55. ftevllko. O LJubljani, o sredo. 4. marca 1908. XLI. leto. jzbaja vsar dan zvečer izvzemsi rede«se In praznike ter velja po posti prejeman za »vstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za^poljjieta ;.12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Momčilo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko t$k> leto'30 K. — Na naročbo brez Istodobne vpoSlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniarvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari ttređnlfitva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telefon št 85. Gospodom uolllcem! Z današnjo ožjo volitvijo v Idriji so končane deželnozborske volitve v mestni skupini. Že davno te volitve niso bile tako važne, kot letos. Saj so zavedni narodnonapredni volilci imeli odbiti združeni naval klerikalstva in nemškutarije, podpiranih po vladi. In odbili ste, gospodje volilci, ta naval sijajno. Vsled vaše ne-oinabljivosti, narodne navdušenosti in vzorne discipline ste treščili ob tla pisano to — rodu in domu našemu skrajno nevarno — koalicijo. Slovenska narodna tro bojnica, Čista in neomadeževana, vihra zopet nad kranjskimi mesti. Tako bodi, gospodje volilci, todi vedno zaneprej! Roko proč! zakličite vsakomur, kdor bi se drznil stegovati jo po naših slovenskih mestih, teh trdnjavah vaše narodne zavednosti. In na tej zavednosti, ki ste jo tako znamenito dokazali, pri ravnokar dovršenih deželnozbor-skih volitvah, iskrena vam hvala! V Ljubljani, 4. marca 1908. IzurfeoalnI odbor narodno-napredne stranke. „Radi z«eze z vlado in Nemci M morala s L s. propasti fizliko in mora-llčno" Ta stavek je napisal »Slovenec« v uvodniku v soboto, dne 22. februarja ter dostavil: »Pameten liberalni politik hi stopil, ko bi se ta zveza brezdvojbeno pokazala na škodo pravicam slovenskega naroda, na dan glasno in brezobzirno.« Ker je zveza klerikalcev z Nemci in vlado postala popolnoma očita, si jemljemo pravico nastopiti »glasno in brezobzirno« proti nji, da pokažemo slovenski javnosti v vernih barvah vso škodo, ki jo je ta zveza že zadala in jo še bo povzročila slovenskemu narodu, ako bo še nadalje zaupal svojo usodo politikom, ki so sedaj v vodstvu klerikalne stranke. Da se nam ne bo očitalo, da izrekamo samo sumničenja, ne da bi imeli za svoje trditve dovolj jasnih dokazov, hočemo najprvo dokazati, da faktično obstoji zveza klerikalne stranke z vlado in Nemci. Ta zveza se je skoro istočasno pokazala v državnem in deželnem zboru. V državnem zboru je bila posledica te zveze postopanje slovenske klerikalne delegacije v zadevi volilne reforme. Za ceno. da se odvzame kranjskim mestom in trgom razen Ljubljane vsako zastopstvo v parlamentu, je dr. Šusteršič dovolil v to, da so se koroški Slovenci oropali drugega mandata in da se je kreiral za kočevske Nemce poseben mandat. V deželnem zboru so se klerikalci z nemškimi veleposestniki sporazumeli za tako volilno reformo, ki bi naj prinesla klerikalni stranki absolutno večino v zbornici, dočim bi reducirala število slovenskih naprednih mandatov na minimum, obenem pa za netlogleden čas zagotovila dosedanje posestno stanje nemškega velepo-sestva. Dasi je bil pakt dr. Susteršiča z vlado ili Nemci glede volilne reforme tako v državnem, kakor v deželnem zboru očividen, dasi je to zvezo dokazoval tudi nastop nemških volilcev pri državnozborski volitvi v Ljubljani dne 23. maja lanskega leta, vendar je to neovržno dejstvo klerikalna stranka tajila z vso trdovratnostjo do danes. Tajila je ta fakt še celo v pravkar končani deželnozborski volilni kampanji, dasi je vsakomur moralo biti jasno, da bi Nemci nikdar in nikoli ne šli oficialno kot en mož in na vsi črti v boj za klerikalne pod krinko »neodvisnosti« se skrivajoče kandidate v mestni skupini, še manj pa za oficialne klerikalne kandidate v kmetskih skupinah, navajamo tu kot zgled samo slučaj Suklje, ako bi ne bili preje sklenili s klerikalci trdega pakta, ki jim zagotavlja izrednih koristi. Toda klerikalce so razkrinkali vsi njihovi odurni nagoti lastni njihovi nemški zavezniki sami, ki so v svojem glasilu »Deutsche Stimmen« javno priznali, da obstoji med Nemci in klerikalci »eine Vereinbarung < ?n da je volilna reforma, ki jo je vla- da v preteklem zasedanju predložila deželnemu zboru, »eine vereinbarte AVahlreform.« Iz navedenega je torej jasno razvidno in z neovrinimi dejstvi dokazano, da obstoji med klerikalno in nemško stranko zveza in sicer taka zveza, ki je »brezdvojbeno na škodo pravicam slovenskega naroda.« To hočemo takoj dokazati. Za slovenski narod škodljive posledice klerikalno - nemškega pakta smo deloma navedli že zgoraj. Ta pakt je bil kriv, da je pri državnozborski volitvi preosnovi dobilo 120.000 koroških Slovencev samo en mandat, dočim se je 14.000 K očev-ceni dalo prav takšno zastopstvo. A tudi z deželnozborsko volilno preosnovo se je zadal slovenskim narodnim težnjam, ako tudi abstrahi-nimo od petrifikacije veleposestniške kurije in od poskusa, ugrabiti mestom in trgom dosedanje zastopstvo, ljut udarec. V naši deželi je 96(/c Slovencev. Povsem pravično je torej, ako zahtevamo, da se z ozirom na to okolnost prizna slovenskemu jeziku v deželni zbornici gospodovalno veljavo. Za to so se preje potegovali tudi klerikalci. Cim pa so stopili v zvezo z Nemci, so vrgli to svojo zahtevo pod klop ter se sporazumeli za takšno spremembo deželnozborskega volilnega reda, ki vsebuje obenem tudi jezikovni zakon za deželno 'bornico, zakaj v načrtu volilne reforme so bile izrečene tudi določbe glede veljave nemškega in slovenskega jezika pri razpravah v deželnem zboru ter se s tem slovenskemu jeziku odvzela gospodujoča vloga v deželnem parlamentu. To so bile zle posledice klerikalno - nemške zveze v prvem momentu. Ko j na to so jim sledile druge, nič manj škodljive, za slovenski narod nič manj sramotne posledice. Vsled pakta klerikalcev z Nemci so dobili Nemci svojo samostojno gimnazije v Ljubljani, na Kranjsko so v; 2 vseh koncev in krajev jeli import irati nemški uradniki, po uradih pa kišiti zakonito zajamčena ravnopravnost slovenskega jezika. Xa vse to molči klerikalna stranka in molči in si ne upa ziniti niti besedice tudi njeno glasilo »Slovenec«. Seveda pakt z Nemci jima masi usta! A naj le molčita, se bodo vsaj tem vidneje pokazale pogubne posledice klerikalno - nemškega konkubinata in tem hitreje se bodo uresniči- la proroške »Slo vence ve« besede, »da bo radi te zveze stranka morala propasti fiziško in moralno, ker ni zaslužila življenja!« Zvišanje plač častnikom in parlamentarni položaj. D u n a j , 3. marca. Cesar je rekel predsedniku ogrske delegacije Bara basu: »Z zvišanjem častniških plač ne more biti narodnih koncesij; brez zvišanja pa še celo ne.« — Zadnje čase so začeli nastopati s posebno vnemo za zvišanje častniških plač krščanski socialisti — baje po vplivanju prestolonaslednika. Danes je imelo vodstvo krščanskih socialistov sejo ter se je izreklo nezadovoljstvo, da se delegacije ne skliče j o že meseca maja ali junija, te-muč šele na jesen ali celo na zimo. Kakor znano, je jutri zaključna seja avstrijske delegacije, da se izvrše tretja branja. Krščanski socialisti nameravajo preprečiti ta branja, ako ne dobe jamstva, da se skliče de-legacijsko zborovanje že meseca maja in da bodo Madžari pritrdili zvišanju plač častnikom in moštvu. Večina avstrijske delegacije se baje pridruži temu stališču. V ogrski delegaciji so danes razpravljali o predlogu, ki sta ga stavila v avstrijski delegaciji La-tour in Schraffl glede zvišanja plač častnikom in moštvu. Poročevalec O k o 1 i c s a n v i je stavil sledeči predlog: »Ogrska delegacija sicer priznava z vsem spoštovanjem važne nagibe, ki so vodili avstrijsko delegacijo, ko je sprejela sklep glede zvišanja plač častnikom. Toda ogrska delegacija se ne more spuščati v meritorno razpravo o tej stvari, ker predloge ni pripravil vojni minister sporazumno z ministri obeh držav in ker je ogrska delegacija že dognala ves proračun, ki ga je predložil vojni minister sporazumno z obema vladama.« Predlog je bil soglasno sprejet. Deželnozborske volitve na Češkem in Gališkem. Piaga. 3. marca. Pri današnjih ožjih volitvah je bilo oddanih 12 mandatov, od teh so dobili Mlado-cehi 7, Slaročehi 1. češki radikalei i, narodni socialisti 1. Vsenemci 1 mandal. Med izvoljenimi je tudi do-sedanji poslanec K 1 o T a č. Potreba je št« enkrat ožjih volitev v štirih okrajih. Uspeh dosedanjih volitev je sledeči: 43 čeških agrarcev, 37 Mla-dočehov, o čeških radikalcev, 4 Sta-ročehi, 1 realist, 1 narodni socialist in 1 pristaš češke katoliške stranke, Nemški mandati se razdele sledeče: 18 naprednjakov, 14 radikalcev, 14 agrarcev, 8 pristašev ljudske stran-ke, 4 Schonererjauci iu samostojni Vsenemci, 4 samostojni nacionalisti, '2 krščanska socialista in 1 divjak. Potreba je še sedem ožjih volitev. L v o v , 3. marca. V mestni skupini so bili dosedaj izvoljeni: 14 demokratov, 4 narodni demokratje, 4 konservativci, 1 član poljskega cen-truma in 1 Nemec. Demokratje so pridobili 1 okraj, narodni demokratje pa so izgubili tri okraje. Trgovinska zbornic;* v Lvovu je izvolila v deželni zbor državnega poslanca dr. K o -1 i s c h e r j a. Novi položaj na Hrvaškem. D u naj, 3. marca. Oficiozna »Wr. Allg. Ztg.« piše v posebnem uvodniku o novem položaju na Hrvaškem po saborskih volitvah. Članek pravi, da tepeni ban pač ne bo z najvišjega mesta dobil dovoljenja, da bi sabor razpuščal toliko časa, dokler ne izide iz volitev njemu poslušna unionistična večina. Članek nadalje izvaja, da si je treba priznati, da baron Rauch nima dosti sposobnosti za saniranje političnega položaja na Hrvaškem. Hrvaško-srb-ske koalicije ni mogoče razgrniti. Baron Rauch ni na pravem mestu. Hr-vaška potrebuje toplote in solnca. Da z viharjem ne gre. SO pokazale zadnje volitve. Z a g r e b , 3. marca. Hrvaški sabor je sklican na dan V2. t. m. Ban je že pred volitvami predložil cesar ju svoj program v potrjen je ter za dovolitev, da bi smel sabor takoj razpustiti. Prvi banov predlog je bil a limine odklonjen, glede razpusta se bo odloČilo prihodnji četrtek. Ako se tudi ta predlog odkloni, poda ban takoj demisijo. Volilna reforma na Ogrskem. I) u n a j , 3. marca. Minister notranjih del grof A n d r fl s s v je bil danes v avdijenci pri cesarju. Dogodek je baje v zvezi z volilno reformo, ki jo pripravlja A n d r a s s v. Znano pa je tudi, da se je Andrassv ravno zadnje čase politično zelo izpostavljal. Revizija poslovnika in hitrejša rešitev vojaških vprašanj sta LISTEK. Ivan Cankar: Zgodbe Iz doline šentflorjanste. V letošnji gledališki sezoni Uprizorjena Cankarjeva farsa je popularizirala imenovanje »dolina sentflorjanska«. Ta dolina to je slovenska domovina in njeni prebivalci so sami skriii ;ili o«'- i 111 i grešniki, hinavci in licemerci. Popularnost '(r<-i imenovanja je povod, da je Cankar ponatisu treh svojih novel dal skopni naslov »Zgodbe iz doline šent-Horjanske« in mogel je to storiti, ker popisuje v priobčenih spisih zo-Pet same grešnike, hinavce in lice-ineroe. In da zaokroži celo delo, mu spisal prolog in epilog v obliki dvt^h pesmi v prozi. Dolino šentflorjansko in njene grešne, hinavske in licemerske prebivalce popisuje Cankar že odkar je fetelj. Sam je dejal, da popisuje s;;et in ljudi tako, kakor jih vidijo niegove oči, kakor se reflektirajo v gegovi duši. S tem je priznal, da gegovi spisi niso dokumenti našega 2lvijenja, in da so njegovi ljudje otroci njegove fantazije, s katerimi -!e obljudil dolino šentflorjansko. To }e njegova pesniška pravica, ki mu Je ne more nihče kratiti, a smešno je, če se oglašajo ljudje in oznanjajo, da se v Cankarjevih spisih verno zrcalijo slovenske razmere, še sine-šneje, če Nemci v tem smislu iz Cankarjevih umotvorov kujejo politični kapital, kakor se je to zgodilo v »frrazer Tagblattu«. Tudi ko so uprizorili Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šent-1'lorjanski«, so se našli ljudje, ki še ne vedo, da Cankarjevi spisi nimajo realnega ozadja, ljudje, ki menijo, da so Cankarjeva dela satire na de-janjske razmere in ki so posvetili mnogo dragega časa globokounine-niii ugibanju »kdo je zadet«. Satire so pač ti spisi, a bičajo se ljudje in razmere, ki jih je ustvarila pisateljeva fantazija in zadet ni sploh nihče. Cim več sem čital Cankarjevih spisov, toliko bolj se mi je utrdilo mnenje, da je Cankar podoben virtuozu na goslih, ki išče vedno novih vari jaci j na eno in isto temo. »Kralj na Betajnovi«. »Za narodov blagor«, »Jakob Ruda«, »Gospa .Judit«,. