1926 MATS^ SN GOSPODINJA jti>.
Družina.
Primerjajmo še otrokov razvoj v družini dobrih starili časov z njegovim raz-vojom dandanes. Hodil se je v družini, ki je imela resnično in naravno veselje nad njim, najsi je bil prvi, ali šesti, ali deveti. Vesela, smehljajoča, za vsako žrtev pripravljena mati se je sklanjala nad njegovo zibelko. Lepoto in prisrčnost ljubega doma in vse svoje okolico je srkal vase z materinim mlekom. Že v zgodnji mladosti je stopil v živo razmerje z božjo naravo, z rožicami in ptičieami, s solnccm in dežjem, s pisanimi metulji in hrošči, z zeleno travo in drobnimi oblački na sinjem nebu. Kako lahko je bilo materi zbujati v njem prva verska čuvstva, na katera je gradila dalje njegovo versko razumevanje in življenje. Tedaj je stopil otrok tudi v razmerje s sočlovekom, s soljudmi. Vsakdo je bit njegov prijatelj; ni bil samo član družine, nego že tudi član višje edinico v človeški družbi, v vasi. Igrajo jo otrok prešel v delo. Šola je potem prevzela nadaljnje vzgojno in učno delo, ko je oplodila to, kar mu je prvotno nudila družina. Ko je izstopil otrok iz domačo družine, je vstopil kot enako vreden član v drugo družino kot uslužbenec, učenec ali vajence. Družina, v katero jo prišel v delo, je bila odgovorna za njegov telesni in duševni razvoj, seveda pa tudi za moralnega. Četudi je ostala socialna razlika med gospodarjem in slu-žabništvom, vendar ta razlika ni bila na-sprotstvo. Medsebojno razmerje jo bilo razmerje skupnosti, skupnega dola, skupnih dolžnosti. Tako je rastel mladi človek v veselju za delo, pa tudi v zmožnostih za delo v«e dotlej, da jo kot ženin ali nevesta usmeril prvi korak v novo družino, ki jo je ustanovil sam. Vso dobrine, ki jih je pridobil v družini, je ponesel v novo družino. ki jc ker pozneje nastala, skoroda vzcvetela v vsem dobrem in lepem.
Poglejmo otrokov današnji razvoji Prvi in drugi otrok je v današnji družini še dobrodošel; siccr obremenjuje družinski proračun, vendar je nekaka vez med starši. Vsak nadaljni otrok pa bolj in bolj obremenjuje celotno družinsko razmerje in življenje. Nihče za tako rekoč ne želi, vsakdo ga pričakuje s skrbjo; saj pomeni njegov prihod omejitev družinskega blagostanja. Ob zibelki stoji poleg ljubezni tudi bleda skrb in neredko je njeno delo na otroku uspešnejše kakor delo ljubezni. Današnje življenje otroka nekako odtujuje leni prirodi; igre in igrače so vse izumetničene. Otroške preprostosti mu manjka; delavnega nagona nihče ne neguje. Njegovo razmerje do soljudi ni več ono lepo in zdravo kot nekdaj^ ko mu je bil vsakdo skrben prijatelj; saj mu je mnogoteri so-j vražen. Mati mora danes otroka varovati prod neštevilnimi nevarnostmi. Vso življenje valovi z neznano brzino mimo otroka, n|ti posamezne lepe slike ne počakajo, da 1)1 jih otrok sprejel vase.
Otrok pride v šolo. Ali najde tu miru, da zbira in obdelava vtise, da spozna sebe? Ali ni morebiti tudi tu nervozna naglica, ki zaradi preobilice učnih snovi le površno ošine otrokovo dušo, dočim razvoja njenih zmožnosti prav nič ne pospešuje? Ali ne hodi šola docela druga pota kakor jih je ubirala pri vzgoji domača hiša? Ali ne podira pogosto dom, kar je zidala šola in obratno?
