(rolo: joze iviiKiavc; Razstava Bernarde Urh v gostišču Jožeta Firsta ŠTEVILKA 11 Ss; 5000 LUVvi_jl_ SA/Q0q3? LETO XXXVII, 18. MAREC 2005, CENA 289,00 SIT MIRKO STRASEK Direktor KLS Ljubno ob Savinji Ni sprejemljivo, da si država od naših plač vzame tako velik kos, ves problem poviševanja pa prevali na pleča gospodarskih družb. S tem se zelo hitro poslabšuje naša konkurenčnost. Če tu kmalu ne bo prišlo do premika, se bojim, da bo to zelo slabo za vse. 0351 8140 ISSN 40 S SUMLJIVO SRECO DO MILIJONOV (stran 4) i * Državno prvenstvo glasbenikov Golte 2005 N STRAN 22 . Jajca, 10/1 Jfc’SIT Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Čokoladni jajčki in zajčki 169,- 439,- 129, Čokolada Milka s celimi lešniki, Orbico, 300g Pivo PILS Pivovarna Laško, 0,5 I Keksi Jaffa Crvenka, Interexport, 150g Ta boljša moka gladka, Klasje, 1 kg Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje NORE CENE artiklov za žensko/in moško spodje perilo! • 900 SIT 1.900 SIT 2.900 SIT jmip. Zadruga mozirje Krače, ks Vse d^frbtczt prijetne velikonočni^ praznike pyoiščilap živilskih poslovalnicah Zadruge Mozirje! Vratovina, kg Hren, 180 g izdelke iz tekstila - obutev israce 110,- Detergent Ariel več vrst, Orbico, 4,5 kg OSREÖSm KNJIŽNICA Tretja stran Potegavščina ali posel? Kaj bi storili, če bi vas danes povabil k nagradni igri, v kateri je mogoče dobiti sto milijonov tolarjev? Bi mi prisluhnili ali bi odmahnili z roko, češ spet nova potegavščina? So vas na podoben način že kdaj »nategnili«? Ali pa ste mogoče v kakšni podobni igrici celo že kaj dobili? Dejstvo je, da so goljufive finančne verige in podobne »piramide« doslej naredile ogromno škode. Ne samo tistim, ki so v takih primerih direktno izgubili svoj denar, posredna škoda je bila povzročena tudi legalnim in dobrim sistemom, ki delujejo na osnovi mrežnega marketinga. Veste, kaj je mrežni marketing? Ste že slišali zanj? Mrežni marketing ali multi level marketing je sodoben način distribucije izdelkov in storitev, ki so ga v Združenih državah Amerike začeli uporabljati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V bistvu gre za marketing »od ust do ust«, ko podjetja namesto plačevanja različnih posrednikov in velikih denarnih vložkov v oglaševanje za promocijo svojih izdelkov in storitev plačujejo »navadne ljudi«, ki postanejo zastopniki ali distributerji. Pravzaprav se vsak izmed nas že od četr- tega ali petega leta starosti na nek način vsakodnevno ukvarja z mrežnim marketingom, vendar za to nismo plačam niti tolarja ... Kako, boste vprašali. Preprosto: sorodnikom, prijateljem in znancem radi priporočamo frizerja, zobozdravnika, odvetnika, s katerim smo zadovoljni. Drži? Seveda. No, zdaj pa si zamislite, da bi vam frizer, zobozdravnik in odvetnik za vsako stranko, ki bi prišla k njim na vaše priporočilo, izplačali provizijo. Mar ne bi bilo to super? In točno to je bistvo mrežnega marketinga! Zaradi izjemno nizkih stroškov mrežni marketing omogoča visoke zaslužke. V Ameriki je večina novodobnih milijonarjev prav iz sfere mrežnih marketingov. Ste vedeli, da tudi slovenski farmacevtski družbi Lek in Krka na nekaterih tujih trgih prodajata svoje izdelke v obliki mrežnega marketinga? Mrežni marketing je prisoten že v 80 državah po svetu, z njim se ukvarja že več kot 20 milijonov ljudi, kiletnoustvarijovečkot85 milijard dolarjev prometa. Mrežni marketing je edina oblika posla, kjer lahko postanete podjetnik brez velikih začetnih stroškov. Ko vam bo prihodnjič kdo razlagal o novi možnosti zaslužka, se dobro prepričajte, o čem govori, preden odmahnete z roko, češ še ena potegavščina... IZ VSEBINE: Aktualno: Nova denarna veriga na Celjskem...4 GG Nazarje: S pritožbo nad ponovno začasno vrnitev gozdov ljubljanski nadškofiji.5 Zgornja Savinjska dolina: Obisk ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj...6 11 Smreka Gornji Grad: Z optimizmom v drugo polovico stoletja.7 Intervju: Mirko Strašek, direktor KLS.....8 Glasbena šola Nazarje: Na državno tekmovanje tudi Luka Venek... 