno, radi in povsod nas podpirali in tako tudi radi našega tabora na Brezjah, izreči globoko našo hvaležnost in prav prisrčno zahvalo. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. it 301etnica Češke koče na Grintovcu. Slovensko planinsko društvo proslavi v nedeljo dne 24. avgusla tridesetletnico Češke koče. Vsepovsod otvarjamo nove planinske naprave in postojanke — znak našega napredovanja. Leta 1893. ustanovljeno društvo je v prvih letih razvilo delo v Julijskih Alpah in postavilo Orožnovo kočo, Staro Aljaževo kočo, in pomembno Staro Triglavsko kočo na Kredarici. V Savinjskih planinah pa je Savinjska podružnica vršila delo in njen nedavno preminuli zaslužni načelnik Fran Kocbek je dal pobudo, da se razganemo tudi na severni strani Grintavca — na Jezerskem — pripadajočem tedanji Koroški. Pristopili so nam vrli češki planinci, ustanovili Češko podružnico našega društva in izbrali Jezersko za svoje središče. V energičnem zamahu so postavili na Ravneh sedanjo Češko kočo, ki je bila tačas največja in najlepša slovenska planinska koča. Leta 1899. je bila dovršena, julija 1900 1. pa slovesno otvortjena. Slavnost se bo obhajala gori pri Češki koči ,v okrožju Grintavca in KoČne. Zberemo se pri koči do 10 dopoldne. Pri tej priliki si ogledamo tudi novo planinsko pot ob Žrelu — za turiste velevažna pot, ki omogoča varen pre-hd od Okrešlja do Češke koče in Jezerskega. it Sinjska Alka. Program svečanosti 17. avg. 1930 v Sinju je naslednji: 1. Zjutraj ob 7 Alkarska maša na »Gradu . Po sv. maši ljudska veselica. Ob 11 službeni obiski. Ob pol treh zbiranje pri Alaj-čaušu. Ob 3 skupni odhod k Vojvodu. Ob pol štirih sprevod od Vojvode nn tekmovališče. Oh 4 začetek po tradicijonalnein redu. Ob 8 zvečer promenadni koncert. Ob pol desetih zvečer Alkarska gostija. it Ponesrečeni otroci. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali dva otroka. Dveletno Zorko Omahen, kajžarjevo hčer iz Sostrega, je drug otrok sunil s srpom v levo nogo. — lOletna Pavla Celestič, usnjarjeva hči v Smartnem pri Litiji, je dne 5. t. m. tako nesrečno padla, da si je zlomila ključnico. it Oddaja plemenskih rjavih štajerskih kokoši. Perutninarski odsek Kmetijske družbe bo od četrtka 14. t. m. nadalje brezplačno delil svojim . ' V . ' ••■ ■ ... ■ . V . ... ' ae ool/ta in \ tenejtaje m W a M j W A mt - . "v * f ' v.- ' zdravilna gr enka veda*. DOBIVA SE POVSOD/ Pripeljali smo se v Inomost. Vsakega tujca peljejo menda najprej na Iselberg, nekako tako visoko kot na ljubljanski grad in lam pove Tirolec zgodovino Tirolske. Ta hrib imenujejo oni »naše svetišče«. S tega hriba so pred 121 leti Tirolci branili svojo deželo pred napadi tujcev. Ko človek posluša to pripovedovanje, mora občudovati tirolsko ljubezen do domovine. Ta velika ljubezen do svoje zemlje jo nekaj nenavadnega! Pa ni nič pretirana [Kolika razloček med ljubeanijo, ki jo ima Tirolec do svoje zemlje, in pa s to ljubeznijo združen nacionalizem ter med tistim pretiranim nacionalizmom, ki ga uganja fašizem! Kolik razloček! Italijanski fašizem s svojim pretiranim nacionalizmom se zdi človeku ogaben in je ludi krivičen, ker prizna pravico do eksistence samo sebi iu nobenemu drugemu. Tirolskemu nacionalizmu pa se takoj pozna, da klije iz verskih korenin, t. j. da svoje brani do skrajnosti, a po tujem ni požrešen. — Prav tako treba presojati, ko človek hodi po njihovem vojnem muzeju. — Pridružila sta se nam dva rojaka, ki živita v Inomostu že nad 30 let, a se počutita dobro. Pa se je vseeno ob slovesu oko porosilo, kajti kri ni voda. Z žično železnico smo se peljali na 2300 m visoko goro Haferlekar, Iti sega s svojim podnožjem v mesto. Vsi smo se takoj odločili, le »korajžna« Zofka je dokaij pomlšljala. Pa je med vožnjo v visečem vozu ves čas oči skrivala v dlani in zdihovala, kaj bo, če se žica pretrga. »Ekonom« Nnce pa jo je tolažil in zatrjeval, da se on boji najbolj za smreke, katere bomo vse polomili, če pademo doli. Vsi smo se zasmejali in postali dobre volje z gospodično Zofko vred, n v dobrih 20 minutah smo bili že vrhu gore. Par številk, da vidimo, kako sijajne dohodke Ima mestna občina Inomost od to žične železnice: Dve leti je poteklo 7. julija, odkar obratuje ta železnica. Vsak dan prepelje povprečno 000 članom plemenske kokoši in peteline rjave štajerske pasme. Člani, ki želijo gojiti to pleme, naj pridejo po nje od četrtka 14. do petka 22. 1. m. v Ljubljano k gospej Černetovi, Linhartova ulica 9. Kokoši so v starosti do štirih mesecev. Dobi jih lahko vsak član do 30 komadov, če se pravočasno oglasi in prinese s Iseboj primeren zaboj za živali. Za prehrano dn prevoz plača za vsak komad po 10 Din. Kdor bo prejel te plemenske kokoši, se bo moral zavezati da jih bo držal za pleme najmanj 1 leto ter do konca decembra t. L poročal perutni-narskemu odseku o njih razvoju in do konca aprila 1931. pa o njih nesnosti. — Perutninarski odsek Kmetijske družbe. it Pevski točaj za učiteljstvo. Na državnem konservaloriju se je vršil teoretično-praktični pevski tečaj za učiteljstvo od 1. do 10. avgusta. Udeležencev je bilo 5(3. Z zanimanjem in navdušenjem smo poslušali temeljita strokovna predavanja nad vse požrtvovalne gospe profesorice Angele Tro-stove. Proučevali smo znamenito metodo g. ravnatelja Matetja Ilubada in jo vsem toplo priporočamo. Hvaležni smo gospodu ravnatelju kot predsedniku tečaja in gospe predavateljici za krasna teoretično-praklična navodila pri pevskem pouku. — Učiteljstvo pevskega tečaja. • it O priliki Cankarjevih svečanosti na Vrhniki opozarjamo na tisto Cankarjevo knjigo, ki je najbolj njegova, ki nam ga prikazuje v najbolj resnični luči, to je: Moje življenje, — Kdor še ni čital Cankarjevega lastnega življenjepisa, ne more trditi, da Cankarja pozna. Pravkar je izšel Calvi-jev prevod te knjige v italijanščino in mahoma je postal Cankar italijanskim književnim krogom ljub. Koliko jih pa je pri nas, ki še niso čitali te vele-pomembne njegove knjigel Naročite si jo nemudoma v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu je 16 Din, vezanemu pa 20 Din. Naročite takoj, dokler zaloga ne poide. Ljubljana Ropar Petrič zopet v rokah pravice Našim čitateljem je še dobro v spominu dramatičen beg roparja Petriča pred približno 14 dnevi, o čemur je »Slovenec« tedaj poročal. Vlomilec in ropar Josip Petrič je bil svoj čas strah Ljubljane in okolice, dokler ga niso prijeli. Moral bi odse-deti daljšo ječo v mariborski kaznilnici, od tam pa je pobegnil in nato zopet pričel svoiie vlomilsko življenje, skupno s sebi enakovrednim Jakoboni Čimžarjem. Orožniki pa so kmalu ujeli oba. Petrič je bil obsojen na pet let ječe in bi moral biti pred približno 14 dnevi prepeljan nazaj v mariborsko kaznilnico. Spotoma pa se je blizu Pragerskega iztrgal orožnikom in se pognal z osebnega vlaka. Padel pa je precetj nerodno in obležal nezavesten Našli so ga neki delavci, ki so ga pobrali ne vedoč, da je vlomilec, naložili na prvi tovorni vlak in ga poslali dalje proti Pragerskemu. Petrič pa se je spotoma zavedel in tudi spoznal, kam se pelje. Hitro je skočil s tovornega vlaka in izginil. Kje so je nato klatil 14 dni, ni znano. V nedeljo pa se je pojavil v Stožicah. Popoldne je sedel v neki gostilni in pil. Nekateri so ga spoznali, nihče pa se ni upal nič črhniti, le nekdo 'je odšel zvečer v Ljubljano in policiji povedal, da se v Stožicah potika nevarni Petrič. Policija je na to opozorila orožnike. Zvečer ob 9 sta odšla dva orožnika in več detektivov proti Stožicam. Preiskali so vse skednje in kozolce, dokler niso po dveinpolurnem iskanju okoli polnoči le našli Petriča spečega v nekem kozolcu v Klečali. Oba orožnika sta bila prav ista, kj jima je pred štirnajstimi dnevi Petrič ušel z vlaka. Zato je bila umljiva njuna vnema, saj sta dejala, da prav rada iščeta vso noč, samo, da najdeta njega, Petriča. Petrič je bil uklenjen in od-gnan v Ljubljano. — V kratkem bo moral — bogve kolikič že? — zopet nastopiti pot v mariborsko kaznilnico. Da bi se mu tokrat zopet posrečil beg, ni dosti verjetno ... ljudi, katerih vsak plača za celo vožnjo 12 šilingov (naših 90 dinarjev). Skupine imajo nekaj popusta, tako da smemo računati na vsako osebo, ki se