172. številka Ljubljana, v soboto 31. julija 1897. XXX. leto. ftthajk tf«Jt dan u»*'4tv ieimAi nedelje in p lucnike tal ralja po poet i prajeman ca a v t tro-o j» e 18 k e -letele aa vse leto 16 fid., sa pol loia H pH., ra četrt leta 4 \. 10 kr, Z;t potiganj« na doni računa se po 10 kr, aa mesec, po 30 kr. ea Četrt leta. — Zr. t oje dežel e toliko več, kolikor poštnina znaša. v Za oanisl I« plačajo ao od itiriatojpni pettt-vrate po »j kr.. te se omanilo jedenikrat tiska, po 5 kr., Ce bo dvakrnt in po 4 kr., Cc bo trikrat ali večkrat tiska. Dopim aaj *e tavMi frankr.i shod uklouil, sklicali v Ljub.jaio vseslovenski in isterskohr-v a t h k : 8 h o d. Da sb to izvrši, se je takoj izvolil stalen cd;*-k, kojega čfnn; bo vsi v Ljubljani bivajoči drJa>m poslanci. Vrha tegs se j« sklenilo, povabiti v ta odsek tudi kranjskega deželnega glavarja in Ijtib'jansk^ga mss'nfga žujana. Vsi sklepi poslanskega sestanka storili so se soglasno V atJuhljAitJ, 31. julija. Iz mladočeškega tabora. Eksekutivni komi š je srcei pocl predsedstvom pr? d^odoika namest nika, poal. Ksfcana, ve5 ur trajajočo t'6,0 Sklenil 8e je protest r*di zatiranja in preganjanja Čehe v v nerrskih okrajih. Ta protest s prošnjo, naj se va-rnjrjo deželne narodni m^n^S.ne. sta izročila na-mestciSttu poslanAt »aitifc in Podlipry. Protest se glasi: Opoz cijski t»r MeiLOBV ni bo; proti vladi, nego boj proti dižavm pravui jidaoti kraljestva češkega in preti jednakopravnesti češkega jezika z nemškim. To je boj, ki se ne srartnje, klicati inozemstva na poi&oč, ta boj je izdajalske narave in aram; ta bnmrjpitete, nečuvena žalitev naravnih človeških pravic, ki za^'u'iuje v kali vsako možnost, da bi se naroda zopet spra\ilr. Vzet mlrji nja mej češkim naredom ni možno več zadrževati; misel, poplačati Nemcem z isto mero, se širi veJno bolj, vslod čeear češki prslanci, ako nočejo, da jih smatrajo za slabič«, ne morajo več molčati. Z vsemi credstv; ii brszprg jao bi morati braniti čast in pravica češkega naroda. Pasivnost vlade napram krivicam, storjenim Čeh:m, je graie vredna; zato pa se bede • ■ nt rod, ako ne bode kmalu počenja se g'baoja. Črevijarska dečka pritečeta po c^ati, »klepetata s podplati io, kričeč: „Gcri, gorii!!", zavijata preti Mesarskemu mostu, kjer je »hramba za požarno orodje. Spcdaj v hišo:h vratih zafikriplje ključ, ravno tako pri drugih hišah. Drkle stopajo na ulico, in razprava se začne; najprvo dva glasova, potem trije, po^em deset; kma'u je vse živo ženskih i a •neških glasov. Pri ckuih kukajo v odeje zaviti samosrajčiiki. K'iip k: ep, kiep-kldp — so za čuj .1 tek prvega konje, ki gc žeao, da ga vprežejo pred gagilni tren. Stara teta mi je pravila, da dobi dva cesarka cekina, kdor pride prvi. Iz druge ceste pa z^bobni dirjanje fijikarskega voza, ki hoče zmagati pri teb olimpikih. aEapl Kap!" vpije mož na kozlu, in ljudje preplašeni skačejo na reb ceate. Zadirja na leseni Mesarski mosr, da se čuje kakor grmenje. In potem se ustavi pred gasilao shrambo. Odtod se začuje prva trobenta; v kvartau trobi, pa kako! Kakor bi so trobentač nalašč pačil. Takoj „zapeje" druga, tretja trobenta; umetniki se razkrepe po ulicah. Jeden — nestrpen diekant — prihaja vedno bližje, zatuli ravno p- d oknom v rumenkasti inštrument in teče dalje. Zdaj pa tudi mene zgrabi rad^vedco-it, da si stvar cfcV: m Vtaknivei glavo zopet v gorko sobo moči, pr prijel skrajnih sredstev. — Duga eleputa-oija pojde ta Duu*j h grefa Bad*-oi:n, poročat mu o zadnjih ing"H:kilt na CoŠkem t«L' izroit mu isti prote?t. — S :< ipčna z&dtopnikov vseh ĆTŠk>h m^st se bo vrnila 25 septembra v Prigi; ude'e>/li se |e boda vsi č>ški pcs:anci r>rez razlike strtnk na Č*:to?m, Moravskera in v Š'o^ji; dr.lje zasropniki v-eb C< Sh-h mest ia dešelnih okrajev« — Sileriii'j se je protestovatl ereti tend-ncijoznim poročilom korespondončnega biroja, k:. jo raz p*, šiljal o dogodkih pri tOronraki s!«vuofi[:i v LiH*rc*h laž-njiva poročila. — L-jd«i*l se bo p.^morai.dnm, v katerem ne bodo objektivna naslikale narodno in jezikovne' razmere v č -^i.-* d^žhlah — Doluj* ee naj na to, dj P9 sk^če t*nrlamentarna Komisija drža vnozborsVe večine, da si pripravijo poslanci na otv»:ritr>v dr2<.,nnrga i a deželnega zbora. Pred orvurit-ijo obeb tub zhoov naj se snidejo vsi češki poehnc;, da 89 |iosv«:ujejo o najvažr^jš'h vprašanjih. — Giedo taktičnega postopanja Je tkiekutivri krmile? sk.'enil, da so je potezati pred vse>tn zs to, da b do rabili vsi državni uradi tndl čeŠćino, — Kl nTno N je pečal kimite z razperera mej df5. ponianc^w Wobaoko, prsdned-i.ikt;m *upr;jske ?.bornice ia mej drž poal. Kf.ora. D( gna!E s«? bo v l ratkera sprava. Ruaija. Napn Ii 5tvo cnrjr. N ko'aj 1 11. bi b;lo skoraj sakrivilo, tako se govori v petorburških krogib, p&lnčno re,o!ucijo. Početkom m^ja sa jo raznesla vest, da je oarrtdi ztriu- g ji napada, kat.-rega je prestal v Japonski, zelo bolau. V resnici pa je rana ca ^lavi ž 1 c'avt.o zacfiljf-na, in je c.sr, dasi rnslo nervez n, povsem zelrav. Umišljeno bolezen so hoteT baje carica vdova, Pobedo^oacev, Maščersk?, Vcrctzov Darkov porabiti v to, da bi preg»\orili cai a, naj gre za cl.e časa izven doraoviae, in carica vdova bi bila prevzela re^;ea!stvn. C^r je za vđo intrigo pravočasno izvedel. IzIaI mu jo je bajo baron Fredercks ali pa yrtf Muraviev. Car j^ b.l sila rsikzčeu. Peklical jezarrtaike ter jim povedal) da ve V6e. Dvorni minister Vt roneov Daškcv je mcral takoj demisijonirEti, mosto njeg\ jo pestal in zaprli okno. šele vidim, da sedi brat na rebu postelje ter s tnlnnjem dfla divno kon^uronco trobentam spodaj na cesti. Mama ^;a folaži. — Dobro še vem, k»ko som se sam bal teb trobent, kc sem bil majhen; mislil asm, di ba ,v«rga konec", 8odnji dan ali še kaj hujega. Po'i I sem se pod edejo in pričakoval, kedaj prilomacti v sobo BkaoonuK z Gradft ter mo požre! Oblečem gerko suknjo in odidem. Pri baraki požarne hrambe je še vs^ črno ljcdij. Nad silhuetami nikdar mirnih glav piipolajo sajaale baklje; vpitje in kletve zapovedaiko/ se čujejo. Izza vode prisopiha pet ženščin; jedna skezi nce, po ljubljansko vpraša: .KuapaguriT — .Iblanca, glih pod auatam", se odreže ,baraba', in vse sa krohota. Ljudje gledajo kvišku, kje da je kaj svita na meglenem nebu. V Ljubljani gori navadno v Š.aki, na jmcioatu4 ali pa na Dforštaiu. Na severovzhoda se žari nebo, torej je „na predmestju", ificjalno: Bna Sv. Petra cesti". Brizgaloice in drugi vozovi so že na prostim. Seveda so v naglici nastavili nekatere z c*jo na zapačno stran; in zdaj jih mej krikom obračajo Malo prostora je, redarji imajo zoperno delo, zmtrjajo ljudi in jih v stran porivajo. Napo?' tudi to v redn. „Vovvacts!" — Tra — traa-- taboru nemških nacijonalcev, ki sedaj po A/atriji najbolj razsajajo proti vladi sani. Maraikatari či-tateljev .Slovenskega Narod«" sa bode gotovo se spominjal, da je ministarski pradsadnik grof Bal jat ne dolgi tega izdal nek tajni ukaz, po katerem bi ee naoralt ravnati zlasti ura laiki. Si »a Ja, ker ja bil ta nkai tajen, se smatra nepristopaim v javnem življenju, de manj pa v listih. V celi Avstriji so bili uradniki toli vestni v svoji službi, da so varovali uradno tajnost. Li pri nas na Koroškem sa je nadel uridaik, ki je bil pridaljen c. kr. daž. vladi ter je postopal drugače, kakor mu veleva njegova služba. Ker je bil ta tudi v vr3ti nemških rogovi ležev, čutil ee je poklic »naga, dsnnncirati vlado koroškemu nemško-nacijonalaemu glasilu „Freie Stimmen", katero je eeveda takoj objavilo dotični tajni ukaz ministerskega predsednika bres vsake izprememba v celoti. Ta list jo pa valed teg« ni skupi, kajti niti zaplenili ga niso. Kakor hitro ss ie izvedelo, da je ta ukaz v „Freia Stimraen" i lvl, precej so sa začeli izpogledivati celovški uradniki ter so ugibali, kje naj bi tičal izdajalec uradne tajnosti. In zasledili so ga! Vali pa mu ni storila nič drusega, negi prestavila g* jt v Tnt. kjer bode zopet lahko hrez skrbi služboval. Taki so torej učenci Sobmidt Zabecovi ali pa M 10 Ns-w,novi! Bog ve, koliko takih „tičiv" je še skritih, ker vlada ne gane ni s prstim. Videlo se je ravno v tem slučaja, da mi ni prišla do živega, ampak vso stvar rešla le s tam, da ga je prestavila. Popolnoma drugačs bi as pa bilo zgodilo s kakim slovenskim ali sploh slovanskim uraua«fcom. Ta bi bil pa poleg vsega ša obratno kaznovan ali pa bi prišel celo ob s'užbo; kajti Slovan msnda ni rojen za to, d i bi kake m beti užival, še maaj pa, da bi jih smal uživati. Kakšaa prav ca vendar v 19. stoletju? Toliko v pojasnio in pouk meroiajnitn krogim, ki odločujejo pri imenovanju deželnih predsednikov, kot najvjšjh gospodarje? in cesarjevih narnntnikov v posamičnih dežslah. 