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, »Krpanova kobila«, »Zgodbe iz doline šentflorjnnske« itd itd. — ali niso to pravzaprav same varijacije ene in iste temeljne misli, lepe varijacije. Vsaka polna novih akordov in okraskov, a vendar le varijacije »leitmotiva«, ki se sedaj lahko imenuje »dolina sen tflor janska«. V »Zgodbah iz doline sentflor-janske« so na t i snene tri novele: »Razbojnik Peter«, »Poliknrp« in »Kancelist Jareb«. Vsaka zase je maj umotvor. Vse tri so satirične v Cankarjevem smislu, namreč precej donkišotske, kakor se je izrazil »Zvem«, a poetične in zlasti »Polikarp« gotovo najboljša med vsemi tremi polne pravega raspoloženja. Iz prve teh novel je napravil Cankar svoje »Pohujšanje4«, ki je avtoriziranim kritikom delala toliko preglavice. Po moji sodbi je Cankar kot umetnik tako velik, da res ni treba kakor maček okrog vrele kaše hoditi okrog njegovih del in se mu lahko brez ovinkov pove, da njegovo »Pohujšanje« sploh ni dramatično delo, marveč na akte in prizore razdeljena in rnzpihnjena novela. Plau-hert je pisal svoji netjakinji: (ileda-lišče ni nič za ljudi, ki ljubijo slog zaradi njega samega. Kar so različni kritiki z različnimi besedami že rekli O različnih delih Cankarjeva!), to velja tudi o »Zgodbah iz doline šentHorjnnske«. Cankarju je bila in je »stimunga< glavna stvar in doseže jo z jezikom, oziroma s slogom. Problem, fabula, dejanje, naziranje, pojmovanje ljudi in razmer, milje — to je pri njem popolnoma postranska stvar. Ne samo pri njem. nego pri večini modernih .najmodernejših pisateljev. Včasih je bila to glavna stvar in jezik in slog sta bila samo sredstvo v dosego tega namena. Danes sta Cankarju in njegovim epigonom jezik in slog glavna stvar ir. vse drugo le pripomoček. Eno kako:- drugo stališče je ekstremno in se' ne bo vzdržalo. Čas obrusi vse in čas nam prinese tudi umetnost, v kateri se bodo prednosti starejše in nove šole zlile v harmonično celoto. Z. ljubezen Konfanove Klare. XIV. (Dalje.) Nekega deževnega dne je ležal marki na zofi. V rokah je držal knjigo, a čital ni več; oči je imel odprte, a videl ni, kaj se godi okrog njega; bil je pač buden, a duh njegov je dremal. Naenkrat je udaril na njegovo uho mehak, topel melodijozen glas, ki ga je v hipu prebudil. Marki ni bil zapazil, da je prišla v sobo Klnri-ea in njegovi ženi pripovedovala, kako je tuj voznik v bližnji vasi povozil malega otroka iu pobegnil. Marki je poslušal, a slišal je samo ta glas, ne da bi pazil ali razumel, kaj je Klarica pripovedovala. Ta glas je bil tako prijeten in prikupen, da se je mark iju zdelo, kakor bi ga božala mehka roka; ta glas je vzbudil v njem temno slutnjo, da je v njegov i bližini prava ženska. Obrnil se je na zofi in si prvič malo bolj ogledal Klarico. Stala je pri oknu tako, da jo je mogel dobro videti. »Zdi se mi, da je tudi lepa,« si je rekel marki, »vsekako pa ima čudovito prijeten glas.« Klaričino poročilo je markizu ganilo. Bila je usmiljenega srca in je rada pomagala, kjer je mogla. Tudi zdaj se je v/lic dežju odloČila, da gre s Klarico v hišo ponesrečenega otroka. Ko sta markiza in Klarica zapustili sobi, je marki dolgo gledal za njima. Ogledal si je bil zopet Klarico. »Lahko hojo ima in oblečena je z nenavadnim okusom.« je rekel sam sebi. »Kdo bi mislil, da ima navaden gozdar tako ženo.« Dobre četrt ure je razmišljeval marki o svojem razkritju, potem je zadremal in ko se je prebudil, je bila Klarica zopet pozabljena. Toda. vtisk, ki ga je bila napravila na marki ja, je ostal ne samo, ker je bil globok, nego tudi zato, ker marki v svojem prostovoljnem pregnanstvu ni prišel v dotiko z drugimi ženskami. Cez nekaj dni je marki srečal Klarico na stopnicah. Z naglim pogledom jo je premeril in dasi je govoril ž njo samo nekaj vsakdanjih, brezpomembnih besed, je Klarica novic napravila tak vtisk nanj, da je nehote svoje misli posvetil samo njej. Sam ni vedel, kaj sanjari, vedel je samo, da se njegove misli sučejo okrog Klarice. Od tega dne je bilo markiju prav ljubo, če je videl Klarico. Izpr-va je samo želel, da jo sreča in da jo vidi, kmalu pa je začel iskati prilike, spravili ministra v težaven položaj. Zato se današnji avdijenei grofa An-drassvja pripisuje odločilen vpliv na razvoj bodočih političnih odnosa-je v na Ogrskem. Dogodki v Maoedoniji. Sofija, 3. marca. Macedonski beguni prirede danes velik protestni shod povodom 301 etnega jubileja sv. Stefanske pogodbe. V oklicih se kritizirajo dosedanji uspehi avstrijsko-ruske reformne akcije; posebno krepki izrazi so naslovljeni na Avstro-# Ogrsko. Carigrad, 3. marca. Pri Mesnici (okraj Osmanje) so se spopadli turški vojaki z bolgarsko četo. Dvanajst vstašev je bilo ubitih. Vojaki so imeli pet ranjenih. Bojevita zveza ruskih ljudi. Petrograd, 3. marca. Kongres zveze ruskih ljudi je poslal carju sledečo brzojavko: »Bliža se čas, ko zunanji sovražniki, prepričani o naši notranji pretresenosti, predrzno mislijo na to, da zgrabijo nedotakljivo Tvojo državo, ko podvrženi tuji narodi stremijo za tem, da se odtrgajo od Rusije ter si pridobe svojo politično neodvisnost. Veruj pa nam, vladar, mogočna in jaka je še pravoslavna Rusija, stopi pogumno na pot navalom zunanjih sovražnikov, ako je tudi treba v ta namen poslati proti njim vso vojno moč do zadnjega vojaka.« Francija v Maroku Pariz, 3. marca. Ministrski svet je sklenil, da se odpošlje v Maroko 4000 vojakov iz Tunisa. Nadalje je vlada odredila, da odide v Maroko 12.000 senegalskih lovcev. Te odredbe se utemeljujejo s tem, da je treba dosedanjim francoskim posadkam v Maroku privoščiti odmora, v resnici pa je bilo treba pomnožiti francoske čete, ker so zadnje čase imele velike izgube in ker moč pun-tarjev povsod narašča. Dopisi. Iz Kamnika. Predzadnji stavek zadnjega dopisa iz Kamnika se mora pravilno glasiti: Nekaj nesrečnežev, ki so gmotno od klerikalcev odvisni, nekaj samopridnežev, ki iščejo le svojo korist, in največ v temi nevednosti blodečih — ti tvorijo pri nas »klerikalno meščanstvo«. Beseda klerikalno, je pomotoma izostala. Glede na podlo sumničenje »Nove Dobe«, da so Nemci podpirali kandidaturo dr. Vilfana, opozarjamo le na dopis iz Kamnika v sobotnem »Slovencu«, kjer se nikakor ne taji, da so oddali Nemci svoje glasove nemški Deteli, pač pa se hoče omiliti to dejstvo s smešno trditvijo, da so tudi za dr. Vilfana glasovali nekateri Nemci ter se našteva nekaj meščanov, kojim se očita po krivici nemčurstvo, kajti vsaki izmed teh je že za narod več žrtvoval, kakor klerikalni prvak dr. Šusteršič, ki ni član nobenega narodnega društva. Vkljub temu, da so Nemci pri nas složno glasovali za Detelo, dosegel je naš kandidat v našem mestu veliko večjo večino, kakor pred 6 leti in to je najboljši dokaz, da naša stranka v našem mestu napreduje. Iz Dolenjih Podpoljan. (Po volitvah). Oglasil se je na»gregor-skih višavah« s svojim hreščečim glasom v opra vi j i vem »Domoljubu« »petelin« in izbruhnil na nas mirne Podpoljance žveplo in ogenj, ker smo da bi ž njo kramljal nekaj časa. Zdaj je vstajal raje doma in če je videl Klarico, ko se je z njegovim sinčkom igrala na grajskem dvorišču, je ostal celo uro pri oknu. Rekel si je, da opazuje ta prizor, v resnici pa je opazoval samo Klarico. Začel je izmišljati različne vzroke, da bi se mogel dlje časa muditi v Klaričini družbi. Najprej je povabil nekaj oficirjev iz Ljubljane, same dobre prijatelje, le da je njegova žena povabila na večerjo tudi Klarico. in njenega moža.Daši je pričo markize in svojih gostov le malo govoril s Klarico, je bil tega večera vendar vesel. Markiza je rada jahala. Ko so prišli toplejši spomladanski dnevi, ji je bilo žal, da pri teh izletih na konju nima spremljevalke in sama je prosila svojega moža, naj nauči Klarico jahati. Marki je bil vesel te želje svoje žene in se je takoj ponudil Klarici za učitelja. Klarica se je branila. Izgovarjala se je, da jahanje ni primerno zanjo, a v resnici se je branila, ker se je bala, da bo preveč občevala z marki jem in da se zna iz tega občevanja razviti katastrofa, pred katero je vedno trepetala. foda markiza ni odnehala. Nagovarjala je Klarico in prosila na-vzočnega Hrasta toliko časa, da jo je Hrast sam začel podpirati in tako se je Klarica končno vdala. volili svobodno. Že nekaj dni pred volitvijo je velikolaški kaplan, pravi se mu »Kozel« hodil po fari, koder je vršil biro volilnih listkov, prosil, da se mu dado v podpis in ponujal druge, ako so ti že podpisani, a v naši vasici smo mu takoj povedali, da znamo sami pisati in volili bomo ona kandidata, ki si jih zberemo sami, kar smo tudi na dan volitve dokazali. To je pa gregorskega petelina tako razburilo, da poje v svojem »Lajb-žurnalu« himen: Neomadeževana devica je prišla gregorska župnija iz zadnjega volilnega boja. Skoro do zadnjega moža je prišlo vse na volišče in vsi so volili naše kandidate. Dva para Mrharjev in Rusov se je priteplo čez »grenco«. Da rešimo čast drugim možem velikolaške župnije, ki spadajo v gregorsko občino, moramo povedati, da so se oni Mr-harji in Rusi pritihotapili iz Dolenjih Podpoljan, kar smo izvedeli že par dni pred volitvijo. Do so ravno Dolenji Podpoljanci vedno oni, ki s par. nasprotnimi glasovi mažejo našo občino, izvira od tod, ker je ondi tekla zibelka zvestemu sinu matere katoliške cerkve, ribniškemu šolskemu vodji Štefanu Tomšiču. Mi se pa le čudimo Dolenjim Podpoljancem, da se jim ljubi celo vrsto let hoditi k Sv. Gregorju poper »šnofat«. Poročevalca vprašamo, kakšen je bil ta boj in v čem je obstal, ko sta vendar »on« in »Korel« sama podpisala vse volilne liste, razen dveh parov, podpisane pa še pregledala, če so »v redu«. Fara je lahko devica po takem »ljutem« boju — celo neomadeževana. Tudi poročevalec sam bi bil po tako lahkem boju še dandanes prav dober devičar. Dalje ga vprašamo, ali je on zmožen čast reševati možem velikološke župnije, ko se je vendar tolikokrat videlo črno sključeno postavo vračajočo se iz »grence« v gre-gorske višave, katera je merila cesto tako nespretno, da so ji usmiljeni ljudje hoteli ponuditi spretnega fi-guranta za trudapolno delo. Glede »šnofanja« popra poročevalcu tole v odgovor: Mi smo največji davkoplačevalci — eden celo prvi za graščino — v gregorski občini, zato se poslužujemo volilne pravice; gremo volit tudi zato, da poročevalcu pokažemo, da ne more na nas prav nič vplivati in ker vemo, da bo v teku let vsak bajtar vsakogar, ki mu bo hotel kandidate pisati, vrgel čez prag. Nasprotno vprašamo pa mi poročevalca gregorskega: Zakaj trasira on cesto na gregorske višave že leta in leta, ko vendar vidi, da je ta vedno čim slabša in mora imeti prepričanje, da mu poper izza »grence« škoduje in čimbolj ga »šnofa« tembolj mu pojemajo fizične moči. Za sedaj dovolj, kadar bodo volitve, ali kadar da petelin zopet priliko, dobi pa večjo dozo popra. Napoleon v deželi Faraonov. Pod tem mnogo obetajočim naslovom se je snoči v Sokolovi dvorani ljubljanskega »Nar. doma« dovršila letošnja Sokolova maskarada. Skozi vestibul, ki je imel markirati početek oaze in je bil temu primerno z zelenjem ozaljšan, si prišel v veliko dvorano, spremenjeno v pustinjo memfiško. ob