11 KNIN Nazarje: "Graščake" čaka ponovitev lanske končnice...........25 Na naslovnici: Čitalniški in družabni večer z igralcem Francem Markovčičem ,_______________________________________ ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 11,18. marec 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Sdvinjčdn. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NOVA DENARNA VERIGA NA CELJSKEM S sumljivo srečo do milijonov Na Okrajnem sodišču v Celju so tožilci vložili obtožnice zoper domnevne organizatorje denarne verige, ki pri nas traja že od leta 2001 dalje in je zajela preko 10 tisoč ljudi. Večina od njih svojega visokega vložka ne bo nikoli več videla, zato je skoraj težko verjeti novici, da je na Celjskem že vpeljana nova denarna veriga imenovana Hot design, kateri je vložek v višini 2690 eurov zaupalo že okoli 300 posameznikov. HITREGA ZASLUŽKA PONAVADI NI Kot kaže, smo Slovenci zelo naivna nacija, saj se sumljivih denarnih iger vsako leto udeleži več sto zaupljivežev, ki visoke denarne vsote zamenjajo za prazen nič ali kupček malovrednih stvari, kot je to v primeru zadnje denarne verige. Za razliko od prejšnjih iger z visokoletečimi imeni, kot so Gern collection, Energen, Galvagin, Life style, v igri Hof design za 2690 eurov ponujajo set ženskega nakita, katerega vključeni igralec proda naprej. Če ga kdo hoče kupiti, saj nakit v resnici menda ni vreden več kot nekaj deset tisoč tolarjev. Večina iger, ki delujejo na principu piramide, deluje tako dolgo, dokler je število vstopov vanje večje od števila izstopov oziroma dokler je znesek vplačil višji od zneska izplačil. Bliže koje vlagatelj vrhu piramide, več možnosti ima za srečen konec. A večina ostane ne samo brez zaslužka, ampak tudi brez vloženega denarja. Upanje na hiter zaslužek je verjetno tisto, kar zaupljive državljane še vedno premami k sodelovanju vtakšnih piramidnih igrah. Pa vendar, zakaj nas nič ne izuči?! JE POHLEP VEČJI OD RAZUMA? Razkrinkanih je bilo že veliko denarnih verig, vse na koncu propadejo in o njih se na veliko piše in sliši v vseh slovenskih medijih. Ve se tudi, da kljub temu da organizatorji pristanejo na sodišču, večina vlagateljev od tega nima nič drugega, kot mogoče moralno zadoščanje, s katerim pa zaenkrat še ni moč poravnavati položnice. Je pohlep večji od razuma ali pa razuma enostavno ni dovolj? Vprašanje niti ni pretirano strogo, če se zavedamo dejstva, da naši kriminalisti obravnavajo tudi primere goljufij, ko nekateri verjamejo, da so zadeli na lotu in v naprej poravnajo domnevne stroške igre, čepravsploh niso kupili srečke. Ko ogoljufanci spoznajo, da bajnega bogastva ne bo, stvar prijavijo policiji. A še to se ponavadi zgodi šele po sesutju piramide, ko denarja ni več mogoče povrniti. Poleg tega je lahko vsak igralec takšnih iger potencialni osumljenec, saj tudi sam napeljuje svoje znance k vstopu v prepovedano igro. Torej, poleg izgube denarja lahko »poka-sirate« še kazen od pristojnih organov. Leta 1999 je državni zbor potrdil dopolnitev kazenskega zakonika, s katero je uvedel kaznivi dejanji poslovne goljufije in organiziranih denarnih verig ter nedovoljenih iger na srečo. S tem seje dokazovanje naložbenih goljufij poenostavilo, saj za obstoj kaznivega dejanja zadostuje že, če je