Štev. 355 Trst, v soboto 21. decembra 1912 IZHAJA VSAK DAN tedl eb nedoljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 3<3LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po *Q s*, mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolijivo v Trstu. Tečaj XXXVII. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko. „F ššimmši mtmir m celo leto K, pol ieta 12 K, 3 mesece O K ; na aa» roČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vtroonlna na nedeljsko Izdanje „UDIHOSTI" it«a*: u oelo leto Kron 5"20, it pol let* Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vraiaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatil 20 (Narodni dea). Itdajatelp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trst«, ulica Giorgio Galatii štev. 20. PoJtno-hranllnltnl račun Jtev. 841-652. TELFFOM IL 11-57. miomm uesti. Konferenca poslanikov uspeva. LONDON 20. (Kor.) Reuterjev urad |e izvedel, da prevladuje v diplomatskih krogih glede položaja v Evropi optimistovsko naziranje. Če tudi molčijo o razgovorih poslanikov, vendar priznavajo, da so že dosedaj obrodili »adove. Želja, da zaprečijo vojno, je sploSna. SOFIJA 20. (Izv.) Med balkanskimi delegati je dosežen sporazum glede balkanskega vprašanja in egejskih otokov. Delegati so se tudi sporazumeli s konferenco poslanikov. Kliubu dejstvu, da Turki vse zavlačujejo, se vendar smatra konec dobrim, čeravno so balkanske države še vedno pripravljene, da obnove vojno. Naglaša se, da bode Evropa delala z vsemi silami, da Turčija ne povzroči nove vojne. Albanija bo torej res eksistlrala. LONDON 20. (Izv.) Na temelju posvetovanj konference poslanikov se presoja položaj zelo ugodno. Konferenca se Je zedl-nila, da naj dobi Albanija avtonomijo, a kako se naj ustvarijo meje, je drugo vprašanje. Gotovo Je dosedaj toliko, da se bode sestavila študijska komisija, ki bo na temelju znanstvenih preiskovarj in v zvezi z balkanskimi delegati ustvarila Albanijo. Kaj vse diši Albancem. RIM 20. (Izv.) Neki albanski komite je poslal angleškemu ministru za zunajne zadeve, siru Greyu, telegram, s katerim zahtevajo Albanci Skader za se. Avstrija in Srbija. DUNAJ 20. (Izv.) Novi dunajski srbski poslanik Jovo JovanovJć se Je danes posvetoval z Berchtoldom, ter Je izjavil, da je Srbija za prijateljsko zbližanje s sosedno monarhijo. Srbija bo posvečala največjo pozornost na novo zavojevanim deželam in vsied tega odpade za Avstrijo bojazen pred iredentičnimi stremljenji v avstrijskih jugoslovanskih deželah. Vprašanje albanske avtonomije se bo rešilo na londonski konferenci. Vprašanje dohoda Srbije k Jadranskemu morju pa obstoji še naprej. Ali se dovoli Srbiji nevtralno pristanišče ali pa lastno pristanišče, o tem sedaj ni mogoče govoriti. Cim bolj se bo Avstrija prilagodila upravičenim srbskim zahtevam, tem boljši bodo medsebojni stiki. Londonske mirovne konference bodo res morale premagati velike težave, toda dogovor Je o vseh teh vprašanjih končan in smatrati je, da se bodo končale z ugodnim uspehom, ker velesile ne bodo dopustile nadaljnje vojne s Turčijo. Italiji je torej Avstrija za nič. DUNAJ 20. (Kor.) „Neue Freie Presse" poroča, da je viceadmiral Chiari predaval v znanstvenem klubu o posameznih flotah in je med drugim poudarjal, da nI možno dovolj preceniti trozveze kot politične demonstracije. Znano Je, da ima Avstro-Ogrska v sredozemskem morju pač trgovinske interese, a drugače ne meri na nič. Pomorske razmere so se pa po aneksiji L'bije Italije iz-premenile in če se Je prej inferijornost Av-stro-Ogrske za zvezo z Italijo manj čutila, so današnje konstelacije drugačne in sedaj zavisi pri zapletljajih z državami zapada PODLISTEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. Spiaal Ksaver Sandor ajalskl. — Prevel A. E. — Vse to bo nehalo, ker ne more prenašati svetlobe današnjega časa! — je odgovoril Ivan. — Nikdar, nikdar, le verjemi meni, starcu. Niso samo Kitajci pravi Kitajci — vsi — vsi smo brez razlike taki in dokler bo stal svet, bodo tudi stanovski predniki. Ali misliš, da hrepenim Jaz po tem, ker morda mislim, da bom potem kaj boljši ali poštenejši? Ne — ne, toda poznam jaz ljudi 1 Bodi še bolj učen, bodi še bolj pameten, kaj hočeš — vedno bo premogel najrevnejši baronček v svetu več in bo imel večji ugled kakor pa ti. Ko bi bila nadaljevala pogovor na ta način, bi se bila morda stric in stričnik ločila popolnoma mirna. Toda stric je po Dumičevem navodilu prišel s konkretnimi zahtevami. Hotel je, naj Ivan vrne pooblastilo za sabor, da naj odide na posestvo v Bjnat in da se ne vmešava več v javne zadeve — ker da bi obrnil plašč in postal pristaš Salopekov, tega niti on sam ni mogel odobravati. Ivan je odločno zavrnil strica. — Ne morem in ne smem. Dolžan sem domovini in svojemu narodu vse — as funkcijoniranje trozveze od ravnoteže v sredozemskem morju. Govornik je izjavil, da pritrjuje mnenju De-Palmasa, da ima zveza z Avstrijo za Italijo pomen le, če Avstro-Ogrska svojo pomorsko moč primerno okrepi. Podunavske ladje se vračajo domu. BUKAREŠT 20. (Izv.) Listi javljajo, da so dobile ladje podunavske paroplovne družbe in rumunske družbe povelje, da se naj vrnejo v svoje domače pristane. Nenavaden odlok bolg. vojnega ministerstva. SOFIJA 20. (Izv.) Bolgarsko vojno ml-nisterstvo hoče preosnovati armado in jo dopolniti in v to svrho bode baje pozvalo vse rezervne oficirje, ki so sedaj ood zastavami, da se dado aktivirati, ker so potrebni pri garnizijah v osvojenih krajih. Zarota v Črnigorl? DUNAJ 20. (Izv.) Ne preveč vestna „Siidslavische Correspondenz" prinaša s Ce-tinja vest, da je položaj kralja Nikole zelo mučen. V Crnigori se namreč pojavlja gibanje proti kralju in dinastij?, ker vojna Crnogorcem ni izpolnila vseh nad. Zarotniki proti dinastiji baje delujejo za združenje s Srbijo pod Karagjorgjevlči. Pretiravanja turških listov. CARIGRAD 20. (Kor.) Turški listi so slikali pomorsko bitko z dne 16. t. m. in rezultat napada dveh grških rušilcev torpedov na križarico „Abdul Medžid* kot velike uspehe. Objavljali so dolgo pripovedko očividcev, ki so celo vedeli povedati, da je ena grška ladjica utonila, dočim je bilo več drugih poškodovanih. „Averov" je pa baje celo resno havariral. Do sedaj ni bilo nič o vsem tem uradno potrjenega. Sultan Je izrazil svoje zadovoljstvo turški floti in armadi in je naročil vojnemu ministru, da obe pozdravi. _ Neumayerjeva demisija je sprejeta. DUNAJ 20. (Izv.) V včerajšnji seji meščanskega kluba je podžupan dr. Porzer prečital pismo bivšega župana dr. Neumayerja, s katerim se ta poslavlja. Predsednik kluba Steiner Je govoril spominjajoč se zaslug odstopi vsega župana in je predlagal, da se naj demisija, ki jo je obžalovati, sprejme. Zupanu se izreče zahvala za nesebično delavnost in na\o sprejme demisija. Dr. Porzer — novi dunajski župan? DUNAJ 20. (Izv ) Prepir za dunajski županski stolec postaja vedno hujši. Najbolj se trudita zanj Weiskirchner in Porzer in ta dva imata tudi največ nad. Meščanski klub Je sklenil, da mora oni popustiti, ki bo pri glasovanju v klubu dobil raaaj glasov. Zdi se, a bo zmagal Porzer. Lukacseva reforma in Cuvajeva demisija. DUNAJ 20. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik Lukacs, ki Je prišel danes z novo volilno reformo na Dunaj, ni bil sprejet od cesarja pri avdijenci, kar je vzbudilo veliio pozornosti. Ta volilna reforma Je le nekoliko boljša, ker pripušča k volitvam le 60 odstotkov. Pač pa je Lukacs konferiral z Berch-toldom in informirani krogi trde, da je bila tem tudi najprej pridobim svojemu imenu spoštovanja in časti. — Ne Šali se, Ivan! Saj vendar veš — kaj in kako nameravam s svojim premoženjem. Vse bo tvoje. Med najbogatejšim! ljudmi v kraljevini boš. Toda povem ti po polnoma odkrito, da še nisem rekel zadnje. Će boš živel in delal tako očitno proti moli volji, bi mogel urediti stvar tako, da bi iz vsega tega ne bilo nič. Mogel bi dati vse premoženje drugemu. In kaj bi bil potem ti? Ubog „literator", ki v potu svojega obraza in s peresom v roki služi svoj kruh — ker Lučevac vas ne more toliko preži-vlti — in tvoja šljivarija*) pri Križevcu tudi ne. — Stric, faz sera povedal svoje, pre-tenj se ne bojim. Vedno bora znal pošteno zaslužiti svoj pošteni kruh. — Ti, norec, ti... ničvrednežl — Je vzrojil stric. — Razdedinil te bom, prav gotovo — razdedinim te ! — Storite, kaker veste in hočete — je odvrnil Ivan in se obrnil proti vratom. — Stoji Dajem ti časa do jutri. Toda potem ultimatum. Premislil — je zakllcal stric za njim. Ivan se mu je samo globoko poklonil in odšel vun. Odšel je naravnost v svojo sobo in se zaklenil. Spor s stricem ga je bolel, ne za- *) „Šljivari" so majbni plemiški posestniki, imenovani tako posmehljivo, češ da se baviio samo z gojitvijo „šljiv" (češpelj), ker za drugo da so njihova posestva premajhna. danes odločena Cuvajeva usoda, ki bi Imel baje odstopiti še pred koncem tega leta. Italijanski šolski nadzorniki za Istro. DUNAJ 20. (Kor.) „Wiener Zeltung« poroča, da je minister za nauk Imenoval za novo službeno dobo okrajne šolske nadzornike za Istro. Za okraj koperski je imenovan Jožef Parentin, ravnatelj ljudske šole v Kopru, za pazlnski in poreški okraj Vincenc Parenzan, ravnatelj ljudske šole v Poreču, za puljski in rovinjski okraj Bazilij Bearz, ravnatelj učiteljske pripravnice v Pulju in za okraje Lošinj, Krko in Volosko pa Jožef Brida, profesor nautiške šole v Lošinju. Imenovanja pri carinskih in davčnih uradih. DUNAJ 20 (Izv.) V okrožju več finančnih ravnateljstev bode imenovano mnogo Draktikantov carinskih in davčnih uradov definitivnim! uradniki. Duhovi se mirijo! DUNAJ 20. (izv.) Preko Berolina in Petrograda prihajajo vesti, da Rusija demobilizira na nemški in avstrijski meji in da odpoziva čete. Tudi z avstrijske meje se poroča, da počasi odpuščajo vpoznane rezerviste. To je najboljši dokaz, da se položaj boljša in napetost mineva. Mirovati ne morejo! DUNAJ 20. (Izv.) V večernem listu „Zeit" pravi .vojaški strokovnjak" da mora Avstrija zahtevati, da se pri Kotoru uredi državna meja. Obhajanje carjevega