Poštnina pìnftim v goBovIol
Leto XX., St. 18
UpravniStvo. LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St 8122 8128, 8124, 8125. 8126.
Iriseratn) oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Marlbor: Grajski trg 7,
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova allea 2,
—	Telefon St 190.
Računi pr) pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180 Wien St t05.241.
Ljubljana, sobota tL januarja 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljena, Knafljeva ulica 5. telefon 8122, 8123. 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Diplomatski obiski teh tednov
Chamberlainov in Halifaxov obisk v Rimu s tolmačenji, ki so mu sledila, napredovanje generala Franca v Španiji ter italijansko-francoska napetost v Sredozemlju so bili glavni dogodki in pojavi preteklih dni, ki so obračali pozornost politične javnosti na evropski zapad. Medtem pa se je v kroniki tega tedna spet nabralo več dogodkov, ki so v neposredni zvezi z novim razvojem na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Tu smo te dni bili, smo sedaj in bomo še v tem mesecu priče diplomatskih obiskov, ki nakazujejo dobo nove diplomatske aktivnosti v tem predelu Evrope.
Komaj se je vrnil v Budimpešto z dvodnevnega obiska v Berlinu madžarski zunanji minister grof Csaky, že je za njim ubral isto pot češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovsky, katerega obisk v Berlinu je bil že zdavnaj napovedan, ki pa se je iz raznih vzrokov, predvsem zaradi poslednjih obmejnih incidentov z Madžari, odlašal do danes. V Jugoslaviji se mudi na obisku italijanski zunanji minister grof Ciano, ki bo do ponedeljka gost našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, dočim se v Varšavi vrše zadnje priprave za poset nemškega zunanjega ministra Ribben-tropa, ki bo na dan pete obletnice podpisa poljsko-nemške prijateljske pogodbe dne 26. januarja gost poljske vlade. Kmalu za njim, morda že v prvi polovici februarja pa se bo v poljski prestolnici zglasil na uradnem obisku tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Dočim velja na zapadu glavna pozornost dogodkom v Španiji in njihovim morebitnim posledicam na ožjem sredozemskem in širšem evropskem področju ter se zlasti v Franciji vodijo dolge parlamentarne razprave okoli vprašanja vmešavanja ali nevmešavanja v španske zadeve, sta velesili osi Rim - Berlin vzporedno razvili živahno diplomatsko akcijo na vsem področju jugovzhodne, srednje in vzhodne Evrope, da prilagodita novi položaj, ki je v tem predelu nastal, svojim potrebam in interesom Vsak izmed naštetih diplomatskih obiskov je za razvoj novih sosedskih odnošajev, s tem pa seveda tudi za splošno evropsko ravnotežje tolikšnega pomena, da se z zunanjimi slikami o njegovem poteku in nakazanjem predmeta razgovorov niti približno ne more zajeti vseh problemov, ki se danes tu pojavljajo.
Predvsem je že zanimiv odgovor na vprašanje, ali so vsi ti diplomatski obiski, ki izhajajo iz obeh središč osi Rim -Berlin, medsebojno povezani kot deli celote, kot pota k istemu cilju. »Frankfurter Zeitung«, ki navadno inozemstvu tolmači stališče nemškega zunanjega ministrstva, odgovarja na to vprašanje v svoji četrtkovi številki na uvodnem mestu: »Novi red, ki je nastal v vzhodni Evropi po smrti versajske Češkoslovaške, se mora učvrstiti in vkoreniniti. V tem je pomen raznih razgovorov med nemškimi, italijanskimi, madžarskimi in jugoslovenskimi državniki, ki so se in ki se še bodo ta mesec vodili.« .
Tako je z zelo avtentične nemške strani prikazan skupni imenovalec vseh najnovejših diplomatskih obiskov v vzhodnem evropskem predelu. Da tako mislijo tudi v Rimu, je med drugim razvidno iz pisanja rimskega oficiozne-ga organa »Giornale d'Italia« v zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra pri nas, kakor tudi iz komentarjev italijanskih listov o pravkar zaključenem obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csaky j a v Berlinu. V zaključnem komunikeju, ki je bil po tem obisku izdan, je istočasna tesna povezanost Madžarske z Nemčijo in Italijo izrecno podčrtana tako, da je s tem še posebej poudarjena popolna vzpore-ditev italijansko-nemškega sodelovanja v srednji Evropi. Tudi v poljski prestolnici bo nemškemu obisku v kratkem sledil italijanski obisk, kakor je madžarski obisk v Berlinu sledil italijanskemu obisku v Budimpešti.
Nemčija je svojo akcijo usmerila predvsem k svojim vzhodnim sosedom: Madžarski, Poljski in Češkoslovaški, s katerimi želi likvidirati vsa sporna vprašanja in odstraniti vse ovire trajnega sodelovanja. Zaključni komunike po Csakyjevem obisku v Berlinu ugotavlja kot rezultat dvodnevnih razgovorov »popolno skladnost glede zunanje politike obeh držav«, kar vsebuje po nemškem oficioznem tolmačenju tudi sporazum v vprašanju Podkarpatske Rusije, in sicer v tem smislu, da se mora dunajska razsodba z dne 2. novembra smatrati za definitivno. S Češkoslovaško se prav te dni pripravljajo novi sporazumi, ki bodo zlasti gospodarskega značaja, — v tej zvezi se govori o carinski uniji med obema državama —, dočim bo Ribbentropov obisk v Varšavi predstavljal veliko politično manifestacijo, ki naj na dan pete obletnice pogodbe iz leta 1934 potrdi voljo obeh držav po nadaljevanju in poglobitvi dosedanje prijateljske politike.
MEDNARODNI ODMEVI CIANOVEGA OBISKA
Listi napovedujejo, da ni pričakovati »kakih novih pogodb, temveč da gre le za poglobitev prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo - Gayda o novem Podunavju
Beograd, 20. jan. r. Današnje Vreme priobčuje v daljšem izvlečku uvodnik, ki ga je o jugoslovenskem obisku grofa Ciana napisal Virginijo Gauda v rimskem organai »Giornale d'Italia«. Članek (na kratko smo ga zabeležili že včeraj) pravi med drugim:
>V francosko-italijanskem sporu je Jugoslavija nevtralna. Ona ve, da politika Italije, Id je utemeljena na pravicah, ni agresivna. Prav tako je Jugoslavija nevtralna tudi v Španskem vprašanju. Ona je nedavno odposlala svojega predstavnika v Burgos in je priznala obstoj komunistične nevarnosti. Glede Sovjetske Rusije je Jugoslavija določila svoje stališče. Čeprav ni pristopila k protikomunlstične-mu paktu, vendar ni sledila niti Češkoslovaški, ki je imela z Rusijo diplomatski in vojaški dogovor, niti Rumuniji, ki je bila z Rusijo v diplomatskih zvezah. Sploh Jugoslavija vse do danes ni priznala sovjetskega režima. Beograd je stopil na pot širokega sporazuma v Podunavju in na Balkanu. Ni točno, da je Jugoslavija Izdala svojo politiko; ona samo brani svoje interese. Beograjski sporazumi (z Italijo) niso le razčistili jadranskega položaja .temveč so obenem izhodna točka za splošno razčiščen je položaja v Podunavju in na Balkanu. V sporazumu s osjo Rim-Berlin bo v krat*em podpisan tudi jugo-slovensko-madžarski pa«t ,Ki bo vzajemno jamčil meje in legitimne pravice madžarske manjšine, ki je ostala na Jugoslo" venskem ozemlju. Z Rumunijo je situacija bolj zapletena, vendar pa ni nerešljiva. Tako se od Rusije do Rena, od Severnega do jadranskega morja, od črnega do Egejskega morja gradi Kamen na Kammu ena izmed granitnih zgradb za zagotovitev miru.«
v Svici
Ženeva, 20. jan. AA. Vse švicarsko časopisje objavlja na uvodnih mestih poročila v zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji. Listi poudarjajo prisrčen sprejem, ki ga je jugoslovensko ljudstvo priredilo italijanskemu zunanjemu ministru. V svojih poročilih časopisi citirajo pisanje posebno italijanskega in francoskega časopisja. Značilno je, da vsi listi poudarjajo velik optimizem angleških odgovornih krogov, kakor tudi zelo optimistično pisanje angleškega časopisja o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Tudi švicarski časopisi omenjajo toplo pisanje italijanskih časo-
pisov o Jugoslaviji. V svojih komentarjih listi izražajo mnenje, da Jugoslavija nadaljuje s svojo politiko miru, ureditve nevtralnosti in ohranitve statusa quo v Srednji Evropi, na Balkanu in na Sredozemskem morju. Končno časopisje poudarja prisrčen in iskren sprejem, na katerega je naletel grof Ciano pri jugoslovenskih odgovornih krogih in v jugoslovenski javnosti.
v Franciji
Pariz, 20. jan. AA. Vsi jutranji časopisi objavljajo poročila o bivanju grofa Ciana v Jugoslaviji, večina diplomatskih urednikov pa komentira to potovanje v posebnih člankih. Posamezni listi objavljajo tudi sliki dr. Stojadinoviča in grofa Ciana Lista »Epoque« in »Action Francaise« objavljata poročila iz Beograda, v katerih pravita, da se ne pričakuje sklenitev kakih novih konvencij, pač pa gre le za to, da se okrepi še bolj dosedanje tesno sodelovanje in da nastopi še bolj prijateljsko zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko. »Excelsior« v poročilu iz Beograda tudi komentira obisk grofa Ciana ter ugotavlja, da v jugoslovenski prestolnici od tega obiska ne pričakujejo sklenitve kake nove konvencije pač pa le okrepitve tesnega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo. Tudi ostalo francosko časopisje piše v enakem smislu o obisku italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji
Češki Usti
Praga, 20. jan. AA. Poluradni »Prager Tageblatt« objavlja na uvodnem mestu poročilo iz Beograda o obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana poročilo pravi, da je Balkan danes eden najmir-nejših in najbolj konsolidiranih delov Ev, rope. Zato se je treba v prvi vrsti zahvaliti prijateljskemu sodelovanju med Italijo ln Jugoslavijo, ki se je začelo s prvim obiskom grofa Ciana v Beogradu. Vsa prizadevanja Italije in Jugoslavije gredo za tem, da se vzpostavijo dobri odnošaji v srednji in jugovzhodni Evropi. Pri tej priliki se je treba držati istih metod, kakor pri konsolidiranju odnošajev na Balkanu o priliki ustvarjanja prijateljskih odnošajev med Bolgarsko ln državami balkanskega sporazuma. Zdaj mora Jugoslavija kot prva skleniti prijateljstvo z Madžar« sko. To bi bil prvi korak za pomirjen je Madžarske tudi z ostalimi sosedi.
Tudi »Venkov«, glasilo ministrskega predsednika Berana, objavlja poročilo svojega
dopisnika lz Beograda, v katerem pravi, da je sestanek grofa dana in dr. Stojadinoviča jasen dokaz, da se odnošaji med Jugoslavijo in Italijo razvijajo v prijateljskem duhu. Razgovori se bodo nanašali na vsa vprašanja mednarodne politike in bodo v duhu prijateljskega sodelovanja sprejeti tudi gotovi politični sklepL
Podobna poročila objavlja tudi ostalo češko časopisje.
Večerja italijanskim novinarjem v Beogradu
Beograd, 20. januarja, a Šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič je priredil snoči v prostorih hotela Srpski kralj večerjo na čast italijanskim novinarjem, ki se mude pri nas v zvezi z obiskom grofa Ciana. Na večerji »o bili Virginio Gayda, direktor »Giornale d'Italia«, Guido Baroni, urednik »Stampe«, Francesco Marateo, urednik »Messaggera«, Ugo Dandrea, urednik lista »Lavoro Fascista«, Paolo de Cristoforo, direktor »Popola di Roma«. Guido Fu zzo, urednik »Tribune«, Giovanni Ansaldo, direktor »Telegrapha«, Gaetano Polverelli. urednik »Popolo d'Italia«, Franco Dionisi. urednik »Resta del Carlino«, Giuseppe Cappelleto, direktor agencije Stefani, Felice Belotti. dopisnik lista »Giornale di Genova« Paolo Businari. dopisnik »Secola«. Enrico Massa, dopisnik »Popola d'Italia«. Arnaldo Viola, direktor »Vedette d'Italia«, Mario Nordi, glavni urednik »Piccola«, Raoul Ziccola, belinograf »Gazzette del Popolo«. Lombardo Luziani. belinograf »Popola d'Italia«, in Carlo Bonnetto, belinograf »Stampe
Razen italijanskih so bili na večerji tudi jugoslovenski novinarji.
Italijanski novinarji na A vali
Beograd, 20. januarja, a Italijanski novinarji, ki se mude v Beogradu v zvezi z obiskom grofa Ciana, so položili danes opoldne venec na grob Neznanega junaka na Avali. Izkazali so čast spominu na Neznanega junaka z večminutnim molkom in fašističnim pozdravom Za tem je Sel centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič priredil v hotelu na Avali svečano kosilo na čast italijanskim novinarjem.
Na kosilu je bilo tudi nekaj jugoslovenskih časnikarjev. V zdravici, ki jo je pri
tej priliki izrekel, je dr. Lukovič poudaril pomen prijateljskih italijansko-jugoslovan-skih odnošajev. Naglasil je veliko vlogo, ki jo igra grof Ciano pri sklepanju italijan-sko-jugoslovanskega prijateljskega pakta in pri čedalje boljših odnošajih med obema državama Nazdravil je vodji italijanskega naroda Mussoliniju.
Dr. Lukoviču se je zahvalil direktor »Giornale d'Italia« Virginio Gayda. Dejal je, da našo zemljo pozna že iz časov njenih legendarnih vojaških podvigov, ki jih je osebno spremljal kot vojni poročevalec. Toda to, kar danes občuduje na tej zemlji tujec, so močni ritem, bujni napredek in vsestranski razvoj, ki Larakterizirajo Jugoslavijo pod vlado dr. Stojadinoviča. Končno je prosil dr. Lukoviča, naj tolmači čustva najglobljega prijateljstva vsega italijanskega naroda in spoštovanje italijanskega časopisja do Nj. Vis. kneza namestnika ter simpatije do predsednika ministrskega sveta dr. Stojadinoviča.
Lov na Belju
Belje, 20. jan. AA. Danes dopoldne sta italijanski zunanji minister grof Ciano in dr. Stojadinovič s svojim spremstvom odšla na lov v gozd Kozara. Po obilnem lovu je bilo prirejeno lovcem kosilo. Ko so šli na lov, so jih kmetje in kmetice v narodnih nošah navdušeno pozdravljali, posebno italijanskega zunanjega ministra Ciana in predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Lov se je nadaljeval tudi po kosilu. Ko sta se Ciano in dr. Stojadinovič vračala z zasebnim vlakom belske železnice, sta bila povsod predmet navdušenih ovacij tamkajšnjega prebivalstva. Velika skupina deklet in žena v živopisanih ba^ ranjtsklh narodnih ncèah je pričakovala pri vhodu v Aleksandrov dvorec visoka gosta s pesmijo. Dekleta so izročila grofu Cianu in dr. Stojadinoviču krasne šopke rdečih rož.
Današnji lov Je obema zunanjima ministroma nudil priliko za dolge razgovore, v katerih sta se dotaknila važnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Današnjega lova se je udeležil tudi italijanski vojaški odposlanec pri poslaništvu v Beogradu Coronati poleg ostalega spremstva. Zvečer Je bila v Aleksandrovem dvorcu gala-večer ja na čast Italijanskemu zunanjemu ministru. Jutri bo na čast grofu Cianu lov na divje svinje. Po končanem lovu bo svečan mimohod lovcev.
Sprememba v vodstvu nemške narodne banke
Namesto dr. Schachta je postal predsednik banke gospodarski minister Funk — Zavod bo Se bolj vključen v gospodarski sistem narodnega socializma
Berlin, 20. jan. AA Kancelar Hitler je
imenoval za predsednika nemške državne banke Walterja Funka, ministra za narodno gospodarstvo. Dr. Schacht ostane še nadalje minister.
Hitler je poslal dr. Schachtu naslednje pismo:
»Porabljam priložnost, ko odhajate z vodstva državne banke, da se vam naj-iskrereje zahvalim za vse velike usluge, ki ste jih na tem mestu vedno znova izkazovali v dolgih in težkih letih Nemčiji in meni osebno. Vaše ime bo za vedno zvezano s prvo dobo ponovne oborožitve našega naroda. Veselim se, da vam bom na vašem mestu kot državnemu ministru mogel poveriti nove naloge.«
Gospodarskemu ministru in novemu predsedniku državne banke Funku je poslal Hitler naslednje pismo:
»V trenutku, ko prihajate na mesto predsednika državne banke, vam želim izreči svoje najiskrenejše želje. Vaša naloga bo najprej, da na svojem mestu, ki združuje sedaj dva važna resora, zajamčite kakor doslej brezpogojno stalnost mezd in cen in tako ohranite vrednost marke. Vaša druga naloga bo. da odprete v večjem obsegu tržišče kapitala za zasebne potrebe finančnega značaja, in da jim date na razpolago potrebna sredstva. Vaša tretja naloga bo, da končate delo, začeto z zakonom z dne 10. februarja 1937, in da nemško državno banko, ki je bila na podlagi Dawe-sovega načrta izločena iz neomejene suverenosti države, zopet spremenite v zavod, ki bo v vsakem pogledu brezpogojno podrejen državi in ki bo denarni emisijski
zavod v smislu načel narodnega socializma.«
Posledice spremembe
Berlin, 20. jan. br. Sprememba v vodstvu nemške državne banke je vzbudila v javnosti ogromno pozornost. Dr. Schacht je bil L 1933 kot nasprotnik prejšnje vlade in kot gospodarski strokovnjak imenovan za prvega narodnosocialističnega gospodarskega ministra. Njegova je zasluga, da si je Nemčija na novo uredila svoje finance na osnovi narodnosocialističnih načel in v skladu z novo nemško totalitarno politiko. Po nekaj letih je dr. Schacht podal ostavko kot gospodarski minister in si pri-držal le še predsedstvo državne banke. Začasno je tedaj prevzel gospodarsko ministrstvo maršal Göring, od lanskega februarja pa ga vodi dr. Funk. V marcu je bil dr. Schacht za nadaljnja štiri leta ponovno imenovan za predsednika nemškega emisijskega zavoda.
Zaradi izvršene spremembe so morali danes prekiniti razgovore, ki jih je imel dr. Schacht poslednje dni s predsednikom ameriškega odbora za begunce Rubleejem. Rub-lee in njegovi sotrudniki bodo jutri zapustili Berlin in se vrnili v Ameriko. Tudi razgovori, ki jih je dr. Schacht imel z guvernerjem angleškega emisijskega zavoda Montaguom Normanom v Londonu, Berlinu in Baslu in ki bi se morali te dni nadaljevati, bodo opuščeni ali vsaj odgo-deni.
Poljska ostane tudi s Francijo v prijateljstvu
Kratka, a važna izjava zunanjega ministra Bonneta v parlamentu — Ekspoze o zunanji politiki odgoden do
torka
Pariz, 20. jan. br. V politični javnosti je bilo veliko zanimanje za napovedane izjave o francoski zunanji politiki in zlasti o sporu z Italijo, ki naj bi jih danes podal zunanji minister Bonnet parlamentu. V poslanski zbornici, kjer že nekaj dni razpravljajo o francoski zunanji politiki, se je zaradi tega danes zbralo izredno veliko število novinarjev in drugega občinstva, pričakovanja politične javnosti pa se niso izpolnila, ker vrsta napovedanih govornikov ni bila izčrpana, čeprav je predsednik Herriot ponovno zahteval, naj bi govorniki svoja izvajanja časovno omejili. Bonnet je bil zaradi tega prisiljen odgoditi svojo izjavo do prihodnjega torka. Pač pa je kratko odgovoril na kritike posameznih govornikov, zakaj se ni po Božiču sestal s
poljskim zunanjim ministrom Beckom, čeprav je bil ta sestanek na programu Becko-vega potovanja s francoske riviere v Varšavo. Bonnet je odgovoril:
»Poljski zunanji minister Beck mi je še pred svojim obiskom v Berchtesgaden izrecno zagotovil, da smatra prijateljstvo s Francijo za enega glavnih stebrov poljske zunanje politike. Pozneje sem se sestal s poljskim poslanikom v Parizu in sem imel i njim daljši razgovor o mednarodnem političnem razvoju v srednji in vzhodni Evropi.«
Ta izjava, ki ji Bonnèt ni hotel pridati nikakih podrobnih pojasnil, je izzvala v parlamentu in v vseh političnih krogih veliko senzacijo in živahne komentarje.
Boji v Kataloniji
Francova vojska pred mestom Igualado — Nacionalistična protìofenziva v Estremaduri ustavljena
Politični pomen Cianovega obiska pri nas pa prikazuje rimski »Giornale d' Italia« predvsem kot težnjo po »vzpo-reditvi podunavskih in balkanskih sil
v znamenju nove stvarnosti«. Tej težnji odgovarjajo važne konkretne naloge, med katerimi se vidno pojavljata zlasti dve: izboljšanje jugoslovensko-madžar-skih ureditev in madžarsko-rumunskih odnošajev. Po objavi vladnega »Vremena«, ki citira predvsem italijanske glasove, bo pri razgovorih obeh držav-ga sodelovanja Jugoslavije. Pri tem Jugoslavija sicer ne bo porušila mostov s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo, toda računala bo s fakti. V sporu med Francijo in Italijo bo Jugoslavija nevtralna, kakor je nevtralna v špan-
skem vprašanju, kjer je s postavitvijo svojega zastopnika pri Francu priznala komunistično opasnost.
V široko zasnovani akciji urejevanja odnošajev med posameznimi sosednimi državami se torej očituje želja po tvorbi novih skupnosti, katerih pomen sega izven ožjih srednjeevropskih mej. Tako se vračamo k že naznačenemu skupnemu imenovalcu najnovejše diplomatske aktivnosti v naši bližini, kakor nam ga kaže vzporejena politika Italije in Nemčije, ki želita na evropskem vzhodu in jugovzhodu stabilizirati prilike v smislu svoje obče politike, da se lahko posvetita reševanju drugih vprašanj v odnošajih napram ostalim velesilam.
Pariz, 20. jan. br. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske v Španiji je opoldne izdalo komunike, v katerem navaja nekaj novih uspehov v centralnem in južnem delu katalonske fronte. Tako so se nacionalisti približali Igualadi ,ki jo sedaj s topovi že lahko obstreljujejo. Po vesteh iz Barcelone so nacionalisti še 19 km daleč od Igualade.
V Estremaduri sé Je nacionalistična protìofenziva popolnoma ustavila. Republikanci so si v gorah okrog Enroya opomogli in si zboljšali svoj položaj.
Medtem postaja pomanjkanje živil v Kataloniji čim dalje večje. Organizacije, ki so doslej skrbele za prehrano dece, so ostale ostale brez vseh sredstev. 20.000 otrokom v Barceloni grozi zaradi tega lakota. Po zanesljivih informacijah živi v Kataloniji v najhujšem pomanjkanju nad 2 in pol milijona ljudi.
Preko Perpignana je prispela danes v Pariz kolona tovornih avtomobilov, ki so iz Barcelone pripeljali 45 ton zlastih in srebrnih španskih novcev. Denar je bil deponiran pri Francoski banki.
Barcelona, 20. jan. AA. Snoči je bil izdan vladni komunike, v katerem vlada prizna, da so nacionalistične čete napredovale na katalonskem bojišču vzlic močnemu odporu republikancev. Nacionalisti ap Imeli velike izgube. Njihovi napadi so
bili posebno močni v odseku Belver-Segur —Argenzola—Santa Coloma in Rodona. Republikanske čete na estremadurskem bojišču so odbile vse napade nacionalistov.
Salamanca, 20. jan. AA Poročilo nacionalističnega poveljstva našteva nekoliko manjših krajev, ki so jih zasedle Franco-ve čete v Kataloniji. Snoči so ujele 40 republikanskih častnikov in 1.485 vojakov. Na andaluzijskem bojišču so čete ujele 428 republikancev ter zaplenile velike količine vojnega materiala. Sestreljeni sta bili tudi dve republikanski letali. Včeraj so nacionalisti napredovali 17 km na približno 150 km fronte.
V severozapadnem odseku so nacionalne čete v bližini Igualade zasedle mesto Ca-laf, kjer se križajo ceste med Ponsom in Igualado ter Cervero in Manreso. Mesto Igualado že obstreljuje artiljerija, z vrhov zapadno od Iguala de. Na južnem delu katalonskega bojišča se marokanske čete hitro približujejo mestu Vendrellu.
Italijanske izgube
v Kataloniji
Rim, 20. Jan. AA. (Stefani). Listi objavljajo novi seznam legijonarjev, ki so padli te dni v bojih na katalonski fronti. V seznamu je 177 legijonarjev, ki so jih prav tako kakor njihove tovariše pokopali z verskimi in vojaškimi častmi.
Slovaki dobijo
dva nova ministra
Dosedanje gospodarsko ministrstvo bo razdeljeno na tri resore — Dr. Sokol pri prezidentu
Praga, 20. jan. h. Danes opoldne-je bdi
«prejet v avdienci pri prezidentu republike dr. Hachi včeraj Izvoljeni predsednik avtonomnega slovaškega parlamenta dr. Martin Sokol, ki se je v tem svojstvu predstavil prezidentu republike. Obenem je v smislu ustavnih predpisov kot predsednik slovaäkega parlamenta stavil prezidentu republike predlog glede sestave nove slovaške vlade. Kakor se doznava bo slovaška vlada nekoliko preurejena. Dosedanje gospodarsko ministrstvo bo razdeljeno na tri resore In sicer na gospodarsko, kmetijsko hi finančno ministrstvo. Kot nova se označujeta za ta dva resora dr. Fulda-rek in dr. Zatko. Ker pa osebna vprašanja Se niso razčiščena, dosedaj nova slovaška vlada še ni bila imenovana.
Nemške zaščitne čete
na Slovaškem
Praga, 20. 'an. AA. Na osnovi sporazuma me>l roditeljem nemSke manjšine na Slovaškem Karirasinom in slovaško vlad j, je bilo izdano dovoljenje za delovanje organizacije »Freiwillige Sch rztruppe«. Organizacija je >rganizirana podobno kakoi Hlinkcve garda.