ugotovljena verižna ali piramidna struktura finančnega inženiringa. A ne pozabite, kaznovanje organizatorja takšne igre še ne pomeni tudi povrnjenega denarja vlagateljem. Tatiana Golob Naša aaketa Ko ti pomežikne sreča ... Verjetnost, da pri igrah na srečo zadanete opombe vreden dobitek, jetako mala, daimateveč možnosti, da vaszadane strela alisevam iznenada vdre zemlja pod nogami, kotpa da napoveste pravilnokombinacijo.Skralka,sreča je vtakšnih in podobnih Igrah Izredno nestanovitna stvar. Izgleda, kot da nam šepeče na uho, a vendar v naslednjem hipu že steče stran. Ravno zato preseneča množičen interes za takšne igre. »Nagradna igra« tu, »zlata kombinacija« tam, »velika verjetnost« spet drugje. Ljudje vlagajo denar v stvari, kjer je možnost, da se vam sredstva ne povrnejo dosti večja, kot da se vam celotna zadeva izplača. Povrh vsega pa se vsake toliko pojavijo še »nagradne igre«, ki veliko obljubljajo in nič ne dajo. Kaj nas torej žene, da tako neumorno in vztrajno lovimo tako izmuzljivo stvar, kot je sreča? Franc Forštner, Mozirje Igre na srečo igram zgolj vsake toliko, na kakšne velike dobitke pa še nisem naletel. Rekel bi, da ljudje tu delujemo po principu, da poskusiti pač ni greh. Morda pa bo dobitek, kaj se pa ve. Lidija Slapnik, Šmartno ob Dreti Iger na srečo se ne poslužujem, edino kdaj pa kdaj sodelujem v kakšni nagradni igri. Ljudi verjetno žene želja po lažji poti pridobitve denarja, ki se drugače v realnosti služi bolj počasi. Verjetno jih vodi upanje, da bodo ravno oni imeli srečo, da bodo lahko zaslužili po lažji poti. Tadeja Ermenc, Rečica ob Savinji Včasih kupim kakšno srečko, poskusila sem že z lotom. Skratka bolj preverjene in utečene metode iger na srečo, do teh novosti, ki se pojav- ljajo, pa sem bolj zadržana. Iger na srečo se verjetno poslužujemo v želji po denarju, po hitrem zaslužku, nekaterim pa to predstavlja tudi obliko zasvojenosti. Drugače pa se meni to lovljenje sreče še ni izplačalo - sem več vložila, kotpa iztržila. Uroš Zvir, Rečica ob Savinji Iger na srečo se skoraj ne poslužujem, interesantne so mi morda edino športne stave, kjer lahko nekoliko celo uporabim svoje znanje, vendar mi do sedaj še niso prinesle kakšnega velikega zaslužka. Prej bi rekel, da sem vtem smislu bolj v minusu kot pa v plusu. Nas pa v te negotove igre na srečo vodi ravno želja po zaslužku. Vsak ima želje in obljubljene vsote denarja bi seveda pomagale, da bi sete želje izpolnile v hipu in ne postopoma kot v realnosti. Drugače pa se sedaj pojavlja veliko število »dvomljivih« iger na srečo, vendar raje ostanem na realnih tleh. Anton Irman, Mozirje Igram loto, je verjetno še najbolj preverjena varianta iger na srečo. V to se vlagajo določena sredstva, vendar se ponavadi ne povrnejo. Verjetno nas vte igre na srečo žene predvsem pomanjkanje denarja. Jasmina Breznik, Nazarje Kdaj pa kdaj igram loto, še najbolj zaupam, da ne bo posredi goljufije. Verjetno ljudje igramo te igre na srečo ravno zaradi velikih obljubljenih zneskov, kljub temu da so možnosti za zadetek izredno majhne. Dajejo nam neko upanje. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem GG NAZARJE S PRITOŽBO NAD PONOVNO ZAČASNO VRNITEV GOZDOV LJUBLJANSKI NADŠKOFIJI »Interesi močnejših nad pravicami šibkejših« Pričakovano je bilo, da se bo Gozdno gospodarstvo Nazarje pritožilo zopernovsklep Upravne enote Mozirje, ki je ljubljanski nadškofiji ponovno dodelila v začasno upravljanje dobrih 8.100 hektaijev gozdov in kmetijskih zemljišč na območju Zgornje Savinjske doline. Nazorskim gozdarjem, ki imajo status koncesionarja, sklep odreka pravico do upravljanja in gospodarjenje z gozdovi, vendar