IN1ERICR d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1, Slovenija, tel.lfcu: 0608121-876, 22-861, 22-090, 22-064 VALVASORJEVA KNJI2 AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 ŠT . 18/19 / LETO XVII / 9. MAJ 1996 Poštnina plačana pri pošti Krško DVOJNA ŠTEVILKA | terme Čatež d.d. KpHikm C 35. «250 bnUct, MlonnljM Krški svetniki le podprli izgradnjo: Namesto telovadnice večnamenska športna dvorana stran 3 Košarkarji Interierja presenetili H^HHfH Slovenijo stran 17 Ob koncu državnega prvenstva najboljših slovenskih košarkarskih ekip smo nekaj več vrstic namenili tudi krškim košarkarjem, ki so se v tekmah z ljubljansko Olimpijo srčno borili za naslov.najboljše ekipe, žal pa jim letos še ni uspelo. Vseeno pa je osvojeno drugo mesto izreden uspeh za ekipo, ki je preteklo sezono nastopala še v drugi košarkarski ligi. Vstopna točka za v Krškem! Cl NA /A 50 lin pm*MO|>A /NAŠA 8.000 Sil . ^ CKŽ 7, Krško ^^B 0608/22-420 . d.o.o. 22-220 Imš m wWl Jfc| »9JLSJ O POSHtDNtŠKA lH±M4.,jLJtL BR62ICE Trg izgnancev la tel.: 0608 62-236, faxi 0608 62-852 LJUBLJANA Mi 061 B3-II-SS, fa* 061133-13-47 Dunajska cesta 22 tel., 061131-80-77 MARIBOR CeUE Partizanska c 3-5 Ljubljanska c 3a tel., 062 29-460 teli 063 28-936 fa* 062 29-460 fax: 063 441-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8'do 19* in na vseh enotah pošte! w^lf m M\ POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA OKUŽBA Politika v Posavju zanima le redke Če bi bile prihodnji teden volitve, katero stranko bi volili? stran 2 Zadnji vikend v aprilu, smo opravili javnomnenjsko telefonsko anketo, ki je pokazala predvsem nekaj. Prebivalci posavja imajo politike, politikov (in občasnega spraševanja sodelavcev Našega glasa) do vrha "pouhn" kufer. To so nam mnogi tudi pokazali - na nič kaj prijazen način. Zato še posebej prijazen hvala lepa vsem tistim, ki ste si za nas vendarle vzeli čas in odgovorili na naša vprašanja. i Slovenska invazija na deželo ferrarija Veljko Jukič z dirke v Imoli stran 22 'Slovenska skupina Ferrarijevih navijačev s Čateža in iz Brežic je bila v Imoli najbolj opazna; na sliki Ivan, Milan, Andreja, Bojan, Tomaž in Viki. (Foto: Veljko Jukič, PRO STUDIO Brežice) revv-srer M33i CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel. + Fax.:0608/22 906 068/321 225 Mobitel: 0609/614 460 GAMA v družbi prodajaln BIKE POINT BIKE POINT - nova filozofija, ki daje veselju do kolesarjenja novo dimenzijo. Pod geslom "izkušnje sveta za vaše zadovoljstvo" vidimo svojo vlogo v tem, da vam ponudimo najboljše izdelke priznanih svetovnih blagovnihiznamk za najboljšo ceno. Shimano, Bell, GT, Vetta, Schwalbe, jej samo nekaj zvenečih imen široke palete izbora. Z zmogljivostjo več kot 10.000 posameznih pozicij vam je pri Bike Pointu zagotovljena oskrba z nadomestnimi deli. Tudi podjetje Gama d.o.o. iz Brezine sodi v mrežo prodajaln Bike Point. stran 5 9771318779018 19. Srečanje starejših krajanov v Brestanici (14. \ aprila 1996) Želeli smo praznovati sredi cvetja, ki pomladi zadiši na Ribnikov Brestanici, praznovali pa smo v pobeljenem okolju. Presenetil nas je aprilski sneg, kar pa ni zadržalo naše krajane starejše nad 70 let. Gostišče je komaj zadostovalo, saj se je srečanja udeležilo kar 104 udeležencev. Lep kulturni program, ki so ga pripravili mladi člani Rdečega križa iz Osnovne šole Brestanica, je razveselil navzoče. Od prispevkov članarine s prispevki obrtnikov iz naše krajevne skupnosti in izven nje ter s prispevki ostalih donatorjev smo pripravili prijetno srečanje. Razna srečanja. Čestitali smo zakoncema Resnik, ki letos praznujeta biserno poroko. Čestitali najstarejšemu zakonskemu paru Šabec, najstarejši udeleženki 94 letni gospe Samec in najmlajši udeleženki, kakor tudi najstarejšemu in najmlajšemu gospodu izmed prisotnih. Prijetno smo presenetili našo dolgoletno predsednico gospo Cvetko Kinčič, se ji zahvalili za njeno požrtvovalnqjdelo in ji čestitali k njeni 70 letnici. Zahvalili smo se gospe Jožici Pavlic za njeno delo na postaji Rdečega križa, ki v naši krajevni organizaciji uspešno deluje že 5 let. Ob nasmejanem in prijaznem obrazu gospoda Dularja in našega muzikanta ter ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice našega odbora smo se zadržali kar do 13. ure. Prisrčno se zahvaljujemo naši območni organizaciji Rdečega križa Krško in vsem, ki ste nam s finančno pomočjo z darili omogočili lažje in lepše izvesti srečanje. Za nas vse, ki smo srečanje pripravili pa so bile najlepše plačilo besede, ki jih je izrekla ena izmed udeleženk: "Od danes naprej bomo težko pričakovali naslednje srečanje". Odbor krajevne organizacije Rdečega križa Brestanica Socialdemokrati začeli zbirati podpise Krško, 24. aprila - Člani vseh posavskih občinskih organizacij Socialdemokratske stranke Slovenije so pričeli zbiranje podpisov za odpoklic poslancev ter za neposredne in poštene volitve. SDS potrebuje za ustavne spremembe 30 tisoč podpisov in za referendum o večinskem sistemu 40 tisoč podpisov. Podporo predlaganima pobudama lahko volilke in voiilci izkažejo pred občinskimi stavbami vse do 21. junija, ko se bo iztekel 60-dnevni rok. (Galex) Bioenergetik g. Ivan Pire mojega življenja rešitelj Pred časom sem v časopisu brala članek o g. Ivanu Pircu. Naj še jaz dodam svoje izkušnje pri zdravljenju moje bolezni. Po rojstvu tretjega otroka (1987) pri 40 letih so se pojavile hude bolečine v nogah in križu. Zdravila sem se v bolnici ter v ČateškihToplicah. Stanje se je po terapiji nekoliko izboljšalo. 1991. leta sem morala v Novo mesto v bolnico na operacijo, saj so mi ugotovili tumor na dojki. Dojko so odstranili, zdravstveno stanje pa se je vse bolj slabšalo. Močno sem shujšala, v obraz sem postala rumena in upadla. Ugotovili so razpad jeter. V Ljubljani so me zdravili tudi s kemoterapijo, posledica je bila izguba las. Zdravniki so mi pripisali le še nekaj mesecev življenja. Na srečo sva z mamo našli v časopisu članek o bioenergetiku g. Ivanu Pircu, ki s svojo energijo zdravi ljudi. Odločila sem se, da ga obiščem, saj nisem imela kaj izgubiti. 21. decembra sta me mož in sosed vso slabotno odnesla v prostor, kjer je bilo že polno ljudi. Prvo srečanje z bioenergetikom je bilo posebno doživetje, saj sem čutila neko energijo v obliki toplote. Skupinsko zdravljenje je potekalo tiho, le včasih so besede g. Pirca pretrgale tišino, ko je govoril o zdravljenju. Njegove besede, da bom po 12 seansah prišla k njemu brez palic, so mi vlile upanje. Predpisal mi je tudi dieto (nič svinjine, alkohola, spiti na dan tri litre Donata), katero pa mi zdravniki sploh niso omenili. Na zdravljenje sem hodila vsak drugi dan in po četrti seansi sem že začutila izboljšanje. Dobila sem apetit, lasje so mi pričeli ponovno rasti. Nato pa se je zgodil čudež! Po 12 seansah sem res prišla brez opore. Čutila sem, da se mi vrača zdravje in tega sem bila zelo vesela. Spoznala sem, da je v tem človeku res neka posebna moč, ki me je rešila smrti. Po 20 seansah sem za krajši čas prekinila terapijo, ob ponovnih bolečinah sem spet šla h g. Pircu in spet je bilo v redu. Redni obiski niso bili več potrebni, samo še 1 x na mesec, ko pa sem postala zdrava, so se obiski povsem ukinili. Moje življenje je viselo na nitki, v zadnjem trenutku je prišla rešitev s pomočjo bioenergije g. Ivana Pirca. Nisem izgubila volje, vztrajala sem in splačalo se je! Za vso pomoč in rešitev se g. Ivanu zahvaljujem iz srca, ker mi je nesebično pomagal in me ohranil pri življenju. Marija RESNIK t. t Politika v Posavju zanima le redke Posavje, konec aprila - V času predvolilnega zatišja, ko mnogi ljudje o politiki in politikih ne razmišljajo kaj dosti, nas je zanimalo, kako na bližajoče se jesenske volitve gledajo Posavci in ali so se morda že opredelili za določeno stranko. Naša javnomnenjska telefonska anketa je pokazala, da ljudje spomladi razmišljajo prej o vsem drugem kot o politiki. In po odgovorih sodeč, se nobeni stranki ne piše lepo oziroma se bodo za naklonjenost volilcev morale vse še krepko potruditi. (Nena) Vzorec vsebuje 116 naključnih anketirancev iz Posavja. 1. vprašanje Če bi bile prihodnji teden volitve, katero stranko bi volili? 1.LDS 6,9% 2. KDS 3,4 % 3. ZLSD 8,6 % 4. SDS 3,4 % 5. SLS 1,7% 6. SNS 1,7% 6. Zeleni 3,4 % 7. Ne vem oziroma se nočem opredeliti 44,8 % 8. Ne bi volil 25,9 % 2. vprašanje Ali veste, kdo je vaš poslanec v Državnem zboru, in ali menite, da bi voiilci morali imeti možnost odpoklicati ga, če svojega dela ne bi zadovoljivo opravljal? 1. Ne vem 74,1 % 2. Vem in menim, da bi morali imeti možnost odpoklicati ga 24,1 % 3. Vem in menim, da je mandat nedotakljiv 1,7 % Ena izmed redkih anketirank, ki meni, da odpoklic poslanca ni mogoč, je takole razložila svoje stališče:'Seveda je ideja o tem, da bi poslanca, če ne bi zadovoljivo opravljal svojih nalog, lahko odpoklicali, zelo imenitna, in tako bi bilo tudi prav, vendar pa se moramo zavedati, da bi postopek odpoklica zelo dolgo trajal in prav gotovo bi poslancev mandat prej potekel, preden bi se procedura sploh začela." DAJE MANDAT NEDOTAKLJIV 1,7% Nekdo drug pa je bil povsem nasprotnega mnenja: "Sem za to, da se poslanca, če ne opravlja svojega dela, kot bi moral, odpokliče in da se mu tudi odvzame pravica do upokojitve, ki si jo je z mandatom avtomatično pridobil." JAVNO POVABILO POGLAVARJU RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Spoštovani g.papež, Slovenci smo gostoljuben narod, zato vas borno ? veseljem sprejeli, če boste prišli kot prijatelj. Priznam, da mi ob vsem cirkusu, ki ga zganjajo ob Vašem pričakovanem obisku, sedaj ni več jasno, v kakšni vlogi prihajate. Ker se bojim, da imate tam daleč v Rimu bolj enostranske informacije, Vam sporočam, da prihajate v deželo, ki je potrebovala skoraj pol stoletja, da si je opomogla od morije in tegob druge svetovne vojne, kjer se predstavniki katoliške cerkve v ljubljanski škofiji niso ravno častno odrezali. Žal se niso iz pol stoletja stare boleče izkušnje ničesar naučili. Takoj, ko so dobili novo priložnost, so znova obudili stare rane zavedenega naroda in sprožili nova sovraštva, to pot med otroki in vnuki tistih, ki so trpeli zaradi koristi oblastnikov že pred davnimi leti. Tudi to pot je vzrok obujanja sovraštev boj za premoženje in oblast. Prosim Vas, pridite kot prijatelj. Dopovejte svojim uslužbencem, da bo] za oblast z obujanjem starih sovraštev in stisk ni poštena, sploh pa ni v duhu Kristusovega nauka. Prinesite svojim zavedenim vernikom mir, naučite jih odpuščanja in strpnosti do drugače mislečih, da bodo oni in mi z njimi, ki nas novodobni pohlep po denarju in oblasti ni zavedel, lažje živeli. Boste rekli, da so komunisti nekdaj počeli isto. Seveda so, a za njimi ni bilo dva tisoč let izkušenj in ne enako starega nauka o medsebojni ljubezni, odpuščanju in strpnosti. In ali je res treba ponavljati vse napake tistih, ki so si priborili oblast v Sloveniji leta 1945? Vedno bolj se mi vsiljuje misel, da je to, kar so počeli komunisti po vojni in kar počno Vaši uslužbenci in simpatizerji te dni po Sloveniji, lastno vsem svežim in negotovim oblastnikom, da so se tudi komunisti svojega početja učili od prejšnje oblasti, kjer pa je imela katoliška cerkev kar precej besede. Pa še nekaj me mori pri vašem načrtovanem obisku. Predrag bo. Mislim, da bi si tisti, ki se proglaša za voditelja vseh ubogih, zlorabljenih in obupanih, ne smel dovoliti, da bo moralo ljudstvo, kjer se najmanj 120.000 družin obupno bori za vsakdanje preživetje, namenilo Vašemu obisku okoli 3 milijarde SIT, če sem prav slišala šepetanja po hodnikih. S tem denarjem bi 3.000 delavcev Tarna in njihovih družin živelo skoraj štiri mesece. Ker sem dobronamerna, sem prepričana, da tega denarja ne boste dobili Vi. Očitno tisti, ki Vas v Sloveniji sprejemajo, računajo na mastne dobičke. O tem priča tudi ves kič, katerega proizvodnja v zvezi z Vašim obiskom že polno teče. Ali je res potrebno, da so ob Vašem obisku pročelja vseh hiš, koder boste hodili, pobarvana? Ali Vam bo prijetno hoditi po Potemkinovih vaseh, kakršna Maribor ob sedanji katastrofalni politiki slovenske vlade ob Vašem obisku nedvomno bo? Ali Vam kot človeku, ki povsod pridiga o medsebojnem sožitju, ne bo neprijetno, ko boste vedeli, da zijata za čudovitimi novimi dvori v Mariboru, lakota in obup? Ali se vam ne zdi, da Vam tisti, ki Vaše podobice lepijo na vse mogoče "artikle", jemljejo ugled in kredibilnost? Ali res verjamete v boga, ki dovoljuje, da njegovega namestnika na zemlji po božje malikujejo? Dobri prijatelji vedno kaj prinesejo, ko pridejo na obisk. Ker ste poglavar zelo bogate organizacije, boste izkazali Sloveniji izjemno prijateljstvo, če nam prinesete kakšen ugoden kredit Vaših bank. Samo tega si, prosim, ne dovolite, g. papež, da bi Vrti v»»»uttoCTioi VaS otois omadeževali s tem, aa sfrrjo tiste, ki že sedaj nimajo kaj dati v svoj lonec, da bi dali zadnje božjake za preproge, po katerih boste hodili. Prav to zdaj počno po vsej Sloveniji. Naj Vas še enkrat prav lepo povabim v Slovenijo, g. papež. Če nam boste prinesli več miru, če boste svoje uslužbence naučili bolj etičnih metod v boju za oblast, kot jih uporablajjo zdaj in svoje vernike odpuščanja in strpnosti do drugače mislečih, če jim boste dopovedali, naj ne ponavljajo starih napak iz vojnih let, bom tudi jaz pokleknila pred Vami čeprav se mi zdi to skrajno ponižujoče za svobodnega človeka. A za boljše sožitje v Sloveniji sem pripravljena storiti tudi to. Vaša Mateja Kožuh-Novak, poslanka v Državnem zboru Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Krško Kot vam je bilo pred časom že sporočeno, bom en dan v tednu namenil srečevanju z vami. Moje globoko prepričanje je, da so takšni razgovori, kjer bomo lahko razpravljali o vseh problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujete v svojem bivalnem okolju, še kako nujni in potrebni. Tako bom vsak torek, od 14. maja 1996 dalje, od 8. do 13. ure, po predhodnem dogovoru s tajnico v uradu župana, sprejemal vse, ki bodo izrazili željo ali potrebo, da se oglasijo v moji pisarni. V pričakovanju, da bomo zadeve sprotno in korektno reševali, vas pozdravljam. Danilo Siter župan občine Krško Trgovina Brezina 25a Brežice (IGODNfi PONUDBA kolesarske opreme proizvajalcev: ^ZSL-T 15% gotovinski popust ¦ SUimnnO pri nakupu Možnost ¦METTIV koles!! &SCHWALBE m NEXU5 ¦ CALYPSO plačila na 6 čekov! Castrol TOMOS rezervni deli RIBIČIJA v*. NAš GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: -145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok . ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Male oglase sprejemamo na številko 0608/22-791. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1996. ¦¦/io p t \ 11: Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Milo -v ( f I r\\J XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-—"* ¦—*—'-i-i-^ za oddajo nujnih obvestil |e ponedeljek do 10. uri Krški svetniki le podprli izgradnjo Namesto telovadnice večnamenska športna dvorana Ali je (bila) občinska uprava proti večnamenski športni dvorani? Finančno konstrukcijo pripravil mag. Drago Fabijan Občinski svet je sprejel sklep o sofinanciranju večnamenske športne dvorane v velikosti 2.480 m2. Za njeno izgradnjo sofinancira občina Krško 162,5 milijonov SIT in v tej višini podpiše pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport. Ustanovili bodo finančni odbor, ki bo imel pristojnost za neposreden nadzor nad pridobivanjem in porabo virov financiranja in za poročanje občinskemu svetu. 16. seja krškega občinskega sveta Vsebinske luknje zavrnile zaključni račun Tajniku Banu dodatek za delovno uspešnost, županu Siterju pa nič Krško, 25. aprila - Na 16. redni seji občinskega sveta občine Krško svetniki niso sprejeli odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1995, saj se je večina strinjala z ugotovitvami odbora za finance in občinsko premoženje, ki je nasprotoval sprejetju odloka o zaključnem računu. V imenu odbora za finance in občinsko premoženje je mag. Drago Fabijan poudaril predvsem pripombe na vsebinski del zaključnega računa. "Finančni" odbor ugotavlja, da so bili po njihovi oceni prihodki resnično nerealno načrtovani, saj bi bila lahko izvršitev višja od 83 odstotkov. Pa tudi premoženjsko bilanco občine, sporne terjatve ter stroške občinske uprave (reprezentanca, kilometrine, dnevnice in potovanja v tujino) bi moral po mnenju odbora pripravljalec zaključnega računa natančneje utemeljiti. Tako je občinski svet sprejel sklep, da se zaključni račun ne sprejme, do ponovnega odločanja pa naj predlagatelj pripravi dodatne obrazložitve in utemeljitve glede porabe po posameznih proračunskih postavkah. Razprava je v nadal/evan/u tekla tudi o določitvi količnikov za obračun akontacije plač in njihovih nadomestil občinskima funkcionarjema, in sicer tajniku Vinku Bahu in županu Danilu Siterju, ki svoji funkciji opravljata poklicno. Ker so bili nekateri svetniki mnenja, da župan na bolniški ni upravičen do dodatka za delovno uspešnost v višini 50 odstotkov od osnovne plače, so so sprejeli sklep, da se obračuna dodatek za delovno uspešnost v predlagani višini za tromesečje od 1. aprila do 30. junija samo tajniku Bahu, županu Siterju pa ne. (Galex) To so sklepi občinskega sveta občine Krško, ki je ponovno odločal o predlogu sofinanciranja večnamenske športne dvorane pri srednješolskem centru. Po prvi zavrnitvi predloga sta najprej Svet KS Krško, nato pa še Športna zveza Krško organizirala sejo oz. okroglo mizo na to temo. Ob odločitvi, da bi bila sprejemljiva tudi manjša športna dvorana, pa je zadeva ponovno obstala. Gradivo za sejo je po pogovoru s predsednikom občinskega sveta pripravilo podjetje Savaprojekt, ki je za lažjo primerljivost podalo pregled potrebnih sredstev za izgradnjo po prvotni različici (3.677 m2) in po zmanjšani varianti (2.480 m2). Pričakovati je bilo, da bo Urad župana pripravil še finančno konstrukcijo za izgradnjo, a se to ni zgodilo. Žalostno je, da je bil že prvi predlog urada preslabo pripravljen, da bi stvar stekla, za drugo obravnavo pa je predlog finančne konstrukcije pripravil svetnik, ki ne prihaja iz "vladne" stranke v občinskem svetu. Ali je (bila) občinska uprava proti večnamenski športni dvorani? V imenu svetniške skupine LDS je mag. Drago Fabijan predlagal finančno konstrukcijo za izgradnjo športne dvorane, po kateri bo morala krška občina kot soinvestitor v treh letih iz proračuna nameniti 162,5 milijonov tolarjev, s tem pa bo namesto telovadnice pri novem šolskem centru stala prava večnamenska športna dvorana. Mag. Fabijan je v obrazložitvi poudaril, da je potrebno zaradi razbremenitve tekočega proračuna in likvidnostnega pritiska v času izgradnje finančni načrt razpršiti in ga časovno zamakniti, ob tem v proračun pa pridobiti še dodatne vire. Primeren in tudi mogoč vir je zagotovo taksa na obremenjevanje okolja, vendar ne za gospodinjske porabnike, ampak kot posebna taksa za velike industrijske onesneževalce v prostoru. Svetnica Marica Živič (SKD) je predlagala, da se občani na poizvedovalnemu referendumu sami odločijo o športni dvorani, vendar se s tem predlogom mnogi niso strinjali. Poimensko glasovanje je ob koncu le pokazalo, da občinski svet v večji meri podpira izgradnjo športne dvorane, ob vzdržanih pa so posamezni svetniki (Vodopivec, Štokar in Obradovič) temu še naprej nasprotovali. Ob srednješolskem centru naj bi v dveh letih tako zrasla tudi večnamenska športna dvorana, da pa se ne bi zgodila podobna zgodba kot pri domu upokojencev, bo skrbel finančni odbor v sestavi: Branko Jane, Franci Bogovič, Stane Dvoršek, Silvo Gorenc in Emil Moškon. (Galex) Deseta redna seja OS Kozje. Kozje, 25. aprila _ Tradicionalno delovno je potekala tudi zadnja seja OS Kozje. Svetniki so obdelali kar 22 točk dnevnega reda. Na dnevnem redu so bile še posebno zanimive tiste točke, ki so se nanašale na delitev premoženja VVZ Rogaška Slatina, poročilo Centra za socialno delo, spremembe financiranja javnih del za pomoč na domu, delo medobčinske športne zveze Šmarje pri Jelšah, delo javnega podjetja OKP Rogaška Slatina; prevzem kamnoloma Šonovo; predlog pravilnika o izvajanju in financiranju medobčinske mladinske raziskovalne akcije MLADI V KORAK S ČASOM, višino komunalnih taks, soglasje za postavitev letnega gostinskega vrta ter pobude in vprašanja svetnikov. V sedmi točki so svetniki obravnavali predlog sprememb financiranja javnih del - pomoč na domu. V občini Kozje v okviru teh javnih del dve izvajalki skrbita za pet nepokretnih oziroma težko pokretnih občanov. V okviru javnih del pa v občini pomagajo Menjalnica * NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Krško 0608/21-851 Sevnica 0608/41-680 trinajstim še občanom. Delavke morajo po normi opraviti 120 efektivnih ur, druge pa porabijo za pot in malico. Del plačila je denarna pomoč iz javnih del, ki jo izplača Zavod za zaposlovanje, drugi, stimulativni del pa izplača občina in se obračuna glede na izobrazbo. Problem nastane, če delavka dela več kot 120 ur in dobi višek ur plačanih le od občine. To izplačilo pa je tako nizko, da prihaja do nesorazmerij. Na centru za socialno delo predlagajo, da bi bila nagrada po novem v enaki višini normalne ure: za 1. tarifni razred 222 SIT/ uro, za 5. tarifni razred 261 SIT/ uro in za 7. tarifni razred 313 SIT/ uro. Novo obračunavanje bi prineslo vsaki delavki po 5.000 SIT več na mesec, če bi opravile po 150 ur. Predlagajo tudi trimesečno stimulacijo v višini 20.000 SIT. Svetniki so predlog sprejeli. Pri poročilu o poslovanju javnega podjetja OKP je bila kar burna razprava. Svetnik Potočnik se je ujezil, ker mora poslušati referat v tujem jeziku in ker se še vedno uporabljajo dinarji namesto tolarjev. Poročilo da je zelo komplicirano napisano, zavito in nerazumljivo in po glasovanju dobi človek občutek, da svetniki niso najbolj razumeli določenih postavk, za kar sta kriva predstavnika OKP, ki nista znala na poljuden način obrazložiti povsem preprostih postavk, ali pa jih nista želela. Svetniki so obravnavali prošnjo samostojnega podjetnika Mirana Švajgerja, ki želi postaviti letni gostinski vrt pred lokalom Perla na trgu v Kozjem. Svetniki so se odločili, da podjetniku omogočijo izpeljati načrt in s tem prispevati k oživitvi trga, ki je na žalost sedaj le parkirno mesto za številne avtomobile, urejena parkirišča pa samevajo. Boljši časi se pišejo tudi gostinskemu obratu s kegljiščem ob ribniku. Sedanji lastnik, SŽ Atomske toplice Podčetrtek, se je namreč dogovoril z dena-cionalizacijskimi upravičenci za odškodnino, ki jo bodo izplačali za parcelo in porušeni objekt Občinski svetniki so dali soglasje k temu dogovoru in pooblastili župana, da ga podpiše. Na koncu so obravnavali prošnjo župniškega upravitelja Nika Marovta za finančno pomoč pri prenovi župnijske cerkve v Kozjem. Pri obnovi zvonika, strehe in fasade bo potrebno opraviti več del od predvidenih, kar bo zelo povečalo stroške (Toni) Od 08.00 d012.00 od 15.00 do 18.00. Sobota: od 08.00 d012.00 Metrsko blago, krojaški pribor, gumbi, zadrge in vse ostalo potrebno za šivanje. Ul. 11. novembra 27 8273 Leskovec tel.: O6O8/ 31-797 Promocijski šport občine Zelena luč za razvoj kolesarskega športa Krški občinski svetniki so končno le obravnavali projekt razvoja kolesarskega športa v občini Krško, ki je bil sestavljen že v lanskem letu in takrat tudi predstavljen javnosti. Čeprav je takrat funkcijo predsednika sveta kluba sprejel sam krški župan Danilo Siter, se do danes še ni nič spremenilo. Kolesarski šport v občini Krško je namreč že presegel organizacijske in finančne zmožnosti, kljub velikemu številu kolesarskih in športnih delavcev. Zato je bil tudi sprejet projekt razvoja kolesarskega športa, katerega cilj je doseganje čimboljših rezultatov in množičnega vključevanja mladih in starejših, ki želijo v tem športu uspeti. Ob tem pa kolesarstvo predstavlja izjemne možnosti reklame in promocije, kajti treningi, tekmovanja in medijske predstavitve so izrazito usmerjeni k temu. Razprava svetnic in svetnikov je pokazala, da ima kolesarstvo vso podporo občinskega sveta, vendar se vsi zavedajo, da krška občina potrebuje tudi celovito strategija razvoja športa. Svetnik Tomažin je izpostavil predvsem mlade krške šahiste, ki bodo nastopili na svetovnem in evropskem prvenstvu. "To so mladi "možgani", ki tudi promovirajo občino," je dodal Tomažin. Z odločitvijo občinskega sveta, da postane kolesarski šport tako športni kot promocijski projekt krške občine, je zagorela zelena luč za razvoj kolesarstva. Kot je povedal Anton Pleterski, predsednik KD Savaprojekt, so se projekta lotili odgovorno, saj je sestavljen tako kot kolesarska dirka - od starta do cilja. Start je mimo, do cilja pa je še daleč. Ob sodelovanju občine pa je vseeno bližje. (Galex) 17. seja brežiškega občinskega sveta Brežice, 25. aprila - Na 17. seji občinskega sveta so svetniki največ časa namenili osnutku odloka o zaključnem računu proračuna občine za minulo leto ter predlogu občinskega proračuna za letošnje leto. Oba akta so po dolgotrajni razpravi z manjšimi dopolnitvami sprejeli, za ponovno obravnavo inačic zaščitnega znaka občine pa jim je zmanjkalo časa, zato bodo o tej zadevi spregovorili na prihodnji seji, ki bo 9. maja. (ES) 18. redna seja občinskega sveta Sevnica Sevnica, 24. aprila - Občinski svetniki so se pred prazniki spet sestali. Pogovarjali so se o nedorečenih vprašanjih s prejšnje seje ter o problematiki, ki se je pojavila med tem časom. Obravnavali so poročilo o letni analizi pitne vode, ki je nekatere svetnike vzpodbudila k resni obravnavi te teme, saj je onesnaženost voda čedalje večja. Po zagotovilu predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Celjeje sevniška voda v Posavju med najmanj kritičnimi. Kljub temu so svetniki odločili, naj Zavod do naslednje seje pripravi poročilo o stanju pitne vode za vso občino, ker se pojavlja onesnaženost tudi v primarnih virih, predvsem tam, kjer so v bližini vinogradi ali kmetijske obdelovalne površine. Sklenili so tudi, da upravljanje sevniškega gradu predajo v roke Zvezi kulturnih organizacij Sevnice, ki je doslej že veliko naredila za obnovo in predstavitev gradu. Oddelek za okolje in prostor je predstavil osnutek o uvajanju ločenega zbiranja odpadkov, finančni plan sklada stavbnih zemljišč za leto 1996 ter plan prihodkov in namenske porabe sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Sevnica tudi letos razpisuje sredstva za subvencioniranj realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje drobnega gospodarstva, pri tem pa so sevniški svetniki zahtevali objavo dosedanjih rezultatov takšnega subvencioniranja. Hkrati so sklenili, naj se omogoči pridobitev teh sredstev deficitarnim dejavnostim in naj se pri dodeljevanju sredstev upošteva tudi lokacija dejavnosti glede na razmerje središče občine - obrobje. Sprejeli so tudi sklep o ukinitvi javnega dolga za zemljišče v Šmarju, ki bo tako postalo predmet pravnega prometa in seznanili svetnike z omejitvijo osnih obremenitev tovornih