Leto 1876.
269
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 18. oktobra 1876.
111.
Ukaz finančnega ministerstva dogovorno z ministerstvoma notranjih reci in trgovine od 12. septembra 1876,
o preračunu odškodbe za potne troske udom cesarstvenega sodišča v postavi od 18- aprila 1869 (Drž. zak- št. 44) na miljo določene, koliko je bode na mirijameter.
Na podlogi postav od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) in od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) ukazuje se :
Odškodba potnih troškov, v §. 3, odstavku 2 postave od 18. aprila 1869 (Drž. zak. št. 44) za tiste ude cesarstvenega sodišča, kateri nimajo stanovitnega domovanja na Dunaji, po milji na 1 gl. določena, ustanavlja se po mirijametru na en goldinar 32 krajcarjev.
Pretiš s. r.
118.
Razglas finančnega ministerstva od 16. septembra 1876,
da se c. kr. mala colnija Rosshauptska v bavarskem Waidhausu prelaga nazaj v Rosshaupt.
C. kr. mala colnija I. razreda Rosshauptska v bavarskem Waidhausu prelaga se konec septembra 1876 nazaj na avstrijsko ozemlje v Rosshaupt ter se gledé čolnih (carinskih) pravic postavlja v vrsto malih colnij IT. razreda.
Pretiš s. r.
(Sloveuiach).
119.
Razglas finančnega ministerstva od 20. septembra 1876,
da se je c. kr. Kaltenbaška mala colnija II. razreda na Tirolskem preložila.
C. kr. Kaltenbaška mala colnija II. razreda v Reit im Winkel na Bavarskem se je 31. dne avgusta 1876 predjala nazaj na avstrijsko ozemlje v Kaltenbach.
Pretiš s. r.
ISO.
Ukaz finančnega ministerstva od 21. septembra 1876,
od prenaredbi štempeljskih mark.
Od 1. dne januvarja meseca 1877 začno se drugačne štempeljske marke (znamke) vseh vrst prodajati, namreč:
po V* kr., 1 kr., 2 kr., 3 kr., 4 kr., 5 kr. 7 kr., 10 kr., 12 kr., 15 kr., 25 kr., 36 kr., 50 kr., 60 kr., 75 kr. in 90 kr., po tem po 1 gl., 2 gl., 2 fl. 50 kr., 3 gl., 4 gl., 5 gl., 6 gl., 7 gl., 10 gl., 12 gl., 15 gl. in 20 gl.
Te štempeljske marke razlikujejo se od dozdanjih mark pbai ^enem podlistku, kateri predstavlja ožilje drevesnega lista ter je
pri markah od	'/*	kr.	do	vštevno 50	kr.	rdeče,
»	«	r	60	„	„	„	90	„	vijolično,
r	r	r	1	gk	»	«	5	gl.	zeleno,
«	K	»	6	V	V	10	„	sivo,
»	»	„	12	*	„	15	„	rjavo,
„	„	„ 20 „....................modro (višnjavo)
tiskan.
Na markah vseh vrst viditi je tikoma pod črno tiskan'm i amenilom vrednosti zvit, v polni barvi tiskan trak in na njem letnico 1877 v b(,v'b cifrah.
Na markah vseh goldinarskih vrst je ves zgornji prostor med oklepnim okvirjem in podobo Njegovega Veličanstva v polni barvi tiskan; v kotih so oznamenilo vrednosti dotične marke v belih proti osrednji podobi žnrkoma stoječih cifrah in tem na obeh straneh primerni beli okraski.
A na markah kraj carski h vrst nasproti stojita v obeli zgornjih kotih jajčasta, v polv»i barvi tiskana medaljona žarkoma k osrednji podobi stoječ, v sredi katerih se vidi tudi oznamenilo vrednosti v belih cifrah.
Štempeljske marke vseh gori naštetih vrst, kakoršne se zdaj prodajajo, preklicane so z 31. dnem januvarja 1877 do dobrega, ter se ne bodo smelo več rabiti.