0 m bi ti v drugem smisla postopali proti svojim urainikom bodi si katerikoli vrste, gotovo nam danes ne bi b-.lo treba objavljati takih žalostih dogodkov. Slovsniki državni poslanci, povejte na višjih mestih in radožite ondi krivični sistem, ki vlada pri nas na Koroškem! Oa je ša mogoče, zastavite vse svoje moči in odtočno zahtevajte, naj se nastavi pri eveaturalnem odhoda sedanjega deželnega šefa koroškega mož, ki ne bo imel samo volje, sprav.ti naše slabe in nikakor ne dopustljive razmare zopet v pravi tir, ampak, ki b< '1 če Ž4 ne zmožan slovanskega jezika, p* vsaj pravičen tnii nam, dobro tretjino tvorečim slovea-skim srdeželamom. Vidiatis consulea, re qiid de-trimenti res pnblica capiat. D il Bog, d« bi se to več ne zgodilo! Slovansko Sokolstvo. Ob drugi sokolski sla,vnosti v Celja. Naj misli o Cehih kdor karkoli hoče, toliko je gotovo, da nam morajo v sokolskih stvareh malone v vsem biti jedino merodajai. To pa ne same z ozirom na to, ker zavzema vzorno organizirano češko Sokolstvo visoko razvojno stopnjo, in uživa velik ugled v inozemsevu, in so sa torej sredstva, po katerih je doseglo tak razvoj, izvrstno obnesla, ampak tudi zategadel, ker smo Slovenci od ('eho v sprejeli Sokolstvo z vsemi njegovimi načeli. Takoj drugo leto po ustanovitvi češkega se je zasnovalo slovensko in začelo ravno tako nspešno dedovati, kakor češko. Da pozneje ni imelo češkim primernih uspehov, krive niso razmere, ki bi ne bile ugodne Sokolstvn, kriva ni ideja sama, ki bi ne godila slovenstema naroda, ampak krivde je iakati v slovanski brezbrižnosti, in v poznejšem napačnem razumevanja sokolske ideje in oje glavne naloge. Glavna naloga Sokolstvn pa je ti: poklicano je, da ohrani narod pri oni vsestranski čilosti, ki ne da narodom izamreti, pri oni stalni ia sveži moči, pri onem zdravju telesntjjj*. dašavaem in nravstvenem, ki ne dopnšča nikake gnilobe, nobenega nazadajaštva. (Tyr8). Zgodovina kaže, da je telovadba najboljše, uajpraktičnejše sredstvo za narodno vzgojo. Zategadelj je izbral Tyrš kot podlago vsema sokolskema delovanja njo, vodeno tako, da se telovadci ne vzga-jajo samo telesno, ampak tudi nravstveno in narodno. Zajedno je dal sokolstvn nalogo, skrbeti sa to, da postans vsak Čeh Sokol, telovadec, da se tako res ves narod vzgoji Sokolsko. čaški Sokoli so vedno na prvem mestu po-vdarjali telovadbo, in iščejo osobito v zadnjem časa sredstev, kako bi jo razširili mej najširše kroge. Slovenoi pa smo kazali nanjo, kot na prvo sokolsko stvar, le za prvih Časov ljubljanskega Sokola. Pozneje se je pozabilo, kakšaa je prava sokolska telovadba. Ker se je telovadba v nekaterih društvih jela gojiti napačno, v drug h se pa sploh gojila ni, ne more sa slovensko Sokolstvo danes poaašati z ua sehi, ki bi se vsaj približno mogli, v primeri s številom in razvojem našega in češkega naroda, postaviti ob bok uspehom češkega Sokolstva. — Caško Sokolstvo je ob vsaki priliki poka -z do pravo slovansko vzajemnost nasproti slo-venskema SokolBtva. D* bi pospešilo njegiv razvoj, je 1. 1889. celo odprlo predale svoiega glasila „Sokol" slovenskim člankom, ki so pa — žal — že I. 1890. prenehali. Bratstvo pa so nam dokazali češki Sokoli tad i z večkratnim, maogoštevilaim obiskom sokolskih slavnosti. Tu se jim mi lila priložnost, soditi slovansko Sokolstvo. A sodh* njihova ni bila vselej posebno ugodna — glede telovadba. Poslednja leta se je začelo nekaj živahnejše telavadsko gibanje v slovenskem Sokolstva Telovadijo sedaj vsa slovanska sokolska draštva. To bi se morebiti komu zdelo umevno samo po sebi. No, da imajo vsa pevska draštva pevce, da imajo kolesarska druHva kolesarje, to ss ume samo ob sebi; ni se pa do zadajega časa samo po ssbi umsvalo to, da morajo vsa telovadna draštva imeti telovadce. — Javne telovadba v Cilju se u delež a skoro vsa slovenska sokolska društva. Soditi bo torej mo'i o splošnem razvoju slovenske telovadba. Na gre toliko za težkost vaj, kakor za izurjenost telovadcev, ne samo za število telovadcev, ampak v prvi vrsti za strogo disciplino, lep nastop. Dne 8. avgusta pridejo češki Sokoli zopet na Slovensko, obiskat celjske Sokole, da jim vrnejo že večkratni poset. Zopet bodo imeli priliko po sokolskom merilu meriti naše Sikolstvo. Naj naredi slovenska telovadba takrat lepše vtiske nanje ! M. , Postoj inaki Sokol" je svoj, za nedeljo dne 1. avgusta namenjeni izlet v Idrijo, katerega se udeleži tudi ljubljanski .Sokol", preložil na nedsljo dne 29. avgusta in sicer iz nzrokov lokalnega pomena, deloma pa tudi z ozirom na Caljske slavnosti, pri katerih se bode slovensko Sokolstvo gotovo udeležilo obilno in pokazalo, je li, in koliko je napredovalo v zadnjih letih. Dalje v prilogi. minister Fređericks, carica v lova pa je m vala v Kodanj, kjer menda ostane stalno. Tako poroča brzojavnim potom .HrvatskoPrav o", katere mu prepuščamo odgovornost za to čadao vest, katera pa je došla baje iz najzanesljivejšega vira. V Tofanu se bo vršila baje danes konferenca, ki naj določi točko v nairovn* pogodbi gle Je fi lančne kontrole nad G-čijo Sa bodo li poa'aoiki in turški pooblaščenci že danes dogovorili o vseh točkah, je dvomljivo. Rusija je z Nemčijo istih mslij, da ne smejo biti oškodovani drugi upniki Grčija s tem, da dobi Turčija vojno odškodnino. Turčija zahteva dotlej, da izplača Grčija zadnji rok, važao posta-janko na tesalskih tleh. Turki nočejo torej do cela iz dežele, kar bi bilo nov poved neprestanih nemirov. Grki sovražijo Turke, z*to bi jim delali ve« like sitnosti, Turki pa bi zasedli polagoma tuii etapne ceste in okolice svojih mest. — D š e v a d paša na Kreti zahteva, da se število turških č«t pomnoži. La z vo mio 20 000 mož ee mn zdi možno, da te vzdrži red in mir. Pred vsem pa zahtava, da se osnuje močna Žandarmerija, za kar se mu zde Albanci po naravi in po jeziku najpnkiadnsjši. Ne-cdločnoet admiralov napram ustašev ja kriva, da ni miru pred icsnrekcijo. Z M »Ito se je odpeljal na Kreto že bataljrn turške pehoto. V Portugalski se revolacijsko gibanje čim dlje bolj širi. V vseh večjih meit h je vojaštvo pripravljeno. L sabonske ulice so preiskavale po noči minole sobote močne patrulje in poiaoaezaa straže so dobile pomoč. V nodtl,o je iruel ministarski svot sejo ter je p ••' o sredstvih, ki nai bi zatrla re-voluciJ8ko gibanje. Ojrtuiki in Irapčevald so dobili cd revolucijonarcev grozilna pisma. P.»sni listi poročajo, da pride nekaj generalov in častnikov pred vojno eodišče. Časnikarstvo sa je ž i postavilo pod cenzuri. V Oportu so bile že strega bišn^» preiskave. Dopisi. Iz Celovca, 29« ,ulia. (Kako vzgaja deželni predsednik koroAki, Schmidt-Zabierov svoje ura.imkp?) li zui listi s-dij javljajo, da stopi c. kr. deželni predsednik koroški, Schmidt Z&biercv skoro v „zaslužani" pokoj Predao pobere ta mož vsa čila in kopit , naj si ga vsaj še j eden kn t opomnimo O Ikar biva ta visoki go spod v na£i deželi, &tor.il ni 6e ves čas nh zadostuje tndi samo policija.) Na lici mesta torej, kaj je tam? — Na lici mesta leže salamam podobne brizgalne cevi —• ašlavbi" —, katere sc napeljali ii Ljubljanics na pogorišče. — Na lici mesta so na stežaj odprta dvoriščna vrata, na pol eneta in polomljena, znamenje, kako marljiva da je požarna brambi. — Na lici mesta so tla popolnoma mokra, ker dolžnost vsacega dobro vzgojenega Bšlavha* je, da pušča. Ta poslednja lastnost daje mnogo prilike za zabavo. Lipček na primer zatisne na platneni klobasi luknjico, iz katere šviga oster curek. Potem pokliče Pepčka, naj pride nekaj pogledat. Pepček pogleda prav od blizu, Lipček izmakne prst in Pepček ima vodomet v obraza. Lipček se krohota, Pepček tuli. ,Lo pocaki, zatožen 1 Bom ze gespodo cceniko poveJn! Zdar, zatožen" 1— „Ali bosta šla spat"! zarobni redar ter udari z nogo ob tla, bosc- peta paglavčka pa urno cepetata domu, sprijaznjena v Bkupnem strahu. Kaj je še na lici mesta? — Na lici mesta prodaja okrog dvesto Ijudij zijala in se jezi, kes jih redarji ne puste na dvorišče. No, in naposled je na lici mesta tndi ogenj. Po dvorišči se sprehaja visoka gosposka ob svitu goreče shrambe za vozove. Star hlapec, ki je imel na vrhu spalnico v slami, je bil najbrž izgubil goreč čik; tako sodijo, da