Otrok pride v poklicno in pridobitno življenje. Pri izbiranju poklica mu niso in mu ne smejo biti merodajne telesne in duševne zmožnosti ter resnično veselje za ta poklic; prvo in glavno je: hiter in dober zaslužek. S prvim zaslužkom pa se prično rahljati družinske vezi; otrok se osamosvaja, avtoriteta staršev je ogrožena. Tudi v duševnem ozira trpi otrok, mladenič; podrediti mora svoje zmožnosti enemu in istemu delu: postane del stroja. Delo ga ne veseli in niti ne zadovoljuje. Od tod menjava poklica, kar pa je prvi začetek raz-drapanega življenja. Išče si razvedrila od takega duhomornega dela; išče si veselja in zadovoljnosti, ki ju v delu ne najde, v družbi, tovarištvu, v knjigi, kinu, alkoholu, ve-seljačenju, zapravljanju. Kaj je postalo iz našega otroka?
Duševna vzgoja.
Priznati moramo, da naše matere za telesno vzgojo svojih otrok mnogo več store, kakor pa za duševno vzgojo. Res je tudi, da je delo duševne vzgoje mnogo težje, kakor pa za telesno oskrbo. Mati kmalu opazi, kaj malemu prija, kaj ne, kaj mu koristi ali škoduje; kmalu spozna, če je malo telesce bolno itd. Vse drugače pa jc z otrokovo dušo in njeno vzgojo. Kakor pa mali spoznava otrokovo telo in se trudi otroka telesno dobro negovati, prav tako se mora tudi truditi, da otrokovo dušo, t. j. njegove duševne moči in zmožnosti vedno bolj spoznavati in potem na primeren način in s pravimi sredstvi nanie vplivati. Prav za prav bi vsaka mali, še bolje dekle, ki se pripravlja na materinski poklic v zakonu, morala še v prav posebno yolo, kjer bi se naučila vsega potrebnega za vzgojni poklic. Ker pa takih šol nimamo, življenska šola je p-i predraga, naj se vsaka mati uči pri svoji materi, ki ma za seboj bogate življenske izkušnje. Učiti se mora pa tudi iz primernih knjig, ki jih imamo že tudi pri nas precej; spomnim le na lepe knjige, ki jih je izdala Mohorjeva družba: Seigeršmid, »Krščanska mati«; »Sveta družina: in knjigo »Mati vzgojiteljica«, ki jo dobi vsaka mati v Ljudskem domu v Ljubljani za majhen denar. V tisočih izvodov je sicer že razširjena med našimi ženami, a je tako polna lepih naukov, da je vredna, da jo kupi vsak mož svoji ženi in vsak ženin svoji nevesti za Miklavža. Skušale se bomo tudi na tem mestu nekoliko po-razgovoriti.
Otrok se duševno najbolje razvija, če mu mati pomaga in naravni razvoj podpira. Velika naloga za mater je, da neguje in vadi otrokove čute, te posredovalce med otrokovo notranjostjo in vna-njim svetom. Posebno oko in uho potrebujeta posebne pažnje. To se zgodi, ko mati seznanja otroka s stvarmi okolice, ne sicer le tako, da mu te stvari le imenuje, ampak otroka opozarja nanje. Ko n. pr. pride oče domov, ga opozori nanj, mu sledi z očmi in pokliče »ata«. Če oče temu pozdravu odzdravi, opozori otroka, naj posluša, z njim posluša tudi mati in mu vse to tolmači. Otrok sicer vidi stvari svoje okolice, ne opazuje jih pa z razumevanjem. Tu mora mati otroku pomagati, da to, kar vidi, tudi sprejme vase in si to prisvoji.