vozi, 10 šilingov (80 Din). Na dan torej zasluži za železnica 0000 šilingov, kar znaša našega denarja 48.000 Din. Res da ni vse dobiček, je pa le ogromno dobička! Najbolje obiskani meseci so: junij, julij, avgust in pa zimski meseci, ko leži primeren sneg. V tem času se prepelje po tej železnici dnevno do 2000 potnikov — »turistov v košut kot je pripomnil naš ekonom, vrhniški Nace. Preden se odpeljemo na Bavarsko, naj rečem še eno: Krivico delajo Tirolcem oni, ki pravijo, da Tiroloc pride k pameti, ko ije star 50 let! Lepo se mi je zdelo, ko sem jih poslušal govoriti o njihovi veliki domovinski ljubezni, a še lepše, ko sem jih poslušal govoriti o njihovi duhovščini. Kako je ta dvojna ljubezen v lepi harmoniji! Oni priznajo svoji duhovščini veliko narodno delo — poleg drugega —, dočim bi n. pr. pri nas težko našel tako objektivnega »svobodomiseloa-, dn ne bi vsega dela za narodno stvar prilaščal sebi. In s kakšnim pgnosoin Tirolec pripoveduje, da je teološka fakulteta univerze v Inomostu najboljša na svetu in da jo posečajo sinovi vseh evropskih narodov ter celo Kitajci in Japonci! Pa pojdimo dalje! Vlak je odpeljal z drugimi vred tudi nas proti IRavarski in se vzpenjal po Martinovi sleni do Vidine 1000 metrov. Tam smo za trenutek obstali in pogledali po dolini reke Inn. Prekrasna je la dolina! Nad železniškim predorom v višini blizu 1000 metrov pa je krasen grad s prelepo okolico in seveda čistim gorskim zrakom. To je pa Dent, % kraj oddiha tirolskih privatnih nameščencev. Lep je Golnik, a to je. lepše! Naši privatni nameščenci bi skoro gotovo take graščine in kraja ue bili žalostni. Ko se je bližala bavarska meja, smo opazili državne mejnike med Bavarsko in Tirolsko. TI © Žrtev posknšenega samoumora. Poštni poduradnlk Ivan W., o katerem smo poročali, da se je v pondeljek zjutraj obesil in da so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico, je včeraj dopoldne umrl. V bolnišnici so ga sicer operirali na vratu, vendar pa se njegovo življenje ni dalo več rešiti. O Smrt zaradi konjskega udarca. Včeraj smo poročali o nezgodi osemletnega Milana llabjana iz Trzina št. 03, ki ga je v hlevu brcnil konj v trebuh. Ubogi deček je v noči na včeraj umrl za strašno poškodbo. © Vlom v Zgornji Šiški. Bogat plen je odnesel te dni neznan vlomilec, ki je vdrl v tovarno Ivana Čarmana v Zgornji šiški št. 41. Vlomilec je vdrl v prvo nadstropje in odnesel šest strojenih telečjih kož drap barve, dovet telečjih kož za podlogo, dvanajst kož boksa in nekaj gornjih delov in črne kože za moške čevlje. Vlomilec je vdrl z dvorišča, kamor je postavil sod ter tako zlezel v prvo nadstropje skozi okno, kjer je razbil šipo. Vlom se je moral pripetiti najbrže v noči na nedeljo, odkrit pa je bil kasneje. Škoda, ki jo lastnik zaradi tegu vlom« trpi, /.naša 5855 Din. O Malo tatvine. Vrt frančiškanskih misijo-nark na Mirju hodi obiskovat neznan tat. Napravil si je v ograji špranjo, da se je lažje splazil notri. Dosedaj se je priplazil trikrat in odnesel za okoli 150 Din jabolk in češpelj. — Hlapec Anion Kaste-lic s Šmartinske ceste je prijavil, da mu j® nekdo med opoldanskim odmorom odnesel z dvorišča suknjič, vreden 100 Din. © Vreme je bilo včeraj dopoldne v Ljubljani jasno in toplo. Barometer je kazal 761.4, toplomer največ 25.6° C, najmanj 13.2" C. Popoldne se je deloma pooblačilo. © Lekarne: Nočno službo /imajo: Dr. Pic-eoli, Dunajska cesta 6 iu Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Marfhm □ 1200 Lttvantincev se udeleži Evharističnega kongresa v Zagrebu. Lavautinski vladika dr. K ar lin je že odpotoval v Zagreb k Evharistič-nim svečanostim; pomožni škof dr. Tomažič pa odpotuje jutri. (j Vestnemu delu čast in priznanje. Včeraj dopoldne se je na tukajšnjem okrožnem inšpektoratu vršilo svečano odlikovanje treh uslužbencev. V navzočnosti uradništva obeh okrajnih načelni-štev z okrajnima načelnikoma dr. lpavcem in dr. Hacinom na čelu, je zastopnik okrožnega inšpektorja dr. Schaubaeha g. Matija Malešič izročil odlikovanje zlate svetinje za vestno službovanje Albertu K rope ju, arhivskemu uradniku pri okrajnem načelstvu Maribor levi breg, Ant. V i -doviou, zvanifiniku pri okrajnem načelstvu Maribor desni breg ter Francu Povšiču, siu-žitelju pri okrožnem inšpektoratu ter nato v topli besedi iu naglašujoč vestno ter neumorno službovanje odlikovaneev, izrekel vsem trem liajprisrč-nejše čestitke. Odlikovanjem so nato izrazili svoje čestitke vsi številno navzoči. Ob priliki zasluženega priznanja in odlikovanja ludi naše najiskrenejše čestitke. □ Skozi Maribor potujejo jutri Čehi in Slovaki, ki se v velikem številu udeleže evharističnega kongresa v Zagrebu v dneh od 15. do 17. t. m. Prispejo z brzovlakom ob 18.50. Na kolodvoru bo svečan sprejem, ki se ga udeležijo SkoF Toni a ž i č ter predstavniki Češkega kluba in JČ lige in drugih mariborskih društev. Češkoslovaški bratje so ponovno dokazali napram našim svoje gostoljubje in naklonjenost. Na Mariborčanih je, da dobijo bratje iz Čehoslovaške takoj ob vstopu ua naša tla kar najlepše vtise. Vsi na kolodvor; vstop na peron bo prost. □ Razstava izdelkov učiteljskega tečaja za deška ročna dela. V Mariboru se vrši od 14. julija sem in sicer v deški meščanski šoli učiteljski tečaj 7.a deška ročna dela. Udeleženci tečaja razstavijo svoje izdelke v delavnici omenjene šole in sicer se otvori razstava jutri ob 15. Olvorjena ostane do petka ,dne 15. t. m., do 12. □ »Pevaioči norec« je prvi zvočni film, ki ga predvaja mariborska Prosvetna zveza v tukajšnjem Grajskem kinu v dneh od 30. avgusta do vključeno 0. septembra. Predvajanje omenjenega zvočnega filma bo združeno z zanimivim strokovnim predavanjem. Sila radovedni so Mariborčani, zlasti oni, ki posečajo kino predstave, kako je kaj z zvočnim filmom; še prav posebej pa se zanimajo za predvajanje slovitega zvočnega filma »Pevajoči norec«. □ Gasilsko slavje. Na Veliko Gospojntco proslave pekerski gasilci na svečan način 40-let-Tiieo obstoja gasilskega društva v Pekrah; proslava bo združena z župnim izletom ler ljudskim slavjem pri Tomšetu. V nedeljo, dne 17. t. m. pa bo blagoslovitev druge motorne brizgalne gasilnega društva v Studencih. □ Tranzitni promet kaže v preteklem mesecu sledečo sliko: 2665 na progi Maribor-Rakek; 1760 Rakek-Maribor; 293 Prevalje-Maribor; 514 Mari-bor-Prevalje; 831 Prevalje^Labud; 1187 Labud-Prevalje; 598 Prevalje-Kotoriba ter 1378 Kotoriba-Prevalje. mejniki so nasajeni celo po vrhovih bližnjih hribov, toda so danes menda brez pomena. Nekoč so se še smatrali kot dvojni, a danes ne poznajo razlike, kar hitro spoznaš, č« se spustiš v razgovor ž mjtlini. Izstopili smo v Oberau, da pohitimo v Ober-amergau z dvema poštnima avtobusoma. Veliki črki na avtobusu RP povesta, da je to državna pošta (Redehspost), ki skrbi za tujski promet in ga podpira z vsemi močmi. Kakor se zdi, oddaja Nemčija slabejše avtobuse nam in drugim državam, sebi pa pr.ihran.ja najboljše. Tak vtis ima Človek, ko se vozi v finem državnem ^poštnem vozu. Pri Oberau človek opazi še dokaj močvirnatih tal, ki pa izginjajo čedalje bolj proti Ettal in Oberammergau. Ako si radoveden, zveš, da je to polje vse bilo neizmerna močvirna planota, katero so pa marljivi benediktinci spremenili tekom stoletij v prav plodno in lepo zemljo. Zopet skoro teti pojav kot na Tirolskem: Duhovščina nosilec kulture in napredka. Prav benediktinci v Ettalu to v razvoju oberarnimergauekdh pasijonskih iger prvi pomočniki. Oni so tisti, ki so oberannnergau-■ke vaSčan« učili rezbarstva, ki daje vaščanom BedaJ vsakdanjega kruha. Benediktinci v Ettalu so le dames vsestransko delavni in kažipot vsemu najuredku. Pa se jih Nemci ne sramujejo in jim ne pride na misel, da bi pobijali njihov vpliv Ln bi tolkli, če rečem po kranjsko, »klerikalnega zmaja«. (Konec jutri.) □ Mestno kopališče bo od 18. avgusta do 1. septembra radi snaženja parnega kotla in popravil zaprto. □ Čudo... se je bilo dogodilo. Hotel »Graf« je bil včeraj brez — stanovalcev. Nikdo ne pomni, kdaj je bilo zadnjikrat tako naneslo. V leta sega spomin nazaj; točno ne more nikdo povedati. Bela zastava — lepo (?) spričevalo za mariborske »hunevetec, toda slabo znamenje za Martineka, ki