Chvalkovskv odpotoval v Berlin
Praga, 20. Jan. h. češkoslovaški zun. minister dr. Chvalkovsky Je nocoj odpotoval v Berlin, kjer bo ostal ves JutriSnji dan Dr. Chvalkovsky bo Imel predvsem razgovore z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom, ki pa se ne bodo nanašali na nikake nove probleme marveč zgolj na ureditev raznih zadev, ki so bile obravnavane že pri prejšnjih pogajanjih in ki so jih med tem podrobno proučile strokovne komisije. Verjetno je, da bo Chvalkovsky jutri popoldne sprejet tudi pri kancelarju Hitlerju.
Tudi v Podkarpatski Rusiji s^mo ena kandidatna lista
Chust, 20. Jan. AA. (CTK). V skladu z ustavnim zakonom o avtonomiji Karpatske Ukrajine je karpatski notranji minister izdal dekret o razpisu volitev v karpatsko ukrajinski deželni zbor dne 12. februarja. Deželni zbor bo imel 32 članov.
Ghost, 20. Jan. h. Vse akupdne so začel»
s pripravami za volitve v avtonomni podkarpatski parlament, ki bo štel 32 članov. Kakor Je sedaj 2e določeno, bo vložena samo ena kandidatna lista vlade, na kateri pa bodo kandidirali tudi po en Nemec, Ceh, Slovak in Madžar. Na vsakih 20.000 volil cev pride po en poslanec. Nemci in Madžari, ld jih je manj kakor 20.000, bodo dobili svoje zastopnike v podkarpat-skem parlamentu po naklonjenosti vlade.
Konflikt med Prago in Chustom
Chust, 20 jan AA. (DNB). Vlada Karpatske Ukrajine je ponovno poslala predsedniku češkoslovaške republike dr Hachi ln predsedniku vlade Beranu brzojavko, v kateri je poudarjeno, da vlada v vsej Karpatski Ukrajini veliko razburjenje zaradi protiustavnega imenovanja generala Prhale za tretjega ministra karpatsko-ukrajinske vlade. Razburjenje in vznemirjenost je povzročilo zavlačevanje ureditve konflikta od strani Prage Karpatsko-ukrajinska vlada prosi za spremembo ustave Obenem so ministri karpatsko-ukrajinske vlade obvestili osrednjo vlado, da se sej ministrskega sveta v Pragi ne bodo udeleževali vse dotlej, dokler se ne vzpostavi pravno stanje ki 1e bilo kršeno z imenovanjem generala Prhale.
ludniki v Sudetin
prešli v nemško last
Praga. 20. Jan. AA. (Havas). »Poledm list« piše da je Dresdenska banka kupila od praške živnostenske banke delnice rudarske družbe v Mostu in na severnem Češkem po Isti ceni kakor Jo je živno stenska banka plačala pečkovemu konzorciju.
Valuta se ne bo spremenila
Praga, 20. Jan. AA. (Reuter). S polurad-nega mesta se izve, da so netočne vesti da hoče češkoslovaška vlada namesto krone uvesti novo valuto, ki naj bi se imenovala »sokol« ln ki bi bila v razmerju 1 :8 napram sedanji kroni Na kakšne spremembe češkoslovaške valute se sploh ne misli.
Društvo narodov priporoča podpiranje Kitajske
Zaključna seja sveta DN — Dve resoluciji o španski in
kitajsko-japonski vojni
Ženeva, 20. Jan. AA. Svet DN Je na današnji Javni seji sprejel resolucijo o letalskem bombardiranju na Španskem. Resolucija pravi med drugim:
Svet DN ugotavlja, da je treba več le-lalskih napadov po poročilu britanske preiskovalne komisije smatrati, da so bili namerno ali pa iz zanikrnosti naperjeni proti civilnemu prebivalstvu. Svet DN sprejema z zadovoljstvom na znanje izjavo zastopnika vlade v Barceloni, da ne bo izvajala nobenih represalij.
Na koncu pravi resolucija, da svet DN obsoja metode, ki teptajo človečansko zavest in so v nasprotju z načeli pravic narodov. Zastopnika Bolivije in Peruja sta ;se glasovanja vzdržala. Bolivijski zastopnik je izjavil, da misli njegova vlada kljub mednarodnemu značaju španske vojne, da je to državljanska vojna
Nato je svet DN odobril resolucijo o Kitajski. V uvodu se resolucija sklicuje na prejšnje resolucije DN in sveta DN v korist Kitajske, nato pa pravi, da sprejema svet DN na znanje dejstvo, da je več držav podvzelo individualne ukrepe, da pod-pro Kitajsko. Svet DN poziva članice DN, posebno one države, ki so najbolj zainteresirane v vzhodni Aziji, naj se posvetujejo s drugimi prizadetimi državami in pronče predloge, ki jih je zastopnik Kitajske formuliral v svojem govoru pred svetom DN 17. januarja, da se Kitajski izkaže učinkovita pomoč. Zastopnik Francije je izrazil upanje, da bo Kitajska kmalu dočakala mir. Zastopnik Nove Zelandije Jordan se je zavzemal za gospodarski boj-
I kot proti Japonski, zastopnik Sovjetske 1 unije Surič pa je izjavil, da z resolucijo ' sicer ni zadovoljen, da pa priznava napredek v primeri s prejšnjimi resolucijami Britanski delegat Je izjavil, da Je z velikim zanimanjem poslušal govor voditelja kitajske delegacije in Je izrekel upanje, da bo na Kitajskem v kratkem vzpostavljen mir. Kitajski delegat Wellington Koo Je poudaril, da Kitajska ni zadovoljna z resolucijo sveta DN, da pa bo kljub temu glasoval zanjo, da poudari enotno stališče sveta DN Na koncu je britanski podtaj-nik Buttler izrekel zahvalo predsedniku sveta DN, švedskemu zunanjemu ministru Sandlerju za njegovo delovanje.
S tem je bilo končano januarsko zasedanje sveta DN.
Ostra turška kritika
Carigrad, 20. Jan. AA. »Džuhurijet« piše, da se ženevska ustanova bavi zdaj zgolj z vprašanji, ki se tičejo Fiancije in Velike Britanije. Monakovo je jasno pokazalo, da manjka Društvu narodov sleherna podlaga za obstoj Britanski in francoski delegati niso mogli na tem zasedanju povedati ničesar, kar bi kogarkoli zanimalo. Lord Halifax je v Rimu spoznal stališče Italije glede Španije, francoska vlada pa je uvidela, da bi prišlo do vojna če bi Francija intervenirala v korist Barcelone Tako ni ostalo nič drugega kakor sprejetje poročila vojaškega odbora, ki ugotavlja, da Je Barcelona odslovila del tujih prostovoljcev.
Ameriški obrambni ukrepi proti Japonski
Zedinjene države ne bodo trpele japonskih osvajalnih načrtov — Zavarovanje panamskega prekopa
New Tora 20. jan. AA. Tajnik predsednika Roosevelta Early je izjavil glede na glasove o načrtih za utrditev otoka Guaina in o ameriški politiki na Tihem oceanu in na Daljnem vzhodu, da je včeraj izšel članek znanega gospodarskega strokovnjaka Lippmana, in da je ta članek identičen s stališčem Bele hiše. V njem predlaga Lippman, naj kongres dovoli utrditev oto* ka Guama, da bo vlada z grožnjo, da bo na tem oto^u zgradila utrdbe, imela v rokah diplomatsko orožje proti JapOnsW. Zunanje ministrstvo bi moglo pozvati japonsko da prouči to vprašanje v luči Svoje politike ln v skladu s čL 19 Washingtons^ pogodbe. Lippman se sklicuje tudi na japonsko utrjevanje mandatnih otokov. Nadalje izjavlja ,da se Ameri Ka želi x Japonsko sicer pogajati, ne pa vojevati, vendar pa se niKakor ne misli na Pacifiku _ umakniti pred Japonci. Amerika
želi prepustiti azijskim narodom, da sami urede svoje razmere z Japonci. Kaj počne japonsko vojaštvo na Kitajskem, se Amerike ne tiče. pač pa je za Američane velikega pomena, kaj počne japonska mornarica. Na koncu Izreka Lippman prepričanje, da misli japonska ustvariti ve-likansko pomorsko državo, ki bi obsegala tudi Filipine In Nizozemsko Indijo, ln iz-
javlja, da Amerika ne bo trpela uresničevanja teh načrtov.
Washington, 20. Jan. AA. Načelnik generalnega štaba Je izjavil v kongresnem odboru za vojaške zadeve, da je Amerika v primeri z ostalimi državami zelo slabo zavarovana za primer letalskega napada. Zato je treba osnovati nove letalske edi-nice. Razen tega je treba povečati posadke ob Panamskem prekopu, da bodo štele 26.000 mož Potrebna je tudi zgraditev strateške ceste ob prekopu, ld bi veljala 4 in pol milijona dolarjev. Panama naj bi prispevala zanje tri milijone.
Protijaponski incident na Filipinih
SanghaJ, 20. jan. AA. Po poročilih s Filipinov je neka filipinska patrulja na otoku Luzonu obstreljevala 20 japonskih ribičev, ki so se tamkaj izkrcali. Eden izmed japonskih ribičev Je bil ranjen in so ga ujeli, drugi pa so zbežali. Filipinske oblasti trdijo da so japonski ribiči hoteli krasti les Ker Je razmerje med Japonsko in Filipini zaradi nesoglasij glede ribarjenja nekam napeto, je ta incident zbudil v tukajšnjih krogih precegSnjo pozornost.
Zahvala pisarne
Nj. Vet kralja
Beograd, 20. jan. AA O priliki rojstnega dna Nj. kr. Via kraljeviča Tomislava, j« prispelo vse polno čestitk z najlepšimi željami ss srečo in dolgo življenje kraljeviča Tomislava Po najvišjem nalogu pisarne Nj Vel kralja nam Je čast izraziti zahvalo za čestitke, kakor tudi zahvalo vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige CIz pisarne Nj. VeL kralja 20. Januarja 1939.)
Beležke
Prvi rumunski veleposlanik za Jugoslavijo
V romunskih političnih krogih zatrjujejo, da Je definitivno določen za prvega romunskega veleposlanika v Beogradu dosedanji rumunski poslanik v Rimu Viktor Cadere. Imenovanje bo Izvršeno fe v prihodnjih dneh. Novi veleposlanik Je znan kot iskren pobornik čim tesnejših odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo.
Staroradikalni poslanec prestopil v JRZ
»Vreme« poroča, da Je narodni poslanec
Stamenko Stošič, ki Je kandidiral kot pristaš grupe Ace Stanojeviča na listi dr. Mačka in bil tudi izvoljen, prijavil svoj vstop v JRZ. Klub poslancev JRZ Je njegov pristop vzel na znanje ter ga uvrstil med svoje člane Tako Je ostal staroradi-kalom samo še en poslanec — dr. Laza Markovič.
Nove šole ob ju2nl meji Koroške
Voditelj vsenemške učiteljske organizacije Wächtler je sporočil odboru organizacije, da je odredil zidanje sedmih novih šolskih poslopij na račun organizacije Nove šole bodo zidali vzdolž lugoslovensko-nemške državne meje pod Karavankami Sole bodo zgrajene po načrtu za zidanje enotnih nemških ljudskih šol, kakor lih Je odobrilo berlinsko ministrstvo prosvete Z zidanjem šol želi nemško učiteljsko udruženje manifestirati povezanost Koroške z veliko Nemčijo.
Z debelimi črkami
Ob otvoritvi slovaškega parlamenta objavlja »Slovenec« izjavo slovaškega ministra Sidorja, vrhovnega komandanta slovaške klerofašistične organizacije, tako zvanih Hlinkovih gardistov, o pomenu nove slovaške narodne skupščine Gospod Sidor poudarja, da mora slovaški parlament •spremeniti in podreti vse to, zakone in ukaze, katere je sklepal preko 20 let praški parlament«. Češko večino v praškem parlamentu dolži g Sidor, da Je nastopala ob asistenci zaslepljenih Slovakov proti koristim slovaškega naroda, čemur so pravili demokracija Kaj naj slovaški parlament postavi namesto onega kar misli podreti, o tem minister Sidor ne govori mnogo. Pravi le, da bo »še več tega, kar se naj pokliče v življenje,« in da je »slovaška vlada dolžna s pomočjo parlamenta ustvarjati lepšo dobo za vse Slovake«.
Pomembna je Sidorjeva izjava, da Je •majhen toda življenja zmožen slovaški narod izkoristil evropski pretres oktobra lanskega leta ter stresel raz sebe vse vezi, s katerimi so posamezniki bili zvezani« Končno poudarja g. Sidor enakost usod slovaškega in slovenskega naroda, ki sta oba ne le skoraj enakega imena, temveč imata tudi skupno vero. Bog ne da poginiti narodom, ki se zaupajo njegovim rokam
Izjava, ld Jo objavlja »Slovenec« s debelimi črkami, je v mnogih ozirih značilna Pogrešno bi bilo sklepati lz nje, da Slovaška šele sedaj, ko se je osvobodila češke večine, živi posebno radostno življenja Pokazali smo že, kaj Je češkoslovaška republika v teku 20 let lz te dežele napravila, kako jo je povzdignila gospodarsko in kulturno in s tem tudi nacionalno. Kdor se rad spušča v račune, za tega Je na razpolago gradiva dovolj, da se prepriča da je češki del države Slovakom mnogo več dal, kakor je od njih sprejel, in da nihče ne more trditi, da bi bila Slovaška od češke demokracije v kateremkoli ozlro in kdajkoli izkoriščana Strasti, ki se danes še tako bohotno pasejo v raznih izjavah, se bodo gotovo kmalu polegle, in le čudno je, da se pod težo dejanskih prilik niso že do sedaj. Podiranje Je vedno lahko, toda tudi g. Sidor in novi slovaški parlament se bosta prepričala, kako težko je graditi. Ali bo k tem velikim pozitivnim nalogam mnogo pripomogla ravno Hlin-kova garda, je vprašanje. Tudi to Je vprašanje, ali je dobro ln pametno hvaliti se, kako so voditelji slovaškega naroda spretno znali Izrabiti življenjsko stisko češkoslovaške republike Slovaški narod Je danes s položajem, kakor so mu ga voditelji ustvarili, očividno zadovoljen Naš narod Je vedno gojil zanj, kakor za Cehe, tople simpatije in mu njegovo zadovoljstvo od srca privošči.
Mobilizacijski načrt za avtomobile v Angliji
Angleški listi objavljajo načrt prometnega ministrstva za mobilizacijo zasebnih avtomobilov v primeru vojne. Po tem načrtu bodo na primer tovorni avtomobili, ki jih je v Angliji okoli 500.000, že v mirnem času razdeljeni na skupine po najmanj 25 do največ 100 tovornih vozil V vojnem primeru bodo prejemala bencin samo vozila ki bodo v teh_ skupinah. S tem je obveznost prijave vozil avtomatično sankcionirana.
Kaj zmore ameriška
vojna industrija
V zvezi z velikim oborožitvenim programom, ki ga je razložil prezident Roosevelt pred kongresom, poročajo listi, da Je zbornica za ameriSko letalsko trgovino obvestila pristojne kroge o sposobnosti ameriške vojne industrije v tekočem letu. Po tem poročilu lahko zasebna industrija v Zedinjenlh državah v najkrajšem času podvoji svojo proizvodnjo vojnega materiala, zlasti letal, ne da bi ji bilo za to treba povečati obrate in naprave. Poročilo nadalje ugotavlja, da je bilo lansko leto izdelanih v Zedinjenih državah Severne Amerike 3675 letal različnega tipa, od teh 1800 vojaških letal. V tekočem letu bo mogoče brez težav povečati produkcijo letal na i najmanj 5800,	... ....... |
Borba za Barcelono lahko traja še več tednov
Zanimiva angleška in francoska mnenja
Znani angleški vojaški strokovnjak Temperlay objavlja v »Daily Telegraphu« daljši članek o vojaškem položaju v Španiji po Fran covi ofenzivi, ki se Je pričela 23 decembra Temperley Je politično konservativno usmerjen ter prej naklonjen nacionalistom, kakor republikancem Po njegovih informacijah se Je pričela Francova ofenziva ob Ebru In Segri na 90 km dolgi fronti. Ofenziva naj bi bila zaključna vojaška operacija proti Kataloniji. V njej sodeluje na nacionalistični strani 18 kompletnih divizij, dočim razpolaga republikanska vojska s kakimi 12 divizijami. Prodirajoča nacionalistična vojska je tehnično prvovrstno opremljena, republikancem pa manjka letal, težke artilerije, tankov, strojnic in protiletalskih topov.
Strategični položaj prodirajoče Fran cove vojske Je vsekakor dober. Glavni cilj Francovih operacij Je sedaj Barcelona Morda bo pred napadom na Barcelono poskušal zasesti še vse ozemlje vzdolž špansko-francoske meje, da na ta način odreže republikance od vsake možnosti, da bi dobili kakršnokoli pomoč iz inozemstva Po padcu Barcelone in okupaciji Katalonije se bo vrgel general Franco z vso silo na Madrid, ki ga bo poskusil odrezati od Valencije in nato izstradati.
Na republikanski strani Je zadržanje čet kljub hudim porazom še vedno disciplinirano ln pogumno. Do sedaj ni mogoče go-
voriti o kakem begu; umikajo se v redu ln disciplinirani. Zaradi tega bodo boji na barcelonski fronti trajali lahko še tedne in niti ni izključeno, da bo moral general Franco obstati tik pred vrati Barcelone, kakor je moral obstati pred vrati Madrida L 1936. Toda po Izreku Napoleona Je sreča navadno na strani močnejših bataljonov. S temi pa razpolaga za sedaj general Franco.
Tako piše torej angleški vojaški strokovnjak. Istočasno poroča pariškemu »Or-dru« znani francoski publicist Pertinax iz 2eneve, da Je bil pri razgovorih med angleškim in francoskim zunanjim ministrom v 2enevi navzoč nekaj časa tudi odličen francoski vojaški strokovnjak, ki Je dokazoval, da se Barcelona lahko drži celo še nekaj mesecev. Tudi konservativni, nacionalistom naklonjeni londonski »Times« so mnenja, da bodo Francove čete kljub svoji premoči v topništvu in letalstvu imele še mnogo trdega dela preden bodo osvojile obrambne črte okoli Barcelone, ki Jih branijo odločni In s strojnicami dobro oboroženi republikanci. Skrajšanje fronte pomeni za nacionaliste prej izgubo, kakor dobiček, ker Je s tem omogočeno masiranje republikanskih čet, dočim bodo nacionalistične čete v bodoče še bolj izpostavljene ognju republikanske pehote In topništva
Rumunska zunanja politika v nemški luči
»Frankfurter Zeitung« objavlja daljši članek svojega rumunske ga poročevalca pod naslovom »Realna rumunska politika«. Članek ugotavlja ? uvodu: »Množe se znaki, da prihaja v Bukarešti do izraza novo pojmovanje zunanje politike. Redki so, ld ne bi mislili, da mora Rum unija opustiti prestižno politiko in se omejiti samo na zavarovanje svojih Interesov kakor je to pred kratkim poudaril tudi zunanji mlniatei Gafencu.«
List nato beleži Gafencove izjave o solidarnosti in medsebojni povezanosti vzhod noevropsklh držav v znamenju nekega novega ravnotežja in pripominja: »Te izjave so samo medel odsev onih političnih zamisli, ki so jih Gafencu in drugi rumunski »nevtralnostni politiki« dolgo zastopali in ki zasledujejo ustanovitev posebnega bloka nevtralnih držav kot nekakšnega izolacijskega pasu med Nemčijo ln Rusijo. Toda Gafencu je dovolj realen politik. da ne bi vedel, da tak blok danes m več mogoč; razen tega bi bilo kaj lahko smatrati poskuse za njegovo ustanovitev kot nadaljevanje one izolacijske politike proti Nemčiji katere čas Je po lastnih Gafencovlh izjavah že minil. Ako pa Gafencu vendarle apelira na solida most vzhodnoevropskih držav, je to očividno razumeti kot željo Rumunije da bi po dunajski razsodbi stopile v ozadje ostale re-vizlonlstlčne zahteve Zaradi spora okoli Podkarpatske Rusije se Je Rum unija nekoliko oddaljila od Poljske, toda njena zveza s Varšavo ima slej ko prej isti obrambni pomen proti Rusiji Vsekakor ni mogoče reči ali ne bi v bližnji ali daljni bodočnosti mogel nastati položaj, v katerem bi olla Moskva Rtimuniji spet nevarna Besarabsko vprašanje je slej ko prej odprto.«
Trenutno pa tvorijo po mnenju nemškega Usta najbolj pereče zunanjepolitično
vprašanje Rumunije bolgarske in madžar-
I ske revizionistične zahteve, ki uradno sicer niso bile postavljene, o katerih pa dejansko ne more biti nobenega dvoma. Glede Dobrudže so si danes vsi razumni Rumimi na Jasnem, da Je trajen sporazum s Bolgarijo mogoč le z žrtvovanjem te za današnjo Veliko Rumunijo malo pomembne dežele. Težje je z madžarskimi zahtevami, kajti Madžari — z izjemo nekaterih obmejnih okrožij — ne prebivajo v Ru-muniji nikjer strnjeno. Rumunija bi morala žrtvovati nad tri milijone Runrinov, ako naj bi se pridružil Madžarski oni poldrugi milijon Madžarov, ki živi sedaj v Rumunlji kot narodna manjšina. Zato se da to vprašanje rešiti samo na notranjepolitičnem področju, ln sicer z daljnovidno romunsko manjšinsko politiko.
Sporazum med romunskimi Madžari in vlado
Iz Bukarešte je medtem prispelo poročilo, da so bila ugodno končana pogajanja, ki so se več tednov vodila med romunskim notranjim ministrom in predstavniki madžarske narodne manjšine Po doseženem «sporazumu bo madžarska manjšina kor-Dorativno vstopila v enotno romunsko stranko, tako zvano fronto narodnega preporoda Tvorila bo v njej posebno sekcijo. Enako kakor nemška manjšina bo tudi madžarska Imela v glavnem odboru stranke šest, v Izvršnem odboru pa enega zastopnika Politično se bodo smeli Madžari udejstvovati samo v enotni romunski stranki, izven nje pa bodo lahko ohranili, odnosno še na novo ustanavljali lastne kulturne in gospodarske organizacije. Sporazum z Madžari je torej v vsem enak sporazumu, ki je bil pred tednom sklenjen med romunsko vlado ln nemško narodno manjšino v RumuniJL
Ukrepi proti irskim teroristom v Angliji
London, 20. jan. w. Četudi včeraj ni bil Javijen noben nov bombni atentat, vlada vendarle po vsej Angliji in zlasti v severni Irski velika bojazen pred novimi terorističnimi dejanji. Oblasti so zaradi teg« izdale izredno obsežne varnos»te ukrepe. V severni Irski je bila alarmirana vsa policija, vrhu tega pa so mobilizirali še 11.000 mož rezervistov in jih uvrstili v policijsko službo. Vsi važnejši trgi in ceste po mestih in vaseh so zastraženi. Po cestah neprestano brze pa troie in ustavljajo vsakega sumljivca.
Angleška policija je sinoči dobils anonimno obvestilo, da »e pripravlja napad oa londonsko letališče Hendon Prav tako so prihajala anonimna obvestila, da se pripravljajo napadi na radijske postaje in na poštne parnike, ki obratujejo med Anglijo
in Irsko. Tudi jetnišnica Brixton, kjer so i zaprti aretirani Irci, je izredno močno za-■ stražena. »Daily Telegraph« poroča, da j« irska vLada že pred tedni obvestila angleško vlado, da pripravljajo irski teroristi razne napade.
Na letališču Hendon so bili izdani izredni varnostni ukrepi. Nad tisoč policistov je preiskalo vsa poslopja in vso okolico. Vso noč je bilo letališče razsvetljeno z velikimi žarometi, tako da je bilo svetlo kakor podnevi Tudi na nekaterih kolodvorih je bilo v»e zastraženo, ker je policija dobila obvestilo, da nameravajo teroristi pognati v zrak nekatere vlake, s katerimi so potovali razni odličniki.
V londonskem predmestju Ha Iga te so danes aretirali nekega irskega trgovca, pri katerem so našli 50 kg eksploziv.
Redne letalske zveze iz Evrope v Ameriko
London, 20. jan. AA. Družba »Imperial Airways« je obvestila družbo »Transcanada Airways«, da se bo redna letalska potniška služba preko Atlantika začela meseca maja. v začetku bo letelo preko Oceana po eno letalo na teden, pozneje pa dve. Letala bodo ležala od Southampto-na preko Botwooda do Mantreala. Eventualno bo proga podaljšana do New Torka.
New York, 20. jan. AA. Zedinjene države bodo neodvisno od Anglije uvedle letalsko službo z evropskim kontinentom ter so sklenile že sporazum s Francijo o stalnem letalskem potniškem prometu med Ameriko in Francijo preko Kanarskih otokov. Ta sklep Je posledica angleSko-kanadakega sporazuma o uvedbi stalnega letalskega prometa med Anglijo in Mon-trealom.	•
Poplave in vulkan na Portugalskem
Lizbona, 20. Jan. w. Poplave na Portugalskem zavzemajo vedno bolj katastrofalen obseg. Vse področje ob spodnjem toku reke Ta je Je pod vodo, ki stoji ponekod 4 metre visoko. Mnogo mest in vasi je popolnoma odrezanih od zunanjega sveta. Promet je popolnoma nemogoč, prebivalstvo nujno prosi pomoči. Vojaški oddelki pomagajo pri reševanju. Čuden pojav je nastal v bližini mesta Coimbra. Med hudim nalivom in močnimi potresni, mi sunki se je na ravnem polju nenadno odprlo vulkansko žrelo s površino kakih
450 kvadratnih metrov. Iz Snela bruhajo
močni toki lave, od časa do časa pa bruha iz odprtine med podzemskim bobnenjem žareče kamenje.
Smrtna nesreča
letalskega oficirja
Beograd, 20. januarja. AA. Včeraj se je na beograjskem letališču pri poskusnem poletu ubil kapetan 1. klase Milan Pokorni.
Motorni vlaki na progi Brod—Sarajevo
Beograd, 20. Jan. p. Na progi Brod—Sarajevo se bo Jutri pričel promet z motornimi vlaki.
Zagrebški župan v Ljubljani
Ljubljana, 20. Januarja.