vznožju gizehških piramid. Zadnjo, torej glavno steno, je krila velikanska piramida, na desni dolgi steni je bil od gledališkega mojstra Waldsteina izvršen mojstrski prospekt na gizehško okolico s piramidami in orjaško sfingo, za kate- Poučevanje se je takoj začelo na grajskem dvorišču in Klarica je hitro napredovala, tako da jo je markiza kar obsipala s komplimenti, dočim se je marki vedel korektno in re-servirano, tudi če ni bilo nobenega gledalca v bližini. Klarica pa je kmalu zapazila, da žari v njegovih očeh poseben ogenj, kar jo je navdajalo s sladkim strahom in z bolestno radostjo. Večkrat je hoteia prenehati z učenjem. Marki ji tudi ni branil, a markiza je silila in silila toliko časa, da je Klarico zopet pregovorila in so se lekcije nadaljevale. Z nobeno besedo in z nobeno kretnjo ni izdal marki svojih čuv-stev, a Klarica je vendar videla, kako se je njegova simpatija spreminjala v nagnjenje, kako se je iz tega nagnjenja porajalo hrepenenje in kako je to ljubezensko hrepenenje razraščalo v strastno ljubezen. Nikdar se ni izdala niti z najmanjšo stvarico. Občevala je z marki jem samo s prijazno spoštljivostjo, postavljala se vedno na stališče, da je marki gospodar, ona pa le žena njegovega uslužbenca in nikdar ni prekoračila te meje. A sluteč, da jej to še ne daje nobene varnosti, je začela skrbeti, da je bil pri jahalnih vajah kdo navzočen. Zlasti ljubo ji je bilo, če je bil prisoten Hrast; po pravici je smatrala njegovo navzočnost. za najboljše varstvo zoper vse slučaje. (Dan« prihodnjič.) rimi se je obsevana od jutranjega solnca v daljavo izgubljala brezmejna saharska pustinja. Levo podolžno steno, arkade, so maskirale pustinjske pečine, istotako steno ob dojiodu. Pod galerijo pa se je oko gubilo v daljavo tja proti bregovom Nila. Načrt je bil sicer tak, da bodo arkade maskirale orjaške egipčanske kolo-nade, ali nedostajalo je za točno izvršitev načrta potrebnega časa. In tako je zadnji hip moralo odpasti marsikaj, kar se je nameravalo; tudi damski šatori in paviljoni so morali odpasti. Toda ti na sebi neznatni faktorji nikakor niso mogli ovirati živahnega in neprisiljenega vrvenja, ki se je započelo takoj ob prvih zvokih vztrajne »Društvene godbe« in ki je jenjalo šele v ranih jutranjih urah. Pri blagajni je dobil vsakdo, ki ni bil maskiran obligatni fes, tako da je bilo v dobropolni dvorani videti resnično orijentalsko gibanje. Nebroj zelo lepih mask v stilu prireditve, rdeči fesi, vse v okrilju esteti-čnih prospektov — resnično, zdelo se ti je, kakor da si sredi vrvenja znanih od Napoleona prirejenih obnil-skih veselic. Udeležba je bila sicer zelo velika, prodalo se je nad tisoč vstopnic, vendar pa bi bilo s pogledom na gmotni položaj Sokola in na sijajno, stilizovano prireditev na resno umetniški podlagi želeti še vse večjega poseta. Pozabiti se namreč ne sme, da je Sokol s svojo letošnjo maskara-do storil za naše zabavne prireditve velepomemben korak: postavil je svojo maskarado na povsem novo stališče, spojivši s plesom na gotov naslov maskiranih v slogu prireditvene ideje stilizovane dramatiške prizore. S tem je dal zabavnim prireditvam širšo, estetično višjo podlago, s katero bodo odslej morale računati vse bodoče prireditve, ki bodo hotele, da se jih stavi v vrsto Sokolovih prireditev. Ta zavest, da je Sokol tudi v tem pogledu prednjačil ostalim prireditvam letošnjega pred-pusta — izvzeti treba samo od znano spretnega damskega zbora prirejeno ljudsko veselico »Izza kongresa«, — ga mora upravičeno navdajati s samozavestnim ponosom. Ko je bila končana prva kvadri-lja — nekaj po deveti uri — in ko so se plesalci razpostavili v širen kare, je zahrumel za dvorano bojni grom. Pokale so muškete, klicala je bojna tromba, ropotali so bobni, topovi pa so odmevali iz take daljave, da jih je bilo v dvorano jedva slišati. In v dvorano je pri vriskala zmagoslavna vojska Napoleonova. Prinesli so ga — zmagovalca Mamelukov — na ramenih, vikala je zmagoslavja generaliteta, vikalo je moštvo. Slovesni obhod se je razvil po planoti ob vznožju piramid, doneli so zvoki marzeljeze, ropotali so bobni, zmagoslavno moštvo pa je kora-. kalo čilo in samozavestno, disciplinirana četa obožev;;nega generala Bonaparteja. Triumfalni sprevod so ob zvokih Napoleonove triumfalne himne otvorili trobentači in tam bor ji, za njimi je prikorakala četa pijonirjev s sekirami in usnjenimi predpasniki, ujeti Mameluki, vsi pohlevni in pobiti, Mohamedov zeleni prapor žalostno povešen, in zastraženi od Napoleonovih krepkih grenadirjev Du-puvjevega polka. Razpostavili so se v vrsto, Napoleon pa je korakal pred svojo četo, motreč čile svoje sobojevnike. Dospevši do prapora svojega polka, ga je spoštljivo poljubil, potem pa v navduši j i vem, velehumori-stičnem nagovoru navduševal svojo hrabro četo. »Ma chere armee« — je dejal — »vojščaki! Zapodili smo jih, da so pobegli, kakor pobegnejo kamele pred monzumom! Ne pozabite, da so zrla na nas štiri tisočletja! Tisoč radovednežev gleda sedaj le na nas. Ne strašite se tega! Ne pozabite, da ste moja armada! Prenesli smo strelice Mamelukov, prenesli bodemo tudi strelice iz teh lepih oči. Ješče Poljska ni propadla, vremena bodo se zjasnila, zato pa vam pravim, da le tako naprej! Komentarja ni treba. Amen!« — Z dobrim humorjem govorjena Napoleonova govoranca je učinkovala šegetajoče in še večji je bil humor posetnega občinstva. — Poleglo se je smejanje, kajti veliko žalost v gestah so prišle pred Napoleona Asirke, Koptinje, Egipčanke in memfiško odposlanstvo, proseče Napoleona zaščite. Odposlanstvo Mamelukov je na kolenih Napoleona zaprosilo milosti — toda ostal je neizprosen. Zaukazal je, da mora zmagoslavna armada pred njim defilirati, dal je učenj askemu zboru za-ukaz, da se ima odpreti piramida. Odhitel je originalni vodja učenja-škega zbora in pričaral iz piramidi-nega žrela mumije, egipčanske faraone in njihovo sijajno spremstvo, Aido s svojim dvorom, Staroegip-čanke, Koptinje, Abesinke itd. itd. Prihajali so, klanjali se velikemu Napoleonovemu, geniju. — Dramatični prizori, specialno nastop armade, so se izvedli z veliko, vse hvale dostojno preciznostjo in so tudi v gledalcih vzbudili primerno presene-čenost. Proti koncu se je stvar malo zavlekla, kar pa treba pripisati na rovaš vzlic vsemu prenagljenemu aranžmaju. Treba pa hitro dostaviti, da teh nedostatkov sploh ne bi bilo omenjati, če bi poročevalstvo samo ne stalo na stališču najstrožje stilizo-vanosti sličnih prireditev. S stališča predpustnih prireditev, kakršne so v nas v navadi, je bila snoČnja Sokolova maskarada več kot vzorna,s stališča, ki ga je zavzelo prirediteljstvo pa je bila glede dekoracije in glede točk, ki so se izvajale p o vojaški paradi, nedovršena. Stala ni na tistem višku, na katerem so stale vojaške evolucije. To treba pripomniti s stališča korekture za bodočnost. Kajti poudariti treba iznova, da se gre za stilizovane, umetniške prireditve, in tukaj so oziri drugači, nego so v prireditvah v nas navadnih. Ko se je skončal dramatiški, od občinstva z velikim zadovoljstvom sprejeti spored, se je počel občni ples. Razpoloženje je bilo izvanredno dobro. O polnoči se je razvil izprevod mask, in takrat se je šele videlo, koliko prelesti se je zbralo na Sokolovi, vsekdar elitni maska radi. Že opisana Napoleonova četa z Napoleonom, tako dovršenim v svoji maski in svojih gestah, sedem krasnih asirskih odposlanic, Murad-bej, obdan od arabskih Šejkov in vojšča-kov Mamelukov, njegova soproga s haremom, j aha jača kamelo, grupa Abesink, Staroegipčank, Kopting, tačasnih zastopnic Memfisa v empir-skih kostumih, nekaj fantastičnih bitij: metulj, domino, črešnja, lotos itd. — saj jih ni mogoče našteti vseh. Z velikim zadovoljstvom treba zabeležiti, da je občinstvo sprejelo Sokolovo idejo z velikim razumevanjem, tako da je snočnja maskarada postala na splošno to, kar je hotela biti: vzor vsem bodočim prireditvam enake vrste. Pod arkadami se je prodajal izboren Colaričev cviček, ostali napovedani šotori in paviljoni pa so morali izostati. Mem udeleženci smo opazili gg. poslance: Hribarja, dr. Novaka, Plantana, dr. Tavčarja, dr. Trillerja, lepo število občinskih svetnikov, častnikov vseh v Ljubljani nahajajo-čih se polkov, sploh je bil zbran cvet slovenske inteligence. In to je najboljše priporočilo in zagotovilo za vse Sokolove prireditve. Dnevne vesti V Ljubljani, 4. marca. — Oifa volitev v Idriji. Klerikalna stranka je skoz in skoz korumpirana in demoralizirana. Z najhujšim duševnim in materijalnim terorizmom se vdržuje na krmilu, a kadar s terorizmom ničesar ne doseže, tedaj poskuša svojo srečo s korupcijo. To vidimo pri vsaki volitvi, to smo opazovali posebno pri volitvah 28. februarja in to se vidi te dni tudi v Idriji. Tam poskušajo kleri kaloi korumpirati socijalne demokrate. Približujejo se jim hinavsko in delajo jim vsakovrstne obljube, med tem pa trkajo klerikalni voditelji na vrata poljedelskega ministrstva in prosjačijo tamkaj, naj poljedel jsko ministrstvo pritisne na državne organe v Idriji, da bodo vplivali na sooijalnodemokratično delavstvo v prid klerikalnemu kandidatu tehantu Arkotu. V koliko je poljedelsko ministrstvo tem klerikalnim prošnjam ugodilo, se še izve in do-žene in potem pride obračun. — 1116 v©č! Ob času volitev smo bili prisiljeni, baviti se tudi z „Novo Dobow, ki je služila iz prav umljivih nagibov kot glasilo nemčursko klerikalne koalicije. Klerikalci so vedeli, da bi s „Slovencem" samo škodovali nemčursko klerikalni koaliciji in njenima kandidatoma in zato so prepustili polemično vojsko „Novi Dobi" in delegirali v njeno uredništvo dr. Lampe t a, Nemci in nemčurji pa v Ljubljani nimajo svojega lista in so se zato posluževali „Nove Dobe". Ni dvoma, da je bil ta „Spas" drag. Ker so se zdaj klerikalci in Nemci zopet umaknili v svoja lastna glasila, nimamo nobenega vzroka več, baviti se z lističem, kakor je „Nova doba", ki nima za sabo nič več kot kak tu-oat ljudi, katere združuje samo želja, dokopati se potom politike do moči in do dobrih služb. — Ponesrečeni načrti Piše se nam: Kaj nič ne veste, kako lepe načrte so kovali prijatelji Gregorič-Ravniharjeve kandidature pred volitvijo 28. m. m.? Kadar so sedeli v kavarni „Union" in po dolgem ugibanju dognali, da pridobi klerikalno -nemikutarska zveza Čisto gotovo tri mestne mandate — take račune so delali vsak dan — tedaj je prišla na vrsto druga stran njihovega prizadevanja: Kako korift jim prinese ta trdno pričakovana in zanesljivo izračunana zmaga. nOd politike se mora tudi kaj imeti", to rekli ti možje, in ker so bili ođ kraja v tem o žiru popolnoma edini, so si v po« polnem prijateljstvu razdelili službe; Ti postaneš ravnatelj reorganiziranih deželnih dobrodelnih zavodov s to. likimi tisočaki plače, ti postaneš zo< pet zdravnik v deželni blaznici. tj dobiš primarijat v deželni bolnici, čeprav o dermatologiji nič ne raza. meš, ti postaneš to, ti zopet ono. Kaj lepo jih je bilo poslušati, te može, ko so si razdeljevali s užbe in dolo. čevali lepe plače. A pili so na med-vedovo kožo, zakaj volitve so podrle vse te prekrasne načrte in zdaj vlada v teh krogih globoka žalost. Toliko so se trudili, toliko so se pehali, da bi od politike tudi kaj imeli, in zdaj je vse splavalo po vodi. — Vinko Gregorič in Salomon Afterdnlt Ko je ležal Salamon After-duft na smrtni postelji, je poklical tri može in jim narekoval svojo poslednjo, voljo. „ Zapuščam 1000 gld sinagogi, 500 gld. revežem, 300 gld. društvu za ubožne porodnice, 200 gld. siroti askemu društvu, 400gld. otroški bolnici, 100gld. gasilnemu društvu ..." — „ Slišiš, Salomon," je rekel eden izmed prič, „ali imaš pa tudi res toliko denarja?4 — „Denarja nimam sploh nič," je vzdihnil Salamon Afterduft. „ ampak ljudje naj saj vidijo, kako dobro srce imam." Temu Salomonu je na las po* doben