ima zaenkrat preskrbo grafovskih celičarjev z ričetom v zakupu. Navzlic vsemu: dolgo to stanje bržčas ne bo držalo. Ni tako nedolžno na mariborskem dnu kakor bi mogli soditi po beli zastavi; spregovorili bomo o tem poglavju ob priliki temeljito besedo. Precej gnilega je na tem »dnu:... □ Trgovino na Veliko Gospojnico. V smislu splošno želje mariborskega trgovstva so trgovine na omenjeni praznik ves dan zaprle. □ Mariborski nogometaši se gibljejo. Športni klub »Železničar« razpisuje pokalne nogometne tekme za moštva po sedem igralcev z namenom, da se mariborski klubi čimbolj pripravijo za prvenstvene tekme. Tekmovanje se bo vršilo na igrišču »Železničarja«. Prijave je poslati na naslov omenjenega kluba do 18. t. m. □ Modernizacija mariborskega trga. Včeraj je tržni nadzornik, nadsvetnik Hinterlechner določil, da se imajo mlečni izdelki radi lažje kontrole prodajati samo v prvi vrsti, izjemoma tudi jajca in gobe. Smisel omenjene nove naredbe je, da se mariborski trg lako glede zahtevkov tržne higijene kakor tudi reda preuredi po vzorcu drugih modernih mest. Mariborsko gledišče v novi sezoni (Iz razgovora z upravnikom dr. Brenčičem.) Zobni atelje Hoza Schtveiger Kolodvorska ulica 28 — je zopet odprt. JSr Pričetek umeljskega obiranja sc tudi v našem mestecu dokaj občuti, ko se že kake 3 dni sem od vsakega vlaka razgrinjajo po ulicah množice deklet in otrok, pa tudi starih ženic in krepkih rrustačarjev, hiteč s košaricami proti Savinjski dolini. Bele rute na glavah jih izdajajo, da so največ iz Štajerske-Dolenjske, tam od Sotle doma. Njih petje dokazuje, da nosijo v srcu veselje. Želimo, da bi se z neskaljenim tudi vračale. Ljubljanska cesta geri proti Žalcu je zelo živahna. Pri tej priliki bi prosili avlomobiliste, da vsaj v tem času nekoliko bolj vpoštevajo razne svarilne napise glede hitrosti. Zapisano ie sicer 15 km, a drvijo svojih 50 do 80 km na uro. Kam se neki takšni hipertrofiji tako mudi iz celjske rcstravracije v ljubljansko kavarno ali v Savinjsko oštarijo, ali celo samo na izprehod? Ljudje, največ otroci in ženske, kakor tudi živina pa so v skrajni nevarnosti. Če so žc izdani potrebni, dobri in koristni predpisi, naj bi iste tudi iz lastnega nagiba vpošte-vali, zlasti velja to vozačem in samovozačem. Upamo, da bo ta javna prošnja raznim tablicam vsaj nekoliko pripomogla do veljave in vpoštevanja. S2f Pasijonska igra na Poizeli. Katoliško prosvetno društvo na Polzeli v Savinjski dolini priredi v četrtek 14. t. m. ob 8 zvečer, v petek (na praznik) 15. t. m. ob 3 popoldne, v nedeljo 17. ob 3. popoldne in v nedeljo 24. t. m. ob 3 popoldne v prostorih bivše lesne in kemične tovarne pasi-jonsko igio v 12 slikah po prirejenem Finžgarje-vem besedilu. Prepričani smo, da bo agilno pol-zelsko prosvetno društvo moglo s lo igro nudili obilo duhovnega užitka tudi meščanom, zato obisk igre tudi Celjanom toplo priporočamo. Zlasti pa želimo, da si igro ogledajo prebivalci Savinjske doline in se tako za nekaj uric odtrgajo od baš sedaj silnih življenjskih skrbi. tSs Z drevesa je padel 20!etni posestnikov sin Lojze Jošt iz Dramelj ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga v ccljsko bolnišnico. & Otvoritev Kocbekove koče na Korošici dne 17. t. m. ob 10. Vabimo vse tiste, ki morejo šele v soboto zvečer z doma, da se priglase do 16. t. m. pri g. Vrtovcu (Drogerijn Central, Kralja Petra cesta), da moremo naročiti posebni avto. Odhod z avlom iz Celja (ogal Ljudske posojilnice, Kramar in Mislej) 16. avgusta ob četrt na 7 zvečer v Luče ali do Kneza, kjer prenočujemo. Vračamo se ob 7 zvečer v nedeljo od Kneza in iz Luč. — SPD Celje. Novo mesio Udeležencc evharističnega kongresa v Zagrebu, ki so se priglasili pri podružnici »Slovenca«, kakor tudi one, ki so se prijavili pri č. g. vikarju Keku za vožnjo z avtomobilom, vljudno prosimo, da zaradi reda pošljejo znesek 70 Din za vožnjo do četrtka zvečer na podružnico »Slovenca«. Celo skupino bo vodil g. Weble Demeter in bo on tudi plačal skupni znesek za avtomobil, da ne bo nepotrebnih zamud. Udeležence opozarjamo, da jc zbirališče v nedeljo 17. t. m. na Trgu kraljeviča Petra pred Grmovo hišo ob pol 5 zjutraj. Odhod točno ob 5. Prosimo, da se vsak drži točnosti. Za odhod iz Zagreba se pogovorimo med potjo. Udeležencem naznanjamo, da je prvi avtobus sedaj že zaseden samo z onimi udeleženci, ki so se prijavili pri tukajšnji Slovenčevi podružnici. Zato opozarjamo vse one, ki so se prijavili kje drugje, da do četrtka zvečer ponovno pošljejo svojo prijavo podružnici »Slovenca«, da zamoremo po potrebi oskrbeti še drugi avtobus. Udeleženci, ki se peljejo v Zagreb z vlakom in samo nazaj z avtobusom, naj se snidejo z onimi ki se bodo pripeljali v Zagreb z avtobusom, da bodo točno zvedeli odhod. Plačajo seveda samo polovico. Na notico »Netočnost« v »Jutru« pod »Novo meslo« z dne 12. 8,, kjer očita »Jutro« »Slovencu«, da je notica v »Slovencu« z dne 8. avg. glede dozidave hiše g. Kastelica povsem neresnična, odgovarjamo z izjavo g. Kastelica: »Imel sem velike zapreke, saj sta morali priti radi moje hiše celo dve komisiji iz Ljubljane. Izjavljam, da je notica v »Slovencu« od 8. t. m. popolnoma resnična.« Naše dijaštvo Akademska zveza poziva vse člane kat. akad. društev, da se po možnosti v čimvečjem številu udeleže Evharističnega kongresa v Zagrebu. — | Vožnja je polovična. Posebni vlak odhaja v soboto ob 21.10. Oficielna delegacija Akademske zveze in Slovenske dijaške zveze odide v soboto z jutranjim vlakom (5.12). Kdor želi, se ji lahko priključi. — Ostale informacije, ki veljajo za vse udeležence, zasledujte v časopisju! — Za akad. zvezo: Mirko Potokar, predsednik. Dijaški koledarček SDZ za leto 1030-31 bo pravkar dotiskan. Bo priročnejši od prejšnjih (9X 13 cm) letnikov, dasi ne bo po obliki in vsebini zaostajal za prejšnjimi. Poleg koledarskega dela prinaša koledarček še bogat organizacijski in idejni del, matematične formule in drug potreben drobiž. Razen tega bo imel še 32 strani netiskanega papirja za beležke. Že zdaj opozarjamo naše dijaštvo, da si ga pravočasno oskrbi. Ker je bilo že lani po njeni povpraševanje veliko, bo gotovo kmalu razprodan. — Predstavnike naših organizacij prosimo, da nemudoma javijo naslove poverjenikov, ki naj skrbe v svojem kraju za razproHaio. na n«»l/u>, E. Boje, univerza, Ljubljana. »Kako pojdo kaj letos s teatrom gospod upravnik?« »Upam, da dobro.« »Na kaj opirate ta svoj optimizem?« Izrazu optimizem ne bi rabil; dobra volja je, ki ruši oviirc na potu. Križev in težav tudi v bodoči sezoni ne bo manjkalo. Morda celo več kakor v prejšnjih sezonah. Nu eni strani obča gospodarska kriza, ki j z leta v leto narašča in ki dajo tudi nam misliti; na drugi strani pa — zvočni film, ki ga v bližajoči se se/.oni dobimo tudi v Mariboru.« Ali menite, du predstavlja zvočni film za gledališče konkurenco?« Od začetka morda; pozneje pa bržčas 110, ker bomo skušali glasbeni del repertoarja >|x>-polniti, tako da bo občinstvu ustreženo, 'ludi bomo letos skušali znatno dvigniti število uprizoritev, zlasti opernih in operetnih. To bo možno zlasti radi angažmama g. D j ure Tr bukovi ča, ki je v tem oziru zasnoval poseben načrt; ob sodelovanju gdč. E r n e Kovačeve iz Celja, ki jc prevv.ela vodstvo in organizacijo baleta za prihodnjo sezono, bo možno uprizarjati najmodernejša ter naj privlačnejša gledališka glasbena dela. Z aiigažinanom g. Toma š i ca pa bo tudi v drami izpolnjena \ rzel, ki jo zevala ob vprašanju zasedbe ljubiinskih vlog v pretekli sezoni. Tako upam, du bo letos situacija precej drugačna nego lansko loto.« »Kako pa z repertoarjem, gospod upravnik?