godu na Dunaju. DUNAJ 20. (Izv.) Slavnostni obed, ki ga cesar Fran Jožef da vsako leto v obhajanje godu ruskega carja, se letos ni vršil, ker na dvoru žaljujejo za regentom princem Luitpoldora. Nadvojvoda Karol Franc Jožef je častital ruskemu poslaniku Giersu za carja v imenu cesarjevem. Avijatik si je zašel. STRASSBURG 20. (Izv.) Nemški avijatik, podoficir Chiba, je zgrešil začrtano si pot in Je letel na Francosko ter se Je v temi spustil na zemljo blizu Besangona. Ministrstvi obeh držav ste se že sporazumeli o tem slučaju. Nesreča z granato. ZELLE 20. (Kor.) Velika nesreča se Je pripetila včeraj v porenski kovinski tvornici Ehrhardtovi, ko so na strelišču pri Unter-lusu polnili granato. Po nesreči Je namreč granata eksplodirala in je ranila neko dekle tako, da Je čez dve uri umrlo. Dva delavca sta bila smrtnonevarno ranjena. Vzroka nesreči še do sedaj niso dognali. Darilo patrljota. ATENE 20. (Izv.) Svetovna firma Rhallis Je izročila ministrskemu predsedniku Veni-selosu dva in pol milijona, da prosto razpolaga 7. njimi, ker so Grki osvobodili otok Chios 4001etnega robstva. Šef tvrdke Rhiallis je namreč doma z otoka Chios. Nesreča „Hair-ed-dln Barberusa". PARIZ 20. (Kor.) „Agence Havas« Javlja iz Aten: Ladje, došie iz Dardanel, so prinesle v Tenedos vest, da je turška vojna radi premoženja in dedščine, temveč ker Je ljubil starca, toda zgražal se je nad njegovo zmoto. Potem je pomislil tudi na starše, posebno na mater. Za očeta je bil gotov, da bo na njegovi strani, toda za mater Je vedel, da bo Imel ž njo sitnosti in boja Nek; J Časa je mislil, da bi Šel h grefu Janku in da bi pri njem poiskal sveta, toda isti trenutek je zopet zavrgel to poralsel. — Zakaj bi še premišljeval, zakaj bi še iskal sveta kakega drugega: Ali ne bi že pokazal s tem, da nisem mož in bi sam sebe spravljal v dvomnost —o dvoru? Stvar je jasna! — Stric Lacika zahteva od mene, da zatajim svoje rodoljubje, da se pregrešim proti narodu in domovini. Pod tem pogojem mi še nadalje ponuja svojo ljubezen in svoje — bogastvo. Jaz naj bi pa za ceno tega bogastva postal izdajalec svojih želja, svojih prizadevanj svojega prepričanja 1 Za nobeno ceno ne bi se mogel odločiti za kaj takega, saj bi se ubil in bi uničil svojo dušo. Raje naj trpi telo, kakor da bi zvalil nase tako veliko sramoto, da si naložim na vest tako podlost I — je govoril poluglasno Ivan hodeč razburjeno po sobi tja in sem. — Toda — vso svojo rodbino spravim s tem s stricem v sovržtvo in vržem kamen spotiklfaja med brata. Končno pa saj tud> ne zahteva očitno od mene efijatstv?, samo da ne delam tako delotvorno. S.j morem tudi Še nadalje podpirati narodno stremljenje, In končno bom tudi mogel to in to kako lele s takim premoženjem, — se Je oglaševal v njem neki tajen glas. (Dalje.) j ladja .Hair-ed-din Barberus* na obeh pla j teh krova zadeta in deloma porušena. Med bojem je baje izbruhnil na krovu ladje po-jžar. Število ranjenih in mrtvih je baje zelo veliko, med poslednjimi Je tudi kontreadrai-; ral in četvero oficirjev. Tudi tri druge turške • ladje so bile baje občutno poškodovane. Šala v resnem trenutku. CARIGRAD 20. (Kor.) V bitki, ki se je vršila dne 16. t. m. Je poslal turški poveljnik grškemu raarkonigram z besedami: „Vaši topovi zgrešuJe|o cilj. Zapovejte, da bodo merili 20 cm nižje". Ta telegram tolmačijo za maščevanje radi onega, ki so ga bili Grki poslali ob pričetku vojne Turkom in ki je glasil: „Zasedli smo Tenedos In pričakujemo vaših povelj*. Masakri v Mitileni. LONDON 20. (Izv.) Iz Mitilene se poroča, da so Turki tam masakrirali krščansko prebivalstvo. Število mrtvih ni znano. Požar v hangarju. PARIZ 20. (Izv.) V hangarju na avijati-škem vzletišču pri Issy les M™iineaux Je izbruhnil po noči požar, ki je uničil ogrodja in krila ne&aterih aeroplanov. Državni zbor. Vojne d«jatve so sprejete. ! DUNAJ 20. (Izv.) Poslanska zbornica je danes sorejela v tretjem čitanju z 250 glasovi proti 116 zakonsko predlogo o vojnih dajatvah in je prešla k razpravi o podaljšanju provizorija poslovnega reda. VeČina je zagrešila pri tem nelojalnost napram manjšini, reškim radikalcem je bil namreč obljubljen en govornik za debato, a večina je sprejela predlog za konec debate, predno je prišel Choc kot češki govornik. Vihar v zbornici. Zato je nastal hrup in manjšina je Per-nerstorferja, ki je ravno predsedoval, hudo ozmerjala. Radikale! so vpili ia razbijali po mizicah, pomagali so jim pa klerikalni Slovenci, med katerimi je bil najbolj glasea posl. Jarc. Češki radikalci so se maščevali s tem. da so začeli kar po vrsti govoriti za dejanske popravke. Pri tem je po zbornici še bolj završelo In med nemškimi nacijonalcf in Slovenci Je prišlo do spopada. Povest o kranjskih miljonih. Pri dejanskem popravku je posl. Jarc zavračal kot neresnično vest, da bi bil dr. ŠusteršiČ prejel 5 milijonov za rajfajznovke. Tu se je pa vmešal posl. Marckhl in je trdil, da je kranjski deželni odbor dal Ljudski posojilnici v Ljubljani In drugim zavodom 2 miljona. Slovenci so ugovarjali in so dolžili Marckhla, da laže. Marckhl pa Je dokazoval na pod!agi zapisnikov kranjskega deželnega zbora, da je kranjska dežela naložila pri Ljudski posojilnici poldrugi miijon. Sedaj so začeli Slovenci opravičeno sumiti, da Je dobil Marckhl to obvestilo od grofa Barbota in so se vrgli na tega. Dolžili so ga strahopetnosti in zahrbtnosti in Jarc mu Je očital, da ne upa sam govoriti In se zato skriva za hrbtom drugih. — Ta spopad Je tera bolj zanimiv, ker je grof Barbo oni, ki v kranjskem deželnem zboru kar gori za kooperacijo Nemcev s slovenskimi klerikalci. Poslanec PovŠe Je nato pojasnil, da Je dežela svoj denar pri Ljudski posojilnici samo dobro naložila. Z Barbotom pa ^o se Še nekoliko popričkali in so mu obljubili svidenje v zbornici v Ljubljani. Program do novega leta. 4 Razprava o službeni pragmatik! Je uspela do kocca debate, oziroma do določitve generalnih govornikov. Predbožično zasedanje Je končano. Zbornica se bo zopet sešla 27. decembra, da obdela službeno pragmatiko in sprejme proračunski provizorij. Položaj je sedaj bolji. Rusini se še sicer drže svojega sklepa, da obstruirajo, a jutri se bodo vršila med njimi in Poljaki važna posvetovanja in od njih uspeha Je odvisno, če bodo preklicali obstrukcijo. V slučaju, da opuste obstrukcijo, bode zbornica do novega leta vse opravila. Če pa to ne bi bilo možno, pa zna vlada zbornico še pred novim letom zapreti. — Če bodo službeno prag natiko mogli mirno obra»nati, bo dobila že 1. februarja zakon-| sko moč. Dne 6. januarja se sestane finančni odsek, ki se bo posvetoval o malem finančnem načrtu. Zbornica se bo pa žnjim bavila 17. januarja in če bo šio vse gladko, bodo državnim uslužbencem že 1. febr. izpolnjene želje. (Med malim finančnim načrtom in med službeno pragmatiko je namreč ustvarjen junktira. — Ured.) Btran II „EDINOST" št. Tako ne more in ne sme dalje! Trst, 20. decembra. Včeraj je zbornica poslancev, po tolikih peripetijah in prevratih, slednjič sprejela zakon o vo|nih dajatvah. Morala se je pre-riti skozi goščave trdovratne cbstrukclje, doseči rekord najdaljše seje, obkrožiti celo vrsto nevarnih oglov in objadrati mnogo grozečih pečin. Večina je včeraj odklonila vse predloge za zboljšanje zakona in sprejela predlogo v sestavi odseka. Predloga sic r ni še s tem definitivno pod streho, ker so tretje čitanje, ki zahteva dvetretjinsko večino, odložili za nashdnji, to je danainji dan. Vladi se Je torej včeraj izpolnila želja. Ali kako J Pri zelo važni točki, pri § 9, glede vojaške discipline in jurisdikcije za osebe, ki so le pritegnene k vojaški službi, |e bil predlog poslanci Rennerja, naj bi bile te osebe tudi nadalje podrejene civilnemu sodstvu, odklonjen celo le s 23 glasovi veČine (224 proti 201). Je pač zmag, ki so na las podobne porazu. To velja ravno za včerajšnjo vladno zmago, ako uvažujemo narav in značaj predloge, za katero se Je bil boj, ako uvažujemo, da Je vladni aparat z vsem pritiskom — celo z grožnjo nevarnosti za obstanek parlamenta — deloval za sprejetje zakona. V hipu, ko to pišemo, nam ni še poznan vspeh tretjega čitanja, tore] usoda zakona za vojaške dajatve. Pa tudi ne bi imelo pomena, ako bi v tem hipu ugibali o tem. Pač pa moramo izpregovoriti o prizoru, ki so ga ob včerajšnjem glasovanju nudile slovanske stranke v parlamentu. In sicer treba govoriti istotako resno, kakor neizogibno potrebno besedo. Jako res ne more in ne sme iti dalje, ako nočemo postati v zasmeh vsemu svetu, ako nočemo, da slovanske delegacije v dunajskem parlamentu izgube še tisto malo ugleda In politične moči, kolikor Je še imajo; ako nočemo — kajti to mora biti neizogibno zadnja konse-kvenca razmer, kakor nam jih je nudila včerajšnja slika — da bodo žlvljenskl interesi avstrijskih slovanskih narodov brez vsa-cega primerno Izdatnega zastopstva!! Le poglejmo včerajšnjo sliko! Pocolna desorganizacija. O kaki disciplini in zložnem nastopu nikakega govora. Ne ie da ni bilo složnega nastopa med posamičnimi slovanskimi strankami, ampak tudi v pojedinih strankah samih ni bilo soglasja. Najhuje razsulo so kazale naše Jugoslovanske stranke. Kar štiri struje so se pojavile med njimi. Eni so glasovali za, druge proti, tretji pa niso glasovali! Kako žalostna slika, ki pa užalošča tembolj, ako si Črtamo pred očmi, kako bi bilo, da so slovanski poslanci nastopili složno, kompaktno, kakor trdna falanga. Naj bi se bili že odločili tako ali tako; ali, da so stale na mestu razsula in desorganiza-cije kompaktnost, smotrenost in solidna organizacija: bila Je to, toliko z ozirom na značaj predloge, kolikor z ozirom na važnost momenta, krasna prilika, da bi pokazali svetu — odločilnim faktorjem, vladi in strankam drugih narodnosti — svojo politično moč, da bi se izkazali kakor politična in parlamentarna potenca prvega reda, kakor faktor, ki more odločilno metati svojo besedo na tehtnico! Tako pa bodo Interesi slovanskih narodov nadalje trpeli najhujo Škodo ob vsaki važni priliki in bo tudi trpel njihov ugled pred svetom — ako se vodilni faktorji slo- j vanskih skupin, izlasti pa Čehov in nas Jugoslovanov, ne odločijo za remeduro, za ozdravljenje teh bolnih razmer. 