Zagrebški župan dr. Teodor Peičič seje z večernim brzovlakom pripeljal v Ljubljano v spremstvu mestnega tajnika dr. Mira Majerja, da se z županom dr. Adle-šičem posvetuje o organizaciji poslovanja Zveze mest. Zagrebški župan se bo s svo-Jim tajnikom najbrž udeležil tudi čajanke, ki jo danes popoldne priredi ljubljanski župan s soprogo na svojem stanovanju ljubljanskim novinarjem.
Vremenska napoved
ZcmunsKa: Pretežno oblačno z nekaj dežja v zapadnih krajih, delno oblačno ln megleno drugod. Temperatura bo Se no-koliko padla
Dunajska; Zjutraj megleno, podnevi spremenljivo oblačno, Se nadalje južno vreme. Na hribih jugozapadni vetrovi a malim padcem temperature.
Italijanski zunanji minister g. graf Galeazzo Ciano je bil v Belem Manastiru prisrčno sprejet. S predsednikom viade dr. Milanom Stojadlnovičem sta si krepko stisnila rotto. Lepotice v narodnih nošah so odličnemu gostu poklonile običajno darilo teh krajev : krasno vezeno šerpo (umetno izdelano brisačo). člani Jugorasa so pri sprejemu nastopili v zimskih uniformah in so gosta navdušeno pozdravljali po fašistično
Podražitev mleka in državni uslužbenci
Koliko razburjenja je ibudila podražitev mleka v Ljubljani, nam pričujejo številni dopisi v odgovor na objavo akcijskega odbora, ki je bila predvčerajšnjim objavljena v na~ ših dnevnikih. Izmed včeraj prejetih dopisov naj bo predvsem objavljen naslednji, ki so nam ga poslali državni uslužbenci kot kcxnzumenti mleka:
Na sestankih mlekarskih zadrug in mle-karic se je govorilo o podražitvi mleka tako enostavno in samo ob sebi razumljivo, da je opazovalec imel vtis, da so kon-cuananti vsi bogati in da so mlekarne velike dobrotnice za kmete in za naše domače kmečke mlekarlce, ker jih silijo k podražitvi mleka.
Da temu ni tako, je razvidno iz naslednjih vrstic. V Ljubljani sta le dve mlekarni, ki propagirata zvišanje cen mleku na 2.50 din. In ti dve mlekarni se imenujeta akcijski odbor. Poznamo mlekarno, ki je proti podražitvi, ker ima za odjemalce mleka same državne uslužbence, katere bi podražitev težko prizadela in ne bi zmogli povišanih cen, temveč bi morali reducirati dosedanjo količino mleka v škodo otrok in družin. Pripominjamo pa, da raz-važa ta mlekarna na dan nad 500 litrov mleka. Mlekarna, ki najhujše pritiska na to, da se mleko podraži, ima po mestu
Novo Justinovo delo
Spominske, jubilejne listine slikarja grafika Eia Justina smo že ponovno občudovati. Topot nas je umetnik presenetil, lahko rečemo, z doslej največjo, najkrasnejše izdelano umetnino te vrste.
Odbor kmetske posojilnice vrhniške okolice, ki fe delo naročil, pa industrijalec g. Josip Lenarčič, ki bo kot častni član omenjenega zavoda z umetnino izredno počaščen — vsi so lahko zadovoljni s presenetljivo skrbno izvršeno listino.
Na zgornjem listu je do največje potankosti in z veščim opazovanjem upodobljen pogled na Vrhniko z razgledne točke nad Močilnikom. Cankarjev rojstni kraj s farno cerkvijo sv. Pavla, ponižno konico sv. Lenarta. belo golobico sv. Trojice in gorskim zaledjem stopa izredno živo pred oči. V mogočnem zavoju pelje skozi kraj »bela cesarska cesta«, v ospredju je opomba Cankarja, da se na tem podnožju začenja Kras. Na kraju krasi lepo umetnino tipična ladjica Argonavtov, grb stare Vrhnike.
Spodnji list dopolnjuje umetniško izdelano besedilo posvetila, v katerega je umetnik skrbno vpletel pogled na Lenarčičevo domačijo. Patron sv. Jožef, grb zadruge in tovarna prispevajo k pestrosti listine, ki bo dragoceno dopolnilo redko lepih umetniških zbirk na naših domovih.
Umetnina, dovršen v tušu In akvarelu, cialki znatno povečan, vzorno izdelan tloris Vrhnike z letnico otvoritve železnice.
Umetnina dovršena v tušu in akvarelu, Je vdelana na rjavo črnem paspartuju in vstavljena v razkošen, zlat baročni okvir. V Tiskovni zadrugi bo razstavljena do srede. Z njo smo Slovenci dobili svojevrstno dragocenost, kakršna naj bi našo zemljepisno in etnografsko pestro zemljo oki-iila še marsikje.
več prodajaln mleka, raizvaia pa samo 150 litrov mleka na dan. Na okoliške kmete in mlekarlce se izvaja pritisk, da povišajo cene na 2.50 din. Mlekarne in mlekarske prodajalne pa bi oddajale mleko odjemalcem po 2.25 din. Razumljivo je, da bi pri teh cenah mlekarne pridobile več odjemalcev, kmetske okoliške mlekarice pa bi jih izgubile. S tem se hoče onemogočiti okoliškim mlekaricam, da bi vozile v mesto mleko. Namesto tega naj bi ga oddajale mlekarnam po 1.50 din ali cenejše, tako da bi dve mlekarni imeli monopol nad
prodajo mleka za vso LJubljano ta pri tem seveda lep zaslužek.
Ker pa Imajo domače okoliške mlekarlce več dobička, če same razvažajo mleko na dom svojim strankam, ga ne podražijo ter ostanejo pri stari ceni 2 din za liter na dom postavljeno. Domače mlekarice prav dobro poznajo siromaštvo družin odjemalcev in vedo, da je nekaj zaslužka tudi pri oddaji krofnpirja, korenja in zelja strankam, zato jim vest ne dopušča, da bi podražile mleko, dokler se plače državnim uslužbencem ne povišajo. Konzumenti pa si naj zapomnijo, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražnik v teh hudih časih.
Državni uslužbenci
Mariborski rekord
Lan! Je izteklo za 35 milijonov alkoholnih pijač
Maribor, 20. januarja
Znano Je, da ni naš Maribor glede kon-zuma alkoholnih pijač med zadnjimi v naši državi. Letos je tolkel Maribor v tem oziru nov rekord.
Statistika pravi namreč, da so Mariborčani in okoličani popili v preteklem letu alkoholnih pijač v skupni vrednosti okoli 35 milijonov dinarjev. Seveda bi ta znesek bil še večji, če bi upoštevali, da je dejanski konzum še večji, saj imamo v Mariboru nešteto posestnikov, ki pijejo lastno vino.
Vina In vinskega mošta so popili Mariborčani v preteklem letu za 80.969 litrov več kakor leta 1937. Popili so ga namreč 1,460.747 litrov. Tudi piva so Mariborčani povžili več, skupno 558.655 litrov napram 484.387 litrom leta 1937. Ta razlika je razmeroma še večja pri konzumu likerjev,
žganja in konjaka. Teh alkoholnih pijač je steklo po grlu Mariborčanov skupno za 69.136 litrov napram 44.393 litrom v L 1937.
Pa tudi okoličani niso zaostajali za Mariborčani. V občinah Pobrežje, Radvanje, Hoče, Limbuš, Kamnica, Rošpoh, Krčevi-na, Sv. Peter in Duplek so povžili v preteklem letu 1,377.210 litrov vina in vinskega mošta, dočim je izkazoval konzum 1937. leta 709.888 litrov. Okoličani so razen tega popili še 183.862 litrov piva in 22.431 litrov žganja, likerjev, ruma in konjaka.
Ce vzamemo kot podlago povprečne veljavne cene posameznim alkoholnim pijačam, dobimo čedno vsoto okoli 35 milijonov dinarjev, ki so jih Mariborčani in okoličani žrtvovali v preteklem letu za vino, vinski mošt, pivo, žganje in druge alkoholne pijače.
Tisočake je jemal za aro
Na sledi za predrznim sleparskim lesnim trgovcem
Laze, 20. januarja
»Jutro« je poročalo, kako je zadnje čase sleparil po Zasavju predrzen lesni trgovec. Litijski gostilničar in lesni trgovec Vojko Sribar ga je prvi prijavil, saj je kupil od neznanca dva vagona oglja ter mu dal aro, oglje pa je nato zaman pričakoval. Neznani goljuf si je izposodil ime poštenega zasavskega trgovca Pavlina. Enako je goljuf oslóparil Se več ko ducat lesnih trgovcev po Zaisavju, v Celju in Savinjski dolini Naposled se je goljuf zglasdl pri gostilničarju in lesnem trgovcu Brezniku v Lazah. Napravil je dober vtis.. Ponudil je Brezniku vagon oglja in vagon kostanjevega lese. Izdajal se je za lesnega trgovca Andre-jača iz Vintarjevca pri Smartnem.
— Kako pa ste se spomnili name? se je zanimal Breznik, ki mu je bil mož všeč, čeprav doslej še nista nikoli kupčevala. Možak j« izpovedal, da kupčuje tudi s
Kresničani, ki so mu svetovali, naj stopi k Brezniku v Laze. Breznik in tujec sta se dogovorila zaradi cene in dobave. Breznik je odštel tisočak za aro. Ko pa je minil rok dobave, ni bilo ne lesa, ne oglja, ne opravičila. Seveda je zdaj Breznik brž dognal, da ga je neznanec ociganil. Po Brez-nikovih poizvedbah se je odkrilo še več sleparij. Tako je v vrsti prizadetih tudi lesni trgovec Gavtroža iz Zadobrove pri Devici Mariji v Polju, ki ima zelo živahne trgovske stike z Zasavjem. Tudi sevniski župan in lesni trgovec Trupej je prijavil, da je bil pri njem na pogled zaupanja vreden mož, ki je ponudil oglje naprodaj. Neznanec je dobil tisočak are, oglja pa ni od nikoder. Orožniki so zbrali precejšen seznam lesnih trgovcev, ki so prizadeti od drznega sleparja. Oblastva »o že našla prave sledove. Okrog nekega osumljenca se bolj in bolj zožuje mreža in je pričakovati, da bo slepar prav kmalu razkrinkan.
18 let s patrono v glavi
Posrečena operacija dr. Stanka černelča v Brežicah
Velika Dolina, 20. januarja
Na Slovenskem je običaj, da pri raznih svečanih prilikah streljamo, bodi z mož-narji, s puškami ali kakorkoli. Stara navada je, da tudi za božične praznike po naših vaseh pokajo možnarji; streljamo iz pušk in revolverjev. Ko je vise veselo in razigrano, se kaj rade pripetijo nesreče, včasih pa marsikdo svojo zabavo plača z življenjem.
Veselje s streljanjem iz revolverja so si privoščili pred osemnajstimi leti ravno za božič 1920 fantiči iz Male Doline. Med njimi je bil šestnajstletni Franc Bahčič, posestnikov sin iz Male Doline. Tudi on je vzel v roke star revolver kalibra 12 mm in začel streljati veselo in razigrano, da je zbudil občudovanje pri tovariših. Nabitih je imel pet patron. Prve štiri je v redu izpalil. Ko pa je hotel sprožiti petič, je nastala zelo močna eksplozija v revolverju, ker bržkone zarjavela patrona ni mogla iz cevi. Revolver je razneslo na kosce in Bahčiču ^ ostalo v roki le držalo. K sreči v usodnem trenutku ni bilo nikogar v bližini, tako da posledice eksplozije ni občutil nihče razen težko ranjenega Bah-čiča. V trenutku eksplozije se je zgrudil. Imel je Se toliko moči, da je zaklical: »Joj, moja glava!« Takoj so pritekli ljudje in tovariši in opazili so na desni strani lica zraven nosa odprto rano. Niso si vedeli raztolmačiti, ali je rana od udarca ali pa Je morda krogla prebila kosti in šla v glavo. Seveda 80 prisotni takoj hot.Il odpe-
ljati ranjenca v brežiško bolnico, da bi izvršili operacijo. Toda Bahčič je pokazal precejšnjo mero trme in ko se je dobro zavedel, kaj je, in je strah pošel, je odločno odbil željo sosedov, naj gre k zdravniku.
Rana se je počasi zacelila, toda Bahčič je vseeno vedno čutil, da ima nekaj pod kožo na desni strani lica. Mislil je, da je krogla ali vsaj komad železa od revolverja, ker ga je zabolelo, če je pritisnil na tistem mestu. Drugače pa ni čutil prav nikakih bolečin. Ni ga oviralo pri govoru, niti pri jedi, tudi ni bilo kakih komplikacij.
Tako so minila leta. Odslužil je kadrski roik, se oženil, in se začel pečati s prodajo jajc. perutnine, sadja in drugega, kar je vozil na zagrebški trg1; pa tudi Ljubljana je včasih jedla njegove lepe purane. S prekupčevanjem se bavi še danes. Ni čudno, če je na svojo nekdanjo rano popolnoma pozabil. Točno po osemnajstih letih — nekaj dni bred zadnjim Božičem, pa je začelo lice nenadno otekati. Koža se je napela
Nikar se ne bojte...



^ Kožo Vam varujem jaz ! ,* Zato se Vam ni treba bati niti nalslabSeea vremena, če ste si DoprH namazali
J	!	""
a	V•
^ edino okro-n*evalno sred- \ ^ stvo za kožo.	^
kožo z Niveo. Zakaj samo N f v e a vspbnie Eucerit,
is'
si	\\VNI
in podoba je bila, da nekaj sili ven. Ko je dodobra oteklo, se je čutil pod kožo železen predmet. In ta železni komad je začel potovati sem in tja pod kožo Nekaj dni tako. Ko ga je Bahčič prav otipal, je vzel britev tn si sam prereza! kožo, da bi železo spravil na dan. Spoznal je. da to ni krogla, marveč železna ploščica. Začel jo je sam z roko puliti ven toda ni šlo, ker je bila ploščica skrivi jena. Moral je k zdravniku, ki je s spretno operacijo izvlekel ves komad. To je bil dei patrone, ki
je pri eksploziji prodrl v meso, valovito oblike in dolg 2 cm ter širok 1 in pol cm. Ta komad, ki ga je Bahčič nosil točno 18 let v svoji glavi, je sedaj v njegovem žepu in ga z veseljem kaže radovednežem. Za -romivo operacijo je izvršil dan pred Božičem, točno po 18 letih, brežiški zdravnik g. dr. Stanko Cernelč, sreski sanitetni referent. Bahč:č olajšan neprijetnega bremena, bo lahko zdaj nemoteno nosil purane, kokoši, sadje in jajca iz Velike in Male doline na zagrebški trg.	—an.
V skladišču tihotapcev
Odkritje finančnih organov na Pobrežjn pri Mariboru
Maribor, 20. januarja.
Tihotapstvo ob naši severni meji še vedno bohotno cvete, četudi je neutrudno prizadevanje naših finančnih organov kronano z lepimi uspehi. Toda naši tihotapci so organizirani v posamezne vedno znova snujoče se skupine, ki oskrbujejo prenos tihotapskih predmetov preko meje v notranjost države, zlasti v Zagreb, kjer je glavno stekališče tihotapskega blaga.
Mariborska finančna kontrola je bila v zadnjem času točno poučena o delovanju in zbiranju neke tihotapske skupine na Pobrežju pri Mariboru. Zaupne poizvedbe so dale povod, da se je vodstvo mariborske finančne kontrole odločilo za energičen naskok na Pobrežje. Sinoči so kontrolni organi izvršili temeljito preiskavo pri posestnici Josipini štandekerjevi, ki stanuje v Nasipni ulici 84 na Pobrežju. Hišna preiskava je bila brezuspešna.
Ker pa so bili kontrolni organi po svo-
jih opazovanjih prepričani, da je štande-kerjeva v stikih s tihotapci, so vso noč stražili hišo ter izvršili davi ponovno hišno preiskavo. V stanovanju niso našli nobenega sledu za tihotapskimi predmeti. Ko pa so pretaknili vse kote hleva, so izkopali iz gnoja precejšnjo količino vtiho-tapljenega blaga. Iskali pa so še naprej. Sledovi so vodili na dvorišče. Tukaj so našli na dvorišču zakopane nadaljne množine vtihotapljenih predmetov, ki so bili zakopani izredno spretno, da je vodila pot preko zakopanega blaga.
Finančni organi so zaplenili skupno 133 vžigalnikov, 30 zavojev igralnih kart in več kilogramov saharina ter kresilnih kamenčkov. Kazen bo znašala okoli 150.000 dinarjev.
Josipino Standekerjevo so po preiskavi zaslišali. Izpovedala je, da ne ve, kako je vse to prišlo v njen hlev in v zemljo njenega dvorišča. Finančni organi nadaljujejo preiskavo.
Ogromen izrastek na telesu
je neki ženski odstranil dr. Uzelac v Novem Sadu
Novi Sad, 20. januarja J ne pomni. Saj so največji izrastki te vrste Novosadski zdravnik dr. Slavko Uzelac, \ težki kvečjemu 10 do 12 kg. Seveda je dr. znan po svoji pomladitveni operaciji, je
te dni zbudil novo senzacijo, ker je neki kmetici odstranil nič manj kakor 25 kg težak izrastek. K njemu je prišla 301etna kmetica Smilja Gostojičeva iz Zabija. Pred kakšnim letom se ji je pojavila na hrbtu oteklina, za katero se kmetica ni dosti brigala. Takrat je kmetica tehtala 70 kg, nato je začela naglo hujšati, a vendar na teži ni izgubila niti grama. Hrbet in pleča so ji bolj in bolj otekali. Zadeva je brla tembolj zapletena, ker je bila Smilja v blagoslovljenem stanju.
Pred petimi meseci je Smilja porodila sina, ki je navzlic materini bolehnosti krepak in zdrav. Po porodu pa se je oteklina še posebno povečala. Žile so se razširile, koža je počila, olajšanja pa ni bilo. Strahoviti otok je obetal ugonobiti nesrečno žensko. Sla je iskat pomoči k dr. Uzelcu in ta se je odločil za temeljito operacijo. V dveh in pol ure je odstranil oteklino. Izrastek je po operaciji tehtal celih 25 kg. Enakega pojava naš zdravniški svet še
Slavko Uzelac spravil odstranjeni otok v špirit. Smilja Gostojičeva se po operaciji počuti prav dobro. Je mati šestih otrok, ki so bili zelo v skrbeh zanjo. Počasi spet pridobiva na moči in živahnosti in nima prav nobene vročine po operaciji. Tako je torej upati, da se bo ta nenavadna zadeva srečno iztekla.
Pomladitvena afera dr. Uzelca in dr. Ko-lesnikova pa je spet pred sodiščem. Kakor smo svoj čas poročali, sta oba zdravnika pomladila nekega Beograjčana s pomočjo žleze mladega novosadskega delavca Rada Marica. Pred sodiščem v Novem Sadu sta bila oba zdravnika oproščena. Zadeva pa je šla dalje pred kasacijsko sodišče, ki je ugotovilo, da gre za pravno zadevo, s kakršno se jugoslovansko pravosodje še ni bavilo. Ponovno je bilo treba preiskati stanje Rada Marica od strani vrhovnega zdravstvenega sveta, ki je ugotovil, da zdravniški poseg obeh zdravnikov ne bi bil kazniv, če ne bi bil Marič zdaj nekoliko pohabljen.
MONUMENTALI« FILM — BISER FRANCOSKE PRODUKCIJE!	Premiera! Danes ob 16., 19. in 21. uri!
NAJGANLJIVEJŠI LJUBAVNI ROMAN PRETEKLOSTI ! — Ta prekrasni film se godi v Benetkah, v Petrogradu, na morju itd.
Katarina Velika — najmogočnejša ruska carica je iz ljubosumnosti
obsodila na smrt grofa Orlova —	• mmM^mmmmmr ▼ mm Tel. 22-21
šn0iobim- svojt 53ì5*0°	prerbe willm. ANNIE VERNA* in SUZY PRIM. KINO UNION
LOll riWtUIUA/OlI i - •«• pitniMJUl 1UIU oc gUUl V DCIICUUIII, V rCITO
Kneginja Tarakanova
Našim naročnikom S
Vsak »Jutrov« naročnik, ki nenadoma utrpi nezgodo in ima ta nezgoda za posledico smrt, je zavarovan pri Zedinjenl zavarovalnici v Ljubljani za znesek
din 10.000
Ker Imajo pravico do takega zavarovanja le tisti, ki naročnino v reda plačujejo,
naprošamo
vse one, Id so z naročnino v zaostanku, naj uporabijo poštno položnico, ki Je bila priložena novoletnemu »Jutru« ln naročnino člmpreje nakažejo.
Naročnike, ki so v zaostanku Se na lanski naročnini, pa prosimo, naj nam jo takoj nakažejo, da jih bomo lahko uvrstili v vrste redno plačujočlh. Le na podlagi takojšnjega vplačila, si bodo zopet pridobili pravico do nezgodnega zavarovanja.
Zahtevajte naie položnice ! Poravnajte naročnino!
UPRAVA »JUTRA«
Domače vesti
* Odbor Zveze kulturnih društev v Ljub- I * Železniška proga Ustiprača—Foča. Le-
i n i	-J/%« nn	rfK/\w« 1 R 4 m ' tninio lafn Kr» nnln rt r»	l * rinlntninlr/NMii
SENZACIJA ! Jubilejni ginger Metro produkcije! — Največji letalski film v zgodovini kinematografije! Junaki med nebom ln zemljo!
CLARK GABLE MYRNA LOY
Prenderà KINO MATICA 21-24
URHGINEBHI
SPENCER TRACY
Danes ob 16., 19. In 21« uri !
Ijani, izvoljen na občnem zboru 15. t. m se je na svoji prvi seji konstituiral takole: I. podpredsednik dr Bajič Sto jan, II. podpredsednik ravnatelj špicar Jakob, I tajnik Verbič Dušan, II. tajnik Bučar Ve. koslav, blagajnik direktor Dolar Simon, gospodar inž Zajec Slavko, načelnik predavateljskega odseka Bučar Vekoslav, dramskega ravnatelj špicar Jakob, propagandnega Janežič Jelo, narodno-obrambne. ga in tiskovnega dr. Bajič Stojan, knjižničnega Tonja Ivan, prireditvenega ln mladinskega Zore Rudi. Predsednik zveze je kakor že javljeno profesor Fran Jeran.
* Vabilo društvom In organizacijam.
Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrodelna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah, konferencah. Izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti ln vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in jim z novimi sredstvi Iščejo novih potov širjenja. Ljubljanski velesejem bo letos od 3. do 12. junija. Uprava velesejma vabi društva ln organizacije, da prelože svoje za letos nameravane prireditve v ta čas.
* Opozorilo na zanimivo predavanje.
Ljubljanska radijska postaja bo drevi ob 19 30 oddajala v nacionalni url predavanje strokovnega učitelja in publicista g Rudolfa Dostala o Škofji Loki, nekdanji posesti brižinskih škofov.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna »Franz-Josefova« grenčica užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo!
Ogl. reg. S. Dr 15. 485-35
•	Istrani gradijo svoj dom v Zagrebu.
V Zagrebu živi nad 6000 Istranov, ki so v hudih časih zapustili svoje domače kraje in se naselili v raznih krajih države Največ jih je v Zagrebu, a večina stanuje na Trešnjevki, kjer je cela istrska kolonija. Istrski rojaki v Zagrebu imajo tudi svojo organizacijo, ki je že pred leti uvedla akcijo za gradbo istrskega doma. Ta dom, ki stoji v sredini kolonije na Trešnjevki, je zdaj že pod krovom in bo postal središče družabnega in kulturnega življenja istrskih rojakov v Zagrebu, kakor hitro bo zbrala organizacija vsa potrebna denarna sredstva za njegovo dovršitev in opremo.
•	Novi grobovi V Leonlšču v Ljubljani je preminila gospa Amalija Koutny, soproga znanega trgovca z železnino Odo-na Koutnya v šiški. Bolehala je več let in iskala zdravja vse povsod, toda vse prizadevanja zdravnikov, da bd komaj petdesetletni gospe podaljšali življenje, je bilo zaman. Gospa Amalija izhaja iz znane Pov-šetove rodbine tz štepanje vasi. Zapustila je globoko užaloščenega soproga, s katerim sta živela trideset let najlepše zakon, sko življenje. Pogreb blage gospe bo v nedeljo 22. t m ob 4 popoldne iz mrtvaške veže sanatorija Leoninum na Stari poti. — V Ločah pri Poljčanah je umrla gospa Marija Lah, soproga železn. zvanič-nika v pokoju Pokopali jo bodo jutri ob 10. — pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
BOUVIER
VINO V STEKLENICAH
O O R NJ A R ADGÖNA
*	V smrtni nevarnosti je bilo 120 rudarjev. V mostarskem rudniku se je v nekem rovu vlila voda, ki je kmalu zalila tudi stranske rove in je bilo okrog 120 delavcev v smrtni nevarnosti. V nekaterih rovih je bilo toliko vode, da so se morali delavci reševati s plavanjem, drugod pa so še pravočasno delavci dosegli dvigala ter tako zapustili zalite rove.
*	Pred otvoritvijo nove važne železniške proge. Po dolgih letih dela, zastoja, raznih afer in lazprav pred sodiščem bo v začetku marca otvorjena nova železniška proga Fožarevac—Kučevo. Prometu so jo nameravali izroditi že v prvih dneh letošnjega leta. a so to preprečiti «»nežni zameti. Z novo progo bo odprta ljubiteljem narave prelepa okolica Kučeva in s« tam že zdaj organizira nova postojanka planinskega društva.