vozil na vseh cestah v občini. Za konec je bilo predvideno imenovanje direktorja javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica, kar pa so preložili. Na seji so ponovno obravnavali predlog za pripravo proračuna za leto 1996, ki pa bo moral počakati do naslednje seje. (ksenija) Predlog proračuna ponovno preložen Sevnica, 24. aprila - Pričakovali smo, da se bo predlo« proračuna za leto 1996 znova pomaknil na naslednjo sejo, saj so svetniki skeptično gledali na ponovni poskus pred^ga, neopremljenega s številkami, ki bi mu dale neko veljav«. Pri iskanju možnosti za pridobivanje dodatnih virov financiranja so poiskali nove: linearno zmanjšanje vseh postavk proračuna za 5 odstotkov, prodajo stare šole v Boštanju, zmanjšanje predvidenih sredstev za gradnjo OŠ Boštanj, ker se bo investicija pokrila v treh letih ter začasna ustavitev vseh investicij na ravni občine in krajevnih skupnosti (razen investicij, ki izhajajo še iz lanskega leta). Ker ne kaže, da bo Ministrstvo za finance kmalu oblikovalo merila zagotovljene porabe za leto 1996, obstaja še vedno možnost, da se bo poraba zvišala za več kot 6 odstotkov, kot je upoštevano v predlogu proračuna. Ko bo občina prejela merila za izračun porabe, bodo lahko pripravili rebalans proračuna predvsem s poudarkom na investicijah v gospodarsko infrastrukturo, (ksenija) I I I I I I I I J © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Območna obrtna zbornica Krško OOZ Krško je v zadnji številki Našega glasa objavila posebno prilogo z aktualnimi informacijami. Pozvali smo vas, da se do 15. maja prijavite na razpis za letovanje v naših objektih, prav tako zbiramo prijave za izlet v Prago ter za skupen nastop na celjskem sejmu. Prosimo vas, da se držite zadnjega dne za prijavo, tj. 15. maj 1996. Območna obrtna zbornica Sevnica Člani OOZ Sevnica se lahko prijavite za letovanje v Lovranu pri Opatiji in za dve kampprikolici v Izoli. Prijave zbira zbornica do 17. maja 1996. OOZ Sevnica organizira za svoje člane strokovno ekskurzijo z ogledom Gradov Ludvika II. Bavarskega, z odhodom v soboto 25. maja, prijavite se lahko najkasneje do 15. maja I996. Sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Sevnica je na podlagi sklepa izvršnega odbora objavil razpis za dodeljevanje intervencijskih kreditov na osnovi določil Pravilnika o dodeljevanju in koriščenju intervencijskih kreditov Izvršnega odbora Sklada. Vse podrobnejše informacije prejmete v tajništvu Območne obrtne zbornice Sevnica. Skupen nastop sekcij na MOS '96 V majski številki Obrtnika bo objavljena prijavnica za skupen nastop v okviru sekcij na Mednarodnem obrtnem sejmu MOS '96. Tudi letos se sekcije kovinarjev, plastičarjev, elektrodejavnosti pripravljajo na skupen nastop v dvorani C. Število razstavljalcev je omejeno, zato vas prosimo, da se takoj prijavite, vse podrobnejše informacije lahko prejmete na tel: (061) 15 93 241 int. 114, Rudi VVostner. Plastičarji Sekcija plastičarjev pri OZS obvešča, daje mogoč uvoz izredo kvalitetne PVC-folije vseh debelin po ugodnih cenah. Informacije dobite na tel. (061) 322 900 pri Alešu Milanu. STUDIO BREŽICE RADIO POSAVJE y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 PL NOVO MESTO Ljubljanski c.27 068/323-000 V Programi usposabljanja za delo Na Republiškem zavodu za zaposlovanje, Območna enota Sevnica vsako leto organiziramo številne izobraževalne vsebine za brezposelne osebe. Posebno veliko skrb posvečamo brezposelnim brez izobrazbe, ki sodijo hkrati tudi v skupno težje zaposljivih oseb. V okviru programov zaposlovanja organiziramo raznolike oblike izobraževanja in usposabljanja, da bi bil nastop na trgu delovne sile olajšan, še posebej tistim, brez ustrezne izobrazbe. Aprila smo začeli izvajati dva daljša programa usposabljanja za delo (USO programi). Ti programi so sestavljeni iz treh sklopov: splošnega, strokovnoteoretičnega in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Namenjeni so osebam brez poklica, z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo. Programi so večinoma verificirani, udeleženci prejmejo potrdilo o uspešnem vključevanju in pridobitvi I. oz il. stopnje strokovne usposobljenosti. Glede na potrebe, izražene s strani podjetij oz. delodajalcev, smo se tokrat odločili za organizacijo dveh USO programov: Usposabljanje za industrijsko šiviljo in Zidanje in ometavanje. Prvi poteka v sodelovanju s Posavskim centropm za permanentno izobraževanje Krško, drugi pa s Srednjo gradbeno in ekonomsko šolo iz Ljubljane. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Karmen Stare na tel. št. 41-130 in 41-298. Zaželjeni so tudi osebni stiki z izvajalci usposabljanja. Če potrebujete pomoč pri organizaciji obiska, vam bomo z veseljem pomagali. Toni Koren, direktor OE RZZ Sevnica Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta i Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Brežice Občina Krško Na Ljubljanski borzi Minuli borzni teden je bil zelo kratek, saj je obsegal le dva borzna dneva. In sicer ponedeljek In torek. Temu primerne so tudi spremembe na borzni tečajnici. Slovenski borzni indeks je v ponedeljek porasel, nato pa v torek spet padel, tako da je sprememba le slabo desetniko odstotka in negativna. Najbolj opazno, za 4,5 odstotka se je podražila redna delnica Salusa, s 2,4-odstotnim porastom tečaja pa ji sledi redna delnica Dadasa. Za 2,4 odstotka se je povišal tudi tečaj redne delnice borznoposredniške liste Nika. Največji padec je zabeležila delnica Finmedie, in sicer za 2,2 odstotka. Za 1,6 odstotka se je pocenila tudi redna imenska delnica Dolenjske banke, njen tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 12.437 tolarjev. Za prednostno neimensko delnico Dolenjske banke je treba odšteti 8.500 tolarjev, za prednostno imensko pa 12.286 tolarjev. Zadnje čase pa je sploh več zanimanja za privatizacijske delnice, ki kotirajo na trgu OTC. Tako je redna delnica Mercatorja pocenila za 5 odstotkov, še večji padec tečaja pa je zaznala redna delnica Tovarne sladkorja Ormož, ki se je znižala za 21,3 odstotka. Uprava Ljubljanske borze d.d. je 24. aprila sprejela sklep o začetku trgovanja na trgu OTC z rednimi delnicami družbe Slovenijales Mednarodno podjetje d.d. in z rednimi delnicami družbe Lesnina Emmi d.d. V trgovanje na omenjenem trgu se sprejemajo delnice obeh družb z oznakami A in C, ki predstavljajo 286.685 navadnih delnic na ime družbe Slovenijales. Nominalna vrednost delnice je 10.000 tolarjev. Lesnina Emmi pa bo na trg kapitala plasirala 541.230 tolarjev. Delnice obeh družb so bile 29. marca 1996 vknjižene v centralni register vrednostnih papirjev Klirinško depotne družbe d.d. in s tem izdane v nemateriallzirano obliko. Oznaka delnic Slovenijalesa je SLLG, Lesnine Emni pa LSBG. Prvi dan trgovanja prek borznega informacijskega sistema pa je 8. maj 96. (Nani) DARKO VUČAJNIK MALI 0BREŽ 27 D0B0VA tel.: 00386/608 67-061 (SLO) tel.: 00385/41 795-714 (HR) -IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KUUK -IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KUUK ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV -IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE -POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE -PRANJE IN PESKANJE ATEST: 26118694 Delavec brez poklica: slikopleskar; dol. čas 6 mes.; 24 mes. del. izkušenj; jeziki; slovenski jezik - govorno; do 10.5.96; Franc Kalin slikopleskarstvo, Skopice 55, Krška vas. Dipl. inž. gradben, za organiz. tehnolog dela: višji strokovni delavec I.; nedol. čas; 60 mes. del. izkušenj; jeziki-, slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: lahko tudi pripravnik, lahko tudi inženir geodezije; do 14.5.96; Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, št. del. mest: 2. Dipl. ekonomist za analize in planiranje: direktor družbe; dol. čas 60 mes.; 60 mes. del. izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; do 14.5.96; Agrariacvetje Čatež, 75, Brežice. Inženir strojništva: cenilec -likvidator škod, dol. čas 6 mes. ;36 mes. del. izkušenj, ostali pogoji: višja ali visoka izobrazba strojne smeri; do 10.5.96; Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota, Krško. Občina Sevnica Prodajalec; dol. čas 12 mes.; 60 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: poskusna doba 3 mesece; do 19.5.96; Agrosan trgovina in storitve d.o.o. Blanca, Blanca 23, Blanca. Kemijski tehnik: kemijski delavec pri proizvodnji plošč; dol. čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 14.5.96; Tanin kemična industrija p.o. Sevnica, Hermanova cesta 1, Sevnica. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Povprečne plače na zaposlenega -februar 1996 (Vir GZS SKEP) Povprečna izplačana brutoplača na zaposlenega za februar 1996 je znašala 119.913 SIT, kar je nominalno za 0,2 % več kot januarja, netoplača pa 76.414 SIT, kar je 0,1 % več kot prejšnji mesec. Povprečna februarska brutoplača na zaposlenega v gospodarstvu se je glede na pretekli mesec zmanjšala za 0,1 %, v negospodarstvu pa se je povečala za 0,5 %. Realno se je februarska brutoplača na zaposlenega v RS, v primerjavi z januarsko, zmanjšala za 1 %, v gospodarstvu za 1,3 %, v negospodarstvu pa za 0,7 %. Februarska brutoplača v gospodarstvu, izražena v DEM, je za 5,8 % višja kot februarja lani, povprečna brutoplača za prva dva meseca letošnjega leta pa je glede na enako obdobje lani višja za 5 %. Povprečna brutoplača na zaposlenega za prva dva meseca letošnjega leta zaznamuje glede na enako obdobje lani nominalno 12,1 %, realno pa 3,5 % rasti oz. v gospodarstvu 3,1 %, v negospodarstvu pa 3,3-odstotno realno rast. Konkurenčnost v marcu 1996 (vir anketa GZS SKEP) Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se, sodeč po anketi, ki jo je izvedla GZS SKEP marca letos, še dalje slabša. Predvsem so se glede na prejšnje četrtletne ankete poslabšale primerjave o konkurenčnosti glede na partnerje iz skupine držav CEFTE in do Hrvaške. Ocene o konkurenčnosti do partnerjev iz Evropske unije pa so letos nekoliko bolj pozitivne. Največji negativni vpliv na konkurenčnost imajo še vedno stroški na enoto proizvoda, tako ocenjuje okoli 68 % anketiranih, dostopnost do prodajnih trgov -64 %, dajatve podjetij - okoli 50 %. Kot manj ugoden faktor konkurenčnosti se je v anketi pokazala tudi industrijska politika, negativno ocenjena kar v okoli 65 % odgovorov. Tudi dodatni stroški dela so bili ocenjeni nekoliko bolj negativno kot v anketi decembra lani. Nekoliko manj kritični so bili v podjetjih glede ocene parametrov cen kapitala in dostopnosti do kapitala. Bistveno izboljšanje pa je v zaznavah o vplivu na konkurenčnost dobil tečaj, ki je dobil oceno manj ugodno v 39 % in je na rang lestvici negativnih faktorjev na 14. mestu. Ustanovitev Združenja seniorjev Slovenije, podružnice Potnrvje Krško, 26. aprila - V petek je bil v hotelu Sremič v Krškem ustanovni sestanek Združenja seniorjev Slovenije, podružnice Posavje. Združenje seniorjev Slovenije je organizacija združuje strokovnjake, ki so upokojeni oz. so starejši od 50 let. Takšna združenja so organizirana, po naših podatkih, predvsem po Zahodni Evropi, kot npr. v ZR Nemčiji Senioren Expert Service ipd. Člani Združenja imajo, poleg znanja in izkušenj, velik osebni motiv, s strokovnimi in ekspertnimi storitvami pomagati slovenskim podjetjem za hitrejši in učinkovitejši razvoj in za njihovo večjo sposobnost v trdem boju na domačih in tujih tržiščih. Če zadovoljujete pogoje zanj in imate željo postati član Združenja seniorjev Slovenije ter s tem pomagati k skupnim naporom Republike Slovenije za približevanje razvitim in uspešno tekmovanje z njimi na svetovnem tržišču, Vas obveščamo, da podrobnejše informacije o Združenju dobite na OGZ Posavje v Krškem. Listine v zunanjetrgovinskem poslovanju - Potrdilo o poreklu blaga (Certificate of origin); Izvoznike obveščamo, da stari obrazci (ki vsebujejo 2 izvoda) veljajo le še do 30.6.1996. Nove obrazce Potrdila o poreklu blaga (ki vsebujejo 4 izvode) lahko nabavite na OGZ Posavje. Novost pri novih obrazcih je poleg delno spremenjene oblike, slovenskega besedila in več izvodov potrdila tudi obvezen vpis matične številke podjetja v obrazec. Tudi k novemu potrdilu o poreklu blaga je potrebno priložiti kopijo izvozne fakture in izjavo proizvajalca o poreklu blaga. - FORM A: S15.4.1996 je stopila v veljavo nova oblika izjave proizvajalcev o poreklu blaga kot priloga k obrazcu FORM A. Kopijo izjave dobite na OGZ Posavje. Sejmi in razstave v Sloveniji v mesecu maju 1996 CEUE: 4.05.-19.05.1996 -14. Pomladanski obrtni sejem KOPER: 11.05.-19.05.1996-Primorski sejem, 3. mednarodni obrtno-podjetniški sejem 11.05.-19.05.1996- PRONAUTICA, 2. mednarodni navtični sejem 17.05.-19.05.1996-Sejem rabljenih plovil in opreme LJUBLJANA: 07.05.-10.05.1996 - Učila, 16. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja 16.05.-17.05.1996 - Mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač 20.05.-26.05.1996 - Mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev MARIBOR: 14.05.-18.05.1996-5. mednarodni sejem ENERGETIKA 14.05.-18.05.1996-5. mednarodni sejem TEROTECH -VZDRŽEVANJE 28.05.-02.06.1996 - MTS 96, mariborski trgovinski sejem Delniška družba Terme Čatež lani z dobičkom: Primanjkuje dovolj donosnih možnosti za naložbe Čatež, 25. aprila - "V vsaki delniški družbi se srečujeta dve osnovni dilemi: ustvarjeni dobiček razdeliti v obliki dividend ali ga reinvestirati," je na srečanju z novinarji danes poudaril Mladen Stariha, predsednik skupščine delničarjev družbe Terme Čatež d.d. "Vsaka delniška družba nekoč začne tudi izplačevati dividende in potem je smiselno, da te navade ne opusti. Od leve: Zvonko Krulc, Borut Mokrovič in Mladen Stariha. Borut Mokrovič: "Kje so meje rasti naše družbe? Turizem je multinacionalka. Danes ni problem leteti po vsem svetu, zato se Čatež srečuje s konkurenco svetovnih cen. Enako je z gradbinci in bankami in Terme so že pred leti lahko brez težav najemale ugodna posojila za svoje naložbe. Torej: Čatež se bo skušal močneje internacionalizirati, pritegniti tujce, ki bi bili pripravljeni vlagati ... Vsekakor pa bo naša vizija razvoja morala biti skromnejša, če nam okolica ne bo omogočala tega razvoja. Zato mislim, da naj bo vsakdo, ki prispeva neko korist k turizmu, vključen v to dejavnost. Ne glede na to, ali je to društvo, podjetje, klub ..." Ljudje, tudi delničarji, imajo pač najraje gotovino v rokah in izplačevanje dela dobička v obliki dividend samo povečuje zaupanje nnorebitnih investitorjev v delnice določene družbe," je je sklenil svoje prepričanje Mladen Stariha. Iz povzetka poslovnega poročila lahko razberemo, da bo letos skupščina delničarjev odločala o delitvi več kot 401 milijona lani ustvarjenega dobička. Terme Čatež so svoj lanski prihodek v primerjavi s predlanskim povečale za 16,4 odstotkov in pri njih so lani ustvarili 7,7 odstotka vseh nočitev v Sloveniji. Med temi je bilo zlasti občutno 43-odstotno povečanje deleža gostov iz tujine. Za 14 odstotkov so povečali tudi število kopalcev. Zgradili so vse načrtovane objekte: bazen z valovi, restavracijo na poletni termalni rivieri, hotel Toplice, nočno zabavišče Termopolis in zagotovili nakup apartmajev. Če se povrnemo k delničarski plati poslovanja Term: njihove delnice že tretje leto kotirajo na ljubljanski borzi in njihova cena je stabilna. Vsekakor očitno drži tisto, kar je novinarjem izjavil direktor Term, ing. Borut Mokrovič: "V Termah smo si zastavili za nalogo, da moramo biti v svoji stroki v vrhu in to nam po vseh kazalcih uspeva. Žal ne moremo najti dovolj projektov, v katere bi lahko investirali in ki bi bili dovolj donosni. Kaže tudi, da se ponekod otepajo našega kapitala samo zato, ker prihaja s Čateža." Pri tem je Mokrovič omenil poskuse investiranja v Izoli, predvsem pa je poudaril, da je know-how najmočnejše orožje, ki ga imajo Terme in da z njim dosegajo vse zastavljene cilje. Tako Mokrovič predvideva, da je za leto '96 zastavljeni cilj (načrtovani 20-odstotni brutodobiček na prihodek) povsem uresničljiv. (Ika) ^LPOS UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3, Breiice Tel/Fax: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office Petdeset let Vina Brežice z novimi uspehi Dr. Pepper, papeževo in Slomškovo vino ter julija otvoritev novih proizvodnih prostorov Brežice, 25. aprila - Kljub različnim reorganizacijam, kijih je skozi čas terjala zakonodaja, slavi letos Vino iz Brežic 50. obletnico svojega delovanja. Jubilej nameravajo obeležiti z javno prireditvijo, ki bo julija. Takrat bo v Brežicah padalsko prvenstvo, predvsem pa bo tudi javna prireditev, na kateri nameravajo v Vinu izročiti namenu svoje novozgrajene proizvodne prostore. Tokratno srečanje z novinarji je bilo le uvod v vse skupaj, gostitelji pa so ga izkoristili za to, da so javnosti predstavili svojo novo brezalkoholno pijačo Dr. Pepper in dve priložnostni vini: papeževo ter Slomškovo vino. Direktor Karel Recer: "Čedalje bolj tudi v javni rabi za naše podjetje uveljavljamo naziv "Vino Brežice', medtem ko smo bizeljski del svojega imena odstopili vinarski zadrugi." O novih proizvodnih prostorih pravi, da bodo merili 2.700 kvadratnih metrov in da bodo v njih tako nove proizvodne zmogljivosti kakor tudi skladišče z novo tehnologijo. V Vinu so izboljšali informatiko in ustanovili raziskovalno-razvojni laboratorij, na koncu sedanje faze svojega razvoja pa načrtujejo tudi gradnjo nove upravne zgradbe. Recer: "Zaradi požara na sedanji stavbi bomo imeli mi in zavarovalnica še precej težav drug z drugim (na sodišču), sicer pa nameravamo po preselitvi sedanjo upravno zgradbo prodati. Tam, kjer je, in takšna, kakšna je, bi bila lahko idealna za to, da si neko družinsko podjetje v njej uredi garnihotel." Kaj pa Dr. Pepper? "To je najstarejša ameriška brezalkoholna pijača, preživela je dolgi vek in ni Coca cola. Pravzaprav je to za Coca colo druga največja blagovna znamka brezalkoholnih pijač. V Vinu imamo za uspeh, da smo uspeli s Schweppesom podpisati koncesijsko pogodbo. Družba Dr.Pepper je sicer od leta '95 v sestavi Schvveppesa, saj si je s priključitvijo odprla nove prodajne možnosti v Evropi, a je njihova znamka dovolj uveljavljena, da se trži drugače in se je bilo treba o koncesiji zanjo dodatno - ločeno pogajati." (Ika) GAMA d.o.o. Brezina Proizvodnja lastne blagovne znamke CALYPSO Podjetje GAMA d.o.o. iz Brezine, ki je mnogim znano le po trženju olja Castrol, zadnja štiri leta zastopa vodilna svetovna podjetja koles in kolesarske opreme. Povezano je v mrežo prodajaln BIKE POINT, ki po vsej Sloveniji dajejo kolesarjenju novo dimenzijo. Shimano, Bell, GT, Vetta, Schwalbe, je samo nekaj zvenečih imen široke palete izbora prodajaln BIKE POINT. "BIKE POINT so specializirane prodajalne za vse vrste kolesarjev, tako rekreativce kot tekmovalce. Združili smo priznane blagovne znamke s področja kolesarjenja in kolesarskega pribora z najboljšim mogočim svetovanjem specializiranih prodajalcev. Ta prodajni koncept naj bi vam omogočil izbor iz široke ponudbe kolesarske opreme," zatrjujejo prodajalci v prodajalnah BIKE POINT, ki so sinonim za kakovost. Da pri nas povpraševanje po kolesih narašča, je potrdil tudi Toni Horžen iz podjetja GAMA, ki pa ob tem tudi poudarja, da so kolesarji vedno bolj osveščeni, saj se ne ozirajo samo na ceno koles, ampak tudi na njihovo kakovost. GAMA d.o.o. iz Brezine, ki zaposluje 16 delavcev, je tudi generalni distributer kolesarskega pribora SHIMANO za novonastale države na območju bivše Jugoslavije. Ob veleprodaji, organiziranem servisu ter bogati ponudbi rezervnih delov pa se lahko pohvalijo tudi s proizvodnjo koles Calvpso, svojo lastno blagovno znamko. Kolesarski pribor japonske blagovne znamke Shimano (menjalniki, verižniki, prestavne ročice), kolesa GT Bicvcles -vrhunska kakovost ameriške proizvodnje, kolesarski pribor Bell (najbolj znane čelade), zračnice in števci Vetta, plašči Schwalbe, kolesa Calvpso - to in še več v prodajalnah BIKE POINT, seveda tudi v podjetju GAMA d.o.o. v Brezini. Razpisane kadrovske štipendije Za študente le borih 31 štipendij Za šolsko leto 1996/97 je v Posavju razpisanih 127 kadrovskih štipendij. Med razpisniki so večinoma ista podjetja kot v zadnjih letih, med novinci pa se po sedmih letih ponovno pojavlja krški Videm papir z 12 razpisanimi štipendijami. Največ štipendij za prihodnje šolsko leto sta med 18 posavskimi podjetji razpisali Lisca Sevnica (28) in Nuklearna elektrarna Krško (25). Za poklicno in srednje izobraževanje je razpisano 96 kadrovskih štipendij, kar predstavlja dobre tri četrtine vseh razpisanih, medtem ko je za študente na voljo le 31 štipendij. Vseh deset štipendij v dveletnih poklicih je razpisanih za področje gradbeništva, v tri- in štiriletnem srednjem izobraževanju pa prevladujejo tekstilni poklici, za študente pa še največ za študij ekonomije in elektrotehnike. Kot smo zvedeli od sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje pa je kljub majhnemu razpisu opaziti še, da podjetja precej štipendij tudi ne podelijo. V lanskem letu je kar 65 oz. 46 ostotkov kadrovskih štipendij ostalo nepodeljenih, predvsem zaradi neustreznih kandidatov. " "Čeprav bi kadrovsko načrtovanje oz. razvoj kadrov moralo biti usmerjeno v prihodnost in se zato z vsemi močmi upirati trenutnim neugodnim gospodarskim razmeram, se je v boju za preživetje večina podjetij temu odrekla. Tako kadrovsko štipendiranje, ki je v Zakonu o zaposlovanju opredeljeno kot temeljna oblika štipendiranja šolajoče se mladine, tudi v naslednjem šolskem letu ne bo občutneje podpiralo izobraževanja mladih, ampak bodo to vlogo še naprej morale imeti republiške štipendije. Slednje prejema v tekočem šolskem letu 2.238 posavskih dijakov in študentov," ugotavljajo na RZZ, OE Sevnica. (Galex) Napoved zaposlitvenih možnosti Nadaljnji upad zaposlenosti v gospodarstvu Posavja Kot je že ustaljena praksa, je tudi decembra 1995 sevniška enota RZZ izvedla anketo o zaposlovanju in načrtih za prihodnje leto med gospodarskimi in negospo-darskimi podjetji oz. enotami. Anketiranih je bilo 332 enot s 17.247 zaposlenimi; v anketo niso bili vključeni samostojni podjetniki. Rezultati ankete, na katero je odgovorilo 63 odstotkov vseh anketiranih, kažejo na nadaljnji upad zaposlenosti v gospodarstvu Posavja. Sodeč po odgovorih podjetij naj bi povprečno število zaposlenih glede na leto 1995 upadlo za 2,3 odstotka oz. 328 oseb. V gospodarstvu naj bi se zaposlenost znaižala za 4,2 odstotka (za 470 oseb), medtem ko naj bi v negospodarstu porasla za 4,7 odstotka (za 142 delavcev). Ob upadu zaposlenosti v gospodarstvu in porastu v negospodarstvu pa naj bi načrtovane zaposlitve ostale enakiga obsega kot preteklo leto. Načrtovane so kakovostnejše zaposlitve in zaposlitve trajnejšega značaja, predvideva pa se tudi novo zaposlovanje v državnih organih, ustanovah in zavodih. Tudi število sezonskega zaposlovanja naj bi poraslo. Za letošnje leto pa je načrtovan tudi presežek delavcev, in sicer naj bi brez zaposlitve ostalo 270 delavcev, predvsem na področju proizvodnje gumijevih bonbonov, gradbeništva ter tekstilne, kovinske in lesne industrije. (Galex) •, 4 SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. Žalec ŽALEC (063)715-673 LJUBLJANA (061)14-05-111 PRIŠEL JE ČAS, KO LAHKO VAŠ CERTIFIKAT POSTANE DENAR - Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). - Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic. - Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 061/14-05-111 (Gregor, Malči) ali 063/715-573 (Marija, Sandi). Veselimo se sodelovanja z vami! Nemoč delavcev Silexa Blanca, 3. maja - Stavka delavcev Silexa se je prevesila že v Sesti teden. Vsi dosedanji napori, da bi dobili zasluženi osebni dohodek za februar, so bili zaman. Skupščino delodajalcev/ od katere so pričakovali rešitev svojih težav, so ponovno prestavili, tako da delavcem preostane edino to, da čakajo na pričetek stečajnega postopka. Druge rešitve namreč ne vidijo več. Sindikat jim je namenil pomoč v znesku 400.000 SIT, vendar je to za 50 zaposlenih le kaplja v morje. Kljub prizadevanju sindikata in obveščanju javnih medijev o težavah v Silexu, se zanje nihče ne zmeni, tako da bo tovarna ena izmed mnogih v lesnopredelovalni industriji, ki bo zaprla svoja vrata. Kaj to pomeni za zaposlene in krajane Blance, pa vsi dobro vemo. Se eden izmed udarcev, ki bo zvišal število brezposelnih in mnogim družinam prinesel obup in brezizhoden položaj, (ksenija) r SKB banki priznanje revije Central European SKB banka je leto 1995 zaključila uspešno, saj je povečala obseg poslovanja, okrepila svoj tržni položaj in izboljšala gospodarnost poslovanja, tako daje trenutno na drugem mestu med slovenskimi bankami. Za finančne dosežke je tako SKB banka prejela tudi priznanje revije Central European. Euromoneveva revija je tudi letos izvedla anketo med finančniki, na podlagi katere je v aprilski številki objavila seznam tujih in domačih bank iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so prejele priznanje "Central European Award 1996". Odgovor na vprašalnik je poslalo okoli tisoč predstavnikov finančnih institucij. SKB banko, ki je enako priznanje pri tej reviji dobila že aprila 1995, je tuja finančna javnost aprila 1996 ponovno uvrstila na prvo mesto med bankami v Sloveniji. Priznanja so bila slovesno podeljena 13. aprila v Sofiji na sprejemu v okviru letne skupščine EBRS (Evropske banke za obnovo in razvoj). Vino Brežice Janezu Pavlu II. za rojstni dan (v Sloveniji): Papeževo in Slomškovo vino, izborni pijači Če se je podjetje sposobno tako sproti odzivati na dogajanje v svojem okolju, je to že kar precej pomemben kazalec, vino iz Brežic je tako pred obiskom papeža Woytile v Sloveniji pripravilo dve izborni vini. Prvemu so dali ime papeževo vino in je laški rizling pozne trgatve, letnika '95. Ing. Roman Šepetavc: "Grozdje smo trgali decembra, vino je vrhunsko, ekstraktno bogato in naravno desertno. Za to polnitev, ki smo ji dali ime papeževo vino, je značilna i visoka vsebnost kislin, ki je pri takih predikatnih vinih bolj izjema kakor pravilo." I Zato vino, čeprav je desertno, ni sla-I dkasto. Vino bodo j postregli ob proslavljanju papeževega rojstnega dne. Napolnili so nekaj čez 6.100 steklenic, v maloprodaji pa bo cena buteljke 3.400 [ tolarjev. Druga zanimivost, I ki so jo pripravili v I brežiškem Vinu, je Slomškovo vino. Gre za pozno trgatev modre frankinje, I letnika '94. Vinov enolog, ing. I Šepetavc, zago-I tavlja, da je modra I frankinja ena najbolj svojstvenih in blago-I dišečih vinskih sort v Sloveniji in da najbolj blagodišeča frankinja raste prav v Posavju: "Predikatna vina iz rdečih grozdij so pri nas dokaj redka in ne dovolj cenjena, vsekakor pa modra frankinja z zorenjem izgubi značilno trpkost in postane prijetno gladka." Buteljka te pijače bo stala 2.700 tolarjev, napolnili pa so jih 4.900. Zakaj Slomškovo vino? Ing. Recer, direktor Vina: "Prvega slovenskega škofa, Antona Martina Slomška, bo papež ob svojem obisku v Sloveniji (v Mariboru) predvidoma razglasil za blaženega, predvsem pa je imel Slomšek svoje prvo kaplansko mesto prav na Bizeljskem. V dveh letih tukajšnjega službovanja je (med drugim) napisal tudi celo vrsto svojih pesmi, ki so z leti ponarodele. Na poti v Brežice je žal zbolel in je zato ostal v Celju, je pa v Brežicah ustanovil bratovščino Cirila in Metoda." Seveda se v Vinu zavedajo, da se skuša v Sloveniji marsikateri proizvajalec in prodajalec okoristiti z nalepko, ki bi njegovo blago pripisovala papeževemu obisku, a njihovi vini nosita znamko (t.j. deklaracijo) organizacijskega odbora, kar med drugim tudi pomeni, da bodo del izkupička namenili v dobrodelne namene. Steklenici za obe vini so nalašč izbrali tako, da že s svojo obliko poudarjata izjemnost svoje vsebine. Obe vini so si v Vinu zamislili kot priložnostno darilo, kot znak poudarjene izjemne pozornosti. Obe so tudi ponudili v prodajo preko župnijskih uradov, kjer bi morala cena biti nekoliko nižja kot bo v redni maloprodaji. 