naš prijatelj dr. Vinko Grego-rič Ko je nastopil kot kandidat, je začel delati obljube, kar je kdo hotel, je vse obljubil. Kaj je vse obljubil na shodu v „Mestnem domu"! Oblju-bil je, da bo vse reorganiziral in zidal špitale, da bo kar veselje. Vedel je pač natančno, da dežela nima denarja, da dežela tudi pri najboljši volji ne more niti desetega dela tega storiti, kar je dr. Vinko Gregorič ob-ljuboval, a to ga ni ženiralo. Obljubil je vse eno, kaj vse stori, misleč — kakor Salomon Afterduft, ko je delil sto take, ki jih ni imel — naj ljudje vsaj vidijo, kako dobro sroe imam. — Iz Belo Krajino se nam piše: Odkar je nastopil proti Šukljetu nevaren protikandidat Julij Maoelle, čitati je v „Slovencu" ekoro vsak dau namigavanja in očitanja, kot da je goljuf, ki je za kriminal zrel. Gre se za neko brzojavko, ki jo je po trditvi denuneijantov Macelle | pred št rimi leti baje zadržal. Na podlagi te denuncijacije je bil Macelte za Čas preiskave začasno suspendiran od pošte radi „zlorabe uradne oblasti". Ko bc preiskava končana, potem se slovenski javnosti že pojasni klerikalna perndnost. Da pa katoliškemu „Slovencu" ni za čast in poštenje, dokazuje prvič to, da zabavlja ne da bi počakal izida preiskave in potem sodil. Drugič bi bil častiti „SlovenČev" denuncijantski dopisnik, ki je v njem sam naznanil, da bo denunoiral, imel prokleto dolžnost, da bi bil naznanil takoj to Zadevo, ne pa Čakal Štiri leta na to, saj niti ubožnega lista za ubogega farmana v bolnišnici baje zato ne more podpisati, ker je to proti njegovi vesti. — »Slovencu« v album. Iz Li tije: Z ozirom na članek priobčen v št. 50. »Slovenca« z dne 29. februarju 1908 izjavljam, da se mi zdi skom neumevno, da ni bil voljen odborni kom litijske občine tako »inteligenten« »Slovencev« dopisnik. Res kri vično to! — Bodi povedano, da ni>»> volili odborniki pri zadnji volitvi župana na »Svetčevo komando« pač pa po lastnem prepričanju. Dokaz in famne laži »Slovenčeve« je dejstvo, da 1. 1905. gospod notar Svetec pri volitvi sploh ni bil navzoč, kakor tudi ne pri letošnji volitvi odbornikom 3. razreda. Napaka volilcev litijske okolice je bila le v tem, da niso voli li odbornikom podlega dopisuna iu ravno tako malopridnih njegovih so drugov. Da bi ta saneta trinitas rada imela kakšno kmetijo je umevno, ža libog, da je nihče izmed njih uima Da nimam za kmeta nikdar časa jt najostudnejša laž, laž, ki zamore pri ti le iz umazanih ust takega barbar skega paglavca, take nizke zagrizeiu klike, kakršnih je malo v klerikalnem taboru. — Kaj sem delal v ls letih svojega županovanja, se mi n' zdi vredno odgovarjati mlademu p| scu »Slovencevih« vrst. Upam tudi da imam toliko prepričanja in spo; znanja kakor imenovani. Svetoval l" le, da orne je »učeni« dopisnik et con sortes obsežnost svoje modrosti od Si tarjevca vsaj do svojega praga tei jo bolj uporabljajo v svojo korist kal bo veliko umestnejše. — Izrekam, & se nisem niti ob času volitve odborm kov in se ne bom o priliki volitve ob; einskega predstojnika niti najmanj potegoval za mesto župana. Z zlikov* prostostjo, ki je v obliki »Slovenčeve ga dopisuna človek postala ter s si* nimi individiji se sploh ne spušča«1 v kakšno polemiko, ker se mi ne «d vredno in ker ne iščem njih stika. ' V Litiji, 2. sušca 1908. — Jod Damjan, posestnik. - — Ii ioleznliko slnibo 2* lezniška aspiranta sta postala volo«* terja Valter Trnučnik v Trbiža '* Hubert Vaupotič v Admoutu. —* (Dalje v prilogi) Priloga „Slovenskemn Narodn" it 55., dne 4, mare« 1908, — b iolake službe. Suplenti-ja T Naklem, gdč. V i 1 j e m i n a i d i o je imenovana sa provizorično iSiteljioo v Škofji Loki. Is gledališke pisarno V petek I par) ae drugič ponovi Sidney Jo-Lesova opereta nGeishau a dama-Igu': Groszovo, Škrdlikovo in kreisovo ter gospodi Kratoch-L-ilom, Vaverko, Povhetom in Sulikowskim. — Za nedeljo po- 5' oldne se pripravlja kot ljudska in ijaška predstava ob znižanih cenah kohillerj e v a žaloigra nKo varstvo in ljubezen", zvečer pa se Uprizori četrtič v sezoni Dvo rakova lirična opera „Rusalka" z domačo umetnico gospioo Jarmilo đerbićevo, hčerko skladatelja in ravnatelja rGlasbene Matice4, gosp. [Frana Gerbiča v naslovni vlogi. Dmiba sv. Cirila In Metoda javila, da so naročile sledeče firme računske listke: hoteli in restavracije v ljubljeni: rŠtrukeljtf, „Aueru, „Ilirija«, „Seidel", „Babnik*4, pri „Roži«, Narodni domtt, „Crni orelft, pri .Levu", .Stadt WienM. — „Mantuau, Vrhnika; „Žumera, Gorje; „Tučeku v Novem mestu; dr. Štefan Rajh, od-vet. kane, Celje; Feliks Robič, Lem-bah pri Mariboru; Josip Jak, o. kr. rač. oficijal, Dunaj ; Narodna Čitalnica v Novem mestu; Anica Jurič za „Narodni domu, Brežice; L. Rejeo, gost. Nemški rut. Umrl |o v Ljubljani g. Alojzij Bukovnik, abiturijent, v mladeniŠki dobi 23 let. Blag spomin! Slušateljem ilvinozdravniške visoke šolo na Dunaju je vsled njih energičnega nastopa obljubilo naučno ministrstvo podeliti s 1. oktobrom 1908 pravico do doktorske diplome. Zajedno se vpeljejo štiri nove stolice, kjer se bo predavalo o mlekarstvu, planSaratvu, higijeni hlevov in zavarovanju živine. Uvede se tudi kolegnina kot je na drugih visokih šolah. Oroiao vale pri 3. voju so določene za rezerviste pehotnih polkov od 21. aprila do 3. maja za nadomestne rezerviste pa od 4. do 16. m od IS. do 30. maja. V Logatcu je pričel posnemati župnik Lavrič bivšega kaplana Za-plotnikovpga Načeta. Kar ne trobi v župnikov rog, se mora vse odstraniti ali pa oškodovati in ugonobiti.Zupnik Lavrie se je pred deželnozborskimi volitvami čisto pomladil. Xi še dolgo, kar je pridigoval svojim backom, da ima pri cerkvi toliko opravila in truda, da mu bodo lasje osiveli. Sedaj, ko je hodil agi t i rat za Drobnica in za. Žitnika od ranega jutra do pozne noči, se pa ni prav nič utrudil ter mu tudi lasje niso osiveli. Sam je listke popisaval in že pred volitvijo starim ženicam dajal neke listke, ki jiii je župnik sam skrpucal in na katerih sta bila klerikalna kandidata zapisana. Sedaj pa zopet razpošilja listke po hišah, v katerih prosi, naj se volijo klerikalni možje v občinski odbor, ker bode meseca marca županska volitev. Trdo župnikovo roko pa je že okusil marsikdo. Tako neki zidar iz Siberš, ki mu župnik ni hotel izplačati njegove dnine, še bolj pa je občutil župnikov udarec dolenje-logaški mežnar Vilar. Župnik mu je naročil, da naj agitira, a mežnar Vilar ga v tem ni slušal, zatorej ga je odslovil. Še hujši in sramotne j.s i ein se je pa zgodil v petek zvečer. »Slovenski Narod« se je v Gorenjem Logatcu že čital pred 8. uro zvečer, in ker so v mestih zmagalinaprednja-ki, se je po vseh naprednih gostilnah govorilo o sijajni zmagi. Tudi žup-nikovim backora je prišlo to na ušesa, ker so povsod špijonirali. Od same jeze niso vedeli, kako bi se znesli nad naprednjaki; ker ni bilo že dovolj zabavljanja, so med 8. in 9. uro zvečer namazali upokojenemu ofici-jalu g. Vončini pri vratih ključavnice s človeškim blatom. To je sad žup-nikove gonje. Čestitamo gospodu župniku na takih uspehih, ponosen je lahko na tako družbo, ki ima manj olike in dostojnosti kot Kafri. Ako župnik ne bo dal miru, napeli bodemo struno tako, da bode — počila! Pogorela jO kočarju Jakobu Vrtaču v MaČkovou pri Kranju koča, hlev, svinjak, pod in Supa. Škode je 4000 K, zavarovalnine pa le 600 K. Vnele so se saje v dimniku. X Bleda. Zadrhtela ao nam srca radosti stopivšim v prostorni rZdra-viiki dom", bliščeč se v razkošnih luSih, Čigar najimpozantnejSi kras ao mu bile brhke Gorenjke, odete v tenko objemajoči njih si oki stas. Par ob paru se je zibal ob lahnih akordih vojaške godbe tja po gladkem parketu izzivajoč iz polne duše opojnega ▼eaelja, ki ga jim je nudila darežljiva Terpsihora. SijajnejSih in bolj uspelih veselio kot ta Se nismo doživeli na Bledu nobeden prepusti — Ob vsem moralnem uspehu prirediteljev ima pa haska tudi „Društvo za povzdigo tajskega prometa", v čigar korist se je vrtita veselica. Kakor čujemo, so odposlali — kljub ogromni režiji — ne bai majhno vsoto omenjenemu društvu kot čisti prebitek tega lepega večera. In to — ta sijajni uspeh -~ naj bodri in vzpodbuja energične prireditelje ob započetem delu, ki je izvesta o vitalnega pomena sa bodoči razvoj rajskega Bleda in njega družabnega življenja. — Bodi izrečena tem potom vsem najiskrenejia zahvala, zlasti pa Se požrtvovalnim damam, ki imajo na pridobljenem triumfu veliko zaslug. Novo društvo. Ustanovilo seje „Društvo sa otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju žužem-berškem" s sedežem v Žužemberku. Is Eočevja se nam piše: V n Deutsche Stimmen* Št. 17 s dne 25. svečana t. I. me neki dopisnik napada, ter apeluje na kočevsko ljudstvo, da naj mojo vinsko trgovino bojkotira. Ker sem prepričan, ds ne bi mojega popravka nobeden nemški list sprejel, odločil sem se, resnici na ljubo v „Slov. Narodu" objaviti sledeče : Nisem se Še nikdar vtikal v politiko, ker sem trgpveo in tudi prihodnjič ne bodem reagiral na nobeden dopis več, ker imam drugega dela dosti, prosim pa samo dopisnika, naj mi dokaže, da sem jaz vse svoje premoženje pridobil v Kočevju in da sem prišel s punkeljčkom pod ramo brez vinarja v Kočevje. Ali Vam ni zuano, da obstoji tvrdka Kajfež že čez 50 let? Bil sem vadno neutralen, — da, še oelo nastopil sem vedno z meščani, če je bilo potrebno. Dobro vem, da imajo gostilničarji in trgovci v Kočevju, če ne vsi, pa vsaj večina, gotovo polovico slovenskih od jemaloev, —jaz pa le eno tretjino nemških — kar lahko dokažem. Gospod dopisnik, kaj bi bilo, ko bi se Slovenci res držali gesla „Svoji k svojim", kakor Vi poživljate svoje domorodce. Večjim trgovcem in gostilničarjem bi odpadel lep del dobička, medtem ko bodem jaz še vedno eksistiral, ker jas ne živim samo is trgovine v Kočevju, ampak tudi is onih dveh na Dunaju, v Ljubljani in v Črnomlju. Da sem popolnoma naklonjen vsem mestjanom v Kočevju, je dokaz, da pustim vso opravo za moji dve restavraciji na Dunaju — v Kočevju narediti. Ko sem hišo zidal, zaslužili so vsi obrtniki in rokodelci in kupoval sem vse potrebno le v Kočevju. Gospod dopisnik, le vprašajte po mestu, če to ni res, in ako tako tudi Vaši domorodci delajo. Svetoval bi Vam, gospod dopisnik, da se v prihodnje bolje informirate o trgovskem položaju v Kočevju, ker s takimi neumnimi dopisi svoje rodne brate najbolj po zobeh tolčete. — Anton Kajfež, veletržec vina v Kočevju. Belokranjskega učiteljskega društva" občni zbor bo v Četrtek, dne 12. marca 1908 ob 10. uri dopoldne v šoli v Črnomlju. C. kr. šolski svet daje ta dan prosto vsemu učiteljstvu v namen, da se gotovo udeleži tega važnega zborovanja. Op.: Vse učiteljstvo se prosi, da ob tej priliki prinese s seboj vse knjige iz okrajne učiteljske knjižnice, ker se sestavlja nov katalog. „Učiteljsko društvo aa celjski okraj" ima svoje redno zborovanje v četi tek, dne 19. marca v prostorih celjske okoliške deSke ljudske Sole. Mimo običajnih točk je na dnevnem redu predavanje gosp. nadučitelje I. Stuklja iz Frankolovega: „0 dveh ekstremih". Pričetek točno ob pol 10. predpoldne. Gostje dobrodošli! Umrla je dne 2. marca v Celju nagle smrti, od kapi zadeta, gospa Tepei, soproga tamošnjega leso-tržoa. Poročil se je v Žalcu gospod Edvard Kuke o, bivši ravnatelj delniške pivovarne v Laškem trgu, m gdč. Fanči SeniČevo. Novo-poročenemu paru obilo sreče! Premete n ko vse. 28. januarja t. 1. je odsedel 301etni kovač Ivan Kor p ar zaradi goljufije 8 mesečno ječo v zaporih celjskega ozrožnega sodišča. V zaporu se je seznanil s soobsojenoema Ivanom Gerzino in Francem Sotoškom, ki sta mu povedala, zakaj sta zaprta ter odkod sta doma ter koliko časa imata Še presedeti. Korpar je Šel po prestani kazni v Sooko, kjer sta bila Gerzina in Sotošek doma, poiskal njune starše, se jim predstavil sa uradnika okrožnega sodišča ter pravil, da je poslan od predsednika