Od načina, kako otrok gleda, prisluškuje in dela, je v prvi vrsti odvisen pravilen ali nepravilen razvoj razuma. Če bi mati le v naglici in površno pokazala otroku razne stvari, ne da bi ga opozorila na posebnosti vsake posamezne, bi otrok dobil čisto napačne vtise teh stvari; zato bi si jih tudi čisto napačno predstavljal, Najbližja okolica nudi najprej svoje stvari otroku za spoznavanje. Koliko veselje za mater, če jo otrok spozna izmed drugih oseb, jo določno od njih logi, ji steguje ročice nasprotil To je pač najbližja otrokova okolica. Ta krog se pa razširi na ljudi in stvari v hiši, nadalje na dvorišču, na vrtu, na cesti in vedno dalje. Vse, kar je tu videti, slišati, poskusiti, opazovati, vse mora biti otroku destopno, da si lahko ogleda in trajno opazuje. Paziti pa je treba, da se ne nudi otroku preveč naenkrat, ker bi si ne mogel posameznih stvari natančno ogledati in bi dobil popolnoma napačne pojme in bi podrobnosti ne ostale v spominu: kajti otrok polagoma in počasi iznajde zdaj to, zdaj ono. Ne more razločevati kot odrasel človek mnogo naenkrat, ampak šele po večkratnem temeljitem ogledovanju, poslušanju in tipanju; šele potoni e eno stvar od druge razločevati.
Skrb m dofesr zrak
v. u 8 fc s*? ii .
Ker v zaprtih prostorih, zlasti če so zelo obljudeni zaradi dihanja in izpuhte-vanja človeškega telesa kaj hitro poide v zraku njegov glavni del: kisik, hitro pa se nabira ogljikova kislina, ki je pljučam tako škodljiva, je treba zrak v njih pogosto izmenjati. Res je, da sc zrak izmenjava tudi že pri odpiranju in zapiranju vrat, kakor tudi skozi male luknjice in odprtine v zidu, vendar je v to svrho treba še posebnega zračenja. To se zgodi najnavadnejc, če se odpro okna in to z dveh nasprotnih strani, da nastane prepih. Pri večjih sobah (gostilnah, dvoranah) pa imajo v steni pod stropom odprtine za trajno zračenje (ventilatorje). Prepiha no
Z*
smemo napraviti tam, kier so ljudje, ker prepih škoduje zdravju. V takih prostorih odpiramo okna le z ene strani, a jih moramo zato pustiti dalje časa odprte. Bolniške sobe najbolje zračimo, če odpiramo zgornja okenca, da ne pride mrzel zrak do bolnika, ampak se že prej nekoliko 6egreje; ta način zračenja je posebno priporočljiv za zimo.
Kolikokrat in kako dolgo je treba zračiti, zavisi od letnega časa, od števila oseb, ki stanujejo v takem prostoru in od njegove velikosti, pa tudi od števila svetilk ali sveč, ki notri gorijo. Dobrega zraka se tudi pozimi ne smemo bati, četudi je zrak mrzel. Marsikdo se je sam prepričal, da je bolje spati v hladni kot pa v vroči sobi. Zato tudi pozimi mnogo dobrega zraka v naša stanovanja!
Kuhinja.
Jabolčni vsnkanec (močnik). Olupi in
zreži par debelih jabolk, odstrani jim peške ter jih zreži na krhljičke (da jih bo za tri pesti); deni jih v lonec in jim prilij dva litra vode, pokrij in kuhaj, da se razpuste. Nato odlij vodo v drugo posodo, jabolka pa nekoliko stlači, nakar vedo zopet nazaj viij in osoli. Nato prideni vsukane drob- i Ijonce, ki si jih napravila iz 1 četrt litra ! moke, 1 jajca in žlice vode ter pusti, da j vse skupaj 10 minut vre. V ponvi pa raz- j beli zi eno žlico masti in zarumeni v njej žlico vsukanih drobljancev, ki si jih pri- j branila prej. ko si jih zamešala v jabolka. Prideni še eno žlioo sladkorja in ko par minut vre, stresi ta izvrstni vsukanec v skledo.