1. GRE-NA d.o.o. Obdelava lesa in trgovina GRE-NA je družinsko podjetje, ki je s svojo dejavnostjo pričelo pred približno tremi leti. Direktorici Mariji Lajkovič kot gratibinki ni bilo tuje znanje o stavbah, zato sta se z možem Jožetom, oba sta bila nezaposlena, zlahka odločila za izdelavo lesenih objektov, ki so ne samo lepi na pogled, ampak ustrezajo tudi najnovejšim zahtevam o naravi prijaznih objektih. Svojo dejavnost sta pričela z izdelovanjem vseh vrst letev, ladijskega poda, oblic in opažev. V glavnem obdelujejo mehki smrekov les, ki ga imajo v vseh debelinah. Delajo po naročilu in tudi načrte izdelujejo sami, seveda ob upoštevanju želja strank, ki se jim prilagodijo v okviru svojih zmožnosti. Vsi do sedaj izdelani objekti so unikatni, kar je še posebej zanimivo. S svojimi izdelki so prisotni predvsem na Dolenjskem in vse bolj prodirajo na primorsko tržišče ter na Notranjsko. V zadnjem času pa večino izdelanega opaža izvažajo predvsem na hrvaško tržišče. Podjetje zaposluje pet tesarjev, imajo pa tudi vso potrebno mehanizacijo. Po naročilu ekipa objekt sestavi na mestu, kjer naj bi stal. Kot smo omenili, so njihovi objekti naravi prijazni, ker so izdelani večinoma iz naravnih materialov. Objekte pokrivajo na star, učinkovit način, s slamo in seveda tudi z novejšimi kritnimi materiali, kot na primer zadnje čase priljubljena tegola in ostale kritine. Po potrebi in predvsem po želji naročnikov jih zasteklijo (okna in vrata). Cene so primerne in dostopne vsakomur, zato, če ste razmišljali o vrtni uti ali uti za psička ali o čemer koli podobnem, kar vam lahko izdelajo v podjetju GRE-NA iz Velikega Mraševa, ne odlašajte. Hitro pot pod noge ter čim prej realizirajte svojo idejo. (EkoJdzb) Ugodni tečaji in pozitivno delovanje v edini menjalnici v Krškem Krško, aprila- Septembra leta 1992 je začela v krškem hotelu Sremič poslovati menjalnica Penezi. Lastnik, samostojni podjetnik Uroš Bernardič, je v Krškem odprl menjalnico, nekaj mesecev kasneje pa še podružnico v Sevnici. Na začetku je bil za vsa dela sam, zdaj pa zaposljuje še štiri ljudi. Gospod Bernardič je predstavil delovanje menjalnice: "Pri nas opravljamo vse menjalniške posle, to je nakup in prodajo vseh tujih valut. Tečaje oblikujemo na osnovi ponudbe in povpraševanja, v okviru tečajev bank. Mimogrede, pri nas v Sloveniji imamo najmanjše razlike med nakupnim in prodajnim tečajem v Evropi, to je manj kot 1 %, medtem ko je ta odstotek zunaj precej večji (2 do 3 %). Srečujemo se z mnogimi težavami, tu so vedno novi in novi zakoni, ki se jim moramo prilagajati, velik problem pa nam predstavlja stalno naraščanje in padanje nemške marke. Težko ujamemo tečaj z bankami, ki se malce počasneje prilagajajo tem hitrim spremembam. Za tako majhen kraj imamo veliko bank, zato je težko biti boljši od njih. Menjalnica posluje z lastnim denarjem, odvisni smo od svoje prodaje. Kljub vsemu delujemo pozitivno, uspeva nam ohrai-|,ui Konr" današnjih časih dober uspeh. Stranke nas poznajo, saj je menjalnica Penezi edina v Krškem. Vsakemu skušamo ustreči, kolikor je v naši moči, po potrebi strankam tudi svetujemo glede nakupov oz. prodaje deviz." (Mojc) Podjetništvo Okrogla miza o razvoju drobnega gospodarstva Za male podjetnike so predragi propadajoči poslovni prostori podjetij v stečaju nedosegljivi Krško, 24. aprila - Sklad RS za razvoj drobnega gospodarstva bo z raznimi oblikami podpore še naprej skrbel za razmah te gospodarske veje, ki danes daje delo že polovici vseh zaposlenih v gospodarstvu, je na okrogli mizi o položaju in razvoju drobnega gospodarstva poudarila državna sekretarka za to področje, Staša Baloh-Plahutnik. Podvojitev števila malih podjetij pa je po njenih besedah le eden od ciljev v obdobju do leta 2005, saj naj bi ravno mala podjetja v bodočnosti ustvarjala dobro plačana delovna mesta, ko osebni prejemki zaposlenim ne bodo zagotavljali zgolj životarjenja. Tako naj bi se polagoma zmanjšal tudi obseg sive ekonomije, ki sedaj ponekod onemogoča pošteno konkurenco. Direktorica Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, Cvetka Tinauer, pa je udeležencem okrogle mize med ostalim dala nekaj praktičnih napotkov, kako priti do razpisanih Skladovih posojil. V razpravi je predsednik združenja posavskih podjetnikov, Emil Vehovar, spregovoril o pripravah na ustanovitev regijskega centra za pospeševanje malega gospodarstva, državna sekretarka regionalnem. Slišati je bilo tudi opozorilo, da večina podjetij v stečaju svoje slabo vzdrževane in zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov že propadajoče prostore prodaja (2MiŠŠf:-":K\'' r^ M!W99l0m V čateških Termah nove pridobitve: Otvoritev marketa in prenovljenega Zdravilišča Čatež, 25. aprila - Danes so pripravili v Termah kar nekaj otvoritev: delovati sta pričeli poletna termalna riviera (sezona bo tako v njej trajala 7-8 mesecev) in obnovljeno zdravilišče, odprli pa so tudi novi market. Novi market je nasproti slaščičarne (ali pošte) na Čatežu, v njem pa bo, ob ostalem običajnem blagu, na voljo tudi ves program njihovih slaščičarskih izdelkov, vključno s tortami. Še zlasti pa so v Termah, kot kaže, ponosni na svoje pekarske izdelke. Pekarno so uredili v nekdanji menzi. Osrednji prodajni pult v novoodprtem marketu sta tako krasila prikupna skladovnica pekarskega peciva ter zajetna torta - šahovnica. Prenovljeno zdravilišče sta izročila namenu direktor Term Borut Mokrovič in direktor hotela Zdravilišče Ivan Žibert. Vsekakor kaže poudariti, da so se restavraciji v Zdravilišču že poznala njena leta, predvsem pa se ji sedaj pozna, da je prenovljena. Prostor je z veliko svetlobe zadihal, daje občutek zračnosti in lahkotnosti, pohištvo in ostala oprema pa dodajajo potrebno eleganco. Na račun dokaj povprečnega dela zelenja, ki je nekoč zastiralo pogled skozi restavracijska okna (in ki ga na Čatežu v resnici ne primanjkuje), so sedaj pred lokalom uredili obsežen in prijeten vrt. TEKME ČATEŽ Južnoameriška novinarska turneja - 2 del: Sao Paulo - Rio de Janeiro - Buenos Aires Vzpon Brazilije med svetovne gospodarske velesile Sao Paulo je najpomembnejše poslovno in industrijsko središče latinske Amerike. Gotovo pa je vse južnoameriško tržišče - ki se združuje v trgovsko unijo Mercosul - vse pomembnejši del globalne strategije v načrtih vodilnih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, hiter razvoj avtomobilske in spremljajoče industrije pa še toliko bolj spodbudno vpliva na vse ostale člene globalne brazilske ekonomije. Moj taksist iz Sao Paula - Gilberto - se je pohvalil: 'Chevrolet omega je najboljši avto, izdelan pri nas doma v Braziliji!" V ozadju je futuristično zasnovani spomenik Avrtonu Senni, ki se nahaja na glavni aveniji Sao Paula. Prebivalci Sao Paula veljajo med Južnoameričani za "južnjake", še posebej med "kariokami" (prebivalci Ria) pa je ta zbadljivka precej pogosta. Ne smemo pozabiti, da je tam doli, geografsko in pomensko gledano, resnični narobe svet, zato imajo tudi posamezni izrazi drugačen pomen kot denimo v evropskem (ali tudi balkanskem) smislu! "Južnjaki" iz Latinske Amerike slovijo kot ljudje, zagnani predvsem v delo in osebni ekonomski razvoj, pri katerih so zabava in navadne življenjske radosti na predzadnjem mestu. Ob izrednih gospodarskih potencialih, koncentraciji kapitala in poslovnih možnostih pa se mesto in njegovi prebivalci še razvijajo. Sao Paulo je dosti manj popularen kot Rio, zato pa je njegova gospodarska moč prav velikanska. Mesto, v katerem z ožjo okolico živi skoraj 15 milijonov prebivalcev, se odlikuje z obsežnim in urejenim poslovnim središčem, v predmestjih pa se razvijajo Številne tovarne, skladišča in obrati. Vse svetovne korporacije imajo ravno v Sao Paulu svojo poglavitno južnoameriško postojanko. Med avtomobilskimi tovarnami, ki so zagotovo eden najmočnejših motorjev razvoja, so že dolga deset-letja prisotni Ford, General Motors, Volksvvagen in Fiat. Ravno Fiat je vzorčni primer, saj je svojo tovarno v Bello Horizontu postavil pred 20 leti, južnoameriško tržišče pa je zanj drugo najpomembnejše na svetu - takoj za Evropo - zato mu je pred mesecem dni namenil tudi novi model PALIO, nekakšno mešanico med bravo in puntom. Nova tovarna, katere investicija je bila vredna 1,6 milijarde dolarjev, bo po načrtih do leta 2004 izdelala 2,7 milijonov vozil! Na drugi strani sta Ford in Volkswagen, ki v skupni tovarni proizvajata nekatere južnoameriške modele, General Motors pa je prisoten z lastno tovarno in z blagovno znako Chevrolet, čeprav prodaja enaka vozila, kot pridejo z Oplovih trakov! Toda nove investicije se vrstijo: Honda odpira novo tovarno, v katero bo vložila 100 milijonov dolarjev z zmogljivostjo 30 tisoč vozil accord letno; GM izdeluje novo vectro tudi v brazilski tovarni, vredni 300 milijonov dolarjev, proizvodnja 1997-98 bo znašala 60-80.000 novih vecter letno. Z investicijo 100 milijonov dolarjev se jim je v Argentini pridružil tudi Mercedes, ki bo letno izdeloval 15.000-20.000 kombijev in poltovornih vozil ... Toda to je le začetek, zgleden pa je Renaultov primer. V brazilski Parani, tik ob meji z Argentino in Paragvajem, bo do leta 1999 delovala milijardo dolarjev vredna tovarna (nekoliko večja od novomeške!), ki bo proizvajala najverjetneje pa se jim bodo v kratkem pridružile tudi vse ostale države Latinske Amerike. Le tako bodo postali eden pomembnih dejavnikov svetovnega razvoja v Čeprav je Rio turistično središče, se zjutraj mimo Copacabane v mesto vali šest kolon vozil, zvečer pa se avenija preusmeri: tedaj se vseh šest kolon vali iz mesta (Fotografije: Veljko Jukič - PRO STUDIO Brežice) 120.000, nato pa tudi do 200.000 meganov letno. V minulem letu so samo v Braziliji prodali 1.405.000 vozil, največ volksvvagnov (34 %), nato pa si sledijo Rat (27,6 %), GM (21 %), Ford (10,9 %) in ostali. Do konec tisočletja bodo avtomobilski koncerni samo v Braziliji investirali 17.000 milijonov dolarjev, Brazilija pa bo tako postala svetovna avtomobilska velesila, ki bo oskrbovala vso Latinsko Ameriko, pa tudi druge celine sveta! Argentina in Brazilija sta tudi glavni pobudnici združevanja v južnoameriško trgovinsko zvezo, imenovano Mercosul (njen potencial je 460 milijonov prebivalcev), v kateri sodelujejo še Paragvaj, Urugvaj in Bolivija, tretjem tisočletju. Na področju turizma in izvedbe dirk formule 1 sta se Brazilija in Argentina že izenačili s svetovnimi velesilami, čaka jih še nekaj najtežjih korakov na področju širšega gospodarskega razvoja, predvsem na področju zmanjševanja revščine, boljšega izobraževanja in dviga povprečnega življenskega standarda. Ob politiki enotnega južnoameriškega tržišča tri svetovne metropole, Sao Paulo, Rio de Janeiro in Buenos Aires, razvijajo svoje turistične in predvsem gospodarske možnosti v lovu za razvitimi državami Severne Amerike, Evrope in Japonske. Veljko Jukič Nadaljevanje prihodnjič Sfe Avto šola EROS d.o.o. Oražnova 21a, 68311 Kostanjevica na Krki Če želite v najkrajšem času opraviti vozniški izpit, vas J avto šola EROS vabi na tečaj CPP za A in B kategorijo. Dijaki, študentje in upokojenci imajo 30% popust, možno je tudi obročno odplačevanje.Prijavite se lahko v: poslovalnici v Krškem, CKŽ 44 (pri knjigarni Opus); tel.: 0608/32-510, 21-411 ali pa pri Jožetu Staniču; tal.: 0608/87-331, mobitel: 0609/624-641. Dr. Pepper - pijača, ki nezadržno prodira po Evropi 'T I I I Dr. Pepper je brezalkoholna pijača, sestavljena iz 23 različnih sadežev, dišav ter drugih arom in to mu daje enkraten, osvežujoč okus. Je barve kokakole in ni Coca Cola, ampak je samosvoj, Dr. Pepper. Tisti, ki so ga že pili, pravijo, da je njegova aroma najbolj podobna divji češnji ali marcipanu, nekateri zatrjujejo, da je treba Dr. Pepper okusiti najmanj trikrat, da se ga navadiš in ti postane všeč, med mladežjo pa ni z navajanjem nikakršnih zadržkov. Med potrošnike prodira takoj, "iz prve". Proizvajalec, Vino Brežice, zagotavlja, da je Dr. Pepper pijača, katere prodaja je v zadnjih petih letih v svetu najhitreje rasla. Ing. Recer: "Ob podpisu koncesije so nam zagotovili samo dve možnosti: "Z Dr. Pepperjem boste absolutno zmagali ali pa povsem propadli!' Raziskava, opravljena v 17 največjih slovenskih mestih, s 1.500 anketiranci, je že pokazala izjemno ugoden odziv pri potrošnikih". Sicer pa je bilo pijačo Dr Pepper možno prvič dobiti v lekarni v Wacu v Texasu leta 1885. Pripravil jo je lekarnar. Charles C. Alderton. Ime za njo pa je prispevaj lastnik lekarne v Virginiji, dr. Charles Pepper. Najemniki poslovnih prostorov v Slovenski vasi nestrpni Najete objekte bi radi takoj kupili, država pa se za njihov denar ne zmeni Slovenska vas, 4. maja - Kako do lastnine v nekdanjem Remontnem zavodu v Slovenski vasi, je vprašanje, ki že dolgo obremenjuje tamkajšnje podjetnike. "Večino svojih izdelkov izvozim. Moj poslovni partner iz Nemčije je pripravljen odkupiti vse moje proizvodne zmogljivosti, toda zelo ga zanima, ali sem lastnik svojega podjetja ali ne. Doslej sem se odgovoru vedno nekako izognil, toda dolgo tako ne bo šlo več. Tudi pred domačimi partnerji in strankami skrivam, da nisem lastnik, kar je nevzdržno. Štiri leta sem že najemnik, v posel sem vložil že veliko denarja, a objekta, ki ga uporabljam, še vedno ne morem kupiti. Poleg tega se mi ponuja še priložnst za razširitev proizvodnih zmogljivosti, toda pri takih pogojih je vsako vlaganje v zidove in opremo zelo tvegano. Pri vsem tem pa sploh ne vidim pravega razloga, zakaj objekta, v katerem delam, ne bi mogel kupiti," je dejal podjetnik Stanko Sinko iz Slovenske vasi na sobotni razpravi o prihodnjem programu Trgovsko-poslovnega centra Slovenska vas. V razpravi so poleg skupine najemnikov tamkajšnjih poslovnih prostorov, katerih lastnik je država, sodelovali še prof. dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, poslanec v DZ Marjan Šetinc ter občinska svetnika Bojan Petan in Mihael Škrlec. Slednji je priznal, da se v preteklosti občinski svet ni kaj prida ukvarjal z reševanjem problemov slovenskovaških najemnikov, ki želijo postati lastniki, toda na marčevski seji so o problemu vendarle razpravljali. Nedavno ustanovljeno posebno gospodarsko interesno združenje, sestavljenega predvsem iz tistih podjetij, ki vidijo z vlaganjem v to območje na meji priložnost za ustvarjanje dobička (Petrol, Istrabenz, AFP, Emonamerkur, Intereuropa, Pionir in CRP) je pristopilo k izdelavi programske zasnove ureditve poslovnega, trgovskega in storitvenega platoja, ki v svojem"*tretjem delu obsega tudi celotno območje Slovenske vasi. Projekt naj bi bil do 15. maja nared za predložitev občinskemu svetu, sprejetju na tem organu pa nato sledi še pogajanje z državo. Kljub temu, da tukajšnji poslovneži vidijo svojo priložnost v povečanem prometu proti Beogradu, pa se zdi, da lokacija čisto na meji le ni najbolj posrečena. V ospredje se postavlja vprašanje, kaj je na tem prostoru bolje razvijati. Proizvodnjo ali trgovino? Če pogledamo sedanje stanje, ugotovimo, da za prvo ni dovolj delovne sile, za drugo pa ne dovolj kupcev. Torej? (ES) KMETIJSKA APOTEKA r NUDIMO VAM: ŠKROPIVA, SEMENA, VRTNICE, VRTNO ORODJE, VIJAKE IN OSTALI KMETIJSKI REPROMATERIAL. mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušale vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Prehod iz zimskega na letno krmljenje govedi in zgledi obrokov V zadnjih dneh vendarle kaže, da se bo zima morala umakniti, zato želimo m kratko opozoriti govedorejce na značilnosti krmljenja govedi v obdobju, ki je pred nami. Zakasnela vegetacija je povzročila, da so se zaloge konzervirane krme na kmetijah dodobra izčrpale, kljub temu pa ponovno poudarjamo, da mora govedo v obdobju privajanja na zeleno krmo dobiti še znaten del t.i. zimskega obroka (sena, silaže). Vsaj 14 dni naj bi govedu poleg postopnega povečevanja zelene krme v obroku nudili tudi celoten zimski obrok. Posebej je potrebno skrbeti za uravnoteženo prehrano krav molznic, saj je od tega v veliki meri odvisna kakovost mleka (vsebnost maščobe in beljakovin), ki dqjoča odkupno ceno mleka. Pogosto pri prehodu na zeleno krmljenje ugotavljamo dvig mlečnosti in obenem padec prehranske kakovosti mleka (manj beljakovin in maščob). Oboje je znak slabe prehrane krav. Če se mlečnost poveča za več kot 10 odstotkov, pomeni, da je bil zimski obrok preskromen, padec mlečne tolšče in beljakovin pa kaže na napake v prehrani krav pri prehodu na letno krmljenje (prehitro ali pomanjkljivo). Mlada trava vsebuje malo mineralov, zato je tudi v poletnem obdobju krmljenja nujno pokladanje mineralno-vitaminskih mešanic. Na pašnikih in travnikih, ki so močno gnojeni s kalijem (gnojevka), bi dali prednost mineralno-vitaminskim mešanicam, ki vsebujejo tudi magnezij in dovolj natrija. Tega sicer lahko dodamo tudi v obliki kuhinjske soli (najbolje po volji). Po lanskoletnih izkušnjah priporočamo omejevanje želene krme v obrokih krav na približno 6-7 kg suhe snovi v obroku, to je do 40 kg sveže mlade paše ali trave, preostali del obroka pa naj bo sestavljen iz sena (minimalno 4 kg) in silaže. Na ta način so lani na nekaterih farmah v Sloveniji dosegli zadovoljivo vsebnost beljakovin, maščobe in SSBM vse leto, tudi pri visoki prireji mleka. Izhodišča za takšen način prehrane v poletnem obdobju se pokrivajo s teorijo, seveda pa na drugi strani pomenijo bistveno podražitev obroka in tudi pridobljenega mleka, zlasti pri rejcih na tistih območjih, kjer je vsako konzerviranje krme oteženo (hribi) in pomeni paša pomemben način zniževanja stroškov pri izrabi travinja na nagibu. V nadaljevanju navajamo načela krmljenja govedi na osnovi zelene krme, ki odražajo osnovne značilnosti sveže, mlade zelene krme, za konkretno krmljenje na kmetiji pa je potrebno upoštevati še več dejavnikov (razpoložljivost in kakovost ostale krme, značilnosti travne ruše, gnojenje, vrsto govedi...) Mlada trava vsebuje veliko beljakovin in vitaminov ter premalo energije in strukturne vlaknine, vsebnost mineralov pa je odvisna od tal in gnojenja. Glede na navedene značilnosti jo moramo v obroku za govedo dopolniti z manjkajočimi snovmi. Obroki za krave Poleg mlade trave (35 kg) priporočamo vključiti minimalno 6 kg sena In 3-4 kg žit (koruze, ječmena, pšenične krmilne...) dnevno ter seveda mineralno-vitaminsko mešanico, v mnogih primerih kravimin 2. Takšen obrok pokrije potrebe za mlečnost krav 15-20 litrov. Če imamo na voljo še koruzno silažo, jo lahko v poletnem obdobju koristno uporabimo. V obroke za krave priporočamo do 15 kg, v tem primeru zmanjšamo količino sena na 4 kg in žit na 1-2 kg, dodamo pa 0,5 kg sojinih tropin in mineralno-vitaminsko mešanico. Takšen obrok je ugoden za krave in pokriva potrebe za mlečnost 20-23 litrov mleka. Lucerno v obrokih za krave priporočamo do 30 kg, z dodatkom 6 kg sena in 5-6 kg mešanice koruze in ječmena ter kravimin 1 (15 dag), pričakujemo lahko mlečnost okrog 20 litrov. V vseh primerih velja, da vsebuje mlada zelena krma sicer veliko beljakovin, ki pa so slabše kakovosti, zato je potrebno pri mlečnosti nad 15-20 litrov vključiti kakovostna beljakovinska krmila (sojine tropine) oziroma za višjo mlečnost gotove popolne krmne mešanice za prirejo mleka (K-19, KZ-18, K-A1 ...) običajno do 3 kg dnevno. Obroki za pitance Količine posameznih krmil so odvisne od telesne mase pitanca. Načeloma velja, da jim poleg mlade zelene krme ponudimo 1-2 kg sena dnevno in še 2,5-3 kg mešanice žit ter za zelo visoke priraste malo sojinih tropin (0,2 kg) dnevno, od mineralno-vitaminskih dodatkov so primerni takšni s širšim razmerjem med kalcijem in fosforjem (relativno več Ca). . Primerov obrokov je praktično toliko, kolikor je različnih vrst zelene krme v poletnem obdobju, dodatno se vsebnost hranil v krmi spreminja zaradi vplivov vremena ... Iz povedanega sledi, da je dejansko težje krmiti govedo v poletnem obdobju kot pozimi, ko je variabilnost krme neprimerno manjša. Če k temu dodamo Še obremenitev rejcev z ostalimi opravili na kmetijah, je jasno, da morajo živali dodobra aktivirati svoje homeostatske mehanizme za uravnavo pomanjkljivosti v ponujeni krmi in oskrbi nasploh. Poletno krmljenje zahteva skrbno načrtovanje vsaj za mesec vnaprej, da se osnovna krma čim manjspreminja in je v pravem času na voljo za krmljenje hkrati s primernimi dodatki. Ponavadi je že nekoliko pozno, ko nas živali same opozorijo na napake, bodisi z zmanjšano prirejo, kakovostjo produktov ali zdravstvenimi (plodnostnimi) težavami. Za konkretne nasvete glede krmnih obrokov se lahko obrnete na kmetijske in veterinarske strokovnjake, s katerimi se srečujete pri svojem delu, oziroma pokličete kmetijskega svetovalca, zadolženega za vaše območje. Kmetijska svetovalna služba Krško: Viktor KOŽAR, dipl.kmet.ing. ; i Slabi časi za vinogradnike Letos posavski vinogradniki po svojih vinogradih hodijo z bolj žalostnim obrazom kot poprej, saj toča, ki je nepričakovano udarila v začetku lanskih junijskih dni, ni pustila ravnodušnega občutka. Če se samo spomnimo polurnega udara ledenih padavin, ne potrebujemo posebne razlage o škodi, ki jo je narava v tej obliki prinesla. Tako je lani le tu in tam visel kak grozd in je bilo treba vino kupovati, česar tu že dolgo ne pomnijo. Posledice take toče se v popolnosti občutijo šele po treh letih. In pravijo, da bo prirast v tem letu manjši za približno 50-80 odstotkov. Zato nekateri razmišljajo, da bi staro trto zamenjali z novo. Trte so vidno poškodovane in ponekod v celoti posušene. Ponekod sta se pokazali le po dve očesi, zato je bilo tudi rezanje otežano. Odrezati še tisto, kar se je pokazalo, pa je seveda škoda, saj bi potem roda sploh ne bilo. V tem času so vinogradniki preventivno začeli škropiti proti pršici, ki se je v nekaterih vinogradih že pojavila. Drugje o škodljivcih ni ne duha ne sluha, ker je vegetacija začela pospešeno delovati, s tem pa je razvoj škodljivcev naglo zaostal, kar je povsem v redu. Toda tudi tu je škropljenje potrebno, ker se škodljivcev pač ne da predvideti. To zimo pa je bil dejaven tudi voluhar, ki je načel predvsem mlade trte. Sicer pa iz leta v leto opažamo vse več škodljivcev in je temu primerno treba uporabiti tudi več škropiv, ki pa seveda niso poceni. Ob vprašanju, ali se vino splača prodajati, skoraj vsi vinogradniki menijo, da pri tem dobička ni in da se komaj povrne strošek, ki so ga imeli skozi leto. Razmere za pridelovanje so vsako leto slabše in celo prejšnji režim je imel ob morebitnih elementarnih nesrečah več posluha. Oškodovanemu kmetu so realno povrnili povzročena škodo. Danes je ta odnos skoraj na meji cinizma. Tako na poljih kot v vinogradih je vse manj mladih ljudi, saj ti praviloma ne želijo delati brez dobička. In tudi v prihodnje kaže pričakovati, da bomo vina v vinorodne kraje še naprej uvažali, namesto da bi pomagali domačim pridelovalcem splezati na zeleno vejo. Kam to vodi, bomo kmalu videli in do pred kratkim obdelani vinogradi bi znali videti kot vse več zapuščenih kmetij. Starejšim pač moči pojenjajo. (Mr. Jožo) Milena Rozman, dipl. agronom z Bizeljskega: "O letošnjih posledicah še ne morem govoriti, lani pa so se izkazale v 70 odstotkih izpada pri pridelku. Letos ga predvidevamo v povprečju 30, v bizeljskem okolišu 40 odstotkov. Kot najpogostejša posledica se je pojavila grozdna gniloba (siva grozdna plesen), ki se ji ni izognil noben vinograd. Opaziti je lomljenje šparonov, gluha očesa ne odganjajo, veliko pa je tudi napak v vinogradih, ki so jih močno dognojevali in je zato prebujno pognalo. Trti je treba pustiti čas, da si sama opomore. Vegetacija je zamujala 14 dni. Ozračje se je naglo otoplilo konec aprila, tako je bil rok za škropljenje izredno kratek (3 dni). Potrebno je čedalje več škropiti, saj žuželke postajajo odporne na ¦ strupe." Ivan Žerjav, papirničar iz Sromelj: "Že lani smo ocenili, daje škoda, ki jo je povzročila junijska toča, 50-odstotna. Sicer so posledice po toči, kakršna je bila ta, opazne še po treh letih. Poškodovana trta se stežka zaceli. Mislili smo preorati in na novo zasaditi mlado trto, ker nismo verjeli, da se bo nastavek popravil. To pa je odvisno od novih poganjkov, ki jih je sicer manj, in če do 15. maja ne bo pozebe, upamo na najboljše. Nekaj trt se je posušilo in odmrlo Sedaj preventivno škropimo proti pršici, ki se je že začela pojavljati. Od vina ni pravega dobička in če sezono zaključimo s pozitivno ničlo, smo lahko veseli." | Ferko Balon, upokojenec iz Gregovc pri Bizeljskem: "Avgusta lani je toča povzročila več kot 60 odstotkov škode. Mlade veje je presekalo in rod je bil uničen, za nameček pa se ga je lotila še gniloba, ki jo je spremljala plesen. Sedaj se posledice opazijo na rozgi - ob vezanju se šparon trga. Na chardonnavu je listje začelo rumeneti, kar pomeni, da je trto zadela kap. Doslej smo enkrat že škropili proti pršici, a opažamo, da so škodljivci postali odporni proti škropivom, zato jih bo treba zamenjati. Predvidevam, da bo letos grozdja za 30 odstotkov manj, tudi če bo lepo leto." Stanko Petan, upokojenec iz Sromelj: "Lanska toča je za seboj pustila več kot vidne posledice in kar nekaj časa bo potrebno, da narava zaceli rane. Letos se že pri rezanju pozna, saj so veje suhe in očesa niso tako izrazita, kot bi morala biti. Predvidevam, da bo treba večkrat škropiti. Do sedaj smo to že enkrat storili z brozgo. Lani smo škropili celo devetkrat. Trte so poškodovane do takšne mere, da smo se odločili preorati in zasaditi nove. Pri vinarski službi se bomo posvetovali, katere trte bi bile najprimernejše. Včasih smo po toči dobili nekaj povrnjenih sredstev, danes se o tem ne splača govoriti." Franc Kostanjšek, upokojenec iz Sromelj: "Pri nas se je posušilo 20 odstotkov lesa, škoda pa je 80-odstotna. Letos ne opažam pršice. Zaradi hitre vegetacije se škodljivci niso imeli časa razviti. Videti je tudi, da je veliko očes zatajilo, saj je toča prizadela celo rastlino. To se bo opazilo še naslednje leto. Razmišljamo, ali bi staro trto zamenjali z novo, ker bo stara dala do 80 odstotkov manj grozdja Posadili bi muškatni silvanec ter beli in sivi pinot in še katero