je nastal ogenj. Mesarski vozovi in kočija stoje vj divjem neredu po dvorišča, ogenj cvili in iskra vz'ete kvišku, če se podere brnno. Brizgana voda šumi po žarjavici in stvsrja oblake para. Včttaih zatrobi gasilec kratko znamenje. Nevarnosti ni več — 8plob, prav dofg čas. Pojdimo domu I — Radovednosti pa seveda še drugi dan ni konec. Ljudje, ki so zamudili požar, hodijo vss dopoldne gledat dvorišče, po katerem ss mirno paso kokoši in se vesele race mnogobrojnih luž. Ožgana bruna razširjajo sladkast smrad, kakor po zasmo-jeni češpljevi vodi, in ta duh se meša z duhom napihnjenih črav, ki vise ob hlevu. Dva hlapca cedita vozove in žvižgata. — Strašno zanimivo, zares I Pa kaj se hoče, ko imamo v Ljubljani k večjemu po jedeokrat na teden godbo v Tivoli, in niti vsako leto ne roparskega umora, — smo pač za vsako zabavico hvaležni. Priloga „Slovenskemn Narodu44 št. 172, dnć BI. julija .Praškemu Sokola" ob vedno rastočem Številu telovadcev ne zadi&Va več sedanja telovad mca. Na zad< j*m obenem zbora se je zategadelj sklenilo, sezidati novo, sedanuea razmeram in re prezentančnim potrebam vsestransko primeroo So-kolovoo Za podporo naprosi aSV kol" prasko mesto in deželo. t Janko Kersnik. Včeraj dopolndne ob 10 ari izr« čil' eo nemške ostanke Janka Btrtn k* d< mači zemlji. Sprevod je bil veleča^ten in je dokazal, kako pnljob jen in apodtovan je bil pokojnik v vseh kr. gib. Na krsto ja bilo položeno nebroj vencev s krasnimi trakovi, izm>j katerih naj * m- ni ran. do d«tno k ptverau poročilu, se naaladnte, ki so na trakovih imeli napise: „Narodna stranka v Dolu — častnemu občanu" (trobojna trakt.). „R d bi na Čuklje — nepozabnemu prijatelju" | ■ o.-, rraka). „R db o'> K bidina — veleumu" (črna trak >va). „Notar«ka pisarna — svojemu nepo/.ahnemu šefu" (črna traka). „Zadnji pozdrav — rodbina Vever" (črna traka). „Dr Valentin Knšper — vzoru slovanskega rodojuba" (črna traka) „Rodbina Pol «va — nepozabnemu prijatelju* (Jr»>» trnka) „R dbina Škofic" (črna traka). „R)db;na H.fuer" (čtna trak, ) itd. Sprevoda se je razen sorodnikov udeležilo mnogo intfdig-nce ia sila mnogo pre >rostega naroda. Pied biAo, v cerkvi ia na grobu so ginljivo peli domači, moravski in kamniški (oddelek „Liro") pevci. Nagrobni gcvor je govoril pokojnikov prijatelj, g. dr. Ivan Tavčar. Govor njegov se je glasil nekako tako le: „Tako je sedaj napočil trenotek, ko nam je vzeti siovo od prijatelja, kojega umrjoči del smo ravno izročili neusmiljeni zemlji. N«ikd»j — ko 8^ je J«nko Keranik še veselil cvetoč-ga svojega te lesa, in ko še nikdo ni slutil, da rije črv v koreninah ia videz zdravega drevesa, t* krat sva si v gorkem prijateljstvu obljubila, da ima tisti, ki spremlja druzega na zadnji poti, zaveto spregovoriti ob odprti gomili nekaj bestd mrtvemu tovarišu v slovo. To zavezo, dasi mi s stojim bremenom tlači iu mcii dušo, spolnnjem sedaj in v tvojo opon bo dragi Jauko, govortm ti po dani obljubi zadn e slovo! Nekaj nas je tukaj, kojn so vezale s tabo vezi test.ega prijateljstva, in ki smo vedoo »Mi pod vtisom tvoje ć.robno osoba* sti dolgo vrsto let. Poznali smo t .oje zlato srce, in videli smo te Še v dnevih, ko si s pok jn m Jurčičem kot isdna dnša stopal po solnčnatib stezah lepi-ga življenja. In ko nam je bridaa usoda ugrabila Jurčiča, tolažili emo se, da nt m je puatla tebe. Jurčičevega prvega in vrednega nas ednika! I i ah smo, da nam bodeš ohranjen do skrajne mete človeških dnij. da bodeš i hr-uj-n sivi h-oji mater«, ki danes zdibuje za tabo, da bo h m ohranjen mnogoštevilni svoji obitelji, ki danes plaka za tabo, da bodeš ohranjen nam prijateljem, ki še sedaj ne moramo um« K da si a. 1 od m s, in npali pred vsam, da bodeš do skrajne meje človeških dnij ohranjen slovenski do movini, koji si d*.l to! ko krasnega in lepega in koja je cd tebe pričakovala Še obilo zlatega sadu Ali vsi ti upi zasuli se bodo danes v to odprto jamo, in nam ostanejo le »poinini na te, ki bt deš na tem tihem mestu vra«'al svr ji rodni zemlji, kar si bil nekdaj prejel od nje. Spojin na te dragi Janko, ki si moral prerano nun Hi. kekor mora — prav, kakor bi v tem veljali neizprosni, kruti, ue< dni zakoni — v Slovencih vaak, ki j-- naroda potreben, hitro in prezgodaj umreti! Ali vendar nam oetane neku j tolažbe. Oatanejo uam ep nami, ali s t »in i drnžijo se tudi — dela, katerih -M :ok:i lonara vzeti ne mjre. In t-oju d»la estaeej > za tabo! In če more kaj utolažiti obupajo tvojo rodite Ijic o, ntolažiti nesrečnega tvojega življenja zvesto družico, nesrečne tvoja otroke in zapuščene tvoje prijatelje, tolaži jih pač zavest, da žalnje danes ž njimi ves narod sloveneki, in da tvojo gomilo obdaja že da nes svit hvaležnosti celega naroda hvaležnost r*di del, katera zapuščaš kot bcg> to dedšiMno glavnemu dediču — svojemu naroda! V svojih delih ostal bodeš sredi svojega naroda tvdi v bodoče in blagor tebi, da boda narod slovenski še v poznih letih iz tvojih del sklepal na tvojo zlato, blago, mehko in rodoljubno dušo, koje odeev eo vsa tvo jadela. — In sedaj počivaj v mirn, in lahka naj ti je zemba slovenska, katera te je danas vzela v evoj naročaj Tukaj, v tem tihem kotičku bode od sedaj tvoj dom, s cvetjem ti ga bodo okr»š»li vaafco leto tvoji potomci, in tvoji prijatelji ga bodo časih obi akavah, duklar tudi tjim »e ugaene življenja luč. Na tem tihem proetoru zrl bodeš v dol slovenski, in gledal UBcde svojega naroda. Dd tk g, da bi bile te usode take, kakor si jih svojemu narodu želel, kakor si jih že gledal z vzornim, poetičnim svojim duhom I Majhen je pro«tor, kojega potrebuješ od slej zase, ali nad njim se že danes knpiči veli Častna kupola ljubezni tvojih otrok, tvoj h prijateljev in pred vsem ljubezni tvojega naroda 1 Počivaj in vživaj mir d vekov vekov 1" S solznimi očmi, in težkega srca so udelež-niki sprevoda zapustili novi grob, saj je vsakdo čntd in vedel, da je bil pokopan jeden najbojših, nfj plemenitejši h ia najnadarnejšib sloveaakia mož. Prgreba so se mej drugimi udeležili gg. daž. glavar Deteta, daž. odborniki dr. Tavčar, ces. svet. Murni k, dr. Schaffnr in Povše, okrajni glavar Friedrich kot namestnik dež. predsednika barona Heina; drž. poal. dvorni svetnik šnklje; daž. poslanci žnpan ljubljanski Hribar. Globoč-nik, Jelovšek, K ajdi ž. Koša k, Lenarčič, baron Liechtenberg, dr. Maj aro n in Višni-kar; trgovinsko eboreico eo z »stopali, predsednik poel. Perdan in svetniki Franc Hren. Klain, Srečko Stare in Dolenc; „Slovensko Matico" sta zastopala pre f. Leveč in ravnatelj Sene kovic; „ Pisateljsko drnšt«o" prof Ratar in prof Funte k; „Notarsko zbornico" notarji Gogola. Lenček, Plantan, dr Schmidinger in dr. Vok. Dalje so ee udeUžili pogreba sodni svetnik Pole, domači sodnik Pek olj z uradniki, davčni nmdniki z gosp. M azurom na čelu, žup-ni iz Kranja. Kan i a, Dir .1, D)vnkega in iz še m•!] u o, gasilna društva iz Luko vir- ia Dovskega, iz Domžal in D /Ia ter šolska d ledina. IJrittviitf vesti. V Ljubljani 31. julija — (Sestanek slovenskih drž. poslancev.) Zbranim slovenskim in hrvhts«im poslancem je dešla včeraj naslednja brzojavka: „Saborski klub hrvatske opozicije srdačno pozdravlja u patriotič nem radu sakupljene zastopnike slovenskoga i hrvatskega naroda. Želtč*< >rn blagoslovljen i uspje šan podjedak rada, žaiimo, Što smo zapriečeni sa borakom verifikacijom, d- nemožeoao izaslati nijed nvgh svoga ćla&a. Juraj barna Rukavina, dr. Šandor pl. Breszryensky — Drž. posl. Bar vvinski je v imenu maloroskib tovanšav pismeno pozdravil zborujoče slovenske in hrvatske drž po slansce in jim izrazil simpatije in solidarnost ma lornskih pos'ancev. — (Občinski svet ljubljanski) ima prihodnji torek, 3 avguata t. 1. cb A--t h popoludne v telovadnici I mestne dtške petrazn dotce v Komenskega ulici svojo redno javno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk. — (Dražba sv Cirila in Metoda.) S1 o venci! Vab>oao Vas k XII veliki skupš ini družbe sv. Cirila m Metoda, ki bo v četrt«k, 5. avgusta t 1. v Šktf i Loki. — Začetek Božji službi v mestni župnijski cerkvi ob 9 uri; začetek zborovanju pri „Zlhti kroni" ob 10. uri dopolndne. Po zborovanju ob 1. nri bo skupni obed na Štemarjib, za kateri naj eo p. n. udeleženci do 3 avgusta zglaać pri slavnostnem odbora v šk f,i Loki. — Ob 5 uri popoludne koncert n* Šteoaarjih. — (Župan Hribar) odpotoval je za štiri tadne na Gore«*j*ko. V mag«stratnib zadevah nadomestoval ga bode ta čas prvi magistratni svetnik Ivan