Jabolčni vsukanec (močnik) s pšenič-nim zdrobom. Olupi štiri precej debela jabolka. jih zreži, deni v lonec, nalij nanje 11 litra vode ter kuhaj pol ure. Ko so jabolka mehka, odlij vodo ter prideni litra zdreba, dobro zmešaj ter polij vodo, ki si jo prej odcedila. zopet nazaj in kuhaj še Vi ure; potem razbeli za orehovo velikost masla ali masti in zabeli kar v loncu; mesto, da bi ga zabelila, ga lahko postaviš z mlekom na mizo.
0-;re?no zelie z ječmenčkom. Deni v k 70 za eno žlico nia^fi in zarumeni v njej nekaj ko cev čebule. Nato prideni eno drobno, na rezance zrezano zeljnato glavo (katero prej z vrelo vodo polij in prav narahlo o^nii), prideni ščep kumne, oseli in duši zelje, da je skoraj mehko. Posebej pa kuhaj na vodi ali svinjski juhi Vs litra ječmenčka, kuhanega stresi v zelje in ko vse še dobro prevre. je jed gotova. To jed postaviš lnhko kot samostojno, a še boljša je s kranjskimi klobasami na mizo.
Koštrun s zeljem in rižem. Kuhaj kilograma keštrunovega mesa v 1 litru vode. Ko koštrun že nekaj časa vre, mu prideni eno malo na kratko rezane rezance malo na kratko z(ko aterilšuj.a—qzex e zeljnato glavo, čez pol ure pa prideni 15 dkg ri/a, osoli, prideni nekaj koscev čebule, ščep kumne in popra, pokrij in kuhaj vse skupaj do mehkega. Kuhano zelje stresi z rižem vred v skledo, meso pa zreži in ga peloži po vrhu riža. Zelo okusna, zdrava in cenena jed. 8l
Svinjske zarebernice (krnicnateljci) v ponvi. Zarebernico potolči, osoli in potresi na eni strani z moko. Speci jo na obeh straneh na masti, da je lepo rumena. Nato položi zarebernioo v kozo in zraven dva olupljena, na plošče zrezana krompirja, ščep kumne, zelenega peteršiljčka in štiri žlice vode ter jo duši pokrito, tla se krompir zmehča. Na mizo postavi zraven kisle kumare, gobice ali peso.
Jabolčna torta iz shajanega testa. Se-grej litra mleka, mu odvzemi par žlic in raztopi 1 dkg drožja z malo žličico sladkorja. Ostalo mleko, ki naj bo precej gorko, pa zlij v skledo, ga osoli, prideni žlico sladkorja, 4 dkg surovega masla in približno 30—35 dkg moke, nekoliko premešaj, prideni shajani kvas, nato 1 rumenjak in nekoliko drobno zrezane limmine lupine; testo dobro stepaj J4 ure. Postavi ga j na gorko J4 ure, nato ga stresi v dobro | pomazan velik model za t-erte, ga razravnaj po vsem modelu in ga postavi zopet na gorko za 15—20 minut, da vzhaja. Vzhajanega namaži povrhu prst na debelo z dušenimi in ohlajenimi jabolki ter potresi z drobno zrezanimi orehi, ki si jih zmešala z žlico sladkorne sipe. Torto zreži ter postavi gorko ali mrzlo, posipano s sladkorjem na mizo.
Dušena jabolka. Jabolka olupi in zreži ( za eno torto 3—4 srednje debela), jih deni v kozo in prilij žlico vode, pokrij jih in duši, da se zmehčajo. Ko so dušena, jim prideni žlico sladkorja in jih prav dobro zmešaj. Sirnata torta iz shajanega testa se napravi prav tako, le namesto jabolk pripravi siniati nadev.
Sirnati nadev. Zmešaj 14 litra sira (kravjega), en rumenjak, eno žlico sladkorja, ščep cimeta, limonine lupine ter sneg enega beljaka. Ko vse skupaj narahlo premešaš, nadevaj po vrhu kakor jabolčno.	M. R.
Vzgojne iskrice.