fri sorto, ki tu dobro uspeva. Sicer pa je vinograd že tako ali tako pri koncu življenja, saj je star 25 let." Bojan Veršec, električar iz Stare vasi (Bizeljsko): "Škodo za 30-40 odstokov je povzročila avgustovska toča. Grozdje je bilo manjše, ampak zadovoljive kakovosti, tako da je bilo vino v redu. Letos pa so na mladicah posledice do 15-odstotne. Pridelek bo seveda manjši, a ne katastrofalen, kot smo pričakovali. Seveda, če ne bo pozebe. Lani je bilo za enkrat več gnilobe in plesni kot leto poprej. Jesen je bila pač deževna in s premalo sonca. Zaenkrat so mladice na modri frankinji in črnici lepe, na francoskih sortah pa bo to vidno malo kasneje. Gosenic še nismo opazili. Pršica se bo po vsej verjetnosti pokazala na rizlingu in bo treba škropiti. Opažamo pa bolezen na chardonnavu in sumimo, da je prišla s trto." Čemaž namesto česna Ribištvo in bogastvo Krke Prvo polovico maja bo zaznamoval močan vonj čemaža, ki ga bomo našli v senčnih in vlažnih predelih gozdov. Vonj, ki ga oddaja čemaž, je zelo podoben vonju česna, sestavine pa so nekajkrat močnejše kot pri česnu. Rimljani so mu celo dajali prednost pred česnom in ga uporabljali za spomladansko čiščenje krvi. V tem času uporabljamo predvsem liste. Dodajamo jih k solatam in juham, ki s svojim vonjem obogati. Uporabljamo le svežo zel, ker se ga ne splača sušiti, saj bi s tem izgubil večino zdravilnih sestavin. Čebulice nabiramo poleti, ko odcveti, in pozimi. Lahko pa si ga presadimo v bližino doma, da nam bo pri roki. Čemaž se je izkazal pri čiščenju krvi, črevesja, želodca ter pljuč. Prav tako se obnese pri pojačanem belem toku. Tudi pri poapnenju žil ga s pridom uporabljamo. Niža visok krvni tlak, zdravi bolna in oslabljena jetra ter žolč. Skratka, nepogrešljiv je pri prebavnih motnjah in krčih. Bledični ljudje z lišaji in gnojnimi čiri naj cenijo to danes že skoraj pozabljeno zel kot čisto zlato, pravi ljudski zdravilec Kuenzle. Njegov sok kapamo na rane, ki se nerade celijo. Nekateri ga zaradi močnega vonja težko prenašajo, zato ga na drobno sesekljamo in namakamo v mleku vsaj dve uri, nato ga po požirkih spijemo. (ParaJosef) Strokovna ekskurzija v deželo vin in šampanjcev Brežice, aprila - Kmetijska svetovalna služba je sredi aprila za podeželsko mladino občine Brežice organizirala petdnevno strokovno ekskurzijo v Burgundijo, Šampanjo in Pariz. Ogledali so si nekaj znamenitih šampanjskih kleti (Piper-Heidsieck, Moet and Chandon), spoznali največje znamenitosti Pariza in degustirali v vinskih kleteh Burgundije. Na poti proti domu so se ustavili v Ženevi, ob Ženevskem jezeru in na gorskem prelazu St. Bernard v Švici. (Bojana Balon) Krka še ne spada med hudo ogrožene reke, zato je v njenih vodah kar veliko rib, kot so klen, ščuka, platnica, ploščic, rdečeooka, mrena, ostriž in še vrsta drugih različnih rib, ki so v reki precej razširjene. Nekatere pa so v Krki manj pogoste, zato so ogrožene. V Krki so to: linj, piškur, sulec, krap, ogrica, bolen in smuč. Teh ne smemo veliko loviti, drugače bomo vse iztrebili. Ribiški okoliš pokriva okoli 104 ha površin in sega od Mršeče vasi po Krki s pritoki do Velikega Mraševega pri izlivu potoka Muzga. Kostanjeviški ribiški revir obsega tri lovna področja. K zgornjemu spadajo Mršeča vas, Ostrog, Koprivnik, Malence, Dobrava in Dobe, srednji je Kostanjevica z otokom, spodnji pa so Jerovšce, Karlče, Sajevce, Brod in Podbočje. Ribiški živelj so platnica, mrena, klen, ščuka, som, podust, linj in smuč. Vabe, s katerimi lahko lovimo ribe, so: deževnik, sir, češnja, jetrca, pšenica, koruza in žganci. Ribe lahko lovimo v jutranjih in poznih popoldanskih urah, odvisno pač od vremenskih razmer in stanja voda. Poznamo štiri načine lova: talni ribolov, vijačenje, ribolov s plovcem in muharjenje. V našem okolišu sta tudi dva ribnika, v katerih gojijo krape. Eden je v Karlčah, drugi, malo manjši, pa pri kostanjeviškem gradu. (Mateja Jarkovič, OŠ Kostanjevica) SEJEM Prašičji sejem Brežice, 4. maja- Na tokratni redni prašičji sejem so pripeljali 200 prašičev, mlajših od treh mesecev, in 70 starejših. Prvih so prodali 180, za kilogram žive teže je bilo potrebno odšteti 330-390 tolarjev, drugih pa so prodali 45, kilogram njihove žive teže pa je stal 210-250 tolarjev. , ;.:;:»:{:: Nore krave: Ni razloga za paniko V Veliki Britaniji odkrita bolezen "norih krav" je zaradi velikega medijskega pompa močno razburkala tudi slovensko javnost, čeprav pri nas niso odkrili še niti enega primera te bolezni. O značilnostih in pojavu te nadloge, ki spravlja v obup tisoče britanskih kmetov, so konec aprila v Novem mestu na strokovnem srečanju govorili tudi člani Društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov Dolenjske in Posavja. Ugotovili so, da pri nas ni nobenega razloga za preplah, saj v Sloveniji doslej ni odkrit še noben primer te bolezni. Poleg tega pa pri nas že pet let velja prepoved uvoza mesa iz Velike Britanije, možnost okužbe pa se preprečuje tudi s ' prepovedjo uvoza kostne in mesne moke, saj se je ravno ta dodatek k prehrani goveda pokazal kot glavni prenašalec bolezni, ki napade možgane živali. Največ obolelih krav so v Britaniji zabeležili leta 1992, danes pa število primerov že občutno upada. Sedaj obolevajo le krave, ki so bile že tedaj okužene, druge pa zaradi vrste ukrepov ne. Ko so Britanci tamkajšnjim kmetom preprečili, da bi krmi dodajali še kostno in mesno moko, s katerima so želeli povečati donos mleka, je pričela okuženost naglo upadati. Sodijo, da je širjenje bolezni povzročila sprememba tehnologije pridelave kostne moke, ko so znižali delovno temperaturo. Podobna bolezen je pri ovcah znana že 250 let. Pri nas uporabljamo v glavnem domačo kostno moko, nekaj je pa uvažamo tudi iz Hrvaške. Kljub temu, daje pri naših proizvajalcih temperatura obdelave višja kot v VB, pa v ministrstvu za kmetijstvo že razmišljajo o uvedbi odloka, s katerim bi preventivno prepovedali njeno uporabo. Kot je znano, se bolezen neposredno, z živali na žival, ne more prenesti, ravno tako pa še ni dokazano, da za to boleznijo lahko zboli tudi človek. Zato je občuten padec prodaje govejega mesa v naših mesnicah le posledica našega nepoznavanja te bolezni in različnih nestrokovnih in alarmantnih informacij, ki jih razširjajo tudi nekateri mediji. (ES) Veterinarska postaja v Kostanjevici obvešča, da je pripravila nekaj novosti - daljši jutranji obratovalni čas in celodnevno možnost naročanja storitev. 1. S 1. majem bo delovni čas veterinarske postaje Kostanjevica od 6. do 9. ure zjutraj. V tem času je v pisarni tajnica, ki spremlja naročila, izdaja listine in prodaja zdravila... 2. Od 1. maja bo po ves dan vključen avtomatski odzivnik (tajnica). Tako boste vsa nenujna naročila za naslednji dan sporočili kadar koli (osemenjevanje, vitaminiziranje, kastracije itd.) Živinozdravnik bo prišel naslednji dan. Kratko navodilo za uporabo aparata: Na vaš klic aparat pove: "Klicali ste veterinarsko postajo Kostanjevica, po pisku povejte sporočilo." Ko zapiska, poveste kaj je narobe (naročilo), in svoj naslov. Vedite, da na drugi strani ni človek, ampak avtomatska kaseta, ki snema, zato bodite kratki. Za tiste, ki še ne vedo za naslov veterinarske postaje Kostanjevica: najdete jo na Kambičevem trgu 8t. 4 (pri cerkvi sv. Miklavža), TEL. 87-474. Za nujna naročila kličite dežurnega živinozdravnika. Dobite ga preko Centra za obveščanje tel. 985 ali na mobitel ali na J njegov dom. I Veterinarska služba Krško Tomaž Cigler, dr. vet. med. TD Dobova opravilo prvo ocenjevanje vasi Dobova, 28. aprila - Ker si v dobovskem turističnem društvu želijo, da bi bile vasi njihove krajevne skupnosti čim lepše urejene, kar je za turistično usmerjeno občino, kot je brežiška, nadvse pomembno, je njihova devetčlanska komisija konec minulega meseca pregledala in ocenila videz kmečkih dvorišč in poslopij, vrtov, parkov, zelenic, gasilskih domov, sakralnih objektov, carinarnic, policijskih in železniške postaje ter podjetij. Pri akciji ni šlo za klasično tekmovalno ocenjevanje, saj so želeli le ugotoviti stanje ter prebivalce s pohvalami in kritičnimi pripombami pripraviti do tega, da bi za lep videz svojega okolja še bolj skrbeli. Med najlepše urejene vasi v aprilu sodijo po oceni komisije Dobova, Sela in Gabrje, pa tudi ostalih pet ne zaostaja dosti (Mosteca, ki ima lastno turistično društvo, letos niso ocenjevali). V primerjavi s stanjem pred nekaj leti je bilo tokrat opaziti, da je skrb za urejenost pri krajanih vedno večja, za kar imajo gotovo zaslugo tudi različne akcije turističnega društva. Posebej zanimiva so posamezne označbe po vaseh. Tako na primer obiskovalca Loč velika lira na začetku vasi opozori, da v tej vasi deluje godba na pihala, podobne posebnosti pa je najti skoraj v vsaki vasi. TD bo ocenjevanje ponovilo še avgusta. Do takrat bo morda rešen tudi problem košnje trave ob cestah, saj še ni povsem jasno, kdo je dolžan skrbeti zanjo; cestno podjetje ali lastniki parcel ob cestah. (ES) Jurjevanje na Zdolah Turistično hortikulturno društvo pripomoglo k napredku Zdol Zdole, 27. in 28. maja - Za zdolsko faro je jurjevanje velik praznik, saj je sv. Jurij farni patron, tamkajšnje jurjevanje pa je znano še iz časov pred drugo svetovno vojno. Zadnjih štirinajst let je že nekoliko bolj organizirano, vsako leto je boljše, letos pa je bilo nekaj posebnega. Možnarji, zvonjenje in velik kres napovedujejo ta praznik. Zeleni Jurij je s svojim spremstvom, konjskimi vpregami, odšel na pot v soboto popoldne, ko je pobiral jejca in klobase po vaseh krajevne skupnosti: na Zdolah, v Kostanjku, Anovcu, Pleterjah, na Ravnah in Lokah. Letos so Zelenega Jurija z jajci res dodobra obdarili, saj jih je nabral kar 2.300. Jajca so cvrli v nedeljo dopoldan in jih brezplačno ponudili vaščanom in ostalim obiskovalcem. Organizator tradicionalnega jurjevanja, Turistično holtikulturno društvo, ocenjuje, da se je praznika udeležilo 1.200 do 1.500 obiskovalcev. Ker je zadnji dve leti jurjevanje tudi krajevni praznik, so ob tej priložnosti krajani izpostavili, da je bilo pri njih veliko narejenega z njihovim delom in sredstvi, saj se le ob pričakovanju državne pomoči še vedno ne bi nič premaknilo. Letos si želijo krajevni vodovod, ki so ga krajani zgradili leta 1972, skupaj s Kostakom pripraviti do te mere, da bi ga to komunalno podjetje tudi prevzelo. V vsaki vasi želijo na glavnih mestih urediti javno razsvetljavo. V načrtu ostaja še zbiralnica zelenjave, kaže se zanimanje za ureditev kmetij odprtih vrat, nadaljevanje projekta vinske ceste, razmišljajo pa tudi o blagovni znamki CRPOV Zdole za sadjarstvo in zelenjavarstvo, saj se pridelki iz teh krajev že uveljavljajo po Sloveniji. (Lea) -Jtp STIH L NAJ DELO POSTANE UŽITEK NUDIMO VAM TUDI OLJE BHIGGS, VRTNO ORODJE, POOBLAŠČENI PRODAJALEC KOSILNICE IN DROBILNIKE VIKING, GOZDARSKO i^i Oj VfVfJ f^ OPREMO IN REZERVNE DELE STIHL. *•• f cAl_^LkJkZLu MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (BREZ OBRESTI), W<> **•• H.o4VJ:L»iJ'» ¦ GOTOVINSKI POPUST. SLO • l.l.lon, tu 06O8/33-S5S Nove sobe za ljubitelje konj Čatež ob Savi, 25. aprila - Občina Brežice, po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije druga turistična občina v Sloveniji glede na število nočitev, je svoje nočitvene zmogljivosti v dneh pred prvomajskimi prazniki še povečala. Zakonca Anton in Elka Zevnik s Čateža sta na svoji kmetiji objekt nekdanje konjušnice preuredila ter tako pridobila štiri sobe ter skupno kuhinjo in jedilnico za goste, ki s# pri njih nabirajo novih moči z ježo plemenitih konj po slikoviti okoJici. Tržno in turistično usmerjena kmetija, kot je tale Zevnikova, je morda lahko model za preživetje nekaterih kmetij na našem in širSem območju. Naša občina bi za bogatenje turistične ponudbe potrebovala še več takšnih Zevnikov," je ob slovesni otvoritvi dejal župan Jože Avšič. Prenovljeni objekt je odprl kmetijski minister Jože Osterc, čateški župnik pa je prostore in konje tudi blagoslovil. (ES) Lončarji sodelujejo tudi z akademiki V našem časopisu smo predstavili že kar nekaj obrtniških mojstrov iz znane in manj znane okolice. Pogovor z vaščani Krškega polja nas je pripeljal na sled k izkušenemu lončarskemu mojstru Štefanu Kržanu iz Velikega Podloga, ki je obrt sprejel od očeta, ta pa jo je nasledil od svojega očeta. Da pa ne bi stereotipno naštevali izdelkov, ki so v lončarski obrti običajni, vam moramo povedati, da si je mojster Kržan zaželel kaj več od običajnega vlečenja gline v posodo in podobne izdelke, zato je svoje delo povezal z mojstri visoke kiparske umetnosti. Tako je do danes sodeloval s številnimi akademiki, še vedno pa ohranja stike z akademsko kiparko Vladko Stoviček. (Mr. Jožo) Jurjevanje v Pišecah Pišece, 23. aprila - Na Jurijev dan so se damačini zbrali pred Pleteršnikovo domačijo, da bi proslavili zelenje, ki ga je prinesla pomlad. Medse so povabili moški oktet Orlica, ki je že v začetku z nekaj ljudskimi pesmimi poskrbel za dobro vzdušje. Za dobro pijačo in, seveda, obvezna ocvrta jajca pa je v imenu Turističnega društva Pišece, ki je bilo tudi pobudnik prireditve, poskrbela gospa Marjanca. (Nena) Vaščani Okroglic dočakali novo cesto Okroglice, 30. aprila - Okroglice so majhen kraj s komaj 500 prebivalci, vendar lahko mimoidočim turistom in planincem ponudijo veliko. To bo tem lažje tudi zato, ker so dan pred prvim majem položili zadnja dva kilometra asfaltne prevleke. Formalna otvoritev je bila sicer že 27. aprila v gostilni Nunčič, vendar so se gradbena dela zaradi slabega vremena zavlekla. Krajani so ceste veseli, saj je vedno več mladih odhajalo v mesta, zdaj pa upajo, da bodo ostajali doma, saj jim bo cesta delovna mesta približala, upajo pa tudi, da se bo več mladih začelo ukvarjati s kmetovanjem in turizmom. V bližini Okroglic je znana planinska točka Lovrenc, ki vabi k ogledu cvetočega encijana, v gostilni Nunčič pa si lahko pogasite žejo in potolažite lačne trebuhe. (ksenija) Podoba Bizeljskega se spreminja Tabla" cesta v gradnji" že lep čas pozdravlja popotnike ob cesti Brežice-Bizeljsko. Zdaj so se dela končno pričela na južnem delu, torej v smeri od Brežice do križišča v centru. Ob modernizaciji ceste skozi Bizeljsko poteka še ureditev struge hudourniškega potoka Sušica, ureditev kanalizacije, širitev telefonskega omrežja; uredili bodo tudi avtobusno obračališče in postajališče pred zadružnim domom. Predvidevajo, da se bo gradnja zavlekla na dve leti, saj še vedno niso urejeni lastniški odnosi na severnem delu - od Jjjžišča proti Bistrici ob Sotli. V programu krajevne skupnosti je tudi asfaltiranje ceste skozi Bračno vas (900 m) z možnostjo makadamske povezave s cesto v Novi vasi, ki bi tako služila za obvoz v času gradnje ceste skozi Bizeljsko. S cerkvenim svetom potekajo pogovori o modernizacuji ceste na Hribčku od mrliške vežice mimo cirkve sv. Lovrenca. Na vinski cesti je podlaga pripravljena (razen na plazovitem terenu) in bo asfaltiranje končano do konca maja letos. Potrebno pa bo doseči še sporazum z Elektro Krško za kabelsko preureditev električnega omrežja, kot nam je povedal Rok Kržan, predsednik sveta krajevne skupnosti. Podoba Bizeljskega se torej spreminja, vendar lahko opozorimo tudi nato, da bi šlo veliko hitreje, če bi Bizeljanci držali skupaj. (Bojana Balon) * Podgorje, kraj prelepi naš Pišece, 4. maja - V Podgorju pri Pišecah otvorili zaključna dela ceste Kunej-Černelč. Dobra cesta povezuje oddaljene kraje z mestnimi središči, zato so vaščani 22. avgusta 1994 leta začeli izgradnjo nove ceste. Traso, zemeljska dela in dovoz gramoza so opravili sami, Cestno podjetje Novo mesto pa je položilo asfalt. Trak ob otvoritvi je prerezal predsednik KS Pišece Markič ob pomoči Milke Šuler, najstarejše gospodinje v kraju. Ob otvoritvi se je predstavil ženski pevski zbor iz Pisec, oktet Orlica, po novi cesti so zapeljali konji s kočijo in turistični vlak iz Čateških toplic. Otvoritev so proslavili še s kulturnim programom v večnamenskem domu v Pišecah, nadaljevali pa ob dobri hrani in pijači še dolgo v noč. (Mojc) Dolenjske pekarne tudi v "Saši" ¦i Krško, aprila - Kruh iz Dolenjskih pekarn je že dva tedna na prodaj tudi v tamkajšnji Majini delikatesi Saša. Posnetek je nastal . na dan, ko so imeli promocijsko akcijo in so obiskovalcem omogočili, da okusijo njihove izdelketer se sami prepričajo o njihovi kakovosti. Direktor komerciale v Dolenjskih pekarnah, Ivan Brumat: "Ob preostalem kruhu, ki ga znamo narediti dobrega, smo še zlasti ponosni na naše posebne, polnozrnate izdelke iz koruzne, zmesne ali ajdove moke, kruh iz poparjene moke ..." Med različnimi vrstami kruha iz Dolenjskih pekarn zanje največ priznanj kruh iz poparjene moke, imenovan trškogorski sonček, ne zaostajajo niti njihova pekarska peciva (koruzne ali polnozrnate bombete s posipom in še kaj), pripraviti pa znajo tudi vrsto sladkarij, od različnih piškotov do tort. Uspešen začetek sezone v Termah Čatež SPOMLADANSKA ČIŠČENJA Akcija zbiranja starega papirja Sevnica, 24. aprila - Sevniški osnovnošolci so se kmalu po čistilni akciji, ko so ob dnevu Zemlje čistili bregove potokov, lotili še druge akcije - zbiranja starega papirja. V sredo dopoldan so nabrali že 8 ton starega papirja ter tako ohranili pri življenju mnogo dreves. Z delom pa bodo pomagali tudi sebi in šoli, saj bodo denar porabili za razne oblike šolskih dejavnosti ob zaključku šolskega leta, kot so izleti, zabave in ogledi zabavnih prireditev, (ksenija) Ob dnevu Zemlje poučno, delavno in zabavno Boštanj, 22. aprila - Vsaj ob dnevu Zemlje naj bi se spomnili, kako ravnamo z našim planetom - Zemljo. Tega se zavedajo tudi na boštanjski osnovni šoli, kjer so za svoje učence pripravili 14 zanimivih delavnic, v katerih so tako ali drugače sodelovali vsi učenci višje stopnje. Največ zanimanja je bilo za likovno delavnico, ki jo je vodila Nena Bedek. Izdelovali so človeka v gibanju, njihov osnovni material pa je bila glina. Živahno je bilo tudi v drugih delavnicah. V pletarski so obujali star običaj opletanja steklenic. Po medu je dišalo pri čebelarjih, ki so pripravili tudi kviz, vrtnarska in cvetličarska delavnica pa sta bili kot nalašč za pomladanske dni. Za posladek so poskrbeli v slaščičarski delavnici, mladi novinarki pa sta anketirali ljudi, ki sta jih srečali na cesti. Le 5 od 15 jih je vedelo, da je 22. april dan Zemlje. Ob koncu so pripravili še razstavo svojih izdelkov v šolski avli. (B.M.) Veseli koši za smeti Sevnica, aprila - V okviru akcije za ločeno zbiranje odpadkov v občini Sevnica so na 18. redni seji občinskega sveta predstavili "veseli" košek za smeti. Za grafično oblikovanje in barvno osnovo košev so pripravili občinsko tekmovanje na osnovnih šolah in za najboljšo rešitev razpisali lepo denarno nagrado. Tekmovanja so se udeležile šole iz Krmelja, Tržišča, Šentjanža, Boštanja in Sevnice. Prvo nagrado - za "najkoš" - so dobili boštanjski osnovnošolci. Boštanjčani so nasplošno lahko ponosni na delo svojih šolarjev, saj se lotijo vsega, kar pripomore k lepšemu videzu kraja. Nagrado so si zaslužili in upajo, da bodo smeti zdaj resnično našle svoje pravo mesto - koš. (ksenija) Odvoz kosovnega odpada Sevnica, 8. maja - Kot vsako leto je tudi letos občina Sevnica skupaj s Komunalo, Dinosom in krajevnimi skupnostmi organizirala odvoz kosovnih odpadkov. Krajevne skupnosti so pripravile primerne lokacije za odvoz povsod, kjer takšna mesta še niso določena, odpadke pa so občani lahko puščali tudi ob pobiralni poti. Tako je bilo poskrbljeno za odvoz starega železa, avtomobilskih školjk, raznih delov avtomobilov, starih štedilnikov in kar je še podobne krame, ki ponavadi konča v kakšnem grmovju ali celo potoku. Odvoz je trajal od ponedeljka do srede, z njo pa so zaokrožili še eno izmed akcij pod geslom "Prebivalci Slovenije, pometimo pred svojim pragom!", (ksenja) Člani literarno-novinarske delavnice pri pripravljanju biltena o dogajanju na šoli ob dnevu Zemlje Pričeli čiščenje desnega brega Save Krško, konec aprila - Med prazniki so aktivno pričeli čistiti in podirati drevesa na desnem bregu reke Save. Premikali se bodo od pomožnega nogometnega igrišča proti mostu ter tako pripravili prijaznejši izgled tega predela. Upati je, da bo tod potekala tudi kakšna pot za sprehajalce, ki jo v krški občini pogrešamo. Ob čistejši Savi bi utegnila nova podoba pritegniti marsikaterega ljubitelja narave, še posebno, če ne bi bilo pogleda na danes že tuje nam podjetje. (Mr.J.) Tamburaška revija v Ajdovščini Ajdovščina, 13. aprila -Srečanja tamburaških skupin v Ajdovščini se je udeležila tudi artiška tamburaška skupina pod vodstvom Dragutina Križaniča. Bilo je še veliko drugih skupin iz vse Slovenije, imele so kar zanimive programe. Artičani so bili na vrsti predzadnji. Edini so tudi izvedli skladbo s petjem. Glas Elizabete Križanič je bil poslušalcem očitno zelo všeč, saj so jo nagradili z dolgim aplavzom. Domov so se odpravili zadovoljni, čeprav je bila pot za najmlajše precej utrujajoča. (Lina Ravbar, 7.a, nov. krožek. Oš Artiče) V Cekljah nastopili kulturniki s Koroške Cerklje ob Krki, 3. maja - V cerkljanskem 210. učnem centru Slovenske vojske sta minuli teden gostovala dva predstavnika koroške ljubiteljske kulture, pihalni orkester rudnika Mežica, ki letos slavi 95 let delovanja, in moški pevski zbor Vres s Prevalj, ki praznuje srebrni jubilej, 25 let druženja in trdega dela, saj so izračunali, da so bili v teh letih člani zbora skupaj v povprečju vsak tretji dan. Po ogledu vojašnice sta kolektiva nastopila še na priložnostnem koncertu ob dnevu boja proti okupatorju in peti obletnici bojev za samostojno Slovenijo v dvorani tamkajšnjega prosvetnega doma, ki so si ga poleg nove generacije vojakov ogledali še krajani Cerkelj in nekateri predstavniki brežiških družbeno-političnih organizacij. (ES) Prvomajski prazniki so v Terme kljub slabemu vremenu privabili številne goste, željne namakanja. Več zanimanja je bilo za pokriti bazen in že pred dvanajsto uro so morali ustaviti prodajo kart, saj je po splošni oceni do takrat v Riviero vstopilo okoli tisoč ljudi. Zaradi gneče na blagajni so se ljudje vračali ven in le nekaj jih je bilo pripravljenih na malo hladnejši zrak zunaj. Po prvem dnevu sodeč bo letošnja sezona vsaj tako dobra kot prejšnja. Tako Terme Čatež znova dokazujejo, da so edino pravo turistično središče v Posavju. (Mr. Jožo) Veliko novih birmancev Brežice, 27. aprila - V cerkvi svetega Lovrenca v Brežicah je pomožni mariborski škof Jože Smej po maši birmal sto osemnajst birmancev, kar je bila prva letošnja birma. Prvotno načrtovani sprevod birmancev in njihovih botrov, pa je zaradi slabega vremena odpadel. Brežiška župnija spada pod mariborsko škofijo, prav tako tudi dekanija v Koprivnici, kjer je ob 15. uri pomožni škof Smej v cerkvi Marije Vnebovzete birmal še petintrideset otrok. (B.Š.) Prvomajska budnica Kostanjevica, 1. maja - V sredo ob 6. uri zjutraj so kostanjeviški godbeniki ponovno prijeli za svoje inštrumente in krajane opozorili nase obstoj z budnico. Igrali so po Kostanjevici, Orehovcu, Prekopi, Oštrcu, Črneči vasi, skratka, po vseh naseljih krajevne skupnosti, pa tudi v sosednje Podbočje so se odpravili, in so v te namene najeli kar avtobus, nato pa je vesela godba po Kostanjevici odmevala še vse dopoldne. Skromno zakusko pa so godbeniki na pihala imeit v Kmečkem hramu. (Lea) Kozjanski borci so se srečali na Sromljah Sromlje, 27. aprila - Tradicionalno srečanje nekdanjih borcev in aktivistov Kozjanskega, ki ga ob dnevu boja proti okupatorju vsako leto pripravijo člani brežiške borčevske organizacije, je letos minilo v znamenju slabega vremena. Zato se je praznovanje dogajalo v prostorih nekdanje osnovne šole, kjer so zbranim s kulturnim sporedom postregli tamkajšnji osnovnošolci ter moški pevski zbor. Kozjanski odred, ki je bil pred 52 leti ustanovljen v bližnjem Silovcu, za prebivalce ožjega in širšega kozjanskega območja pomeni simbol boja proti tujim zavojevalcem, kar je poudaril tudi slavnostni govornik, predsednik brežiškega občinskega sveta, dr. Alojzij Slavko Sušin, ki se je ob spominu na dogodke pred pol stoletja dotaknil tudi sedanjega položaja ljudi, ki si po njegovem tudi zaradi svoje narodne zavednosti, ko se niso vdali tujcu, zaslužijo boljše pogoje bivanja in zaposlovanja. (ES) Tekmovanje iz angleščine Brežice, 12. aprila - Na občinskem tekmovanju iz angleščine je tekmovalo 25 osmošolcev, med njimi tudi trije iz Artič. Vsi so dosegli 90 % točk in več. Maja se bodo potegovali za zlato priznanje na državni ravni. Po mnenju učiteljev test ni bil preveč zahteven, imel pa je zanke, ki so jih vsi trije Artičani uspešno razvozlali. Po tekmovanju so vse tekmovalce pogostili s sendviči in sladicami ter skromnimi darilci. Pa lep angleški pozdrav! (Lina Ravbar, 7.a, nov. krožek, Oš Artiče) Spominski park Trebče - Kozjanski park vabi na RAZSTAVO ARHITEKTURNIH MAKET IN RISB ARHITEKTA BOJANA HREUE Slovenski Kozolec, ki bo na ogled med 7. in 18. majem v kulturno-informacijskem centru Kozjanskega parka v Podsredi. Razstava Slovenski kozolec sodi v projekt Poti kulturne dediščine, ki ga razvija podjetje Agnes iz Žirovnice na Gorenjskem. Razstavljenemu materialu so dodane predstavitve izbranih objektov s področja Kozjanskega parka. Pesem Posavja '96 Posavsko pevsko združenje organizira v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Brežice tradicionalno revijo Pesem Posavja '96, ki bo v soboto, 11. maja 1996, ob 19. url v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Na reviji bodo sodelovali MPZ KUD Brežice, MPZ KD Kapele, lovski zbor Globoko, MePZ KUD Otona Župančiča Artiče, MePZ VIVA Brežice, MPZ Svoboda Brestanica, MePZ Svit Krško, MePZ Jutranjka in MePZ Primoža Trubarja Loka. Strokovno oceno na reviji bo podal prof. Janez Močnik. 54 lill^S:;;::IISi: ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 9. IN 15. MAJEM 1996 9< OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. m^ DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. *> 81 LEV 23.7.-23.8. DEVICA 24.8.-23.9. OlO. TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. 