* Nenavadno toplo vreme Je zavladalo v nekaterih pokrajinah V četrtek opoldne je bilo v Banjaluki 20 6topinj nad ničlo V Bosanski krajini tudi najstarejši ljudje ne pomnijo toliko toplote sredi zime Na Dravi ni več ledu in so vsi plovni objekti zapustili svoja prezimovališča Po Dunavu plavajo ogromne količine ledu, ki se je prej strnil pri Bezdanu in Aljmašu Dunav je zdaj že za dobra 2 m nad normalo.
tošnje leto bo dalo našemu železniškemu prometu več novih važnih železniških prog Poleg proge Požarevac—Kučevo, ki bo izročena prometu v začetku marca, ter proge Kraljevo—Cačak, ki je del velike proge Banjaluka—Kraljevo, bo letos dovršena tudi ozkotirna železniška proga Ustiprača— Foča, ki bo del proge Beograd—Sarajevo— Foča—Gacko—Bileca. S to progo bo znatno skrajšana zveza Beograda z morjem, okolica Gackega pa bo imela velike koristi od te nove, težko pričakovane železniške zveze
• N°vo planlnsKo zavetišče v Bosni. Planinarstvo se v Bosni in Hercegovini lepo razvija in te dni je sarajevska podružnica planinskega društva »Bjelašnl-ca« dovršila svoj planinski dom pod Velikim Velincem (2117 m) na čvrsnicd planini. Od železniške postaje Jablanice na progi Sarajevo—Mostar je do novega planinskega doma 8 ur hoda. v zadnjih letih so aplninci radi obiskovali planino Cvrs-nico. od koder je krasen razgled, a vai so težko pogrešali primerno zavetje. Z novim planinskim domom bo övrsnica uvrščena med najbolj obiskane planine Bosne in Hercegovine.
» Likvidacija 259 let ®tarega ceh». Pred stoletji žo že imeli obrtniki raznih strok svoje organizacije in so se take organizacije imenovale cehi Nekaj cehov se je še do danes zaradi stare tradicije obdržalo v Varaždinu in je bil med njimi najstarejši čevljarski ceh. ki pa je v zadnjem času štel samo še nekaj članov Zaradi hude konkurence, ki jo dela čevljarski obrti In. dustrija so prišli vsi stari cehovski mojstri v tolike gmotne težave da niso mogli več služiti tradiciji s plačevanjem prispevkov. Te dm" je bilo sklenjeno, da se 259 let stari čevljarski ceh likvidira ter vsa njegova Imovina razdeli članom. Ta imovina pa ima samo zgodovinsko vrednost. ker obstoja iz stare cehovske zastave, cehovske skrinje z raznimi dokumen-s. ti in iz starinskih vrčev. člani likvidnega ceha bodo vse te starine prepustili mestnemu muzeju.
* Preiskava živil na zagrebških tržiščih. Kemični laboratorij zagrebškega trdnega nadzorstva je bil pred tremi leti znatno razširjen in je zdaj kos svoji veliki nalogi. Poleg laboratorija pri tržnem nadzorstvu je na glavnem kolodvoru posebna postaja, pomožni laboratorij pa J* v tržnici na Branimirovi ulici. Statistika, zaključena z lanskim letom, navaja Kemične preiskave 12 526 raznih vrst živil. Pri tej preiskavi so ugotovili, da nad 41 odstotkov pregledanih živil ni odgovarjalo zdravstvenim in tržnim predpisom. V laboratoriju so pregledali tudi razna kos-metična sredstva in ugotovili tam najrazličnejše. v mnogih primerih škodljive po-tvorbe, dalje sc našli »črno kavo«, napravljeno iz praženega graha, ter mineralno vodo, napravljeno s pomočjo vodovodov in Jadranskega morja. V mleku so našli dosti vode mlečni izdelki pa so bili v mnogih primerih zmešani s krompirjem in moko.
•	Velika ciganska svatba. V vasi Vrba-nju blizu Brčkega je cigan Dujo Nikolič, ci ima v vasi dve hiši. hotel oženiti svojega llietnega sina z neko llletno cigansko mladenko. Stari Nikolič je prosil za cerkveno poroko, katero pa je paroh od-clonil, ker sta zaročenca premlada Poroke pa vendarle niso odložili in priredili so jo po stari ciganski tradiciji Na sva-tovanje so bili povabljeni vsi člani obeh ciganskih družin, po vasi pa je razpostavil Nikolič tudi svoje ljudi, ki so vse mimoidoče vabili k pogostitvi. Veselo so se gostili kar tri dni in ko so se razhajali, je stari Nikolič obljubil, da se bodo sešli čez nekaj let, ko se bo njegov sin lahko poročil tudi v cerkvi.
•	Pozor na rumene britvice! Med tisoči britvic se pojavlja že delj časa vedno več rumenih in prav pozlačenih britvic. Barva je zakonsko zaščitena. Ne samo idealno, temveč tudi največkrat se lahko brijete s Konbinos britvicami.
o— železniškim upokojencem članom bolniškega fonda. V svrho revizije članstva pri bolniškem fondu državnih prometnih ustanov poziva Društvo železniških upokojencev vse železniške upokojence, ki so zavarovani pri bolniškem fondu, da se Javijo pri svojih edinicah. S seboj Je prinesti članski Ust bolniškega fonda. Za otroke, stare nad osemnajst let, ki se šolajo, pa šolsko potrdilo, odnosno dijaško knjižico. Termin za Ljubljano, glavno postajo, Je od 23. do 28. t m. Obenem sporoča društvo vsem onim upokojencem, ki naročajo režijski premog v računski pisarni na glavni postaji v LJubljani, da pri naročilu prinesejo s seboj odrezke o prejemanju pokojnine.
u— Lutkarski odsek Oeskoslovenske Oboe v LJubljani, Id pod veščim vodstvom mojstra Skrušnega že polnih 15 let uspe, šno deluje na polju lutkarstva, in ki je bil med prvimi propagatorji te svojevrstne umetnosti v Ljubljani, bo priredil v nedeljo 22. t. m. ob 15 v Narodnem domu igro »Robinson Crusoe«. Zelo lepa oprema, učinkovita inscenacija in realistična igra bodo sigurno zadovoljile kakor malega tako odraslega gledalca.
u— Šentjakobsko gledališče ponovi drevi in Jutri zvečer Haškovega »Dobrega vojaka švejka«. Delo Je genialen protest proti vojni, Imperializmu ln šovinizmu, ki ravno v današnji dobi znova dviga svojo glavo ln grozi človeštvu ponovno pripraviti krvavo kopel. Rezervirajte si vstopnice v prodaji od 10. do 12. ln od 15. do 17. ter eno uro pred pričetkom predstave.
u— Bedni občni zbor krajevnega odbora Aero-Kluba »Naša krila« bo dne 9. februarja v prostorih Avto-Kluba, Kon. grešni trg. ob 20. uri. Redni občni zbor oblastnega odbora bo Is to tam dne 16. februarja ob 20 uri. Samostojni predlogi morajo biti predloženi 15 dni pred občnim zborom.
Filozofsko društvo v LJubljani priredi danes ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o temi: Slutnja in intuicija. Predaval bo g. dr. Emil Hro-vat. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop je prost.
V ljubljanski evangeljskl cerkvi bo
Imel jutri ob 10. službo božjo g pastor dr. Gerhard May lz Celja. Pastor Schaffer pa bo imel ob istem času službo božjo v Celju.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal dnevi od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova ulica št. 18. telefon št. 36-24.
o— preseljevanje ljubljanskih trgovin, vzroki in posledice. Kakor vsa ostala me, sta v državi, tako je tudi LJubljana dobila po vojni sorazmerno precej novih hiš in palač z moderno zgrajenimi trgovskimi lokali Z naraščajočim številom prebivalstva, ki se je po večini vselilo v te nove zgradbe, se Je takoj tudi pokazala potreba zasesti v teh zgradbah trgovske lokale, da se prebivalcem novega okraja, vzemimo današnjega trgovskega središča nudi udobnost pri nakupovanju vsakdanjih življenskih potreb. To okolnost Je pravilno pojmoval tudi trgovski naraščaj, zaradi česar opazujemo v Ljubljani po vojni čedalje več novih trgovskih podjetij, ki so se deloma novo ustanovila, deloma pa pri, selila lz bližnje ali dalnje okolice v Ljubljano. Znano Je, da trgovina v Ljubljani ne proevita od tujskega prometa in da so se trgovski lokali v Ljubljani pomnožili v majhnem nesorazmerju s prirastkom ljubljanskega prebivalstva. Za torej Je tu. di logično, da je imel porast trgovin močan vpliv deloma na ceno blaga, deloma na množino konzuma posameznega obrata, kar so občutile prvenstveno obstoječe stare tvrdke Da si poiščejo izhoda iz tega stanja so se posamezne teh trgovin začele preseljevati iz kraja v kraj, pri čemer pa niso imele na umu ljubljanskega kon-zumenta. kj po dobrem preudarku Išče vselej ln povsod, tudi v starem delu mesta, le dobro blago, ki ga more plačati po svoji kupni moči, ne oziraje se na nov ali star lokal lz tega ali onega dela mesta.
Iz Celja
e— Zadnja pot Tajke Justinove. y četrtek popoldne je izredno velika množica spremila tragično umrlo Tajko Justinovo na njeni zadnji poti. Ob 15. je krenil dolg pogrebni sprevod izpred hiše žalosti v Ulid dr. Gregorja žerjava po Prešernovi ulici m Krekovi cesti do Glazije. Na čelu pogrebnega sprevoda so stopali dijaki in dijakinje trgovske šole z venci, za duhovnikom in avtofurgonom s krsto so se razvrstili rodbina in ostali sorodniki pokojne, zastopniki oblastev, šol, denarnih za-vodov korporacij ln društev ter mnogo drugega občinstva iz Celja in drugih krajev Od Glazije so prepeljali truplo na pokopališče v Grižah. kjer so ob prisotnosti svojcev in številnega občinstva položili nepozabno pokojnico k zadnjemu počitku.
e— Razstava karikaturista Kondorja v Celju. Znani slovenski karikaturist Ladislav Kondor, k' je prepotoval skoraj že ves svet m karikira' tudi številne odlični-ke. bo otvoril v četrtek 26 t m. v Celjskem domu razstavo svojih deL
družabni veder s plesom danes v soboto 21. t. m. v Kazini
obleka promenadna
Iz Ljubljane
Osnutek ljubljanskega mestnega proračuna za L 1939/40 je od danes dalje do vključene srede 25. t. m. na osnovi do. ločila § 117 zakona o mestnih občinah med uradnimi urami razgrnjen v vratar-jevi sobi v pritličju mestnega poglavarstva. Vsak ljubljanski občan ima k osnut, ku proračuna pravico staviti svoje pripombe, ki jih je treba predložiti mestnemu poglavarstvu v dnevih, ko je proračun razgrnjen.
u— V počaščenje pokojnega očeta prof. dr. Antona Dolinarja je namesto venca na njegovo krsto daroval učiteljski zbor mest. ne ženske realne gimnazije 260 din, učiteljski zbor in gojenke gospodinjske šole »Mladika« pa 250 din za reveže v cukrarai Mestno poglavarstvo se dobrotnikom najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli!
u— Akademska Jadranska straža ima danes ob 20 redno plesno vajo v dvorani Trgovskega doma. Vodi Jenko, igra Adamič-jazz.
u— Vse za letalstvo navdušene ljudi,
predvsem pa našo mladino, bo presenetil težko pričakovani film velikega formata iz jubilejne Metro - Goldwyn Mayer pro dukeije »Vragi neba«, ki ga od danes dalje predvaja kino Matica v Ljubljani Kakor pove že naslov, poteka drzno dejanje med nebom in zemljo, med neprestanimi podvigi in akrobacijami teh jeklenih kon dorjev, ki so postali sen tn simbol naše dobe. Razburljivi prizori katastrof, prepleteni z ljubkimi momenti ljubavne igre dveh pilotov, prijateljev in tekmecev za isto dekle, so napravili iz teh dovršenih scen enega največjih letalskih filmov sploh Glavni junaki in glavni »vragi neba«: Clark Gable, Myrna Loy in Spencer Tracy jamčijo, da bo vsak obiskovalec — ne samo mlada generacija — prišel na svoj račun Zaradi velikega povpraševanja si rezervirajte vstopnice že v predprodaji!
u— Kontumac psov in mačk ukinjen. Ker je od časa, ko je bila ugotovljena steklina pri psu neznanega lastnika, minulo že 3 mesece in se do danes v področju mesta Ljubljane m pojavil noben nov primer stekline, ukinja mestno poglavarstvo v Ljubljani z 21 januarjem 1939. na podla, gi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in tozadevnega pravilnika kontumac psov in mačk, ki je bil odrejen dne 21. oktobra 1938.
u— Za najrevnejše v cukrarnl je podaril stavbenik g. Emil Tomažič 2.000 din. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
u— Se enkrat tramvajsko postajališče na Viču. Menda ni napravila še nobena stvar na Viču večje ln trajnejše nevolje, kakor premestitev končne tramvajske po, staje. O tem bi odločujočim članom vodstva maloželezniške družbe najbolje vede. li povedati tramvajski uslužbenci. Ni postanka in ni odhoda na tem postajališču, da ne bi potniki znesli svoje nevolje nad sprevodnikom in voznikom, kista seveda brez krivde .Ce tudi so uslužbenci sami prepričani o neumestnosti te premestitve, jim vendarle že preseda to neprestano razburjanje potnikov, tem bolj pa preseda potujočemu občinstvu svojeglavno stališče ma-loželezniške družbe, ki nič ne kaže dobre volje, da bi ustregla željam in prošnjam prav vseh potnikov, ki se poslužujejo te proge. Vodstvo maloželezniške družbe naj bi se vendar enkrat samo prepričalo, da premestitev postajališča ni niti iz gospo, darskih, niti Iz praktičnih razlogov utemeljena in da ni nikomur, najmanje pa družbi sami, v korist — če izvzamemo se. veda gostilničarje, ki pa pri taki javni ustanovi ne morejo priti v poštev. Naj pusti maloželezniška družba stranišče In pesek, kjerkoli hoče — to se nas potnikov ne tiče, — ali naj dovoli, da vozi tram-vaj vsaj do Kodelove hiše, če že do Pir-natove ne sme. — da bo čakajoči voz viden z vseh treh cest. Da je ta naša prošnja In želja upravičena, naj tolmači vodstvu preg'ednik maloželezniške družbe g. šeti-na, ki stanuje baš na križišču prizadetih cest in ki je gotovo vsestransko verodostojen.
e— Zanimivo predavanje o Bolgariji.
Jugoslovensko-boigarska liga v Celju je priredila v četrtek zvečei v polno zasedeni veliki dvorani Narodnega doma predajanje o vtisih iz Bolgarije Predaval je tajnik ljubljanske lige g. Vekoslav Bučar. Predsednik celjske lige g. Ivan Prekor-šek je v začetku pozd avil predavatelja in številno poslušals.vo ter poudaril važnost m potrebo, da obračamo Jugosloveni v se. danjih časih svoje poglede v bratske slovanske države, med katerimi je tudi Bolgarija. s katero nas veže še mnogo več nego samo pakt večnega prijateljstva, Gosp Bučar je v zanimivih izvajanjih prikazal poglede jugoslovanskih idealistov na bratsko Bolgarijo in na bolgarski narod ter ns veliki cilj ustanovitve Velike Jugoslavije od Triglava do Črnega morja in od Subotice do Soluna, številni poslušalci so se oddolžili predavatelju za lepa in poučna izvajanja z navdušenim odobravanjem in živahnimi aplavzi.
e— StroKovni tehnični tečaj Qasii»Ke zajednice bo od 24. do 28. t. m. v gasilskem domu v Celju.
e— KOncert zbora kromatlčnih harmonik bodo priredili dijaki iz Celja in Ptuja jutri, v nedeljo, ob 16- v celjskem gledališču Cisti dobiček kcncerta je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. Udeležite se tega zanimivega m svojevrstnega koncerta v čim večjem številu!
e— Pregled motornih vozil za mesto Celje in celjski srez bo v soboto 28. t. m od 8. zjutraj dalje pred 'mestno garažo Da Sp. Lano^žu Lastniki motornih vozil, M še niso prijavili svojih vozil v registracijo, naj to storijo čimprej.
e— Karmahova Knjiga v angleščini. V kratkem bo izšla v založbi Buramos v New "Xorku v angleškem prevodu Fren-cha Dewitta knjiga znanega celjskega grafologa F. T. Karmaha pod naslovom »Experiments with handwriting of psy-chology«. Gosp. Karmah je svojo knjigo, ki je izšla v hrvaščini za angleški prevod predelal in izpopolnil ter ji dodal analize rokopisov znanih evropskih državnikov.
e— Požig v Pečovju. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj nadaljevala pred kratkim preložena razprava proti 43-letni prsestnici Antoniji Ožkovi iz Pečovja pri Teharju to 32-letnemu delavcu Jakobu Dobršku lz Pečovja, ki sta bila obtožena, da sta 8. avgusta 1937 zažgala hišo Antonije Ož-kove in s tem tudi spravila tri otroke Ož-kove, ki so spali v senu na podstrešju, v smrtno nevarnost Obtoženca je zagovarjal odvetnik g. dr .Ernest Kalan. Priče so izpovedale v glavnem razibrerfieniino za oba obtoženca. Sodišče je ciba obtoženca oprostilo.
e— Srečki odbor društva Rdečega krita v Celju bo zaključil bolničarski tečaj Jutri, v nedeljo, z javnimi izpiti, ki se bodo pričeli ob 9. dopoldne v predavalnici T Zdravstvenem domu.
Iz Maribora
a— predavanje dr. S tam par ja v Ljudski univerzi. V četrtek Je predaval bivši načelnik v ministrstvu za narodno zdravje dr. A. Stampar v nabito polni dvorani Ljudske univerze o svojih p re zanimivih doživljajih ln vtisih, ki si jih je nabral na Kitajskem v teku triletnega delovanja pri organizaciji higienske službe. Pozdravne besede je spregovoril predsednik Inž. Ku-kovec. Odlični predavatelj je v zgoščenih orisih zajel podobo Kitajske ln njenega življenja Napovedal je, da se bo v svojem drugem predavanju dotaknil vzrokov sedanje kitajsko-Japonske vojne. Izvajanja je pojasnjeval s številnimi lepimi slikami, številno občinstvo, med katerim so bili skoraj polnoštevflno zbrani mariborski zdravniki, se je s toplim pritrjevanjem, zahvalilo predavatelju.
a— Občni zbor Zveze Maistrovih bor, cev v Mariboru. Pristop k občnemu zboru Zveze Maistrovih borcev v Mariboru v nedeljo 5. februarja ob pol 10. dopoldne bodo imeli samo oni člani, ki se bodo izkazali s potrdili in legitimacijami, da so po, ravnali vso članarino do leta 1939.
a— Tragična smrt Inženjerja LJubca. Včeraj smo poročali o skrivnostnem poslovilnem pismu 281etnega inženjerja Antona Ljubca lz Ribniškega sela I. V pismu je napisal, da gre v smrt Včeraj popoldne pa so ga našli v Betnavskem gozdu obešenega nekega mladeniča. Na podlagi doku, mentov, ki jih je imel pri sebd, sodijo, da je identičen s pogrešanim inženjerjem. Kaj je nesrečnega spravilo v obup, ni znano.
a— »Avtomelody« v glavnih vlogah. V vodilni vlogi te zelo romantično zapletene dramske reportaže, katere premiera bo v kratkem, nastopi V. Skrbinšek. Vlogo njegovega tovariša Kenta je prevzel Nakrst. Kot glavna junakinja, milijonarjeva hčerka Ethel, se predstavi Majda Skrbinško, va, v vlogi Mije pa nastopi Starčeva.
a— Rotovške novice, župan je sklical prvo letošnjo sejo mestnega sveta za četrtek 26. t m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Dnevni red obsega: poročilo predsednika mestne občine, volitev članov mestnega disciplinskega sodišča prve stopnje za leto 1939. volitev gradbenega odbora za leto 1939, poročilo finančnega odseka o proračunu mestne občine za leto 1939/40 ter oprostitev stanovanjskih pro, štorov v novih zgradbah kanalščine in vo-darine.
a— Avtobusna proga Studenci Je zara,
dl s'abe Ruške ceste preložena tako. da vozi avtobus z Glavnega trga čez Kralja Petra trg po Valvazorjevi, Smoletovi, Tvorniški in Krekovi ulici ter naprej po stari progi Postajališča so sledeča: Kralja Petra trg—Ruška cesta, Frankopano-va—Valvazorjeva, Rajčeva—tovorno skia-dišče, kolodvor—Studenci, Cankarjeva—delavnica. Postaje na ostalem delu proge do konca Studencev ostanejo kakor doslej.
a— Včerajšnji ribji trg Je bdi precej dobro založen. Prodajali so sardelice po 10, sardone po 20, barbone 28, mole 20, ka'a-maje 24, palamide 16, clple 18 din za kg.
a— Sumljiva debelost. Stražniku se je zdela sumljiva debelost neke ženske, ki jo je srečal na Vojašniškem trgu. Izkazalo se je, da skriva ženska svežo telečjo kožo, ki jo je trgovec Vošinek spoznal za svojo last. Sedaj poizvedujejo za tatom.
a— Življenja se je naveličala 341etna Roza K. iz Frankopanove ulice 23. Zavžila je večjo količino oetove kisline. V bolnišnici so ji rešili življenje. Vzroki poskuše-nega samomora niso znani.
a— Po 6 tednih je še tlelo. Pred šestimi tedni smo poročali o požaru, ki je upepelil šumanovo žago pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Ko je oni dan močan veter razsajal tudi po Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, lomil drevesa ter odnašal opeko in slamo s streh, je mehanik Jože Ceh opazil, kako odnaša veter goreče in tleče ostanke, ki so jih po 6 tednih upepelitve žage morali pogasiti ker jih je veter znova razpihal.
a— Mrtvec v kočiji. 11. decembra smo poročali o tragični smrti 311etnega izvošč-ka Franca šumandla iz Maribora, ki ga je konj pripeljal mrtvega, zabodenega v kočiji do Dvofakove ulice. Studenški orožniki so še isto noč izsledili 311etnega čevljarskega pomočnika Josipa Topolčnika iz šmartna na Pohorju, ki je moral včeraj dopoldne pred mali senat. Topo^čnik se je zagovarjal s silobranom in je bil obsojen na tri leta strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
a— Tajil je do zadnjega svojo krivdo pri uboju 231etnega posestniškega sina Petra Tepeha iz Spodnje Korene dne 30. oktobra 1938. 251etni Franc Horvat, ki se je moral skupno s soobtoženim 211etnim Stankom Dvoršakom iz Ciglencev zagovarjati včeraj dopoldne pred mariborskim malim kazenskim senatom. Kakor Horvat, je tudi Dvoršak zanikal vsako krivdo. Mali senat je obsodil Horvata na pet let robi, je. Dvoršak je bil oproščen.
Z Jesenic
Sokolsko društvo ponovi — zadnjikrat
opero „erik o"
V NEDELJO 22. januarja ob 15. url pop.
Iz Trbovelj
POZOR! Žvečilni bonbon „člK" dobite v slaščičarni Kozina
Vellčanstvena filmska revija temperamentne vsebine in razkošne izvedbe
V	T AR ¥1 CT A VF V Slavnlh vlogah: LA JANA — VERA
V	b/UllIl OlrfA V Mit BERGMAN, ERNST FRITZ FÜRBRINGER Razkošen balet, divni plesi, očarujoča glasba In Izvrstni šlagerji! Sodeluje nad 50 priznanih filmskih umetnikov, sloveči R. Hilterjev balet in mnoge druge svetovne artistične skupine!_KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. In 21. uri!
I
I
Gospodarstvo
Ljubljanski proračun ponovno povišan
Proračun znaša 122.9 milijona din in Je za 5 milijonov večji
2e pred leti smo na tem mestu opozarjali na nevarnost, ki preti gospodarskemu razvoju Slovenije zaradi rastočih samoupravnih bremen, ker so ta bremena v Sloveniji znatno višja nego v ostalih banovinah, zlasti na jugovzhodu države. Po, novno smo tudi navedli uradne statistične podatke, ki kažejo, kake so samoupravna davčna bremena v dravski banovini neprimerno višji. nego v ostalih banovinah; obenem smo opozorili, da se industrija vedno bolj Izogiba Slovenije, kar nam potrjujejo zlasti statistike o gibanju zaposlenega delavstva, poleg dejstva, da se nova industrijska podjetja naseljujejo skoro Izključno v južnovzhodnih banovi, nah, kjer so samoupravna bremena nižja.
Položaj se je zadnja leta še poostril, kar je v znatni meri posledica novega sistema financiranja banovin, po katerem prejema dravska banovina iz centralnih banovin-skih fondov kot proračunski dohodek mnogo manj, nego znašajo prispevki davkoplačevalcev v naši banovini v te fonde. To povzroča, da mora dravska banovina nalagati znatna samostojna bremena, drugim banovinam, ki imajo visoke dotacije iz centralnih fondov, pa omogoča uravno-vešenje proračunov z znatno manjšimi samostojnimi samoupravnimi davščinami. Posledice tega razvoja je najprej občutila dravska banovina, ki ima največje samoupravne davščine. V zadnjem času pa se čujejo glasov lz sosedne savske banovine, češ da se Industrija seli tudi lz te banovine na jug V Sloveniji pa se je položaj tako poostril, da je v nevarnosti naš bodoči gospodarski razvoj, od katerega je bistveno odvisna eksistenca desetti-sočev delavcev in nameščencev in možnost zaposlitve prirastka prebivalstva, ker ne more najti kruha v kmetijstvu.
Četudi se zavedamo, da sami ne moremo docela odpraviti znatnih razlik glede samoupravne davčne obremenitve v Slove, ni ji nasproti ostalim banovinam, dokler obstoja sedanij sistem financiranja banovin, vendar je mnogo krivde tudi pri nas samih. Zato smo v zadnjih letih ponovno apelirali na naše samouprave, naj se omejujejo v teh svojih izdatkih in skušajo znižati previsoke samoupravne davščine, da po možnosti omilijo neugodne pos1edice. ki so nastale zaradi neenakosti samoupravnih bremen.
Oviran gospodarski razvoj Ljubljane
Pri tem smo imeli v mislih predvsem našo Ljubljano, ki v vseh dvajsetih letih po vojni ni prav razumela svoje naloge, da pospešuje gospodarski razvoj na področju mesta, kar je imelo za posledico, da tudi v boljših časih, v dobi živahnega ustanovitvenega gibanja, nismo dobili v Ljubljano nobenega večjega novega industrijskega podjetja, zlasti v nasprotju z Mariborom, Kranjem in nekaterimi drugimi mesti v Sloveniji. Zato se je tudi prebivalstvo Ljubljane v teh povojnih letih v mnogo manjši meri dvignilo nego prebivalstvo drugih velikih mest v Jugoslaviji Ko pa je nastopila gospodarska kriza, so prav zaradi tega zastoja v gospodarskem razvoju* še v znatni meri narasle potrebe mestnega proračuna za brezposelno ln socialno skrbstvo. Po izkušnjah iz dobe gospodarske krize bi morali že davno spoznati, da vrši občina najuspešnejšo borbo proti brezposelnosti, bedi in pomanjkanju, če skrbi za razvoj gospodarstva na področju občine ln če pomaga ustvarjati nove možnosti dela in zaslužka, in to ne samo z javnimi deli, ld predstavljajo le trenotno injekcijo, temveč z ustanavljanjem novih gospodarskih podjetij, ki nudijo prebivalstvu trajne možnosti dela in zaslužka. Merodajni čimtelji pri mestni občini ljubljanski do tega spoznanja žal še niso prišli.