7ako res ne more in ne sme iti dalje ! Na mesto razsula, desorganizacije, mora j priti organizacija slovanskih parlamentarnih j skupin na zdravih podlagah. Kajti mi ne' priznavamo prigovora, da Je poizkus z nekdanjo slovansko unijo tako žalostno odrekel. To ne dokazuje še, da |e bila ideja slaba, ali neizvedljiva. Marveč moramo misliti, da so bile neprimerne podlage, na katere je bila postavljena nekdanja organizacija, da niso prav razumeli svoje naloge oni, ki so imeli idejo praktično izvesti. Izskušnje iz minolosti ne govore torej, da je koncentracija slovanskih sil nemožna, pač pa zo-vejo k previdnosti, da statrba dobi primeren, soliden, zanesljiv fundament. Zagrešili bi se proti svojemu namenu, ako bi pisali tu le besedico neprijetnih re-kriminacij na katero-koli stran. Le kvarili bi dispozicije, ako bi zasledovali krivce naj grehih, ki so — bili I Pač pa apeliramo tu' Še posebej na naše jugoslovanske zastop-; nike, naj vsi z modrim, taktnim, od ljubezni do narodne stvari uravnavanfm postopanjem i ustvarijo dispozicijo za ustvaritev kompaktne varlamentarne organizacije v dunajskem parlamentu. Pomislijo naj tudi, da bi takovj izgled ne mogel ostati brez efekta na naše izvenparlamentarno življenje. Konsolidacija v parlamentu bi brezdvomno povspeševala tudi konsolidacijo izven parlamenta, ki Je tudi tako nujno potrebna. Po lepem izgledu na; Dunaju bi se smeli nadejati, da bi na mesto sedanjih — rekli bi — histeričnih, uničevalnih bojev stop Id normalno življenje med strankami. Prosimo in apeliramo v imenu velikih ciljev, ki jih morajo zasledovati avstrijski Slovani: poslane), ven iz desorganizacije in v organizacijo 1 Pa hitro. Velika resnost časov vas zove. Kajti — to ponavljamo in podčrtujemo še enkrat: tako, kakor je bilo doslej ne sme in more dalje ! Prizor, kakor so ga nudili slovanski poslanci v dunajssem parlamentu ob včerajšnjem glasovanju o zakonu glede vo|aških dajatev, se ne sme ponavljati več ! Drugače bomo vredni šibe, ki bo tudi v bodoče padala po naših hrbtih! Hrvati! Približuje se zima, a stotine bijednih stvorova stradava nemajući Čime da se obuku. Naši siromašni radnici u tudjini, daleko od domovine, nemajući mnogoput dostatne zarade, padaju u bijedu i nevolju velegrada Kakav je život it ovakovoj sirotinjskoj obitelji, nije ga teško predočiti, iz dana u dan nestaje veselja za život, nestaje zdravlja i venu mnogi mladi životi u kojekakvim starim, hladnim i nezračnim sobama. A tražiti pomoći i milosti u tujini — uzalud Je. „Hrvatsko društvo „Prosvjeta", u Bsču, ne može podnositi, a da bijeda ruši naš ovdašnji narod prije reda u grob te živo nastoji, da mu pomogne. 10. listopada o. g., osnovan le stoga sirotinjski f:>nd, koji će se uložiti u štedionicu, a iz kamata će se onda svake zime pomoći stradalim radaicima i siromašnim našim obiteljima, obukav im d]ecu. No kako društvo ne razpolaže ve-Ifkom svotom novaca, koju bi moglo kao temelj sirotinjskog fonda uložiti, to se ovom molbom obraća na svoju braću u domovini; na svako plemenito i milosrdno hrvatsko srce, da ovaj naš naum podupre i doprinese ma i najmanji obol u korist naše sirotinje. Mrtva ova slova neka su skup djece, koja mole, a molba njihova je nježna i topla — ne može |oJ se odoljeti. „Prosvjeta" će kao i ova djeca sačuvati harnu uspomenu na sve dobročinitelj. Novčani prinosi se šalju na hrvatsko društvo „Prosvjeta", Beči., Oetreidemarkt 20. Za odbor hrvatskog društva „Prosvjeta*. Franjo Novak, pročelnik sirotinjskog odbora. Eugen Pancer, Šime Stojanović, predsjednik._ tajnik. Domače vesti. Promocija. Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju Javlja, da promovira njen član, tov. Božidar Kiissel danes v soboto, dne 21. decembra, v slavnostni dvorani dunajskega vseučiiišča, za doktorja vsega zdravilstva. Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval komisarja I. razreda pri gozdnem nadzorništvu Rudolfa Koreysa za višjega komisarja. V finančni službi so imenovani za davčne oficijale v X. činovnem razredu davčni asistenti Humbert Travan, Ivan Tuzet, Gvidon Stres in Renat Dragovina. Imenovanja okrajnih Šolskih nadzornikov. Minister za uk in bogočastje Je imenoval za okrajne šolske nadzornike v Istri in sicer za slovanske -Šole: za koprski okraj učitelj na moškem učiteljišču Hinko Dominko; za Krk in Lošinj prefeser pazin-ske državne gimnazije Niko Žic; za volo-ščanski okraj učitelj na učiteljišču v Kastvu Ivan Bunc; za pazinski okraj profesor pa-zinske gimnazije Martin Zgrablić; za puljski In poreški okraj nadučitelj v Bermu Fran Barbalić. maščevanje nad vlado, ampak da so občin-;nikom tisti, ki Je bil označen od obratov, Zasluge dr. Rjrb&Fa in dr. Ravniharja za državno učiteljstvo. Vprašanje zaračunanja službenih let na privatnih Šolah s pravico Javnosti za državno učiteljstvo Je v pododseku za pragmatiko državnih uradnikov posebno po zaslugi gg. poslancev dr. R y b a f a in dr. Ravniharja uravnano. S tem stori tudi država, kar so storile dežele že davno, namreč, da se službovanje na privatnih šolah šteje, kakor ono na javnih, v službeno dobo in pokojninsko pravico. Slovensko učiteljstvo, posebno v Trstu, je slovenskima poslancema dolžno hvalo za lepi uspeh in korist, katero sta mu priborila. Besnenje proti domačinom. — Izvedeli smo, da je mestna uprava odpustila dvajset nameščencev v mestnih nasadih. I a to z moti vadio, da — ni denarja. Pravijo, da ]e to Ie malenkostno maščevanje, ker je vlada nekaj črtala in brisala v občinskem proračunu. S*et naj bi inisiii, da hočejo štediti, da hočejo gospoda upravitelji izdatke spraviti v soglasje s skrčenimi dohodki. Čuden zistem Štedenja ima|o ti gospodje. Kjer gre za stotisoče, so začeli štediti pri vinarjih. Ta zistem more imeti le efekt kakor da Je kdo prav oblastno pljunil — v neizmerno morje. Zakaj so začeli štediti tam, kjer to ne more čisto nič izdati pri ogromnem skupnem gospodarstvu ? To bomo umeii takoj, čim vemo, da so ona dvajsetorica nameščencev sami Slovenci, domačini, okoličani 1 To dejstvo, da so si gospodje ravno in izključno Slovence izbrali za poprej domnevano demonstracijo proti vladi, govori pač dovolj jasno, da tu ne gre za kako *ki upravitelji zlobno porabili tudi to pri ifko, da zopet oddsnejo nekaj domačinov še iz tistih mizernih nizkih služeb. Če ne bi bHo temi ta ko, bi jih bil slučaj nanesel tudi v saj aa katerega podanikov Italije, ki jih imajo 8 v službi pri javnih nasadih. Eden teh regnicolov, nameščen v vili Re-voltella, ima lepo službico s 120 K mesečne plače, stanovanjem hi brezplačno porabo živeža in grozdja. Domačinom pa odjedajo zaslužek par borih kronic 1 T u J i n c a, ki ae vrši nikakih dolžnosti na pram državi — ne v denarju, ne v krvi — rede tu in pasejo; zato pa mečejo, z ženo in otročiči vred, na cesto — in to sredi zime hi tikom pred bož-čnimi prazniki domačine, ki morajo biti pripravljeni vsak hip, tudi po noči, da Jim prineso pozivnico za odhod pod orožje, za kateri slučaj bi krvavo potrebovali kakega krajcarja za-se in za kruhek lačnim otročicem! Kaj pravi vlada k temu, kar bi bilo menda izključeno v vsaki drugi državi I To je nezaslišano in ne bi bilo možno v nobeni drugi državi. Tako davljenje domačinov in favoriziranje tujincev je pač avstrijska speci jallteta, kakor so tudi specijaliteta naši socijalni demokrati. Proti takim vnebovpijočim krivicam se ne oglaša noben socljatno-de-mokratični gromovnik. Še ^zadovoljni so s tem — v imenu bratstva. Čudno bratstvo to, ki vidi v tujlncu poprej brata, nego pa v domačem delavcu I — Pa vam Še kriče po naši okolici o tistih grdih „narodnja-kariih" kakor o sovražnikih slovenskega delavca 1 O, kako radi imajo slovenskega delavca, kadar ga potrebujejo na — volišču 1 Slovenske mestne zastopnike opozarjamo na gori omenjena odpuščenja, da spre-govore na primernem mestu primerno besedo. Na adreso vladnih krogov pa bedi povedano že tu, da nobeni „viši" — čitaj trozvezniški — oziri ne morejo opravičevati take krivice. Volitve v predstojnlštvo zavarovalnice zoper nezgoae. Včeraj popoludne so se zaključile dopolnilne volitve v preditoj-ništvo zavarovalnice zoper nezgode. Da-si ob sedanjih burn h in resnih Časih nI bilo možao vzbuditi mej slovenskimi in hrvatskimi podjetniki in delavci na Primorskem in Kranjskem za dober vspeh potrebnega zanimanja — posebno pa velja to za sedaj prerazburkano Dalmacijo —, vendar smemo biti z včerajŠBj'm rezultatom zadovoljni v toliko, da smo ohranili svoje dosedan|e zastopstvo. Rezultat je bil nastopni: V I. kategoriji, ki obsega prevozna In skladiščna podjetja, Je zmagal med delodajalci italijanski kandidat s 685 glasovi proti 150 naših. Na delavskega kandidata je pa odpala za soci|alista skupna vsota mezd K 5.124 808, dočim so obrati, ki so volili slovenskega kandidata, dosegli skupno mezdo . K 895 341. V IL kategoriji, ki obsega kovi-I narstvo in sorodne obrti so zbrali laški podjetniki za svojega kandidata 370 glasov, a Slovenci in Hrvati le 30. Skupina delavce? je oddala za socijalista glasovnic, cd^ovar-■ jaječih skupni svoti mezd K 15.058 049, a za našega kandidata glasovnic odgovarjajočih K 7.090 233. V VI. kategoriji smo zmagali v skupini podjetnikov z g. Fel. Sta r e t o m, ki Je dobil 437 glasov, dočim je Italijan zaostal s 182. V tej kategoriji so lesne obrti usnjarstvo, poljedelstvo mlinarstvo, papirnice. |— v delavski skupini so dosegli socijalisti število glasovnic, ki odgovarja skupni mezdi K 2.946-867, a Slovenci število, odgovarjajoče K 1 866 234. V tej skupini bi bila naša lista zmagala, ako ne bi bilo v njej — kakor navadno dosedaj papirnice v Vevčah pri Ljubljani, kjer se glasovnice zopet niso glasile za naše oficijelne kandidate, ampak neke druge Istotako je z nekim velikim podjetjem v Puli, kjer delajo le naši, ker je podjetje poslalo glasovnice, ki niso bile veljavno izpolnjene. Da ne bo nespo-razumljenja, moramo zabeležiti, da Je puljskl arzenal to pot v II. kategoriji rešil našo