9 'm. os KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Kar zadeva denarne probleme, težav ne bi smelo biti, saj ste v ugodnem položaju za dober zaslužek. Ni pa dobro, da se zanašate na institucije in pričakujete od njih ne vem kakšne efekte. Vse, kar si zamislite, je najbolje, da izpeljete sami. Pravzaprav je to edini način. Odlično se boste počutili, saj boste polni energije, vendar le, če se boste s čim zaposlili. V primerih slabega vremena boste zelo deprimirani, saj ne boste mogli uživati v naravi. Seveda -lahko bi se počutili lepo tudi doma, vendar nimate urejenih odnosov z bližnjimi. Zelo veliko boste sanjarili o ljubezni in ugotovili boste, da je resnica precej drugačna od vaših sanj. Vendar pa vedno obstaja možnost, da sanje tudi uresničite. Vse, kar je potrebno, je dovoliti si to. Sicer pa bo za zabavo bolj malo časa, več se boste posvetili delu. Precej boste aktivni na več področjih, zato boste doživljali občutke izpolnjenosti, kar pa bo spet povzročilo, da se boste dobro počutili in tudi vaše zdravje in psihično počutje bo zlezlo na višjo raven. Še vedno skrivate v sebi velike strahove, ki vas vedno bolj mučijo. Mogoče bodo večje težave z zdravjem, ki so posledica nerešenih problemov in odnosov z drugimi. Zato lahko pričakujete kakšne prehlade ali podobne nevšečnosti. Ker se ne znate prilagajati svetu in pričakujete, da se bo svet vrtel okrog vas, vas lahko "zaštiha" tudi pri denarju. Polni ste energije - glejte, da jo boste uporabili za kaj pametnega in kreativnega. Najslabše je iti v gostilno in se zapiti, saj tako izgubite vso energijo. Težave v partnerstvu bodo nastale zato, ker se ne znate prilagajati, res pa je, da se tudi vaš partner ne zna. Zelo veliko bo komunikacije med vami in partnerjem, ampak ne bosta se dotikala kdove kako velikih globin. Dejstvo je, da vsi tiščite v sebi veliko stvari, ki se jih ne upate povedati, ker se bojite reakcije drugih. Ravno to tiščanje pa povzroča lahko bolezni ali pa prepire. Pametno bi bilo, da bi se naučili poslušati in bi se nehali postavljati v ospredje. Vsak ima svojo resnico, naša naloga pa je, da to resnico sprejmemo, saj se iz tega lahko veliko naučimo. Zelo slabo je misliti, da imamo samo mi prav, saj si tako ustvarimo močne sovražnike. Do partnerja ne bodite preveč pokroviteljski, ker ga to zelo moti - tudi vas moti, če se kdo postavlja nad vas in vam vsiljuje svoje mišljenje. Zakaj ne pustite vsakemu, da dela in misli, kar hoče, vi pa si vzemite pravico, da ravno tako delate, kot je všeč vam? Precej bolje se boste počutili, vendar boste imeli nekaj skrbi zaradi denarja, pa vam ni treba skrbeti zanj. Postati morate pretočni kanal za denar: treba se je naučiti dajati ga v kreativne namene, ker ga tako pride še več nazaj. Če pa ga stiskate, lahko nekega dne ostanete brez vsega. Vaš odnos s partnerjem bo na zelo visoki ravni, ker boste znali poslušati njegove probleme in tudi zadovoljiti njegove potrebe. Odlično se boste znašli tudi v finančnem pogledu, saj se vam kar naprej odpirajo nove in nove možnosti. Seveda bo pametno razmisliti, kaj z denarjem storiti. Zelo boste potrebovali družbo, ker ne boste radi sami. To je dobro, vendar pazite, kakšno družbo si izbirate. Seveda je vse odvisno od vas. Nekega dne lahko spoznate, da je dotedanja družba slaba in se od nje pač poslovite. Tako se naučite določene življenjske lekcije, kar vam zelo pomaga. Bono Baršek Gostišče Pohle Ljubitelji tenisa - pomlad je tu Gostišče Pohle iz Brestanice vabi vse ljubitelje rumene žogice v mirno okolje na teniški igrišči, kjer se boste na umetni travi razgibali in obenem sprostili Poskrbeli bodo tudi za otroke, sai imajo pripravljeno igrišče, za najbolj "vroče" tenisače pa tudi bazen. Poskrbeli bodo za žejne in lačne. Niti na tečaje . tenisa niso pozabili. Pravi naslov za vas je Gostišče Pohle I Brestanica, informacije na tel.: 0608/79-112 in 0609/635-248. | PA SE SLIŠI V Termah so imeli slovesno otvoritev prenovljene restavracije. Novinarji se bolj ali manj držimo skupaj - v krdelu, a v gneči smo se ondan porazgubili. Predvsem brez panike. Pri novinarjih deluje več pogojnih refleksov. Tudi tale: zelo hitro smo se zopet zbrali ob šanku, čeprav je vsak prišel iz svoje smeri in čeprav je bilo pijače vsepovsod na voljo v obilju. Ali je čiščenje potokov res delo za otroke, se je vprašala ravnateljica OŠ Blanca, Ana Mešiček, ob zadnji čistilni akciji Blaščice. Čeprav so v akciji sodelovali le osmošolci, ugotavlja, da bi to delo morali opraviti ljudje, ki stanujejo ob potoku in so soodgovorni za vse tam najdene "stvari". V potoku so namreč našli ostanke ubitih mačk, utopljenih psov, drobovje doma zaklanih živali, ki se je zagozdilo med vejevje. To je pri otrocih povzročilo gnus (in prebavne težave) vsaj tisti, če ne tudi naslednji dan. Pri tem pa je najbolj žalostno, da so odrasli le kukali skozi okna, akcije pa se ni udeležil niti nihče od ribiške ali lovske družine. Kakor moramo mi popravljati grehe naših staršev, kar se tiče varstva okolja, pa morajo na žalost naše grehe že sedaj popravljati otroci. Naša kolegica, novinarka Radia Slovenija, Irena Majce, je pred kratkim dobila sina. Fantiču je ime Brin in ni nobena Marvlin, kot smo po nesreči zapisali v prejšnji številki Našega glasa. Za napako se opravičujemo, za sina pa čestitamo. Uredništvo! Brezplačne storitve. Poznana krška dama, tudi iz podjetniških vrst, je verjetno povsem pozabila, da se po opravljeni storitvi tudi nekaj plača. Na krškem študentskem servisu, ki je v isti stavbi kot pošta, je odpošiljala telefakssporočila v tujino, na plačilo pa je do danes čisto pozabila. Zato jo zaposleni na študentskem servisu, ki ni socialna ustanova, opozarjajo, naj čim prej poravna svoje obveznosti, drugače bodo drugače ukrepali. Tudi preko časopisnih vrstic. Kdo ve, ali je znani brežiški športni delavec Ciril Kolešnik pozabil, da igrajo dobovski rokometaši že drugo sezono zapored v prvi državni ligi, ali pa je bil posredi spet le tiskarski škrat. V njegovem poročilu so občinski svetniki na minuli seji namreč lahko prebrali, da ima občina le enega prvoligaša. Da je imel pri tem v mislih moštvo strelcev z zračno pištolo, ki tekmujejo v prvi državni ligi že pet let, ne dvomimo, toda pozabiti na moštvo, ki med sezono vsako drugo soboto privabi v Dobovo na stotine gledalcev in le nekaj manj policistov ... Česa takšnega si gospod Kolešnik le ne bi smel dovoliti. Včasih so se delavci vsakega prvega ali petnajstega v mesecu (kakor kje) veselili (ali pa tudi ne) kuvert s plačo. Toda časi se spreminjajo. In to na bolje! Personal nekega posavskega brežiškega prq'ektivnega biroja je namreč svojo zadnjo plačo namesto v kuvertah prejel kar v velikih kartonskih zabojih. Toda pozor! V zabojih ni bil denar, ampak akustični aparati. Tako bodo prizadeti ob prijetni glasbi ali ob Santa Barbari lažje čakali na ta prave kuverte, ki pa kar naprej zamujajo, pa še vedno tanjše so. V Vinu Brežice so nam povedali, da si je ministrstvo za obrambo na podlagi javnega natečaja, ki so se ga udeležili tudi Brežičani, izbralo pijače iz Radenske. Torej: kjer koli bo ministrstvo za obrambo zadolženo za pijačo, bo na mizi radenska. Gospodom iz Vina sedaj preostane samo, da počakajo in ugotovijo, ali se bodo fantje v vojski navadili in navezali na izdelke iz Radenske ali pa bodo ostali zvesti dosedanjim nenapisanim zakonitostim. Te pravijo, da človek tistega, kar njegov spomin veže na služenje vojske, običajno več ne pogleda. Dr. Pepperja so gospodje iz brežiškega Vina predstavili tudi kot pijačo, ki se v svetu najhitreje dviga. Seveda so mislili na prodajo, a smo v tistem trenutku novinarji okrog mize ugotovili, da se Dr. Pepper tudi drugače dviguje najhitreje -prti so bili takoj mokri, ker je spenjena pijača šinila čez rob kozarca. Ekološko ozaveščen bralec nas je poklical nam ogorčeno povedal, kako je na krški občini zaman iskal odgovor o odgovornosti glede čiščenja in plakatiranja po mestu. Sam je uspel v okolici Valvazorjeve hiše delno popraviti videz drevoreda, a se je stara slika kmalu ponovila Ugotovil je, da imamo v krški občini v ta namen enajst delavcev, ki pa jih do sedaj nismo videli čistiti raztrganih plakatov. Papirjev in odvržene embalaže je dovolj na vsakem koraku in vredno bi bilo postaviti nove zbiralne kontejnerje na najbolj ogrožena mesta. Prav tako ne bi bila odveč čistilna akcija, kot so jo v sevniški občini izvedli osnovnošolci. Ker smo se v zadnjem času malo več zanimali za internet, smo izvedeli tudi, da imajo šole (seveda! kaj pa drugega) brezplačen dostop. Potem pa je pricurljala na dan še informacija, da so se po nekaterih slovenskih šolah mentorji računalničarji znašli in da za delo z internetom krepko zaračunavajo... C-c-c! Kostanjevičani so vedno tožili, da so od vseh pozabljeni, a ni bilo nikdar primernega odziva. Ondan se je zapuščenosti mesteca mimogrede dotaknil starosta kulturnega življenja v Dolenjskih Benetkah, Lado Smrekar in opomnil še, da se v Kostanjevici obljublja le pred volitvami... Še ena klofuta za gluha ušesa -morda bo pa kdaj le zaleglo! Prazniku šole ondan v Kostanjevici so mladi novinarji skupaj s svojo mentorico posvetili šolsko glasilo. Gradivo so po šoli zbirali že od septembra, pa je slišati, da so ga kljub temu dobili zadnji trenutek in še to po vsakršnem moledovanju. Pa še ob razmnoževanju niso imeli sreče s sodelavci in je na javno prireditev prišlo le nekaj bornih izvodov. Tudi če druge "malenkosti" odmislimo, se velja vprašati, ali bodo otroci še kdaj dobili delati voljnega mentorja... O glasilu, drugič. Potem ko je po mučni tekmi s časom le izšlo, tudi zaradi popolne pasivnosti nekaterih, ki bi lahko veliko pomagali, so se takoj našli kritiki, da to manjka, da bi bilo lahko ono drugače in da tisto tretje ni kdovekakolepo... Toliko o prizadevnosti in sodelovanju v Kostanjevici. Komisija, ki si je konec marca strokovno ogledala nenavadno in nevarno križišče v bližini nakupovalnega centra Intermarket v Brežicah, je zapisala, da je treba križišče rekonstruirati. Predložili so tudi idejno rešitev, ki se razlikuje od tiste, ki so jo predlagali možje iz vrst SDSS, župan Avšič pa je dejal, da občina za drago rekonstrukcijo nima denarja. Zato so komisijci v zapisnik zapisali, da morajo večji del stroškov rekonstrukcije plačati lastniki Intermarketa. Ti o tem seveda nočejo nič slišati, saj je njihova trgovinica stara komaj leto dni, križišče pa že 24 let in toliko časa tudi obratuje. Crknila je le Adria Caravan. Prebivalci Cerkelj ob Krki že komaj čakajo na prvi poletni mesec, ko se bo v njihovem kraju pričelo dogajati svetovno padalsko prvenstvo. Zaradi prihoda stotin tekmovalcev in novinarjev z vsega sveta bodo vse vaške in po vsej verjetnosti tudi poljske poti dobile novo asfaltno prevleko, v premnogih hišah bodo končno lahko zazvonili telefoni, ponekod pa bodo morda prišli do novih svilenih zaves. Saj veste, včasih nepredvidljivi veter kaknega padalca lahko odnese tudi zelo daleč od cilja. In kdo ve, kakšne misli bodo takrat, ko bo zrl v pisana padala pod nebom, rojile po glavi tamkajšnjemu podjetnemu gospodu Žičkarju. Možakarje namreč lastnik pogrebnega podjetja... Na občinski deponiji komunalnih odpadkov v Ločah pri Dobovi je aprila iz neznanih vzrokov izbruhnil požar. In ravno tiste dni je nekdo ukradel kovinska vrata, ki zapirajo vhod na deponijo. Tako sedaj možje postave ne vedo, ali je nepridiprav odnesel vrata zato, ker jih potrebuje, ali pa morda zato, da bo lahko neovirano in brezplačno odlagal svoje zasebne odpadke na občinsko smetišče. Ker pa trdovratni požar noče in noče ugasniti, so gasilci organizirali dežurno službo za nadzor požarišča. In ker ni več vrat, so se nekateri spomnili, da so požar morda podtaknili komunalci sami, da bi namesto njih za red na deponiji skrbeli gasilci. it Se vedno brezmaslova i i i i | petek, 26.4.1996 I I I I Z današnjim dnem se je začela velika veriga praznikov. Prav neverjetno je, kako sposoben narod smo Slovenci. Iz dveh praznikov smo si organizirali minipočitnice, ki nekaterim trajajo kar deset dni. Temu se reče hiperprodukcija. V gosteh imam MZ Hektorja, ki je zelo v redu fant, čeprav sem na njegov račun slišal že marsikatero pripombo. Tudi nastop v Pacifiku, je opravil zelo profesionalno. sobota, 27.4.1996 Živela OF Cimru že nekaj mesecev obljubljam obisk, glede na to, da je postal mladi očka, si to vsekakor zasluži. Odločitev je padla, danes je dan "X". Vse bi bilo lepo in prav, če bi bile trgovine odprte, saj bi tako lahko tudi kaj kupil, kar se za obiske spodobi. Sicer pa tako ali tako ne znam kupovat in je zame šfe bencinski servis preveč. Prav tam se ustavim in zberem iame največje bedarije, za njecja, za njo in za ta malega. V vrečko sem nametal od širnega namaza do obliža. Popoldne me je zaneslo v Ljubljano, kjer sem si ogledal poraz Interierja. ponedeljek, 29.4.1996 Šele tretji dan podaljšanih počitnic je, jaz pa že malo pogrešam tisto napetost in nervozo, ki me spremlja ob normalnih delavnikih. v Še dobro, da je Interier zopet izgubil in da se lahko zaradi tega malo sekiram. V prihodnje fantom predlagam, da ne dovolijo TV prenosa, saj so do sedaj izgubili prav tiste tekme, ki smo si jih lahko ogledali po TV. torek, 30.4.1996 Praznovanje prvega maja iz leta v leto dobiva drugačne dimenzije, le vreme je vedno enako - deževno. Sponzor in glavni organizator letošnjega praznovanja Igor-sadje-zelenjava-pri-cerkvi, je na svoj vikend povabil pisano (beri blatno) druščino. Večer je minil ob preštevanju nosečnic in igranju glasbenih samoukov. Vsi ostali so se posvetili načrtnemu uničevanju hrane in pijače. nedelja, 5.5.1996 Ko sem že mislil, da sem srečno preživel praznike, ugotovim, da me je zahrbtno napadel nekakšen virus. Upam, da mi v naslednjih dneh ne bo prekrižal vseh zadanih načrtov. EDI Skupina tolkal Glasbeni dogodek, Glasbena šola malo drugače, je bil izjemen, saj je vseboval kar 27 točk, v katerih so se predstavili mladi glasbeniki iz krške glasbene šole in njihovi profesorji. Najbolftienavadna (in meni najboljša) točka je bila skupina tolkalcev, ki soTKligrali štiri stavke skladatelja Ronalda Keezra. Zasedbo so sestavljali: Tjaša Fabijančič (ksilofon, zvonci, triangel), Janez Gabrič (bobni), Tomaž Pire (ksilofon) in Robert Fuks (timpani). (Mr. Jožo) Peto srečanje kozjanskih pevskih zborov Z ubrano pesmijo počastili dan upora Kozje, 27. aprila - Kar osem zborov se je zbralo na srečanju kozjanskih pevskih zborov v dvorani GD Kozje. Gostitelji, moški pevski zbor Kozje in pokrovitelji, so se potrudili za brezhiben potek prireditve, za spominska darilca in na koncu tudi za prijateljsko srečanje ob zvokih ansambla Nasmeh iz Kozjega. Za uvod v lep kulturni dogodek so poskrbeli člani bigbenda Radia Šmarje pri Jelšah, ki so zaigrali nekaj prijetnih melodij iz svojega bogatega repertoarja. Po tem uvodu so nastopili pevski zbori: mešani mladinski zbor Podsreda, MePZ Zagorje, MePZ Bistrica ob Sotli, MePZ Antona Aškerca Podsreda, MePZ Zarja, Šentvid pri Planini, MPZ Planina, MPZ Podčetrtek in MPZ Kozje. Vsak od zborov je zapel tri pesmi, za konec pa so skupaj zapeli najprej vsi mešani zbori in na koncu tudi vsi moški pevski zbori. Zborovodje so prejeli šopek in darilo generalnega pokrovitelja Monta, predsedniki zborov pa še pleteno srce. Po uradnem delu so organizatorji pripravili sproščeno srečanje. (Toni) Uspešen nastop mladih d o bovški h pevcev v Zagorju Zagorje ob Savi, 25. aprila - Med 43 otroškimi, mladinskimi, dekliškimi in mešanimi pevskimi zbori iz vse Slovenije, ki jih sestavljajo osnovnošolci in srednješolci, je na letošnji republiški reviji v Zagorju kot predstavnik Posavja nastopil tudi 54-članski mladinski pevski zbor osnovne šole Dobova pod vodstvom Pavle Bunetič. Kljub temu, da revija ni imela tekmovalnega značaja, pa je tričlanska strokovna žirija na koncu le izbrala najboljši zbor, najboljšega dirigenta in najbolje izvedeno skladbo. Mladi Dobovčani, ki so na reviji nastopili prvič, navedenih priznanj sicer niso prejeli, zato pa so bili zbrani strokovnjaki z izvedbo vseh štirih pesmi zelo zadovoljni, sodeč po aplavzu pa so jih zelo dobro sprejeli tudi poslušalci v dvorani. Podobnih nastopov izven domače občine si v Dobovi še želijo, saj bi jim podobne izkušnje za nadaljnji kakovostni napredek še kako koristile. (ES) Pihalni orkester Kapele v Lovranu Lovran na Hrvaškem, 10.-12. maja - Na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov se bodo na promenadnih koncertih in mimohodih v Lovranu in Opatiji predstavili orkestri iz Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi kapelski, ki bo nastopil na 45-minutnem samostojnem koncertu v Moščenički dragi. Slavnostni koncert vseh udeležencev bo v soboto v kristalni dvorani hotela Kvarner v Opatiji, prireditev pa bo zaključil slavnostni mimohod vseh orkestrov po ulicah Lovrana. (nic) FILM: CASINO Od veterana Martina Scorseseja, ki ima za seboj že take mojstrovine, kot so Ulice zla (1973), Alice ne stanuje več tukaj (1974), Taksist (1976), New York, New York (1977), Pobesneli bik (1980), Barva denarja (1986), Poslednja Kristusova skušnjava (1988) in Čas nedolžnosti (1993), preprosto nismo mogli pričakovati drugega kot še en odličen film. Tudi v tega, kot že v mnoge poprej, je postavil Roberta De Nira, ki je pravzaprav njegovo odkritje (s Taksistom). De Niru vloga gangsterja ni tuja; preizkusil jo je že tudi v Scorsesejevih Dobrih fantih (1990), ko mu je tako kot zdaj v Casinu asistiral Joe Pešci. Nesporna zvezda filma je seveda prvinska Sharon Stone. Tokrat ji je (morda prvič) uspelo dokazati, da je študirala igro. Njena upodobitev gangsterske žene in ljubice, močne in hkrati odvisne ženske, zapite fatalke, je bila dovolj prepričljiva, da ji je prinesla zlati globus in oskarjevsko nominacijo. Casino je film o Las Vegasu, igralništvu, gangsterstvu, o Denarju. Film o zaupanju. Vprašanje "Ali ti lahko zaupam?", ki ga vodja igralnice Sam Rothstein (De Niro) ne zastavlja le svoji pohlepni soprogi (Stone). Vprašanje, komu zaupati, lakomni preračunljivi ženski ali gangsterskemu prijatelju iz otroštva, ima obakrat negativni odgovor. Gangsterski svet pač ni svet, kjer bi stavil na Zaupanje in odšel iz igralnice polnih žepov. Zatorej začetna stavka, ki film tudi propagirata v medijih, "Moraš zaupati ljudem, ki jih ljubiš. Druge poti ni.", dobro povzemata bistvo filma. (Jasna Konc) i« fcPRITUAL PYROTECHNICS spet v studiu Še ne tako dolgo nazaj smo predstavili prvenec The material empire is dying krških Spiritual ^Pvrotechnics, ki je bil kajpak sprejet z različnimi kritikami. Pa vseeno so pozitivne prevladale in skupini dale nov elan, kar se odraža v multiproduktivnosti. Pri tednom dni so SP v ljubljanskem studiu Kif-Kif posneli material za novi CD, ki bo predvidoma luč dneva zagledal nekako v jeseni. Zvočni temelj obsega 19 skladb, večinoma s slovenskimi besedili. Med posnetim gradivom sta tudi dve priredbi znanih jugo punk skupin. Teme besedil še vedno spremlja kozmopolitski okus, ki je daleč od zlonamernih kritik o vsiljivosti, saj je prav nenasilje prednostna tematika skupine, ki zagovarja spiritualnost kot način življenja. Omembe vreden podatek je, da bo na projektu cela paleta gostov, ki bodo zvočno sliko originalno obarvali. (Mr. Jožo) Glasbeni teater, N. O. M drugič v Posavju Brestanica, 30. aprila - Na predvečer prvega maja so DZMP organizirali koncert sanktpeterburškega glasbenega teatra, N.O.M. Pred njimi so nastopili Maže, ki so pred kratkim končali svoje demoposnetke. Zatem se je na odru pojavila še ena predskupina iz Avstrije z imenom Snakkerdu densk. Koncertu v Domu svobode je ta večer prisluhnilo približno 150 ljudi. (Mr. Jožo) NAGRADNA KRIŽANKA BANKE CELJE Ob prejšnji križanki smo Vam na kratko predstavili sodelavke iz Banke Celje, ekspozitura Krško, in v nekaj stavkih opisali bančno ponudbo. Tokrat Vam podrobneje predstavljamo ponudbo posojil, ki nam pomagajo prebroditi finančne težave ali olajšati večji nakup. V Banki Celje pravijo, da ni finančnega problema, ki ga ne bi mogli skupaj rešiti. Ponudba posojil je resnično zelo široka. Najamete lahko kratkoročna ali dolgoročna posojila, namenska ali nenamenska posojila v gotovini. Banka Celje, ekspozitura Krško, ponuja posojila za fizične osebe ali posojila za opravljanje zasebne dejavnosti. Posojila lahko najamejo komitenti ali nekomitenti. Nenamenska posojila so gotovinska, saj banka nakaže znesek posojila na osebni račun posojilojemalca. Pogoj za najem posojila je kreditna sposobnost, višina zadolžitve sme biti največ do ene tretjine plače. Posojilo je mogoče najeti za dobo od 6 mesecev do 3 let. Poleg gotovinskih posojil banka nudi kratkoročna posojila za nakup različnih vrst potrošnega blaga in storitev ter dolgoročna posojila za nakup pohištva, stavbnega pohištva in kopalniške opreme. V posebni ponudbi so posojila za nakup avtomobilov, kmetijske in gradbene mehanizacije z odplačilno dobo od 1 do 5 let. Pri stanovanjskih posojilih daje banka posojila tako za novogradnjo kot za rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanjskih hiš, nakup stanovanj in stanovanjskih hiš. Odplačilna doba je do 10 let. Posojila za kreditiranje zasebne dejavnosti lahko pridobi vsak zasebnik, ki ima v enoti odprt žiroračun. Ponujamo Vam posojila za obratna sredstva z odplačilno dobo do 1 leta, posojila za osnovna sredstva do 5 let in posojila za nakup poslovnih prostorov za odplačilno dobo do 10 let. Za vse podrobnejše informacije ste vljudno vabljeni, da se osebno zglasite v Banki Celje, ekspozitura Krško, ali pokličete po telefonu 22-604. In še nagrade za tiste, ki bodo pravilno rešili geslo in bodo izžrebani; 1. nagrada - vetrovka, 2. nagrada -dežnik, 3. nagrada - borša. Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 18. maja 1996 na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom "Križanka Banka Celje". Rešitev križanke iz številke 14/15 -Geslo: SALON KATARINA, SPOMLADANSKO MODNO STRIŽENJE. Po vodoravnih vrstah; EPIKA, RAVEN, IRENA, KOR, ŠASIJA, FALERON, CAR, ATAMAN, PIAVE, KATAMARAN, LS, IVI, ORGLE, NIŠAM AMA, ENA, AZALEJA, OMSK, ŽENEVA, AREKA, AMASIS. JOŽI. Izžrebani nagrajenci; 1. Katarina PIRC, Erjavčeva 4, Krško (trajna ondulacija); 2. Milan VAHČIČ, Artiče 57 a, Artiče (barvanje las); 3. Mojca OCVIRK, NHM 24, Sevnica (modno striženje). Vsem iskreno čestitamo. Rešitev križanke iz številke 16/17 -Geslo: V VARNEM ZAVETJU TRADICI.IF Po vodoravnih vrstah: TRASA, OATES, LILLE, ANA, A, RlN, N, BALEARI, ETA, AVENTIN, RINA, NIKA, SKA, KOV, KAT, ZA, UT, DO, OCONELL, OKEN, MIRA, NEPAL, AJACCIO, SEČA, TATE, KNITTEL. Izžrebani nagrajenci: 1. Martina NEMEC, Brezovica 20 A, Bizeljsko (maksidežnik - golf); 2. Tinka CABRAJA, Kettejeva 6, Brežice (borša); 3. Mitja RIBIČ, Trg 19 a, Brestanica (majica in kapa;. Nagrajencem čestitamo, nagrade pa lahko dvignete v Banki Celje. Ekspozitura Krško, CKŽ 53. w Si NAŠ GLAS 0BER DRSAL-NICA NA IGRIŠČU GOSPODARJI GOSTOTA ROJSTEV ANGLES. PIVO 1 GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI SAMOGLASNIK 4 11 NOROSTI, ŠALE 17 3 REKA V ŠVICI (RHONA) SLOV. PESNIK EVALD --iaiB— M| SESTAVIL TANJA PLANKO STRANKA PRI BANČNEM POSLOV. PASMA AFRIŠKIH KRATKODL. MAČK SEDEŽ OBRAMB MINISTR. V ZDA PRITOK BALKAŠK. JEZERA IME NAJVEČ ¦ JEGA OCEANA GORATA POKRAJINA NA JUGU S. ARABIJE LADKO KOROŠEC IGRA NA ZELENEM IGRIŠČU GLAVNICA. PREMOŽENJE V DENARJU 8 12 5 ALKILNI RADIKAL 7 KONIČASTO ZAKLJ. STEBER, MONOLIT SUKANEC (MN.) NASLOV PRIPADNIKI DUH.REDA ŽIVEČI V SAMOST. 10 AVSTRIJA K0SCEK KREMENA IZ TERCIARA EVR0P. SKUPNOST EDVARD GRIEG NIOBIJ OTOK V JADRANS. MORJU 1 POLITIČNO GIBANJE V ITALIJI V 19. ST. 15 16 AMER. LETALS. DRUŽBA TOVARNA SVETIL V POUČA-NAH IME SLOV. HRANILNICE UREJEVALEC GROBOV 6 ŠVEDSKA NEMŠKI TEORETIK IN SOCIAL FRIEDRICH PREDPONA V ŠPAN. JEZIKU LIV ULLMANN EDVARD RAVNIKAR OZNAKA NATRIJA KII0METER ZIMBABV. POLITIK JOSHUA 2 OGLJIKOVODIK V PREMOG. KATRANU CRESL0-VA KISLINA 13 ZRELOSTNI IZPIT 14 1 2 l------[6 8 7 10 11 5 10 8 2 15 2 17 6 5 12 2 13 14 15 7 17 5 13 8 5 11 16 Slečena scena Pokukajmo v zakulisje slovenske zabavne glasbe Prvi z leve gost Gianni Rijavec, zraven Dejan Vodovnik in dva člana peterice Moj boogie band. Brežice, 23. aprila - Ob slovenskem dnevu knjige je v brežiški knjižnici novinar Dejan Vodovnik predstavil svoj knjižni prvenec Slečena scena in s svojimi gosti Giannijem Rijavcem in ansamblom Moj boogie band poskusil na kratko predstaviti, kaj se dogaja na slovenski glasbeni sceni. Gianni Rijavec je pel že na vseh petih kontinentih, dvakrat celo pri papežu. Na vprašanja avtorja knjige je povedal, kaj pomeni biti v vrhu glasbene scene: predvsem veliko prerivanja in garanja, ko pa enkrat dosežeš vrh, ga je izredno težko obdržati. . Med drugim je dejal, da v Sloveniji glasbeni zvezdnik praktično ne obstaja, tu so zvezdniki edino politiki, česar ni opazil nikjer drugje. Rekel je, da pri nas menedžerjev praktično ni, so le organizatorji nastopov, medtem ko je v tujini menedžer tisti, ki opazi dobrega izvajalca in ga potem popelje do zvezdništva. Omenil je naše hrvaške sosede, ki ponujajo veliko svojih skupin in pevcev na slovenskem področju, na svojih televizijskih postajah pa bolj poudarjajo razvedrilne oddaje, za razliko od naše televizijske hiše. Člani ansambla Moj boogie band so zaigrali nekaj priredb, na vprašanje Dejana Vodovnika, kaj si oni mislijo o zvezdništvu, pa so dejali, da jih vse skupaj navdaja s pesimizmom. Delajo predvsem na klubski sceni, želijo pasi, da bi bilo v Sloveniji čim več manjših klubov. Dejan Vodovnik je menil, da glasbeni sindikat v Sloveniji že obstaja, glasbeniki pa se bodo morali sami zavzeti za to, da bi sindikat postal del ministrstvaza kulturo, Gianni Rijavec je poudaril, daje vsaka glasba dobra, sindikat pa bo močen šele takrat, ko se bodo tega zavedali vsi glasbeniki. (B.S.) Taborniški rod "Sivi dim" - nove zaprisege Plamenice pod Rozalijino cerkvico Krško, 26. aprila - Slabo vreme je vodstvu taborniškega rodu Sivi dim iz Krškega preprečilo, da bi slovesnost organiziralo pri ribniku v Resi, zato so se zatekli v varno bližino krškega doma gasilcev. Popoldanske igre in priprave so zvečer zaključili s kresom. Ob njem so novi člani rodu prisegli, da bodo živeli v skladu s taborniškimi zakoni, nato pa so vsi skupaj odšli še do cerkvice sv. Rozalije. Tam je starešina rodu, Metka Jakhel, izročila nove ovratne rute (druge barve) tistim članom rodu, ki so napredovali ali pa so šele stopili med tabornike. Zveza tabornikov Slovenije priporoča, da rodovi opravijo podobne slovesnosti zvečer, ob tabornem ognju, zato so organizatorji v Krškem osvetlili tudi pot med domom in Rozalijino cerkvico ter prizorišče pred njo. Uporabili so plamenice in migetajoči ogenjčki so privabili na okna večino stanovalcev sosednjega bloka. Sivi dim se s takimi akcijami hkrati postopoma prebija v javnost. Pričakujejo, da jim bo sčasoma še lažje, saj so se lotili odločnega iskanja prostorov za svojo dejavnost. (Ika) Devet Primorcev v galeriji Hamer Slovenska vas, 4. maja - Apollonio Zvest, slikar morja, Tomo Vran, abstraktni kolorist, ki se rad izgubi in najde v prostoru, Mira Ličen-Krmpotič, ljubiteljica velikih platen, polnih dinamičnih barv, Jure Cihlar, krajinar, ki ga v zadnjem času vse bolj privlači živalska figuralika, Ljerka Kovač, ki je iz svojega ranjenega Sarajeva najprej l rešila barve in čopiče, Erik Lovro, kipar s čopičem, Aleš Sedmak, čigar čolni niso le čolni, ekspresionist Janez Matelič ter kipar Masayuki Nagase, Japonec, ki je ob svojih prepotovanjih sveta odkril Istro in vzljubil njen kamen, iz katerega je naredil kruh, ki sedaj krasi zelenico v Slovenski vasi, so umetniki, tako ali drugače povezani s slovensko Primorsko. Svoje novejše stvaritve so predstavili v galeriji Hamer, ki se je na ta način vključila v, recimo temu, proces gospodarskega sodelovanja med posavsko in primorsko regijo. Na sobotni otvoritvi razstave, ki nosi naslov Primorske likovne vzporednice, je delo umetnikov, ki se slovesnosti začuda niso udeležili, predstavil kustos galerije Insula, Dejan Mehmedovič, v uvodnem delu pa so številne obiskovalce navdušili mladi posavski harmonikarji pod vodstvom mojstra tega inštrumenta, Tonija Sotoška. (ES) Kapševe, Rutarjeve in Zupanove "frajtonarice* so pod prsti mladih harmonikarjev v Slovenski vasi prav lepo zvenele. Devetnajsta jezikova nedelja Bohor, 5. maja - V sončnem vremenu se je na zelenem Bohorju zbralo lepo število planincev in drugih ljubiteljev Bohorja z vseh koncev Slovenije in Hrvaške in se udeležilo že devetnajste trdicionalne jezikove nedelje. Tudi letos je teklo tekmovanje v treh kategorijah: po teži, dolžini in izvirnosti jezikov. V konkurenci se jih je pomerilo petnajst. Invalidi na izlet po slovenski Koroški Društvo invalidov občine Krško organizira izlet na Koroško, in sicer v soboto, 25. maja 1996. S Senovega bo odhod ob 5.30 izpred garaž Rudnika, iz Krškega pa ob 6. uri izpred hotela Sremič. Na izletu si bomo ogledali znamenitosti, kot so muzeji in druge zanimivosti v Slovenj Gradcu, Ravnah, Črni in v Kotljah rojstno hišo Prežihovega Voranca. V Prevaljah se bomo ustavili na kosilu. Upam, da nam bo tudi vreme naklonjeno, zato vas vabimo, da se čim prej prijavite: vsak petek od 9. do 11. ure v pisarni Društva invalidov ali v bifeju Društva upokojencev, Cesta 4. julija 57. Prijave bomo sprejemali do zasedbe avtobusa. Cena izleta z vsemi stroški znaša po osebi 2.500 tolarjev. Predvidevamo, da bomo prišli domov v Krško okoli 22. ure zvečer. Rezultati: Teža: 1. Peter Požun (2 kg), 2. Marjan Pere (1,62 kg), 3. Anton Maček (1,61 kg). Dolžina: 1. Mirana Klavžer (60 cm), 2. Špeli Drstvenšek (58,6 cm), 3. Marku Kranjc (58 cm). Izvirnost: prvo mesto je osvojil Lojze Stih z volilnim dojenčkom, drugo Irena Kozlih s papežem in tretje Nina Umek z Božičkom. 