V o n č i n a ; kadar bi on bil zadržan, pa policijski komisar, Fran Podgoršek — (Trgovinska in obrtniška zbornica) nljudno vabi a ozir< m na željo, izraženo od mm gib etranij, trgovce in cbrtmke k pončnemn pre davanju n občni pridobnini,o napovedbi (f*t rmiji'). o natanavljanji davčaih družb in o vc-l.tvi v pridobointke komisija. Predavanje bo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole (Komenskega ubca prej Poljska nlica) in scer v slovenskem je ziku v ponedeljek, 2 avgusta t. I. ob 5 nri popoludne in v nemškem v torek, 3. avgusta ob 5. nri popoludne. — (Cenitev škode ) Včeraj eo dokončali domači in šestero zunanjih tehnikov, katere je mestni magistrat odredil za cenitev škode po hišah, ki eo bile po zadnjem potresu prizadete, evoje delo. — (Agitaoija proti .Slov Narodu".) Naši kaplani s i nojujajo posebno rudi s terorizmom, in kadar nimajo druzega dela, posvečujejo svoje zmožnosti agitaciji proti našemu lista. Gorje tistemu, ki je na „S!ov. Narod" naročen! Kaplani ga preganjajo, kakor so nekdaj, v „boljših" ča*b pnrganjali krivo-verce, in če ga morejo ne samo mor*lno, ampak tndi materijalno oškoditi, ga pregaajajo s toliko večjim veseljem. Priznati se nam mora, da emo do slej postopali jako tolerantno proti tem ačaetitima gospodom, ali vsaka stvar ima evoje naaje in celo naša potrpežljivost. Prosimo vse tinte naročnike, katere bi dobevniki nagovarjali, ali z grožnjami ei 1 li, naj se odpovsdć naročbi na naš list, da dobe priče za to duhovnikovo počenjanje, ker bodemo odslej vsacega tacega gespoda tož li radi motenja obrti, a prvi, katerega primemo, bo kaplan v Šmarji pri Grosupljem. — [Moke Št Jakobske Trnovske podruž niče sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) « b ni zb ik, 7. in 9. artilerijski polk ter tukajšnji nan tetni rd I lok — vsega ekupaj čez 10 000 mož. Č-nstnike in bržkone tudi velik d I moštva bo treba po privatnih hišah naatantti. Kdor ir&a prazne meblovane nobu in bi jih hotel oddati, naj naznani to v ekepeditu magistrata. Konr'no bod> še omenjeno, da bomo za časa vaj imeli v Ljubljani št ri voj-ške godna — (Domača umetnost ) Tukajšnji orgljarski mojster g Fr»u Ucrš č izde.al je pretekli teden za župno cerkev v G>lu pri Vipavi velike nove orgije (2 manuala, 24 r- gnom.) z najnovejšo opravo, o katerih sta izrekla dva izmej tukajšnjih strokovnjakov kaj laskavo sodbo Delo je res mrjsterako, in dela čast domačemu n>šexu umetniku. Prihodnje dni jih prepeljan na svoj«- ne-to. — (Licitacija omnibusov.) Zadruga ljubljanskih izvočkov je pr šla do spoznanja da so j-j prevažanje z om-jibusi ne izplačuje in sklenila, da je opusti, omnibuse pa da prida na javni dražbi. Ta dražba se je vršila, cglasil se je jeden 8am ponudnik, ki je pa za vozova premalo ponudil, vsled čeear se je draženje ustavilo. N -1 brž bo zadruga še nadalje izvrševala svojo ualig\ in naše mnenje je, da ee j-j tudi izplača, če bo vozila redno in točno, ne pa kakor ravno naneee prilika, a kakor se je uprav zadnji čas de'alo. — (Cirkus Henry) Tukaj že dobro znani cirkus Henry preseli se početkom prihodnjega meseca iz Gradca v Ljubljano kjer priredi večjo serijo predstav. Cirkus se ravnokar gradi ob Later-manovem drevoreda, v triogelmku mej tirom južne žsleznice in drevoredom, ki vodi proti Šiški. — (Pevsko in tam buran k o društvo „Lira" T Kamniku) priredi v nedeljo dne 1. avguata t- I. na vrru g. Fischerja koncert. Vzpored: 1. V. G. Brož: „Napried11, koračnica, udarja tamburaški zbor. 2. I Kocijančič: „Vensc slovenskih pesmij", zbor. 3. Farkaš: »Santa Lacia", udarja tamburaški zbor. 4. A. Forater: w Pobratim'jau, zbor z bariton samo* spevom. 5. ZellerGrmo: „S>d nicht bda*, udarja tamburaški zbor 6. V. Klaič: aSov«*aČanjea, čve-terospev. 7. Vilhar: nSlovo", zbor z bariton samospevom. 3 Smetana Bar ti: Iz „Prodane neveste" koračnica, ndarja tamhu-aški zbor. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. Začetek ob 4. nri popoludne. K obilni ndel«-žbi vabi odbor. — (Premeten slepar.) Z Jezera se je že zadnjič poročalo, da eo vtaknili v zapor fanta Miho Lipovca, k*r je bil na sumu, da je zaklal nečloveškim načinom svojo „izneverjeno" mu ljubimko. Nekaj tednov pozneje pa, to je v nadeljo 18 julija, jo primaha okoli poldne na Jezero lep gnsuodič s črnimi hrkami in p< praša po domu M venskega državnega poslanca vir. gospoda Hugona viteza Berksa. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica in zastopniki vseh društev. Starosta „Celjskega Sokola" pozdravi ku-mico. Kumica pozdravi vsa navzoča narodna društva. Društva vstopijo se v kolo. Godba zasvira sokolsko koračnico in po nagovoru staroste „Celjskega Sokola" se posestrimi nova zastava z zasta vami drugih društev. Ob 12. uri opoludne odkr tje spominske plošče in slovesna otvoritev „Narodnega doma". Ob 1. uri popoludne skupni obed v veliki dvorani „ Narodnega doma". Pri banketu svira godba. Cena za osebo 1 gld. Velika ljudska veselica. Ob 3. uri popoludne odhod iz „Narodnoga doma" na slavnostni prostor poleg grajščine Lamovž v občini celjske okolice. Vspored: 1.) Proste vaje, izvajajo vsa sokolska društva. 2.) Vaje s kiji, izvajata bratska „Ljubljanski" in „Postojinski S »kol". 3.) Vaje z ročki, izvaja „Celjski Sokol". 4.) Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5.) Nastop čeških sokolskih društev z različnimi vajami. 0.) Nastop raznih jievskih društev. 7.) Različne tolovadske in atletske vaje. 8.) Ljudske igre in prosta zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. Sedeži 120 kr. Društva in deputacije so vstopnine prosti. Podrobni vzpored dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani „Narodnoga doma". Vstopnina za rodbine 1 gld. Za osebo 1 krono. Člani zunanjih društev z društvenimi znaki eo vstopnine prosti Toaleta prosta. — (Slavnosti in javne telovadbe v Celju i se udeleži, k;.* r javlja „Vešinfk sokolsk^", češka Sokolstvo iz Češkega, M.savskega in Dueaja. Pri jevei telovadbi nastopi v 4 telovadakih vrstah, katerim ee pridruži tndi še 1 vrsta češkega aS kola" v Građen. V iako lepem število nas <*«Aki Sokoli doslej še eikder niso ob skali. Tudi s Hrvaškega se pr<čaknje obilna udeležb*. Slavnost oOeta torej biti v vsakem oziru velez aanvtntta. — L;ubl>a-*ski „Sokol" bo na orodju telovadil v dveh vrstah, s kiji bo kroido 23 te'ovadoev, prostih vaj se ude leži 35 Sokolov. Kolikor nam je znano, nastopijo tndi druga slovenska sokolska društva, vsako tsbj z jedno telovadnko vrsto Naprošem smo, op zor ti na to, da se dobe modre telovadske hlače in triko-erajce za telovadbo na orodju v proda j al niči gos«. Loza rja. — Vse ose Sokole, ki bs udeleže slavnosti v društveni opravi, poživlja vediteljeki zbor ljubljanskoga „Sokola", da se mar Ijivo udeležujejo redovnih vaj, ki bodo prihodnji teden v torek, četrtek in soboto od poln 9 do polu 10. ure zvečer. — (Štajareke novice) „Domovina" prinaša članek, v katerem obsoja okrajni zastop v Ptuji, ker se vedno bolj približuje grofu VVurmbrandu, podpira njegove koristi, a doslej še ni sklenil nikako resolucije glede jezikovnih naredb. — Ko je poslanec vitez Berks vprašal posl. K ar 1 o n a , ki je vodja nemških konservativcev na Štajarskem, bi li njegova stranka še glasovala za slovensko-nernško gimnazijo v Celju, je ta odgovoril: „Za slovensko gimnazijo ne dobite od nas niti enega glasu I" — „Domovina" pristavlja resnično opazko: Tako mi elijo, govore in delajo nemški konservativci! To pač jasno priča, da nas oni iščejo le takrat, kadar nas potrebujejo, drugače pa so ravno tako ljuti naši nasprotniki, kakor vui Nemci 8 krščanskimi socijalisti vred. Tem ljudem je krščansko ime pač le ščit, katerega so pred svetom izobesili, da bi tako svoje namene tem ložje dosegli. Jedro krščan-stvaje pravica in kjer te ni, tam tudi pravega krščanstva ni! — Zmotil se je menda c. kr. okr. šol. nadzornik za celjski okraj na svojem potovanju v Vojniku, ker je nagovarjal šolarčke v šoli in zunaj š-le — nemški; otroci so g* seveda le debelo gledali. — Javna varnost iu policija v Celji je znamenita. V nedeljo po noči je zavratno napadla tolpa pijanih gospodov komijev in njih privržencev ključarskega mojstra Rebeka s palicami v sredi mesta. Isto noč so pobili neznani pobalini okna dr. Srnecu Taki dogodki so le v škodo mesta, pa v sramo'o mestne policije! — (Koroške noviee.) Florijanu Koflerju, o katerem smo svoj čas poročali, da je bil obsojen na deset let, se je kazen zvišala še za 