« -Tudi v tem oziru bo lotos nekoliko drugače. V zadnjih dveh sezonah je prevladovala drama; opereta in opera sta bili nekako potisnjeni ob stran, dekli drame, če so smem tako izraziti. Sestava repertoarja \ novi sezoni pa je zamišljena v tem smislu, da sc tozadevno Spori Reprezentanca Rio de Janeiro : BSK 4:1 (3:0). V nedeljo je naša reprezentanca nastopila v Rio de Janeiro proti reprezentanci Brazilije. Obe mošivi sta pa nastopili pod drugimi imeni, naši igralci igrajo pod firmo BSK, brazilijansko moštvo pa kot mestno zastopstvo. V obeh moštvih je bila pa (udi ta razlika: BSK je nastopil v isti postavi kot v Montevido, Brazilijanci so pa svoje moštvo še ojačili. Jugoslovanska nogometna zveza je takoj, ko je zvedela, da nameravajo naši odigrati po končanem turnirju v Montevideo še par tekem, prepovedala nastopiti kot reprezentančno moštvo. Ta prepoved je bila, če pomislimo na razmere v južnoameriških državah, utemeljena. Dosedaj smo še vse tekme, semifinalno in zadnji dve proti Argentini ji v Braziliji, izgubili precej radi nenaklonjenosti sodnikov. To nenaklonjenost sodnikov deloma razumemo, kajti v Južni Ameriki so hoteli na vsak način revanžo nad Jugoslovani. Revanža jim je dvakrat uspela. Toda iz prejetih poročil razvidimo, da je ta revanža slaba. Kajti naši igralci so obakrat zaigrali zelo lepo. Od zadnje igre v Rio de Janeiro smo prinesli že v včerajšnji številki rezultat. O sami igri smo prejeli naslednje: Potovanje iz Argentinije v Brazilijo je bilo zelo neugodno, inorje je bilo zelo razburkano. To potovanje je naše igralce precej zmučilo. Sprejem v luki je bil prisrčen. Posebno navdušeno so sprejeli igralce naši izseljenci. Takoj po prihodu so pa morali nastopiti k tekmi. Težke tekme in pa naporna vožnja se je močno poznala na igralcih. Brazilijanci so zelo ostro in vehementno pričeli napadati. S svojimi hitrimi akcijami so naše zmučene igralce presenetili in dosegli hitro tri zaporedne gole. To ie bilo še lažje, ker sta Mihajlo-vič in Jakšič igrala svojo najslabšo tekmo. V prvi polovici igre so bili Brazilijanci precej v premoči. Vse drugačna slika je bila v drugi polovici igre. Jugoslovani so prevzeli inicijalivo in napad za napadom se je vrstil proti golu Brazilije. Uspeh tudi ni izostal. Takoj v prvih minutah so dosegli naši prvi gol, regularen, ki ga pa sodnik ni priznal. Ta kriva odločitev gotovo ni dobro vplivala igralce. Pa vseeno niso izgubili volje. Predvajali so krasno igro, Brazilijanci pa, ko so uvideli, da jim grozi poraz, so vsi branili. Vse eno je pa dosegel Vuiadinovič krasen gol. Daljnje uspehe je preprečil deloma sodnik, deloma pa obramba Brazilije. Iz čistega ofsida so pa Brazilijanci zabili četrti gol. Ker se je morala tekma vršiti radi silne vročine v poznih urah, je nastala noč precej pred koncem igre. Zato so pa močni reflektorji osvetljevali prostor. Prvič so nastopili naši igralci pri umetni razsvetljavi. Po končani tekmi so Brazilijanci naše moštvo burno pozdravljali. Druga tekma, ki se vrši danes, se bo igrala ponoči, igrišče bodo pa razsvetljevila močni reflektorji. Upajmo, da bo drugi nastop uspešnejši. NOVOMEŠKI ŠPORT. SK Elan Novo me?to:SK Viktorija Karlovac 3:3 (0:2). SK Elan je otvoril jesensko nogomelno sezono s tekmo SK Viktorijo iz Karlovca. Gostje so pokazali nekaj lepih kombinacijskih potez, v moštvu samem sta se pa odlikovala desni krilec in vratar. Domače moštvo je igralo lepo. vendar so imeli smolo. Precej lepili strelov na gol jc zgrešilo svoj cilj. Gostje se imajo temu dejstvu zahvaliti, da niso odšli iz Novega mčsta poraženi. Prvič je nastopil kot srednji krilec Milan, ki je žogo smotre-no oddajal, napadu in tudi obrambo deloma razbremenjeval. Upamo pa, da se bo sčasoma še bolj privadil na tem mestu. V obrambi je bil zelo dober vratar Niče in desni branilec, dočim je bil Fančo nesiguren. Levi in desni krilec sta bila dobra. Priporočali pa bi kapetanu, da stavi Fančota na krilo, v obrambo mesto njega pa Beleta. Goli, katere so zabili Karlovčani, so padli večinoma iz izrabljenih pozicij, dočim so goli domačinov bili efektni. En gol domačih je bil dosežen iz hazen-skega strela. Če se bo domače moštvo v nedeljo tako dobro držalo na prvenstveni tekmi, lahko upamo na uspeh. Sodil je inž. Medic prav dobro. NOGOMET V TUJINI črn dnn za niirnherški nogomet. S ponosom se je včasih ozirala Nemčija na svoj nogometni ccnter, t. j. Niirnberg—Fiirth, kii jc vedno in povsod častno zastopal nemški s|>ort. Reprezentanca nemške države se. jc vedno sestavljala iz niirnberških klubov. Hamburg, Bremen in cclo ogromni Berlin niso mogli konkurirati v nogometnem športu žilavemu Niirnbcrgu. šole letos se je v toni oziru precej izpremenilo, ko jc lanski neniškii prvak Sp. Vgg. Fllrtii moral prvenstvo prepustiti berlinski llcrthi. Vstali so v večjih nemških mestih resni nasprotniki iudi za Niirnberg in nič. več ne moremo govoritii o Niirnbcrgu kot nogometnem centru velike 1 Nemčije. Padla jc forma in energija včasih vzpostavi med dramo in opero oziroma opereto ravnovesje ter odnos \ zaporednosti. V podrobnosti repertoarja sestave se ne bi rud zaenkrat spuščal; v glavnem tole: od oper se lwdo med druigim uprizorile Smetanova Prodana nevesta, Hoffmannovo pripovedke, Verdijeva Travin-ta itd.; od operet prideta kot prvi na vrsto »Lutka« odnosno »škrjančkov gaj«. Pri tem je vodiilo prizadevanja, da sc upri/.ore predvsem takšna dela, ki jih doslej ni bilo na mariborskem odru.« slu /. dramskim repertoarjem?« •Z režiserjem kovičem sva dramski repertoar /e sestavila. Za čudo nalikuje ljubljanskemu: tudi mi otvorimo bržčas s »Snom kresne noči«. Pri sestavi dramskega repertoarja jc bilo predvsem morodajno, tla se zadosti prvenstveno umetniškim vidikom in literarnim zahtevam, ki se danes stavijo na gledališče. Nobene zamere pa ne more biti. če se seveda od časa do časa uprizori tudi kaj drugega. Sicer je mariborsko gledališče v zadostni meri že lansko leto ob krstnih predstavah dr. Kraigherjeve Na fronti sestre Žive« in dr. štiuder-love Rajske ptice« pokazalo, kako umeva svojo kiilturno-umctniško poslanstvo. V nič manjši meri ne osvetlju jejo iu označujejo tega p reva/nega poslanstva redna dramska, operna in operetna gostovanja \ Celju in Ptuju, ki se bodo morda na širši osnovi tudi v novi sezoni nadaljevala.« Finančne težave vam gotovo tudi letos nc bodo prizanašale.« S subvencijo smo lcios sicer nekoliko na boljšem: sicer je stvar še vedno nerodna in ne baš lahko izpeljiva. Pa pojde vendarle. Ob priliki vam lahko poslužim s podrobnejšima 7>odatki.« _c. tako slavnega I. I'. C. Niirnberga. petkratnega nemškega državnega prvaku. Oslabel je tudi lanski nemški prvak Sp. Vgg. Fiirth in da jc mera polna, je tudi trelji reprezentant niirn-berške nogometne šole AS Niirnberg popustil v svoji moči. Ta tri moštva so dolgo vrsto let bila vzgled vsem nemškim nogometnim klubom. Razumljivo je zato razočaranje, ki je zavladalo \ Niirnbcrgu. ko so \ zadnjih dneh vsi trije omenjeni klubi doživeli občuten pola/. AS Niirnberg je podlegel s 4 : 0 (2 : 0) napram Zuffenhaiisen Feueibaeh. Niiriiberžani so izgubili igro gotovo po lastni krivdi, kajti prejšnji Sava« ob petletnem jubilejnem obstoju društva, kolesarske dirke nn športnem prostoru S. K. Ilirija. Dne 15. I. m. se istotako vrše velike internacijonalne motorne dirke na dirkališču Černomeree pri Zagrebu, katere priredi L Hrvatski nioincikifeticini klim v Zvgrobn. Pri teh dirkah bodo starlali najboljši inozemski vozači. Člani Motokluba se tem polom vabijo, d« obe le dirki po možnosti poeeti o ^ |' § is- J NCO S » S i a * "S a1S * C! • •gujOgCo a So i ,0 »iS 3«isJ: tgQ gt/j " I Rumeni gusarji 44 (Sodobna zgodba.) Razgovarjali so se le še nekaj minut. Nato pa so se zopet razdelili v tri skupine in odhiteli vsak v svojo smer na lov. Trenutki negotovosti so bili strašni! Da so bili res v skrajni nevarnosti, je povedal Mihaelu tudi Fing, ko so se roparji toliko oddaljili, da ga niso mogli slišati. Naš pregovor, blagorodni prijatelj, pravi, je zašepetal kmet: Ako se na cesti pogovarjaš, vedi, da so v travi ljudje! Slišal sem nekaj iz njihovega pogovora: Videli so nas in šli zato za nami tje, kamor so mislili, da smo krenili. Nebesa pa so se nas usmilila in jim račune zmešala.« Begunci so ležali v barki nekoliko niže pod bregom, zato niso mogli videti, kaj delajo njihovi preganjalci. Razločno pa so lahko videli po jarku, ki je bil na obe strani prav daleč popolnoma raven. Na severnem koncu, kamor so bili namenjeni, se je preko jarka spenjal preprost lesen most. Čez nekaj minut so zagledali skupino petih mož, ki so šli preko mostu na drugi breg. »V tej smeri,« je rekel Lo Fing, jarek preide v močvirje, kier sem vas, gospod, imel čast voditi po tajni stezi. Todle bomo morali tudi zdaj iti.