'b Komisiji predstavnikov posavskih planinskih društev je predsedoval Ernest Breznikar. Imela je težko delo, še posebno v kategoriji izvirnosti. Po mnenju vseh pa je na koncu le pravično razsodila in omogočila predsedniku PD Bohor Jožetu Požunu, da je najboljšim trem iz vsake katagorije podelil lične plakete in priznanja. (Toni) V Krško se vrača nočno življenje V kletnih prostorih hotela Sremič odprli zabavišče Flamingo Krško, 30. aprila -Krško je po več letih znova dobilo pravo nočno zabavišče. Podjetnik Janko Hausman z Bleda, ki se z gostinstvom ukvarja že 26 let, vmes pa je bil tudi uspešen čarodej, Titov kuhar, lastnik najboljše videoteke v Sloveniji in menedžer mnogih pevcev ter zabaviščnih artističnih in plesnih skupin iz Slovenije in Vzhodne Evrope, je v prenovo nočnega bara hotela Sremič vložil 200 tisoč nemških mark, otvoritev lokala z imenom Dancing club Flamingo pa so nočne zabave željni Krčani dočakali na predvečer praznika dela. "Ker med Ljubljano in Zagrebom ni nobenega nočnega bara, sem prišel na idejo, da bi poskusil v Krškem. Tile prenovljeni prostori lahko sprejmejo do 120 obiskovalcev, ki lahko vsak večer med 22. uro zvečer in četrto uro zjutraj uživajao v dobri zimzeleni glasbi ter artističnem programu prikupnih plesalk, redno pa bodo tu gostovala tudi znana pevska imena iz Slovenije in Hrvaške. Posebej smo se potrudili, da bodo gostje z izbranimi pijačami in hladnim prigrizkom vrhunsko postreženi, saj menim, da je Marjan Bogovčič, ki je vrsto let delal v Grand hotelu Toplice na Bledu in govori sedem jezikov, najboljši natakar v državi," nam je ob otvoritvi, ko so goste zabavale glasbene skupine Honey Moon, Mambo Kings in Ritmo Loco, povedal lastnik kluba Janko Hausman. Nočno življenje se torej vrača v Krško, cene pa so vsaj za zdaj najnižje med tovrstnimi lokali v Sloveniji. Vprašanje je le, kako se bo novost v kraju s hirajočim gospodarstvom prijela. Obisk prve dni, oprostite, noči ni bil ravno spodbuden in kdo ve, ali so bili vzrok res samo prvomajski prazniki, ki jih večina ljudi praznuje po ustaljenih navadah. "Če ta program ne bo uspel, bomo poskusili s kakšno drugačno ponudbo," je še dodal Blejec Janko Hausman. (ES). Mešani pevski zbor Zagorje tretjič na srečanju Namesto plesalk iz Moskve je ob otvoritvi na moške oči blagodejno vplivala lepša polovica dueta Honey Moon, ki se je izkazala tudi z dobrim petjem. Kozje, 27. april - MePZ Zagorje je bil na kozjanskem srečanju pevskih zborov med vsemi nastopajočimi najmlajši, saj je šele tretjič nastopil na teh srečanjih, KS Zagorje šteje samo okrog 300 prebivalcev, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, mlajši pa odhajajo na delo v večje industrijske kraje, nekaj tudi v Kozje. Zagorje leži na severnem delu Bohorskega masiva, starejši Judje ga poznajo tudi kot romarsko središče. Anton Hladin, predgednik zbora: "Zagorje je majhen^kraj. Ljudje potrebujejo po napornem delu nekakšno sprostitev. Nekdanji člani Radi delamo. Pevske vaje pa pri nas niso samo strogo delo, temveč tudi prilika da se malo poveselimo. Obleke smo si kupili v glavnem sami, seveda s pomočjo sponzorjev, ki bi se jim ob tej priliki rad zahvalil. Matej Romih, pevovodja: "Sem študent glasbene pedagogike v Mariboru; ob študiju vodim tri zbore ZSMS tvorijo KUD Zagorje, v katerem delujejo: dramska in planinska sekcija pa seveda zbor. Prizadevni predsednik Zlatko Štadler skrbi zato, da vse poteka v skladu z načrti. Pevski zbor deluje štiri leta. Nastopamo na različnih koncertih ob različnih prilikah. V začetku smo imeli nekaj težav s pevovodjem, s prihodom mladega strokovnjaka Mateja Romiha pa smo to odpravili. in še igram v ansamblu Nasmeh. Pevski zbor Zagorje sem prevzel kot zadnjega. V vseh treh zborih vadimo enkrat tedensko, čez konec tedna, in to v glavnem pozimi, saj poleti ni veliko časa za vaje. V glavnem prepevamo narodne pesmi, v Šentvidu tudi umetne. Materiale in note dobivamo z izmenjavo med zbori, nekaj pa tudi v šoli in iz arhivov. Pevci prihajajo na vaje redno in so prizadevni. Kljub temu, da pogoji niso najboljši, imam v Šentvidu 35 pevcev, v Planini 22 in v Zagorju 14. To je kar veliko ljudi, s katerimi je potrebno delati, in če resnično ljubiš pesem in glasbo, potem to delo sploh ni tako težko, še posebno, če veš, da boš za dobro delo nagrajen z aplavzom in deležen pohval." (Toni) sr »s >ii .'• ;!*Š5 ^fcISISfefflIf:.*.;:Si ^^SiiK^E^^^^^''- siiii......istisisi.............is............is......isiiiiis»is».......m Podaljšani odmor - stavka s privoljenjem profesorjev Pred prvomajskimi prazniki so se dijaki (v organizaciji dijaške sekcije ŠOU) odločili izraziti svoje nezadovoljstvo nad nekaterimi podrobnostmi maturitetnega stroja, s katerim se bodo kmalu spopadli, in sicer s tako imenovanim podaljšanim odmorom. Kako in kaj smo povprašali učence in učitelje posavskih srednjih šol. Pavel Ocepek, 4. letnik strojne tehnične smeri v Krškem, iz Sevnice: "Načeloma se s stavko ne strinjam, ker mislim, da bi s pomočjo tabel oziroma dodatnega lista maturitetna komisija samo otežila naloge. Dejansko stanje se je videlo pri poskusnih nalogah, ki smo jih dobili in ki bodo približno enake na maturitetnem preizkusu znanja. Naloge so bile težje od nalog za maturo pred leti." * Igor Beršnjak, 4. letnik strojne tehnične smeri v Krškem, z Blance: "Do včeraj sploh nisem vedel, za kaj gre in sošolci prav tako ne. Šele danes smo na oglasni deski videli poziv k podaljšanem odmoru, kar pa je bilo večini všeč. O vsem tem smo bili premalo informirani. Matura se mi po preizkusnih nalogah ni zdela posebno težka. Moje mnenje je, da s stavko ne bomo dosegli ničesar in jo vidim kot simbolično dejanje. Dijaki naše šole nismo sodelovali v pobudi zanjo, ta je prišla iz Ljublane. Bolje bi bilo, da ostane tako, kot je." Sašo Vaš, 4. letnik elektrotehnične smeri v Krškem, iz Brestanice: "Moje mnenje je, da imamo premalo časa za priprave na maturo. Sploh me moti, da je treba toliko pozornosti posvečati predmetom, ki jih na maturi ne bo, in tako nam za tiste, ki so pomembni, ne ostane dovolj časa, da bi se nanje pripravili. Vsak učitelj želi, da bi njegov predmet bil čim bolj poudarjen. Izpiti za maturo so, po predmaturnih nalogah sodeč, pretirani in zaradi tega se mi zdi protest upravičen. Učitelji bi morali narediti selekcijo gradiv, pomembnih za zaključni izpit." Boštjan Urek, 4. letnik elektrotehnične smeri v Krškem, iz Dobove: "Predvsem sem mnenja, da sta matematika in slovenščina pretežka in zato za večino maturantov problematična. Izbirni predmeti niso sporni in jih bo veliko lažje opraviti. Matura seveda mora biti, ker je po mojem večji problem dpraviti sprejemne izpite za faks. Stavka vsekakor je upravičena, kajti če je večina mnenja, da je pretežko, potem že nekaj mora biti res. Ne verjamem pa, da bomo z njo dosegli, kar želimo, in v tem ne vidim smisla. Za to, da bomo stavkali, smo izvedeli prepozno oziroma šele danes. iillJLijTS Marjana Plavljanič, psihologinja na srednji šoli tehničnih usmeritev v Krškem: "Pobuda stavke prihaja z zveze dijakov -dijaške sekcije pri ŠOU. Namenjena republiški izpitni komisiji. Šola pa je, kot vidite, učencem omogočila izvajanje protesta, kar lahko razumemo kot tiho strinjanje učiteljev. Splošno mnenje je, da je koordinacija, ki bi preverjala primernost zahtev za učenca, pomanjkljiva ali pa med posameznimi predmetnimi komisijami sploh ne obstaja." Urška Klakočar, 4. letnik Gimnazije Brežice, iz Sevnice: "Republiški izpitni komisiji smo poslali predloge, ki bi nam olajšali maturo, in sicer: da bi pri matematiki lahko uporabljali tabele in formule, da bi pri slovenščini zmanjšali število literarnih del in da bi pri angleščini odpravili slušno preverjanje. Želimo le, da bi maturo približali narh, dijakom, da bi lahko svoje znanje pokazali in uporabili, da bi matura zajemala teme, ki zanimajo nas, da bi bila bolj življenjska." Danilo Veteršek, 3. letnik Srednje tekstilne šole, iz Zagorja: "Dijaki naše šole se nismo vključili v stavko iz preprostega razloga, ker imamo pouk popoldan. O stavki nismo bili obveščeni, dokler nismo prišli v šolo in videli plakata. Delo naše šole in drugih srednjih šol je precej različno. Pri nas ne delamo mature, temveč zaključni izpit, ki. pa je v mnogih primerih težji od mature, saj vključuje strokovni predmet, zaključni izdelek in izpit iz slovenskega jezika." '•-.'. Sabina Dornik,. 4. letnik Gimnazije Brežice, iz Krške vasi: "Za stavko smo se odločili, kerVepubliška izpitna komisija ni do .15. aprila prisluhnila našim zahtevam za olajšanje mature. Dosegli smo samo to, daje socialno ogroženim dijakom omogočen brezplačen vpogled v testne pole. Cilj mature je vsekakor pokazati naše znanje, ne pa učenje na pamet." •¦'.'•'" Darinka Kerin, 3. letnik Srednje tekstilne šole, iz Krškega: "Stavke se nismo udeležili, ker imamo dijaki zaključnih letnikov pouk popoldan, nižji letniki pa niso pokazali nobenega interesa za stavko. Tudi obveščeni smo bili le preko plakata, ki ga je nekdo v ponedeljek obesil pred šolo. Sicer pa smo dijaki v tem času zelo obremenjeni s poukom in prakso, zato nimamo časa, da bi se ukvarjali še s stavko. Zaključni izpit terja od nas mnogo časa, mogoče še več kot v drugih srednjih šolah." Bernarda Plaznik, 3. letnik Srednje tekstilne šole, iz Radeč: "Za stavko sem slišala šele, ko sem v ponedeljek prišla v šolo in videla plakat. O tem, da bi tudi sami stavkali, smo se sicer pogovarjali, vendar bi nekdo od dijakov moral o tem obvestiti vodstvo šole. Ker smo zelo slabo organizirani, do tega ni prišlo, pa tudi pouk imamo ta teden popoldan. Glede mature pa tako: po končanem tretjem letniku in dobro opravljenem zaključnem izpitu se lahko vpišemo na štiriletni program, kjer moramo opraviti maturo, tako da ne vem, zakaj bi zdaj stavkali." Aleksandra Krevs, 3. letnik srednje šole v Krškem, predsednica šolske skupnosti, z Rake: "Prvo, kar me pri vsem skupaj moti, je slaba obveščenost in površna organiziranost. Velika večina nas je zanjo izvedela šele danes zjutraj, ko smo prišli v šolo. Do stavke naj bi bili upravičeni le učenci maturanti. Tako pa zaradi pomanjkljivosti na plakatu, ki je pozival k stavki, ni bilo definirano, kdo naj stavka. Od pouka so izostali vsi učenci. Kar se pa mature tiče, mislim, da je res nekoliko težia. kot so se učenci štiri leta naučili. Stavka je bila simbolična in ne verjamem, da bo prinesla zaželeni rezultat." Prof. Jožica Sušin, razredničarka 4. c razreda Gimnazije Brežice: "Pobuda o izboljšanju mature je prišla ravno iz našega razreda. Naša dijakinja Urška Klakočar je bila na študiju v Angliji, s seboj domov je prinesla nekaj idej, kako izboljšati maturo pri nas. Naša matura je delana po angleškem vzoru, vendar bi izpitna komisija morala upoštevati naše razmere, saj je cilj vseh pokazati realno znanje. Dijaki vsekakor imajo razloge za protest, zato njihovo akcijo podpiram." Alenka Žuraj, ravnateljica Srednje tekstilne šole iz Sevnice: "Naše dijakinje niso stavkale, ker stavka ni bila organizirana. Dijakinje in njihova poverjenica, ki o stavki ni bila dobro obveščena, bi morale sprejeti sklep o stavki in ga posredovati vodstvu šole. Ker tega niso storile, šola stavke ni dovolila. Sicer pa mislim, da se stavka ne vkljaplja v program našega dela, po drugi strani pa druge srednje šole (gimnazije) zelo nesramno ravnajo s srednješolci, ki obiskujejo triletni ali dveletni program. Ne vidim razloga, da bi stavko, ki nas nič ne briga, podpirali." Prof. Martin Soško, ravnatelj Gimnazije in ekonomske srednje šole Brežice: "Dijaki so se odločili za protestno akcijo, saj imajo za to razlog, prav tako pa ima svoje razloge tudi izpitna komisija, ki maturo pripravlja. Matura je pri nas šele drugič, zato moramo pričakovati spremembe in izboljšave, da bodo dijaki svoje znanje tudi uporabili in pokazali. V šoli jim nismo nasprotovali, akcija je legitimna. Postavili pa smo jim pravila, ki jih morajo upoštevati, in sicer, naj poteka akcija samo med 10. in 11. uro in naj se vse odvija v okviru šolskega prostora." Mojca Župevc, 3. letnik Srednje tekstilne šole, iz Cerkelj ob Krki: "O stavki ne vem veliko, mislim da srednješolci zahtevajo formule za izpit matematike. Mi tega predmeta pri zaključnem izpitu nimamo, zato nas stavka tudi ni zanimala. V šoli imamo poverjenico iz drugega letnika, ki bi lahko o stavki obvestila ravnateljico, vendar ni nič storila in do stavke ni prišlo. Na zaključni izpit se pripravljamo v šoli, tako da ponavljamo snov, delamo izpiske iz tem, ki bodo na izpitu, veliko pa se moramo učiti tudi doma. Zaključni izpit bo težak, matura pa je verjetno še težja, zato stavko podpiram." Dijaki 4.letnika Ekonomske srednje šole Brežice: "Matura je naporna in preobsežna. Nihče ne upošteva našega mnenja, čeprav se nas vse skupaj še kako tiče. Pri matematiki ne smemo uporabljati dodatnih formul, ki bi nam olajšale reševanje, matura je enaka za srednješolce vseh smeri, čeprav je naš predmetnik precej drugačen kot na primer gimnazijski, ne moremo se posvetiti tistim predmetom, ki nas zanimajo. Najboljše bi bilo, če bi maturo spet ukinili!" Kaj pa matura? Matura z velikim M se približuje. Prvi korak bomo naredili četrtošolci v soboto, 11. maja, ko se sezona najbolj osovraženega časa štiriletnega šolanja prične. Na sporedu je pisanje maturitetnega eseja pri slovenskem jeziku in književnosti. Ali se dijaki že pripravljajo, kakšno strategijo bodo zavzeli v zadnjih dneh pred maturo? Tamara Preskar, Leskovec pri Krškem: "Zdej ste me pa našle. No, če že moram ... stanje je tako: spravljam se učit že od novega leta, pa mi do sedaj še ni uspelo, pol veste, pri čem sem. Sej bom, zdej med prvomajskimi počitnicami. Sicer pa pravijo, da je že sam namen pol dela. Mogoče že, jaz nimam glih tega občutka." Mitja Šantelj, Kostanjevica: "Pripravljam se še ne. Najbolj me je strah slovenščine in matematike, ker še vedno delamo redno snov in hudo mal ponavljamo, filajo pa nas sam s tistim, česar pri maturi ne bomo potrebovali. Kako se bom v tako kratkem času pripravil? Mal bom pogledal po zvezkih in te maturitetne poskuse..." Tina Opravž, Bukošek: "Sej ni čudno, da vsi bežijo pred vama, če že pišeš, ko nobedn še nič ne reče, ti pa kr skačeš tle okol s fotoaparatom!! Kaj? ... Najprej se bom pripravljala za slovenski jezik, saj najprej pišemo esej, potem pa si bom naredila urnik, da vidim, koliko imam snovi za predelat. Ker se mi je tečno učit eno in isto snov ves dan (npr. delat matematične naloge), bom predmete mešala in ponavljala vsakega le nekaj časa. Nemščine se ne bom učila, ker mi gre, podrobneje se bom učila slovenščino." Cepo, Brežice, Damjan L., Obrežje: "Matura? To je ena vika kontrolka, za katero se učimo kampanjsko. Najbolj nas je strah zgodovine. Ne da se nam nor'r, ker je snov zastarela... Živimo za zdaj, ne za prihodnost!" (tekst: Bojana Balon, foto: Anita Filipčič) Tomaž Turšič, Župeča vas: "Ne, ne dam izjave, ker bi moral lagat!" Urška Kranjc, Krško: "Za maturo se še ne učim, se pa bom začela med prvomajskimi počitnicami. Ni mi še jasno, kako se bom v enem tednu naučila osnov štirih let... Eh, bom že!" Marjetka Duhanič, Gazice: "V šoli se pripravljamo pri izbirnih predmetih, pri matematiki smo že zaključili s snovjo in sedaj ponavljamo... Najbolj me je strah biologije, ker je veliko snovi in jo je treba podrobno poznati." ¦.;:¦ :-.¦ -.. .#;SW; ;/.w. ¦;-¦'¦¦ JIl Pa mesto Slovenije v Evropi? "Če bi se zbrali skupaj res vsi najboljši igralci, kar nas igra tu in v tujini, in ko bi se naredila zares prava atmosfera okoli reprezentance mislim, da bi sodili med prvih pet." (ES) ROKOMET m Dobovčanom tretje mesto in nastop v Evropi Dobovskim rokometašem je v tretji tekmi z ekipo Primorskih novic uspelo zmagati in doseči največji uspeh v zgodovini dobovskega rokometa. DobreV uvrstitve so se rokometaši nadejali že pred prvenstvom, saj vloženo delo in sredstva niso bili majhni. Pokazalo pa se je, da se ne moreš zanesti samo nase in da te za doseganje še boljših rezultatov lahko prikrajšajo tudi drugi. AFP Dobova je zagotovo za Celjani druga ekipa po kakovosti v Sloveniji, vendar ji sodniki in slovenski rokometni delavci letos niso pustili do drugega mesta, kljub temu, da so si ga s prikazanimi igrami pošteno zaslužili. Vseeno pa je tudi tretje mesto izreden uspeh, saj bodo Dobovčani jeseni prvič zaigrali na evropskem tekmovanju. (J.A.) Krčani na koncu osmi Rokometaši Krškega so odigrali še tretjo tekmo za uvrstitev na sedmo mesto v končnici državnega prvenstva. V Ljubljani tokrat niso uspeli, saj jih je Slovan visoko premagal. Tako so se uvrstili na končno osmo mesto. Glede na vse okoliščine, ki so spremljale ekipo; poškodbe, menjav»trenerja, pa tudi dejstvo, da so bili Krčani novinci v prvi SRL, je uvrstitev na ^mo mesto velik uspeh. Zadnja tekma sicer ni bila najboljša, vseeno pa so športniki pokazali željo po še boljši uvrstitvi. Žal pa jim tokrat proti odličnemu Slovanu ni uspelo. (J.A.) Krški rokometni "podmladek" Z dvema ekipama v finalu državnega prvenstva Četudi tekmovanja mlajših starostnih kategorij za letošnja državna prvenstva še niso zaključena, sta se dve ekipi RK Krško že pred zadnjim tekmovalnim polfinalnim kolom uspeli uvrstiti v zaključni krog, to je veliki finale, kjer se bodo pomerile najboljše slovenske ekipe. Takšen podvig se v štiridesetletni zgodovini kluba še ni zgodil, čeprav je imel krški rokomet doslej že kar nekaj finalistov. Trener Nedžad Mašič je v boje za letošnje naslove državnih prvakov popeljal mlajše dečke B in mlajše dečke A. Skupina B, ki jo sestavljajo igralci, rojeni leta 1984 in mlajši, se je po prvem mestu v posavsko-zasavsko-dolenjski ligi v polfinalu dvakrat pomerila z ekipami Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje in Ormož ter doslej zabeležila po štiri zmage, med njimi kar dve proti Celjanom. Zadnje polfinalno kolo, ki bo 11. maja v Velenju, je za krške rokometaše le formalnost, saj prvega mesta ne morejo izgubiti. Mlajši dečki A, rojeni 1983, so v polfinalu državnega prvenstva prav tako v dosedanjem poteku zabeležili štiri zmage in jim tudi morebitna poraza v zadnjem kolu uvrstitve v finale ne moreta preprečiti. Finale bo prvo soboto v juniju. Za ta veliki uspeh so v ekipah mlajših dečkov igrali: Grošelj, Zvonko, Marin in Marko Šebalj, Iztok in Marko Vrančič, Zupančič, Maikl, Urbanč, Voglar, Bahč, Pire, Pfajfar, Požun, Luskovec, Beuc. (Živko Sebek) KEGUANJE Odprto prvenstvo Sevnice V času od 23. marca do 14. aprila je v organizaciji Kegljaškega kluba Sevnica na kegljišču v krškem hotelu Sremič potekalo odprto prvenstvo Sevnice. Udeležilo se ga je 153 kegljačev iz Hrvaške in Slovenije. Med njimi so bili znani mojstri kegljaških stez, udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev. Prvo mesto, pokal in denarno nagrado v višini 30.000 SIT, je s 950 podrtimi keglji osvojil Benedik (Alpis), drugo mesto, pokal in 20.000 SIT, z 938 podrtimi keglji je pripadlo Juvančiču (Iskra emecd), tretje mesto pa je s 916 podrtimi keglji zasedel Hrvat Kuharic. Lep uspeh so dosegli tudi domači tekmovalci, saj so se med 50 uvrstili Papič iz Brežic (844), Macur (837), Soldat (836), oba iz Krškega, Zorič iz Brežic (822) in Pinoza iz Krškega (820). Krški kegljaški klub pripravlja v drugi polovici maja odprto prvenstvo Krškega. (Pilip) NOGOMET NK Vransko - NK Krško 2:1 (1:0) Slaba in neučinkovita igra Krčanov v napadu je botrovala še enemu nepričakovanemu porazu, tretjem to pomlad. Igro in rezultat v Vranskem bo treba čim prej pozabiti. Edini svetli trenutek tekme je bil zadetek Plankarja v drugem polčasu. Tako je odplavala po vodi še zadnja priložnost, da Krčani ujamejo vodilnega Usnjarja. (Pilip) V derbiju 11. kroga prvenstva MNZ Celje v kategoriji mlajših dečkov so najmlajši Krčani premagali vrstnike Iz Brežic z rezultatom 4:0. Štirikratni strelec je bil Nadarevič. Tudi starejši krški dečki so bili uspešnejši od Brežičanov, zmagali so z 1:0, strelec zmagovitega zadetka pa je bil Sintič. (Pilip) NK Šmarje - NK Brežice 1 : 1 Brežičani so podobno kot Krčani v težki igralski in rezultatski krizi. Samo remi proti daleč najslabši ekipi lige bo Brežičane stal uvrstitve med prve štiri ekipe, ki bodo odločale o prvaku MNZ Ce\]e.(Pilip) NK Krško - NK Šmarje 5 : 0 (4:0) Končno so v zadnjem delu rednega dela prvenstva Krčani zaigrali dobro in učinkovito. V šampionskem slogu, ki smo ga v Krškem že pogrešali, so premagali ekipo Šmarja, sicer zadnjeuvrščeno moštvo v ligi. Strelsko serijo je odprl kapetan Brdik že v 13. minuti srečanja, nadaljevala sta Plankar v 40. in 45., ter Molan V. v 44. minuti. Že v prvem polčasu bi bil rezultat lahko izražen z dvoštevilčnim rezultatom v korist Krčanov, številne priložnosti so zamudili Stopar, Molan V. in ostali. V drugem polčasu so Krčani nadaljevali z napadalno igro, gospodarili so po vsem igrišču, peti zadetek pa je dosegel Lenič z natančnim udarcem z glavo. Skromni gostje iz Šmarja so lahko presrečni s samo petimi zadetki v mreži, saj so sami naredili malo in imeli le dve pravi priložnosti, ki ju je uspešno ubranil vratar Stritar. Po dolgem času smo v Krškem videli zelo pošteno sojenje, sodniška trojka je tekmo odsodila brez napake. Za NK Krško so nastopili: Stritar, Murn, Rabič, Stopar (Vešligaj), f Velik uspeh strelcev leskovske Kanje Ekipa mladincev do 18 let in Boštjan Mlakar državni prvaki z novimi državnimi rekordi - Tudi Tina Grabnar ponovno državna prvakinja Na državnem prvenstvu za pionirje in mlajše mladince konec aprila v Gornji Radgoni so bili uspešni tudi strelci Kanje iz Leskovca. V konkurenci pionirjev je ekipa zasedla peto mesto, posamezno pa je bil najboljši Mišo Zorko, ki je pristal na desetem mestu. Med mlajšimi mladinci pa je ekipa Kanje prepričljivo zmagala z novim državnim rekordom, prav tako pa je z novim državnim rekordom zmagal Boštjan Mlakar med posamezniki. Rezultati - pionirji ekipno: 5. Kanja 532; pionirji posamezno: 10. Zorko 180,12. Pacek 179, 17. Šumej 178, 24. Kržan 175, 31. Arh G. 174, 41. Pavlin 171 (vsi Kanja); mladinci ekipno: 1. Kanja 1117; mladinci posamezno: 1. Mlakar 382 (Kanja), 5. Fridl 376 (Kruno),6.Zorič375,12. Arh B. 363,17. Vrščaj 359 (vsi Kanja). Pretekli vikend je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za mladinske kategorije do 20 let in za člane. Strelci Kanje so ponovno dosegli odlične rezultate, saj so imeli od osem nastopajočih kar šest finalistov. V konkurenci mladink do 20 let je Tina Grabnar prepričljivo zmagala, pa tudi ekipno so bile Leskovčanke daleč najboljše. Pri starejših mladincih so Leskovčani nastopili s sedemnajstletnih in osvojili odlično drugo mesto. Dejan Župane se je prvič predstavil tudi v članski konkurenci, kjer je po četrtem mestu za uvrstitev v finale na koncu zasedel odlično peto mesto. Rezultati - mladinke ekipno: 1. Kanja 1135; mladinke posamezno: 1. Grabnar 585, 4. Arh U. 572, 5. Arh Š. 578 (vse Kanja); mladinci ekipno: 2. Kanja 1687; mladinci posamezno: 5. Zorič 572, 7. Mlakar 569, 17. Fridl 557, 24. Arh B. 546, 29. Vrščaj 537 (vsi Kanja); člani: 5. Župane 584 (Kanja). (J.A.) Kruno Brežice : Slovenske Konjice 1634 : 1666 Brežiškim strelcem v zadnjem krogu prve lige v streljanju z zračno pištolo na "domačem" strelišču v Boštanju ni uspelo presenetiti favoriziranih gostov iz Slovenskih Konjic. Začeli so sicer zelo obetavno, saj so po dveh serijah kljub "kiksu" Vlada Sabadoša, ki je začel s preskromnimi 85 krogi, vodili s 550:548. Do konca so se Konjičani popravili, Zdravko Krošelj pa je zašel v hudo krizo, saj je v četrti seriji zadel le 78 krogov, kar se mu ni še nikoli pripetilo, in vseh upov za zmago je bilo konec. Tako so Brežičani na koncu pristali na zanje preskromnem enajstem mestu. SD Kruno Brežice: Sabadoš 552, Ferenčak 552, Krošelj 530. (ES) Brest : Kanja Leskovec 1700 : 1706 V zadnjem 11. kolu prve slovenske strelske lige so strelci leskovske Kanje v gosteh premagali Brest. Kljub štirim zmagam v prvenstvu jim obstanek v ligi ni zagotovljen, saj tekmovalna komisija še ni rešila pritožbe Kanje po tekmi z ekipo Kamnika. SD Kanja Leskovec: Arh 544, Grabnar 578, Župane 584. (J.A) Braslovče - Kruno Brežice 1639:1618 Pomlajena brežiška ekipa se je dostojno poslovila od letošnjega prvenstva severne skupine 3. državne lige v streljanju z zračno puško. Na gostovanju v Braslovčah so s 1618 krogi dosegli svoj najvišji izid, odkar nastopajo brez Gordane Grame. Tudi tokrat je bil s 564 krogi najboljši posameznik srečanja prvi mož ekipe Brežičanov, mladi Peter Fridl, šestnajstletni Sebastjan Lubej pa je prvič premagal mejo 500 krogov. Odlično je začel tudi Slobodan Manojlovič, a na koncu pristal v okviru pričakovanj. Brežičani so svojo prvo sezono v tretji ligi po odličnem začetku končali na osmem mestu med dvanajstimi ekipami. Za SD Kruno Brežice so nastopili: Fridl 564, Manojlovič 553, Lubej 501. (ES) % V Naraglav, Molan M., Zakšek, Brdik, Rozman, Molan V. (Lenič), Plankar (Petrič). (Pilip) NK Brežice - NK TIM Laško 0 : 0 Z neodločenim rezultatom so se Brežičani poslovili od letošnjega prvenstva, saj jim ni uspelo obdržati četrtega mesta, ki še pelje v play off. Od zelo ambiciozne ekipe, ki je imela pred začetkom pomladanskega prvenstva šampionske ambicije, je ostala samo senca. Škoda za brežiški in posavski