2 leti, petero drugim pa po jedno leto, ker je državni prav-dnik vložil pritožbo na višjo instanco. — Dne 22. t. m. je zgorela hiša in gospodarsko poslopje v Sepeču. Tudi domača živina je bda žrtev „ruclečega petelina". — Pri Sv. Andreju se je dne" 18. t m. slovesno otvoril nov vodovod. — Beljaški veliki železni most čez Dravo se bode razširil. V ta namen je v državnem proračunu že dovoljena izredna potrebščina 7335 gld. — Dne 23. julija je nastal ogenj v Dulah, občina Brdo, kjer je požar upepelil 6 stauovališč in 4 gospodarska poslopja. Škoda je vel ka. Poškodovanci so si mogli rešiti komaj lastno življenje. — V Gospejsveti pri Celovcu je strela ubila na polju krasna konja župana Brennerja, hlapca pa, ki je ž njimi ravno oral, jako močno poškodovala, in sicer šla mu je na levo, po vratu in roki, kjer so se krvavo - rude če potez-* videle, dalje naprej po nogi omamila hlapca, in naredila, da ni mogel več govoriti. Omenjeni hlapec še živi in ga skušajo zdravniki ohraniti pri življenju. — Pri Vrbi je dno* 24. t. m. utonil v vrbskem jezeru mladi zdravnik dr. Ivan Tor.ser iz Koprivnice na Hrvatskem. Nesrečnik se je kopal in ga je prijel krč. Zapustil je mlado vdovo z jednim otročičem. — Sedaj ko se je pričela šele živahna letoviška se/ona prišlo je obilo tujcev na Koroško v razne toplice in kopališča, mej drugimi tudi vojni mimster Kriegshammer in galtški minister Rittner, v kratkem pride se semkaj hladit tudi tržaški namestnik, vitez Rinaldini. — Občinski zastop v Seebodenu je pricapljal za Beljakom z znanim sklepom, da se ustavijo vsi posli v prenesenem de lokrogu. To pa šele s 1. oktobrom — Pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini se je obesil kmet Haberle. Izgubljena pravda >e neki sicer jako priduemu poljedelcu zrn* šala glavo. — Občinsko zastopstvo v Spitalu na Dravi je tudi sklenilo, da ustavi vse posle v prenesenem delokrogu. — Včeraj se je v Celovcu obesil krojaški mojster Matevž Terpin. Mož je zapustil vdovo in mnogoštevilno družino. Uzrok samomoru je obupanje. — lz vseh krajev se čujejo pritožbe, da bode letos slaba letina s sadjem. Torej že tretje leto. Bog ee nas usmili! — (Goriške vesti.) „Soča" poroča: Laški Časopisi poročajo, da bo novi deželni šolski nadzornik za srednje šole dr. Gvvida, sedaj ravnatelj državne gimnazije v Trstu. Irredentovski listi so z dr. Gwido zadovoljni, češ, velik prijatelj Lahov je I — Večina prebivalstva pa je slovanska; to bo lep nadzornik! — V odvetniški zbornici je mej 27 odvetniki šest Slovencev. V disciplinarnem svetu niso zastopani naši odvetniki, kar je krivično in skrajno pristransko. — Orožnik Sardegna, ki je na Opčini zabodel Slovenca, je premeščen v Furlanijo, Aleksander vitez Bosizio, sin goriškega glavarja, pa se gre učit v Koper — slovenščine. Uredništvo „Soče" ad res uje na naslov tega oblastnega gospođica poslanico, ker se je drznil nazivati „Sočo* snationaIes Hetzblatt". „Soča" pravi, da je tik h predrznosti gospod Bosizio vajen, kar se mu dokaže svoječasno. Sicer pa da bi „Soča" prote-stovala, ako bi jo hvalil tako netakten človek. — „Sočau poživlja slovenske stariše, naj ne dajo svojih otrok na stanovanje k Italijanom. — V (io-riški tiskarni izideta v kratkem: „Kratka slovnica ruekega jezika". Sestavil M. M. Hoatnik, in „Ročni rusko slovenski slovar", sestavil M. M. Hoatnik. * (Deževna katastrofa na D u naj i in oko lioi) o velikanska. Sttri dne d«znje že -udi u op o-nt:«no in z veliko silo, b*rr meter pa kaže še vedno on*š« že sad % j preko Vi milijona samo ua Dueaju, ne jedenkrat voč pa v okolici Danajšica, ki teče skozi velik del mesta, in k> je navadno ne-znatna, kalna, ralakužasta vodica, je nakrat toli grozno nerastla, da n io v nevarnonti le mnogi kra-ni o- -tovi. nego tudi maoge ulice in hiše. V n«var noati in ve'im,m,» zaprti so doslej ti le OMvtofi : Stubnn*horski E z ib d m, S. hvvarzenb« rg v, Srh ka nedrov in Radoživ pa udi n . arski m st. N kateri ucnej teh so v nevarnosti, da 81 pode o Dunajšioa prinaša ogromno štnviio bmnnr, d* bil, izrovanih dreves, brzojavnih drogov, kodove kopališč in mo stov. Te lesene mase butajo v mostove in v obrežjs ter trgajo iz nasške«n okr«ju je več hiš v vodi, rl nogo ubc se je udrlo. V f.Uersksn okraju in v Hn^n t- mu pa n> pre mnoge kleli pod vodo. Na Dunijščini c»sti je pra trgan vnak promet iu celo tra ..w y ne vozi več Na Vidnu je odnesla voi« tlak v daljavi z« 30 metrov, in velika nevarnost grozi, da se r.*mija oodi sesrde Vs'nd tega so v opasaost« hiše V okoli.o so velikanske piamava pod vodo Mostovi, žfdt-zmške stražnice, okladisča je odnesi* vj ta in celo železniške proga so v nnvarnosti. ŽiiezdSki prom-t je po nekaterih kraj h pretrgao. M mgo letoviščnikov je izgubilo na deželi stanovanje. jo Hdenska d lm * proti S»( elbac u in Sv. Križu poplavljena, niso i li v Badeau Vr.č dnij mleka. V Rsichenauu in Payerb»\:uo j« mnogo s rank deložira >iti. Ni Sjhnedierški žel. progi bi ss skoro pogrezniJ oal vlak. Pa;mk je tekel vlaku nasproti >n mahal t zastivo ter kričal, naj se vlak ustavi. Ko je vlak obdal, odnašal js silen naval baš 20 metrov pred vlakom velik del nasipa. — Tudi v Trutn.nu je velika povoienj, voda stoji S/A tn visoko, vsi mostovi so odne5nni. vhč hiš je po'ikopfcnih, v tvoruicah se več ne olela in jedna ž«n-ko. Carigrad 31. julija. Policija je zadnje dni arttovala mnogo Armencev, mej njimi tudi odličnih oseb, kar je mej armenskim prebivalstvom obudilo mnogo strahu. PoilollltUkMli ili ln/.ojav K «Io> Ji.uri nismo prejeli. Narodno-gospodarske stvari. — Življenako zavarovanje postalo je tudi pri nas zelo važen faktor na narodno-gospodarskem polju, ter je lanimivo pregledavati statične p datke. Tako posnamemo iz izkaza življenskega oddelka banke „Slavije** v Pragi, da je koncem leta 1896 broji! življenski oddelek 27.601 zavarovalnih po-godeb aa kapital 28.457.325 gld 15 kr. — Letna zavarovalnina znašala je 1 011 062 gld. 91 kr. — Za leto 1896 izplačalo se je po umrlih članih ter zavarovancem, kateri so dočakali določeno starost 484.371 gld. 57 kr, V vsej dobi svojca obstanka izplačala je banka „Slavija" 27 193.723 gld. 10 kr. — V teku 5 mesecev 1. 1897 izgotovilo bs je v živ-ljenskem oddelkn 1727 polic na kapital 2,482.980 goldinarjev. — Za to dobo izplačalo se je zavarovancem 170 253 gld. 13 kr. — Zavarovalnine vplačalo se js v tej do- i 473.288 gld. 15 kr. Iz teh podatkov se razvidi da je naraščaj v žMjensk^m oddelku banke „Slavije* čim dlje tem večji. Stalno naraščajoče zaupanje zavarujočega se občinstva vzbujajo ravno tako ugodni zavarovalni pogoji kakor tudi zadostni rezervni fondi. Kako izdatni so fondi življenskega oddelka, razvidi se najlepše iz svote fondov, kateri so znašali koncem leta 1896. 638.847 gld. 67 kr. Vsi fondi v obče pa /našajo poleg letnega poročila za 1896. 1. 7,955.290 gld. 62 kr. — Imetje, naloženo v vrednostnih listih, gotovinah in hipotečnih in drugih posojilih, znaša 7,800 758 gld. 8 kr. — Slednjič je treba še pripomniti, da banka „Slavija" kot vzajemen zavod, razdeli ves dobiček svojim članom. V zadnjih letih izplačuje bo članom 10% na dividenda. Listnica upravništva. K. 0. Neuchatel. Švica: Naročnina jo plačana do 7. decembra letos. V Pariz vse leto 21 gld. Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja po- EraSevanja po ,.Mnli mnn francoskem žganju in loti" do-azujejo uspe&ni npliv tega zdravila, /.lasti koristnega kot boleBti 111 n j 11.* , dobro znano antircvmatično mazilo, V steklenicah po SO kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekur A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (H7 LOJ ■ •roii zoltolMftlii iti giifilol>l zoBa Izborno deluje Melusina ustna in zobna voda ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. •T edina zaloga lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—29) ! Najtemnejša umetna hrana otrokom je, kakor splošno priznavajo zdravniki, popolnoma ikroba prosta FraiiA f-i ne o in c 11 i-J a I. dunajska otroška redilna moka1 dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih, Dunaj, XV I, Robert Hamerlinggasss i. = Ogromna množina spričeval in priznalmh pisem. = Volika Skatlja 80 kr., majhna 45 kr. Zaloga pri g. lekarnarju Rf« WI«rdom izleta ulov. del, pevskega društva „Slavec", ; v nedeljo dne 18. t. m. v Litijo in Šmartno, je po.1 pisanega odbora najudaneja dolžnost, t-c tem potom zahvaliti vsem, ki bo pripomogli, da je bil izlet tako krasen in vsprejemi tako prisrčni, kar je dokaz kako lepe simpatije uživa „Slavec". 