Naraščanje ljubljanskih proračunov
Ko je sedanja občanska uprava pred tremi leti stopila pred javnost s svojim prvim proračunom za leto 1936-37, ki je prinesel ogromno povišanje občinskih davščin za 12 milijonov din, je poudarjala, da je to sanacijski proračun in da je treba plačati velike zaostanke iz prejšnjih let in viseče dolgove p>riključenih okoliških občin. Takrat so bili odklonjeni predlogi, da M 3e ti zneski krili s finančno transakcijo, tako da bi se breme razdelilo na nekaj let. Ker se to ni zgodilo, smo upravičeno pričakovali, da bo temu sanacijskemu proračunu v prihodnjem letu (1937-38) sledil zopet nižji proračun, ki bo prinesel olajšanje davčnih bremen. Občinska uprava pa v tem letu ni znižala proračuna, temveč ga je celo nekoliko zvišala. Pri sprejetju tega proračuna je manjšina mestnega sveta v znak protesta zapustila proračunsko sejo z izjavo, da ne more prevzeti formalne in moralne soodgovornosti za proračun, obenem pa je postavila zahtevo, naj dobe ljubljanski volilci čim prej priliko, da v svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem izvolijo mestni svet. Prebivalstvo' Ljubljane je v svojem upanju, da se bodo davčna bremena znižala, znova doživelo razočaranje lani, ko je bil predložen proi-ačun za leto 1938-39, ki je pokazal ponovno povišanje za 5 in pol milijona din. V Lanskem proračunu so bile povišane le nekatere trošarine, ali istočasno je občinska uprava povečala bremena, ki jih nalaga prebivalstvu posredno preko Občinskih podjetij in sicer s tem. da je znatno povečala prispevke, ki jih morajo plačati mestna podjetja za splošne Izdatke mestne občine. Povišani so bili zlasti prispevki mestne elektrarne.
Proračun za leto 1939/40 ponovno zvišan
Sedaj nam je na razpolago osnutek proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1939-40, ki bo od današnjega dne naprej razgrnjen na splošni vpogled. Osnutek novega proračuna kaže, da uprava mestne občine tudi v novem proračunu ne misli na davčne olajšave kar potrjuje, da merodajni činitelji p« mestni občini še niso priiéli do spoznanja, kam mora voditi dosedanja pret rana fiskalna politika. Opomini naši javnosti da so nujno potrebne olajšave pri obč nskäh davščinah spričo okolnosti, da se industrija, trgovina in obrt vedno bolj izogibajo Ljubljane so ostali brez uspeha kajti osnutek proračuna za prihodnje leto ne predvideva nobenih novih davčnih olajšav in je znova po-
višan za 5 milijonov din, tako da je narasel na 122.9 milijona din. In vendar bi nam morala prav okolnost, da se je v zadnjih letih gospodarsko stanje v Sloveniji pričelo zboljševati. četudi v mnogo manjšem obsegu, nego v ostalih delih države, dati pobudo, da skušamo polagoma likvidirati prenapete davščine', ki so bile uvedene v dobi najhujše krize in da skušamo ustvariti pogoje za nov gospodarski razvoj in napredek. Saj se vendar ne moremo zadovoljiti s tem, da nekoliko bolje izkoriščamo že obstoječe gospodarske možnosti, temveč moramo skrbeti, da te gospodarske možnosti docela izkoristimo in da vrhu tega ustvarimo na področju naše občine nove možnosti dela in zaslužka, ne samo za one prebivalce, ki so še vedno brez posla, temveč tudi za one množice, ki s podeželja silijo v mesto, če ne bomo v sedanji dobi ko kaže splošni gospodarski razvoj v svetu ugodnejšo sliko, omogočili Ljubljani nov, večji in naglejši gospodarski razmah, potem bomo v prihodnji gospodarski krizi, ki bo gotovo prišla, zašli v še večje težave.
Slika osnutka pnoračuna za leto 1939-40 je naslednja v primeri s proračunom za L 1938-39 (v milijonih din):
osnutek razlika za L naspr. 1. 1939-40 1938-39 osebni izdatki	26.23 +2.03
obče upr. oblastvo	4.13 +0.10
oseb. in trnov, varnost 168 +0.22 narodna prosveta	2.54 —0.15
finančna stroka	12.84 +0.60
gradbena stroka	11.59 +1.27
narodno zdravje	1.16 —0.22
socialno skrbstvo	7.21 +0.07
trgovina, obrt ind.	0.26 —0.40
občinsko gospodarstvo 5.32 +0.27 vrtnarstvo, gozd poljed. 0.83 +0.06 štipendije in subvencije 4.80 —0.01 razni Izdatki	0.81 —0.05
izredni izdatki	0.06 —0.34
potrebščine mest. podj. 42 39 +1.48 proračunska rezerva 100 +0.10
Skupaj	122.86 +5.04
Od celotnega povišanja proračuna v višini preko 5 milijonov din odpade nekaj nad 2 milijona din na povišanje osebnih izdatkov V proračunu ie predvideno delno zboljšanje službenih prejemkov nižjih mestnih uslužbencev in sicer onih ki niso še pragmatično nastavljeni To povišanje prejemkov pa je le deloma povzročilo po-večanie osebnih izdatkov Ostali novi izdatki pa so v zvezi z novim povišaniem reševalne službe in poklicnega gasilstva ter trošarinske službe Ce pa razdelimo proračun na administrativni proračun in proračun podjetij tedai odpade na povečanje administrativnih izdatkov skoro 3 milijone din in na povečan'p mestnih pod-ietii nekai nad "> mili iona din
Proračun dohodkov pa ima naslednje glavne postavke (v milijonih din):
osnutek za razlika nasproti
1. 1939/40 1. 1938/39
občinske doklade	8.95 + 0 75
obč davšč in pristojb 21.39 + 0 96 trošarine in uvoznine 25.84 + 1 09 dohodek od imovine 7.08 — 1 23 finančna stroka	115 —0 47
ostali dohodki	5.94 + 103
dohodki iz prejšnjih let 2 00 + 0 53 doh mestnih podj. 49 93 + 2 08 blag p.ebitek	0.47 + 0 47
skupaj	122.86 + 504
Od celotneg apovišanja dohodkov odpade na povečane dohodke mestnih podjetij nekaj nad 2 milijona din. 3 millioni din pa na povečanje davčnih in ostalih dohodkov.
Tribut mestnih podjetij
Od celotnega povišanja dohodkov odpa-računi naložili mestnim podjetjem prav znatne prispevke za splošne izdatke mestne občine, ki predstavljajo prikrito davčno breme. To davčno breme je v osnutku novega proračuna ponovno povišano in to predvsem pri mestni elektrarni in mestni hranilnici.
Priznavalnina, ki jo mora plačati mestna elektrarna občin', je ostala v nespremenjeni višini 3.4 milijona din (do leta 1936-37 je znašala ta priznavalnina le nekaj nad 2 milijona) Leta 1936-37 pa je mestna občina poleg priznavalnme naložila elektrarni nekak ^upravni Prispevek« ki je znašal v tem letu 0 68 milijona din. naslednje leto je bil povišan na 1.12 m'li iona din lani na 1.99 milijona din in v novem proračunu na 2.25 mili iona din, tako da znaša obrenwn'tev elpk+r«rne s nHzn«-valn'no in upravnim prisnevkom že 5 65 milijona din (ta obremenitev se ie do leta 1936-37 gibala na v5šini nekai nad 2 milijona din). Poleg tega zneska pa mora mestna elektrarna skrbeti za vso lavno razsvetljavo v Ljubb'ani in mora dajati zastoni tudi tok za t»vno razsvetHavo Tako znaša celotna fiskalna obren»°ni*ev mestne elektrarne za oh*'no okrnsr 6 5 milijona din. t. j. prav tol'ko, kolikor p!»*a mestna elektrarna za vfk dobavl'en5 tok. Ne moremo razumeti, da si je občinska uprava izbrala prav elektrarno za predmet fiskalnega izkoriščania, ki onemogoča vsako pocenitev električnega toka neuno-števajoč okolnost. da je cenen električni tok prvi pogoj za gospodarski razvoj vsakega kraia.
Pri mestni klavnici se je skupna vsota priznavalnine in upravnega prispevka le nebistveno zmanjšala od 1.02 na 1.00 milijona din. Nekoliko je povišan upravni prispevek plinarne, in sicer od 120.000 na 130.000 din. nova pa je postavka upravnega prispevka Mestne h rani'niče, ki je predviden v višini 500.000 din. Na kakšni osnovi naj Mestna hranilnica plačuje mestni občini ta upwavni prispvevek nam ni znano. Zdi se nam le, da bo v nasprotju z no, vo uredbo o občinskih hranilnicah, ki takih upravnih prispevkov ne pozna. Sicer pa ima mestna občina že Itak od Mestne hranilnice veliko ugodnost v tem, da plača hranilnici za mestne dolgove le 5.5% obresti, t j mnogo manj, nego plačajo ostali dolžniki Mestne hranilnice.
Povečan deficit tramvaja
Novo hudo obremenitev za novi ljubljanski proračun pa predstavlja ljubljanski tramvaj. Čeprav je mestna občina predlanskim odpisala v zvezi s sanacijo za preko 16 milijonov din terjatev nasproti
tramvajski drufi*, j» ljubljanski tramvaj fie vedno deficiten in w ta deficit ie dviga. V proračunu za tekoče leto je dotacija mestne občine za kritje tramvajskega deficita predvidena v višini za 1.2, v osnutku novega proračuna pa je dotacija pred< videna v višini 2.5 milijona din. Predvideni donos od prodanih voznih listkov je znižan od 9.75 na 8.8 milijona din. Ce upoštevamo da je imelo tramvajsko podjetje leta 1937. 8.05 milijona din dohodkov od prodaje voznih listkov, tedaj vidimo, da pričakuje tramvajsko podjetje za prihodnje leto navzlic obratovanju nove proge k Sv. Križu in obnovitvi ter podaljšanju proge na Dolenjski cesti le za 3/4 milijona din več dohodkov, nego so znašali ti dohodki leta 1937.
V gornjem smo navedli glavne značilnosti osnutka novega proračuna, o podrobnostih tega proračuna pa bomo fie poročali.
4kcija za znižanje trošarine na sladkor
Poročali smo že. da Je tudi letoönja produkcija sladkorja v naši državi nezadostna za kritje predvidene potrošnje do prihodnjega leta in da bomo morali v letu 1938/39 uvoziti lz inozemstva za okrog 1000 vagonov sladkorja Ta nezadostna produkcija je v znatni meri posledica nizke odkupne cene za sladkorno peso, ki nI v skladu z izkupičkom, ki ga dajejo kmetovalcu v Vojvodini drugi poljski pridelki Zato obstoja namera, da se odkupna cena za sladkorno peso zviša in se na ta način omogoči večja produkcija pese. Da pa ne bi povišanje odkupne cene za sladkorno p>eso povzročilo podražitev sladkorja ki je že itak zelo drag, se kmetijsko ministrstvo prizadeva, da W doseglo sorazmerno znižanje državne trošarine na sladkor tako da se cena sladkorju ne b) dvignila. Za to vprašanje se je zlasti zavzela novosadska kmetijska zbornica, ker je na njenem področju 85«/0 vseh pridelovalcev sladkorne pese v naši državi. Zbornica je poslala že svoje predstavnike v Beograd. Delegati zbornice in zadružnih organizacij so intervenirali v tem vprašanju na merodajnlh mestih. V tej zvez1 je kmetijsko ministrstvo predlagalo sklicanje posebne Konference, ki naj bi proučila vsa vprašanja ki so v zvezi z našim sladkornim problemom Sklicanje te konference je sedaj samo še odvisno od fl-nančnpga ministrstva. K tem informacijam iz Beograda naj pripomnimo, ia je treba poleg interesov pridelovalcev sladkorne pese tn državnega fiskusa upoštevati tudi Interese konzumenta in smo mnenja da bi se dala pri primernem znižanju trošarine in pri primerni žrtvi sladkornih tvornic navzlic povišanju odkupne cene za sladkorno peso znižati tudi prodajna cena za sladkor.
Borze
20. januarja
Na jugoslovenskih borzah je tudi danes tečaj nemške klirinške marke osta, ja nespremenjeni višini 13.80. Za 15 februar je bil v Zagrebu promet prav tako po 13 80 za konec februarja pa 13 79 Terminski tečaji ki so bili prej nižji, so se prilagodili tečaju za promptno blago. Iz tega sledi da pričakujejo na borzi, da bo sedanji tečaj 1380 ostal vsaj do konca februarja nespremenjen, odnosno da ga bo Narodna banka na tej višini držala Specialni tečaj za angleške funte se prav tako ni spremenil in znaša 238. svobodni tečaj pa 258 Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 36 9850, v Beogradu pa je bil promet po 37 85.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri mlačneiši tendenci notirala 472 denar V Beogradu je bil promet po 472—472 50 Tudi v ostalih vrednotah ni bilo zaključkov.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2386 — 2424. Berlin 1766-12 - 1783.88, Bruselj 742.50
—	754.50 Curih 995 — 1005 London 205 70 — 208 90 New York 4375.50 — 443550. Pariz 11585 — 118.15, Praga 115 85 - 118.15 Praga 150.75 — 152.25. Trst 231.45 - 234.55
Curih. Beograd 10 Pariz 116975, London 20.7350 New York 442-6875. Bruselj 74.85 Milan ?3.30 Amsterdam 240 50. Berlin 177 20 Stockholm 106 75. Oslo 104.20. Köbenhavn 92 55 Praga 15.16. Var ga va 83 50 Budimpešta 86-50. Atene 3.80 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 472 den.. 4°/o severne agrarne 60 den.. 6°'» begluške 89 50 — 90-50, 6°/o dalm agrarne 89 — 89 50 7°/o stabiliz. 98.50 den . 7«/r invest. 100 50 den. 7n'« Blair 90.50 den. 8°/(i Blair 97 den, delnice: Trboveljska 185
—	190, Gutmann 35 — 45, šečerana Osi-jek 100 Ol-, Osiječka Ijevaonica 175 bi. Is's 28 — 35 Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 472 — 472-50 (472 - 472.50), 40/n agrarne 60.25 den. 40/» severne agrarne 59 — 60, 6°/o begluške 89.75 - 90 (89-75 — 90), 6°/o ialm agrarne 89 - 89 50 (89), 7fl/o tnvest 100 den. 7»/n Blair 91 — 91.50 (91). 8«/0 Blair 97.50 - 98 50 f 98 » Narodna banka 7800 bi., PAB 228 - 230.
Blagovna tržišča
žito
+ Chicago. 20 januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.3750, za julij 69.50. za september 70 50 Koruza; za maj 52, za julij 53. za sept 53.50.
-f Winnipeg 20 januarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 62.3750, za akt. 63.50.
+ Novosadska blagovna borza ( t. m) Tendenca neizpremenjena promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 78
—	79 kilogram 150 — 152. Rž: baška 142.50 — 145- Ječmen: baškl in sremski. 64 65 kg 149 151. tari 68 kg 180 185 Oves: baškl, sremski in slavonski
—	er	pariteta
[ndjija in Vršac 101 —• 102; baška, pariteta Indjiia in Vrèac sušena 113 — 114 Moka: baška In banatska »0?« ln »Ogg« 242.50 — 15250; »2« 222.50 — 232.50: »5« 202.50 - 212.50; >6« 282.50 — 192.50: >7« 152.50 - 16250: »8« 112.50 — 115. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 287 50 — 292.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 95 - 100.
Potrebe trboveljske občine
Trboveljski občinski odbor je na zadnji seji pretekli četrtek razpravljal o raznih tekočih zadevah.
Iz poročil posameznih članov uprave je sklepati na smotrno usmerjenost občinske uprave, da s prikladnimi ukrepi dà poudarka svojemu socialnemu udejstvovanju, v katerem se zrcali skrb za malega človeka, nič manj pa tudi oživotvorjenju komunalnih naprednih idej, kakor jih terja moderni čas od naše največje industrijske občine. Glede poslednjega bodi za danes le omenjeno, da je po odloku banske uprave dokončno urejeno vprašanje novega občinskega doma v Trbovljah, ki se bo zgradil onstran občinskega kopališča. Z novim občinskim domom, ki po idejnih osnutkih obeta biti ena najlepših in najmodernejših upravnih zgradb v Trbovljah, bo ustreženo potrebam občinske uprave in številnih drugih uradov, ki so bili dosedaj dislocirani v neustreznih prostorih.
Predsednik g. Klenovšek je v uvodu z vsem odborom počastil spomin preminulega občinskega knjigovodje Valterja Ju-vana s polminutnim molkom Nato je poročal, da je bil dr. Krasnik Virgil potrjen v svojstvu občinskega zdravnika na pragmatičnem glavnem službenem mestu Občinska uprava je dr Krasniku kot honorarnemu zdravniku OUZD dovolila začasno uporabo občinske ambulante v svrho ordinacij za člane OUZD za primerno mesečno odškodnino Iz predsednikovega poročila je razvidno, da trboveljska občina podpira akcijo zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije glede pomoči sezonskim delavcem. katerim se po novih odredbah ne orizna pravica do brezposelnih podpor
Vprašanje zdravstvenega doma je kljub vsemu pohvalnemu prizadevanju občinske uprave že preko pol leta na mrtvi točki Predsednik ie sporočil odlok ministrstva ia socialno politiko in narodno zdravje, po katerem se za ta prepotrebni dom dovoljuje prispevek 5.000 din Upamo da oodo tej mali subvenciji sledile čimprej podpore še drugih državnih, samoupravnih in privatnih institucij, ki so zainteresirane na zgradbi trboveljskega zdravstvenega loma Stroški za dom so preračunani na ,280 000 din Akcijski odbor gradbenega curatorija naj vendar stopi energičneje ia plan ter zagotovi potrebni denar, sicer bomo pač čakali na uresničenje tega lenega zdravstvenega načrta še leta in leta
Banska uprava Je na prošnjo občine odobrila prispevek 1 000 din za nakup cenenega sadnega drevja Pregled občinske blagajne za mesec november in december ie ugotovil redno blagajniško poslovanje ki izkazuje za nov dohodkov 4.620 336 06 izdatkov 2.976 668 89. saldo torej 1,643 667 17 din, za december dohodkov 5.496 992.87 izdatkov 3.231 485 50 in saldo 2,265 507 37 din
Krajevnemu odboru za obrambo pred iračnimi napadi je odobreno 8.505 din za nabavo potrebnih zaščitnih priprav in orodja Tukajšnjim siromašnim kmetovalcem se prispeva k nakupu enega vagona ošenične moke 1000 din, podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Trbovljah se odobri 1000 din lz postavke za zatiranje sadnih škodljivcev in občinskemu kmetijskemu odboru kot prispevek za nakup enega vagona koruze za tukajšnje siromašne kmetovalce 1000 din Občinski odbor je naknadno potrdi) izplačilo božičnih zrednih podp>or trboveljskim ubožcem in oriboljšek brezposelnim samcem in šolski mladini v javni kuhinji Na enkratnih ubožnih podporah Je v teku zadnjih dveh mesecev bilo izplačano preko 5 000 din Poleg tega je občina odobrila dijaške pod-oore ubožnim trboveljskim dijakom 1.400 dinarjev
V novih treh hišah občinske kolonije se bo vselilo osem družin, ostala stanovanja pa bodo na razpolago v mesecu maju Občina razpiše dvoje službenih mest in sicer za upravno glavno službo občinskega sociaInopolitičnega referenta in občinskega knjigovodje v smislu uredbe o občinskih uslužbencih Občinski uslužbenci prejmejo '.aradi dravinjskih prilik enkratno draginj-sko doklado po 1000 din, dnevničarji pa no 500 din
Glede nujne prometne potrebe, da se jreložita cesta in potok pri cementarni, ?ujemo da bodo stroški preložitve znašali 300 000 do 700 000 din H kritju teh stroškov bodo prispevali poleg Trboveljske premogokopne družbe tudi banska uprava, cestni odbor in občina Trbovlje Bilo bi želeti, da se pripravljalna dela za preložitev pospešijo Ovinek pri cementarni in preozka cesta sta poleg mnogih nedostat-kov na edini cestni zvezi med postajo in trboveljsko kotlino med največjimi prometnimi ovirami, ki jih je zavoljo živega 'ovornega in osebnega prometa treba odstraniti čimprej Želeti je. da bi občina odpravila tudi druge številne napake naše glavne prometne žile in izvedla velikopotezni načrt paralelne ceste, o katerem je bilo nedavno govora na odločilnem mestu
Štirje si delé nagrado za razbojnika Kodra
Javnosti Je v spominu, kako je lansko Jesen strahoval Dolenjsko in nekatere ostale pokrajine razbojnik Jože Koder. Razen ropanja ima na vesti tudi nekaj smrtmh žrtev. Drzni rokovnjač se je zlasti rad klatil tudi po naši dolini Da bi prišel čimprej pravici v roke, je kr. banska uprava razpisala 3.000 din nagrade tistemu, n pomaga razbojnika izslediti. Ko se Je Jože Koder zadrževal v okolici Primskovega, so šentviški in stiški orožniki obhodili vse vasi in opozarjali ljudi nanj ter so jim dali točne podatke, kakšen je Koder in kako morajo ravnati, če se v to ali ono hišo priklati kak sumljivec. Prizadevanja orožnikov so kmalu bila uspošna Ko se je Koder priklatil na Primskovo, ga je po opisu spoznal sin posestnika Drakslerja. Po svojem bratu je obvestil orožnike, da je Koder v vasi. Prav tisti čas sta bila na službenem obhodu orožnika Franc Kovačič in Ignac Sturm Brž sta krenila na Primskovo. Sledila je dramatična aretacija, nakar so Kodra sp>eravili v dolino. Ljudje p« so se oddahnili.	. ,
Orožniki so predlagali oba Drakslerjeva sina kakor tudi oba orožnika Kovačiča in Sturma za nagrado. Zdaj je pristojno oblastvo razdelilo 3.000 din na štiri dele. da nagradi četvorico, ki je duhaprisotno in pogumno pomagala spraviti nevarnega Kodra za zapahe, čeprav je prej vedno trdil, da se živ ne bo vdal, in je po aretaciji priznal, da bi bil silno rad streljal, če bi bil mogel Koder je zdaj v mariborskih sodnih zaporih in bo v kratkem stopil pred sodnike.
Iz življenja na deželi
MENGEŠ. Naši agilni SK Mengeš pri, redi v nedeljo 22 t m. ob pol 16. v dvorani Sokolskega doma v Mengšu Gohevo veseloigro »Kulturno prireditev v Črni mlaki« v režiji g. Lavriča- Naši športniki niso samo dobri v svojih športnih disciplinah, ampak so med njimi tudi igralski ta-lenti, pridite, ker vam bodo športnika nudili obilo zabave. Prodaja vstopnic v naprej v trgovini Angele šušteršičeve.
VELIKA DOLINA. Prostovoljna gasV* ska četa na Veliki Dolini je imela v nedeljo 15. t. m. svoj redni občni zbor. Kako pomembna je četa na periferiji banovine, so nam pokazala poročila četnih funkcionarjev. četa vrši poleg svojih poklicnih dolžnosti tudi kulturno nalogo. Zaradi izredno težkih prilik je v našem kraju ravno gasilska četa edina, ki dela za kulturni dvig naroda. Letos je bil ustanovljen »Fond za nabavo motorne brizgalne«, kamor se bodo v bodoče stekali vsi dohodki. Motorka je tem krajem prepotrebna. V območju čete so bili v preteklem letu trije požari med njimi tudi gozdni požar na Mali Dolini, ki je zajel velik kompleks gozda. V veliki nevarnosti sta bili dve vasi. Poleg motorke bo druga naloga čete Izgradnja dobrih in higieničnih vodnjakov po vaseh, seveda s pomočjo občine in s podporo poklicanih. Vasi v hribih so v tem pogledu v mizernem stanju. In večina va, si leži ravno na robovih Gorjancev. Velika Dolina ln Mala Dolina Imata svoj vodovod, za ostalih 7 vasi pa je slabo preskrbljeno s pitno vodo ln tudi za primer požara. — Vodstvo čete ima tudi v bodoče stari odbor in sicer je Dolinar Zdenko predsednik; Trdan Anton pa tajnik, Rado Bevk je namestnik Tomše Jože je poveljnik, Bahčič Franc, podpoveljnik, Bajs Andrej, blagajnik, Požgaj Andrej, blagajnikov namestnik, 2rlič Janez st. In Klemenčič Franc, odbornika. Nadzorni odbor pa torijo: Bajs Miha, predsednik, Bevk Rado, zapisnikar; Matkovič Jurij in La-zanski Franc, odbornika. Glogovšek Stanko je orodjar.
Jubilej srbskega znanstvenika
Beograd, 20. jan. p. Na tehniški fakulteti so snoči svečano proslavili 701etnico rojstva velikega srbskega znanstvenika dr. Bogdana Gavriloviča Pri svečanosti je Nj. Vel kralja zastopal px>lkovnik Milivoj Durbešič. Zastopani so bili tudi vlada, senat, akademija znanosti in razne znanstvene ustanove.
Obsodba zaradi zlorabe sodne oblasti
Beograd, 20. jan. p. Danes je bil končan proces proti bivšemu sodniku Mihajlu Ja-kovljeviču in odvetniku dr. Nikolaju Peše-viču, ki sta bila obtožena zlorabe sodne oblasti v raznih zapuščinskih pravdah. Bila sta obsojena na 4 leta zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti.