tega sodišča, da do-žene nekaj novih poizvedb. Delal si je zaznamke na papir in ker je zelo samozavestno nastopal, ni vzbudil nobenega suma. Komisijske stroške so mu ljudje takoj plačali. Mož je bil pa zelo žejen in lačen in se dal od svojih žrtev napojiti in napasti, kar je stalo 8 K. dele ko je odšel, se je sdelo sosedom, da so Gersinovi in Sotoškovi psdli v roke sleparju. Orožniki so Kroparja kmalu prijeli, pred celjskim sodiščem je bil pa sdaj zaradi svoje premetenosti obsojen na eno leto ječe. V konkurs je prišel trgoveo Ga-Spar Likar v Gorim. Upravitelj kon-kurzne mase je dr. Franko. Prod trtaiklm a#4U*ras je bil obsojen medioineo Mestron, ki je 25. avgusta ob priliki sprevoda pevskega pevskega društva „Slsvec* is Ljubljane s tržaškega kolodvora v Sv. Jakob napadel s več drugimi demonstranti sprevod in ranil godoa Rasama. Mestron je dobil 3 dni za- Sora in mora plačati 60 kron polko ovanou. Nevaren človek. V ponedeljek ponoči je 201etni Štefan Colič, toči-leo žganja v Trstu, na nlioi S. Mau-rizio streljal s revolverjem na nekega neznanca, ki je ubežal. Kasneje je na trgu. San Giovanni dirjal semter-tja s britvijo v roki. Dva redarja sta ga komaj ukrotila ter ga odvedla v zapor. Smrt vsled zaspanosti. V Tr-. stu je padel vsled zaspanosti v morje zidarski podajač Anton Bavber in utonil. BU je star 44 let Karani nevarno grožnje je bila v Trstu aretirana 26letna Zofija Gropajo Svojemu ljubemu Alojziju Grmeku je grozila s kuhinjskim nožem. telesno brano Je padlo na 22- letnega Petra Križana v Trstu in mu zdrobilo nogo. Moral je v bolni-Snioo. Dvojen samomor. Na Reki sta se 20ietm Rihard Skrobanja in 181etna šivilja Noema Calazio ustrelila zaradi nesrečne ljubezni. Umrl |o v Turčanskem Sv. Martinu slovaški rodoljub župnik Andrej Kmet, ustanovitelj „Matice Slovaške". Bil je vnet delavec na književnem polju. Svaril« prod izseljevanjem v Kanado« Finančna in trgovska kriza v ameriških Združenih državah je imela tudi za Kanado zle posledice. Vsled tega je kanadska vlada odredila, da se smejo v tamošnjh pristaniščih izkroavati samo oni izselniki, ki pridejo naravnost iz domovine in ne morda iz kake druge ameriške dežele. Za Avstrijo, ki nima direktne parobrodne zveze s Kanado, pa je določila, da smejo priselniki prihajati v deželo preko Havra, Antwerpna, Cherburga in Liverpoola. Zahteva pa se, da se vsak priselnik, predno stopi na kopno, izkaže do 1. aprila z gotovino 250 kron, pozneje pa z najmanj 125 kronami. Izjema se dela samo pri onih priselnikih, katere tam že naseljeni sorodniki sprejmo v vso svojo oskrbo. Sploh pa je v Kanadi silno mnogo ljudi brez dela in zaslužka, kar naj vpoStevajo oni izselniki, ki hite brezmiselno očitni pogubi v naročje 1 Kinematograf Edison na Dunajski ooatl nasproti kavarni „Evropa" mia od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Antonija Rioosohet. (Po navi posneto). Podjeten pes. (Polresni prizor). Vsta-nek občinarjev. (Drama iz francoskega življenja). Cvetka mladosti. (Krasna projekcija v barvah). Neprijetna podoknica. (Smešno). Nesreča. Ko je snoči hlapec Alojzij Sajovio peljal po Bohoričevih ulicah opeko, je padel z voza in prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je zlomilo in so ga morali nato prepeljati v deželno bolnico. Sovražnik psov je pekovski pomočnik J. C. Ko je šls včeraj po Francovem nabrežju neka postrežnioa s psom na sprehod, ji ga je ljubez-njivi C. brez vsakega povoda hotel vreči v Ljubljanico. Ko se je pa postrežnioa postavila za nji izročeno žival, se je C. lotil nje same in jo telesno poškodoval. Vljudnosti ga bode poučilo okrajno sodišče. Vandalizam. Predsnočnjim so ponočni čuki pobili v Latermanovem drevoredu 5 žarnic in s tem napravili mestni občini 12 K škode. Policija je za prijatelje luči deloma že poiz-vedela. Delavsko gtbanle. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Slovenci, nazaj je prišlo pa 125 Slovencev in Hrvatov. V Beljak se je odpeljalo 25 Hrvatov. Izgubllene In najdene roti. Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 60 K denarja. — Krojač Luka Novak je izgubil denarnico, v kateri je imel 4 bankovce po 10 K. — G. Pavlina Birkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Jožefa Medenova je našla srebrno žepno uro s verižico. Izgu-bitelj jo' dobi nazaj pri najditeljioi na Bleivveisovi cesti St. 16. Statistični podatki o tujskem prometu v Ljubljani zadnjih pet let. Od leta do leta sC opaža živahen napredek tujskega prometa v naši deželi, osobito v Ljubljani, ki se je v malo letih po potresni katastrofi, vsa pomlajena in prenovljena, povzpela do moderne prestolice. Najbolj zanesljive priče o istinitosti teh besedi so brez dvoma statistični podatki, ki jih imamo od leta 1903., ko je prišlo v Ljubljano 28.056 tujcev. Drugo leto (1904) je promet s tujci naraste! kar za 8169 oseb, ker ljubljanski hoteli tega leta izkazujejo 36.225 tujcev. Prihodnje leto (1905) je promet napredoval za 5642 oseb, kajti prišlo je 41.867 tujcev v nase mesto. *Leta 1906 znaša prirastek 4305 oseb, ali skupno 46.172 tujcev. Lansko leto je prišlo 48.486 tujcev v Liuhliono — '2314 več nego predlanskim. V vseh petih letih je torej bilo ogromno število 200.806 tujcev v naši prestolici, kar je pač velikanskega pomena tudi v gmotnem oziru. Pri tem pa je treba pripomniti, da izkazujejo te številke »samo one tujce, ki so stanovali po tukajšnjih hotelih, ne pa onih tujcev, ki so stanovali pri svojih sorodnikih in prijateljih. Drobne novice. — Inženirja Krumbholza in njegovo ljubico Brieger so izgnali iz Pariza, ker je preiskava dognala, da je Krumbholz hotel prodati tajnost francoskega zrakoplova na krmilo neki tuji velesili. — Vrhovni ravnatelj češke deželne banke, član gosposke zbornice dr. Mat tuš je odložil predsedstvo sta-ročeškega izvrševalnega odbora ter izjavil, da se umakne iz političnega življenja. — Stotnik pl. Goeben, morilec majorja pl. Schonebecka, si je v ječi prerezal žile ter izkrvavel. Schonebe-ckova žena ne pride pred sodišče, ker je bolna na duhu. — Za višjega župana v Zagrebu je imenovan upokojeni veliki župan Slavko pl. Čuvaj. — Zgorela je mestna hiša v Hei-delbergu z vsemi spisi in zbirkami. — Stotnik pl. Goeben, ki se je kot morilec majorja Schonebecka usmrtil v ječi, je zapustil vse svoje premoženje otrokom Schonebeekove žene. — Razstava dalmatinske domače industrije in obrti bo v Monakovem tekom tega meseca. — Spomenik pok. sekcijskemu načelniku VVurnibu je sklenil postaviti solnograški občinski svet pred predorom skozi Ture. — 18 požigov je bilo v Berolinu v teku zadnjega tedna. Povsod so zgorele strehe. — Pod imenom Ca Ivi no v Petro-gradu obešeni terorist je bil poljski Žid Freinberg, ki se je nedavno dal v Italiji naturalizirati, nakar je ukradel profesorju Cal vinu potni list. — Župnik ustrelil svojo kuharico. V Weissensteinu priBoleanu je župnik Konig baje v sali meril s puško na svojo kuharico ter sprožil, ne da bi bil vedel, da je puška nabasana. Kuharica se je zgrudila v srce zadeta. - — Za aspirante vojaške avditor-jev. Z ozirom na pričakovano reformo vojaškega kazenskega reda je bilo sprejetih 164 avditorskih aspirantov, ki imajo šaržo in plačo častniških namestnikov. Da se jim zboljša položaj, dokler se ne sprejme reforma vojaškega kazenskega pravnega reda, pomakne se 50 aspirantov meseca maja v šaržo poročnikov, drugih 50 pa meseca novembra. Bazne stvori. * Psi muzejski čuvaji. Izmed največjih in najslavnejših svetovnih muzejev je oni v Lauru, kjer so prva dela svetovnih kiparjev in slikarjev, razen tega pa se hrani tam tudi tretji največji briljant sveta. Zaradi tega sprejema uprava za čuvaje le starejše doslužene vojake, ki so popolnoma zanesljivi. Vkljub temu se je nedavno zgodilo, da se je neki predrzni lopov povzpel z ulice do drugega nadstropja ter že izrezal Šipo na oknu tiste sobe, kjer hranijo briljant, ko so ga čuvaji pregnati. Da bo vsaka nevarnost izključena, sklenila je muzejska uprava nakupiti posebno izurjene pse, ki jih namesti po vseh oddelkih, da z lajanjem opozore čuvaje na nevarnost. * Boj med svinjo in vrano. V Riedu na Tirolskem so slišali neko svinjo silno vpiti. Ko so prišli bližje, so videli, da sedi na njej vrana, ki jo je kljuvala in jedla njeno mast. Vrana je bila tako ljuta, da se še zmenila ni, ko so jo s palico začeli tepsti. Ko je bil udarec tako hud, da so jo pobili, šele potem je bila uboga svinja rešena krute sovražnice. * Naseljevanje Bolgarov v Ameriki. V Čikago je dospel iz Sofije P. N. Daškalov, lastnik »Večerne PoŠte«, kateri potuje po Zedinjenih državah, da prouči položaj tam naseljenih Bolgarov. Daškalov bode sedaj poročal bolgarski vladi, da je naseljevanje Bolgarov v Zedinjenih državah nesmisel in da ga ni priporočati. Daškalov je položaj Bolgarov natančno proučil v New-Yorku, Chi-cagu, St. Louisu, Granite City in Ma-disonu, III., kjer je največja naselbina Bolgarov v republiki, in je pri tem baje prišel do zaključka, da njegovi rojaki v Ameriki niso v stanu poboljšati si svoj položaj. Tekom zadnjih štirih let se je izselilo v Ameriko kakih 90.000 Bolgarov, vsled česar je sedaj sofijska vlada v velikih skrbeh, ker se prav lahko pripeti, da bode doma nastalo pomanjkanje ljudi, ako se bodo Bolgari tako hitro izseljevali, kakor sedaj. Vsled tega je imenovanemu uredniku »Večerne Pošte« naročila, naj poroča vladi, da ne more priporočati izselje- vanje in da si Bolgari v Ameriki ne morejo poboljšati svojega položaja. Ameriški Bolgari so pa seveda povsem drugačnega mnenja in mišljenja. * Drama v avtomobilu. Knez Zi-ka v Bukareštu je sprejel za voznika svojemu avtomobilu lepega mladega Italijana Harverja. Voznik se je zaljubil v kneginjo ter ji svojo ljubezen tudi razodel. Kneginja ga je ogorčena zavrnila. Harver je nato prosil kneginjo, naj o tem ničesar ne pove knezu, kar mu je kneginja obljubila le s pogojem, da takoj izstopi iz službe. Knez, ki je bil nad nepričakovano odpovedjo zelo presenečen, je pozval Harverja, naj napravi še eno daljšo turo ž njim. Kneginja se je branila udeležiti, toda na knezovo prigovarjanje je končno le pristala. Komaj je prišel avtomobil iz mesta, je dal voznik avtomobilu največjo hitrost ter zavozil tako, da se je bilo vsak trenotek bati, da pade avtomobil v reko ob cesti ali pa se razbije ob drevesu. Ker se voznik ni brigal za vse knezove klice, naj hitrost zmanjša, je hotel knez sam prevzeti vodstvo. Med obema je nastal med bliskovo vožnjo obupen boj. Končno se je moral voznik vdati, nakar je skočil z avtomobila z besedami: »Spraviti sem vas hotel v pogubo!