nogomet. (Pilip) Končni vrstni red po rednem delu prvenstva: Usnjar 14 12 1 1 41 : 2 37 Krško 14 8 3 3 30: 12 27 TIM Laško 14 6 5 3 26: 15 23 Vransko 14 6 3 5 26: 24 21 Brežice 14 5 4 5 19: 16 19 Kovinar 14 4 3 7 19: 20 15 Odred 14 3 1 10 14:39 10 Šmarje 14 1 2 11 8:56 5 Po propozicijah nadaljujejo štiri prvouvrščene ekipe razigravanje za prvaka MNZ Celje. Že to soboto bo na sporedu prvi krog, para sta: NK Usnjar - NK Vransko in NK Krško -NK TIM Laško. Tekma v Krškem bo v soboto, 11. maja 1996, ob 16.30 na stadionu Matije Gubca. Vabljenil Krški mladinci prevzeli vodstvo Krški mladinci so izkoristili ponujeno priložnost. Z zmago v derbiju proti dosedaj vodilnemu moštvu Šentjurja so prevzeli vodstvo na lestvici. Do konca prvenstva sta še dva kroga, z dvema zmagama pa je realno pričakovati, da bodo Krčani postali mladinski prvaki MNZ Celje. To bi bila krona sijajne generacije, ki je poznala samo uspehe že od pionirske kategorije. Večini krških mladincev je to slovo od mladinske kategorije, nogometno kariero bodo nadaljevali, upajmo, v krški članski vrsti. Zmago z rezultatom 3:1 proti zelo močni ekipi Šentjurja so zaznamovali Mlakar (2 zadetka), Dvorančič (1) in odlični vratar Ribič. Vsa ekipa je dala od sebe maksimum, s srčnostjo in požrtvovalnostjo so nadomestili slabo fizično pripravljenost. Krški mlajši dečki so v zelo pomembni tekmi 12. kroga v Celju odigrali neodločeno (22) proti domačemu Publikumu in potrdili prvo mesto na lestvici. V odlični nogometni predstavi sta bila za Krčane uspešna Pilipovič in Urbanč. Slabše so se obnesli starejši dečki, ki so proti vrstnikom Publikuma izgubili s 4:1, strelec častnega zadetka pa je bil Šetinc. Brežiški mlajši dečki so počivali, starejši pa so doma premagali Odred iz Kozjega z rezultatom 4:0. (Pilip) Krški veterani premagali Brežičane Kaj se zgodi, če lepa in plemenita Ideja pade na plodna tla. Nogometni veterani Brežic in Krškega so se v slabem tednu dogovorili in realizirali (za razliko od mnogih) nepozabno srečanje na zeleni preprogi brežiškega stadiona. Nogometni mojstri, ki so v osemdesetih letih zaznamovali nogometno obdobje v Posavju in širše, s sivimi lasmi in tu pa tam kakšnim trebuščkom, so pokazali, da so še vedno mojstri. Mlajše generacije, krške in brežiške, bi se morale še učiti od veteranov. Na brežiškemu stadionu smo bili priča lepim in atraktivnim potezam Ratkajca, Lazanskega, Zenilija, Brdika, Mirkaca, Bona, Račiča, Kranjca, Andrejaša in ostalih. Uspešno sta branila Veble in Kuzmanovič. Kot v najboljših letih je Račko že v 10. minuti zatresel vratnico brežiškega gola, malo zatem, v 18. minuti pa je stari lisjak Bon prelisičil obrambo Brežičanov in povedel Krčane v vodstvo. Med strelce bi se lahko, celo dvakrat, vpisal tudi Repec, ki je za to priložnost igral za Krčane. V 27. minuti je spet zablestel Bon, ki je z natančnim strelom s 25 metrov premagal domačega vratarja. Seveda Brežičani niso igrali podrejene vloge, streli Lazanskega, Zenilija in Kuzmina so leteli mimo vratnic ali pa so bili plen vratarja Kuzmanoviča. Začetek drugega polčasa je pripadel gostiteljem, saj je že v 4. minuti zadel Brdik. Igra je pridobila bojevitost, zato je bil zaslužen Radanovič, Brežičani so več napadali, Krčani so se uspešno branili in iz protinapadov resno ogrožali gol domačih. Hitri Križnik (pravijo, da so ga Krčani "švercali") je bil zaslužen, da je v 19. minuti zadel Ivič. S tem tekma še ni bila rešena, Brežičani se niso vdali, napadali so proti golu Krčanov, celo vratar Veble jim je pomagal kot enajsti igralec v polju. Srečanje krških in brežikih veteranov nogometašev je minilo v pravem športnem in prijateljskem ozračju, to je bila izredna priložnost za oživljanje spominov na neštete ure, preživete na nogometnih igriščih po vsej Sloveniji. Povratna tekma bo v Krškem, upajmo, da do konca pomladi. Veterani srečno! NK Krško: Kuzmanovič, Soldat, Škrabar, Hojnik, Andrejaš, Bublica, Kranjc, Ivič, Račič, Križnik, Bon, Repec, Radi in čosič. NK Brežice: Veble, Veble B., Deržič, Ratkajec, Mirkac, Radanovič, Predanič, Zeneli, Lazanski, Kuzmin B., Kuzmin B., Povh in Brdik. (Pilip) KOLESARSTVO Kolesarji Savaprojekta odlično vrteli pedala Zadnja dva vikedna so krški kolesarji KD Savaprojekt nastopili na več tekmovanjih in zasedli lepe uvrstitve. Na 51. dirki Pod Urhom je že prva dirka pokazala na odličen dan za krške tekmovalce, saj je v kategoriji dečki C prvo mesto osvojil Tadej Prevejšek, Zagorc pa je zasedel 12. mesto. V kategoriji dečki B je Podlesnik zasedel 15. mesto, med dečki A pa sta Prevejšek A. in Pernar pristala na 4. oziroma 10. mestu. Zanimiva je bila tudi vožnja mlajših mladincev, saj je do deset metrov pred ciljem vodil Zagorc, ki pa je na koncu pristal na 4. mestu. Četrtič je osvojil odlično 2. mesto, Prevejšek D. pa je zasedel 7. mesto. Med starejšimi mladinci je bil Urek 6., Sambol pa 12. V članski kategoriji je Malik zasedel 15. mesto. Na dirki za mlajše mladince v Ranzzanu (Italija) je na 65 km dolgi progi med 135 tekmovalci iz Italije in Slovenije Prevejšek D. osvojil 4., Žnidaršič 7., Zagorc 11. in Četrtič 12. mesto. Ekipno zmago so slavili kolesarji KD Savaprojekt. Na cestni dirki v soboto na Bledu je Zagorc med mlajšimi mladinci osvojil 5. mesto, ostali krški tekmovalci pa so pristali po 15. mestu. V nedeljo so na drugi dirki za pokal Dane nastopili dečki in osvojili naslednje uvrstitve - dečki C: 2. Prevejšek T., 11. Olovec; dečki B: 11. Fridil; dečki A: 12. Pernar. V nedeljo, 5. maja, so mlajši in starejši mladinci ter člani nastopili v Novi Gradiški na dirki za pokal HrvaŠke. Za Krčane je bila zagotovo najbolj zanimiva dirkamlajših mladincev na 72 km dolgi progi. V težki dirki, kjer so vsi pričakovali zmago Hrvatov, je odlično nastopila homogena ekipa KD Savaprojekt, ki je v skupni razvrstitvi osvojila 1. mesto, med posamezniki pa je zmago slavil Primož Četrtič, Zagorc, Prevejšek D., Čepon, Žnidaršič in Zidar pa so osvojili 2., 4., 6., 20. oziroma 38. mesto. Ta odličen skupinski nastop potrjuje, da ima KD Savaprojekt več odličnih tekmovalcev, ki lahko posegajo po najvišjih mestih. Na 111 km dolgi progi sta starejša mladinca Urek in Sambol zasedla 6. in 8. mesto, med člani pa si je Malik prikolesaril 12. mesto. KARATE TENIS Brežice, 28. aprila - V organizaciji domačega teniškega kluba je konec aprila na igriščih ob stadionu potekalo mednarodno odprto prvenstva Brežic v tenisu z nagradnim skladom 2.500 DEM, ki se ga je udeležilo 60 tekmovalcev In 21 tekmovalk. Tako v moški kot v ženski konkurenci sta se v nedeljskem finalu pomerila igralca Slovana proti tekmecema iz mariborskega Branika, uspešnejša pa sta bila Ljubljančana. Med moškimi je slavil četrti nosilec Blaž Trupej, pri ženskah pa prva nosilka in branilka lanskoletnega naslova Katja Kovač. Tenisači posavskih klubov niso dosegli vidnejšega uspeha, saj se razen Dominika Senice In Aleša Grahka Iz TK Brezlna nikomur od osmih udeležencev ni posrečila uvrstitev v drugI krog. Na sliki zmagovalec Blaž Trupej, ki je zadovoljno zajahal novo gorsko kolo, ki ga je prispeval pokrovitelj tekmovanja, Garna iz Brezine. (Tekst in slika ES) ATLETIKA 5. gorski tek na Lisco Petega gorskega teka na Lisco se je skupaj udeležilo 59 tekačev, od katerih so vsi prišli na cilj. Absolutno najboljši je bil Igor Mernik (Spiridon Celje) s časom 44.15 in je za absolutnim rekordom steze, ki ga še iz leta 1992 s časom 42.13 drži Franci Tepaž iz Mojstrane, zaostal le dve minuti in dve sekundi, kljub temu, da je bila proga tokrat blatna in močno razmočena. Med ženskami je zmagala Veronika Bohinc iz Krasne, ki je zaostala za najboljšim dosedanjim dosežkom pri ženskah borih 16 sekund. Kljub deževnemu in meglenemu vremenu so bili tekmovalci in organizatorji s tekom zelo zadovoljni in so se razšli s pozdravom "Na svidenje prihodnje leto". Trud "očeta" gorskih tekov na Lisco, Pavleta Drobneta, je s tem najlepše poplačan. Rezultati - članice do 25 let: 1. Zalokar (Studenec); starejše članice do 45 let: 2. Kovačič (AK FlT Brežice); mladinci: 2. Zalokar (Drnovo), 3. Rot (Tončkov dom Lisca); mlajši člani: 1. Cvar (Krško), 3. Pečnik (AK Sevnica), 4. Kosem ml. (Mercator Sevnica), 6. Bevc (Krško), 8. Sotošek (Sevnica), 10. Blas (Sevnica); starejši člani: 6. Kuzmin (Gimnazija Brežice), 16. Grinc (Orehovo - Sevnica); mlajši veterani: 4. Jere (Sevnica), 8. Kosem (Mercator Sevnica), 9. Blatnik (Krško); starejši veterani: 4. Tomše (Brežice). 2. cestni tek Terme Čatež '96 Čatež ob Savi, 5. maja - Ljubljančana Janez Volk in Veronika Bohinc sta z zmagama na daljši,.21-kilometrski progi, postala junaka drugega cestnega teka Terme Čatež '96. Na prireditvi v organizaciji atletskega kluba FlT Brežice je na 10- in 21-kilometrski progi, ki je potekala na območju zdravilišča Terme Čatež v lepem vremenu, nastopilo nad 50 tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Na krajši progi so imeli največ uspeha tekači iz Posavja, solidno pa so tekli tudi na malem maratonu. Rezultati 10 km - člani: 1. Grojzdek (Sevnica), 2. Kern (Novo mesto), 3. Rihtarič (Lenart), 12. Divjak (Brežice), 16. Zalokar (Drnovo), 17. Kolar (Brežice); članice: 1. Kovačič, 2. Perčič (obe Brežice), 3. Ausberger (Novo mesto); 21 km - člani: 1. Volk (Ljubljana), 2. Lehner (Lenart), 3. Malnar (STOP ljubljana), 6. Kuzmin (Brežice), 8. Cvar (Krško), 9. Jereb, 14. Kosem (oba Sevnica); članice: 1. Bohinc (Krasna), 2. Kotar (Trbovlje), 3. Felicijan (Gorenje Velenje). (ES) Vlado Kevo zmagal Na močnem metalskem mitingu v Slovenski Bistrici so tekmovali tudi metalci kladiva AK FlT Brežice. Najboljši rezultat mitinga je postavil Vlado Kevo v metu kladiva z doseženimi 66,32 m ter tako osvojil prvo mesto. Tretje mesto v kategoriji članov je zasedel Brane Grubič z 56,10 m. Med mladinci so vse tri zmage osvojili Brežičani, in sicer Kozmus (56,44 m), Jagič (48,70 m) in Mešič (46,78 m). Drugo mesto pa je osvojila v kategoriji članic tudi Simona Kozmus, ki je orodje zalučala 38,18 m daleč. Prva pokalna tekma za mlajše kategorije V športni dvorani OŠ Lenart je potekala prva pokalna tekma v karateju za osnovnošolce v katah in bojih. Sevniški karateisti so osvojili deset medalj, v kategoriji kata ekipno pa so starejši dečki osvojili naslov pokalnih zmagovalcev. V bojih posamezno pri starejših dečkih je v kategoriji do 40 kg osvojil naslov pokalnega zmagovalca Gorazd Mlinaric, najboljši posameznik pa je bil Danilo Lisec, kije osvojil tri medalje, In sicer zlato v ekipnem delu, srebrno v katah posamezno ter bronasto v bojih. Tudi ostali tekmovalci so prikazali pravo bojevitost in visoko raven tehničnega znanja. Omeniti velja še nastop mladega karateista Iztoka Kešeta v kategoriji mlajših dečkov, kije osvojil srebrno medaljo v katah ekipno in bronasto v bojih posamezno. Rezultati kata - malčki posamezno: 7. Kerin, 8. Gorenc; ekipno: 3. KK Sevnica (Kump, Gorenc in Kerin); mlajši dečki posamezno: 5. Oštir, 9. Povodnik, 10.-14. Lašič, Keše, Tišler in Špilar; ekipno: 2. KK Sevnica (Povodnik, Keše in Oštir); starejši dečki posamezno: 2. Lisec, 7. Črepinšek, 9. Orač, 15. Tabak; ekipno: 1. KK Sevnica (Orač, Lisec in Črepinšek). Rezultati boji: - mlajši dečki posamezno - kategorija do 35 kg: 3. Keše; do 40 kg: 5. Oštir; do 45 kg. 3. Košir; starejši dečki posamezno - kategorija do 40 kg. 1.1. Mlinaric; do 50 kg: 2. Črepinšek, 5. Tabak; do 55 kg- 2. Orač; do 60 kg: 3. Lisec. Sevniški karateisti bi z malo več športne sreče in objektivnim sojenjem lahko posegli po še žlahtnejših medaljah. Teh medalj bi bilo v katah še nekaj več, vendar si v taboru sevniškega karatekluba ne belijo glave z neobjektivnim in izredno slabim sojenjem na pokalni tekmi. V katah je največ znanja pokazal Gašper Povodnik, vendar eden izmed sodnikov ni ocenjeval njegovega znanja, pač pa klubsko pripadnost, ki je, žal, pri nekaterih sodnikih večkrat prvi pogoj. Nastop sevnišklh karatelstov so omogočili Lekos Lekarna pod Sv. Rokom, Konfekcija Jutranjka, Nuklearna elektrarna Krško in Elektroinstalacije Drago Mirt. Najboljše karateiste KK Sevnica čakajo še mednarodno srečanje s Hrvaško, mednarodno tekmovanje v Nemčiji in državno prvenstvo za osnovnošolce. Štirje reprezentanti pa bodo junija letos v Južnoafriški republiki zastopali barve Slovenije, kjer se bodo na svetovnem pokalu za otroke in mladino do 18 let pomerili najboljši karateisti z vsega sveta. PLES Posavski plesalci plešejo še naprej Laško, 4. maja - Minuli vikend je Posavski plesni klub Lukec skupaj s Plesnim centrom Fredl iz Ljubljane organiziral državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov in mednarodno prvenstvo 'Slovenia open '96'. Osem plesnih parov PPK Lukec je doseglo naslednje rezultate -pionirji: 15. Marko Babic in Sanja Antolič, 18. Iztok Urbanč in Katja Zakšek, 19. Jaka Piltaver in Tina Korber, 20. Rok Curhalek in Tina Polšak; mlajši mladinci: 25. Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 27. Klemen Škoberne in Staša Puntar, 28. Uroš Rogič in Darija Albreht; mladinci: 11. Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. ŠAHOVSKI KOTIČEK Največji uspeh krškega šaha v SK Triglav Krško osvojil Pokal Slovenije Portorož, maja - Na odprtem šahovskem ekipnem prvenstvu za peti pokal Slovenije je med 46 ekipami prvo mesto osvojila ekipa ŠK Triglav Krško v postavi Dražen Sermek, Goran Dizdar, Zvonimir Meštrovlč, Toni Kos in Marjan Božič. Šahisti Triglava so s 17 točkami premagali drugouvrščeno ekipo mariborske Piramide. Najboljši posameznik je bil Zvonimir Meštrovič, ki osvojil 8,5 točk. Vodstvo kluba na čelu s predsednikom Tomažen Žnideršičem pričakuje DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane ISKRA Vaje za zdravo dihanje Dihanje se od drugih življenjsko pomembnih procesov v našem telesu razlikuje v tem, daje to dejanje, na katero lahko vplivamo s svojo voljo. Z voljo vplivamo na globino vdihaš in tevllo vdihov. Seveda le do določene mere. Dihanje je zaradi tega naši zavesti mnogo bližje kot druge življenjske funkcije. Vdih prinaša zrak s kisikom, Izdih oblikuje glas, petje in kričanje. Vdih vzbuja občutek sproščenosti, zaznavanje vonjav, izdih pa vesel smeh, ki je eden boljših načinov naravnega dihanja in sproščanja. S posebnimi dihalnimi vajami, ki so tudi del programa Šole zdravega življenja, je mogoče izboljšati telesno sposobnost, okrepiti dihala in s tem zmanjšati posledice nepravilnih življenjskih navad. Pljuča je potrebno usposobiti, da bodo predelala več zraka In izkoristila čim več kisika pri vsakem vdihu. Zdrava dihala so odpornejša, zato jih moramo krepiti s pravilnim dihanjem. S pretiranim Izdlhovanjem ne bomo pospešili globokega dihanja. Bolj globoko in zdravo se moramo naučiti dihati z uporabo trebušne prepone. Dihanje s trebušno prepono je tako pomembno za zdrava pljuča, da nekateri avstralski zdravniki pacientom z obolelimi dihali priporočajo, naj se učijo peti. Torej naučimo se preponskega dihanja kot poklicni pevci. Ležite na tla aH posteljo in položite veliko (težko) knjigo na spodnji del prsnega koša, neposredno od zadnjega rebra do popka; to je predel prepone. Nato potegnite prepono navznoter in navzgor. S tem iztisnite čim več zraka iz pljuč. Pri tem se knjiga rahlo ugrezne. Med počasnim vdihavanjem skušamo knjigo dvigniti. Vse to ponavljajte pet minut. Naučimo se gibov in pravilnega vdiha in izdiha, ko knjigo dvigujemo in spuščamo. Nato vstanite in skušajte napraviti enake gibe kot prej. Izdih mora biti 2-krat daljši od vdiha. Dihajmo počasi, najprej napolnimo z zrakom spodnji, nato srednji in vrhnji del pljuč. Na koncu izdiha stisnemo trebušne in prsne mišice, kar še bolj Izprazni pljuča. Pomembno je, da se pri dihalnih vajah ne napihujemo kot avtomobilska zračnica ali balon. Globoko dihanje s prepono vadite zjutraj in zvečer desetkrat. Jutranja vaja bo poživila možgane in napolnila telesne celice s kisikom ter tako pripravila organizem na dnevne napore. Zvečer, ko boste utrujeni, pa boste z globokim dihanjem sprostili mišično in živčno napetost, ki sta pogost vzrok nespečnosti. Če ste prehlajeni, je globoko dihanje še zlasti pomembno, tako zatrjujejo strokovnjaki. Ko opazite prve znake prehlada, začnite globoko dihati, da poživite dihala. Vdihnite toliko čistega zraka, kolikor le morete, innapravlte vsaj deset globokih vdihov pri odprtem oknu. Nato napravite najmanj dvajset sonožnih počepov, da mobilizirate naravne obrambne mehanizme telesa. Počepov ne smete delati, če imate okvare spodnjih okončin in vam je to odsvetoval zdravnik. Nekateri strokovnjaki zatrjujejo, da dvajset počepov vsake štiri ure prvi dan prehlada bolje pomaga ozdraviti kot večina zdravil. Nikoli ni prepozno. Organizem lahko kadar koli zadostno oskrbimo s kisikom - razlog več za to, da se spet naučimo pravilno dihati. Ena od priložnosti, da se naučite pravilnega zdravilnega dihanja je Šola zdravega življenja, ki jo organiziramo v Nerezinah. In ne samo to, deležni boste tudi ostalih aktivnosti, ki pod vplivom sredozemske zdravilne klime povečujejo učinke dejavnikov za krepitev zdravja. Mednarodnega prvenstva "Slovenia open '96* so se udele' ili plesalci iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne, Jugoslavije, Mad' arske in Ukrajine. Med plesalci so zastopali slovenske barve tudi člani PPK Lukec, ki so se uvrstili -pionirji: 12. mesto v ST in 16. mesto v LA plesih Marko Babic in Sanja Antolič, 14. mesto v ST in LA plesih Jaka Piltaver in Tina Korber, 16. mesto v ST in 25. mesto v LA plesih Peter Toporišič in Tina Strgar, 17. mesto v ST in 23. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj, 23. mesto v LA plesih Luka Vodlan in Maja Bromše, 33. mesto v LA plesih Uroš Krampušek in Špela Kri' nik, 34. mesto v LA plesih Uroš Močivnik in Špela Lupšina ter Miha Aškerc in Laura Cepin; 36. mesto v LA plesih Luka Kunšek in Mateja Slapnik; mlajši mladinci: 14. mesto v ST in 24. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 16. mesto v ST in 30. mesto v LA plesih Klemen Škoberne in Staša Puntar; mladinci. 7. mesto v ST in 14. mesto v LA plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. Obe prvenstvi sta po ocenah gledalcev, tekmovalcev in gostov zelo uspela, predvsem "Slovenia open '96', ki naj bi postal tradicionalen turnir. Prispevek iz DP v kombinaciji je posnela tudi TV A kanal, in sicer za oddajo Dance session. od širše lokalne skupnosti več posluha za kraljevsko Igro, ki so jo krški šahisti večkrat kronali z odmevnimi rezulatati vseh selekcij. Občinsko ekipno prvenstvo 3 Na občinskem ekipnem šahovskem prvenstvu je nastopilo 35 ekip osnovnih šol. Rezultati - fantje: 1. OŠ Krško, 2. OŠ Leskovec, 3. Begunski center, 4. OŠ Brestanica; dekleta: 1. OŠ Leskovec, 2. OŠ Senovo; dečki: 1. OŠ Krško, 2. OŠ Koprivnica, 3. OŠ Senovo, 4. OŠ Leskovec; deklice: 1. OŠ Krško, 2. OŠ Senovo, OŠ Koprivnica, 4. OŠ Kostanjevica. V skupni razvrstitvi je zmagala OŠ Krško pred OŠ Senovo in OŠ Leskovec, ki sta si delili drugo mesto. Zahvala gre PSK Krško, ki je z bogatimi praktičnimi nagradami nagradil 36 najboljših tekmovalcev na turnirju. Grilcu mesečni turnir Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za mesec april je med petnajstimi tekmovalci zmagal šahist krškega Triglava Andrej Grilc. Rezultati: 1. Grilc (ŠK Triglav Krško) 12 točk, 2. Kuzmič 10, 3. Lazič 9, 4. Povše 9, 5. Kttlman 8,5 (vsi ŠK Milana Majcna Sevnica) itd. V skupnem seštevku štirih turnirjev vodi Povše (63 točk), drugi je Lazič, sledijo pa Grilc, Kranjec in Kolman. Naslednji turnir bo v nedeljo, 19. maja1996,spričetkomob9. uri v prostorih ŠK Milana Majcna Sevnica (TVD Partizan). Turnir bo odprtega tipa za vse šahiste in šahistke iz vseh klubov in društev Slovenije. Toni Kos zmagovalec turnirja Na kvalifikacijskem turnirju za nastop na državnem članskem prvenstvu, ki bo julija, je nastopilo 62 šahistov, med njimi tudi Toni Kos in Gorazd Novak (oba ŠK Triglav Krško) in Toni Kranjec (ŠK Milana Majcna Sevnica). Toni Kos je z zmago na turnirju pridobil pravico nastopa na državnem prvenstvu, kar je nazadnje uspelo Ivanu Levičarju pred približno dvajsetimi leti. Rezultati; 1. Kos 7, 13. Novak 4,5, 15. Kranjec 4,5. (J.A.) NOVI FORD FIŽSTA l,25i 16V Pri fordu so v najmanjšem modelu tokrat ponudili največ; novo obliko, veliko serijske opreme, nov motor z ZETEC tehnologijo, nov menjalnik, še največ pa so naredili na področju aktivne^m pasivne varnosti. Novo pojmovanje majhnih avtomobilov - FORD FIESTA 20 let fieste Fiesta se je na tržišče pripeljala prvič leta 1976. Trinajst let je bilo potrebnih, da je doživela prvo spremembo z novo karoserijo v tri- in petvratni izvedbi in z novimi motorji. Leta 1989 so športno naravnanim kupcem namenili model XR2i s 110 KM, in naslednje leto na sejmu v Torinu predstavili fiesto 1.6i TURBO s 133 KM kot najzmogljivejšo fiesto vseh časov. Še tri leta pa je bilo potrebno, da so v tega malega forda vgradili tudi dizelski motor, lansko leto pa so predstavili popolnoma novo zasnovo vozila s popolnoma novimi motorji. Varnost potnikov je najpomembnejša Če primerjamo novo fiesto s prejšnjim modelom, lahko opazimo, da je sicer ohranila osnovne karoserijske poteze, namenili pa so ji popolnoma nov, bolj zaobljen prednji del, na zadku pa večji ročaj za odpiranje vrat prtljažnika, nove luči in zajetnejši odbijač, ki vam ga za doplačilo pobarvajo v barvo avtomobila. Kar nekaj novosti pa je očem prikritih. Nova fiesta je za 83 mm daljša in 29 mm širša, razširili so ji kolotek in povečali prtljažni prostor. Poglavje zase pa je varnost potnikov v avtomobilu: dodatno okrepljena karoserija okoli motorja, okrepljeni nosilni stebrički, bočne ojačitve v vratih, posebno oblikovana posoda za gorivo, ki ne spremeni oblike niti ob naletu drugega vozila v zadek s hitrostjo 80 KM/H, zračna blazina za voznika je že v standardni opremi, novost pa so še varnostni pasovi in sedeži, ki s svojo obliko preprečujejo zdrs potnikov pod varnostni pas. Za malo denarja veliko avtomobila Ford je tokrat ponudil tri osnovne pakete opreme. Najslabše opremljena pa vseeno bogata fiesta z oznako FLAIR je dokaz, da lahko za malo denarja dobite veliko avtomobila. Živahne tkanine na vratih in sedežih, žepi na njihovi zadnji strani, izjemno primerni za shranjevanje drobnarij, zatemnjena stekla, serijska zračna blazina, filtrski sistem mikroair, osvetljen prtljažni prostor, opozorilni signal za prižgane luči in merilnik obratov bodo poskrbeli za udobje in varno vožnjo v tem avtomobilu. Ob nekoliko bogatejši opremi stopimo v razred FUN. Fiesta fun je namenjena vsem, ki želijo združiti športne užitke in varno ter ekonomično vožnjo. Fiesta fun je zadnjim steklom, športno nastavitev podvozja, armaturno ploščo z merilnikom vrtljajev in belo podlogo. Za doplačilo pa vam vgradijo še klimatsko napravo, pomično streho, servoojačevalnik volana, ABS zavorni sistem in sistem proti zdrsovanju pogonskih koles. Motorji, tehnologija iz formule 1 Pri nas si trenutno lahko privoščite lefiestoz 1,25-litrskirn 16V motorjem, ki mu pomagajo dognanja iz formule 1, kjer je ford že pred leti razvil tehnologijo ZETEC. Motor ima glavo in blok iz aluminija, nov sistem večtočkovnega vbrizga goriva in izboljšan računalnik nove generacije EEC V (5) za učinkovitejši nadzor delovanja. Zaradi več kot dvanajst opremljena izjemno bogato in z veliko športnega duha. Za prave ljubitelje ponuja fun v standardni opremi še centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, odpiranje prtljažnika iz notranjosti vozila, spojler nad integriranih vezij lahko v sekundi obdela več kot milijon ukazov. Nadzoruje delovanje sistema za vbrizgavanje goriva, upravlja elektronsko blokado motorja za pasivno varovanje avtomobila pred krajo, nadzoruje tlak v volanskem TEHNIČNI PODATKI A I - motor: štirivaljni vrstni bencinski; gibna prostornina v ccm: I 1242; največja moč KW/KM pri min-1: 55/75/5200; največji' navor v Nm pri min-1:110/4000; število ventilov na valj: 4; zavore I spredaj/zadaj: kolutne/bobnaste (servo)i teža praznega vozila: I 1014 kg; dolžina-širina-višina v mm: 382&-1634-1320; medosna. razdalja v mm: 2446; prtljažnik v litrih: 250/625/930; posoda * za gorivo v litrih: 42; največja hitrost v km/h: 170; pospešek od \ 0-100 km/h (sek): 12,7; poraba goriva 90/120/mesto: 4,6/6,6/1 7,5; obračalni krog v m: 9,9. I I I I Prodaja: PSC FORD PAIČ. KRŠKA VAS Maloprodajna cena: FLAIR FUN GHIA 3 vrata 19.490 DEM 5 vrat 20.390 DEM 3 vrata 21.890 DEM 5 vrat 22.790 DEM 5 vrat 25.490 DEM servoojačevalniku, uravnava emisijo izpušnih plinov glede na motorne vrtljaje, zagotavlja enostavno servisiranje ob pomoči testerja. Sprememb je bil deležen tudi menjalnik s prestavnimi vodili. Fiestin odzivni petstopenjski ročni menjalnik nudi izboljšano prestavljanje z nizko ravnjo hrupa in tresljajev ter enkratno zanesljivostjo in trajnostjo. Novo prostogibajoče plavajoče vzvodovje menjalnika zmanjšuje navorne reakcije pretičnega mehanizma, ob njem pa hidravlična sklopka terja manj moči pri pritisku na stopalko, omogoča krajši hod stopalke in zagotavlja mirnejše delovanje. Menjalnik ima motorju primerno preračunana prestavna razmerja, tako da tudi polno obtežen dosega zadovoljiva hitrostna povprečja. Nova fiesta je avto, ki spreminja dosedanja pojmovanja majhnih avtomobilov. Z užitkom boste smuknili tudi v najmanjši parkirni prostor, lahkotna je pri vijuganju po mestnih ulicah, odprto cesto pa obvladuje, kot bi bila rojena za dolga potovanja. To je avto, od katerega se boste težko ločili. Prevzeli vas bodo njena dinamičnost, udobje in lepota. Nova fiesta je ustvarjena za užitke, če v njej sedite, jo vozite ali pa jo le opazujete. Nova fiesta je v boljši formi kot kdaj koli prej. (Tekst: Borut ŠTAJNAHER, foto: Veljko JUKIČ) ffbrd Z' Krška vas 28e Tel.: 0608/59-059, 59-269, 59-369 Prodajno servisni center Novo mesto Šmarješka cesta 50 Tel.: 068/21-123 «f% KRONIKA Voznik tovornjaka zadremal? Na magistralni cesti Gmajna-Obrežje se je pri Zalokah v sredo, 24. aprila, ob 4.30 zgodila prometna nesreča v kateri je ena oseba umrla, ena pa je zadobila hude telesne poškodbe. Voznik tovornega avtomobila R.R., roj. 1946, državljan BiH, je vozil proti Obrežju. Ko je pripeljal do naselja Zaloke, je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila B.D., roj. 1976, državljan FtH, iz Velike Gorice. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je potnik v osebnem avtomobilu B.Z., roj. 1974 iz Velike Gorice umrl, voznik B.D. pa je dobil hude poškodbe. Močno vinjen pretepal in zmerjal Jurij Z. iz Zavratca je prišel v soboto, 27. aprila, ob 9.30 domov močno vinjen. Doma je pričel pretepati in zmerjati Ido H. Tudi ob prihodu policijske patrulje ni hotel prenehati, zato so ga odpeljali na PP Sevnica. Jurij je opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je pokazal 2,30 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kršitelja so dali v prostor za pridržanje, kjer je počakal na iztreznitev. Zoper Jurija Z. sledi predlog za uvedbo UKP. Bil je vinjen Patrulja PP Sevnica je v sredo, 24. aprila, ob 23.10 opravljala nadzor prometa na lokalni cesti v bližini Birne vasi. Pri tem je bil ustavljen voznik osebnega avtomobila J.A., roj. 1958, iz Zalok. Pri postopku je kazal očitne znake alkoholiziranosti, zaradi česar so zoper njega odredili preizkus alkoholiziranosti. Elektronski alkotest je pokazal 2,34 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kršitelju je bilo proti potrdilu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, nadaljnja vožnja pa prepovedana. Kljub prepovedi je J.A. svoje vozilo spravil v pogon in se z njim odpeljal proti Krmelja. Ker je obstajala bojazen, da bo kršitev nadaljeval, so odredili še pridržanje do iztreznitve. Trčila v obcestno drevo V sredo, 24. aprila, se je ob 17.40 na lokalni cesti v naselju Podvinje zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hudo telesno poškodbo, materialna škoda na vozilu pa znaša po nestrokovni oceni 900.000 tolarjev. Voznica osebnega avtomobila B.M., roj. 1972, iz Zagreba je vozila od Dobove proti Kapelam. Ko je pripeljala v Podvinje, je v ostrem levem ovinku zapeljala na desno bankino in zatem trčila v obcestno drevo. Vozilo je ob trčenju prepolovilo, voznica pa je dobila hude poškodbe. Vlom v Termah Neznani storilec je v nedeljo, 29. aprila, popoldan v Čateških toplicah prišel v prostor garderobe Termalne riviere in vlomil v garderobno omarico na škodo Izidorja K. iz Kamnika ter ukradel denar v skupni vrednosti 110.000 tolarjev. t--------------.----------------- Razgrajal in : grozil z ubojem V torek, 30. aprila, je bilo ob 21.40 odrejeno pridržanje do iztreznitve za V.J., roj. 1948 iz Krškega, saj je ob 21. uri kršil javni red in mir v gostinskem lokalu Zlatorogov hram, kjer je zmerjal goste in natakarico. Ob prihodu policistov se je razgrajač pomiril, vendar ne za dolgo. Ko se je ponovno vrnil v lokal, je pričel razbijati kozarce in pepelnike, natakarici pa je pričel groziti z ubojem. Ker se ob drugem prihodu policistov ni pomiril, je preostanek noči preživel v prostoru za pridržanje na PP Krško. Alkotest je pokazal 3,33 Na magistralni cesti v Boštanju so v četrtek, 2. aprila, ob 18.25 ustavili voznika osebnega avtomobila A.F., roj. 1950, iz Sevnice. Pri postopku je alkotest pokazal kar 3,33 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kršitelju je bila nadaljnja vožnja prepovedana, odvzetu pa mu je bilo tudi vozniško dovoljenje. Ob 18.45 je bil kršitelj ponovno ustavljen, tokrat pri naselju Šmarčna. Odrejeno mu je bilo pridržanje do iztreznitve. Izdal ga je močan zadah po alkoholu V petek, 3. maja, so policisti okoli 1. ure zjutraj odredili pridržanje za Ž.J., roj. 1965, saj je v četrtek, 2. maja, ob 23.10 kršil določila Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa s tem, daje pod vplivom alkohola vozil svoj osebni avtomobil po lokalni cesti z Drnovega proti Veliki vasi. Pri križišču z magistralno cesto so ga ustavili in pregledali policisti krške patrulje. Pri kontroli so ugotovili, da ima Ž.J. močan zadah po alkoholu, zato so zanj odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2,54 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kršitelju je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja. Ker ni upošteval prepovedi, je bil ponovno ustavljen v Veliki vasi. Potem pa je preostanek noči preživel v prostoru za pridržanje. Vlomi v avtomobile Noč s četrtka, 2. maja, na petek, 3. maja, bo v Sevnici ostala zapisana po kar teh vlomih v avtomobile znamke Yugo. Neznani storilec(ci) je prišel na parkirni prostor v Sevnici, kjer na parkiranem osebnem avtomobilu, last G.M., roj. 1961, iz Sevnice, z neznanim ostrim predmetom pri predelu kljuke nasilno spustil zapah in tako odklenil vrata. Iz avtomobila je vzel avtoradio s kasetofonom in dva zvočnika ter lastnika tako oškodoval za 45.000 tolarjev. Na vrsto je prišel tudi avtomobil last M.M., roj. 1958, iz Sevnice. Tudi iz tega vozila je izginil avtoradio s kasetofonom. Skoda znaša 10.000 tolarjev. Oškodovana pa je bil še V.N., roj. 1975, iz Sevnice. Z odvzemom avtoradia s kasetofonom je bila lastnica oškodovana za 10.000 tolarjev. Kaj se je dogajalo na MMP Obrežje? V Slovenijo je v soboto, 27. aprila, okoli 9. ure vstopal z osebnim avtomobilom državljan Hrvaške Nikola G. iz Virovitice. Pri pregledu vozila je bila najdena pištola znamke Češka Zbrojovka kal. 7,65 mm s pripadajočim nabojnikom in 19 naboji. Orožje so policisti zasegli, napisali pa so tudi predlog za UKP. Policisti so v nedeljo, 28. aprila, ob 10.45 opravili kontrolo osebnega avtomobila. Lastnica vozila Ksenija P. iz Zagreba je vstopala v Slovenijo, vendar so policisti ugotovili, da je utemeljen sum izvora osebnega avtomobila iz kaznivega dejanja, zato so vozilo proti potrdilu začasno zasegli. Nadaljnjo strokovno obdelavo bodo opravili kriminalisti. V ponedeljek, 29. aprila, je ob 17. uri na MP Obrežje vstopal v Slovenijo Luka D., roj. 1961, državljan Hrvaške iz Bosanskega Samca. Med sopotniki v vozilu je bil tudi Blaž M., roj. 1928, prav tako državljan RH. Pri mejni kontroli je voznik Luka poleg svojega pokazal še potne liste sopotnikov. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, daje Blaž M. uporabil tujo potno listino za prestop državne meje zato so zoper njega podali predlog za UKP. Državno mejo med Slovenijo in Hrvaško so pri mejnem prehodu Slovenska vas v nedeljo, 29. aprila, ilegalno prestopili bosanski državljani Bešlaga S., roj. 1950, Ismet S., roj. 1969 in Alija M., roj. 1968. Okoli 21.35 so jih policisti zalotili na Jesenicah na Dolenjskem. Podani so bili predlogi za UKP. Z osebnim avtomobilom se je v soboto, 4. maja, ob 16.55 pripeljal na Obrežje državljan Hrvaške, A.H., roj. 1950, iz Zagreba. Pri kontroli vozila je policist v predalu armaturne plošče našel 19 nabojev kal. 38 special in en naboj kal. 7,62. NA PREŽI VES ČAS Pazite, kaj boste kupili! Neznani storilec je v času od torka, 30. aprila, od 15. ure do petka, 3. maja, do 7. ure s tatvino oškodoval S.l.-ja, roj. 1946, iz Brežic. Storilec je odvzel dve motorni žagi, kotno brusilko, motorne škarje za živo mejo, 30.000 tolarjev gotovine in več raznih delov za motorna kolesa in motorne žage. Materialna škoda znaša okoli 1.500.000 tolarjev. Svarimo pred nakupom odvzetih predmetov: - motorna žaga znamke Husqarna, tip 242 XP; - motorna žaga znamke Husqarna, tip 45; - motorne škarje znamke Husqarna, tip H18; - kotna brusilka znamke Felisatti; - neznano število izpuhov in sklopk za motorne žage; - 40 filtrov za gorivo za motorne žage znamke Stihi in Tekomec; - okoli 30 batov različnih dimenzij za motorna kolesa znamke Tomos; - valj in bat znamke Castor za motorno žago Alpina; - 40 mečev za motorne žage, dolžin od 35 do 50 cm, znamke Oregon, Dolrnar, Sandvvik; - 300 pil za motorne žage, znamke Oregon (25 škatel po 12 komadov); - 30.000 tolarjev v različnih bankovcih* Na podlagi 111. člena v zvezi z 28. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS it. 72/93, 7/94, 33/94 ter 70/95 in 36 čl. Statuta občine Kozje (Ur. list RS it. 54/95) razpisujem REDNE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE KOZJE Redne volitve v Svete KS Buče, Kozje, Lesično, Podsreda, Osredek in Zagorje se opravijo v nedeljo, 30.06.1996. H. Za dan razpisa volitev s katerim opravila, se Šteje 29.04.1996 številka 008-02/96 začnejo teči roki za volilna 30.04.1996. Župan občine Kozje Sok Božidar,dr.vet.med. TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21 uri NOVICE ^LPO^ UPRAVA in TRGOVINA: B Milavcev 3. Brežice Tel,/Fax: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Widows 95 upgrade 17.99o,oo Sit Widows 95 35.990,00 SIT ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI I BREŽIŠKA PORODNIŠNICA času od 23. aprila do 6. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Fttipcifc z Bojsnega - Katarino, Dorotea Lazarova iz Brežic - Eleno, Metka Stih s Senovega - Klemena, Snežana Princ s Pristave pri Mestinju - Žana, Milena Kodrič z Malega Kamna -Marka, Snježana Zakšek iz Sel - Luko, Djurdjica Levstik iz Krškega - Jureta, Sonja Žarn iz Krškega - Žana, Branka Pšeničnik iz Brežic - Majo, Nataša Tičar s Cerine - Marka, Suzana Vogrinc s Ponikev - Lariso, Andreja Krošelj z Gor. Pohance - Žana, Terezija Kovačič z Blance - deklico. Čestitamo! JlL FILMSKI SPORED Kino Kostanjevica 11. V. ob 20. uri: SMRTONOSNI PORAZ, akcijski 12. V. ob 20. uri: MANEKENKA IN DETEKTIV, akcijski 15. V. ob 20. uri: BABE, film odraščanja Kino Šentjernej 10. V. ob 19. uri: SMRTONOSNI PORAZ, akcijski 10. V. ob 21. uri: MANEKENKA IN DETEKTIV, akcijski 15. V. ob 18. uri: BABE, film odraščanja Kino servis Brežice (nismo dobili podatkov) Kulturni dom Krško (nismo dobili podatkov) Kino Sevnica (nismo dobili podatkov) "Fotografija je zame predvsem način i z ra ža n j a, včasih pa tudi pot do zanimivih ljudi in dogodkov, ki bi sicer ostali nedosegljivi," pravi Veljko Jukič, znan po odličnih fotografijah in reportažah iz sveta dirk, Camel Trophvja in formule 1. Sedaj imate priložnost, da Veljko in njegova izkušena ekipa sodelavcev fotografskega "PRO STUDIA" posname, razvije ali naredi tudi vašo fotografijo. Izkoristite jo ! Fotografije vam v PRO STUDIU izdelamao v petdesetih ali celo desetih minutah. Nudimo vam tudi pestro izbiro foto in video materiala ter storitve vrhunske kakovosti po ugodnih cenah, svetovanje pri izbiri opreme , svetujemo pa vam tudi kako posneti boljšo fotografijo. JUKlČPHOTO PRO STUDIO STUDIO PROFESIONALNE FOTOGRAFIJE aO SJ»^ Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 Razpisujemo prosta dela in naloge: VODJA KNJIGOVODSTVA Kandidati, ki se željo javiti na razpis, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - izobrazba VI. stopnje ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - obvladanje dela na računalniku, - poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bo sklenjeno takoj, za nedoločen čas. Rok za prijavo je 8 dni od objave v Našem glasu. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v roku 10 dni od dneva poteka razpisa. Na podlagi določil zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica (Ur.list RS, št. 1/95) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Ur.list RS, št. 19/94), objavlja RUDNIK Senovo v zapiranju d.o.o., Titova 106, Senovo naslednji JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREZAPOSLOVANJA DELAVCEV V LETU * 1996 1. PREDMET RAZPISA Sredstva so namenjena spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. v druge dejavnosti. 2.MERILA IN POGOJI Zahtevek lahko vloži delodajalec, ki zaposli delavca iz Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., in delavec Rudnika Senovo, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta. Premija ob prezaposlitvi se izplača kot nepovratna sredstva z obveznostjo zaposlitve delavcev iz Rudnika Senovo za nedoločen čas oziroma vsaj za dobo dveh let. Eno leto pred tem delodajalec ne sme odpustiti nobenega zaposlenega. Znesek premije znaša: 980.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo nad 25 let, delavce z zaposlitvenimi omejitvami in invalide, 900.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo od 20 do 25 let, 850.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo od 15 do 20 let, 800.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo od 10 do 15 let, 750.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo do 10 let. 3. VSEBINA VLOGE: Prijava mora vsebovati: - podjetje oziroma ime ponudnika, - dokazilo o registraciji, - ustrezen poslovni načrt, - dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas -obrazec M1/M2 ali dokazilo o statusu kmeta, - izjavo, da delodajalec vsaj leto dni ni odpustil nobenega presežnega delavca. 4. ROK ZA PRIJAVE Rok za prijave je odprt naslednji dan po objavi razpisa v Uradneijn listu RS in velja do konca leta 1996. , jI O vlogah bomo odločali mesečno. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Jožetu Kržanu, telefon 0608/79-315 vsak delovni dan. Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. MALI OGLASI Pisarniške prostore na Senovem v izmeri 52 m2 z mesečno najemnino 150 DEM oddamo v najem. STG "Rudar" d.o.o. Senovo. Tel.: 79-313. Trgovskega potnika, za prodajo tehničnega blaga in blaga široke potrošnje, zaposlimo redno ali pogodbeno na področju Posavja In Dolenjske. Prijave poslati: VAFRA COMMERCE, 3302 GRIŽE. Tel.: 063/715-735. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. V Krškem najamem neopre-mljeno stanovanje. Možnost kasnejšega odkupa. Tel.: 22-979. Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem. Tel.: 21-536 (od 8. do 18. ure). V Posavju prodam vikendhišo s travnikom in gozdom. Tel.: i004l14622718 (Švica). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 993851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smednik (Raskitali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735. Lepo lokacijsko gradbeno parcelo v bližnji okolici Sevnice prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 0608/82-839. Ugodno prodam eno-inpolsobno opremljeno stanovanje v Krškem (centralno ogrevano, KATV) v izmeri 48 m2. Tel.: 87-364. Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b prodam (KATV. CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Na Cesti 4. julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 Prodam opremljeno dvosobno komfortno stanovanje v centru Brežic (v prvem nadstropju, centralno ogrevano). Tel.: 65- b, Tovoto corollo LB 1.f?. 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam. Tel.: 31-811. Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Mazdo 323 Sedan, letnik 1990, rdeče barve, lepo ohranjeno, prvi lastnik, z avtoradiem in originalnim prtljažnikom za 6 parov smuči, zelo ugodno prodam. Cena 10.500 DEM. Tel.: 87-194 (dopoldan) in 87-546 (po 15. uri). Prodam karamboliran (desno spredaj) vugo 55 koral, letnik 1988, temno modre barve, registriran do avgusta 1996. Cena 1.200 DEM. Tel.: 62-739. Prodam zastavo 101 GX, letnik 87/88, prevoženih 88.000 km, cena 1.800 DEM. Tel.: 33-845. Prodam Škodo Favorit, letnik 1993, rdeče barve, cena 9.000 DEM. Tel.: 34-906. Prodam žensko gorsko kolo z opremo Shimano (18 prestav). Cena 15.000 tolarjev. Tel.: 69-296 (po 19. Uri). Prodam otroški voziček Peg Perego (košara in športni del). Tel.: 32-302. Prodam otroško sobo modro-bele barve. Tel.: 33-046. Srednje šnavcerje, barva poper-sol, prodam. Tel.: 61-099. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih In komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 35.000 tolarjev oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365 (po 15. uri). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte ml. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Tuji jeziki, Inštruiram nemščino, angleščino in Italijanščino, vse Stopnje. Tel.: 89-247. Inštruiram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer). Kupim parcelo na sončni legi (do 20 arov), po možnosti z brunarico. Tel.: 33-991. Mlxer Solton 8-kanalni PA-209-N, dve zvočni skrinji po 150 W, električno kitaro Melodija in uglaševalec kitarskih strun zelo ugodno prodam. Tel.: 84-468. Vodim poslovne knjige po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, za samostojne podjetnike in mala podjetja z računalniško obdelavo podatkov. Milka Ferenčak, tel. 0608/59-123 Prodam fantovsko obleko za birmo, za starost 12 let, nošeno samo enkrat, in čevlje št. 37. Tel.: 61-867. MAVRICA GEA i>,o,o. - NEPEREMIČNINE (PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, NAJEM...) STILNO POHIŠTVO VITEŠKI OKLEPI BIOENERGETIKA INFORMACIJE PO TELEFONU 0608/22-609 IN 21-609 Imola in formula 1 v središču pozornosti Slovenska invazija na deželo ferrarija Dirka v Imoli tudi tokrat ni mogla miniti brez številnih zagrizenih navijačev iz Posavja, med njimi pa je tokrat prednjačila skupina s Čateža in iz Brežic. V pravi diverzantski akciji so podrobno ogledali teren, nato pa so se v večernih urah prebili na predel steze med reko Santerno in delom, imenovanim Tamburello. Neuspel blef Ferrarija pred domačim občinstvom Michaelu Schumacherju je že na treningu uspel izreden dosežek. Z odlično vožnjo z izboljšanirrTavtomobilo, predvsem pa s posebej močnim kvalifikacijskim rrft»torjem, je s ferrarijem prevzel najhitrejše štartno mesto favoritu Hiilu. Na startu se je Schumacher pognal naprej z zelo malo goriva in zelo mehkimi gumami, toda Nemca in Angleča je presenetil Škot Coulthard v mclaren-mercedesu, ki je do okvare menjalnika vodil 19 krogov, preden je prepustil vodstvo Schumacherju, po postanku v boksu pa je vodstvo prevzel Hill in ga ni več izpustil iz rok vse do cilja. Schumacher je izkoristil svoje adute, vendar pa je Ferrari počasnejši od VVilliamsa, pa tudi pri obeh postankih v boksu so bili za skupaj 6 sekund počasnejši od ekipe VVilliams. Tik pred ciljem bi Schumacher zaradi okvare ležaja lahko odstopil, a se je vseeno privlekel do cilja. Hill je s prednostjo 16,46 sekund pred Schumacherjem osvojil 17. zmago GP v karieri, 3. mesto pa je pripadlo Bergerju pred Irvinom, Barichellom in Alesijem. V točkovanju še naprej vodi Hill s 43 točkami pred Villeneuvom z 22, Schumacherjem s 16, Alesijem z 11 in Irvinejem z 9 točkami. Naslednja dirko bo 19. maja v Monte Carlu. Pogumna šesterica: Ivan, Milan, Andreja, Bojan, Tomaž in Viki si je takoj po startu zagotovila eno najboljših razglednih točk ob stezi, svoj delež pa je prispeval tudi kombi traffic s štirikolesnim pogonom, ki se je pri vožnji po razmočeni in blatni poti do razgledne točke izkazal. Naši junaki in hkrati tudi Ferrarijevi navijači so si ob reki postavili tudi tabor, le posebne montažne tribune ob robu steze jim policisti niso dovolili postaviti. Takoj po zaključku dirke pa so uspešno preskočili ograjo ter si v desettisočglavi množici zagotovili najboljši prostor pred odrom za zmagovalce. Med številnimi rdečimi - Ferrarijevimi zastavami smo videli tudi nekaj ponosno vihtečih se slovenskih. Daleč najbolj opazne in prepričljive med vsemi zastavami v Imoli je bila poleg Ferrarijeve slovenska zastava čateško-brežiškega klana navijačev! Slovenska misija invazije na deželo Ferrarija, kjer so naši Čatežani in Brežičani pokazali svojo podporo Schumacherju, pa Komet Hyakutake na nebu To in naslednje leto bi lahko imenovali leti kometov, saj je (in bo) na našem nebu kar nekaj kometov, od teh sta kar dva vidna s prostim očesom. Letos nas navdušuje Hvakutake, naslednje leto pa komet Hale-Bopp. Letošnji komet, Hvakutake, na žalost iz naših krajev ni več viden, najboljši opazovalni pogoji so bili 6. aprila, ko je bil s prostim očesom viden rep kometa, dolg približno 5 ločnih stopinj (za boljše razumevanje: to je širina kazalca in sredinca iztegnjene roke). Člana astronomskega društva, Aleš Buršič in Sebastijan Jakša, sta v nekaj redkih jasnih nočeh ujela komet v oko kamere in napravila nekaj posnetkov redkega vesoljskega popotnika. Aleš in Sebastijan sta slikala komet s pomočjo teleskopa, na katerega sta imela pritrjen fotoaparat z občutljivim filmom (31 DIN/1000 ASA), ekspozicijski Časi pa so bili od 5 do 15 minut. (ADNEK) Komet Hvakutake, slikan 6. aprila 1996 iz vasi Križišče pri Raki. tudi najbolj ponosno zaviteli narodni prapor, se je tako izredno uspešno iztekla. O tem so poročale svetovne televizije, mnoge revije, zakulisno zgodbo o akterjih te akcije pa ste lahko prebrali le v Našem glasu! (V.J.) Damon Hill je za 205 tisočink sekunde izgubil pole position, nato pa z umirjeno in taktično vožnjo pred 212.000 Ferrarijevimi navijači dosegel 17 zmago v svoji karireri. (Foto: Veljko Jukič, PRO STUDIO Brežice) Gospodarska zbornica o zamujenem vlaku: Videm (v parlamentu) že preveč spolitiziran Krško, 7. maja - V posavskem gospodarstvu se ne dogaja nič novega, bi lahko rekli po obravnavi stanja gospodarskih družb na današnji seji Upravnega odbora posavske gospodarske zbornice. Navzoči so ugotovili, da se veliko podjetij v regiji še vedno ubada z nelikvidnostjo, katere posledica je finančna nedisciplina. Ali po domače: neplačevanje storitev in blaga povzroča, da je krog neplačnikov vedno večji, kar je povsem razumljivo. Če je že kazalo, da bo red naredil zakon o finančni disciplini je zdaj jasno, da temu ni tako. Sodišča so zaradi obilice dela nemočna, pogosto pa se dogaja, da lastniki podjetij z blokiranim žiro računom preprosto ustanovijo novo podjetje in poslujejo naprej. Pogosto kar brez žiro računa, čeprav zakon tega sicer ne dopušča. Po zadnjih podatkih je bilo konec marca v Posavju kar 193 pravnih oseb z blokiranimi žiro računi, povprečni znesek blokad pa je znašal nekaj nad eno milijardo in 278 milijonov tolarjev. Direktor krške Agencije za plačični promet Andrej Zupančič pravi, da pri tem prednjači krška občina. Vse naštete težave (mednje sodi tudi inflacija, ki v prvih mesecih letošnjega leta kaže slabšo podobo od uradne, vladne napovedi ter nerealni tečaj tolarja, ki pesti predvsem izvoznike) so po svoje vplivale tudi na zmanjšanje števila gospodarskih družb v regiji. Teh je bilo ob koncu lanskega leta kar 284 manj kot leto poprej, kar predstavlja 26 odstotno zmanjšanje. Posledica je nadaljnje naraščanje števila nezaposlenih, ki jih je bilo konec lanskega leta 4.888. Direktor območnega Zavoda za zaposlovanje Toni Koren je postregel tudi s podatkom, da se po nekaterih pokazateljih letos v Posavju obeta nad 800 novih presežnih delavcev, od katerih je kakih 270 brez možnosti za prezaposlitev. Valentin Dvojmoč je opozoril: "...na nevarnost, da se bo namesto učinkovitega reševanja žproblema Videm' (zaradi bli" ajočih se volitev) zadeva povsem spolitizirala. Temu se praktično ni več mogoče izogniti, saj je problem' e prišel pred parlament, oziroma njegove komisije, te pa se vse preveč rade ukvarjajo z zgodovino problema ter nekatere ugotovitve uporabljajo za politični predvolilni boj." Po drugi strani pa Posavje siromaši tudi vse večja centralizacija gospodarskih dru' b. S tem, ko se sede' i podjetij selijo v druge regije, izginja tudi dobiček, ki bi sicer lahko vplival na razvoj Posavja. Skratka, nanizanih problemov je bilo preveč in s preveliko težo, da bo lahko kdo od prisotnih postregel s predlogom učinkovite rešitve. Trditev Emila Vehovarja, da so za vse težave krivi nesposobni direktorji . je morda na mestu, toda dobro vemo, da vrhunski strokovni kader zasluži denimo v Ljubljani mnogo več kot pa v Posavju Ob koncu seje so se člani UO seznanili še z aktivnostmi v zvezi z ustanavljanjem treh lokalnih in regijskega centra za pospeševanje malega gospodarstva, namesto Jožeta Cerleta, ki je zaprosil za razrešitev pa je nova članica upravnega odbora postala direktorica Kostaka, Silvana Mozer. (ES) POMLAD V BRESTANICI '96 Kolesarsko društvo "MASTER TEAM" Krško organizira v soboto, 11. maja 1996, ob 11. uri krožno kolesarsko dirko POMLAD V BRESTANICI '96. Tekmovali bodo mladi kolesarji kategorij A, B in C. Dirka se točkuje za pokal "DANA". Dečki C bodo vozili 12 km, dečki B 18 km ter dečki A 24 km. Prvouvrščeni v kategoriji bo prejel pokal, prvi trije v kategoriji prejmejo medalje, prvih deset v kategoriji pa denarne ali praktične nagrade. Dirka bo organizirana na progi dolžine 1.500 m s startom in ciljem pri termoelektrarni Brestanica ter bo potekala preko naselja Gorica. Vse prebivalce Brestanice in okolice obveščamo, da bo v času od 10.30 do 13. ure cesta Brestanica-naselje Gorica zaprta ves čas tekme, močno moten pa bo tudi promet na odsekih ces Brestanica-Stolovnik te Brestanica-Anže, kjer bo v tem času odstranjena zapora po 5 minut med dirkami posameznih kategorij. Obvoz bo mogoč po cesti Armeško-Lokve-Raztez-Stolovnik. Vse prebivalce prosimo za razumevanje in skrajno previdnost ter jih hkrati vabimo na ogled prireditve. OB KOFETKU Boža Krese Z veseljem in milijoni vbodov do pravih umetnij Pokoj naj bi bil čas počitka, lenarjenja in uživanja in čakanje na tisto zadnje. Na srečo še zdaleč ni tako, saj skoraj vsak upokojenec pravi, da je sedaj še bolj aktiven, da ima še več obveznosti, le da opravlja z veseljem. Ena takih upokojenk je tudi Boža Krese iz Reštanja, ki pravi, da v življenju ni imela ravno lepih trenutkov. Ves čas je bilo skrbi in obveznosti, ki jih je le s trdno voljo uspela premagovati. "Bila sem uslužbenka SGP Pionir v Novem mestu in sem obredla mnoga gradbišča po Sloveniji. Zadnjih 17 let pred upokojitvijo sem delala v IGM Sava Krško. Tako kot za vse je tudi zame prišel čas zasluženega pokoja. Navajena sem bila dela, zato nisem mogla mirovati in se dolgočasiti. Že v času službovanja sem se rada ukvarjala z ročnimi deli, predvsem s pletenjem, kvačkanjem, šivanjem gobelinov in s tapiserijami, zato sem se seveda morala odločiti za nadaljevanje. Enoličnih stvari se z leti naveličaš, in to je bil vzrok, da sem iskala nekaj novega in našla rišelje, ki mi nudi veliko navdiha in pomaga preganjati dolčas. Že pred odhodom v pokoj sem v italijanskih in avstrijskih časopisih naletela na novo zvrst ročnega dela, na vrsto vezenja z po imenom rišelje. Poizkusila sem in naredila izdelek, ki so ga pohvalili vsi, ki so ga imeli priliko videti. Dobila sem veselje in se skoraj popolnoma posvetila prav temu. Največ časa prebijem ob šivanju, zelo rada pa se ukvarjam z rožami in seveda z mojima vnukinjama Tino in Katarino. V tehniki rišelje izdelujem vse mogoče izdelke, od prtičkov, prtov, pregrinjal, zaves do ovratnikov in drugih delov za oblačila. Sploh ne vem, koliko kosov sem že izdelala, vem le, da so številne odnesle v tujino, predvsem v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo pa celo v daljno Brazilijo. Kot sem že povedala, dobivam nekatere načrte iz Mani di fate in drugih strokovnih časopisov. Veliko kombinacij pa si preprosto izmislim. Največkrat se mi vzorci porodijo ponoči, ko ne morem zaspati, zato jih zjutraj takoj skiciram in čim prej poskušam uresničiti. Delo opravljam ob poslušanju radijskih programov, še posebno rada poslušam Studio D. Najlepše primerke imam spravljene in jih rada predstavim na vseh mogočih razstavah. Največ razstavljam na razstavah razstavi ročnih del upokojencev Slovenije. Moje delo je ocenjeval priznani etnolog, dr. Janez Bogataj, ki je moje delo, med 200 v okviru društva upokojencev. Dobila sem že veliko nagrad. Najdragocenejša mi je nagrada, ki sem jo dobila na prvi republiški razstavljalci in več kot 500 eksponati, izbral in nagradil. Ponosna sem bila tudi na razstavo v okviru Laboda, saj so si moje delo ogledale in tudi hotele kupiti številne žene Labodovih poslovnih partnerjev iz Zahodne Evrope, med temi ženskami pa je bila tudi žena našega predsednika, Štefka Kučan, ki je občudovala moje izdelke. V letošnjem letu sem že razstavljala v okviru prireditve Pozdrav pomladi, ki jo je tako kot vsako leto pripravil Vrtec Senovo. Razstavljala sem prte, prtičke, pa tudi ročno pletene pletenine. Kljub temu, da mi zmanjkuje časa, pa rada svoje znanje prenesem na mlade. Vnukinjo Tino že učim in opažam, da ima veselje in smisel za to. Upam, da jo bom lahko toliko usposobila, da bo nadaljevala moje delo. Če nekaj delaš z veseljem, ti nobena žrtev ni pretežka, le uspeh je še veliko slajši kot takrat, ko kaj moraš narediti. (Toni)