čast. Ne vemo, vsled kakih vzrokov, ali fikt je, da Je bilo v tej VI. kategoriji mnogo glasovnic iz Kranjske, doposlanih naravnost zavodu, razpršenih in belih. Će tudi se ne moremo ponašati s posebnim vspehom, vender moremo biti — Kakor že gori naglaŠeao, — ob sedaj raz- burkanih razmerah zadoioljni z doseženim proizvajale pevske rezultatom posebno zato, ker smo številno zabavna burka itd. povsod izdatno napredovali. In to ni malenkost ob tako kompliciranih volitvah v zavod, ki od svoje strani poskuša vse, da slovan3ki živeli ne bi prišel d) veljave, da-si daja ta živeij najmanje 80% zavarovancev. Pri teh volitvah doživljamo namreč vsakikrat kako presenečenje. Pred 2 letoma so uveli nov volilni zistem med delodajalci v svrho, da Je bila Italijanom olajšana zmaga ; ietos pa so rogruntali posebno kompliciran način štetja glasov na podlagi skupnih svot delavskih mezd, ali kakor se doslovao glasi ta fcolobocija v pravilih: .Izmed vseh kandidatov, označenih v eni kategoriji, Je izvoljen članom načelništva, oziroma namest- na katere skupao odpade relativno lajvečja vsota vštevnih mezd za zadaji prispevni dobi! Iz tega citata n*j si naša javnost razlaga gornje številke v milijonih kron! Tudi ta sprememba je očito uvedeia na našo Škodo in le v prilog velikim obratom v Trstu, kjer slovanski živeij prihaja številno manje v poŠtev. K tem volitvam se morda Še povrnemo. Zimski šport v Bohinju. Iz Bohinjske B'strice nam brzojavl|a|o, da so snežne razmere Jako ugodne. Sanke se dobe tudi tam proti nizki odškodnini. — Dežtlna zveza za tujski promet. Iz Barkovelj nam pišejo: Tekom leta smo čitali v „Edinosti" večkrat pod naslovom: „Za našo deco" razne dopise in objave denarnih doneskov, ki so bili nabrani v prilog ubožnih barkovljanskih šolskih otrok. Radodarna srca so re» pripomogla v to svrho in nabrala se je znatna vsota. Nad 60 šolskih revnih otrok dobi kot božično darilce prepotrebna obuvala. Razdelitev obuvala se izvrši bodočo nedeljo t \ 22. tek. mes. po veliki sv. maši v „Narodnem domu". Ob tej priliki pozivamo dotične stariše, katerih otroci bodo obdarovani, da privedejo osebno otroke na določeno rnetto. Tem načinom pokažejo sami hvaležnost napram darovalcem in pouče, kar Je velike važaosti, tudi svoje otroke premalo uvaže-vani čednosti hvaležnosti. NiJ se ne zameri, ako se Je kak otrok pomotoma prezrl. Pomoto se bo skušalo popraviti drugo leto, kajti letošnji troški krijejo skoro docela dohodke. Ob te} priložnosti bodi izražena v imenu obdarovane dece presrčna zahvala cen|. odboru, ki se je lotil te dobrotvorne naloge, ki jo je t-.di pohvalno izvršil. Dalie vsem cenj. darovalcem, posebno pa domačemu pevskemu društvu „Adrlja", ki |e priredilo veselico v to svrho. Zahvaliti Je še posebei tudi vse domače narodne gostilničarje, kajti na njihovih sestankih se Je nabralo izdatnih doneskov. Predragi rojaki, pričeli smo s prekrasno nalogo. Prisezimo si, da te naloge ne opustimo več I Bodimo prepričani, da nam bo nedolžna mladina gotovo hvaležna tudi v daljni bodočnosti; zato nabirajmo med letom za njene potrebe in obdarujmo Jo o božičnih praznikih Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Zaradi poprav, ki se vršijo v telovadnici, se telovadba zaenkrat ne more vršili. Začetek redne telovadbe naznanimo na tem mestu. Brate telovadce prosimo, naj izpraznejo ob tej priliki gaiderobo, da se potem nanovo uredi. Vaditeljski zbor. Občni zbor podružnice „Glasbene Matice v Trstu", ki se je imel vršiti danes zvečer ie zaradi nepričakovanih zaprek preložen na poznejši čas. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu javlja tem potom slav. občinstvu, da bo nova društvena hiša ravnokar dokončana ter da se bo otvorila gostilna za silo že za božične praznike, oficijelna otvoritev pa se bo vršila v nedeljo, dne 5. Januarja. Podpisani odbor šteje si v prstno dolžnost, zahvaliti se tem potom slavni „Posojilnici in hranilnici v Trstu", ki Je s svojo izdatno podporo pripomogla, da se je uresničila želja šentjakobskih Slovencev po lastnem domu. Istotako se zahval|uje odbor g. Filipu IvaniševićJ, ki Je s svojo rodoljubno pomočjo največ pripomogel k temu, da se je moglo tako| začeti z zidanjem ter čislanemu podjetju Skilan in R*žem na solidni, poceni in lični zgradbi hiše in dvorane, priporočujoč ga vsakomur, ki misli kaj zidati. S poslopjem „Del. kons. društva* dobe šentjakobski Slovenci dom, ki bodi središče bodočega družabnega in narodnega dela. Da se pa to doseže, Je na našem občinstvu, da z obilim obiskom podpre imenovano druStvo, ker le tako mu bo mogoče nositi težko breme, ki si ga je nadelo v prospeh naše stvari v Trstu. _ Odbor. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu priredi zadnji dan leta „Silvestrov večer4 v društvenih prostorih na stari policiji pri Sv. Jakobu (nad gostilno društva „Jadran"). Vse prijatelje društva, ki si žele par uric neprisiljene zabave, vabimo, da pridejo na ta „Silvestrov večer", na katerem se bodo točke, šaljivi kupleti, — Končno za mladino ples do lutra. Začetek ob 8 30 zvečer. CM podružnice za I. mestni okraj ustanovni občni zbor se bo vršil danes ob 8 30 zvečer v gostilniških prostorih no- USTREDNf BANKA ČESKYCH CDODITCI TU PODRUŽNICA v TRSTU orUnl I LLLrl :: piizzi del poitehosij i Vloge na knjižice 4*/«% 51/,0/,, po odpovednem roku Premijne vloge 5 % Stalne vloge 5%. Vloge po tekočem ::: računu po dogovoru najugodnejše, n: VAillJE ii KAVCIJE --- SEHJUflluA. Uradne are od 9. 12. V, do p in 7 HBS^^HHBHHHHHVT? 5 pop Hočete imeti dobro obleko in po ceni? swss; flranndo Levi, Trst, C-. iartucci 32 vogal Saattrit V Trstu, dne 21. decembra 1912. »EDINOST« št. 355. Stran V. vega Koasumnega društva v ulici Lizzareito vecchio po običajnem dnevnem redu. Poživljamo člane naj se mnogobrojio udeleže tega prvega društvenega zborovanja. Tržaška sokolska župa. ^ nedeljo, dne 22. decembra tV^JU 1912. ob osmih dopoldne se ^feL vrši v telovadile! Sokola v Trstu seja župnega odbora. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Članski prispevki društev. 3. Župni zlet 1913. 4. Prihodnji občni zbor. 5. Slučajnosti. Starosta. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu vabi vse gg. pevke in pevce k pevskim vajam vsako sredo in petek, ker se je treba pripraviti za .Silvestrov večer". — Naj nihče ne manjka. Začetek vaj ob 8 Tržaška mala kronika« TKST, 20. decembra. Izgnanci. Zadnji čas so bili iz Trsta izgnani sledeče osebe: Oervaso Savians, star 19 let, Benečan, ki Je bil obsojen dvakrat zaradi tatvine. — Rafael Moschln, star 39 let, rodom iz Ogrske, obsojen zaradi hazardne igre. — Stanislav Galla, star 24 let iz Blale v Galiciji, pristojen na Rusko obsojen zaradi goljufije. — Kristijan Cilić, star 30 let, iz Skadra, modelir, izgnan zaradi varstva javnega reda. — Edvard Bravin, star 35 let, rojen v Trstu, pristojen v Polcenigo v Italiji, klobu čar, znan potepuh, obsojen zaradi težke telesne poškodbe. — Aleksander Busetto, star 26 let, Benečan, dninar, stanujoč v ul. delle Beccherie št. 9, večkrat policijsko kaznovan. — Marko Vlanello. star 27 let, natakar, Benečan, večkrat kaznovan v Italiji, tu pa zaradi soudeležbe pri tatvini. — Ergen Pecile, star 27 let, rodom iz Trsta, pristojen v S. Vito di Fagagna, kočijaš, dvakrat oosojen zaradi tatvine. Velika tatvina na „Wurmbrandu* Na Lloydovem parniku BWurmbrand*, ki je vozil iz Kotora v Trst, je bila ukradena denarna vreča z vsebino 10 000 kron. Ko fe včeraj dospel parnik „Wurmbrand" v Trst, je policija izvršila silno natančno preiskavo na krovu, ki pa ni odkrila ničesar. Aretacija na krovu. Ko se je parnik Austro-Amenkane „Oceania* nahajal v New Yorku, je sprejel kapitan v siužbo 32letnega Ivana Šiškoviča, stanujočega v Trstu v ul. della Valle št. 8. Včeraj pa je dospela brzojavka tržaški policiji, da je Šiškovtć zakrivil v Filadelfiji tatvino dragocenosti v vrednosti okrog 1000 K. Brzojavka je zahtevala aretacijo Šiškoviča. Policija je aretirala Šiškoviča in tudi njegovo ženo kot sumljivo sokrivde. Dragocenosti so našli pri ŠiškoHču. Žrtev delal Predvčerajšnjem srao poročali da je 53letni Ivan Tornlč iz Rojana ponesrečil pri razkladanju parobroda v novi luki. Težki tovor raz žerjala se je vsul nanj in ga stisnil, da Je revež kmalu potem iz-dahnii v težkih mukah. Žalosten, pretresljiv dogodek, ki se pač radi kažnjive nepaznosti poklicanih pač veliko prepogostoma dogaja. To mora vsakogar globoko zadeti, ki čuje o tako grozni smrti naših ubogih delavcev, ki zapuščajo svojo številno rodbino baš v onih letih, ko jih ista najbolj potrebuje. In ubogi Tornič zapustil jih je kar 9 nepreskrbljenih I — Kdor je rajnega poznal mu ohrani najlepši spomin, ker bil je to skrben slovenski oče In gospodar, dobrega srca, poštenega značaja a zraven Še narodni mučenik. Da, ta tihi možak Je veliko trpel za svoj narod, za svoje narodno prepričanje, ker ostal je pred nekaj leti 1 cel mesec brez dela, ko so ga neki mogotci na novi luki kaznovali ker se ni znal zatajiti kakor mnogi diugi — saj niso še pozabljene one grde gonje v koperativah proti našim za vednejim težakom. — In če je Tornič hotel preživljati svojo številno rodbino ni smel več nikamor med svoje rojake — ne na shode, ne na veselice, ne k volitvam. Res polagoma je ta toli pošteni in dobri Tornič se uklonil raznim pritiskom, ki mučijo tudi še danes naše slovensko delavstvo v novi luki — ali ona njegova poštena in plemenita duša v svoji globini ni se nikdar zatajila, kakor se je o tem prepričal njegov prijatelj, kl mu kliču v imenu tovarišev: Zbogom I Lahka ti zemljica domača I Misterijozna smrt. Danes zjutraj je našel v ul Gioste Carduccl št 24 stanujoči krojaški mojster Balzer par mesecev svojo stanovanjsko podnajemnico 401etno Virglnijo Dsnelutti, vso krvavo mrtvo v njeni postelji Umrla je živela precej lahkomiselno, Je pri hajala zvečer večkrat pozno domov in to močno opita. Mogoče je, da je v pijanosti padla in se pobila. Ker pa vendar ni izključeno, da jo je morda vendarle kdo na padel, je oblast uvedla strogo preiskavo. ^ar. dal. organizacija* Inženir