Mati mora biti resnično bogaboječa, če hoče svoje otroke prav in dobro vzgajati.
Če hočeš svoje otroke dobro vzgojiti, moraš s strogostjo združevati ljubezen.
Pohvala tako blagodejno vpliva na otrokovo dušo, kakor dež na razorano njivo; ta pripomoček stori, da setev v prvi rasti ne usahne.
Po potih, ki naj jih hodi tvoj otrok, hodi najprej sama!
Grehi staršev so poguba otrok.
Če imajo otroci duha ponižnosti v sebi, jih lahko brez skrbi pustiš v svet, lahko si bodo našli svojo pot v življenje.
Vrt.
Čebulne in gomolne cvetice za vrtne okraske spomladi. Sejanje in nasajevanje ; cvetic je navadno spomladansko delo. Vsa-j ko pravilo pa ima izjemo. K cveticam, ki se morajo nasaditi v jeseni, spadajo: hija-cinte, tulipani, nekatere narcise, jenkvili, »pomladni žafran in še druge, pri nas bolj ali manj udomačene. Te v jeseni nasajene 1 cvetice nas zgodaj spomladi razveseljujejo
' s prelepim cvetjem in nekatere tudi s nro. blagim vonjem.
Ilijacinta je doma v jutrovih deželah v Mali Aziji. Odtod se je prenesla v Ev 1 ropo in je dandanes vsepovsod razširjena : in umodačena. Na Holandskem jo g0je v | velikanskih množinah. Spomladi so veliki travniki polni prelepega cvetja. Hijacinta je cvetica čebulnica, podobna po obliki in velikosti naši čebuli. Te čebule razpošiljaj i holandski vrtnarji po vsej Evropi. Sedaj j se čebule hijacinte dobe tudi že pri ljub. ; ljanskih vrtnarjih. Ti jih seveda naroča ; na Holandskem. Vsako leto glavna čebula ! oslabi, zato požene iz glavne korenine majhne čebulice, s katerimi se tudi raz-I množuje. Te male čebulice se posamezno ' posade, cveto pa šele tretje leto po pre-j saditvi.
Hijacinte se sade v mesecu novembru, ob ugodnem vremenu tudi še v prvi polovici decembra. Zahtevajo rahlo, z drobnim peskom pomešano, rodovitno zemljo, Čebule hiiacint sadimo 5—8 cm globoko in 15—20 cm narazen. Ko začne zmrzo-; vati, pokrijemo posajene čebule s slamo, listjem, smrečjem ali 7. drugimi vrtnimi odpadki. Spomladi jih zgodaj odkrijemo.
Poleg vrtnih hijacint so tudi še lii.a-1 cinte lončnice. Hijacinte lončnice zahtevajo tudi rahlo, z drobnim peskom pomešano , zemljo. Ko smo posadili čebule, jih de-I nemo v hladno temno klet ali pa jih za-, kopljemo v zemljo. Zahtevajo primerno mokroto. Ko se prikažejo cvetni beti, prenesemo lonce v zakurjeno sobo in jih postavimo na svetel prostor. V lonce jih sadimo v istem času kot na vrtne gredice. I Seveda ti v loncih vel'ko preje cveto. Cve-| to zgodnje vrste že v januarju in februarju.
Nekateri ljubitelji cv etic imajo posebno veselje s sajenjem hijacintnih čebul v kozarce. Primerno velike kozarce napolnimo z vodo v toliko, da je spodnji del čebule v vodi. Iz spodnjega dela požene čebula korenine, te moraio biti v vodi toliko časa, da so cvetni beti že nekoliko dorastli. Zato moramo po potrebi vodo zalivati. Ko smo posadili čebule v lonce, jih postavimo na kak temen, hladen prostor. Ko se prikažejo cvetni beti, jih prenesemo v zakurjeno sobo, kjer nas prav zgodai razvesele s prelepim raznobojnim cvetjem.