« Knez je avtomobil takoj ustavil ter šel iskat voznika. Našel ga je z razbito glavo sredi ceste mrtvega. Kneginja je vsled prestanega strahu nevarno zbolela. * Izvrsten sodnik. V Toledu se je policijski sodnik James Austin obsodil za nekaj časa v prisilno delavnico, se dal ukleniti in s patrulnim vozom odpeljati v ječo. To je storil vsled tega, ker je le na ta način sodniku mogoče spoznati položaj kaznjencev. V prisilni delavnici bode ostal par tednov, za katero dobo si je vzel dopust. V prisilni delavnici, kjer ga ne poznajo, bode moral za-eno s kaznjenci delati in opravljati vsa dela, kakor njegovi začasni tovariši. Ko bode spoznal življenje kaznjencev, bode naravno prišel zopet nazaj na svoje mesto in upati je, da bode potem znal drugače soditi, nego sodijo njegovi tovariši, kateri so sodniki, ne da bi bili kdaj v ječi ali prisilni delavnici. * Šola za vlomilce. Londonska policija je v zadnjih sedmih mesecih odkrila 15 »zavodov«, kjer so se mladi dečki vzgajali za vlomilce, žepne tatove itd. Neki llletni deček je priznal pred sodiščem, da obiskuje šolo že od 7. leta. Izmed »profesorjev« je dobila policija le enega, ki je bil obsojen v petletno ječo. Pri razpravi je priznal, da je vzgojil 47 izvrstnih vlomilcev, ki še niso 14 let stari! Mnogi med temi so postali že pravi »mojstri«. Za pouk je zaslužil na leto 18.000 mark. Tudi »učenci« dobe od ukradenih stvari primerno nagrado, in sicer od vsakih ukradenih 100 mark 10 mark in en teden praznik. Največja »šola« za inozemce je bila v ulici Bethnal-Green. Šola je bila v dveh poslopjih; v spodnjih prostorih so stanovali, v gornjih prostorih pa so bila »vežbališča«. Vsako stroko je poučeval drug »profesor« — večinoma odpuščeni kaznene i. V posebnem oddelku so se poučevali mladi dečki, kako je treba krasti iz žepov ženskam. Učitelj je nosil žensko obleko, in kateremu učencu se je posrečilo, da mu je izmaknil kaj iz žepa tako, da mož tega ni opazil, je dobil spričevalo usposobnosti. Vsak učenec mora izvršiti vsaj en večji vlom, ne da bi ga opazili, preden dobi sposobnost. * Karte so ga ubile. V igralnici v Niči je slikar L. Kardoš zaigral celo svoje premoženje. Banka mu je ponudila 1000 K, da se more vrniti v domovino. Kardoš je ponudbo odklonil ter si -izposodil od nekega madžarskega velikaša 2900 K, da ponovno poskuša svojo srečo. Med igro mu je sedela na desni neka pariška koketa, na levi pa hči nekega ameriškega milijonarja. Kardoš je kmalu zaigral tudi izposojeno vsoto, potegnil iz žepa revolver ter se ustrelil tako, da se je mrtev zvrnil v naročje Parižanke. Priskočili so sluge ter odnesli mrtvega iz igralnice. Uro pozneje se je nadaljevala igra. Gospod, ki je zavzel slikarjev sedež, je priigral iste noči pol milijona. % * Najdražja knjiga. Med modernimi knjigami je gotovo najdražja Huberta Bancrofta »Knjiga bogastva«. Tiskalo se je le 400 izvodov, od katerih velja 150 komadov po 12.000 K, ostalih 250 pa po 2400 K. To znamenito delo je le v rokah su-verenov in milijonarjev. Delo obsega 10 zvezkov, ki so vezani v zlato-barvno svilo, ki je pri prvih 150 izvodih okrašena z akvareli najznamenitejših američanskih umetnikov. Knjiga ima 3000 izredno lepih ilustracij, med njimi prekrasne faksimile znamenitih slik in radirung. Knjigo so delali šest let ter je veljala 2,400.000 K. * Nov ženski poklic v Ameriki. V Bridgeportu je imenoval župan gospodično Watson za nadzornico gledališčnih klobukov. Gospodična mora vsak večer pregledati vsa mestna gledališča, da se prepriča, ako nima katera dama frizure ali klobuka, ki bi oviral gledalce za njimi. Ako zagleda kako tako grešnieo, stopi k 11 J€j ter jo vljudno prosi, naj odloži klobuk, oziroma »zniža« frizuro. Ako njena prošnja ne zaleže, naznani stvar gledališčuemu ravnatelju. Književnost »Ljubljanski Zvon«. Vsebina niarčevega zvezka: l. Milan Pu-g e 1 j: Trio. 2. C. G o 1 a r: Bog, po-rosi. 3. 1 v a n Cank a r: Pravična kazen božja. 4. Dr. J o s. T o m i n -še k: Slavna in bedna Italija. 5. Dr. Karel H i n t e r 1 e c h n e r: Slovenska znanstvena organizacija in naše vseučiliško vprašanje. 0. A d. Robida: Vampir. 7. Dr. Dragan Šanda: Osnovne misli k bodoči zgodovini slovenskega slovstva. 8. V o j e s 1 a v M o 1 e: V spominsko kn j igo. 9. P o d 1 i m b a r s k i: Iz starih zapiskov. 10. Ivan Lah: Si-gnora Bianca. 11. K s a v e r M e -ško: Pozdrav i/, daljave. 12. K n j i-ž e v n e novost i. Anton Trstenjak: A. Aškerc: Jadranski biseri. — Dr. P. Grošelj: Ivan Macher: Pri-rodopis živalstva. — Dr. Jos. Tomin-šek: Zbornik. — Dr. Jos. Tominšek: Izbor iz dr. Štrekljevih jezikoslovnih razprav. — Dr. EV. llešič: Nazor Vladimir: Krvavi dan. 13. V p o -cl a b 1 j a j o c a n m etno t. Al. Repu«: Slovenska moderna umetnost, pomen razstav in kritik. 14. G 1 e d i-šče. Dr. EV. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. B. Opera. — Dr. VI, Foerster: Anton Dvorakova opera »Rusalka«. 15. M e d r e v i j a m i. »Delavski liste — »Proletaree«. — Dr. EV. [lešič: Šwiat S!owianski. — »Sa vremeni k«. 16. Splošni pregled. Svatopluk Cecli. Dr. Fr. Ilešič: Oton Zupančič v hrvatskem prevodu. — Tiskovne pomote. — Društvo »Pravnik« je izdalo že 4 knjigo (zvezek VI. do X.) Poljudne pravne knjižnice: Predpisi o razdelbi in uredbi ter o zložbi zemljišč. Urednik pravi v predgovoru: Ta knjiga podaje na Koroškem in Kranjskem veljavne predpise o razdelbi in uredbi skupnih zemljišč in pa o zložbi (komasaciji) zemljišč sploh, ker sta se doslej samo ti dve deželi na Slovenskem poslužili pravic, ki jih v tem dajo državni zakoni. Dalje pravi o komasacijah: Po zakonih v II. delu te knjige imajo ista oblastva poslovati tudi pri zložbi ali komasaciji zemljišč sploh. Znano je, da je posebno po naših ravninah in dolinah svet zelo razkosan. Posestniki so vsled različnih prilik zemljo kosali in kupovali, tako, da leže njih njive in travniki oddaljeni drug od drugega in da se ne dajo obdelovati tako hitro in uspešno, ko da so vsi v enem kosu ali vsaj v manj kosih. Koliko je zaradi take raztresenosti drobnih parcel, nepotrebnih potov in steza in koliko s tem za pridelek izgubljene zemlje! V naprednih deželah so počeli poljedelci take raztresene dele zamenjavati med sabo tako, da je vsak dobil zopet le malo in blizu vkup meječih kosov; zemljišča so zlagali ali komasirali. Treba posebnih predpisov, da se godi tako zlaganje pravilno in kolikor se da pravično in take predpise imamo za isti dve deželi v knjigi pod št II. Po teh predpisih lahko polovica posestnikov kakega kraja z gotovimi pogoji pri agrarnih oblastvih dobi do-\-oljenje, da se ne zlože morda samo gozdni deli vseh posestnikov tistega kraja, temuč tudi njive, travniki in drugi deli njih domači. Tako zlaganje, ki se bo v nekaterih krajih doseglo prav gotovo, pa je jako resno početje in ne zahteva samo vestnih uradnikov ter spretnih zemljemerskih in poljedelskih strokovnjakov, ki se bodo s kmetovalci razumeli v njih jeziku — česar doslej dostikrat ni bilo —, temuč tudi umnih posestnikov, katerim so zakoniti predpisi dobro znani. Zato so v knjigi zbrana vsa veljavna določila o zgoraj opisanih zahtevkih ter končno še ona o za-okrožbi gozdnega sveta, ki je tudi neka vrsta zemljiške zložbe. Predpisi za Koroško so v tej knjigi prvič v slovenskem jeziku. Iz stvarnega kazala in iz dodanih vzorcev za prošnje v teh stvareh si vsakdo v knjigi lahko poišče pouka, ki ga želi in potrebuje. Knjigo je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu res poljudno ter jo priporočati ni samo oblastvom temuč našim kmetovalcem sploh. Obseg knjige; je 148 strani, cena brez poštnine 2 K. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. izpred afltt. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Z gnojnimi vilami ga je pobil. Dninar Janez Krašovec je tri dni kosil otavo pri Lovšetovih v Spod. Rib-čah. V nedeljo, 1. septembra m. 1. je ostal doma, ker ni imel praznične obleke. Ležal je na Lovšetovem podu in pil žganje. Ker je postal vsled zaužite pijače dobre volje, je začel po-pevati in mimoidoče ogovarjati. Tako je nagovoril njemu dobro znanega Franceta Grošlja, ki je bil v družbi Franceta Prašnikarja, delavca v Se-nožetih. Prigovarjal je Grošlju, naj da za žganje, ker je pa ta pripomnil, da nima denarja, pokazal je Krašovec na Prašnikarja, češ: »Bo pa ta baraba dala.« Ni čuda, da se je Praš-nikar zaradi te psovke raztogotil, na kar mu je Krašovec še šaljivo rekel: »Če nisi baraba si pa zasavski smr-kovec« Prašnikar mu je zagrozil, da ga ubije, če ne bo tiho in ko je Krašovec še enkrat ponovil psovko »snir-kqvec«, zagrabil je obdolženec za gnojne vile, ter jei odrihati po Kra-šovcu, tako da ga je zadel na glavo in na prsi. Grošelj mu je hotel vile odvzeti, a Prašnikar je zamahnil tudi proti temu in ga zadel na leve čeljusti. Pokanje je tudi slišala gospodinja Terezija Lovše. Stopivša na prag je videla, kako Prašnikar maha na poti, zato je za vpila, naj se pobere. A obdolženec se je sedaj z razklanim držajem vil obrnil še proti nji in bi jo bil gotovo zadel, da se mu ni umaknila. Ko ga je kasneje sosed Lojze Smrkolj vprašal, zakaj je reveža tako tepel, odgovoril je ponosno: »Fejst sem mu jih dal.«Nasproti gospodinji je tarnal okvarjenee, ki je pozneje k zavesti prišel, o groznih bolečinah, in odločno povedal, da ga je le edino Prašnikar, ne pa Grošelj tepel. Sodna komisija ga ni mogla več zaslišati, ker je postal zopet nezavesten. Prepeljali so ga v tukajšnjo deželno bolnico, kjer je kmalo umrl. Krašovec je bolehal, kakor je raztelešen je dognalo na plučni tuberkulozi, ter sta zvedenca izjavila, da je 11 cm dolga razpoka kosti na desnih sencih j>ospešila smrt okvarjen-ca. Prašnikar ne taji dejanja, zagovarja se le s tem, da ga je Krašovec s pollitersko tseklenico preje udaril, in da je bil ob času dejanja do cela pijan. Ker se je pri raztelešen ju Janeza Krašovea dognalo, da je bolehal na pljučni tuberkulozi, se ni moglo dognati, da bi bil neposredno Prašnikar povzročil njegovo smrt, za torej je državni pravdnik umaknil obtožbo na uboj, vzdržaval jo pa na težko telesno poškodbo, za kar je sodišče Prašnikarja obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Staro sovraštvo. Na zatožni klopi je sedelo sedem mladih fantov, vsi posestnikov sinovi in sicer: France Batis iz Vrtače, Bernard Zupančič in Alojzij Smrkolj, oba iz Strme njive, Martin Smrkolj iz Zvarulj, Ludovik Batis iz Dolgega brda,Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič iz Strme njive, vsi obtoženi hudodelstva poboja ter težke in lahke telesne poškodbe. Stvar je bila ta: Alojzij Podmilšak se je priženil iz tuje fare v Borje. Zaradi tega so ga fantje iz sosedne vasi Strme njive pisano gledali, zlasti se jim je pa zameril meseca avgusta m. 1., ko je orožnikom naznanil, da so neko noč po Borjah rogovilili in nekaj voz preobrnili, zato so sklenili, da ga bodo o priliki pretepli. Ta prilika se jim je ponudila dne 17. novembra m. 1. Ta dan je bil Podmilšak v družbi Janeza Razpotnika in štirih drugih fantov, iz blagovske fare v Zupančičevi gostilni v Kolovratu. Proti večeru so se vrnili domov. Pot proti domu je držala skozi Strme njive torej skozi njim sovražno vas. Ker so bili vsi nekoliko vinjeni, postali so glasni in Razpotnik je vStrme njive s količkom udaril po neki ograji, na kar je Podmilšak pomiril nekaj razburjenega Razpotnika. Stvar bi bila poravnana, da se nista vmes vtikala obdolženca Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič. Vnelo se je besedovanje, kateremu je hotela konec narediti Smrkolj eva mati Marija, ki je zaukazala sinu, da se naj tiikoj v hišo pobere, za kar se pa ta ni zmenil. Ravno ta ne-ubogljivost je imela slabe posledice. Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič sta urno sklicala v sosednih vaseh se mu-dečih ostalih 5 fantov, ki so se oborožili s koli. Med tem je pa Podmilšak s svojo družbo mirno korakal naprej. Blagovčani svojo pot mirno. Ko so prišli do kraja, ki je oddaljen kakih 40 korakov od hiše Jožefa Kokole po domače Plavšnika, je naenkrat sedem fantov po njih udarilo. Razpotnik se je takoj nezavesten zgrudil in obležal, pa tudi Podmilšak je postal nezavesten, a je prišel vendar toliko k sebi, da je zamogel prilesti do svojega doma. France Glašic in France Osolin sta bila lahko telesno poškodovana. Janez Razpotnik je po preteku treh dni umrl, ne da bi se vrnila zavest. Zadobil je dve težki poškodbi. Smrtnonosni udarec je dobil na čelu; kost je bila na več krajih zdrobljena in je ena razpoka segala prav do srede lobanjskega dna. Sprednji del možganov je bil podoben smleti kaši. Pa tudi Podmilsakove poškodbe so bile težke, kajti vtisnjena in razpo-čena mu je bila leva čelnica, kar je povzročilo ohromelost desnih lehti, našle so se pa tudi zmečkanine na desnih nadlehtih v levem kolku in levi goleni. Vsi obdolženci so priznali dogovorjeni napad s koli. Franc Batis pravi, da ko je s kolom udaril Razpotnika po glavi, se je temu po udarcu glava obesila in je takoj padel. Podmilšaka je tepel tudir Alojzij Smrkolj in Bernard Zupančič, Oso-lina sta se pa lotila po lastnem priznanju Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič, kar se ujema iz Osolinovo izpovedno, da je namreč v kritičnem času hodil kakih 10 korakov pred svojimi tovariši, in obdolžence prijazno ogovoril, in da sta takoj mesto odgovora, dva po njem udarita. » Obsodba sledi. Telefonski in »rzoinvrn nniiiii Ožja volitev v Idriji. Idrija, 4. marca. Pri današnji ožji volit vi je dobil narodno - napredni kandidat G a n g 1 178, klerikalni kandidat A r k o 132 glasov. Izvoljen je torej Gangl. Novo mesto, 4. marca. Slava zavednim idrijskim volilcem! Živio naš Gangl. — ITčiteljstvo n o -v om eškega okraja. Deželnozborske volitve na Goriškem. Volitve v splošni skupini. Gorica, 4. marca. Danes dopoldne je bil uradno razglašen rezultat volitev v splošni skupini. Oddanih glasov je bilo 18.231. Izmed teh so dobili napredni kandidatje dr. Franko 8830, Strekelj 8735, Križnic 8698, klerikalci Fon 8972, dr. Pavletič 8850, dr. Brecelj 8829, a socijalisti Bevk 616, Leban 624 in Vrčon 660 glasov; 250 glasov je bilo razcepljenih. Absolutna večina znaša 9117, ker toliko glasov ni dobil noben kandidat, se je odredila ožja volitev, ki bo prihodnji teden. Ker bo prihodnjič brez dvoma veliko na Krasu, večja udeležba, kakor je bila pot in ker bodo socialisti glasovali za napredne kandidate, je toliko kakor gotovo, da zmaga pri ožji volitvi narodno - napredna stranka. Križnic je izgubil mnogo glasov zategadelj, ker ga je mnogo volilcev zamenjalo s Krizmanom ter napisalo tega ime na glasovnice. Volitve v kmečki skupini. Gorica, 4. marca. Danes so se pričele volitve v kmetski skupini. Narodno - napredna stranka kandiduje v goriški okolici Fr. Obljubeka, Iv. Savnika in Fr. Spacapana, v tolminskem okraju Ant. Juretiča in Luc. Kovač iča, na Krasu pa dr. G. Grego-rina in Jos. Štreklja, Kakor stvari sedaj stoje, se bodo te volitve na vsi Črti končale za narodno - napredno stranko ugodno. Dosedaj so znani rezultati iz teh-le občin naprednjaki Št. Andraž 5 ,Prvačina 35, Ročin 45, Skrilje 30, Šempas 36, klerikalci Št. Andraž 25, Prvačina 30, Ročin 4, Skrilje 24, Šempas 13. Strica 4. marca. V laiki splošni volilni skupini je bilo oddanih 13.245 glsaov. Od teh so jih dobili kleriksloi dr. Fsidntti 7836, Lip. pitser 7612 in Clemente 7688, laiki liberalci Bombig 3029, dr. Fs-brovioh 3000 in oonte Valentini« 2956. Sooialisti so dobili 1777 do 1813 glasov. Zmagali so torej laiki kleriksloi. Teiks kriza v avstrijski delegaciji DUM J 4. marca. V avstrijski delegaciji je nastala tetka krima in veliko vprašanje je, ako se bo sploh dala izravnati. Krizo je provročila ogrska delegacija, ki je sklenila odgoditi vprašanje zvišanja Častniških plač. Delegatje gosposke zbornice so imeli danes ponoči sejo, ki je trajala do 1. zjutraj. Nato so imeli skupno sejo s krŠ5. socialnimi delegati. Sklenilo se je odgoditi v proračunskem odseku 3. Čitanje proračuna, dokler Madžari ne dovole zvišanja oficirskih plač: Dopoldne so bili delegatje dr. Fuchs, Meerwelt, Chlnmeokv, Clam-Martinio in Baehrenrei-ther pri ministrskem predsedniku Beoku, da ga informirajo o ras-položenjn v gosposki zbornici. Vojni odsek. Dua|, 4. marca. Danes je imel vojni odsek sejo, katere so se udeležili ministri baron Beok, baron Aehrentkal in S o h o n a i. Grof Clam-Martinio je referiral o predlogu Latour-Sohraffl glede a višanja oficirskih plač. Vojoi minister S o h o n a i o h je v svojem govoru naglasa!, da se bo zavzemal za izpolnitev o Latour-Sohrafnovem predlogu izraženih zahtev in da bodo delegaeije še sklicane to spomlad in sioer meseca maja. Ministrov govor ni nikogar zadovoljil. Kriza je še vedno akutna. Pozdrav Bolgarov ruski dumi. PttftgMif 4. marca Zupan bolgarskega mesta T s r n e je poslal vzprioo praznovanja 30 letnice oovo-bojenia Bolgarske brzojavni pozdrav poradarstveni dumi. Ko ss je brzojavka oitola, so poslanci viharno ploskali Tridesetisidoa osvobojenja Bolgarijo. loll|a 3. marca. Včeraj predpol-dne se je podal zelo dolg sprevod ispred stolne cerkve k spomeniku carja osvoboditelja. V sprevodu so bila znanstvena društva, korporacije, duhovščina, odposlanstva is pokrajin, častniki, načelniki oblastni j, učenci vseh šol, člani makedonske družbe in mnogo tisoč oseb. Ns spomenik so položili okolu sto vencev in je bilo tudi več govorov. Potem seje sprevod pomikal k spomeniku Levskega, prvo-b ori tel j a ta osvoboditev Bolgarske, kjer je bilo tudi položenih več vencev in je bilo več govorov. Končno je bila manifestacija pred rusko diplo-matično agencijo. Mnogoatranska poraba. Gotovo ni do mafioga zdravila, katero se da tako mnogo stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti otesn joče, ako se namaze i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mifiice m živce .krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*00. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni založnik. DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, sa mamo van a varnostno nam ko in podpisom. 6 35-8 Rogaški Jempel-vrelec'! Dobiva se pri firmah M. nareja apetit, pospešuje pre-i bevljanje in ureja odvajanje. Kaatnor in Petar ▼ Ljubljani. 812—1 Umrli so v Ljubljani. Dne 25. februarja: Fran Kalister, črevljar, 29 let. Zaloška cesta 13. Jetika. Dne 28. februarja: Filibert Pavlin, tehn. uradnik, v p, 54 let. Nove ulice 3. Srčna hiba. — Friderik Otorepec, strojevodje v sin, 14 dni. Dunajska cesta 9. Pvaemiae. — Ivan Mikš, čevljar, 63 let. Poljanska cesta 56. Vsled raka. Dne 29. februarja: Julijana Vinšek, sluge hči, 9 mes., Poljanska cesta 41. Ecclampsie inf. — Uršula Kadunc, delavka, 30 let. Hrenove ulice 14. Jetika. — Martin Gerzetič, delavec, 41 let. Radeckega cesta 11. Tabes. T Selelnl bolnici: Dne 25. februarja: Ivan Kump, posestnik, 48 let. Spridenje srca. — Matevž Urankar, gostač, 75 let. Naduha. Dne 27. februarja: Karolina Koratančič, služkinja, 30 let, Jetika. Borzna poročila. LJublJsnsks „Kreditna banka v LJubljani'1. Uradni knrzi dna. borze 4. marca 1908 Dn»r Mtfeorolo$!tno poročno« ViSaa aad morJ«a «04. .Srtdnji mini tlak 7ie » •* B/§ siajslri renta. • . . _•/# srebrna renta . . • jL avatr. kronska renta. . £ „ zlata • . . y, egrska kronska renta . SL . zlata . . , posojilo det. Kranjske #*/,•/, posojilo mesta Spljet ¥k*U » » Zadar boa.-herc. železniško Bposojilo 1902 . . . f talka del. banka k. e. 1% sast pisma "gal. del. hipotečne banke . . P***, kom. k. s. i f0%pr. . . . . >Vt% M8t* Pl»m* Imaersi. hranilnice..... tast. pisma ogr. cank. dtl. hranilnice. . • ^•/1 I. pis. ogr. hip. ban. % obl. ogr. lokalnih le-leinic d. dr. . . »•/. ebl. češke ind. banke prior. lok. ieltz. Trst-Poreč ...... S\L prior, dolenjskih leL . Pft prior. jul. žel. kap. V, Vi tVt\ avstr. pos. sa žel. s. s. Sr«£k«. srečke od L 1860V. . . . . od 1. 1864 . . . . i tizske...... _ zem. kred. I. emisije I ogrske'hip. banke . . srbske a fra. 10O- turske...... lika srečk« . . . itne 9 • • »molke • i i . covske , t • . »ljanske , • • . ^Vstr. rdeč. krila 9 • • . JT. 9 m m • * • dolfove , . t . cbur&ke „ . . • tke kom. 9 ... lažne železnice . . • • . Državne Železnica .... Avstr.-ogrske bančne dela. avstr. kreditne banke . . Ogrske . p Zivnostenske . » mmogokop v Mosta (Bril*) Inske montan .... ce žel. ind. ar. • • . _j-Muranyi..... rboveljske prem. dražbe orožne tovr. družbe sladkorne dražbe . 97 80 9970, 97 751 116 80 9425 11225 97 75, 10010 90-85J 9875, 97 75 97 75 9g._ 9990 97-95 117 — 94 45 11245 98 75 10110 100 85 9975 9875 9875 9950| 10050 10310 10410 99 — 100 - 98 - 99'- 99 25 100-25 98 50 i 99-50 9975 10075 i 99.50 1 9875 99 75 ! 299 — 301-— 98 85 99*85 i 151-- 155- | 262- 2'6- 1 14950 153 50 273 25 279 25 270 - 276 — 24750 253 50 101-50 107 50 187 10 18810 | 21 50 23 50 853 — 463 — 111 — i 102- 108- 6450 68 50 51-50 55* 28 50 3050 60- 76- 220 — 230 — 505 — 515 — 141* - 142- I 672 25 67325 1716-1726 - 64375 644 75 775 — 777 — 23975 240 75 738--I 742 — 64775 64875 2610- 2616- 537 — 538 — 262- 270- 238- 241 154 — 156- 1135 11 37 1913 19 16 23 51 23 56 2406 24 12 11760 117 8» 9570 »595 251 252 484 5- žitna oena v Budlmpeitl. Dae 4 marca 1906. Termin za april .... aa 50 kg K 1233 z« oktober ... aa 50 kg K 10 06 aa april .... aa 50 kg K 10 79 aa maj 1906 . aa 50 kg K b 79 Oves ss apel .... as 50 ks K 8*04 BiVsmtlv. Muzeje. Čas opazovanja 3! 9. sv. 4.17. sj. 2. pop i Stanja baro metra v mm 7328 735 3 7370 i b i vetrovi Nebo 82 M 49 ar. irihod si. svihod si. vaj vab. oblačno Srednja ▼eerajlnja temperatura: 2*7* not malna 1*6°. — Padavina v mm li. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostno vest, da nam je naš preljubi jeni sin, oziroma brat, gospod Alojzi] Bokovnlk abiturljent včeraj, dne 3. t. m. ob 9. zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starost! 23 let blago v Gospodu zaspal Pogreb predragega pokojnika bo jutri, v četrtek, dne 5 t. m. ob 4. popoldne Iz deželne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, 4. marca 1908. 816 Žalujoči ostali. Sprejme sa več učenk M modlstovskl obrt v modnem sa-Ionu A. Vlvod - Mozetič. Stari trs it 21 ¥ Ljubljani si7—i Kupi aa dobro ohranjeno bolj nisko Ponndbe naj se pošljejo na uprav „Slov. Naroda« pod lfA. Z.u 802 Iščem delavcev za tesanje železniških pragov (fivelerjev) Kdo, pove upravni!tvo nSlovenskega Naroda". 815-1 Še dobro ohranjena uniforma za rez. kadeta (aspiranta) bosn. hero. peSpolka se poceni proda. 813 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". NIGRIN najboljše mazilo za čevlje daje najlepši b'esk in ohranja usnje stanovitno. PVaT.4EdMZlST.UaJ je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809— I St. Fernolendt, Dunaj, c. m kr. dvor. dobavitelj ===== Ksprodsl povsod. ■ - - za nakup tega kar manjkal JCa prodaj! „Mublianski Zvon" 1881 — i907t v liki novih izvodih; tudi posamezno »Dunajski Zvon" I - V. letnik, s Nepopolni letniki in tudi posamezni mesečni zvezki se eventualno vnamejo v račun ali odkupijo. 810-1 Vprašanja na upravniitvo „Slov-Narodau iareono pod štev. 810. Proti prahajem, luskinam in izpadanja las deluje najbolj" prilBUH Tm-cMii tinta katera okrepčale laslsoe, odstraa|atf laske in preprečuje Upadanja las. I stesft.lest.iea a navadom S fcrai Baspoiuja as s obratno poŠto so msaj aot dva steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medloinsl. vin, špeoljsll-tot, najfinejših parfumov, klrurajlšklh obvez, ovalih mineralnih vod Ltd. Dii lekirn* Mikna Leusteka i LJublJiii RitIjm nsta it. I Krove delavke M 16.—35. leta se sprejemajo k tra kjočemu, lahkemu in dobro plačanemu jelu v tovarni v Gradcu, Moaer->fjjasse 50—54. 8i4-i oKal in skladišče Židovskih ulicah 1 se takoj odda. Vpraša se Jurčičev trg it 3, nadstropje levo od 11. dopoldne jo 3 popoldne. 735-3 Kupi SO dobro ohranjena iteklena stelaža, podel in blagajna. 31 Ponudbe na upravništvo „Slov. [aroda". 788-3 lama in seno v balah je ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10. 4076 26 Proda se dobro ohranjeno motorno kolo najnovejše konstrukcije, s staranskim sedežem, bl/.2 HP, za polovico nakupne cene. 803 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Mesečna soba lepo meblirana, s posebnim vhodom in razgledom na ulico, 80 Odda 1 ali 2-ma gospodoma. Več se poizve na Starem trgu štev. 9, II nadstropje. 804-i Sprejmem oncipijenta Prednost ima oni, ki ima triletno prakso § 31 c. p. r. 807—1 Dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celin- Neblirano sobo s posebmm vhodom brez ali s hrano QHF~ Išče gospica takoj za dobo do L aprila. Ponudbe pod Zmerna cena11 na uprav. „Slov. Naroda". 800 2 Dva para konj rabljiva za kočijo in težo in dva landauerja sta naprodaj Več se izve v glavni trafiki v Radovljici. 