Ako bi se torej po 31. dnevi januvarja 1877 kje porabile take preklicane marke, bilo bi to enako, kakor ko bi se štempeljska dolžnost ne izpolnila, ter bi imelo Škodljive nasledke, ki so po postavah za pristojbine (davščine) s tem združeni.
Kar preklicanih mark ostane, da so niso porabile, bodo se po postavnih določilih in propisih od 1. februvarja do vštevno 30. aprila 1877 pri štempeljskih uradih zastonj zamenjevale za nove marke Štempcljnicc.
Prodajavci Štempeljskih mark imajo dolžnost, zalogo preklicanih mark, kolikor presega potrebo do začetka januvarja 1877, pravočasno zamenjati za nove marke.
Po 30. dnevi meseca aprila 1877 ne bodo se preklicane marke več zamenjevale, niti se bode kaj povračevalo za-nje.
Obrtniške in trgovske bukve, blankete za menice (veksle), računi i.t.d., na katere so bile starejše marke prilepljene in ki so se pred 31. dnem januvarja 1877 po propisih uradno preštempljale, smejo se brez spotike tudi po 31. dnevi januvarja 1877 rabiti.
v
Štempeljskih mark za časnike po 1 kr. in 2 kr., po tem mark za koledarje (pratike) po 6 kr., naposled štempeljskih znamenj vtiskanih na poštne in železno-cestne nakladne liste ne dotika se ta ukaz ter ostanejo one nepremenjene.
Pretiš s. r.
131.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 23. septembra 1876,
da se občina Gugging odkazu-e v okoliš Klosternenburškega okrajnega sodišča v Doljnji Avstriji.
Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. Št. 59) in 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) odločuje se občina Gugging iz okoliša Tulnskega okrajnega, oziroma Sv. Hipolitskega okrožnega sodišča ter odkazuje pod okoliš Klosterneu-burŠkega okrajnega, oziroma Dunajskega deželnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. dne novembra 1876.
Glaser s. r.
133.
Razglas finančnega ministerstva od 3. oktobra 1876,
da se je na železnocestnem kolodvoru v Podgorji ustanovila mala colnija 1. razreda.
O priliki začete vožnje p„ železnocestnem kosu Divaško-Puljsko-Kanfanarsko-llovinjskem ustanovila se: je na Podgorskem kolodvoru mala colnija I. razreda z oblastjo okrajšanega postopka z blagom po železnici voženim v zmislu propisa od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175), po tem s pravico, odpravljati na wozu isterska vina in olja po opombi I k tarifnima Številkama 23 in 27, in pa potrjevati izvoz prevoznega blaga in cukra, ola ali piva in žganja zarad povračila potroš-nine, katera colnija je 20. dne septembra 1876 uradovati začela.
l*retis s. r.
133.
Razglas finančnega ministerstva od 10. oktobra 1876,
o zedinjenji c. kr. male colnije Rabske v Dalmaciji z ondnkajšnjim c. kr. davkovnim uradom.
Dne 1. oktobra 1876 se je c. kr. mala colnija in solno-prodajni urad, ob enem pristanska in pomorsko-zdravstvena agencija v Rabu na Dalmatinskem zedinila z ondukajšnjim c. kr. davkovnim in hranilnim uradom.
I*retis s. r.
■ ïi.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 13. oktobra 1876,
s katerim se razglašuje ustanovitev osrednje konjerejske komisije kot strokovnega svetovavstva
poljedelskemu ministru pridanega.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo je z Najvišjo odloko od 19. septembra 1876 najmilostljiveje odobriti v zmislu niže stoječih organskih določil ustanovitev osrednje konjerejske komisije kot strokovnega svetovavstva pridanega poljedelskemu ministru.
Iftannsfeld s. r.
Organska določila
o ustanovitvi in področji osrednje komisije za konjsko rejo.
§• 1.