1 Posebno pa naB veže dolžnost se zahvaliti skupnemu pri-pravi j al nema odboru ter njega načelniku g. J. Ore- j gor ciču, na obileni iu požrtvovalnem trudu, da se je izlet I tako sijajno ob ne sel; nadalje si. pevskemu društvu „Zvon ■ in .Tamburaškomu zboru" iz Sdnartnega, za prijazno sodelovanje pri veselici, osobito jia g. predsed. Knafhču in g. pevovodji Bartolu; si. „Bralnemn drultvu" iz Litije m :.l. ..( i a;, iliiima društvoma" iz Litije in Šmart-nej'ii, ter načelniku g. Foreuti, za irijazon pozdrav. N;tj-idkrcnejfio pa 8e moramo zahvaliti dražestui gospici M. H ut te rje vi za iskren pozdrav pred Litijo, in krnsoticam iz Štnurtnegn, gospicam: sestricami Jakličevimi in Ho ba vse vi, za ljubezniv pozdrav in izročeni krasen trak US društveno zastavo, kakor tudi gg. učiteljicam Ar ko in ! De m S ar, ki bo pripomogle z ljubeznivo nnemo do tako lepega darila. Nadalje se zahvaljujemo g. županu Šušte r-Sič.u iz Šinartnega za domoljuben nagovor, in častdim r o do 1 ju bk i n i a m iz Litije, njim na čelu blag. gospa not. Sve tčeva, za neumorni trud in sodelovanje pri veselici v korist družbe sv. Cirila in Metodn. Konečno zahvaljujemo so kar najiskrenoie čast. stanovništvu iz Litijo in Šmnrtnega, katero je svoja domovja tako krasno s zastavami, napisi iu slavoloki okrasilo, ter sploh pripomoglo, da oBtano ta izlet ,,Slavcu" v neizbrisnem spominu. Vsem skupaj in vsakemu posebej „Slava"! Z pevskim pozdravom ! Odbor »lov. del. pevskega društva „Shivoc" v Ljnbljnni BI. julija 1897. Ivan Dražil, Lavoslav Werzak, t. č. predsednik. t. C. tajnik. ■z, iiratliietfra lista. Is vr^tlii«- t* II ekHekutlvne družbe t Matije in Ane Ladih a posestvo v Ljubljani, cenjeno 132 gld. 95 kr. (v drugič>, dne 3. avgusta v Ljnbljani. Francete lio de k a posestno in užitne pravice do parcel 2002/iJ in 2008/9 v Gaberjih, cenjene 165 gld., dno dno 3. avgusta in 2. septembra v No vera mcBtu. Marije ŠuSterfitc posestvo v Zajčjem vrhu, cenjeno l.r)0 gld., oboje dne !), avgusta in 3. septembra v Novem mesta. Marije Svete posestvo v Preserjih, cenjeno 5949 gl., dne 3. avgusta in 4. septembra na Vrhniki. Matevža Cel h ar j a posestvo v Nemški vasi in Margarete Bo bek posestvo v Kalu, oba v prvič dne 3. avgusta v Postoj i ni. Mihaela Šabeca in Jerneja Žel ode ca posestvo v Narinu, Janeza Šibenika posestvo v Postojini in Antona Manerja posestvo v Orohičah, vbc tri v drngič dne 3. avgusta v Postojini, Alojzij* M al e n se k a posesvo v Selu, cenjeno 801 gld., (ponovljeno) dne 4. avgusta in 4. septembra v Krškem. Ivana Habjana posestvo v Metliki (v drugič), dne 5. avgusta v Metliki. Meteorologično poročilo. __Višma nad morjem 806*9 m. Jalij Čas opa-aovanja Stanje barometra v mm. lampe-nturi v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 30 9. zvečer 734-5 143 si. sever oblačno 31. 7. zjutraj 732 4 134 brezvetr. oblačno 0 5 H 2. popol. 732 3 20-4 si. jvzh. skoro obi. Srednja včerajšnja temperatura l*v7°, za 3'1° pod oormalom. Tugenolna naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prež dostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, odnosno brat, gospod Ernest Maister železni&ki uradnik danes, dne 29. t. m„ ob 1. uri popoludne, po dolgi iu mučni bolezni, previden h svetimi zakramenti za um rajoče, v 27. letu svoje dobe umrl. Truplo predragega pokojnika se blagoslovi dne 81, t. m. v cerkvi na Rakeku in se potem prepelje v MengeS, kjer se položi k večnemu počitku v drtižbinsko rakev na ondotnem pokopališču. Svete mnše zaduSniee se bodo brale v faznih cerkval) (»118. V Rakeku, dne 29. julija 1897, Frančiška Maister mati. Rudolf Malater c. kr. poročnik v 4, brambovskem pe&polku brat. Žalujočim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da so je Dogu vsemogočnemu dopadlo, ljubeznivega sinka Otokar Kupljen-a danes 28. julija, ob 2. uri popoludne, po kratki in mučni bolezni, v boljše življenje poklicati. Pogreb bode v petek, dne 80. t. m. ob 8. nri v jutro na pokopališču v Vojni vas i. Sv. maše zadušnice brale s? bodo v podružnici cerkva sv. Marije Devico v Vojnivasi. Nepozabni rajnki so priporoča v pobožen in blag spomin. V Čmomlji, dne 28. julija 1897. Anton Kupljen, Elizabeta Kupljen stnriši. — Mirko Kupljen brat — Slava Kupljen. Zora Kupljen sestri. f i 198 i Zalivala. Žalujoča rodbina Kersnikova Igrata tem potom najiskrenejšo zahvalo za mnogobrojne dokaze ganljivega sočutja povodom smrti našega dobrega, nepozabljivega moža, očeta in sina Janka Kersnika. Posebna zahvala gosp. dr, Ivanu Tavčarju za ganljive, srce pretresajoče besedo, katere je govoril pri gomili dražega mu prijatelja Janka. Istotako bodi zahvala gg. duhovnikom, posebno domačemu g. župniku, g. dr. Robidi, g. Mla-karju, g. učitelju M a rol tu, rodbini D e i f n b o v i za BOtrud pri pripravljanju sprevoda. Istotako bodi zahvala častitim gg. pevcem iz Kamnika, Moravč in Lukovice za ganljivo petje. Posebna zahvala g. dež. predsedniku baronu II e inu za izraženo Bočutje po svojem zastopniku g. glavarju F r i o d r i C hu. Izražena bodi zahvala vsem korporacijam , društvom, narodni stranki, ognjegasnim društvom Lukovice, 1» l.i. Domžal, Dcvskega, vsem županom brdskoga okrajn, ljubljanskemu, kranjskemu županu, državnim in deželn m poslancem, uradnikom davkarije in sod nije na JJ-du, kakor tudi mnogobrojnomu občinstvu, za spremstvo k poslednjemu pokoju. Istotako izražamo zahvalo dtrovalcom lepih vencev, posebno korporacij in društev. Na Brdu, dne 31. julija 1897. Zahvala. Za prisrčne dokaze ljubezni polnega sočutja mej bolesnijo in ob smrti našega iskrenoljuhlje-nega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, Btarega očeta, strica in brata, gospoda Franc Ksav. Herena ekspeditorja j. ž, v p. in hišnega posetnika za mnogobrojno udeležbo priiateljev in znancev pokojnega pri pogrebu in za darovane lepe vence izrekamo svojo naj isk renejšo eahvalo Posebno pa zahvalimo hI:, v m uradniški zbor in železniško osobje c. kr. pri v. južuoželezniške družbe za častilno spremstvo. 11128) Žalujoča rodbina. Zahvala. Tem potom izrekam v svojem in v imenu cele svoje družine vsi m sosedom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za to tako tolažljivo sočutje o nepričakovani izgubi našega mdega sinčka Slavkota. Ravno tako tudi za udeležbo pri njegovem pogrebu. (I12t>i A m ar t no, dne 21». julija 1 S'.»7. F. Knaflič. ■H /-i k-* «0 « ? "2 S S — Ljublj V vročem letnem času s" moro priporočati kot najboljša In najkorist- Vlil. nejla ' (1698-8) osvežujoča in namizna pijača, pOvebno pripravna aa meaan|e z vinom, iiii.kutii in eađnlml sokovi. ko- Ta upliva oBveževalno in oživljajoče, vzbuja sbist do jedij, pospešuje prebavljenjp. Po letu je pravo (»krepčevalno sredstvo. ani se dobiv.t pu vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih irgovinah. Izgubila se js zlata zapestnica. S I. 1 j ll rit \ li i «■<► v«, rit I (iii|iiliiil ..(■ !'•>'.(cd i iinj-j in trgovskega pomočnika vzprojmetn takoj v svojo prodajalno z mešanim blagom. (1092—8) Jok i 1> >*i< fcl><* t^L,V<:fc<.,! trgovoo v Idriji. V najem odda. se pod zelo ugodnimi pogoji v prijaznej večji fari na Gorenjskem. Pri gostilni je tudi klet za K d, za hišo sadni vrt, spredaj lepo dvorišče in vrt za sočivje. V bližini jo več graj&i iu, sploh dobra in ituovita okolica. Ponudniku treba je kacih 9000 gld. imovine za odkup blaga iu mobilara. Več pove iz prijaznosti npravniltvo tega lista, kamor se izvolijo tudi pismene ponudbe pod J. M. Gorenjsko poBlati. (112*1) star 14 let, kafRri je dovršil 3 razrede gimnazije ali realke, iz dobre hifin, vsprejrae se v prodajalni galanterijskega blaga. Isto ta m so naprodaj dobro ohranjene leseno okrožno stopnico. (U17-1) Pojasnila daje iz prijaznosti upravuištvo DSI. Naroda". Jutri v nedeljo, dne 1. avgusta 3s:oncert slovite ciganske godbe Antal Lewy. Začetek ob 8. uri. (1199) Vatop proBt. 