Odlikovanje
Beograd, 20 jan. p. Odlikovana sta bfla z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje Avgust Westen, predsednik KID na Jesenicah, in z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje dr. Adolf Golia, glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni mož, oče, svak in stric
LISJAK FRANC
KURJAČ DRŽ. ŽEL. IN POSESTNIK danes, previden s tolažili svete vere po kratki, mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 22. januarja 1939 ob 14. uri iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1939.
Žalujoče rodbine: LISJAK, LIČEN, G V ARD JANCIČ
Umrl nam Je danes po dolgem trpljenju naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
JOSIP SPITZER
DIMNIKARSKI MOJSTER IN HIŠNI POSESTNIK
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo popoldne lz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Čas pogreba fie objavimo. LJUBLJANA, 20. januarja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
ÜÖTRÖf R. XSL
Rancelarjeva palača t Beffimi
Krvni prenos , v bolniškem voza
Zdravnik, ki 00 ga bili poklicali v «u notno vas Hinwick Hali na Angleškem, je tam naletel na težko bolno, umirajoöo ženo. Poskusil je pa vse, da bi jl redil življenje. Telefanično je pozval voh za prevažanje bolnikov, kakor tudi priprave za transfuzijo krvi. Dva moška sta se mu postavila kot darovalca krvi na razpolago.
Da bi ne izgubljali časa, ker je filo za življenje in smrt, je zdravnik transfuzijo izvedel med prevozom. Zavoljo slabih poti se je mogel ta prevoz do najbližje bolnišnice, ki je bila oddaljena 100 km, izvršiti le počasi. K sreči se je stanje botole® vidno popravljalo. Poznejši pregled v bolnišnici Je pokazal, da je zdravnikovo ravnanje ženSkl rešilo življenje. Oe bi ne bü tevrtü transfuzije, bi bila bržkone umrla med vožnjo.
Kumlca križarke „Rlchetteu"
Del pročelja nove palače nemškega kancelarjs Hitlerja. Palača spada med najlepše gradbene izdelke novega nemškega stavbarstva
Muhasto podnebje
Solen mraz v Sibiriji, neodoljiva vročina v Avstraliji
Med tem ko vladajo v Vzhodni Evropi, posebno pa v Sibiriji v zadnjih dneh ledene temperature in je zavzel tako zvani »mrzlotni tečaj« okrog Verhojanska najhujše oblike, vlada v Avstraliji, zlasti v državi Viktoriji in v Novem Južnem Wa-lesu ,vročinski val, ki je avstralsko goščavo na mnogih mestih spremenil v morje plamenov.
Tako moremo na naši premičnlci študirati istočasno najrazličnejše muhe in rekorde narave. Tu padajo ljudje zavoljo sončarice na izsušena tla, med tem ko Širi veter nevarne katastrofalne požare, ki so nastali zavoljo vročine ,ter ograža velika mesta in naselja, tam pa mrtviči ledeni mraz žival in človeka, živosrebrni toplomer pa popolnoma odpoveduje službo, ker ni več dorasel nizkim temperaturam in ga mora nadomestovati toplomer % alkoholom.
V najhladnejBth ozemljih sveta si pridobimo glede učinka temperatur najbolj nenavadne izkušnje.
Raziskovalci Arktide n. pr. poročajo, da v hudem mrazu na prostem ni priporočljivo zapreti oko, če nočeš doživeti, da ti dobesedno zamrzne, ker je očesna tekočina zledenela. Tudi da zmrznejo usta, se je že zgodilo. Glavni pogoj za ta neprijetni pojav so brki nad zgornjimi ustnicami in brada pod spodnjimi. Tedaj se
lahko zgodi, da zmrznejo kocine zgoraj in J spodaj skupaj ter avtomatično zaprejo usta. Zgodi se celo to, da primrzne jezik, ki ga za trenutek pomoliš iz ust, na ustnico. Znan je pojav, da te kos kovine na mrzlem zraku, če se ga dotakneš z golo roko, lahko prav tako opeče, kaker da si ga razžaril.
Občutke, ki jih ima človek v nenavadnem mrazu ,je težko opisati. Mraz te lahko spravi v pravo omrtvičeno stanje, tako da izgubiš voljo in moč do vsakega giba. Pojav je podoben posledicam električnega udarca. Temu se pridruži neodo-ljiva potreba po spanju. Smrt v mrazu pa še od daleč ni tako grozna kakor smrt zavoljo vročine, ker ti v tem stanju ornrt-vičenost ln zaspanost mine vsaka razsodnost in občutek za bolečino. Človek mirno zaspi v smrt, ne da bi krožile po njegovih možganih misli.
V dnevnikih polarnih raziskovalcev, ki so na ta način umrli, lahko zveš, kolikšne nadčloveške energije je treba, da spraviš v tem stanju nekoliko kratkih stavkov na papir. Drugače je z živalmi, ki se v splošnem lažje prilagodijo takšnim temperaturam. Mnoge živali omejijo potrošnjo svojih energij z daljšim spanjem, med katerim se njihova notranja temperatura skoraj izenači z zunanjo, ne da bi jim to škodovalo.
Brezžično kraljevan]e
Te dni so otvoriH brezžično telefonsko amao med Anglijo in Novo Fundlandijo in to bo omogočilo kralju Juliju VL med potovanjem po Ameriki pogovore z vsakega kraja z ministri v Angliji. To je prvič v zgodovini Anglije, da bo mogel kralj na potovanju na takšen način posegati r državne posle.
Sestavili so sicer državni svet, M mu pripadajo vojvoda Gloucesterski, vojvoda Kentski in več princes ln ki bo med njegovo odsotnostjo kralja zastopal, lahko pa nastanejo okoliščine, da bo moral kralj osebno zavzeti svoje stališče. Pred vsem mu ostane odločitev, ali se parlament razpusti. Sicer ni verjetno, da bi prišlo med kraljevim potovanjem do tega razpusta, toda če bi ministrski predsednik Chamberlain hotel izvesti nove volitve, bo mogel kralj iz Kanade ali Zedinjenih držav parlament razpustiti.
Angleški zdravniki za podzemeljske bolnišnice
Ena in dvajset uglednih angleških kirurgov je sestavilo obširno spomenico, v kateri zahtevajo od vlade, da se začno na Angleškem takoj graditi podzemske bolnišnice. Sedanji ukrepi za obrambo pred napadi iz zraka, pravijo zdravniki, so tako pomanjkljivi, da ne bodo prav nič zalegli v primeru resnega položaja Treba je torej takoj začeti z gradnjo podzemskih zaklonišč, zlasti bolnišnic. Posebno pozornost je treba posvečati kirurškim oddelkom, če naj imajo ranarji v bodoči vojni sploh še kakšno vlogo...
Pr! splovltvi najnovejše SS tisoč tonske franooske križarke »Richelieu« je bOa sa k umico žena ladjedelniškega delavca, ga. Monsova, mati desetih otrok. Poleg kumloe stoji francoski minister za mornarico Campinchi
Premikanje magnetskega
tečaja
Važno vprašanje za znanost in plovbo
Nove uniforme za ameriško vojsko
Posadka ameriške vojske v Fort Geor-gesu, Maryland, je dobila te dni nove uniforme sivo-modre barve. Vojaki bodo nosili v službi knlckerbockerice, drugače pa dolge hlače.
Sest bratov 420 let...
V Franciji blizu belgijske meje živi šest bratov Clermont, ki so stari po rrsti (od desne proti levi) 80, 75, 72, 70, 63 in 60 let
BafSaelova zaročenka
»Vijolica" Marija (O Blbiena
Ogromni Panteon s , _______
trov debelimi zidovi je edina zgradba antičnega Rima, ki se je popolnoma ohranila do naših dni Od kar se je Italija ze-dinila, rabi kot grobnica za kralje. Razen kraljevskih oseb pa je v Panteon, ki je že v zgodnjem srednjem veku postal krščanska cerkev, pokopan tudi umetnik, ki je poleg Michelangela najpopoLneje upodabljal renesančni ideal. To je slavni slikar Raffael. Sarkofag Urbinovca je pod nekim stranskim altarjem. Na levi od njega Je bronasto poprsje slikarjevo, ki so ga postavili L 1881. V duplini na desni strani je praznina, toda tja bodo v nekoliko tednih postavili poprsje Marije diBi-biena, Raffaelove »Vijolice« in zaročenke.
Marija di Bibiena je bila nečakinja vplivnega kardinala Bibiene ln so jo z Raffaelom zaročili že v njenem 12. letu. Umetnika, ki je bil tedaj že na višku sla-, ve je »Vijolica«, kakor kažejo njegova pisma, zelo privlačevala, čeprav so ga ženske razvajale in je vračal ljubezen Beatriki d' Este ter Fornarini. Ko je njegova zaročenka v svojem 18. letu umrla, se ni mogel potolažiti. Nekoliko mesecev pozneje ga je vrgla na posteljo zavratna mrzlica. Pravkar je bil dovršil svoje zadnje delo. Platno, ki se je bilo komaj osuh èilo, so prinesli k vzglavju njegove postelje. Fornarina, njegova lju-bavnica, Id je že deset let živela v njegovi hiši in ki jo Je spoznati kot klečečo žensko na tej zadnji sliki, je jokala ob vznožju umirajoče-
Dobrotnika sta zaprla v klet
Rumunska policija je na podlagi tajne ovadbe zaukazala preiskavo v hiši Jona Vlada in je odkrila v kleti 701etnega brata hišnega lastnika Jonela Vlada. Starec je bdi popolnoma onemogel.
Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga toliko spravili k sebi, da je mogel govoriti. Izpovedal je, da je pred nekaj leti prepisal vse svoje premoženje, ki je znašalo poldrugi milijon lejev, na brata Jona Vlada in njegovo ženo. po njegovi smrti sta imela brat in svakinja prejeti še za* varovalnino v znesku 150 tisoč lejev. Toda zavarovanec je živel, zato sta ga brat in svakinja zaprla v klet, da bi prej umrl. V jetništvu ni dobival starec niti vode. policija je zločinskega brata Vlada in njegovo ženo zaprla.	!
svojimi sedem me- j ga. Potem je prišel papežev odposlanec ln
edina zerradba an- Foroarino so morali s silo odstraniti is sobe, ker duhovnik drugače ne bi vstopiL Raffael je napravil potem svojo oporoko. Kardinalu Bibieni je zapustil svojo hišo pri Vatikanu, Fornarina je predela vse, kar Je potrebovala za življenje, ostanek so dobili njegovi učenci. Grobnico si je določil v Panteonui, kjer je počivala njegova zaročenka. Hotel je, da ga pokopljejo ob njeni strani.
Dne 6. aprila 1520., bil je baš Veliki petek, se je p» Rimu razširila vest o smrti komaj 37-letnega mojstra. Ko je papež Lev X. zvedel za njegovo smrt, se je zjokal in vzklikal: »Sveti Raffael, prosi za nas!« Leto dni prej je bil umrl Lionardo, mračni Michelangelo je ostal sam. Fornarina je kmalu potem kot »vdova Margareta Luti« stopila v samostan. Raffaelov grob je v teku stoletij obiskalo nešteto njegovih častilcev, toda na »Vijolico«, ki je počivala poleg, so pozabili. Šele 419 let po njeni smrti so se je spomnili.
Umeten človeški glas
Franklinov zavod t FHadelfiji Je te dni predvajal instrument, ki proizvaja glasove, M se popolnoma ujemajo s človeškim glasom. Aparat so zgradili inženjerji Tele-phinove družbe. Naprava ima podobo orgel ter deluje s pomočjo klaviature in pedalov. Glasove proizvajajo tresoče se ko-vinaste cevi.
V zadnjih dvanajstih mesecih so opazovalne ladje na severnem Atlantiku, a tudi geologi, ki so se mudili na Grenlandiji in v Kanadi, ugotovili marsikaj presenetljivega, Izkazalo se je namreč, da se se. verni magnetski tečaj ta čas zelo odločno premika. Ta severni magn. tečaj so ugotavljali doslej vedno v ozemlju Bothie Felix. Magnetske karte, ki jih izdajajo vsak mesec plovbi, ga kažejo tudi dosledno v tem predelu. Sedaj pa se pomika od tu.
Carnegiejev zavod v Washingtonu je pravkar objavil podrobnosti o tej stvari, ki Je prevažna za plovbo, a tudi za vso znanost. Videti je skoraj neverjetno, toda vse kaže, da se severni magnetski tečaj pomika z veliko brzino proti jugu, in sicer v smeri proti Afriki.
Za meteorologe je zanimivo zvedeti, da se istočasno s potovanjem magnetskega tečaja začenja taliti tudi ledeni klobuk severnega polarnega pasu. Obenem opazuje-
jo že nekaj časa znaten porast magnetske intenzitete zapadno od osrednje Afrike. Ta porast bo pač le uvod za namero, da se »centrala« zemeljskega magnetizma nekega dne preloži sem,
če pa zemeljski magnetizem zapadno od Afrike narašča, je v splošnem vendarle zaznamovali padec tega magnetizma. Zemeljsko magnetsko polje nazaduje po jakosti ta čas vsako leto za eno tisočpetstotinko svoje trenutne sile. To seveda ne pomeni, da bo zemlja čez 1500 let brez vsakega magnetizma, pričakovati je, da bo v bodoče nazadovanje tem manjše, čim nižje bo magnetsko polje v svoji sili. Ze petdeset let pa opazujejo to nazadovanje. Seveda pa nI izključeno, da bi zemeljski magnetizem ne. kega dne ne začel spet naraščati.
Vzroke za te spremembe, kakor tudi za premike magnetskih tečajev, iščejo danes v silah ki delujejo izven zemlje. Bržkone tičijo v soncu, morda pa tudi kje drugje.
Barva bo ščitila rastline
Nov pripomoček zoper gosenšce na zelju
Vsako leto gredo ogromne množine zelja in drugih vrtnih pridelkov v izgubo zavoljo gosenic, proti katerim doslej niso vedeli pravega in popolnoma učinkovitega pripomočka. Temeljite raziskave angleškega zavoda za poljedelske poSkuse pa so pokazale zanimivo možnost, da se rešimo te nadloge.
Raziskovalci so ugotovili, da metulji ne obiskujejo enakomerno vseh vrst zelja. Ko so stvar globlje preiskali, so dognali, da mora biti vzrok v različni zeleni barvi rastlin. Barva more metulje privabiti ali pa jih ostraši in odžene. S pomočjo zamotanih optičnih priprav, ki so jih zgradili nalašč za ta namen, so določili natančneje
I tiste vrste zelja, ki jih metulji ne obiskujejo za to, da bi legli nanje svoja jajca, to se pravi, določili so tisti zeleni odtenek, ki metuljem po vsem videzu ne ugaja ali za katerega so tako rekoč barvno slepi. Na tej podlagi bi vzgojili rastline posebne barve ,ki bi bile proti gosenicam imune.
Ura turškega diktatorja
Neka velika švicarska tvrdka je ponudila turški vladi četrt milijona švicarskih frankov odkupnine za uro, ki jo je nosil pokojni Kemal Atatürk v bitki pri Graunku.
Potnine so si prisvajali
Velike sleparije pri podzemski železnici v New Yorku
ANEKDOTA
Mlad avtor se je čutil po kritiki Marka Twaina tako prizadetega, da ga je pozval na dvoboj. Mark T\vain mu je odpisal:
»Vaš poziv, ki ste ni ga pravkar poslali, je prav tako slabo napisan kakor va^ ša knjiga. Ker sem pozvanec jaz, imam pravico izbrati orožje. In to .se naj zgodi, Sprejemam vaš poziv in se bova borila z angleškim pravopisom. Smatrajte se za mrtvega,
VSAK DAN ENA
Afera sleparja Musdce še ni popolnoma razčiščena ,ko poročajo te New Yorka že o drugi senzacionalni sleparski aferi, ki je njena žrtev postala podzemska železnica, Ta železnica je, kakor znano, pod mestno upravo. Dognano je, da gre za pri-mamkljaj najmanj 1,3 milijona dolarjev, govore pa tudi o škodi več milijonov do-larjev.
Nameščenci uprave podzemske železnice so ukradli najmanj 1,8 milijona dolarjev. Storilci so načelniki kakšnih 80 postaj, Id so delall y dogovoru z drugimi
Terorizem Inkih republikancev
uradniki Glavna krivca sta postajni nadzornik Aronstein in neki bivši nameščenec, M. Gocern ,ki sta si v treh letih bančni račun povečala za 100.000 dolarjev. Vec ljudi je pobegnilo. Prva preiskava kaže, da so se poneverbe vršile bržkone že od vsega začetka, od kar Je mesto prevzelo podzemsko železnico v svojo upravo, to Je že pet let V tem primeru bi škoda znašala več milijonov dolarjev.
Sleparji so ravnali zelo prevejano. Vsak dan so načelniki postaj upravo popravil pozivali, naj popravi ta ali oni avtomat, ▼ kakršne mečejo Newyorčani voznino za vožnje. Nameščenec, ki naj bi napravo popravil, Je potem avtomatični števec potnin zavrtel za okroglo 50 dolarjev na-aajJ in potoral potem razliko, ki so si Jo krivd razdelili.
Amerika se je povečala
Zedlnjens države so se v zadnjem času povečale za 150 tisoč če tvornih km in si-osr se nahaja ta prirastek na Južnem tečaju, kjer Je ozemlje za Ameriko anekti-ral raziskovalec Lincoln Ellsworth, pred aneksi jo je Ellsworth fotografiral ozemlje, ki leži med 74 stopnjo širine in 79. stopnjo dolžine.
Irski republikanci so se zopet zatekli k metodi terorističnih atentatov. Čeprav Jih
izkušnja iz preteklosti uči, da se na ta način nič ne doseže, vendar ne mirujejo _
«Na sliki vidimo izložbo prodajalne, na katero je bil Izvršen bombni napad
Odiseja v črnem morju
V rumunSko pristanišče Mangalia je privlekel neki torpednl čoln rusko motorno ladjo »Nava«, Id so Jo razbesneli valovi premetavali po Črnem morju. Osem mož posadke na ladji je bilo napol zmrznjenih in nekateri bodo gotovo umrli. Motorna ladja je bila na poti iz Sebastopola proti Odesi, v novoletni noči pa se je ladji zlomil vijak in vihar jo je obračal na morju kakor orehovo lupino.
Ameriško letališče zgorelo
Iz Newyorka poročajo, da je požar uničil letališče v Chanutefieldu v Illinoisu. Zgorelo je tudi mnogo letal. Gmotna škoda je zelo velika.
Dekle in knjižni molj.
(»Life«)
H al torni pregled
Jugoslovensko-itali janski kulturni stiki
Flodovitna vaapodlbuda, ki Je »topila v
Jugoslovensko-italijanske kulturne stike po beograjskem paktu a katerim Je bil na Jadranu vzpostavljen blagodejni mir ln odprta pot k obsežnemu prijateljskemu sodelovanju obeh držav, je odmevala tudi v kulturnih krogih Italije in Jugoslavije. Doba dveh let je zlasti v sedanjem času, ko je življenje narodov vzburkano po tolikih dogodkih m vprašanjih, mnogo prekratka, da bi lahko že sedaj napravili bleščečo, presenetljivo aktivno bilanca Toda aktive, ki so jih kulturni delavci vpisali v kroniko jugoslov.-italijanskih ln italijansko-jugoslovenskih stikov, so nedvomno dokaz, da ideja, ki se lahko sklicuje na bodrilne misli Mazzinija in na obilno jugoslovensko tradicijo, neugnano sili k zdravemu in plodnemu delu.
Objektivnemu, realističnemu pogledu ri
treba prikrivati da je tako sodelovanje še vedno združeno z ovirami, ki so v nema-11 meri psihološkega značaja. Kulturno zbliževanje dveh narodov, katerih vsak ima svojo, v dolgem in bistveno različnem zgodovinskem razvoju Izoblikovano mentali teto in ki sta si neenaka po moči ln vplivu, je že samo po sebi delikaten problem kulturne psihologije. Ni ga mogoče ločiti od drugih, zlasti političnih in gospodarskih silnic, saj z njimi raste aH pada. Vzlic povezanosti kulturnega sodelovanja z raznimi pogoji, ki izvirajo Iz stvarnosti ostalih stikov pa je treba videti v duhovnem zaMiž^ranJu in sodelovanju ustvarjanje tiste moralne, čustvene in intelektualne atmosfere, ki brez nje ni nobenega resničnega in trpežnega uspeha v zbliževanju narodov. Tako ozračje duhovnega značaja pa nastaja samo z medsebojnim spoznavanjem in priznavanjem, z izmeno duhovnih dobrin, s širokosrčnim upoštevanjem danih razlik in posebnosti, ki so naravno zakoreninjene v etnični avtonomnosti slehernega naroda in ki se dado ob obojestranski dobri volji ubrati v resnično koristno in smotrno urejeno sodelovanje. Nihče ne bo mogel odreči Italiji prvenstva, ki ji gre po njenem mestu v svetu in sijaju njene kulturne preteklosti, prav kakor po njenem sedanjem razgibanem in k novim kulturnim oblikam usmerjenem tvornem življenju. Nihče pa tudi ne bo mogel prezreti naših deležev v zbliževalnih prizadevanjih, naših utemeljenih kulturnih interesov ln upravičene želje, da nas italijanski narod spozna v naši resnični podobi in v naši neugnanl volji do rasti, razvoja ln napredka, ki ustrezajo našim prirodnim, zgodovinskim in nacionalnim pogojem.
V Italiji kakor v Jugoslaviji deluje že lepo število kulturnih delavcev, ki pravilno razumevajo probleme našega zbliževanja in sodelovanja in mu skušajo izkrčiti čim širšo pot. Ti prijatelji flovansko-la-tinskega duhovnega sodelovanja na terenu. ki ga Jadran veže, ne pa loči, se zavedajo, da je to dolgoročni program ta da njega izvedba ne zavisi samo od dobre
volje kulturnih delavcev. Zato pa pozdravljajo vsako dejanje, ki skuša politično ln gospodarsko okrepiti osnove, kakor jih je položil beograjski pakt.
Prireditvi nepozabne razstave italijanskega portreta v Beogradu je po zdravem recipročnem načelu ustrezala razstava jugoslov. likovne umetnosti. Z udeležbo naše umetnosti na beneški Biennali smosto-pili nov korak naprej, kajti doslej Je na tej stalni .vsakoletni reviji evropske umetnosti izostajala prav umetnost iz sosedne Jugoslavije, kar je bil kulturno nezdrav pojav. V literarni kulturi se je pokazala večja aktivnost italijanskih slavistov fnaj samo mimogrede omenim prof. Luigija Salvinija, ki je mnogo storil zlasti za spoznavanje slovenske poezije v Italiji). Tudi naši italicisti niso zaostajali in bibliografija italic bi pokazala, da smo celo v dnevnem tisku začeli prehajati k stanju, ki naj bi bilo normalno: h kronističnemu in Informativnemu poročanju o italijanskem kulturnem življenju. Pojavili so se začetki organiziranega sodelovanja naših univerz in znanstvenih institucij. Medsebojne obiske slavistov odnosno romani-stov bo treba šele organizirati z obeh strani, želeti bi bilo, da bi dobila tržaška univerza lektorat za slovenski jezik in literaturo, kakor ima ljubljanska univerza lektorja za Italijanščino. Bogate knjižne zlbirke, s katerimi je italijanska vlada obdarila naše univerze, ustrezajo stremljenju, ki s' bo tudi na naši strani vedno bolj utiralo pota; da je italijanski jezik koristen ključ k literarnim ta znanstvenim zakladom naših sosedov tn da moramo te zaklade spoznavati neposredno, ne pa po ovinkih. Gledališko sodelovanje je bilo nedavno poudarjeno z uspešnim gostovanjem italijanske opere v naši prestolnici, želeli bi pa tudi, da bi se nadaljevalo v smeri, kakor jo je začrtal uspešni nastop ljubljanske opere v Trstu in na Reki I 1937.
Umljivo je, da je kulturno zbliževanje in sodelovanje uspešno samo tedaj. Če slo. ni na trdni organizacijski podlagi, v Beogradu in v Zagrebu so se že ustanovila taka društva, a tudi v Ljubljani ne bo mogoče resno ugovarjati obnovitvi tradicije Italijanskega krožka ali kaj podo'me-ga. Seveda se bodo morale ustrezajoče organizacije prijateljev jugoslovenske kulture širiti tudi v Italiji.
V Beogradu je bila otvorjena obsežna razstava italijanske knjige .ki bo najbrž prenešena tudi v Ljubljano. Tudi to je pravilna pot k medsebojnem «»poznavanju. Spominjamo se razstave jugoslov. knjige v Firenzi 1. 1925 želeti bi bilo. da bi italijanski kulturni krogi spoznavali slovensko in srbsko knjigo na razstavah od Trsta do Napolja v mnogo popolnejši in re-prezentativnejši obliki kakor jo je pokazal ta skromni poskus. Sredstev za medsebojno zbliževanje ta sodelovanje torej nI malo; dobra ta iskrena volja z obeh strani utegne prinesti uspeh za uspehom.