Hijacinte cveto ob času, ko ni drugega | cvetja; zato je užitek te lepote veliko vreden.
Tulipan. Tulipanova domovina so gor; j ki južni kraji. Doma je v Trakiji, pa tudi I v prednji Aziji. Dandanes je vsepovsod , udomačen. Kakor hijacinte, goie tudi tulipane največ na Holandskem. Sade se kakor hijacinte na vrtne grede in v lon':e-čas saditve je kakor pri hiiacintab. Zemlja naj bo rodvitna, z drobnim peskom pomešana. Razdalja od čebule do čebulo 15 cm. Globokost 5—7 cm. Nasajeni v skupine so pravi kras za vrtne gredice. Cvetje ; je podobno kelihu in je v vseh mogoem barvah. Prelepi so tudi pisani cvetovi-^
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moikc oblek« 1 A. & E. SKABEBNB - Ljubljana, Me--'"" M
tte samega žita
ne morete kuhati kam.
Dober in krepak okus dobite sele.ako upolrebife
Pijača s Pravim Franckom Vas zamore stalno za dovoljevan. K zrnal"i Kavi na vsak način spada Pravi Franck,
obliki so visoki, srednje visoki in nizki tulipani. Po sorti so pa rani, srednjerani in po/ni. Tulipanova čebula ne oslabi kakor hijacinta. Požene pa istotako iz glavne čebule male čebulice, s katerimi se razmnožuje.
Narcisi. Narcisi so zelo hvaležne spo-mladne cvetice. Glede zemlje niso izbirčni. Sade se lahko v jeseni in ostanejo potem v zemlji, kjer se sami razmnože. Vsako četrto ali peto leto je treba čebule raz-cediti, ker radi obilice čebulj, ki se drže tesno skupaj, nimajo dovolj moči in zato njih cvetje pojema, če bi jih ne presadili. Narcisov imamo veliko vrst. Po barvi so beli in rumeni. Po obliki enostavni in polneni. Imamo rane, srednje rane in pozno narcise. Diše zelo prijetno. Proti mrazu niso občutljive.
Sunke ali žafran. Pravimo jim tudi podlesek. Podlesek je travniška cvetica. Vrtni podlesek se razločuje od travniškega s tem, da ima večji cvet in da j-? cvetje poleg višnjevega še belo, rumeno in pisano. Žarran ima majhne čebule, ki se v jeseni posade na vrtno gredo ob istem času kot hijacinte in tulipani. Razmnožuje se potem samo s tem, da zrastejo nove čebule. Cvete zgodaj spomladi. Navadno že meseca februarja.
Nalezljive bolezni.
Kolera.
Strahovita morilka, poznana iz starodavnih časov, je tudi v svetovni vojski zahtevala obilo žrtev, ni pa mogla priti do one sile, s katero je nastopala v prejšnjih časih, ko je povzročala večje izgube kakor morilno orožje.
Prava domovina kolere so močvirni kraji Indije, odkoder so jo nekako pred 100 leti zanesli v Evropo. Nastopila je v sedmih velikih pojavih, šireč se v vse dele sveta. Na Ruskem je ugrabila v 19. stoletju nad 2 milijona ljudi, še slrašnejše pa gospodari v Indiji, kjer je od leta 1880. do 1892. uničila štiri in pol milijone prebivalcev.
Glavni prcnašalec kolere je voda, zalo se večja obolenja pojavljajo vedno ob večjih rekah. Predvsem pride v po-štev pitna voda, pa tudi mleko, sadje in zelenjava ter vsa hrana, ki jo uživamo neprekuhano. Prenašajo jo tudi bacilo-nosci — ljudje, ki so navidezno zdravi, a izločujejo strupene bakterije,
'i Orehovica pri Šrnt Jerneju. Naši fantje in dekleta prirede v nedeljo 3t. oktobra popoldne ob 1 v šolskem poslopju predstavo v prid donrči popravila zelo potrebni cerkvi. Igrali se bosta eno-"ejanki »Skrb in Smrt« in »Pogina skrivnost«. Na sporedu je tudi petje mešanega in moškega zbora, iridite v obilnem številu.
