20 let Savskega vala Te dni je moški vokalni kvintet SAVSKI VAL z skih Ijudeh in kar je zelo zanimivo - pri skupini Ježice praznoval dvajseto obletnico svojega de- visoko izobraženih poslušalcev v tujini. lovanja in ob tej priložnosti priredil celovečerni jubiljeni koncert v kinodvorani v Savljah. Na kon- Ob dvajsetletnici skupnega pevskega udejstvo- certu so zapeli najbolj uspele in priljubljene slo- vanja so pevci SAVSKEGA VALA veseli in ponos-. venske narodne pesmi \z svojega obširnega pro- ni. da so primaknili tudi svoj kamen k veliki in lepi grama, pa tudi nekaj umetnih pesmi raznih av- stavbi slovenske kulture. ¦ torjev. DAMJAN KURENT Pevsko skupino SAVSKI VAL so ustanovili štir-je Ježičani: Marjan Breznik, Franci Kunaver, To-ne Lavrič in Božo Slovenc. Skupino, ki je bila prvotno kvartet, so poimenovali po istoimen-sketn mešanem zboru, ki ga je v Tomačevem po prvi svetovni vojni vodil znani skladatelj Blaž Arnič. Pevci so se zlasti v prvih letih večkrat menjali. dokler se ni ustalila skupina. ki v bistvu še danes tvori jedro kvinteta. Današnji pevci so: Lojze Hrovat - prvi tenor, Damjan Kurent - drugi 'tenor, Janez Presetnik- bariton ter basista Fran-ci Kunaver in Franci Etceq. SAVSKI VAL že od vsega začetka goji predv-sem pristno slovensko Ijudsko pesem in je tej svoji programski usmeritvi ostal vseskozi zvest. Mnogo starih, že pozabljenih melodij in besedil je našlo v njegovi interpretaciji pot do poslušal-cev. Pa ne le iz starih pesmaric in rokopisov, tudi v živo so pevci marsikaj našli, zapisali. priredili in zapeli ter ohranili za bodoč/iost na ploščah in kasetah, oziroma na posnetkih, katerih lepo šle-vilo so napravili na radiu. SAVSKI VAL ni nastopal le v domači, bežigraj-ski občini in domačem mestu, temveč po vsej Sloveniji in v mnogih krajih Jugoslavije. pa tudi zunaj njenih meja, med zdomci v ZRN incelo med izseljenci v daljni Avstraliji. Pozabil tudi ni zamejskih rojakov, katerim je prepeval na Koro-škem, Tržaškem in v Furlaniji. V posebno čast si štejejo pevci, da so pred leti zastopali Ijubiteljsko kulturo našega mesta v po-bratenih mestih Parma in Leverkusen, oziroma v pobrateni beograjski občini Palilula ter na sreta-nju amaterskih skupin Jugoslavjje v Novem Sa-du Na ta gostovanja jih vežejo najlepši spomini. Povsod so bili resnično prijateljsko sprejeti, s svojim ubranim in kultiviranim petjem pa so pov-sod napravili lep vtis in dosegli pnznanje gostite-Ijev. SAVSKI VAL je v dvajsetletni dobi svojega de-lovanja prepeval Ijudem različnih narodnosti in poklicev, neposredno ali pred kamerami in mi-krofoni, na intimnih srečanjih in na velikih prire-ditvah za več tisoč poslušalcev, skratka v najra-zličnejših okoliščinah. Slovenska pesem je ved-. no in povsod naletela na zelo ugoden odmev. Najbolje pa je bila sprejeta pri preprostih sloven-