$est mladinskih
skladateljev
DPMZ (Društvo pevovodlj mla-umskih zborov) je izdalo diligi zvezek svojih pu-bl-kacij, »Mladinske pesmi skladateljev M. Bravničarja, D. Cvetka, S. Os ter ca, M. Piraska, R. Savina in M. Tomca«. Bravni-čar je prispeval skladbi »Folžek—čarodeje c<; in »Moj očka je rudar«, v katerih je ritmično precej komplicirano ter melodično in harmonično pestro oblikoval pesmici K. široka ter F. Nolinala. Vertikalna grajenost obeh skladb je v splošnem močnejša od horizontalne, vendar se obe smeri ugodno stikata ter da ja ta skladbama lahkotno gibljivost in sočasno harmonično polnost. Cvetkov! skladbi »Moja mati« in »Naš ptiček« na besedili F. Roša ter F. Ločniškarja sta harmonično-melodično izrazito naglašend ter zvokovno smiselni in barviti. Po občutju sta si diametralno nasprotni: prva teži s prevladujočim molom, druga pa je lahka in vesela; obe sta ritmično preprosti in nudita v interpretacij-skem pogledu mnogo možnosti. Vprašanje vertikalnosti in horizontalnosti je pri Cvetku podobno kot pri Bravničarju, zlasti v prvi skladbi, katera zahteva že zavoljo vsebine izvedeno arhitektoniko. Osterčevi »Mamica« in »Ovca in psi« na pesmi M. Klopčiča in Krylova prikazujeta skladatelja, kakor ga poznamo iz njegovih velikih ter malih skladb: svojskega, humori-stite&ga, s čistim življenjskim umetniškim poudarkom. Tudi omenjeni njegovi skladbi sta po vsebinski in oblikovni strukturi zanimivi, jasni ter melodično živahni; poleg besedila, ki je otroški duši itak blizu, je Osterc zajel tudi muzikalno občutje psihološki ostro ter zopet napisal dva zbora, ki ju bodo otroci kljub poedinim tehničnim tež kočam peli z veseljem. Dalje prinaša zbirka Pirnikove skladbe »Marija je po polju šla«, »Rakovsko narodno« in »Nebeškega mlinarja« na besedila K. široka, F. Beričlčeve in V. Albrechtove. Vse skladbe, polne kvartnih in sekundnih kombinacij, katere uporablja Pirnik rad, uspešno in pogosto, so ritmično zelo mešane, melodično in harmonično pestre. Avtor polaga veliko važnost na vezanje vsebinskega in muzikalnega doživetja, kar je tudi narekovalo tolikšno ritmično različnost in kar zahteva pozornost pri interpretaciji; to velja za prvo in tretjo njegovo pesem. Savinovi »Maj« in »Tecimo«, za katere je vzel avtor tekst istoimenskih Gorinškovih pesmic, sta pisani prijetno in lahko, včasi z rahlim modernim prizvokom, ki značilno barva harmonični sestav; obe skladbi sta tehnično enostavni ter strukturno lepo zajeti. Zbirko zaključujeta Tomčevi skladbi »Glad« in »Kralj Matjaž« na pesmi S. Kosovela In V. Jerajeve; globinsko poudarjen »Glad« poteka v mirnih in zanimivih zvočnih zvezah ter razodeva v jedru poleg mehkobe tudi trdo, vsebini odgovarjajočo realnost. V »Kralja Matjaža« je vlil skladatelj mnogo barvitosti in ga učinkovito stopnjeval z rastočim ritmom; ta skladba je harmončno zlita celota, ki je po doživetju »Gladu« sicer nasprotna, po arhitektonski obdelavi pa mu več ali manj sorodna.
V splošnem je celotna zbirka st'lno enotna. vendar vsebuje toliko Individualnih različnosti in posebnosti, da predstavlja zanimivo Sliko sodobne mladinske zborovske kompozicije, Tako s čisto estetsko-
glasbenega kakor z vsebinsko-izbirnega vidika Je lep prispevek slovenski mladinski pevski literaturi.	d—
Zapiski
PAUL CÉZANNE Pred sto leti (19. januarja 1839) se je rodil v Aixu v Proverrei poznejši slavni slikar Paul Cézanne. Bil. je sin podjetnega klobučarja, ki se je umel razviti v bankirja; praktični oče je svojega po naravi nepraktičnega sina pogosto opozarjal, da za smrt zadostuje genij, za življenje je pa treba tudi denarja in za denar mora človek delati. Paul se je po kratkem juridičnem študiju obrnil k nepraktičnim rečem, kamor ga je mikal njegov talent. posvetil se je slikarstvu. Njegov prvi učitelj je bil vo dilni mojster francoske romantične šole Delacroix. Bistri učenec pa se je kmalu odvrnil od patetične umetnosti svojega učitelja in je pod vplivom Maneta, zlasti pa Camilla Pissara postal eden izmed pionir- j jev nove struje — impresionizma. Ta umet- ' nostna šola ga je sicer močno zavzela, ven- \ dar je Cézanne vsilil njenemu stilu povsem osebno noto: dal je svojim impresionistič- i nim slikam monumentalnost prirodnih do-žitkov. Kot umetnik takrat nove in nepriznane smeri se je moral mnogo boriti za priznanje svojega umetnostnega izraza in dela. Ni bil obdarjen z močno fantazijo, imel pa je tem več čuta za obliko in prodorno inteligenco, ki je vtisnila pečat vse- f mu njegovemu delu. Sonce slave ga je ob-sinilo šele na koncu življenja. Umrl je l. 1906 v svojem rojstnem Aixu. Danes ga šteje Francija med reprezentante svojega modernega slikarstva.
Jeruzalemske gorica V včerajšnji članek s tem naslovom se je vrinila napaka: v prvem odstavku čitaj, da pisec Ormoško- j Ljutomerske gorice pravilno imenuje Jeruzalemske gorice, ne pa Ljutomerske.
»življenje in svet« na novi poti. Pravkar je izšla 1.—2. številka pet in dvajsete knjige »življenja in sveta«, ilustrirane revije za poljudno znanstvo, leposlovje in javna vprašanja, ki je prešla v lastništvo posebnega konzorcija z dosedanjim urednikom Ivanom Podržajem na čelu. Revija je povsem preosnovana, tiskana na dobrem revialnem papirju, ima ilustriran ovojni list in grafične ilustracije. Tudi vsebinsko se dostojno predstavlja novemu naročniškemu krogu. V znamenju gesla »Mi za vas, vi za nas« obeta izpopolnjeno nadaljevanje dosedanjega programa. K vsebini 1.—2. fetevilke se bomo na tem mestu še vrnili, za sedaj samo beležimo, da prinaša med drugim članek dr. Mirka černiča, prozo Ignaca Koprivca in A. Hvale, Miroslava Adlešiča fizikalni članek, prispevek A. Kappusa, prevod črtice Karla čapka, začetek romana Ernesta Pérochona »Parcela 32«, prevod iz Zoščenka, prispevek I. Ko-Stiäla ta mnogo drugih poučnih in zabavnih prispevkov. Obnovljeni ln prenovljeni obzornik »Življenje in svet« lahko mirno priporočimo pozornosti naših čitateljev. j Dva prirodopisna zbornika Jugoslov. alca- ! demi je v Zagrebu. V 2. zvezku edicije Jugoslov. akademije »PrSrodoslovna istražl-vanja kraljevine Jugoslavije« je izšlo ob-sežoe diete našega rojaka, dr. med. Federa »
I Miki Aa. Aste oddelka m vitalno statistiko »Skale narodnog zdravila« v Zagrebu »Tablice redoslijeda umiranja za bivše pokrajine, gradove, srezove i sela u Jugoslaviji, kao 1 za neke bliže države Balkana i srednje Evrope«. To delo je po svojem značaju ln obsegu edinstveno v jugoslov. znanstveni literaturi, ima pa predhodnike v nekaterih manjših razpravah dr. Mikiča, ki se je prvi pri nas posvetil vitalni statistiki. Znano je, (ki vitalna statistika proučuje statistično doganljive pogoje človeškega življenja v prostoru ln času ter meri življenjske sile posameznih narodnih ali v narodu obstoječih socialnih edinic ali skupin. V uvodu k svojim razpredelnicam o redosledu umiranja razlaga pisec metodo in matematična načela sestavljanja teh statističnih tabel, ki skušajo približno definirati življenjsko stanje ljudstva naše države in po verjetnostnih računih ugotoviti, kako se bodo glede na vse specifične, vendar pa trajnejše okoliščine v katerih živi to ljudstvo, z umiranjem spreminjale njegove plasti. Posamezni diagrami pa omogočajo primerjavo s sosednimi državami. Razprava dr. Fr. Mikiča, plod dolgoletnega proučevanja in velikega znanstvenega truda, bo zanimala po svojih rezultatih zdravnike, biologe in sociologe. Drugi del zbornika obsega razpravo J. Godlberga in K. Kempnija »O oscilacijama Bakarskog Zaljeva i opčem problemu zaljevskih seša«. ki matematično analizira in vrednoti rezultate mareografskih merjenj. — Nadaljnja knjiga Jugoslov. akademije z naslovom »Bulletin international de l'Academìe you gosi ave des sdences et des beauxarts; classe des sciences ma-thematlques et naturelles«, vsebuje to pot samo v nemščini objavljene razprave J. Gnezde, J. Goldberga in Kempnija dr. L Horvata, dr. J. Lončarja, dr. Fr. Mikiča. dr. A. šercerja, Fr. Tučana In dr. V. Vouka, Id so izvlečki lz originalnih, v hrvaščini natisnjenih razprav, čijih izsledki postajajo po tej poti dostopni tujemu znanstvenemu svetu.
Francoski spis o T. G. Masaryfcu. V zbirki Les Vainoueurs (Zmagovalci), ki Jo izdajata založbi Labor v Ženevi in »Ye se rs«
JS P
Mnogo se je zadnje čase slišalo govoriti o tekmah za državno prvenstvo v jadra/-nju, toda nikjer ni nobenih točnih podatkov. Vest o tem je prišla in zopet zamrla kakor tisoče podobnih.
Pred kratkim sem sedel v neki ljubljanski kavarni in tu sem bil priča prav zanimive razprave Razvila se je med članom olimpijske telovadne vrste ta našimi jadralci. Razprava se je sukala okoli bodoče olimpiade. Telovadec je hll mnenja, da bi bila narodna sramota, če bi se naša država ne udeležila olimpiade v novi disciplini — jadranju. Jadralci so mu zatrjevali, da bi tudi radi šli, toda finančna sredstva jim tega ne dovoljujejo. Razprava je bila dolga in slednjič so prišli do pravilnega zaključka, da bi bilo potrebno prirediti izbirne teikme, ki naj bi bile obenem tudi tekme za državno prvenstvo. Saj je o teh tekmah objavilo že glasilo Aerokluba »Naša krila« v svoji decembrski številki začasni načrt, po katerem naj bi se izvedle približno tako:
Tekme naj bi ne bile samo v letenju, marveč v celotnem delu na terenu, v delavnici in v disciplini. Teh tekem naj bi se udeležile celotne skupine, ki naj bi tekmovale med seboj. Tekma naj bi imela dva
Smuški teki v Planici
Ilirija bo jutri le izvedla svojo med-klubsko prireditev
Snežne razmere so v Planici še zmerom ugodne, tako da z izvedbo za jutri razpisanih medklubskih smuških tekov za se-niorje in juniorje ni nobene ovire.
Po dospelih prijavah bo udeležba zelo številna; med ostalimi bodo nastopili tudi naši najboljši tekmovalci kakor Smolej. Klančnik*, Petrič, Knap, Kerštajn, Mrak in drugi Borba bo ostra in trda preizkušnja za sposobnost naših letošnjih repre-zentantov. Dolžina seniorske proge bo znašala 18 km; trasa bo ustrezala mednarodnim predpisom, tako da se bo lahko ocenila sposobnost vsakega posameznika v tej disciplini.
Juniorji bodo pomerili svoje moči na 10 km dolgi progi. Tudi med njimi bo borba zelo huda, ker so prijavljene same zelo izenačene moči.
Start za oba teka bo 1utri ob 10. pred domom SK Ilirije v Planici.
V nekaj vrstah
Rumunski hokejisti
mimo Ljubljane
V petek zjutraj se je na povratku iz Italije za kratek čas ustavila v Ljubljani ho-kejska ekipa TC Romana iz Bukarešte, ki je bila po ponovnih razgovorih določena za partnerja državnemu prvaku Iliriji pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Švici. Zaradi »nemogočega« vremena seveda o tekmi nI bilo nobenega govora in je moštvo po kratkem postanku nadaljevalo pot v domovino. TC Roman je ono močno rumunsko moštvo, s katerim vzdržuje hokejska Ilirija že dalj časa prav dobre športne odnošaje, saj so bili letos Iliri jani že v javi polovici decembra povabljeni kot prvi gostje iz tujine v Bukarešto, pa je pozneje ta načrt zaradi domačih homatij v Rumuniji šel po vodi. Turneja je bila na sporedu pozneje še enkrat, pa spet zaradi nesoglasij v rumunskem hokejskem savezu ni bila izvedljiva. TC Roman Je to pot gostoval v Milanu proti na novo ojačeni — Italija je za letošnjo hokejsko reprezentanco dobila št:'ri Italijane iz Kanade — italijanski izbrani ekipi in je izgubil z 1:3. Kakor zatrjujejo Rumimi, bodo letos Italijani na svetovnem prvenstvu v Švici brez dvoma imeli zelo močno vlogo. Zanimivo je, da je Ilirija prav te dni prejela laskavo vabilo za enkratno gostovanje na umetnem drsališču v Milanu.
Hokejska Ilirija ali prav nate državna reprezentanca za hokej na ledu na svetovnem prvenstvu v Baselu ta Curihu je tako spet prišla ob dva dragocena treninga in Ji zdaj <te odhoda v Švico preostaja le
r Parlai. > izdei kot četrti zvezek življenjepis osvoboditelja Cehoslovakov in prvega prezidenta CSR T. G. Masaryka z naslovom »Masaryk, fils de serf, pére d' un penupie«. V uvodu knjige, ki Jo je spisal dr. Venceslav H usa in ki je izšla nezavisno od vsakršne propagandne akcije, poudarjajo izdajatelji, òernu so tudi po septembrskih dogodkih, t. j. po polomu prve republike. uvrstili biografijo T. G. M. v zbirko »Zmagovalcev«. »Verujemo v nesmrtno pravičnost ln menimo, da je prav sedaj primeren čas za razmišljanje o tako vzvišeni osebnosti, ki Je po pravici vredna naziva zmagovalca«.
Črnogorski tiskar Božidar Vukovič in beneških tiskarji v 16. stoletju. Pred letom dni je izdal znani publicist S. M štedimlija razpravo o črnogorskih tiskarnah v 15. stoletju. Kot nje nadaljevanje je izšla te dni pri knjigami A. Celap, Zagreb, Trg kralja Aleksandra, razprava o beneških tiskarnah v 16. stoletju z naslovom »Božidar Vukovič i mletački Stampai! u 16. vijeku«. Knjiga prinaša več reprodukcij doslej neznanih slik in risb, v prilogi pa portrete vojvode Božidara Vukoviča in fotografije nekaterih strani starih tiskov. Ker se bo v dogled-nem času slavila 400-letnica smrti Božidarja Vukoviča, bo ta monografija dobro rabila vsem, ki jih zanima ta osebnost in nje doba, zlasti še delovanje tiskarjev s slovanskega Juga v starih beneških tiskarnah.
Knjige v CSR. Državni statistični urad
CSR je objavil statistične podatke za leto 1937. Med njimi so tudi podatki o knjižni produkciji Tako je 1 1937 izšlo na ozemlju CSR 10.994 del, Izmed teb 7934 čeških, 783 slovaških (skoraj stokrat več kakor v predprevratni dobi) In lßll nemikih Izmed publikacij v ostalih slovanskih jezikih je bilo največ rusinskih (67 knjig), v poljščini pa je izšlo 8 del Zelo Je poskočilo število madžarskih knjig Le teh je L 1936. Izšlo na ozemlju CSR 163, leto pozneje pa že 257 Številke o prirastku v manjšinskih jezikih pričajo, kakšno kulturno svobodo ln rast je omogočila manjšinam prva republika.
K T
dela — tehničnega in organizacijskega za propagando.
Tehnični del tekem bi bil v tem, da bi Izbrani »C« piloti posameznih skupin tekmovali v letenju s pogoji, ki jih določa olimpijski pravilnik. Nadalje tekma »B« pilotov z olimpijskimi pogoji, ki pa bi bili za njihove možnosti prikrojeni. To bi bil prvi del tekme, medtem ko bi v drugem tekmovale cele skupine, v delu na terenu in v delavnici hi pa v disciplini.
Nagrade za te tekme naj bi bile: brez-motorno letalo visokih sposobnosti, transportni voz za letala ta pa šolsko letalo. Nagrade naj bi se razdelile po plasmaju skupin.
Toda zdi se, da U bila najlepša ln za državo najkoristnejša nagrada, če bi poslala skupina ki bi zmagala, na olimpiado v Helsinki. Ce je dobil hokej na ledu podporo, naj oi dobili podporo tudi jadralci, katerih sport je dandanes vse večjega pomena. Verjetno naši jadralci ne bi dosegli letos velikih uspehov zato bi pa ogromno pridobili med narodi, ki imajo daljšo razvojno dobo kakor naši
Da bo stvar Izvedljiva 1e treba, da javnost ta odločujoči pokažejo nekaj več zanimanja zanjo.	A. N.
Se dober teden dni časa, ne glede na to, da nima od nikoder nobene obljube, da se bo vreme morda zato obrnilo na mraz in led. Računajo pa. to so optimisti ta prijatelji našega mladega hokeja ne pa strokovnjaki, da se bo vreme že v prihodnjih dneh tja do ponedeljka ali torka, toliko spre-: menilo, da bo drsanje mogoče, če ne prav sredi Ljubljane, pa vsaj v naši Planici. In tja misli Ilirija za nekaj dni še poslati svoje hokejsko moštvo, da bo po ostrem kondiejskem treningu spet v formi, kakor je bilo tam okoli novega leta. Za konec prihodnjega tedna bo moštvo odšlo še na revanžo onstran meje k Beljačanom — kamor zaradi slabega vremena tudi nI moglo že zadnjič — da še v dveh hudih tekmah še enkrat pre'zkusi svoje sile pred prvim startom v mednarodni areni. V danih razmerah smatra tehnični odbor JDS «o pot za najbolj uspešno, da se ukrene vse, kar je potrebno za tehnično Izpopolnitev naše najmlajše državne reprezentance.
Nadaljnji spored tekem za ZP
Kakor smo že obširno poročali v včerajšnji številki našega lista so zdaj tekme za zimski pokal potekle do konca prvega kola, torej tako daleč, da je izmed 20 kandidatov za naslov letošnjega pokalnega prvaka ostalo v konkurenci le še 8 moštev, in sicer v vzhodnem pasu štirje beograjski ligaši: BSK, Jugoslavija, Bask in Jedinstvo, v zapadnem pa dva zagrebška kluba Gradjanskl in Concordia, dalje Hajduk in sarajevska Slavija. Tekmovanje se bo nadaljevalo že jutri, in sicer s štirimi tekmami po naslednjem sporedu: v Beogradu (z dvojnim sporedom) BSK : Jedinstvo in Jugoslavija : Bask, v Splitu Hajduk : Gradjanskl in v Zagrebu Slavija (S) : Concordia. Vseh osem enajstoric mora nato za izločitev do oolfinala igrati Se revanžne tekme v krajih sedaj gostujočih moštev.
Danska prvakinja Inge Sörensen je Izboljšala svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m, katero progo je preplavala v Času 6:16.2. Prejšnji rekord v tej disciplini je branila Nemka Gennlnger (6:19.2).
Občni zbor kolesarske podzveze v Mariboru bo v nedeljo dne 5. II. t L v prostorih hotela »Zamorc« v Mariboru, Gosposka ulica, ob 9. z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo delegata saveza in funkcionarjev podsaveza, 3. razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru, 4. volitve novega upravnega ln nadzornega odbora, 5. samostojni predlogi, 6. določitev letne članarine podsaveza in 7. slučajnosti — Pozivajo se vsi klubi, včlanjeni v mariborski podzvezi, da se občnega zbora udeleže. —
Odbor,	______ __
,.-.. fif. jfe*
I Občni «bor 8K Ljubljane bo ▼ ponedeljek dne 23. januarja t i ob 20. v salonu restavracije pri »Sestid«. Ce ob tem času ne bo prisotnih dovolj članov, bo pol ure
kasneje občni zbor ne glede na število prisotnega članstva. Vljudno vabimo starešine in podporne člane, da se udeleže občnega zbora Dnevni red v smislu društvenih pravil. Odbor.
Smuška skakalna šola ▼ Planici je l« redno na delu. V ponedeljek je prišel iz vojaške službe na dopust Albin Novšak in je takoj pričel s treningom. Kljub južnemu snegu so skakalnice skrbno urejene in dnevno vežbajo naši smučarji na njih. Kakor vsa prejšnja leta tako je tudi letos udeležba za vsakogar brezplačna in samo priporočamo smučarjem, da izrabijo sedanje neugodno vreme vsaj za trening v skokih.
Dve skakalni tekmi v Celju. Smučarski
klub Celje bo priredil razen skakalne tekme za prvenstvo Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza z mednarodno udeležbo dne 12. februarja še eno skakalno tekmo dne 2. februarja in sicer juniorsko ta mladinsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Obe prireditvi bosta na dr. Ku-gyjevi skakalnici v Liscah pri Celju.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnfh zvez v Ljubljani in Maribora, SPD In J7SS z dne 20. januarja 1939
Kranjska gora 810 m: 2, delno oblačno 29
cm snega, južen, mirno. Rateče-Planica 870 m: 2, delno oblačno,
26 cm snega, južen, mirno. Planica-Slatna 950 m: 1, delno oblačno, 39
cm snega. Južen. Planica-Tamar 1108 m: 2, delno oblačno,
40 cm snega, južen. Feč-Petelinjek 1440 m: 2, delno oblačno,
30 cm snega, južen. Pokljuka 1300 m: 2, delno oblačno, 40 cm
snega, južen. Dom na Komni 1520 m: 2, oblačno, 50 cm
snega, južen, mirno. Gorju še 1000 m: 3, oblačno, 20 cm snega,
južen, mirno. Menina planina 1508 m: —2, delno oblačno, 50 cm snega, peca 1654 m: 6, delno oblačno, 70 cm snega, južen.
Rimski vrelec 530 m: —1, delno oblačno, 13 cm snega, južen.
Iz življenja na deželi
Bled. Zvočni kino predvaja danes in Jutri film južnega morja, z lepiml naravnimi posnetki »Poslednji pogan«. Predigra »Kakršen oče, tak sin« in tednik.
JESENICE. Zvočni kino »Radio« predvaja danes, jutri ta v ponedeljek ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »13 stolov«. Med dodatki tudi kulturni film ln Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Zloraba zaupanja«.
TRžIC. Kino predvaja danes ln jutri ve, liki film o romantičnem življenju gusar-skega poglavarja »Bukanlr«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. ta Jutri ob 15.15 ln 20. uri »Kozak ln slavček«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
ČRNOMELJ Sokolski zvočni kino predvaja drevi jutri popoldne ln zvečer film: »San Franclsko«.
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 20., jutri ob 16. ln 20. film »V send greha«. Kot dodatek Foxov zvočni tednik. Naslednji film bo 28. in 29. t. m
PTUJ. Zvočni kino predvaja danes ob 20, Jutri ob pol 19. in pol 21. uri film »Zrcalo življenja«. Pred predstavo Foxov, žurnal in kulturni film
SV. BOLFENK PRI SREDISCU. Odsek Zveze Maistrovih borcev vabd člane na redni letni občni zbor, ki bo na svečnico 2. februarja po rani sv. maši v prostorih narodne šole. Zaradi izčrpnih poročil o dosedanjem delovanju in o pomenu ZMB in o priznanju dobrovoljstva, ki jih bodo podali de'egati centralnega odbora Zveze Maistrovih borcev iz Maribora, prosi odsek člane, da se polnoštevilno udeleže zbora in obenem privedejo se seboj tudi one borce, ki še niso člani odseka, a želijo pristopiti.
POLJCANE. Te dni Je odšel k vojakom na odsluženje kadrskega roka tajnik tukajšnjega sokolskega društva brat Deti-ček FYan (Dido). Upravni odbor se je na zadnji seji od njega prisrčno poslovil Brat starosta se mu je zahvalil za njegovo vestno delo, želeč mu vse najboljše in srečen povratek. — Občni zbor Sokola bo v nedeljo 12. februarja ob 15. v čitalnici Občinski odbor je na svoji zadnji seji se, stavil osnutek bodočega proračuna, ki je občanom na vpogled, proračunska seja občinskega odbora bo prihodnji teden. — Poučno predavanje bo v nedeljo po zgodnji maši v Poljčanah v posojilnični dvorani. O zavarovanju živine bo predaval bar novinski veterinar dr. Zemljič iz Slovenske Bistrice — Planinska podružnica se na vso moč pripravlja na proslavo svoje desetletnice. Ustanovljena Je bila leta 1929. Svoj Jubilej bo proslavila z raznimi prireditvami od katerih so nekatere že najavljene Slovesno bo obhajala na Boču svoje tradicionalno planinsko slavje, ki bo dne 5. Julija. 4. junija namerava podružnica prirediti veliko tombolo, nekaj po, sebnega pa se obeta v okviru lOletnega jubileja za 10. planinski ples, ki bo dne 2. februarja v posojilnični dvorani
Iz Kamnika
k— Nenadna smrt kapetana g. Drago-tina Cižmeka je pretresla vse, ki so ga poznali. Pokojni je dolgo vrsto let vodil tehnični oddelek na naši smodnišnici Bil je zelo vesten v službi in je kljub bolezni vztrajal v njej do zadnjega, ko je bil na lastno prošnjo upokojen. Vendar ni nihče pričakoval, da bo krepkega moža bolezen tako hitro zrušila. Takoj po prevozu v ljubljansko bolnišnico je umri in Je bfl nato pokopan v LJubljani Na zadnji poti ga je spremil oficirski zbor smodnišnice pod vodstvom poveljnika inž. polkovnika Panno vi ča in številno zastopstvo nameščencev in delavcev zlasti iz tehničnega oddelka, zastopstvo Narodne čitalnice, Lire in Sokola, čijih vnet član in podpornik Je bil pokojni. V posebno častnem številu so spremili pokojnika na zadnji poti kamniški znanci in prijatelji Od umrlega kapetana se je ob grobu poslovil kape tan Blatnik, častna četa pa mu je izkazala zadnjo čast. Pokojni je zapustil hudo prizadeto soprogo go. Luizo in hčerko gdč. Rozi, dolgoletno odlično igralko kamni, ške čitalnice. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! žalujočim naše iskreno so, žal je!.
O
Kaj bo z jadralnim prvenstvom?