Zdravstvena oblast je proti koleri organizirala boj, ki obstoji v strogi osamitvi bolnika.
Silno važno je sprotno razkuževanje bolnikovih odpadkov, stranišč in greznic, Polivamo jih z apneno vodo. V bolniški sobi moramo imeti vedno senitolovo ali sublimatovo raztopino. Pazimo, da se muhe ne bodo pasle na bolnikovih odpadkih!
Neobhodno potrebno je vestno razkuževanje rok z močnim razkuževalnim sredstvom. Pomnimo, da kolere ne moremo dobiti na noben drug način, kakor skozi usta, zato je osebna snažnost in čiščenje rok najboljša obramba proti tej bolezni. Prav tako je važno, da pijemo le prevreto vodo in uživamo samo prekuhano hrano.
K obrambi proti koleri spada tudi zboljšanje javne higiene, snažnost po straniščih, odstranjevanje nesnage, sežiganje sneti, polivanje odpadkov z apneno vodo ali potresanje z neugašenim apnom. Potrebna je brezhibna preskrba s pitno vodo in trajno nadzorstvo nad vodnimi napravami. Prepovedano je vsako metanje smeli in odpadkov v potoke ali reke.
Po prebolenju, smrti ali oddaje bolnika v bolnišnico je predpisana stroga desinfekcija stanovanja in predmetov.
(Dalje.)
Praktični mi^ajji.
Ako hočeš imeti meso mehko, ga pusti samo deset minut vreti, potem pa potegni h kraju. Čim dalje meso vre, tem trše bo.
*
Ako te nov čevelj tišči, pomoči krpo v vrelo vodo ter jo položi na prizadeto mesto, ko je noga obuta. Usnje se bo omehčalo in zavzelo obliko po nogi.
*
1 zborno sredstvo za kitanje razbitega porcelana je moka, pomešana z beljakom, a ne sme biti pre redko.
*
Kadar je baržun (žamet) prašen, ga
najprej očistiš s kosom baržuna. ♦
Peteršilj in druga zelišča ohranimo za zimo s tem, da jih posušimo. Ali jih obesimo na zrak ali pa posušimo v ohlajeni peči. Spravimo jih v papirnato vrečo ali primerno steklenico.
*
Bele nogavice naj se sušijo ponoči, ako so svilene ali iz umetne svile. Solnce in močna svetloba nogavice porumeni.
Franjo Neubauer:
Dekliški grob,
Nič več ni travnik razcveten, a tvoj je grob še okrašen. Cvetice sveže v hladnem času goji skrhan samo vrtnar, duhte pa tebi v mladem krasu, ljubezni materine dar. Ljubezen njena pregloboka ne more zabiti otroka, in ker ne moreš ti do nje, pa k tebi žene jo srce.
Na grob prerani ti zahaja, zažiga luč in cvet zasaja. Prelep je pokoj tvoj! Še v jami tihi nisi sama: kleči na grobu tvojem mama in moli nad teboj. Prižiga svečic in podarja še v dneh jesenskih ti cvetic, kot nekdaj sladko nagovarja ljubečega srca te klic.
Prelep je pokoj tvoj! Ah, kakšen bo pa moj? Ko vseh bo mrtvih dan, tačas morda ne bom pozabljen jaz. Na grob mi lcdo prispe in svečico prižge. Nihče pa ne zakliče pozdrava mi v zemljo. Kdo klical bi mrliče?! Naj spavajo mirno!
Le mame klic in vzdih nikdar ne zabi jih. Ljubezni njene hrepenenje nobene smrti ne pozna. Vsi, ki jim dala je življenje, žive ji vedno v dnu srca.