Postavi se v ministerstvu za poljedelstvo stanovitna komisija, ki se imenuje „osrednja konjerejska komisija“, kot strokovno svetovavstvo pridano poljedelskemu ministru za vrhovno vodstvo državnih kobilarij in za vso druge reči konjske reje, ki se dotikajo interesov več ali vseh v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
§• 2.-
Med opravila osrednje konjerejske komisije spada zlasti:
1.	Dajati nasvete o nameri, katere naj se konjerejstvo v državnih kobilarni-cah drži, o rejnom črteži, ki ga je po le-tem postaviti, in o tem, kak<5 naj se po teh zavodih v hippologijskem oziru ravnd in postopa ;
2.	dajati nasvete a) o nakupovanji blaga za pleme namenjenega kobilarnicam in pa b) o porazdeljevanji žrebcev plemenjakov prirejanih v kobilarnih in žre-biščih (žrebečjib dvorih) na posamezne deželo;
3.	dajati nasvete o načinu, kako bi bilo zalagati potrebo žrebcev plemenjakov posameznim deželam, kolikor za to potrebo ne poskrbé deželne komisije iz zasebne (privatne) prireje dotičnih dežel, torej tudi o nakupovanji žrebcev za pleme iz kake vnanje dežele ;
4.	izrekati svoje mnenje o važnih naredbah, namenjenih za uredbo zasebne konjske reje v kateri deželi.
§• 3.
Poljedelskemu ministru se pridržuje ter on sme obračati se na osrednjo konjerejsko komisijo, da mu o katerem si bodi vprašanji konjerejstva pové svoje mnenje; njej nasproti pristoji pravica, sama ob sebi poljedelskemu ministru v rečeh konjerejstva kaj predložiti in nasvetovati.
§• 4.
Da spoznâ in pozvč, kak<5 se kadarkoli konjerejstvo po državnih kobilar-nicah vrši in kakč se po teh zavodih v hippologijskem oziru dela, bode osrednja konjerejska komisija, kolikorkrat se ji vzvidi potrebno, ali pa po naročilu poljedelskega ministra, natanko ogledala kobilarije, žrebišča in žrebčarnice, bodi po posameznih tjekaj poslanih udih, bodi in corpore.
Kar o taki priliki opazi, bode osrednja komisija poročala poljedelskemu ministru.
§. 5.
Takisto bode osrednja konjerejska komisija imela pristop do vseh spisov, ki se tičejo konjske reje, in do drugih pomagal poljedelskega ministerstva, zlasti pa do poročil kobilarijskih ravnateljev, kolikor bode to dopuščala lastna službena potreba samega ministerstva, ter bode udom osrednjo konjerejske komisije vsak čas dopuščeno, pregledati spise konjercjskega odseka (oddelka).
§• 6.
Osrednja konjerejska komisija sestoji iz pet hdov, katere imenuje poljedelski minister brez utesnitve na neki določeni čas.
Število komisijskih udov sme poljedelski minister povišati na sedem.
§• 7.
Ako se primeri, da eden ali več udov osrednje konjerejske komisije bodi umrje bodi odstopi, poprosi poljedelski minister osrednjo konjerejsko komisijo, da mu podâ nasvet, kaleč bi bilo izpraznjena mesta popolniti.
§. 8.
Urad uda osrednje konjerejske komisije je častni urad.
Potni in drugi gotovi potroški se opravljajo iz zaloge poljedelskega ministerstva.
(Sluvpuiaeh.)
n
§• 9.
Osrednja konjerejska komisija se shaja v poljedelskem ministerstvu po meri, kakor in kolikor se nabere reči za posvetovanje, na vsakokratni poklic poljedelskega ministra ali kadar poljedelskemu ministru najmanj trije udje željo sestanka razodenejo.
§. 10.
Pri posvetovanji osrednje konjerejske komisije je prvosednik sam pôlje delski minister ali pa namestnik, katerega on v to določi.
Da se morejo sklepi delati, k temu je potrebna navzočnost treh komisijskih udov najmanj.
O posvetovanji se piše zapisnik.