Tudi naSi jadralci bi radi na bodočo olimpiado
E. o.
40
Strel v grajski knjižnici
Roman
Kronski sodnik: »Ugotovili smo, da opazka preminulega ni bila namenjena vam. Ponavljam: bila je namenjena lady Colchestrski.«
Priča (tiho, z obupanim pogledom na kronskega sodnika): »Da.«
Kronski sodnik: »Verjemite, lord Colchester, da mi je zelo neprijetno siliti v te stvari; toda neogibno je. Kaj je rekel preminuli o vaši ženi?«
Priča: »Izrekel je nizkotno obdolžitev zoper njo.«
Kronski sodnik: »Ali je mar rekel kaj neugodnega o njenem nravstvenem življenju?«
Priča: »Mislim... da.«
Kronski sodnik: »In to vas je pripravilo v silno jezo?«
Priča: »Da.«
Kronski sodnik: »Vsekako ste morali smatrati njegovo obdolžitev vsaj za mogočo, ko ste se sami postavili za sodnika?«
Priča (hlastno): »Nikakor ne, čeprav je govoril o nekem dokazu,«
Kronski sodnik: »O dokazu?«
Priča: »Da. Rekel je, da lahko dokaže svojo trditev.«
Kronski sodnik: »Prav, lord Colchester, te točke ne bomo dalj razglabljali. Videti je, da zelo ne-
radi govorite o tem, kaj je rekel preminuli. Ako-ravno moram to v nekem oziru obžalovati, si ven dar ne morem kaj, da ne bi priznal vašega viteškega vedenja. Prosim, opišite nam, kaj se je potem zgodilo!«
Priča (odsekano): »Bilo mi je, kakor da bi me bil udaril po glavi Ne morem se več natanko spomniti, kako je bilo. Najbrž sem izgubil oblast nad seboj. Nizkotnost, ki sem jo moral poslušati, je bila zame preveč. Nisem je mogel prenesti, nisem je mogel prenesti!« (Priča si pokrije obraz z rokami. Ko spet vzdigne oči, je še bledejši kakor prej.) »Sam ne vem, kako se je zgodilo, a mahoma sem držal v roki samokres. Nerazumljivo mi je. Mislim... da, menda sem nekaj zakričal.« (Premolk. Nato:) »Vse to je drugače tuje mojemu značaju. Ne razumem, kako se je moglo zgoditi Za-vpil sem menda .Ničvrednež podli!' in sprožil.«
Kronski sodnik: »Povejte gospodom porotnikom, odkod ste vzeli samokres in odkod ste streljali.«
Priča: Iz predala pisalne mize, kjer je zmerom ležalo.«
Kronski sodnik: »Ali ste streljali sedè?«
Priča (se obotavlja): »Težko da. Ne spominjam se več. Ko sem se... spet opametoval, sem stal ob koncu pisalne mize, z obrazom proti... steklenim vratom.«
Kronski sodnik: »Polkovnik Winter, zdaj bi kazalo predložiti porotnikom načrt gradu, ki ste ga narisali.«
Poiskali so list risalnega papirja in ga podali porotnikom, ki so ga pazljivo ogledovali.
Kronaflri vodnik: »Nadaljujte, lord Colchester! Kaj se je zgodilo po strelu?
Priča (nekam osuplo): »Kaj se je zgodilo po strelu?«
Kronski sodnik: »Da. Ali je preminuli padel?«
Priča: »Ne, prav to je bilo najstrašnejše. Obstal je in silno osuplo zastrmel vame.«
Kronski sodnik: »Ali se ni opotekel ali zgrabil za srce, kakor bi bilo pričakovati od človeka, ki je smrtno zadet?«
Priča: »Ne, stal je z rokami v žepih in me gledal.«
Kronski sodnik: »In ni ničesar storil, da bi se obvaroval morebitnega drugega strela?«
Priča: »Ne, samo neizrekljivo začuden je bil videti.«
Kronski sodnik: »Koliko časa Je stal in vas gledal?«
Priča: »Do takoj po odmevu — ali po tistem, kar je bilo slišati kakor odmev.«
Kronski sodnik: »Torej še precej časa po strelu?«
Priča (odločno): »Da. Meni se je zdelo večnost, a toliko vem, da je bilo vsaj nekaj sekund pozneje.« Kronski sodnik: »Deset sekund?« Priča: »Tega nikakor ne morem zanesljivo reči.« Kronski sodnik: »Vztrajate pa pri tem, da je minil med vašim strelom in odmevom precejšnji čas, po katerem se je preminuli zgrudil?« Priča: »Da, seveda.«
Kronski sodnik: »Kaj ste storili potem?« Priča: »Ko je... ko se je zvrnil, sem se mahoma spet zavedel. Spoznal sem, da sem bil ustrelil človeka in zakrivil... umor. Moja prva misel je bila,
Resnica o Unučiču
škocijanski orožniki so pripomogli k razkrinkanju
Novo mesto, 20. jan.
da moram obvestiti policijo. Položil sem pištolo na pisalno mizo in telefoniral v Hanningtree.«
Kronski sodnik: »Dobro. Kakšno je bilo vaše razmerje do preminulega?«
Priča: »Ne razumem. Saj sem pravkar priznal, da sem ga hotel ustreliti«
Kronski sodnik: »Seveda. A preden je stopil ▼ knjižnico, ali ste se dobro razumela?«
Priča: »Da. Povabil sem ga bil. Seznanila sva se bila nedavno tega v mojem londonskem klubu.«
Kronski sodnik: »Ste imeli vzrok, da bi ga bili sovražili?«
Priča: »Še malo ne. Toliko da sem ga poznal, a v kratki dobi najinega znanja se mi je zdel zelo... simpatičen.«
Kronski sodnik: »Torej ste bili silno presenečeni, ko je prišel minuli petek k vam in izrekel tisto obdolžitev?«
Priča: »Kakor da bi bilo treščilo vame.«
Kronski sodnik: »Hvala, lord Colchester. Mislim, da je to vse. Naslednja priča!«
Narednik Bunn od grofijske policije je izpovedal, da je ob štirih in dvajset minut telefoniral policijskemu uradu nekdo, ki se je nazval lorda Colchestra.
Priča: »Rekel je, da je nekoga ustrelil in da naj takoj pridemo.«
Kronski sodnik: »Kaj set storili?«
Priča (z glasom, ki je težak od spominov): »Mislil sem si —«
Kronski sodnik: »Ne vprašam vas, kaj ste si mislili, ampak kaj ste storili?«
V »Jutru« je büo objavljeno nekaj poročil o vlomih in pustolovščinah Janeza Unučiča. Glede njegovih potovanj je sicer marsikaj res, vendar si je pa Unučič tudi to in ono izmislil, samo da bi zaslovel kot avanturist. Janez Unučič se je vrnil iz tujine leta 1936. Ni se nastanil v domačem kraju, niti se ni poprijel poštenega dela, temveč je takoj odšel v Zagreb in pričel s tatinskimi podvigi po dravski in savski banovini. Imel je skoraj povsod zaveznike, ki so mu dajali skrivališče in mu pomagali pri vsem. Kar je kje pokradel, so spravili v denar. V tem času je bilo pokradeno razno blago pri Janezu Andrejčiču v Zloganjih pri Skocijanu. Osumljen je takoj bil Unučič. Vendar ga ni bilo mogoče prijeti, ker je izginil s plenom nekam proti Zagrebu. Komandir škocijanske stanice narednik Milan Bog-danič je dokaj hitro zbral o njem vse potrebne podatke. Ugotovil je, da še ni služil pri vojakih, niti ni bil vpisan v spisek re-grutov škocijanske občine. Unučiču je bilo tem lažje uganjati razne tatvine, ker ga pač niso dovolj pazno iskali in se je lahko skrival pod raznimi imeni. Skocijanska orožniška postaja je vse to javila na pristojna mesta in brž je bila za Unučičem izdana tiralica. Tako se Unučič ni več čutil varnega v škocijanski okolici.
Da za nekaj časa zakrije svoje grehe, se Je iz Zagreba javil k vojakom Prišel je v Bitolj in je že po nekaj dneh dobil dopust, češ da je umrl oče. Polkovno poveljstvo je seveda nalagal, ker mu je oče umrl že štiri mesece prej. Na dopustu je pričel takoj s tatvinami. A ker so ljudje bili nanj prej opozorjeni, so ga brž prijavili orožniški postaji. Javljeno je bilo, da se potika po škocijanskih okoliških vaseh neki vojak, ki se izdaja za domačina iz Velike vasi pri Krškem in nabira razne stvari za fante, ki služijo z njim pri vojakih. Pri tem delu ga je orožniška patrulja zasačila in je bil z nekim civilistom aretiran. Dobro so mu izprašali vest Se dosti zanimivo je pripovedoval kod vse je hodil, kaj vse je videl, a tatvine ni hotel priznati nobene. Iz Škocijana je bil odgnan na okrožno sodišče v Novem mestu in odtod v Zagreb, kjer je bil pri okrožnem sodišču obsojen na poldrugo leto robije zaradi tatvine v Samoboru v vrednosti 27.000 din in na tri leta izgube častnih pravic. Zato tudi ni več dalje služil pri vojakih, kjer je prebil le šest dni. Njegova trditev, da je odslužil vojaški rok pri vojakih v Bitolju, je torej lažniva. Z njo skuša Unučič zakriti, kje je ta čas bil in kakšne tatvine je zagrešil. Narednik g. Bogdanič je dal na lastne stroške njegovo sliko razmnožiti in jo je razposlal vsem policijskim oblast-vom, da bi po njej laže drugod odkrili kakšno njegovo tavino. In res so na podlagi te poslane slike ugotovili, da je bil udeležen pri razbojništvu v Zavinah pri Zagorju in pri raznih tatvinah okoli Brežic
Lani je prišel Unučič iz Lepoglave, kjer je odsedel poldrugo leto robije, in se je nastanil z Marijo Sekoranjevo v Zagrebu, s katero je začel živeti v konkubinatu. Odtod je dalje izvrševal svoje tatinske podvige po vsem Posavju. V tem času je narednik Bogdanič ugotovil, da je Unučič lete 1929. pobegnil iz Stare Gradiške, kjer je imel odsedeti 3 leta v poboljševalnici. Takoj je spet bila zaradi tega razpisana tiralica. Ta čas se je nahajal Unučič v brežiški bolnišnici. Čim pa so prišli ponj orožniki, je izginil kakor kafra, ker je bil gotovo od kakšnega zaveznika obveščen, da ga iščejo. Škocijanskim orožnikom je prišlo na uho, da se Unučič spet skriva v Zagrebu pri Šekoranjevi. Takoj je bila odposlana tiralica zagrebški policiji, naj ga aretirajo in odvedejo v Staro Gradiško. Res je bil v Zagrebu prijet in odposlan v Staro Gradiško. Vendar je spremljevalcema na poti pobegnil Nato je kradel dalje. Laže, da je bil lani v Nemčiji. S tem hoče le vsa ona dejanja, ki jih je zagrešil v tem času, prikriti in naprtiti drugim.
Letos je v noči od 3. na 4. januarja okrog druge ure že drugič pokradel razno blago pri Janezu Andrejčiču v Zloganjih pri Skocijanu, kjer je priženjen Ivan Komljanec. Orožnikom je bila tatvina jay-ljena okrog 7. ure zjutraj. Narednik Milan Bogdanič in orožnik Anton Dujmovič sta se takoj podala v Zloganje. Zasledovanje pa je bilo otežkočeno, ker je ravno tisto noč zapadel 25 cm debel sneg, ki je zabrisal skoraj sleherno sled. Vseeno sta orožnika vztrajno iskala sledove proti Krškem 2e v Bučki sta zvedela, da sta okrog šeste ure koračila tod z nekim blagom tuja ženska in tuj moški proti Raki. Orožnika sta nato na Raki zvedela, da sta ista dva šla okrog 7. ure dalje proti Krškemu. Na Raki sta bila orožnika ob 10. uri in ker bi mogoče službena brzojavka prišla prepozno, je narednik Bogdanič telefoniral na lastne stroške v Krško, da ne
bi mogoče Unučič in njegova spremljevalka že pred njegovim prihodom odšla z vlakom. Orožniki v Krškem so pazili na vseh krajih, vendar niso mogli beguncev nikjer izslediti. Takoj po prihodu v Krško sta se odpravila škocijanska orožnika na železniško postajo, dočim so drugi orožniki pazili drugje. Čakali so na oba skoraj vso noč, vendar zaman Kam sta zasledovanca izginila, je bila prava uganka.
Dne 5. t m. pa so krški orožniki že do-znali, da je Unučič pustil pri neki ženi v Venišah del plena in se vrnil proti Skocijanu z njeno 121etno hčerko s sanmi po košaro in drugo, kar je pustil na potu, ker nI mogel vsega nositi. V Stari Bučki je bil opažen in je hitro pobegnil, ne da bi dalje iskal ukradeno blago. Z dekletom in praznimi sanmi je taval vso noč okrog. Skozi Grmulje in dalje po Zakrakovju je prišel šele zjutraj v Veniše prazen in truden. Deklica pripoveduje, da se je komaj še premikala od utrujenosti Škocijanski orožniki so spet šli po sledovih do Krškega, in ko so zvedeli, da so ga krški orožniki že prijeli, so poiskali košaro z raznim blagom na kozolcu nekega posestnika v Jer-man-vrhu Slanino, ki jo je Unučič pustil v Stari Bučki, je našel neki šolarček in so orožniki vse skupaj vrnili lastniku. Unučič je trdil, da je vse blago pokradel pri Andrejčiču, vendar je Andrejčič sam precej stvari spoznal za tujo last in vsega ni hotel vzeti. Zato so poizvedovali dalje in ugotovili, da je vrnjeno perilo last Jožeta Plankarja iz Veniš, kjer je bil Unučič isto noč na delu Premetenost tega tatu je res velika. Njegov »sloves« se je seveda s tem dvignil in ljudje upravičeno pričakujejo, da se mu bo tudi kazen temu primemo zvišala in da bo pred njim nekaj časa mir. Orožnikom iz Škocijana gre velika zasluga, da je bil vsakokrat tako hitro izsleden.
MALI OGLAS I
Službo dobi
Beseda l din, davek din, za SUro ali dajanje naslova 5 din Najmanj U znesek 17 din.
Služkinjo
vajeno gospodinjskega, dela, kuhe, pridno, inaino in pošteno, sprejmemo, toda samo z najboljšimi spričevali in tako, ki se dolgo drži ene hiše. Po možnosti predložiti priporočilo. Nastop takoj! Predstaviti- se: Christof, Povšetova ul. 33a, Ljubljana. Kodeljevo.
1177-1
Trgovskega
sotrudnika
perfektnega železnlnar-Ja Išče večja trgovina z mešanim blagom v mestu na deželi. Ponudbe
prepisi spričeval ln ntevkl na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln resen«.	1136-1-
Trgovskega
sotrudnika
mešane stroke sprejmem k manufakturno galanterijskem odelku ln za aranžiran J e Izložb. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Popolnoma lz-vežban manufakturist.«
1135-1
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 21. Upniki na plan! Premiera, pre.
mierski abonma. Nedelja, 22. ob 15.: Pikica ln Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. Hollywood. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Hollywood). »Upniki — na plan!« je naslov zabavne veseloigre, katere avtor je Ceh Karel Pi-skor. Igra prikazuje zmede, ki jih povzroči pošten uradnik v svojem poslovanju. Delo obsega tri dejanja, ki- se vrše v pisarni advokata in banke. Režijo ima prof. šest. Premiera bo 21. t, m. za premierski abonma.
Izredno uspela sodobna mladinska igra »Pikica in Tonček« prikazuje čudne dogodivščine dveh velemestnih otrok. Delo je za mladino in starše zelo vzgojno, in je doseglo splošno priznanje kritike in občinstva. Kdor hoče pripraviti svojim otros kom veselje in užitek, naj jim omogoči obisk te predstave.
Sliko iz življenja v »Hollywoodu«, napore za dosego filmskega angažmana dveh talentiranih igralcev, razne spletke, re, klamne trike itd., pokaže Newiarowieczo-va igra, »Hollywood«, ki je nazoren primer o važnosti različnih veselih in žalostnih činiteljev, odločujočih o filmsKi karieri.
OpERA
Začetek ob 20. uri Sobota 21. Roxy. Izven. Globoko znižane
cene od 24 din navzdol. Nedelja, 22. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Manon. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven, ponedeljek, 23.: Zaprto.
»Roxy«, izredno zabavno ln živahno ope, reto bodo ponovili drevi. Zasedba z Bar-bičevo, Poličevo, Saneinom, Pečkom, Li-pahom, Golovinom in Pianeckim v glavnih vlogah.
Ga. Zlata Gjungjenac bo gostovala v ne4 1 deljo v operi »Manon«. To je njena najboljša vloga, kar jih je pela na našem odru in prav v tej partiji je odlična umetnica postala izredno popularna.
»Pod to goro zeleno«. Izvrstno češko Beneševo opereto bodo peli v nedeljo že 40iö na našem odru, kar je najlepši dokaz, j da je delo v resnici izvrstno in splošno priljubljeno.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 21. ob 20.: Kralj na Betajnovi.
Znižane cene. Delavska predstava. Nedelja, 22. ob 15.: Boccaccio. Znižane cene. Ob 20. PoKOjnik. Znižane cene. Zadnjič.
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno naivečfi uspeli !
Kuharico
popolnoma sauostojno, vajeno navadne ln boljše kuhe, dobro ln varčno, 30 do 50 letno, sobarico, vajeno servira-nja, pranja, krpanja, Sikanja ln boljših sob, ln dekle za pomoč pri perilu, kuhinji ln vrtna dele, sprejme večja trgovska hiša v mestu na deželi. Ponudbe z zahtevki, prepisi sprlečval ln s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Spretna ln sposobna.«
1134-1
Frizersko pomočnico
dobro moč takoj sprej mem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1141-1
Stenotipistko ! Trgov, pomočnik
za slovensko in nemško ko- začetnik, izučen v večji tr-respondenco, s perfektnim govini mešane stroke želi znanjem stenografije, išče spremeniti mesto. Naslov veliko industrijsko podjetje vseh poslovalnicah Jutra. Zagreba.^ Ponudbe na |	984-2
ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost in sigurnost«.
980-1
'wwi^iwwiiiiiiiaw mmuimiuii
Vajenci (ke)
Korespondentko I MMIIIIII|||>|U||^iiti«MMiMiiiiMi^
«prejmemo. Natančne p* ^f**1* L^,.®?*?* 15 nudbe » navedbo šolske iz fclo£	«J««»
obrazbe, stenografije, dalje u JL2l « glede dosedanfe prakse io ™ mesek 17 zahtevkov pošljite na tarar-1 p ■ , _ no Vidmar. Savlje 18, Lju- I f nzersko Učenko bljana.	1074-1 I sprejme salon Frank. Kole
zi ja. Trnovo.
1173-44
Sobarico
spretno in vestno, v starosti | 20 do 24 let, z znanjem Šivanja na stroj, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vestna so-1 barica«.
1099-1
Vsaka beseda 50 pat da vek 3 din. za šifro ali dajanje naslova S din aaj manjši znesek 13 din
Mlad hotelski
poslovodja, praktik I Beseda i
Oblačila
Beseda 1 din, davek din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši mesek 17 din.
Nov smoking
[ poceni n aprodaj Adrl-Jan Pahor, krojač, Ljub. Uana. Hotel Slon II.
1142-13
Glasbila
din, davek j
z znanjem tujih Jezikov I 25: • f1*!? «tajanje absolvent nUtahSS! I ^ 5 din Najmanjši znesek 17 din.
absolvent nižje hotelske šole, ekonom, z večletno prakso ln odličnimi referencami išče stalno mesto. Gg. Imetnikom podjetij ln finančnikom . .... se priporoča kot pošten * ,41 bP«n>i, 120 ba*i, -agilen ln simpatičen stre	DKla5en°. 2 registra,
kovnjak. z obrtnim do I u6°dno prodam. Interesenti
Novo klavirsko
harmoniko
voljenjem za hotel, re-1 stavracijo, penslon, kavarno, gostilno. Reflek-tlra na plačo v odstot klh od dobička. Cenj dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Uspeh po strokovnjaku«.
1089-2 I
naj pokličejo telef. štev 28-70 med 8.-9. ter 14.— 1). uro.
1155-2'
Prodam
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Štedilnik
_	_ mizni 60 X 84.4 m, ▼ do-
Nastop takoj. Ponudbe brem stanju, prodam. — na ogl. odd. Jutra pod | Bitenc, mizar. Gosposka
Boljše dekle
Išče službo k boljši družini aU k samostojnemu | gospodu za gospodinjo.
»Marljiva.«
1125-2
ulica 10.
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Opremljeno sobo
v mestu oddam takoj ali pozneje boljši solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
1154-23
Sobe išče
Neznana usoda
denarne vreče
Stična, 20. januarja V novoletnem »Jutru« smo kratko poročali, kako je na Dolenjskem izginila poštna vreča s 13.500 din uradnega denarja. Preiskava je ugotovila: Na dvovprežnih saneh je peljal poštno odpravo g. Stane Gliha iz Žužemberka na postajo v Stično. V prvem mraku je avtopodjetnik Vehovec, ki sicer vedno prevaža žužemberško pošto, Beseda i din, davek 31dohitel voznika Gliho. Bilo je v bližini din, za Šifro àu dajanje Krke. Sredi poti so preložili pošto s sani naslova 5 din Najmanj na avto. V Stični so nato pri razkladanju si znesek 17 din opazili, da denarne vreče ni nikjer. Pre-Separirano sobo I iskava, ki je bila takoj uvedena, ni mogla po možnosti s centralno Ug°Atovi^ in kam je izginila denarna kurjavo v bližini pošte, — vreča. Morebiti so jo izgubili ze na vožnji iščem za takoj. Ponudbe na do Krke, morebiti je zdrsnila na tla pri »Boi &dd' Jutra pod Wr0 prekladanju tovora sredi ceste. Lahko pa ''	n72-23a j tudi, da jo je kdo vzel takrat, ko je avto
privozil v Stično in je moral šofer brž poročat, da je dospel s poštnim tovorom. Sum ni podan še v nobeno smer. Poštna uprava pa zaradi izgube denarne vreče ni Beseda i din, davek a I prav nič oškodovana, ker je prevoznik din, za Slfro ali dajanje Vehovec poravnal vso škodo. Vehovec je sTme^ì? nadSrnJ man poštenjak, ravnal je moško in si zaslužil spoštovanje. Kakor je »Jutro« poro-Pot do sreče jčalo, je pred letom dni tudi v Zagorju iz-knjigo m ostale ,ntormac.,e Sinila denarna vreča s sani. Tudi takrat dobite zastonj, ako se obr JO poštni organ, ki je VOZÌ1 posto, sam ponete na poznanega psiho ravnal vso škodo, čeprav je preiskava ugo-«rafologa Kaimaha. žaleč Itovila, da je v zadevi nedolžen. Glede žu-
žemberške vreče se preiskava seveda še nadaljuje in bo zadeva slej ali prej gotovo pojasnjena. Vsi poštni uradi imajo točen seznam izgubljenih bankovcev.
Razno
81-37 .
POCENILI
smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse, perilo Itd.
Presker,
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14
R
D
1167-6
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Prvovrstni trboveljski
R E M O G
bre2 prahu, koks, suha drva oadl
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telet 20-59
I Stroje za izdelovanje bonbonov
1 Dropsbonbon-stroj, 1 vacuumaparat za sladkor, 1 mizo za hlajenje z vodo, 1 duplikator
|v dobrem stanju kupimo.
Ponudbe s točnim opisom po možnosti s sliko ter navedbo cene na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9 pod br. 52007.
Kakor je rekel, tako je storil! Pripravili so vse za odhod, in trenutek slovesa je napočil. Kapitan si je z mnogimi vzdihi in obilico peska zdrgnil loščilo za čevlje z obraza ter prelil nemalo solza, ko je svojemu prijatelju, glavarju Ručibučiju, poslednji? segel v roko. Tudi Ručibuči je jokal, kakor da bi bil padel z nosom v sam nastrgan hren.
Dotrpela Je naša mama, stara mama, pramama in tašča, gospa
LAH MARIJA
soproga železni Carskega zvaničnlka v pokoju
Pogreb nepozabne bo v nedeljo ob desetih.
Loče pri Poljčanah, 20. januarja 1939.
Žalujoči soprog MARTIN in otroci
Sobota, 21. januarja
Ljubljana, 12: Pester spored a plošč. — 12.45. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje Mance Komanove. — 17-50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k pravniku (g. F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog (člani rad. igralske družine, vodstvo in sestava: Ježek in Ježek).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Nedelja, 22. januarja Ljubljana. 8: Kmečki trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10: Dvofakovi slovanski plesi (plošče). — 11: Koncert kvarteta Pil ih, 12: Klavirski koncert gdč. Viktorije švihlikove, sodeluje Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester,
—	14: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Zakaj so kmetijske organizacije potrebne (inž. Rado Lah). — 17.30: Za boljšo voljo in krajši čas (plošče). — 18: Alfonz Inkret: Sovražnik malih živalic (igrica). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura.
—	19.50: Dueti orglic in harmonike (gg. Petan France in Stanko Avgust). — 20.301 Koncert operne glasbe. Sodelujeta gdč. Vera Majdičeva in Radijski orkester. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Za ples in oddih (plošče).
Beograd. 16.40: Pester spored. — 20. Orkestralni koncert in narodne pesmi — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb. 20: Klar virske skladbe, recitacije ter lahka in plesna muzika. — Praga. 19.20: Vojaška godba. — 20.20: Opereta. — 22.20: Pio-šče. — Varšava. 21.20: Lahka glasba- — Sofija. 18: Vesela muzika. — 19.30: Komorne skladbe. — 20: Petje, skladbe za čelo, ples. — Dunaj: 12.30: Mali orkester.
—	16: Lahka glasba. — 18.15: Zgodovina plesa. — 20.10: Koroški večer. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin. 19.20: Italijanska muzika. — 20.10: Joh. Strauss.
—	21: Iz novejših operet — 22.30: Lahka godba in ples. — München. 19: Orkester in solisti — 20.10: Weberjeva opera »Obe-ran«. — 22.40: Lahka godba. — Pariz. 20.30: Klavirske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 23.45: Plošče in plesi
««« Yfh muk 3e bU? nocoj reSena ln se je po tridesetletni skupni življenjski
ÌXL J"ene ** ° P0810^ moja ljubljena ženka ln najzvestejša tova-nsicti, gospa
AMALIJA KOUTNY
roj. LEOPOLD-POV5E
Spremili jo bomo k Sv. Križu od mrtvaške veže Sanatorija Leonlnum na Stari poti, v nedeljo, dne 22. t. m. ob 16. uri.
prosta ühe^°solalj^aZnan^am 8V°jÌm prljateI3em	* jih
LJUBLJANA, dne 20. Januarja 1939.
1ODON KOUTNY, soprog in sorodniki
Mm
* ENO YECBAÜVNE
JÜGOG&APIKA SV PET^A NASIP Z3
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. - Za Narodno tiskamo d. d. kot Oatoraarja Fran Jeran. - Za taaeratnl
uspehov
na
_en oglas
del je odgovoren Alojz Novak. — Y si jr l<jubljam.~ j