« »Najprej moramo ugotoviti, ali morda kje ne prežijo na nas,« je odvrnil Mihael. »Pokrajina je jako odprta, ne li?< Da, toda jaz sem se nečesa spomnil. Ako bi barko porivali po jarku dalje, ne bi to vzbujalo pozornosti. Zato predlogam, da vi kot belec ostanete še dalje skrit, moj prijatelj in jaz, ki sva navajena pridelke z barko prevažati, bova brod polagoma poganjala po jarku naprej. Tako bomo laže prišli do svojega cilja in še hoditi nam ne bo treba.« Sijajna misel, samo če bo varna. Morda bi pa Eh Sang previdno splezal na breg in pogledal, ali nas kdo ne vidi. Eh Sang je zlezel izpod zelenja proti bregu in po njem navkreber, dokler ni prišel na vrh in skrbno pazil, da ga ni mogel nihče videti. Dvigal je glavo vedno više, dokler ni z očmi premeril obeh bregov jarka daleč naokrog. Ko je zopet prišel doli, je poročal, da preganjalcev ni več videti; opazil je samo dva moža, ki sta bila še zelo daleč in sta polagoma od vasi semkaj stopala. Kakor je bilo videti, pa nista zapletena v ta lov. Potemtakem pa lahko kar odrinemo,« je rekel Mihael. 32. Preko močvirja. Stvar pa je šla počasi od rok. Lo Fing ni bil nič kaj trdnega zdravja, njegov prijatelj tudi ni bil krepak, barka pa težko naložena. Mihaelu, ki je komaj čakal, da bi zopet prišel z bratom skupaj, se je zdela cela večnost, preden so prišli do lesenega mostu. Ko so ga končno vendarle pustili za seboj in se je ozrl po jarku nazaj, je zagledal dva možaka, ki sta pri iiajala proti bregu nekako prav tja, kjer je bila prej privezana barka. V naslednjem hipu sta že začela teči po bregu proti barki. »Dva kosa čloiveka jaz že plej videti,« pravi Eh Sang. »Teči hop hop, nas ujeti, gotovo!« Skoraj gotovo sta lastnika barke in prihajata iz vasi,« reče Mihael. »Gotovo nas bosta ujela, kajti tečeta tako hitro, da v istem času napravita štiri metre, ko mi enega.« »Mi pa boliti; štili koisi, dva kosi; oni slabo slečo, gotovo!« »Ne! Da bi se borili, o tem niti govora ni; tudi ne, če bi onadva hotela napadati, ker nimamo časa. Morda slutita, kdo smo, morda. Ko pridirjata do nas, bosta razburila vso okolico. Lo Fing, ali bi ne bilo bolje, da zapustimo barko in se napotimo preko barja? Ako ta dva možaka dobita svojo barko nazaj, se za nas dalje ne bosta brigala; ne smemo pa biti toliko drzni, da bi čakali, da prideta prav do nas.« Kmet je pritrdil, da je predlog pameten. Zato sta s prijateljem potisnila barko k bregu in vsi štirje so poskakali na suho. Izstopili pa so na drugi breg in ne na tistega, po katerem sta se bližala lastnika barke. Ves breg daleč v notranjost je bil kakor zapuščen, samo raz-sežno grmičevje in močvirje. Solnce se je spuščalo proti zatonu in njegovi rdeči žarki so obsevali stavbo v južnovzhodni smeri, oddaljeno nekaj več kot pol milje. Lo Fing, ali ni to pagoda?« vpraša Mihael. »Da, blagorodni prijatelj.« »Nisem mislil, da smo tako blizu taborišča in prav vesel sem k Začeli so žurno stopati, tako da so z jarkom tvorili ostri kot in s tem presekali progo, po kateri sta se Lo Fing in Mihael preteklo noč bližala pagodi. Vzrejevališče štajerske kokoši Ne samo naš, ampak sploli največji zavod za vzrejo in odbiro staroštajerske kokoši na jugoslovanskem in avstrijskem ozemlju je to. Njegov ofi-cijelni naslov je »Novosaleško perutninarstvo v Velenju (grofica Herberstein)«. Z nalogom banske uprave, da sodelujem pri ustanovitvi zadruge za rejo štajerske kokoši pri-spem nedavno v Velenje. Zapeljivo vabi zelena, inehko-valovita veriga holmov z mično šentjakobsko cerkvico, ki vsa lesketa in se blišči v solncu ined zelenjem. Toda ni časa gledati in se opajati na lepoti Šaleške doline, treba je iti po službenem opravku. »Nimam posebnega zaupanja do vse stvari, ne do zadruge in tudi ne do zavoda, meni šolski upravitelj, priznani gospodarski delavec g. Stopar. Vseeno krenem po gladki, beli cesti skozi Velenje proti vzrejevališču. Napol opuščena drevesnica, potem cela kolonija geometrično postavljenih ut in lesenih kolib z jato raznovrstnih, pasočih se, tu in tam prav glasnih kokoši. Krenem med snažne barake in stopim v vežo, v kateri domnevam, da se nahaja pisarna. Delavci-mizarji, ki tolčejo po raznih zabojih, mlade delavke, ki tekajo med utami sem in tja — vse to napravi vtis prav živahnega, razgibanega podjetja. »O, dober dan, maucta panel« prijazno pozdravi domači graščinski župnik — Čeh, ki se prav marljivo udejstvuie v zavodu in obavlja tu pa tam tajniške posle. »Prav, da ste prišli danes! Grofica je k sreči doma; nahaja se menda pri tehtanju Vsa razgreta in za Stvar vneta mi jame razkazovati še prav mladostno čila gospa grofica naprave vzrejevališča. »Nisem prišel gospa, da bi vašo rejo mogoče specijalno, absolutno strokov-njaško ocenjeval, prihajam le kot poročevalec in moje strokovno mnenje je le subjektivno. Za absolutno strokovno oceno bo menda pri nas merodajen predvsem g. živinozdravnik Pirnat v Mariboru, ki se že več let bavi specijalno z rejo staroštajerske kokoši,« rečem. Pa mi nato toži grofica o težko-čah in neumevanju važnosti zavoda, pripoveduje o veliki perutninarski razstavi v Londonu, na kateri je pred 14 dnevi edino ona iz Jugoslavije in Avstrije razstavila štajerske kokoši — kapune. Posredno dela propagando za naše blago v inozemstvu. Ogledujem si posamezne razdelke z mladimi, tri mesece starimi kokoši, ki so namenjene za razne državne ustanove. Največ je rjavih živali. V celoti se nahaja v vzrejevališču 12 povsem ločenih čred ali gnezd starejših plemenskih živali. Vsaka čreda obstoji iz enega petelina in 15 odbranih kur, ki dajo najmanj po stopetdeset jajc na leto. Vsaka čreda ima naravno svoj kurnjak z zadostno veli- OUZD v juliju. V mesecu juliju t. 1. je število zavarovancev v primeri z junijem 1930 padlo od 103.214 na 102.275, zvišalo pa se je število bolnikov in njih odstotni delež od 2.48 na 2.67%. Nadalje je padla povprečna dnevna zavarovana mezda od 26.94 na 26.84 Din, celokupna dnevna zavarovana mezda pa od 2.78 na 2.745 milj. Din. Poročilo o konferenci gospodarskih zbornic, ki se je vršila v Dubrovniku letos 25. in 26. maja, je izdala trgovsko-obrtna zbornica za Dubrovnik in Kotor. Kakor znano so bili na dnevnem redu referati: Značaj gospodarskih zbornic in njih naloga (poročilo dr. Čuvaja in Ivana Mohoriča je izšlo v posebni knjigi, o kateri smo že svoječasno poročali), nadalje I urizem, Pospeševanje sadjarstva in perutninarstva v primorskih krajih. Poleg omenjenih referatov je v poročilu podana tudi še cela razprava. Tri dni v Zagrebu. — Akcija zagrebškega sejma in »Putnika«. Na pobudo zagrebškega sejma in s sodelovanjem »Putnika« je izvedena akcija za pospeševanje tujskega prometa v Zagrebu. »Putnik« bo namreč v večjih mestih organiziral prodajo bloka, s katerimi bodo obiskovalci Zagreba mogli za 410 (525, oz. 040) Din tri dni stanovati v Zagrebu, v prvovrstnem hotelu, nadalje je obsežena v tej svoti vsa prehrana in brezplačna vožnja s tramvajem. V gledališčih in kinu dobe 25% popusta. Akcija se bo začela za 14. zagrebški zbor, ki bo trajal od 13. do '22. septembra pa imajo potniki 50% popusta. Zagrebški sejem priredi od 13. do 22. sept. t. 1. posebno razstavo: Hotel — hiša — kuhinja, nadalje gradbeno razstavo in razstavo prehranjevalne industrije. Borza Dne 12. avg. 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni, z izjemo Dunaja, ki je bil slabejši. Prometa je bilo največ v devizi Newyork, nadalje Dunaj. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih, Dunaj in Newyork, dočim je bilo v devizi Ne\vyork kakor običajno zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271.50 bi. Berlin 1346 bi. Bruselj 788.39 bi. Budimpešta 988.50 bi. Curih 1094.40-1097.40 (1095.90). Dunaj 794.68—797.68 (796.18). London 274.43 bi. Newyork 56.125—56.325 (56.225). Pariz 221.65 bi. Praga 167.07 bi. Trst 294-296 (295). Zagreb: Amsterdam 2266.98—2272.98. Berlin 1344.50—1347.50, Bruselj 788.39 bi., Budimpešta 987.00 — 990.00. Curih 1094.40--1097.40, Dunaj 794.61—797.68, London 274.03—274.83, Newyork 56.125—56.325, Pariz 220.65 —222.65, Praga 166.67 do 167.47, Trst 294.057—296.057. — Skupni promet brez kompenzacij od 1. do 8. avgusta v efektih 2.285.230 Din, v devizah 45,392.951 Din. Belgrad. Amsterdam 2263.50—2274.50, Berlin 1344.50—1347.50, Bruselj 794.68—797.68, Budimpešta 989—990, Curih 1094.40—1097.40, London 274.03 Jo 274.83, Newyork 56.125—56.325, Pariz 220.65-222.65, P/aga 166.67—167.47, Milan 293.85—295.85. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.2.5, Atene 6.68, Berlin 122.81, Bruselj 71.925, Budimpešta 90.19, Bukarešt 3.065, Carigrad 2.445, Dunaj 72.65, London 25.04125, Madrid 56.70, Newyork 514.025, Pariz 20.225, Praga 15.245, Sofija 3.7325, Trst 26.9275, Varšava 57.70, Kopcnhagen 137.85, Stockholm 138.30, Oslo 137.80. Helsingfors 12.95. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.46''/.,, (va luta) 12.55. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes je bila v Ljubljani zaključena Kranj. Iiid. po 312." Tendenca za državne papirje je bila čvrstejša in je bil promet v promptni škodi in dolarskih papirjih. 1% inv. pos. v Zagrebu sploh ni notiralo. V bančnih papirjih so bile zaključevane delnice Jugo- in Zemaljske banke po neizpremenje-nih tečajih, nadalje čvrsta pa ie Praštediona. V industrijskih papirjiii so bili zaključki v delnicah Sečeraue, Trboveljske in Ragusee po neizpremenje-nlh tečajih. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi. 7% Bler. pos. 87.25 den. Celjska pos. 160 den. Liublj. kred. 122 kim tekališčem. Ena čreda obstoji tudi iz sulmtalskih in ena iz belih štajerskih kokoši. »Poglejte, živali res niso izenačene z ozirom na barvo, nekatere so svetlejše, druge temnejše,« meni dalje zgovorna gospa. »Pa temu se ni čuditi. Zavod obstoja šele 7 let. In poglejte razprave znanih strokovnjakov Arbeiterja in Martinija in videli boste, da le-ta dopuščata tudi pri rujavi štajerski kokoši vse odtenke barv. Sicer pa je glavno, koliko jajc daje posamezna žival. Kakor prehajamo pri govedoreji iz okorelega formalizma zgolj na koristnost in dobičkanosnost, tako mora tudi pri kokošjereji v okviru kake pasme biti za nas predvsem merodajna dobičkanosnost.« In pripoveduje moja spremljevalka, da za rejo in za pleme jemlje samo kokoši z najmanjšo težo 1.80 kg in peteline s težo čez 2 kg. Za pleme vzame tudi samo potomstvo kur z najmanj 150 jajc na leto. »Izvršujemo najstrožjo izbiro,« po-vdari grofica. In prepričani se na podlagi točnega knjigovodstva, da je vzrejevališče glede smotrene odbire v resnici znanstveni zavod, kakoršuega menda ni v državi. Vse se stalno beleži, tehta in opazuje — od jajca do odrasle živali in za pleme ter za prodajo se vzame vedno najboljše. Neodgo-varjajoče živali se oddajo v pitališče. Najboljša bela kokoš je dala na leto 264, najboljša rjava pa 251 jajc. Grofica je v stalnem stiku z nemškimi znanstveniki, absolvirala je tečaj v slovitem Er-dingu na Bavarskem. »V velikem valilniku lahko valimo do 7000 jajc in na leto proizvodimo približno 10.000 živali; vsako jesen vse kokoši cepimo proti raznim boleznim. — Prednost štajerske kokoši obstoja predvsem v odlični dvojni uporabnosti: za jajca in meso,« ponavlja grofica. »Pa Vaš veliki zavod vendar nima posebnega pomena za naše male, slovenske razmere, gospa? — »Zakaj ne! Ravno malemu človeku in kmetovalcu mora biti mnogo na tem, da dobi in redi žival, ki daje na leto pri enaki krmi n. pr. namesto 100 mogoče 160 in še več jajc.« »Pa kaj razpošiljate, gospa; jajca ali kokoši?« vprašam. »Razpošiljam in oddajam vse; najrajše oddam enodnevne piščance. Ti imajo za kmetovalca tudi največ pomena. Iz teh pomladanskih piščancev dorastejo do zime kokoši, ki ležejo čez vso zimo jajca.« Rad bi se bil še dalje razgovarjal in poizvedoval, pa med tem prijavi tajnik že drug obisk, neke gospode iz Novega Sada. »Vidite, tako je pri nas!« smeje pripomni gospa grofica in se opraviči, »zdaj pa lahko zopet grem okoli in razkazujem še enkrat vse iznova.« Fr. Wernig. den. Praštediona 910 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 124 den. Stavbna 70 deu. šešir 105 den. Kranj. ind. zaklj. 312. Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: agrari 55—56; vojna škoda ar. 438.50—439 (437.75—438.50), kas. 438.50— 439, s. 438.50—439, 9. 438.50—439, 10. 438.50-439, 12. 438.50-439 ; 8% Bler. pos. 97.25—97.75 (97.50); 7% Bler. pos. 86.75—86.875 (86.875); 7% pos. Drž. hip. banke 85.875—86.125 (86); 6% begi. obv. 76 d. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 38 bi. Poljo ,56-56.50. Kreditna 96 d. Union 191—193. Jugo 77.50—78 (77.50). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 63 d. Narodna 8000—8075. Obrtna 36 d. Praštediona 910—915 (905, 915). Srbska 186 d. Zenialjska 134.50—135 (135). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 140— 150. Slavonija 200—202. Danica 104—109. Pivara Sar. 165 d. Drava 220 d. Šečerana Osjek 309.50— 310.50 (309). Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 175 d. Brod. vag. 110—115. Union 120 d. Vevče 124 d. Isis 33 d. Ragusea 363—365 (363). Oceania 210—225. Trboveljska 400—402 (400). Split cement 500 bi. Belgrad. 7% inv. pos. 93 (10.000), agrari 56— 56.75, vojna škoda 451.50 (100), 8. 452.50—453.25 (600). 12. 461.50—463 (200), Tob. srečke 34 bi., Srečke Rdeč. križa 54 bi., 7% Bler. pos. 89.25 bi., 6% begi. obv. 75 d. Nctacijc naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 85.75—86.50. New-york Bler. pos. 96.50—97, 7% Bler. pos. 86—86.75, 7% pos. DI IB 84.25-85.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 91.24, Wiener Bank-verein 18, Creditanstalt 47.50, Escompteges. 149.75, Ruše 35.35, Mundus 159, Alpine 24.35, Trboveljska 49.50, Kranj. ind. 40.25, Rima Murany 83.10. Žitni trg Danes je bila v Budimpešti proti zaključku feoruza nekaj čvrsfejša. V splošnem pa prevladuje v njej mirnejša tendenca in je danes ostala cena za baško blago 132.50. Izvoz pšenice skozi Brailo je znaten, notacije pa so ostale neizpremenjene kakor sledi: gornjebaška 182.50, ban. 175, bar. 172.50 in slav. blago 170.50—172.50. Interes je majhen, pa tudi ponudba je slaba. Moka je ostala ueizpreme-njena. V ovsu je momentano prva potreba krita, ker je blaga malo, je pričakovati živahnejše tendence. Za otrobe je tako veliko povpraševanje, da so mlini razprodani. Cena je 100—110 nakl. post., pri nas pa 130—145. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Oves: bč., sr. 145—150. Moka: bč. 8. 105—110. Otrobi: bč., sr., ban. v Jutavrečah 100 do 102.5. Vse ostalo neizpremenjeno. — Proincl: pšenica 21, ječmen 1, koruza 35.5, moka 18, otrobi 10 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Sotnbor. Pšenica: bačka 78 ker 170—175, Tisa slep 80 kg 180 -185, porniebačka 79 kg 175—180, sremska 78 kg 157.5—162.5, slavonska 78 kg 157.5 -162.5. — Ječmen: bč. 69-70 kg 155—160. Koruza: bč. 127.5-132.5, bč.%sept. 132.5—137.5. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mlačna. Promet 306 in pol vagona. Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: okt. 18.25—18.38, zaklj. 18.32—18.33; marc 10.06—20.05. zaklj. 20.02—20.03; maj 20.69-20.72 Rž: okl. 12.15—12.20: zaklj. 12.15—12.18; marc 13.40—13.65, zakli. 13.40—1342. Koruza: a ve. 17.35—17.50. zaklj. 17.48—17.50; sept. 17.50— 17.60, zakli. 17.60—17.65; maj 17.60—17.80. zaklj. 17.77—17.80; Iransit avg. 14.80. Živina Mariborski živinski sejem. 12. avg. Prignanih ie bilo 27 koni. 14 bikov, 197 volov, 412 krav in 21 telet, skupaj 671 komadov. Cene so bile sledeče: voli 5.75 -10, biki za klanie 6.50 10. krave 4—10, mlada živina 7—9. Prodanih je bilo 390 komadov. od teh v Avstrijo 9, v Italijo 16. Dunajski prašičji seiem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky ft Co., Dunai.) Na prosti trg je bilo pri-pelianih 10.845 pršulariev in 4899 špehariev. lz Jugoslavije jih ie bilo 3756. Na konfumačni trg ie bilo pripelianih 92 prašičev. Cene: šoeharii najboljši 1.73, I. 1.60-1.72, II. 1.60-1.64. kmeiski 160 do 1.65. najboljši 1.70, pršufarji 1.60-2.20. Tendenca: Cena za špeharic ie od začetka neizpremenjena, pozneje pa je padla za 10 grošev, pršularji pa so se pocenili za 5 grošev. m Iz službenih objav Dr. Sever Djurica, roj. Mušič, zdravnica v Brežicah, je bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dražbeni oklici. Dne 12. septembra 1930 bo ob pol 10 pri sodišču, v sobi št. 5, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Braslovče. — Dne 12. septembra 1930. ob pol 10 bo pri sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Braslovče, vi. št. 157. Okrajno sodišče na Vranskem. — Dne 16. sept. ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga St. Jernej. Okrajno sodišče Kostanjevica. — Dne 22. septembra 1930. ob pol 11 na licu mesta v Ravneh št. 4, obč. 2iri, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Opale. Okrajno sodišče v Logatcu. Razglas o ponudeni licitaciji za zgradbe na reki Muri. Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri, razpisana od Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru ni uspela, razpisuje ista na podstavi čl. 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem in izvršitev zgradb na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni drugo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 25. avgusta 1930. ob 11 v pisarni Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpoštevale. Razpisi služb. Zdravstveni zastop razpisuje službo sekundarija v ženski javni bolnišnici v No-vent mestu. Prosilci morajo biti doktorji vsega zdravilstva in imeti najmanj 6-niesečno gynekološko prakso. Izvrševanje prakse je nedopustno. Prošnje je vložiti do 31. avgusta t. I. pri podpisanem zdravstvenem zastopu. Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu. — Na geografskem institutu filozofske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani se razpisuje mesto kartografa v II. kategoriji državnih uradnikov. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki naj jim dodado tudi vzorce svojih geografskih risb, do dne 1. oktobra 1930. pri rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — Na filozofski fakulteti v Ljubljani se razpisuje mesto kontraktu-alnega rednega profesorja oziroma kontraktualnega Pišite tekoi po veliki brezplačni KATALOG tovarno glasbil, gramofonov in harmonik MEINI31, & HEK0L1) prodajna jiodr. M A H I BOR št. 102-B in tudi Vi hote imeli dobro godbo in veselje v hiši izrednega profesorja ali kontraktualnega docenta za klasično filologijo. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki naj ^e jim douado curriculuin vitae iu znanstveni spisi, do dne 1. maja 1931. pri rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prostovoljna sodna dražba. V sredo dne 13. avgusta 1930 ob 11 do[x>ldne se vrši v pisarni jml-jiisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, prostovoljna sodna dražba zemljišča. Mate Hafner, notar Natjcčaj za generalnu osiiovu za izgradnju, proširenje i regulaciju grada Zagreba. Na osnovu zaključka skujištine gradskog zastupstva od 17. svibnja 1930. odobrenog rješenjem Kr. banske upr. u Zagrebu broj 70.890 11/3 od 30. jula 1930 ras-pisuje opčina grada Zagreba natječaj za izradu generalne osnove za izgradnju, proširenje i regulacije grada Zagreba. Natječaj je opči, anodiman i internacionalan. Natječaj počimlje dne 15. augusla 1930 a svršava dne 15. lebruara 1931 u 12 sati o jx>dne. Nagrade su ove: I. nagrada u iznosu od Din 150.000, II. nagrada u iznosu od Din lOO.COO, III. nagrada u iznosu od Din 80.000. Za olkup ne-nagradjenih radnja odredjen je pored toga iznos od 180.000 Din. Ukupno Din 500.000. Svota za ot-kup jednje radnje ne smije biti manja od 25.000 Din. Poizvedovanj? Našlo se je nekaj denarja na Poljanskem nasipu. L. Osterc, Rudeča hiša 111-1. IIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1930 začetek 31. avgusta splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem od 31. avgusta do 5. septembra tekstilni velesejem od 31. avgusta do 3. septembra velesejem športnih predmetov od 31. avgusia do 4. septembra Obiščite obenem tudi «« 1PA " mednarodno krznarsko razstavo Pojasnila dobite pri zastopstvu STEGU, Ljubljana Gledališka ulica 8/II. Telef. 2925. Preprodajalci, pozor! Dunajski vcletrgovec manufakture ?ma v Mariboru večjo partijo blaga za moške obleke po najnižjih cenah za oddati. Radi likvidacije svojega podjetja popusti carino in vse stroške. — Interesenti naj pišejo na upravo tega lista pod značko »Kassaverkauf«. Češke kameninaste cev betonske cevi, plošče za tlak, vso cementne izdelke CIHLAft, LJUBLJANA, Dunajska cesta Pravkar je JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA na novo spopolnila svoj oddelek za učila in bo vzporedno s tem oddelkom nudila tudi kamere m m fofopolrcMClnc Izdala je tudi poseben katalog kamer in fotopotrebščin, med tem ko sledi spopol-njeu cenik učil do začetka šolskega leta. Fotoamaterjem razvija plošče in filme ter kopira slike, razglednice in povečave. Ima stalno v zalogi kamere in pripadajoči materijal znanih svetovnih tovarn: Agfa, Zeiss-Ikon, Voigtliinder, Welta, Bentzin, Krauss, Hauff, Satrap, Mimosa, Kraft & Steudel in dr. Temnico in ccnih je interesentom brezplačno no razpolago Zahvala Za iskrene izraze sočutja ob smrti nepozabnega prijatelja, umetnika in duhovnega voditelja sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Zlasti smo hvaležni vsem, ki so omogočili, da je skromni pokojnik imel tako veličastno lep, njegove veličine dostojen pogreb. Hvala prevzv. g. škofu dr. Gregoriju Rozmanu, zastopnikom ljubljanskega in novomeškega kapitlja, vseh redov in tako številni duhovščini, zastopnikom profesorskih zborov in kat. akad. starešinstvu, zlasti g. N. Vclikonji; s posebnim zadoščenjem smo opazili v sprevodu člana prosvetnega sveta piot. dr. Karla Capudra, inšp. g. prof. Vadnjala, pisatelja Finžgarja, direktorja g. K. Hočevarja, prof. dr. Iv. Grafenaucrja, kakor vsem ostalim odličnim udeležencem. Končno, a ne nazadnje prav prisrčna hvala pevcem, mnogoštevilnim pokojnikovim rojakom, dijakom in zlasti Šentvidcem za tako številno udeležbo. Naj nam vsem sveti pokojnikov zgled lepega življenja! Vodstvo zavoda sv. Stanislava. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par., Najmanjši oglas - -v S Din. Oglaai nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Iščem mesta blagajničarke ali pisarniške službe sploh za prav majhno plačo, v mestu ali na deželi. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Hvaležna« št. 8908. Vrtnar v svojem poklicu dobro izvežban, išče službe. Ponudbe pod šifro »Nastop takoj« na upravo »Slov.« Upokojeni častnik išče službo. - Ponudbe pod »Agilen« upravi lista. 16 letni fant pokojnega očeta slikarja bi se rad izučil sobo- in črkoslikarstva. Ponudbe Franc Bore, Šmarca pri Kamniku. Trgovski pomočnik po možnosti usnjarske stroke, kateri bi tudi potoval po Sloveniji, se sprejme. — Ponudbe pod »Marljiv 66/št. 8981« na upravo »Slov,« v Ljublj. »TlTuUiJ Učenko ali učenca s prepisano šolsko pred-izobrazbo za trgovino z usnjem sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani — Hrenova ulica 4. Dobra gospodinja družabnica, vajena hotelskega posla, čedne postave, krščanska in razumna, srednje starosti, ki zamore vložiti vsaj 100 tisoč dinarjev kavcije, katera se obrestuje, se išče za takoj, Ponudbe pod »Razumna gospodinja« št. 8690 na upravo »Slovenca«. Učenec poštenih kmetskih staršev se sprejme za trgovino z mešanim blagom, zdrav, močan, ki ima res veselje do trgovine. Naslov v upravi Slov. pod značko: »Na Dolenjsko« jjo. štev. 9106. Vajenca sprejme trgovski vrtnar Ivan Vincekovič v Ptuju. Čevljarski pomočnik starejši, se sprejme za stalno pri Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesla, Stan in dom. Vsa oskrba v hiši. Mesarski vajenec poštenih staršev se takoj sprejme. Anton Belhar, mesar in prekajevalec, Tržič, Gorenjsko. Kontoristinjo iščem veščo slovenskega, nemškega jezika, vseh pisarniških poslov ter knjigovodstva. One, ki so bile v žitni stroki že zaposlene, imajo prednost. -Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 9119. Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Čevljar, vajenca sprejmem. - A. Mule j, modna čevlarna, Jesenice št, 134, Gorenjsko. Šivilja samostojna, dobi mesto pri dobro vpeljani krojaški delavnici. Ponudbe pod »Redka prilika«. Učenca za sedlarsko in tapetniško obrt takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Fr. Korošec, Bled. Gradbenega tehnika sprejme v službo gradbeno podjetje v Ljubljani. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo lista pod značko: »Gradbeni tehnik«. Pošteno družino delovno, sprejmem v službo za mlin in žago. Matija Spreitzer, Stara žaga 14, pošta Črmošnjice — Uršna sela. Na Miklošičevi cesti se odda stanovanje, obstoječe iz 3 sob, za 1. november. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9028. Stanovanje eno- ali dvosobno išče majhna družina za september ali 1. oktober. -Pismene ponudbe na naslov: Rudnik, Litija. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Strojno zidno opeko vsako količino, nudi opekarna, Zg. Šiška, Lj, VIL Dobro idoča pekarna se takoj proda. Poizve se pri g. Bosliču, pekarna, Zg. Gabernik, p. Potplat. 10D kg koruze . . 185 D rešet. ovsa 210 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Na Miklošičevi cesti se odda vogalni lokal. -Naslov v upravi »Slovcn-ca« pod št. 9029. Debele Na Miklošičevi cesti se odda za pisarne več posameznih sob. Naslov v upr. lista pod št. 9027. kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Restjevn cesla 24. Hrastove hlode in frize kupujem. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Ivan Šiška, tovarna parketov in parne žage, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Gramofone in plošče, tudi slovenske, prodaja in razpošilja najceneje Radoslav Doli- | nar, Jesenice. Čevlje vsakovrstne, izdeluje po meri, ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta št. 18, Trboveljski cement ima v zalogi trgovina z železnino in poljedelskimi stroji FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1, Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Prolog, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12. in vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAM Ljubljana, Stari trg št 32. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lilija«, družba z o. z.. Dunajska cesta 46, telefon 28-20. Nikoprost Vas odvadi kajenja takoj. Stane franko 76 Din. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskcga 36 , Prodam psa 5 mesecev starega, volčje pasme, dobrega za varuha in za lovce. Več pismeno ali ustno. Resne prijave na upravo »Slovenca« pod šifro: »Mlad ! pes«. Drva, odpadki ' oci žag se dobijo v vsaki 1 količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244. Šoferska šola i. oblast, konc.. čamernik, I Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - TeL 2236 Pouk in praktične vožnje. I Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-1 nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška | Slatina. Prospekt 3 Din. Dr. G. PICCOL1, lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno Stanovanje majhno, 1 sobe in kuhinje (event. sobo s šte I-nikom) išče mirna, snažna stranka (2 osebi). -Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Slov.« Miklošičeva cesta pod šifro »Mirna stranka«. vrhne iz la alrika močno blago Din 240' — mreže - postel ne ndeie -žimo - cvilh najcene eš kupite pri Rtrdoil Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Prodam staro izložbeno okno v dobrem stanju, z role'3, visoko 3 m, svetloba 250 krat 160 cm, brez stekla, i Cena zelo ugodna. Vpraša sc: Stražar, Domžale. Fotografični aparat 6>5X9, takoj prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8884. Pralnica ! likalnica in reparatura I j vsakovrstnega perila, se ! priporoča. — G. Vojska ! nasl. S. Hafner, Wolfova | j ulica 12, dvorišče. Krojači, šivilje in nešivilje! Velike novosti, brez ka-le-rih Vam bo nemogoče I I jeseni izdelovati garde- I robo, je prinesel lastnik zavoda F. Potočnik iz inozemstva. Za krojače, , šivilje špecijalen sistem | ! krojenja in modeliranja. Za nešivilje lahek kroj, da sc tekom tečaja priučite za samouporabo. | : Revnejšim znižano, ugod. ! plačilni pogoji. Brezplač-, na rekomandacija služb, j Modni salon, v katerem ; imajo učenci priliko, va- | diti se v šivanju. - Pri-I četek jesenskega tečaja I : 23. avgusta t, 1. - Krojno učilišče, Ljubljana, Stari J trg štev. 19. trg 19. - Izdelava krojev. Večja tovarna peči in Štedilnikov v Avstriji išče za prov. Jugoslavije resne, zaupne in strok, izvedene Z9ST0PNI z lepim lokalom in odgovarjajočim prodajnim aparatom. — Ponudbe z referencami na ALOIS SNVOBODA & Co„ Wien, XVIII., Theresiengasse 1. K SV. ROKU V DRAVLJE vozijo Čarmanovi autobusi v Dravlje izpred kavarne »Evropa« in od glavnega kolodvora. — Se priporoča Ivan Čarman. N. v. Nederlondsche naatschappll van Verzeh€rlng van 1906 Rudar)! f Zavarujte se za nezgode pri gornji zavarovalnici Zastopnik: J. Hamers, Tuddernscheweg 36 Sittard. Žalostnega srca naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse dragi soprog, oče, stari oče in tast, gospod obor soprog danes, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo dne 13. avgusta 1930 ob 'A\6 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Ljubljana, Št. Pavel pri Preboldu, dne 11. avgusta 1930. Žaluioče rodbine: Sprnobor, Korban, Braun. Pogrebui zavod I. Gajšck, Vodmat. Ob prerani smrti našega ljubega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda nadučitelja v pokoju smo prejeli od vseh strani toliko pismenih in ustmenih dokazov iskrenega sočuvstvovanja, da se vsakomur posebej ne moremo zahvaliti. Zato izrekamo vsem prijateljem in znancem ter pokojnikovim častilcem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so sc nas spomnili na ta ali oni način v naši najtežji uri, najprisrčnejšo zahvalo. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem cvctja in vencev, pevccm za žalostinke in gg. govornikom za prekrasne poslovilne besede. Velika ljubezen in spoštovanje, ki smo ju doživeli ob pokojnikovi smrti, sta nam v veliko uteho v naši tugi in bolesti, Gornji grad, dne 12. avgusta 1930. Globoko žalujoči ostali. National registrir blagajne nove in rabljene s tovarniško garancijo, ravnotako originalne N. R. K. dobavljamo edino in samo potom našega za Dravsko banovino avtoriziranega zastopnika g. LEONA TAVČAR, Ljubljana, Stre-liška ulica 22/11 po originalnih tovarniških cenah. Pojasnila o različnih modelih daje isti brezplačno in brez prisilnega nakupa. Predno se odločite za nakup kontrolne blagajne, zahtevajte našo ponudbo. Natioal Cash Register Prometno potluzeče, ZAGREB, Ilica 11 — Telefon 61—20. Za okrepitev in prenov!jenie krvi! letni čas! Okrepitev krvi je potrebno vsem, zlasti slabokrvnim, onim, ki nimajo teka, ki imajo slabe živce, ki so preboleli; kakoršnokoli bolezen po zimi, zlasti otrokom, ki obiskujejo šolo. Za okrepitev krvi priporočamo »ENERGIN" železno kina vino »ENERGIN« železno kina vino se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 velika polliterska steklenica Din 40 —. Po pošti razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak. 3 velike polliterske steklenice Din 128"—, 6 velikih polliterskih steklenic Din 248 — in 1 zastonj. 1 steklenica vsebuje '/2 litra Zdravniki trde, da zadostujejo za okrepitev otrok 3 velike steklenice, po 3 male žličke na dan pred jedjo, odraslih 3—6 velikih steklenic, po 3 velike žlice na dan pred jedjo. KlNFt VI «0.1 NAČELSTVO GOSTILNIČARSKE ZADRUGE V KRANJU naznanja, da je umrl danes njen zaslužni načelnik, gospod Franc c Vozel j restavrater itd. Pogreb bo v četrtek dne 14. avgusta ob 16. uri. Ohranimo ga v trajnem spominu. V Kranju, dne 12. avgusta 1930. Gostilničarska zadruga v Kranju. VOZELJ KAROLINA naznanja v svojem in v imenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Franc Vozeljj restavrater v Kranju dne 12. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, boguvdano umrl. Truplo blagega pokojnika prepeljemo v Kranj, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 14. avgusta 1930, ob 4 popoldne izpred doma žalosti, Kranj (poleg kolodvora) na farno pokopališče v Šmartno pri Stražišču. Kranj, dne 12. avgusta 1930. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, žena, sestra, nečakinja in vnukinja, gospa VikicaOmahen roj. Modrijan danes ob 3 zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne se bo vršil v četrtek dne 14. t. m. ob 8 zjutraj iz hiše žalosti Planina pri Rakeku št. 6 na farno pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ček Izdajatelj: Ivan Rakovec. TJrednik: Franc Krcnižar.