Neuhold v škedenjskih plavžih Doricni inženir, ki Je prepovedal pre-mikačem v škedenjskih plavžih nositi verižice za piščalke v narodnih barvah, o katerem Je že poročala »Edinost", nosi priimek Herr Neuhold. Strašno se Je jezil, ko je čital dotično številko »Edinosti". Dejal je, d* zanaprej ne bo dopuščal, da bi se sprejemali aa delo v plavžih slovenski in hr?atsk< delavci, ampak samo — nemški. laženir Neuhold bržkone misli, da so aemški de lavd tako neumni, da bi Šli delat v plavže 12 ur na dan in za K 2 60. V plavžih se delavstvo tako zelo izkorišča, da ne dobivajo drugih delavcev — razun slovanskih. Žslostno sicer, toda resnično je to. Iažeairju Neuholdu pa bodi povedano, da naj ai kakor ne Izprašuje delavcev, kdo piše v »Edinost" o njem, ampak naj lepo molč?, ker Je to veliko bolje zanj. Odbor skupine pekovskik pomočnikov NDO: sklicuje za jutri, v nedeljo, ob 9 predpoldne izredno odborovo sejo v društvenih prostorih NDO Tovariše iz mestne plinarne poživljamo, da se udeleže pogreba tov. Antona Sterniša, ki bo danes v soboto ob 2*30 popoldne. Odborniki vseh skupin »N. D O." so vabljeni na konferenco, ki jo sklicuje za nedeljo, dne 22. t m. ob 10 pred poldne deželni izvrševalni odbor „Narodne delavske organizacije" v Trstu Posredovalnica dela NDO. Išče se učitelj za godbo na pihala. Ustanovni občni zbor mizarske skupine NDO se je v* Šil v sredo zvečer. V odbor so bili izvoljeni: Za predsedniki Ivan Filipčič, v odbor pa Ivan Rom, Aioje Ukmar, Fran Pertolja. Ivan H«fier, Josip Košuta, Fran Župane. Skupina Je torej usta-novljeaa. Mizarji, pridružite se jej vsi do zadnjega I Kongres NDO. Deželni izvrševalni odbor NDO je sklenil v zadnji seji, da se bo vršil kongres NDO, na katerem se bo izvolilo centralni Izvrševalni odbor, tekom meseca januarja. Podružnice se bo o tem obvestilo pismenim potom, da določijo pra vočasno kandidate ta omenjeno vodstvo. Oodbeni odsek NDO. Danes v so beto, točno ob 7 30 sestanek vseh članov godbena odseka NEK) v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Za »Miklavžev večer" NDO so darovali gg.: Luka Pet. 30 v, Mungerli 10 v, Mazgon 20 v, Jos. Jevšek KI, N. N. K 1, Peternel 60 v, Zavadlav K 2, Fagottl 20 v, Roncel 20 v, Trošt Karol K 1, A. Zavadlal K 5, I. Kocjan K 1, Viola K 1, Ivan Ka-stelic K 1, A. Dugulin K 1, Čevljarska zadruga K 1, Josip Gregorič K 2, Križmančič & Breščak K 2, Jelen K 1, A PočkaJ za-ritek čokolade, A Pahor 50 v, N. N. 60 v, Josip Vatovec 80 v, I van Toraažič K 1, Obitelj N. N K 3 — Nadalje so daroval« gg.: A. Zavadlal 1 kg biškotov in 150 pa pir vrečic, Ivan Slave 5 parov nogavic, A Dugulin 1 kg biškotov in 50 papir, vrečic, 1. Ceregato razne igrače. Srčna hvala vsem Slovensko gledališče. Sinoči se je vršila generalna vaja za veliko opero »NIKOLA ŠUBIC ZRINSKI". Vsi prisotni so bili naravnost elektri zirani od čarobne melodije, katera preveva to prvo opero. Tržačane čaka torej v nedeljo zvečer izredni užitek, katerega naj nihče ne zamudi. Vsa scenerija in kostumi so popolnoma novi. Predstava se bo vršila izven abone-menta. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v »Narodnem domu". Vi * — Za „Božićnico" so dalje darovali: G.a Virginlja Furlanova K 5, g.a Ž^garjeva 5 K, g.a Ema Birtelj K 10, Ante Bogda-novič K 20, g.a Kandida Cvitanić K 5, g. Tripkovič K 10, g. Matejčič K 10, g. A Topfć K 10, g. M. Obersnu K 10. — V počaščenje spomina velezasluž-nega g. Alojzija Goriupa je daroval dr. Matej Pretner, »Dijaškemu podp. društvu" K 15 in moški podružnici CMD K 15. Denar hrani uprava. Julio Meinl uvoz kave Jfova filijalka Corso 30 — Jrst - Corso 30 Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, Čitatelje in sploh vse one osebe, ki Želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpi sanemu, ker prekasne naiočbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo Imeli prostora v listu. Inseratni odd. »Edinosti". Božični katalog Specijalitetni predmeti iz gumija Domača knjižnica++ - pošlje na zahtevo vsakomur ZZZZ zastonj in poštnine prosto: - zal. knjigarna v Ljubljani IS. pl. Rlelnmnyr & Fed. Bamberg. :: :: :: Prosimo, zahtevajte I :: :: :: Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerh - trst tft M »(0 O O "O 9 3 O" O < CB > V M - ^ o a- -I C tS!< < 5" » 3 09 CJX Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina ia likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaičiče se izdelujejo s higijeni čn»m _električnim strojem. Za Kožic si nabavite rum in razne likerje edino le v odlik, prodaja nah likerjev tvrdke Giacorpo PollaH na trgu Goldoni št. 5, ulica S. Sebastiano 2 „AL MARŠALA* in na obrežju Pescatori št. 10 „ALLA DISTILLERIA\ kjer bodete najbolje postreženi i glede na kakovost i glede cene. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6'/» pop. ... ■ Trst, ul. Acquedotto št. 12. ttj Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-jj^ lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš —— in Črevljev za telovadce. - z Velika zaloga higijeničnih predmetov S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. UMETNI ZOBJE Plomfclranje sobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermšk V. Tuschtr lOkozdraTnik konce«, zobai taholk m« TRST ulloa della Ca« ar m a fttev. 13, II. n. Dr. Peenik Dr. PETSCHNIOG £rst, via S. Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ll1/.—1 in 7—7'/t. Vek. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zalogo Izdelanih domačih čevljev. Sprejemajo se naročila po meri. ZDRAVNIK Dr. Đ. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju r Trsta, Corso št. 12 od 11 V* do 1 Va in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. Kislo zelje I. vrste, škaf 40 kg kron 4'80; 100*kg kron 10-—. Čebula 100 kg kron 7*50. Kumare. PoSilja vsakemu po povzetju Ant. Linek, Znojmo (Ziuira) ftARODN* POSOJILNICA IN HRANILNICA v TkSTU NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE NA KNJIŽICE IN TE- KOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI ■ B ■ ■ VLOGE 4h-Ah-5H PRODAJA 8RECKE NA MALE ME8EČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO P080JA »A MENJIĆE IN VREDNOTE. = P08REDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T. NOVO! -m Najboljše 1912. W NOVO! Novoletna šaljiva dopisnica kakor je še ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, seozacijonalna. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro Bortirana in vsaka dopisnica v zavitku. Ml Imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig vzorcev proti vpo&iljki 0'75 K. 15 komadov Ki*— 50 1-75 200 „ „ 3-— Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več. — Sprfjema se za plačilo znamke vseh dežel sveta. Habighorst & Co., Bochum i. W. ilberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Dontzettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽltO VSafce Vrste, (lebel© ln fllie otrobe, oves in soeivje ln ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorci me poSlljmjo na mahteTo. g^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Stran VI. „EDINOST" 3t. 354. V Trstu, dne 20. decembra 10' 2. Vesti iz Goriške. Žalostna bilanca. Magistratni „Cor-riere* Je napravil že pred Božičem bilanco goriške „italiani'a", ki izkazuje velik primanjkljaj On se čudi temu dejstvu in dostavlja, da )e leto 1912. bilo jako ueugodno za goriške Italijane. Mi dostavljamo, da nimajo goriški Italijani že leta in leta ugodne bilance, razlika je obstojala le v tem, da so letos vsaj resnico povedali, a prejšnja leta so podajali Goričanom falzificirane podatke o lažiitalijanstvu mesta Gorice, kateremu z ozirom na „Corrierovo* Jeremijado prorokujemo že sedaj slab konec. A najbolje je, če črpamo iz njegovega članka: „To leto Je bilo za nas nesrečno, a z veseljem moramo konstatirati, da se še ni posrečilo zadati nam smrtnega udarca. A ka] nam prinese prihodnjost? Naše ljudstvo je znalo zoper-staviti še vedno močan odpor silovitim napadom naših sovražnikov. A čeravno smo zapravili mnogo energije, smo se morali le braniti, ne da bi spravili sovražnika v nemožnost novih napadov. Ljudstvo, ki hoče živeti, si mora zapisati vsak dan nov napredek v svojo bktivo, drugače gre nasproti gotovemu poginu. Mi lahko priznavamo, da se nam ni še odvzela vsa zmožnost končne zmage naše dobre pravice proti vsem krivicam". Mi lim pa povemo prav odkrito, da ne reši nobena pomoč goriških Italijanov počasi, a vidno se bližajočega pogina in četudi bi zapravljali za izgubljeno pravdo vse svoje energije in hektolitre črnila. „A dovoljujemo si vprašati, kdaj, kje in kako so letos goriški Italijani zapravili mnogo energije, ker mi dvomimo, če jo sploh imajo. Ali so zapravili energijo tedaj, ko se jim je posrečilo prepovedati izlet „Narodne delavske organizacije" ? Ali tedaj, ko je prišla revizija, ki |e za vedno uničila vse njihove sanje in celo menenje tržaškega namestnika, ki je izjavil pred leti napram goriški deputaciji, da je Gorica „citta prettamente italiana" ? Žrtev dolžnosti. Z velikim pompom se je vršil pogreb vojaka Ivana Rozmana, ki je služil pri 26. domobranskem polku in katerega je vlak povozil, ko je stal v predoru pri PrvaČini na straži. Udeležil se ]e sprevoda med drugimi tudi tukajšnji brigadir general Scotti. „Globetrotter". Te dni se je mudil v našem mestu prof. Demetrij Haiiglia, ki se poteguje za premijo 150.000 frankov, katere bode dalo pariško katol. geografično društvo onemu na razpolago, ki prvi prehodi 17.000 kilometrov. Prof. Harlglia je prehodil že 14.000 km s svojo soprogo in |e torej skoro že končal svoje dolgo potovanje. Zanimiv slučaj. Agent Viljem Schwarz je bil po tukajšnji sodniji obsojen na 3 mesece ječe radi nezvestobe in na 2 meseca radi prestopka sleparije. Agent je sodišče naprosil, naj bi mu dalo „dopust* dveh mesecev, da pride pozneje gotovo presedet petmesečno kazen, in sodišče Je ugodilo njegovi prošnji. Zviti agent je ubežal v kraljestvo, a tam so ga izsledili in ga izročili tukajšnjim oblastem. Sedaj bo presedel pa le 3 mesece, ako se nato takoj vrne v kraljestvo, ker niso dolžne italijanske