5682618^2^2254 Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda v«13&Trr».egTs. od 1, J-va.za.lJa. 1B97, i)ithtfr».l, 60c KlKin-Relfllng * Bt*ijrr>r, I.inc, Ilutlnjtivico, PUnnj, Marijinn vari, Ilnli, Krancovo vari. Karlovo vnri, Pragt). l.ijiakn. Oli 11. uri fin min. dopoludua oaobnt vlak t Trbia, Puntal.al, Hnljuk, Oo uveo, Ijjuhno, Selitlial, Oiinal — Ob 4. ari I min. pnpoliulns oiohni vlak v Tri i*, HolJAk, Oolovoo, Framnnafeata Ljubno uea Helaltial v Solnograd, I.oml-Oaatoin, Zali ob laaem, 'nomoal Hreuniic, OUtb. Oenovo, Paru i čea Kloni Kot (M u a v u' ■•> r, li.no, l.u.lojo-vlce, PlannJ, Marijina vare, Itoh, Kranoov* vare, Karlnvo vare, "ruro, Lilriko, TliuiaJ via Amatatten. — < »b f>. uri 3!» min. popoldne OHObni vlak T tioaco-llloil, O« nli nmloljah In praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. avocei Oaobni vlitk v '.onco-lllo.l Proga v Novo mesto ln v Kočovje. Ob 6. url 16 min. ajnlraj meaaui vlak. — Ob 19. url R6 min po polnJne nnunl vlak. — Oh «. uri ho min. avećar metani vlak. I*rlho«i v I,|ni»l|t«iio ju*, kol.). Proga lz Trbiža. Ob b url n9 min. »Jutra) iianhnl vlak a Dunaja via Amatetten Rolnoirradn, I.mca, Kta/ra, Gmuiulnna, laohla, Auaaeoa, P.triaa, Genove, Curilni , BngaDM, Lnomoata, /. < > 11 a ob joaern , l.jubna Onlnvoa, Heljaka, Kraur.oiiafautv. —Ob T. uri M min. ajutruj osobni vlak Is Leaeo Bloita. — Ob 11. ari 10 min. 1 < i]>< • 11 ■ o •i.bui tiski llunaja via Amatetten Karlovih varov, Ha)baj Marijinih var- v, -'lanja, Rutlojavlii, HoluoffTada Iilnoa, Htojrra, Pariaa, Oouovo, Ouriha, H.-o^uuoa, Inoirtuaia, Zollr. oh jnaeru Irfni.l-I Jantoina, I.Jtil i.a, Col.ivca, li-ri-a, t'oiitalila — Ob 4. uri 67 min popoludtie oaol.nl vlak 1 i-unaja, ljjnh a, Selathala, Heljaka, (lelnvua Franaanifeate, PuntaMa. — Ob t>. uri U m no ^r laobnl vlak a Dunaj* via Amatetten in Ljubico, ta ulpaho^a, Praite, Kratico vili varov Karlovi! v»r.>v, Ileba, Marijiipli varov, Plasja, Btldojlvlo, Linoa, Htevra, BolBOgl*'la, Beliaka Oelr vca, PontaMa —Ob 10. uri 2> minut aveoer uaubiti vl.»k lt Loaco-lllcila (lo ob nedeljah in praznikih ) Proga iz Novega mesta ln lz Kooovja. Ob 8. url ib m 111. ajutraj inoaaul vlak. - Ob 2. u.i 39 mta. po po lu.I u« motani vlal. — Ob 8. uri 36 min. aveoer moiani vlak 3«lbu«l ta I,|ulti;taii<- (drž. kol.) * Kamulh. Ob 7. ari 38 min, ajutraj, ub 3. ml 6 min popoluitue, ob 6 ur 60 min. avoior, ob 10, url 26 min. aveoer. Poale.lnJI vlak I« ob nedoljal ln praaiilkOt 1 Prihod v l.|iin;.'vi-o drž. kol.) 1a Kiuiiulki«. Ob 6. ari 60 min. BjutraJ, oh 11. uri H min doMoludua, ob «1 ar) tO min, aveoer, ob B url M min. aveinr (Poaleiiujt vlak lo ju nedeljah In praanlkili I Avgust H3,epi6 ModiarHlif liiojnlor 01—80) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoma slav. občinstvo in naznanja, da izdeluje in popravlja VHtak4»YrMl,ii*' H04I4* Iz hritnloi**«*» ln taielt* '(t*u». i*'h;» po najniijih cenah. Tudi prođaajtam in ktipiij<*in etiaro viiisUo jiohoiIc. 3STa, prodaj so ("10-2) I vezna in 4 sobna vrata z vh' mi [irif iklinami jako elegantna m popolno nova. — Natančneje se poizve v upravniŠtvn „Slov. Nar.". Stanovanje v III. iiuriMfropJI ■■» Vrt««?! ate odilia h 1. av/KiiMtom t. I. (9H1—12) Več se izve pri F. Supančiću, Rimska cesta 16, se takoj vzprejme pri (1082- 2) Fr. T?jirtl-n, sedlarju in jermenarju v Ljubljani, Šelenburgove ulice At 3 Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (tiu) p aro brodiio društvo v Reki. 81) 'os ^S/ Redne ^jT/ vožnje: ^a< V nofi od sobote Aaw. na nedeljo hitri . parnik v Zadcr Spljet- ^Tj^kr Oru Ca, Gravosa (Ragn- '^^tr^^r sa -Castelnuovo-Kotor. V x V ponedeljek ob 10, nri /.veCer postni p.o-tiski v Zadar-Spljot-MetkoviC. V torek ob pol II. uri tlopoludne hitri parniki v Zader, Spljet Sr Oravoaa (Uagusai in Kotor. V Četrtek pol 10 uri zvečer postni parniki v Zadar, bobenik, Trati Spljet, na otoke Brao, Lešina, Vis, KrC, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludtte hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa | Ragusa . V petek ob 1. nri popoludne pofltni parniki v Lošinj, Selve, Zador, Še-benik, Trau, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-LoSinj in nazaj. Preko Reke uajkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoCa vozna Crta (elegantni, z največjim komfortora opremljeni, električno razsvetljeni parniki) v V, fpy Od leta, 1869. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkuSeno na klinikah in od mnogih praktiCnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v NemCiji, Ruaiji, balkanskih državah, Švici itd. proti pultnim bolesului, zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevoga kotra-in. v.■:;:i mila kot higijeniCnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za čišCenjo in desinfek-cijo polti je takisto uplosno priznan. Ber-Ker|<'v*> lioiriitioio milo ima v sebi |i» o(ls(oil.o> l, sinili kotrtanta in se razlikuje bistveno od vseh drugih kutrano-vih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride Ml*>pMrl|uiu v okom, zaht«v^j iz« rečno lloi-ti j •• v «> kotranovo inii<». in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri iieox4lr»»vlJlvlli polt nili iMiletnlli se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot hiurjf Loiniiiovo mil > 7.n odpravljanje nciiiage n polila) proti spusCajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetiftno mil«» sa iimlvatnje In lto|>uii|i- /u % Htakd itn i o rulio služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano, Cena komadu vsake vrBte z navodi o m o uporabi 35 krajo. Od drugih ll4'rger|«'vlh Med i <• * nitko - Uo«ui«--tlenlli mil zaslužijo, da na njo posebno opozarjamo: lt«'n/.o4"-niil«> za fino polt; bornktuvo nulo za priSCe ; knrl>«>lMk4> uiilo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujofa mila: It r^erjtM« »iiu.Uihii-IkIii-hIo milo z» iiiuumijf in loilct«, llrri;ri|fto milo Z t* iii'Miit otrocjii tloko (2o> kr.) | i <• U t o I o \ o milo proti rudeCici obraza; milo zta p*?>K*t v obrazu jako nCin-kujoCe; taiiliiMko milo za potne noge in proti izpadanju las; Z4il»u«> milo, najboljše sredstvo za Ci&Cenje zob. Gledć vseh drugih llerj^er je i i li mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno n*>rjrt*r|evi« mila, ker je mnogo niCvrednib imitacij. (407—10) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, U. Pieeeli, J. Svobtitla in II. pl. Trnkdtzy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. o. :viioii*?i=*L velikanski salonski carousssl največji mej potujočimi je ocl 29. julija do 9. avgusta v Lattermann-ovem drevoredu in vabi lastnik p. n. občinstvo, naj ga blagovoli pesetiti. Z veleapoatevanjem pm, Gr. Michel. Prevzetje gostilne. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ o T- ♦"•♦♦<«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'»♦♦♦ »♦^♦♦^^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t : : P. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano *P gostilno „Pri ribču" | v Kurji vasi št. 4 t o # o kjer toCim dobra dolonjaka, iatrljanaka in dalmatinska vina, pristen «> dolenjski cviček in vaak dan sve>.e Relnlne;haasovo pivo. ♦ Postrežem tudi z dobrimi gorklmi in mrzlimi Jedili. * Za obilen obisk se priporoča X (1C89-3) g-oatllničar ♦ ♦ ♦♦♦»♦♦e«)V» ae ♦ ♦ *>♦»♦*>♦»♦♦♦♦♦♦ ♦»♦♦^»♦♦»» Prva kranjsta izflelovalnica w\\ tiiciklje? Josip Kolar v poHlopJI Htarc poHtc. Najnljudnejc javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljom in vnem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših ang-ležklb ln dnnajaklh kolos po nenavadno nizkih conah. Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jati, ponikljatl ln lakirati, lz starih nove narejatl ln izvrševati najtežavnejša popravila najbolje ln najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa^s starimi. Z volespostovanjem se uljudno priporočam Št. 8609. (1126—1) Hm deželui vin uski, NiidJmrmU 1 lu polfedclNkl AolI ita Grmu pri Vottm Iflentii z dveletnim pouoevanjem in slov« uskim učnim jezikom je izpraznjenih pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1897/98. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kraii|nkih kmetovalcev In vinogradnikov, ki so vsaj IG let stari Čvrstega zdravja in so z dobrim vapehom dovršili l|udMko Aolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino-in sadjerejo pečali. Dčtmci z ustanovami dobivajo brezplnčuo brano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo vzprejemajo se tudi: 1. JPlaćiiJoči iMi'iM'f, kateri plfčujejo po 30 kr. na dan aa hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. stVrii Imi i. ki zunaj šolo stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekov.'tv:t. Severno-nemški Lloyd v Bremenu. Brzoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobot«h. Iz Southamptona ozir. Chor-bourpa ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat mesečn Bremen-Iztočna Azija V Kino. v Bremen-Avstralija. | japan V Adelaldo, Melboarne, (1077—8) Sydnoy. Bremen -Juž. Amerika. V Montovidoo. V Buonos Alrea Bremen-Sev. Amerika. V Nowyork. V Baltlmore. ] Prekomorska vožnja v Nowyork 7—8 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: IE2 dvaid Tavčar. 