7c6 3 Posojilnica v Brežicah razpisuje s tem službo 780 tajnika 2 letno plačo 2000 kron. Prošnje je vložiti do 20. marca 1908, službo pa je nastopiti najkasneje 15 aprila. Po80Jilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prošnji ki imajo prednost. Ravnateljstvo. Ugodna prilika! Proda se lepo posestvo 20 mi- *ut od Rimskih toplic, enonad-atropna hiša s petimi sobami in 4 kletmi, pripravna za gostilno ob dež. °G8ti; zidan hlev in svinjak, 8 oralov &jiv, travnikov in gozda z velikim •adonosnikom. Gena 10.000 K. 805—1 Več se izve pri uprav. „Slovenskega Naroda". Vodovodi konolfticlje, kopališke naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zaatoni). r inženir-hldrotekt 8664—57 Konrad Lachnik, Ljubljana Becttovenove ulice ftev. 4. Brzojavi: Lachnik-UubUana s prostim vhodom se takoj Odda« Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Narodaa. 717—3 W m ] 1 m m z ve^ dobro idočo LVb I m ■ § Pekap|l°*°edda ta I 11|\0 kol * najem z vsem osss*!^** pekovskim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji v večjem trgu na Dolenjskem. Natančnejša pojasnila daje uprav. -Slov. Naroda" 7f2—4 V flradcn s koncesijo, c lepim sadnim in sočivnim vrtom, lepim gostilniškim vrtom in saletlom sa goste, pokritim kegljiščem na tramvajski progi bi zu več tvornic, se zaradi obiteljskih zadev proda za 15.000 gld. Pripravna je posebno na p' »e^tnike vinograd v, vinotrioe, pa tuli z* (začetnike. Vknjiženih 8000 kron lahko ostane, na roke 5000 gld, ostanek po dogovoru. 78—8 Poizvedbe na g M. NeumAller, tvorniški uradnik v Gradcu, Moser- hofgasso 19. y Jgnacij StianQC učitelj v Gornjem gradu (Štajersko) Cecilija Stian<2C r°j Mpvrovič veleposestnifova hči v Dobrinju ^- poročena, v Dobrinju na otoku Jfrku, dne 2. marca 1908. {Brez posebnega obvestila.) ZijamJeno nepremcćjivo mazilo za usnje HEVEAX! i dela usnje mebko, trdno in zajamčeno ne prem o Čl j ivo. Pločevinasta škatlja s Čopičem stane 3 K, 10 akatelj 25 K. 0tT Na strokovnih razstavah samo najvišje odlika. "Sajaj Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER v I Jiibijanl, Krlrnburfnie u lire štev. S* Oes. fcr. avstrijske {£| državna železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odhod Is Liuel|aae Jui. zaLi oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorica, d. žn Trat, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago, '•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. v ob predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. *o predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. teL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. -O0 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. f.,45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. Set, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. -C zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. -35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0«40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. žel, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod ta Ljabllaat ari. kolodvori .v 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, £-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7* tO zveoer. Osebni vlak v Kamnik c BO pono6l. Osebni vlak v Kamnik. (San-ob nedeljah in praznikih v oktobru.) v Liasllaao Ins. seLi o-ea zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka jui žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, RudoUovega, Grosuplje. ii-iB predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožocc in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplje. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čej Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta drž žel. Jesenic. e-oo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zve6er. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Kudolfovega. Grosuplja. 8-4B zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeU Jesenic. iieo ponoOi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodi 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-5© predpoidne. Osebni vlak ia Kamnika O*'O zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. O*59 ponodi. Osebni vlak iz Kamnika, (Sam ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem Času.) C. *?. ravnateljstvo državnih želesnic v Trstu. Ivan Jax in sin Dunajska oesta št. 17 priporočata svoj < bogato zalogo voznih kolos. *—* Šivalni stroji l|« TfeUL Pisalni stroji ,ADLER'. Avgust Zadnik adjuntet jujne yeleynice Jrfarica Zadnikova roj. de Gleria poročena -j dne t marca 19 O S Logatec O isl t mm C o Redka prilika! Zelo važno za si. občinstvo! Cela zaloga modne trgovine ter vse potrebščine za šivilje in krojače prejšnjega lastnika Ernesta Sarka sedaj na Mestnem trgu st. 11 se bode prodajala na drobno in debelo veliko 806-1 »o o C o o pod tovarniško ceno ker se mora lokal do 8. marca izprazniti. Ne zamudite torej te zelo ugodne prilike. Ta prodaja traja samo do 8. marca. Razpis. 808 Podpisana blagajna oddaja za dobo dveh lot vožnje za nagledovanie svojih bolnih članov po deželi ofertnim potem v zakup. Reflektanti ua te vožnje imajo vložiti svoje, zanje obvezne oferte, v katerih je navesti ceno za poldnevno in celodnevno vožnjo s številkami iu besedami ter izjaviti, da so jim znani pogoji, pod katerimi se bodo oddale vožnje v zakup iu katerim se izrecno podvržejo, do opoldne 12. marca t. I. v pisarni podpisane blagajne, kjer so ob navadnih uradnih urah tudi zvedeti zakupni pogoji Od zakupnika se zahteva 200 kron varščine. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska« V Ljubljani, dne 4 marca 1908. Načelnik: Fr. Bartl. Z blagom sem zadovoljen 467—5 izvrstno poroča „prti kranjski tvornici testenin" trgovec gospod ooooo Ivan Cergolj iz Trata. o o o o o Poštno hranilnico Sto v. 90 29L 723-3 pomožno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo v Judovskih ulicah štev. 8 v Ljubljani sprejema U izplačuje hranilne vloge obrestuje fi 4U od dne vložitve do dne vzdije bros odbitka rent nega davka. 8|ii lJ—i i IJeDJm po aajrauDOvrat»ejifli htMBl po* tako «co4afa»i P«**. ■» dro** uravovalotea Zlastf Js -SLAVIJ A" a»r««L \ LX 14 8 SVETOVUOSLAVNi ifcfc 105 BRANCA tvrdhe FRATELLI BRANCA v MILANI EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU: M*utrpljva v vsaki družini! Dob a se v vsaki boljši del kates trgovini in v vsaki kavarni. Prodam takoj v rov zpf lastnega pridelka, po zelo nizki ceni. Ličen, veleposestnik v Rihen-berku na Goriškem. 69o-e Pripravna ženska oseba išče manjšo gostilno na račun ali tudi v na|em. Sprejme pa tudi kaj drugega primernega, ker je sposobna v vsem. Pojasnilo daje upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda". 7sa—3 Sprej meti se takoj šivilja dobro izurjena tor z dobrimi izpričevali ter tudi 7tl 2 učenka t Nunskih ulicah šl 15 (jahainica). Kinemotosrof „Cdison" Dunajska cesta V sredo ia nasproti kavarna »Evropa1 as o t>o 11.» *~* o v «*i^m > r*e> rl *> JRaspošilja se naše svete vnoslovno specialno pivo Salaator do starem običuju in sporo-čilu tudi letos meseca marca Pi istno DIVO oooo ° Soluotor Da se zagotovite, tla dobite resnično ,.Salvatorskou pivo in ne katero premnogih ponaredb, pazite na zdolaj stoječo varstveno znamko, vtisnjeno na vsakem sodu in steklenici, ki je kakor tudi oznamenilo ,,Salvator patentno uradno varovana Deln. dr- Pavlansko pivo S°l' vatorsk<* pivovarna Monahova. Uhanov 7651 - x x X X x x X x se bo v Ljubljani edino X in izključno dokler bo kaj H zch'ge, točilo X - x vsako soboto, ne-Jdeljo in praznik v X X X * X x X kolodvorski restavraciji JOS SCHREV 7.6 Učenec ki je dovršil vsaj ljudsko Šolo, §e takoj sprejme v trgovino z želez, nino, Frano Gu&tin v Metliki. 76 Proda SO po nizki ceni zaradi selitv v novo/idana, z obokanimi kletmi, o deželni oesti Da Dolenjskem. V hii se nahaja gostilna, prodajalna it trafika- K hiši spada vrt, nov hle in svinjak, lupa za vozove in vod njak. — Ponudbe naj se pošiljajo n naslov: „Amerikanec" poste re stante Straža, Dolen|sko. 742- Spreten vajen dela na najmodernejših strojih so spremo za umetni mlin. Iapri Sevala ali prepisi in popis življenja itd. itd. naj se pošljo pod šifru „Spretna moč" na upravništvo nSl. Naroda". 77e-ž G. in kr. dvorni založnik Papetev dvorni zaloinlk ar Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: Salmijakove pastile razkrajajo allz. preizkušene II _ olajšujejo ari- ._________________,___pavoat in kašelj, __________t„, „ _______ 1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni. Antirrhonmnn^ najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganju Milili ? msuinui ^ podobnim revmatičnim bolečinam. Ena stekle- nica stane 1 krono. Tinktura za želodec JJ*}_JJ tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. I steklenica 2 Tinarjey. NaroČila se točno izvrše proti povzetju. 1^43 39 Železnato vino vsebuie za slabokrvne in nervozne osebe, blede in ala- OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollltraka steklerica 2 kroni Poštni zavoj s tr .tfklenicami K 660 franko ta boi in poštn na. V Zagorju na Pivki ho IO. ni(»rc» t. 1« obnovljeni živinski in kramarski 7*2 2 b*^ setnctif* Slaven, Slaven, Slaven, Slaven, U48 13 ker čuva prtenino. vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina. ker ne dobi prtenina po pranju prav niknfcpga duha ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo časa. Dobiva so v trgovinah s drogertjami, s kolonHamim s milom. no debelo pri L nimos. Dano] l.,Holkortoitd 1 Premog in drva prodala po nalniijih cenah Bucher Kolizej At 130 - Telefon št 259. = in sicer: 525 -7 SO kg* Ia trboveljskega premoga v kosih K 1-60 50 kg kočevskega premoga v kosih . K 1 20 50 kg orehovnega premoga . . , . K 120. Zahtevajte zastonj 'm p< štnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani ?lavi i katalog z okoli 80*1 nlikami vsakovrstnih nifeljastih, srebrnih in zlatih ur ;n vseh vrst solidnih zlatnin in srebrn in, glasbil, usnja tega blaga, kadilnih priprav po tz%lrmftf* Hor-nftšklli e<*nati. N iH : i-'i n montoarka K 3 Sistem Koakopf patentna ara ...... 4* — Švicarska ori g. sist Roskopt patent . . ,, S* — Registrirana „Adler Roshopf" nikljasta re-montoarka na sidro . » 7'— Gol d ina 9 ta remontoar. „Lana" dvojni pokrov „ S'30 Srebrna remontoarka .Gioria' kolesjv, p osto 8 40 Srebrnn remontoarka dvojni pokrov . . . „ 12*15 Srebrna oklopna verižica z obročkom o a vsmet o g ttžk« ... „ 280 Rns. tula piklj. cil. remont, ura, kolesje Luna, dvojni pokrov......„ 10*50 Budilka..........„ 2-90 Kubinj«ka nra........„ 2 8ehwarzwaldska ura......» 2*80 Ura s kukavico . .......n S"50 Za vsako uro bletno pismeno jamstvo. — Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. Prva tvornica za nre v Mostu mW**wm. Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj V Mosta it 055 (Četko). 6 is ^ premog ^ prodajamo po najnižjih cenah od 2 marca nadalje in sicer 50 n I" trboueljsbi v urečort 1*50 K 50 „ orehonni 120 „ cele vozove - 140 „ 7ri9 * Ljubljanski premogarji. 'i 1 il 'lil n l___L ^___.;*• • I K*ACJ.m • Steckenpferd Bflv-Rum Bergmanna A Kom p., D r a i d a u c m Dečio n L. se ohnafla neprimer o dobro proti tvoritvi lnskin iu izpadanju las, pospešuje rast lat* in je za vdrg nenje prot^ revmatičnim boleznim isredne veljave. Dobiva Me v steklenicah po 2 K in po 4 K po vseh lekarnah, drogerija h, par f nm eri ja h m briv-uieah. II 2103 19 Skupina oblek po gld. 7 50 je že došla! Največja zaloga s^eže dospelega biaga za soomladnjo sezono in s»cer; otroške obleke po gld. V50, deške obleke po g>d. 3 50. Svršmki m mornarske jopice, moške obleke modnih barv z všitim trakom« svršniki, »aglani in plaščki Damski in dekliški kostimi, jop'ce, raglani in ma 11 e ter svilnate in čipkaste b uze in krila. Vse ]e najfinije Izrieno. Originalni parlJki modeli vsekdar v zalogi. MT 4D«>sm> čudovito sal«lke»: H »ANGLEŠKO JKLADlSČE OBLEK", 0. BsmolODlč £|nkl|aaa9 fCestn;t trg Stav. 5. en a Iadajatelj in odgovorni urednik: Baito Pnatoalemiek. Lastnina in tiak .Narodne tiskarne11. 10 WHV