oblasti izročiti ga radi prestopka goljufije. Ako bi se Schwarz po prestani trimesečni kazni mudil le en dan v monarhiji, tedaj bi ga vnovič zaprli na dva nadaljna meseca. Samoumor Tržačana. V neko gostilno v ulici Sv. Ivana (e prišel okusno oblečen tujec in {e zahteval pijače. Kmalu nato za-čujejo gosti pok iz samokresa in zamolkel padec. Nesrečni tujec se je ustrelil v prsi in vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, ker je kroglja prestreliia srce. Samomorilec |e 341etni kotlar Ivan Lanthieri iz Trsta, stanujoč v ulici della Guardia. Vzrok samo-umora je dosedaj neznan. Veleizdajniškl klici v Gorici. Italijanski listi poročajo o jugoslovanskih irreden-tističnih demonstracijah, ki da so se vršile minulo nedeljo v Gorici. Tudi „Soča* in „Slovenec" sta poročala, da so neki mladeniči iz okolice klicali po mestu „Živela Srbija" in „Živel kral| Peter". Med drugimi da je bilo tud. r;a državnem kolodvoru radi sličnih klicev aretiranih pet mladeničev. Koliko resnice Je na vesteh glede gori-omenjenih klicev, ne vem; pri aretaciji na državnem kolodvoru pa sem bil navzoč in moram odločno in kategorično zatrditi, da tu nI nihče za klical ne mŽivela Srbija■ in tudi ne „Živel kralj Peteru. Dokaz, da je bila ta aretacija povsem neopravičena, je že to, da Je policija mladeniče takoj izpustila. Postopanje nekaterih redarjev je vzbudilo silno ogorčenje med številnim navzočim ljudstvom, ki je dajalo temu ogorčen|u tudi odločnega izraza. — S tem, da na državnem kolodvoru takih klicev ni b i I o, seveda Še ni rečeno, da se morda niso čuli drugje. Zato se pridružujemo tudi mi svarilu „Soče", na] se naši ljudje ne spozablja|o do klicev, ki ne koristijo nikomur, a bi mogli donesti le Škode toliko posameznikom, kolikor narodni celokupnosti. Božičnica v Komnu. Jutri v nedeljo 22. t. m. ob 3 popoludne priredi Šola v Komnu „božičntco" v Šolskem poslopju. Program obsega sedem toček, ki lih bodo izzvajali učenci in učenke posamičnih razredov. Veselico zaključi živa slika. Čisti dobiček je namenjen za učila ubogim učencem. Zato je pričakovati obile udeležbe od strani starlšev in druzega občinstva. Vesti iz Istre. Slovensko izobraževalno In podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo 22. decembra t. I. v dvorani „Narodnega doma" v Voloski F. S. Finžgarjev fgrokaz v štirih dejanjih „Naša kri". Začetek ob 8*30 zvečer. Blagajna se odpre ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic v trgovini M. Vahtarja v Skrbičih. Iz Doline. Dne 16. t. m. Izročili smo materi zemlji zemske preostanke pokojnega gospoda Ivana Benko, cadučltelja v pokoju. Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil pokojnik v obče priljubljen. Med udele enci smo opazili zastopnike domače občine Dekani, ravno tako Je bila zastopana dekanska „Čitalnica", ki |ej Je bil ravno pokojnik ustanovitelj. Da izkaže še posebej čast pokojniku, je občina poklonila venec s slovenskimi trakovi, istotako tudi „Čitalnica". Zastopano je bilo tudi „Tržaško uči-telisko društvo". Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika tajnik občine Dekani, g. Fran Kosmina, ki |e v ganljivih besedah opisal plodonosno delovanje pokojnega. Po izvršenem pogrebu so v gostilni g. župana los. Piciga na predlog predsednika „Čitalnice", g. Avg. Mahniča, nabrali za podružnico sv. Cirila in Metoda za Istro v Dekanih znesek K 22 70. Razpisana služba. — V koperski kaznilnici Je razpisano mesto kaznilniškega paznika. Natančnejši pogoji v uradnem „Osservatoru" štev. 289 z dne 18. decembra t. 1. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kopru priredi danes 21. decembra zvečer občni zbor v prostorih Čitalnice. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika; 2.) Poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika ; 4.) Volitev novega odbora; 5.) Slučajnosti Ker je ta občni zbor velike važnosti, so naprošeni g. č?ani. da se ga udeleže polno-številno. „Roditeljski večer" priredi učiteljstvo na Opčinah dne 29. decembra po blagoslovu (ob 4 pop.) v Sokolovi dvorani (g. Jamšek) z dnevnim redom: „Dolžnosti sta-rišev pri vpisovanju otrok v šolo." Ker je predmet velike važnosti za Šolo in dom, prosimo obilne udeležbe s strani staršev, katerim je na srcu blagor njihovih otrok. Pridite torej, dragi starši, da se po domače in prijateljsko pogovorimo v prid, napredek in srečo naše mladine. Učiteljstvo. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na dražbi, ki se bo vršila danes v soboto, dne 21. t m., od 9 do 11 dop., se bo prodajalo: Dve vreči kave kg 146, omara z zrcalom in brez n]ega, umivalniki, podnožniki, omare s 6 predali, ure (regulatorji), slike, mize, etažere, stoli, postelje, žimnice na peresa, kanape, podstavki, glasovir. Od 3 do 6 pop.: omare iz svetlegs lesa z zrcalom in brez njega, umivalnik za dve osebi z rožastim mramorjem in zrca lom, podnožniki, knjižnica, kredenca, trumo z zrcalom, divan z galerijo, miza s križnim podstavkom, rdeče tapeciran kanape z naslonjačem, stoli, okrogli stoliči, zrcalo, etažere, obešalniki, svetiljka s stojalom, naslonjač iz protja, slike, pult, ura (regulatoi), toaletna zrcala z mramorjem In stebriči, podstavki, drogou iz medi z zastori, srebro, kitajske vaze, mize in drugo luksuriozno pohištvo. Prilft7nnetnn 86 Proda z 1jQdsko kuhinjo I niUZIlUblllU združena pražilnica rib (f.it-tolino), najemščina telo majhna, dober zaslužek, tudi na poizkus Kavarna „Bizantino", Trampuš. 2918 Vinntnjt ^9uer° nuoy° =t 17 (tik mie- V IIIUIUI/ karne nasproti pošto). Toči izvrstna vina: fcelo vipavsko, črno istrsko in opolo. — Za obilen obisk se priporoča Josip Gruden. 2920 Brivska dvorana. Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana t ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec l^rniorniro IVAN GORUČAN, Trat, ulica l\I UJdblllOCl Pasquale Bevoltellm ali Chiadino in Monte St. 27, I. nad *e priporoča cenj. občinstvu za ■vsakovrstna del*. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleSkih vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 2787 AhCfllVPnt kmetijske Bole z dobrim spriče-fMJOUlVOIIl valom išče primerno složbo bodisi kot vrtnar ali oskrbnik na kakem posestvu. Naslov pove inseratni oddeltk Edinosti. 2906 I ono nnus enonadstropna hiša a hle-Lcpd, IIU V d, Tom in kletjo m dobro nosečo gostilno in prodajalno ob državni železnici in državni cesti na Krasa, siguren dohodek, gotova eksistenca, je na prodaj, ali se odda v najem vsak čas pod ugodnimi pogoji. Naslov pove inseratoi odddelek Edinosti pod Ste v 2758. 2758 Obešala iz rnedi £"" ^ Caserma 14. Umberto Cee ca, trgovina z Železninc. Lepo posestvo, se odda v najem zaradi drugega posla. Kavcija 3000 K. Naslov pove inser. oddelez Edinosti. 2757 iiohlironn 80b3 ae odda v naJem ▼ ulici m DUII Idil U Commerciale 9, II. nad. desno. flhlabn ^rne> m°dre, moderne, za mcfike in UUIDKU dečke, suknje. Plačila na obroke (tedenske ali mesečne). Ulica Antonio Oaccia itev. 6, prvo nadstropje. Cene najnižje. 2765 Pozor Slovani! gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia 5t. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najbolj 5a dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino: staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ Čez cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v v»a-kem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu n Članom NĐO, da bi me podpi-ali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. 2408 Slovenci 1 Slovani I C?^ v* edino slovenske urarne ta zlatarne v Trstu, Via de! Rivo 26. Vsako popra*« Jamči se za 2 leti, istotako tudi vsakt naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji I ivojim t UdanJ ALOJZU POVH. w? ooooooooooooocooooooooo ocooooooooooooooooooooo ocoooooooooooooooooooc o I PRIP0R0ČLJIUE TURDKE I O o oooooocoooooooooooooooo 00000000000000000000000 oooooooocoooooooooooooo Krojači: FRAN RUPNIK, SK^fTioT. li ovi 2obozdravnišHi ambulatorij ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do z pop. in od 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. fPHT" Iz lastne kleti! Odprla se je nova zaloga dalmatinskih vin I. vrste, belega in črnega, ter dalmatin skega OLJA najboljših vrst. Trst, ul. Acquedotto 18. Za mnogobrojni obisk se priporočata GUSKA i RASICA. o> o G. de VECCHI f naslednik A. FONDA, Trst, ulica de! Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seao I., slama, ogerske aeao, beneški otrobi, otrobi St. 84. itd V ulici Carradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. "IMiJiiU ] Avgust Holfi via Station 35. Velik izbor Placqufc-verižlo garantiranih in priveskov. Naprstnikl in uplatnica. Zlata, srebrn«, nikeinate in jeklene nro. Regolstoiji is prvih tvoruic „Zenit" in „Ornega". Poprava s garancijo enega leta. Gramofoni U ploiie vseh vrst. ■ ■irnn ir. v POZOR! Svoji k svojim ! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno :: v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na da* raznih sladčlc, biSkotov in liherjev te. —-— najfinejše moke itd. —— Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav. Trst, ulica S. Lazzaro 20 Tovarna pohištva iz bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za božič in novo leto Gualtiero Cozzio Pano Srna GUvauul 1 ta Torrente 1» (■aiprsti Chloisl) Trst PRVA brusarska :: DELAVNICA :: na električni motor. Bogat izbor Skarlj brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, maraskina iz Zadra ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni AL QUISISANA Carlo Pollak trg PonterOABO 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču ul. Manimo d'Aseglio 1, Preden se kupi, se lahko poskusil STIP AN MIMIO A trgovina dalmatinskih via lastnega proizvoda iz fiogaznica pri Omila GOSTILNA v ulici set te Fontane it. 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET ▼ ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli1 Istria it. 14. Via* na debelo li it družino v vieh go»tllaah. Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla in gorka jedila« CENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča ae za obilen obi*k udani JURAJ PERIŠ1Ć, lastnik. Back & Fehl splošni unlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Zaloga obuvala — in lastna delavnica -b ■•si li n : : TBS r:::: H UlIlFA ulica Arcata 19. Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako lllzkfh lil zmernih cenah. ^— ~ Salon Pranje glave, Česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci Stev. 9. V Trstu, dne 21. decembra 1912. »EDINOST« št. 355. Stran ITI. Za miri Iz govora drž. poslanca dr. A. T r e š i ć a -P a v i š i 6 a v zbornici poslancev dne 20. novembra 1912. Blagoslovljena doba. Živeč v eni najlnteresatnejih dob, kar jih je preživel hrvatski narod, občutil sem jaz v svoji duši vso grozo. Vse trpljenje in nevolje, vsa poniževanja našega naroda so odmevala v mojem srcu, in jaz sem to ponižanje globoko občutil. Bil sem se svojim narodom ponižan, zatiran, guljen, tlačen in preziran. Zato sem večkrat proklinjal oni dan, ko sem se porodil na ta svet, in vpraševal sem Boga, zakaj me nI poprej ali kasneje poslal na ta svet ? Krivo sem storil Bogu in Previdnosti, kajti „v dobrem je lahko biti dober, v muki pa se spoznavajo junaki I" M«, ki smo v tem času zvesto in neomajno vstrajali na strani naroda, nismo man|i junaki od onih naših prednikov, ki so, boreč se s Turki, zanj umirali na bojišču. In slednjič je bilo poplačano naše vstrplje-nje. Zahvaliti moramo Boga, da smo se rodili v eni najlepših dob, kar jih je doživel naš narcd, v znamenitem razdobju človeške zgodovine, ki pa s srbskimi, črnogorskimi in bolgarskimi zmagami še ni dovršeno. Videli smo strto v prah divjo silo, ki je skozi pet stoletij tlačila naš narod kakor mora. Sijajne zmage pri Kumanovem, Pri-lepu, Bitolju, Tuzi, Šipčaniku, Lozengradu in Lulc-Burgasu niso maščevale samo Koso-vega in druzih porazov Jugoslovanov, ampak so porazile tudi tisto oholost in nadutost turških prijateljev in zaščitnikov, ki nam ni dala več živeti. Ssdaj dišemo svobodneje, čutimo se veči in jači, s ponosom dvigamo glave, zaupno gledamo v bodočnost in moramo blagoslavljati dobo, v kateri smo prišli na svet. Vojna in ostanek barbarstva. Historiki bodočnosti bodo drugače delili zgodovino v razdobja, nego Jo delimo ml. Našo dobo bodo imenovali dobo uničevanja, dobo vojne in barbarstva. Historiki bodo pisali o tej dobi z zgražanjem ukljub silnemu tehničnemu napredku. Ako res pride do svetovne vojne ter se hkratu z evropskim spopadom vzbude vse tisočere groze, potem smo obsojeni, da poživimo eno naj-strašnejih razdobij človeške zgodovine. Gorje Evropi ln kulturi, ako ju zadene taka katastrofa I Ta vojna razplamtl vse terata-ložke nagone, ki še atavistiški dremajo v človeku. To bo vojna vseh proti vsem, čim dovrše vojske svoje razdirajoče delo, poči povsod socijalna revolucija. Vojni vrišč odpihne več tronov, mnogokatera država izgine. Evropa bo ruševina. Sto let najmar-l|ivejega dela ne bo moglo ozdraviti ran te grozne vojne. Vojna je nesrečen ostanek borbe vseh proti vsem za obstanek. Evolucija za obstanek ni mogla do danes odpraviti te nevolje. Ali kdor je vrgel pogled v divno delo evolucij ta je moral uvideti, da je njena svrha vcčii mir. Je sod ologov, ki mislijo s Heraklitom, da Je vojna oče vsrcega napredka. Gotovo jo je narava pot:e!:o/ala v evoluciji, sicer bi je ne bilo. Nj, potreba vojne Je relativna in ne absolutna resnica. Kar je veljalo za rai-nolost, ne more veljati za bodočnost. Glasovito geslo „moč gre pred pravico" bo moraliste bodočnosti napolnjevalo z grozo in zgražanjem. Ali ta začasno žalostna resnica ne izgubi svoje moči, dokler ne bodo kultura, razum in pravni čut tdumfi-rali nad brutalno silo. Že sedaj se pokazuje da se fizična moč navadno nahaja na strani moralnega prava in prave etične vrednosti. Iz tega razloga bi morali oni, ki hočejo izzvati vojno, hladnokrvno premišljati, da-li je na njihovi strani — razun brutalne fizične sile — tudi moralna pravica I Jaz sem v vsakem slučaju pristaš miru, ker sem uverjen, da se med razumnimi ljudmi morejo vsi spori rešiti mirnim potom, ako se le razlogom uma daja prednost pred čustvi in nacijonalnim ponosom. Samo tam, kjer je čustvo močneje od razuma, more priti do vojne. Potem se treba lotiti starega brutalnega sredstva : „Da stulto super capite, ut sciat". (Daj nespametnežu po glavi, da se spameti). Ali kulturnemu svetu grozi še veča nevarnost. Jaz hočem sine ira et studio iz-i kati, kdo bi mogel biti provzročiteljem te v človeški zgodovini še ne doživljene nesreče. Po onem, kar sem rekel, je jasno, da more biti provzročiteljem te nesreče, samo oni, ki se udaja bolj čutstvom, vojni oholosti, prestižu diplomatske moči in nizkim interesom, nego pa razumu. Ali Jasno je tudi to, da čustvo in pretirano samozaupanje često zamračujejo razum ter ga zavajajo v korake, ki se nikdar več ne dado opravičiti. Hočem o tem vprašanju reči svoje me-nenje, bilo to neljubo, komur drago. To je tudi moja dolžnost, kakor je vsacegd človeka, da stori vse, kar je možno, da se prepreči vojn?, ta največja nesreča, ki more zadeti kulturo. Ako Je resničen stari pregovor „quieta non movere*, potem to ne velja tako nobenemu času in nobeni državi, kakor Avstro-Ogrski. Ta država bi morala napeti vse sile, da prepreči vojno. Javno menjenjehoče vso krivdo na vso srečo še ne začete vojne zvaliti na Srbijo in na takozvane panslaviste. Pod geslom : „mi ne moremo dovoliti, da se nam prinaša prste pod nos", hočejo uveriti javno menjenje o potrebi vojne. Ali vendar: Kako žaljenje je storila Srbija Avstro Ogrski? Srbsko pristanišče ob Jadranskem morju. Srbija pač hoče imeti pristanišče ob Jadranskem morju. In Srbija v resnici potrebuje tako pristanišče, ako hoče ostati samostalna država, potrebuje ga, kakor potrebuje človek sapnika, da more dihati in živeti. Vsega tega pač ni šele treba dokazovati, saj je o tem prepričan vsakdo h gotovo najbolje avstrijsko-ogrska diplomacija. In Srbija vendar noče vzeti tega pristanišča naši državi, da je v Avstriji taka jeza nanjo vsled tega. Srbija in druge balkanske zavezne države so bile po Turčiji naravnost izzvane na vojno. Srbija je zmagala v tej vojni in zahteva kot odškodnino za prelito kri pristanišče ob Jadranskem morju. To je krivica, ki Jo dela Srbija Avstriji. Toda kaka krivica je to? Med Dračem in Meduvo je ni luke, ki bi se dala utrditi, čemur ni mogoče oporekati, pa vendar kriče podkupljeni in nepod-kupljeni listi, da bi ta srbska trgovinska luka rabila v vojne namene in to ne samo Srbom samim, temveč tudi njenim pokroviteljem. To je strašilo za čuke 1 Črnogora ima že dve luki, ki bi se lažje porabili za vojni luki, nego katerakoU druga luka, ki bi jo osvojila Srbija. In Črnogora je dolžna večjo hvaležnost Rusiji in Italiji nego Srbija, pa se vendar ne boji nihče, da bi Črnogora komu drugemu hotela služiti. Rusiji bi bilo bolj priložno pristanišče ob Egejskem morju in tu bi ga jej prav lahko dala Bolgarska, ki je dolžna Rusiji hvaležnost za svojo svobodo, a vendar se nihče ne boji, da bi se zgodilo kaj takega, in Bolgarska lahko osvaja obal Egejskega morja. Grški tudi nihče ne reče ničesar, dasi-ravno je zavzela najimenitnejšo luko v Egejskem morju, Solun, in dobi pri delitvi Turčije gotovo najmastnejši del Albanije, morda celo tudi Valono, točko, ki je največjega strategičnega pomena ob Otranski morski ožini. In tudi tu se nihče ne boji, da bi Grška služila Rusiji ali Italiji v teh krajih 1 In kaj bi vendar tudi bilo, ko bi dobila Srbija vojno luko ob Jadranskem morju? Saj bi vendar vzllc temu ne mogla postati nevarna nobeni pomorski velevlasti niti kot članica balkanske zveze. Ta srbska, ali dozdevna ruska vojna luka ob Jadranskem morju ni torej nič drugega nego strašilo za politične otroke ali pa le za to, da se v lahkovernem ljudstvu širi razpoloženje in navdušenje za vojno. A če pravijo Srbiji, da sta se Italija in Avstrija tajno dogovorili, da ne bodete pustili nikomur, da bi posegel po Albaniji, je pač treba vprašati, ali jima |e Turčija prodala Albanijo, ali ste dobili to pravico do nje po kakem mednarodnem dogovoru! Avtonomija Albanije. Kar naenkrat se je začela tu postavljati Avstrija na narodnostno stališče in zahteva Albanijo Albancem I Postala je tako velikodušna, da bi začela evropsko vojno samo za to, da da Albancem svobodo. Glej vraga s sedmimi repi 1 Odkod ta velikodušnost ? Ali so Arnavti krvaveli za Avstrijo na vseh evropskih bojiščih, kakor Hrvatje? Ali je bila Albanija za Avstro-Ogrsko in za vso Evropo „antemurale christianitatis*, kakor je bla Hrvatska! Ali se je kak albanski Zrinski pokepal pod zfgetske razvaline, da Sulejmanu Silnemu prepreči pot do Du- Pazite blagohotno na ta-le znak pravega : Franckovega : pri- datka za kavo. Varujte se pred ponaredbami ! Poučite tudi Vašo kuharico, da — pazi na : kavin mlinček : — Tovarna v Zagrebu. naja t Ali je kak arnavtski Jelačič rešil Habsburžanom prestol, da se hoče sedal iz hvaležnosti darovati svoboda Albancem ? Zvestemu hrvatskemu narodu bi se mogla darovati svoboda in avtonomija, ki mu je bila odvzeta na izdajalski način, ne da bi bilo treba preliti niti kaplje krvi, z eno samo potezo s peresom, in tako postaviti neomajljiv temelj državi. Toda tega ne I Raje naj izbruhne evropska vojna, samo da se Albaniji zagotovi svoboda. Želel bi videti pooblaščenca te monarhije na evropskem kongresu, ko bi se ogreval za avtonomijo Albanije. Počil bi smeha laz ! A smeha bi pokali gotovo tudi pooblaščenci drugih držav. Ali ni to predmet za opereto? Avstro-0grška se hoče boriti za svobodo nekega tujega naroda! Avstro-Ogrska, ki je držala vrečo ob delitvi Poljske, one Poljske, ki lo |e rešila! ? Res predmet za opereto 1 In Italija, ki je nedavno na zelo žalosten način vzela Arabcem Trlpolitanljo, sekundira v tej komični, ali morda vendar tragični igri! Avstro Ogrska je edina država na zemlji, v kateri se vlada absolutistično in še huje. Kitajska je danes republika in reva Turčija na vse kriplje oporeka vestem, da namerava odpraviti ustavo. Sram jo je, da jej podtikajo absolutistične nakane! Samo