26 Učenec (1100—2) vzprejme se takoj v špecerijsko trgovino. Vpraša naj se v upravništvu .Slov. Naroda". 100 do 300 goldinarjev na mesec Uhko zaslužijo osobe VBacega stanu v vieh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike i prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : l.uritvig Oitterrelclier, \ m, UeataeheKasMe ltuUttpest. (996—4/ Mlin in žaga v Kožarjih pripadajoča h graščini Iiokavce proda so ju*«. povoljno pod II potili I III I plariliihni ]»<>g«»|l. Natančneje izve" se pri gospodu ilr. Fraam Tok-n, c. kr. notarju v ■jJiiUlJmil. (1076—2) Pristno Brnsko sukno a - l 2 3 f - - Ztl poletja lil jrsrn, Kupon »Klm dobi . ta popolno niK-.li o I v i. «.— iz »oI|mc obleko (Mukuja. 7.75 Iz fine hltače lit telo vul K ) j:.. i. O.— if lln.j-.i-stane mhiiio ](1* IO.0O iz uujilu. Jeden kupon za crno salonsko obleko irltl. kakor sukno za površnike, turistski loden, najfinejše grehenine in vse drugo vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot realna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno (212—afi | Vzorci brezplačno ln poštnino proato. Jamči ae za poailjatev po vzoron. I t;o■ I-;rc, posebno priporočajoč damam v drugem stanu, _kval. C O M cena gld. 2 50 8*60 5 — Moderc ,,Stefanie", visoka fas..u--» /. nepristnimi ribjimi kostmi, kval. 76 76 77 78 79 501 505 cena gl.lsiii.ii|ii|.- zobno I»ol«»&iMO v. uMmiM t-uit»iti žive«. Največja zalog* a šivalnih strojev po najnižjih cenah. Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po M lO Glavna zastopstva najboljših tovarn Imam le jaz, in sicer: Styria, Svift, Helikal, Premier, Neuman, Kurir, Gcrmania, Kaiser in angleške. Vsa popravila se točno in ceno izvršujejo. — Stara kolesa zamenjavam. Za obilon obisk se priporoča in vabi Ceniki zaatonj ln se (937—6) pošiljajo tndl po poitl. Fran Čuden urar v Ljubljani. Conces. asekurančni lureaii Franc Drsnik -= a' 1 -j ] lil »1 J2V111 . =- Slavna ceB. kralj, deželna vlada je meni podpisanemu, z od odlokom z dno 12. maja t. 1., št. 4410, podelila koncesijo za ustanovo asekurančne pisarne s pravico: Posredovati in sprejemati zavarovalne ponudbe vsake stroko to je: proti elementarnim škodam, za življenje, za nezgode itd.; zastopati zavarovalne družbe in zavarovance v slučajih j škod in drugih zadevah . strokovno izvrševati zavarovalne ponudbe za premak ljivo imetje in stavbe vsaktere vrste ; škode pregledati, oceniti (likvidirati), za asekurančna društva, ali mej njimi in strankami posredovati. 1 jf i V obsegu predstojećih pravic pričnem delovati ter se priporočam z vsem spotsovanjem (1029—6) Kon^roNiii "trg*" i&fc- it- 9 II. Št. 459. M. S. av. IlazjUBUje se v stalno namestitev novo ustanovljeno mesto tretjega veroučitelja na javnih mestnih luidskih šolah v Ljubljani z letno plačo TOO j^lri., stanarino 100 gld. in zakonitimi starostnimi dokladami. Prošnje je po predpisanem potu vlagati «lo 5>7 pri podpisanem okrajnem šolskem oblastvu. (1079—2) C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 22. julija 1897. (trgovinsko naznanilo. Slav. občinstvu in cen jen itn svojim od jemalcem uljudno iutzHitujdtn, da z dnem 1. avgusta t. L opustim svojo filijatho o Slonovih ulicah katero združim * xe ninoffO let poslujočo glavno p vini n j al ti iro na Sa. <$Petra cesti št. 4 (Slesljeoa cesta). 2*r i poročam se itadaljni naklonjenosti ter beležim « I (7<'l|l^\c^* pr«Hki.iii *v * Veliko priznalmh piaem jo na ogled v glami razpošiljalnici: L. Schwenk-a lekarna ^cj^ ^^/^328-23 BSeldllnaj-DnnaJ. y 1"*yr Pristen samo, če imata navod in <£s\, '^^r «unz varstveno znamko in podpis, ^ ^' i° tu zraven? toroj uaj ae pazi *^ <|!*/^ in zavrna vae manj vredno ponarodoe. i'i i .i 11 ■ 11 v I.JublJuul t j. Mayr, Mardetschlager, U. pl.T rnkčczy. O. Piccoii, L. Grefiel; v lladolfovem S. pl. Sladovič, P. 1 laika; v i« it m n 11, u J. Močnik ; v Celovci A. Eggor, W. Thuruiwald, J. Biruba-cher; v Breaala A. Aich-inger; v Trt;u (na Koroškem) C. Menner; v nel|takn F. Soholl, J. M. Stadlor; v Uorlei G. B. Pontoni; v W«»lfti> berKU A. Iluth; v K nt -n|l K. Šavnik; v ltad-Koui C. £. Andrion; v ltlriji Josip Warto; v Kntiovljloi A. lioblok; v <«'IJi K. (Jola; v Črnomlju: V\ Haika. 36 5551 L najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžet Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6 !*<•«• n«i)n»: pestunj, :i hi*ue, neUnJ «I«-U!«l 11« ru/iii» MMscrtiiNk«" In unii-i>t' KiiIihi li«- i,t,» K se, Kirmin, nnvHilnr in l»4.n-«- u 1 ii i i«■«*, liott iMkeirn hluitiikn. za 0|>at;io, p«' motne£tt hIii^o, 80 l:1<1. na mesec. (1122) Od septembra naprej: Gro-spoclske ulice št. 6, pri tleh, desno. Monopol Excelsior Je glaaben avtomat lircdneea zvočnega efekta ln mogočne glasovne popolnosti. Svira najrazličnejše kou ;ni'-. ako se aVTie 2 novč.ičn. in je poleg svoje zabavnosti jnko dobiček donašajoć in m.ćen predmet za uostil-iiič;uj«-, n s avrat< ijiv piMMBflmke vinskih hnonov in hotelijt rje. Dobiva ae tudi proti plačevanjn na obroke pri Fr. Stampfel-u (*°»2-sj v Ljubljani, Tonhalle, na Kongresnem trgu. r aan trn 0m arti am ia) M3 U9 *u 5#» 'v. -kxvuv WfWfW^šf^M W*$f Od Od 1. avgusta do 1 f *) Po legi 4 T oostilni „Pri zlati riti" T7" ZEEIToji2x no-licaJn. štev. 3 dobe se vwul' «lm» S spoštovanjem 9-29_iji Franjo Rozman, gostilničar. najboljši materijal ib gornja okna, tla, tovarniška okna, rasne debelosti, plošča do 1*75 Qm rov Posebne prednosti: Kar največja varnost proti prodrenju in prebitju, nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je Jako velika, ako se zlomi ostane g-osto, ker lična vložka diži steklu »kopaj, svetloba prodira Jako močno in je učinek luči, kakor še nikdar doslej. Pri mnogih državnih m zaaobnih zgradbah se j • vporabllo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje. Iz strtla vlite tlaiavBn plošče za gornja okna /a razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prodorov pri kolodvorih, v fiksnih masah, u'ladko ali s površino v raznih VBOroib, belo, na pol belo (okolu 80°/o ceneje nego navadno surovo vlito steklo' in barvano I žično vlogo ali brtt nje. (Hh"2—f>) Stekleni strešniki in stekleni žlebniki V raznth oblikah in velikostih. Akti a-Gesellscbaft Ilir Olaiitidnstri« rorto, Frinlr. Siemens, NeUMUttl lti'\ ESlbojfttll (Jiohmen . Dragi i;:dioče> zdra^ ostati in si kaj prilarardti. S Prevzetje gostilne. % 1'sojam s«> s t.>»i najnljndneje aasnaniti p. n. občinstvu, da sem na svoj ^aW račnn prevzela la mnogo let obstoječo S gostilno ,pri Kamničami61 % na Kariovski cesti. njih porabi se doseže blesteče bela in brezporečuo čista polt Koža postane baržunasto rnehka in prosta vseli nečistostij; Učinek je presenetljiv in neprekošen. (8126—14) <3ra.rsLrLtir3.rio nešlsccilji-v-o! Glavna aaloaja aa A.vatro*08;eralco = lekarna rpri sv. Duhu" K. Tomaja na.lednlk A. Wlnger, Eaa^reb, Illea la. IS« /iii<»un t.u L|ubl|anot Deielna lelcarna ,,i»ri .Huriii Pomagaj'*« BI« ijeiiHtt'k, Reaeljeva cesta »l. i. poleg mesarskega mostu. 5 i 5 5 s 5 5 * Prva hrvatska, tovarna salam, suhega mesa in masti M. Gavrilovic sinova v Petrinji Čast nam je opc zarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na nuno I)i bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo naSo mast r.i/krojiti v „Javnem razkrojnem zavodu dra. S Bošnjakoviča v Zagrebu" tez nam je bil priohčen 22. decembra 18UG natančni razkrojbeni uspeli s temle zaključkom: „Izcvrta mant, ki nam je bila predložena, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to-likrat svinjska mast padi v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo." Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro tran naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da so naša mast prodaja v posodah, na kojib je naša firma. Dobiva se v vseh boljšili trgovinab na Kranjskem in Spodnjem Šrajerskem. Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po ns.šili zastopnikih gg. A. Butscher, Izubijana; C. "VValzer, Celje-, A. Stčcker in drug, Gorica. g Z odličnim spoštovanjem (648—11) g prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti ^ * M. Gavrilovic sinova v Petrinji. § s 0 5 S « 0 « S I s izdajatelj in odgovorni uridnik: Joaip I^olli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".