Dekliški list »Vigred« obeta biti, kakor slišimo, v novem letu še zanimivejši kot letos. Pripravljena je že nova dolga povest zopet iz dekliškega življenja, več krajših povesti in kot novost »Pogovori«. Nekaj novega je tudi, da ima izdajateljica za najpridnejše nabiralke novih naročnic premije, darila v lepih, vezanih najnovejših knjigah. Da gredo pridne nabiralke lahko s tem večjim vesoljem na delo in si tem gotoveje pribore lepa darila, sporočamo to že sedaj. »Vigred« se naroča v Ljubljani, Ljudski dom, v pisarni Orliške podzveze in stane vse leto 25 Din, za tuje države 32 Din. Na delo za edini slovenski dekliški listi
8a
Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen /e
dolinska cikorija"
nas a prava domača
ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo t
Nova trgovino manulohture, novo blago in nove nizke cene
Josip Slluž^r ljubljena, Stari trg Z1 poleg Zalazniha
llpoiiri krepkega, sprejmem takoj za kovaško ULClll/Cl 0brt. M. Terlep, Šiška, Sv. Jerneja c.
AVGUST JEGLIČ
RADEČE pri ZIDANEM MOSTU
nudi vsakovrstno USNJE, čevlje lastnega izdelka, gamaše in čevljarske potrebščine po najnižjih ccnah. — Prepričajte sel
Vse le lepe stvari:
Itpe čeveljčke. torbica in druga darila lahko kupit«, ako najdete v
milu »Gazela"
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mita vtisnemo namreč po 1 zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
Vpoiievajte to ter pridno perlte ie z
milom
»Gazela"
ki se odlikuje po izreono obilni peni ter /ako temeljito in hitto očisti perilo.
WBkl4i¥K n

Edino naiboip SšvdLsi sireji m holesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peieliiica
Gritz^cr, ftdlcr
Najnižje cene! Tudi r.a obroke!
Uublšana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Avba
jako lepa, sc proda. — Naslov pove upravnišvo »Domoljuba« pod 8tev. 7346.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine ie brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in oniastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
čitajte, važno! .SrirdofeS
množina jesenskega in zimskega blaga, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod ceno. Pridite in prepričali se bostel Sc priporočam spoštovanjem
ANTON SAVNIK, Škoija Loka.
Fabiani & Jurjovec
UUBLiflHA, STRITARJEVA ULICA S
Ve! ka zaloga moškega n žensk?pa blega
ta spomladanske in letne obleke. Lepo izbira Rvi. ienih rut in Serp. Krojači in šivilje, pišite po vzore«*.
Vil IFNFP za	8C sprej-
ifiULivLU me pri prosti hrani, stanovanju in perilu. — Ponudbe je poslati na FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana (Trnovo).	7158
za ženske kostume, l**p karo m Din 43 —, enobarven devfot 50*- , karirasto sukno 53*—, karirast 6cv|ot 60*—, moten p:san paihont 16 -, Ilmel 11*—, oksSord 12*-t belo plutr.o 10*—, klot, cvllta. grudi In vsakovrstno na« nulakturo kupite iiafcer.eje v veletrgovini
it. SIERMECKI, CELJE št. 19.
Kadar greste v Ccl|e, prcpilča|te se. Centk z več tisoč slikami zsstonj. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. — Trgovci cirgro cene.
?ri5svtln°o brinovo olje ^jks^Vd
za kilogram. Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p. Ccrknica.
iasasBŠBEBŠaESKi
, Micka! I
Q da imaš vedno tako lepe obleke?
1 Pri UinHo SavniH-u v
KS
™ Tam je lepa izbera modernega blaga za fg] ženske in moške obleke, pliša za plašče, K! suknje, kakor raznih čevljev in drugih modnih predmetov. Potrudi se in nikar Ka ne zamudi ugodne prilike pri nakupu E*j zimskih oblek! — Velika izbera p o t r e b š 5 i n za gg. šivilje in krojače.
™ VELIK PROMET! MALI DOBIČEK!