Avstro-Ogrska se ne sramuje, da ima absolutizem na Hrvatskem, in je še tako cinično nesramna, da se hoče pred svetom delati zaščitnica svobode drugih narodov. (Bi rno odobravanje!) Avstro-Ogrska tudi v Bosni vlada absolutistično, a v Dalmaciji tepta občinsko avtonomijo, ne spoštujoč niti svojih lastnih zakonov, pa hoče potem viteško na vojno proti polovici Eorope za svobodo Albanije I Uboga Albanija! Volk hoče biti varuh |agnjeta I Gor|e tebi, Albani|a, če te Avstro-Ogrska ali Italija osreči s svobodo! (Pride Še.) Mnenje gospoda dr.a N. Kohenoffa, Berkovitza Gosp. J. SERRAVALLO Trst. 5 tem pismom Vam poročam o uspehih svojih polzkušenj z Vašim SerTavallovlm Kina-vin o m z železom. Dosegel sem Izvrstne uspehe pri moji klijenteli, posebno pa pri konvalescentih, malo krvnih in nevrastičnih bolnlklht katerih Ima mnogo naša dežela vsled malarije. Vaš preparat je znan kot jako dober in se razlikuje od drugih vin po svojem dobrem okusu. Lahko je prebaven ln hitro učinkuje. BERKOVITZA, 13. oktobra 1908. Dr. M. KOHENOFF. SOLIDNO: in : ELEGANTNO ESf" PO ZMERNIH CENAH H RAFAELE ITALIA TU®T - VIA MALCANTOM - TRM * N. Casile. Napredek vede! Najenergičnejše in gotovo Be zdravi sifilis a Bvetovnim sredatvooa = ZOEUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. ■■ . - ^ katarji korenito ozdravijo s ltOHICCiL aj*L3'LlQ Konfeti Casile urejajo urini-anje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo iu ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (pro-statiiis, uretritis, ciatiti*,y mehurne katarje, kamen, nesposobnost tu zadržavanje urina, sluzaste tekove itd. — Skatlja fconfeti;ev Ca«il« K 4*—. Iornbin Casile, najboljše protisifil tično in poživljajoče kričiš ilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anen iji, impotenci, kosto^oli, ishiaa, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poluc'jam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevalec urinove kiseliae itd — dteklenica Jorubioa Casile K 3*50. Vbrizganec Caaile zdravi beli tok, akutne in kroni Ine kaUr,e, vaginitia ure-tretis, endometritid, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizga ica Cisile K 3'50 Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Gasile Tr-«t ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo Priznani medicinalni iz elki CASILE se prodrjajo v veeh akreditiranih lekarnah. — ZilOga T Trsttt: Mar 10 L3flZ, Itfana SfirrarallO # M I Dobroznana tvrdka Vittorio Piscur, Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pa to jev, U Sterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodaia se oo tako ni'kih cenah, kakor še nikje in nikoli I Maj bolj še dunajske in kranjske se prodaja V prekajevainki - bifeju KLRHCK ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Sanlorio po najugodnejši ceni - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 H. TKOLINSKO CIKORIJO toplo priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Meiodđ I '*5 Stran TV, „EDINOST" št. 355 V Trstu, dne 21. decembra 1912. I »sasa^sMfs« NOVA SS?™™?—ni—EE? njae as i BB BB BB sa ne 99 BE BB! I BB BB 39 E3 Trst, ulicE del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko črno in vipavsko "" HH belo vino ter vedno sveže pivo. = Dom ča kuhinja! ■ MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------ NaitoČneja postrežba. ZMERNE OlhE. Aristide Gualco - TrstfAnton Mahne, trgovec via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OđllKoucng tocuma ceu! in cementnih' i: plošč, teracou In umetnem Kamne. :: Sprejema vsakovrstno delo v cecientn. Cene zmerne, delo točno. B L a UmefnBHi predmeti 1 kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja. cene najnižje. Obrnite se na trgovino v ulico Acquedotto št. 41. p O priliki božičnih in novoletnih praznikov ee obrni vsak v jer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovratnili verižic, uhanov, t V" :: prstanov itd., vse po absolutno konkurenčnih cenah. :::: [(**" ^ S spoštovanjem vf*. ul. VInoenzo B;lltni št. 13. nasproti cerk%-i sv. Antoca novega f|||| Bogomil Pino Trst, ulica deli' Istra št. 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Pri^ oiGČa si, občinstvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni-g » jalnega blaga n na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM! i 40MB u .^T"-^ —i ■ '* TASSAMETRI AUTOMOBIL! TRIESTINI družba z o. z. — Trst — ulica Tiziano Vecellio štev. 3. — Telefon štev. 250. — ZDRAVNIK L Dr« Kzro\ Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Izleti na vse kraie « Andrej Rojsc 7 RS T - ULtCA /CPUEDDTTO št. 20. H gienična in dobra postrežba. Se priprroča za obisk riAfEiiS i — Ako hočete imeti zdrave in in očne otfoke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd. Številna zdravniška spričevala. Predaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: L S. CILIKO - TRST. Kavarna pri rojanskih obokih (ai Volti di Rolano) Tel. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, sladoled in vedno svežo _ pivo. Poleg tega ima vsako- vrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne. Snaga zajamčena. avtomobilskimi žardinijerami z L2 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidne in varne. — Cene zmerne po dogovoru. VV VV VWW V W W VIMMIVI! v v>#vv v v vw wv .LJi'MMHUBflM'iirt1 ii' iiiivn'1 ■ Zaloga tu- 1b iaozem. vin špirita likerjev li razprodaja na drobno in debelo jakob perhauc Trst, Vis delle Acque št. 6, Trit (Nasproti Oaffž Centrale) Velik Iibor francoskega Šampanjca, penečih d eteri-Dih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaai j Enrgnnder, renskih vin, Meeella in Ohianti. Kom, i konjak, razna žgaDja ter posebni pristni tropino veo, i ilivovec In brinjevec. Izdelki I. vr. te, dolli ir dotičnih krajev. Vsaka narofba se takoj icvr&l. Razpo* lilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od poi litra naprej, sca G. Ferluga - Trst Krojačnica Vek. Terzo via Barriera vecchia 3i priporoča velecenjenemu občinstvu svojo ^^ slaščičarno zzzzzz vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah Okraski za božično drevo. Sprejema vsakovrstna peciva. CENE JAKO ZMERNE. F03TREŽBA TOČNA JE JSM2&& Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz Minbns-J, indijskega trs ji in protja. Fi&ktiČni in k> rntni darovi za božič in novo leto Trst, ulica Fonderia štev. 4. I. n Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. Jakob Dubirasky manufakturna trgovina Trst - via delle Poste št. 1 - Trst naznanja cenj. občinstvu, da je prejel ®2T veliko partijo B I površnikov in čevljev ter prodaja vse pod tovarniškimi cenami. Matija Sinile priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 7. gostilno „A! buon Atmissan4 v Rojanu, ul. MontorsinO točilnico vina v Barkovijah (Bovedo), ul. Perarolo št. 342 (hi. »> 6 ost o, miuiilB« tadl »uU. M M Si 8191M O 21 m » Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, maraskina iz Zadra k\ se more kupiti po C-inah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni AL QUISISANA Carlo Pollak trg Ponteroaso 3 (vogal ul. Pontcrosso) ii v skladišču ul. MaBaimo d'Ateglio 1. ^Sg; Fredsn se k: pi, se lahko poskusi Odpri S9 je v ulici San Lazzaro št. 8 nov centralni Vsak dan razna gorka in mrzla jedila za zajutrek. Dunajske in kranjske klobase, praske gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran, belo vipavsko in briško. Ob nedeljah in praznikih bo odprt Buffct do polnoči. ovo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Pr©¥Oz mrišč&v ns kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. ^IRZEK, Opčine št. 170 ; T. VITEZ v Nabreiini na tr^u pri cerkvi; A. JAMŠEE, prt Oiehu (Noghere>; F. BRNETIĆ v Škedr.ju. — ■ ■ - Zaloga j listnih vošf-cnih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno 7. najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od naj enostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetoe-a cvetja, biserov, kovine in porcelana, kr-te z kovine in razoovrstne iz lesa. i ajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence. birinance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, r--' vencev in cvetlic vtščenih in barvanili. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. .Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. TVsa tt. 31. telefon 14C2. Druž buik in n--aviteij h 3TI 3ILJ ''■> ■'--♦-■t.:.' •-' ODLIKOVANA fržašRa prodajalna obumi ULICA GlOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Kazun različnih izberov najfinejših mo'kin in ženskih obuval po najnl2jlh oenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnja Boxca!f s trakovi . . . . po K 10 — U30J8 3oxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Bescalf oblika 0erby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf 2 zaponanii Triurnph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrat«. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. ■■■nnm^H ■■■A _ t ' *' At TK-^iiMa^t ?f??r ^TKTBMPtffl A- r jarvjg^frggv jaaa; Vsi zdravniki ga priporočajo Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na 7 razstavah.: a § Glavna zaloga v Trstu, via Valdirlvo št. 32. — Telefon St. 220! Odlikovano na : 7 razstavah. : Velika salona iadel^nii oblak V«llk£ Izbera vsakovrstnih oble* m gospode in Jukenj, povr?niVe» »»•J: kakovosti, — Specijalitet* v vaznji. izbers, Tolsti«** ftla^a. cruejse cena. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Oiovanni štev. 16, L aiidstrcp'e: .Bufte* Automatico". Telefon ŠL 251, Rim. IL Pekcrna in slašiičarna Onorato Furlani Trst, ulica delia Guardia 24. Eruh večkrat na dan avež, raslične moke, vse vrsti biskotjv ter prodaja raznih via :n likerjev v steklenicah. FEAN SLUH - Trst ulica S Giacomo in morite 5. Zaloga: jajc, masla, štajerske in clminske kurs t ine. Priporočam ccnj. občinstvu svojo gostilno J jfllia Citta Si Klagen/urt ii i » M Trst, Šalita dt Promontorio 5t. 5. 'T^^A.j vino vipavsko, istrsko in AUU teran. — Češko pivo. Kuhinja yedno pripravljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K i naprej. Cene zmerne. Franc Pernek, lastnik.