se ti ne mislijo predati, saj se bodo, po besedah direktorja GG Nazarje Milana Cajnerja, borili z vsemi zakonitimi pravnimi sredstvi za dosego pravic. Milan Cajner pravi, da je za takšen sklep izvedel neuradno, vendar iz zanesljivih virov, še preden je bila sklicana ustna obravnava tega primera, v katerem je imelo GG Nazarje status stranke v postopku. »Ob tem bi dodal, da so bili vsi sklepi oziroma odločbe v zvezi z vračanjem premoženja ljubljanski nadškofiji, kijihje izdala mozirska upravna enota, in na katere smo se pritožili, razveljavljeni oziroma odpravljeni. Tudi če bo ustavno sodišče odpravilo najnovejši sklep, sem prepričan, da bo upravna enota še enkrat izdala tak sklep. Hotel bi reči, daje Slovenija toliko pravna država, da omogoča upravnim organom v okviru zakonov, ki so zelo luknjičasti, iskanje ovinkov in uresničevanje želj tistih, ki so politično vplivni in imajo dovolj denarja. Že leta 1994 smo pri upravni enoti zakonito vložili zahtevekza povečanje vrednosti gozdov, vendar v desetih letih niti enkrat niso sklicali obravnave. Na zakonit način smo vložili kar nekaj drugih Direktor GG Nazarje Milan Cajner (foto: EMS) zahtevkov, vendar se o njih nikoli ni odločalo. To kaže na naš drugorazredni položaj,« razlaga direktor GG Nazarje. Sklep o začasnem prenosu premoženja ljubljanski nadškofiji je bil izdan na podlagi 68. člena zakona o denacionalizaciji, ki, po OBČINA NAZARJE Visok standard za visoko ceno Naš članek o cenah in primerjavah pokopaliških storitev v posameznih občinah Zgornje Savinjske doline je dvignil precej prahu predvsem med prebivalci nazorske občine. Z razlogom, saj naj bi bile nazorske pokopališke storitve najdražje, še posebej izstopa pristojbina za pridobitev groba. Za nepoučene naj ponovimo, da morajo nazorski občani plačati za enojni grob 30 tisoč, za družinski pa celo 47 tisoč tolarjev pristojbine za pridobitev groba. Za pojasnilo smo prosili tajnika občine Jožeta Štiglica, kije razložil, da je v to ceno vključena osnovna ureditev groba, kar pomeni, da dobi najemnik groba tudi betonski okvir. V ceno je vključeno tudi urejanje in tlakovanje poti ob grobovih, to pa, po Štiglicu, že predstavlja strošek, ki presega zaračunano pristojbino za pridobitev groba. V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti takšnega standarda kot v Nazarjah zaenkrat še nimajo, vendar naj bi se že v bližnji prihodnosti izenačili z nazorskimi najemniki grobov. Savinjčan Cajnerjevi razlagi, omogoča, da upravni organ lahko, ne pa mora, odloči na zahtevo upravičenca, vendar mora ta izkazati utemeljene zahteve. Poleg tega mora biti podana pravna podlaga in dejanska verjetnost, da bo prišlo do vračanja tega premoženja. Milan Cajner pravi: »V omenjenem primeru vsaj dvakrat ni izkazana pravna verjetnost, da bodo te nepremičnine dejansko vrnjene ljubljanski nadškofiji. Na eni strani gre za vprašanje planinskih pašnikov in planinskih gozdov, ki so leta 1940 brez možnosti pritožbe definitivno in dokončno postali last pašnih skupnosti. Res je, da so pašne skupnosti naivno izgubile status stranke v postopku in so formalno v izgubljenem položaju. Z načela prava in še zlasti z načela pravičnosti ni nobene dileme, da ti pašniki in gozdovi že od leta 1940 pripadajo pašnim skupnostim. V drugem ne skriva pikrosti direktor nazorskih gozdarjev. Na vprašanje, kako misli zagotavljati delo za okoli 160 ljudi, če k zaposlenim na gozdnem gospodarstvu prištejemo še ljudi iz žagarske proizvodnje, Cajner ugotavlja, da »imamo vse zakonske možnosti za vložitev odškodninskih zahtevkov zaradi kršenja naših materialnih pravic. Vendar se bodo morali v končni fazi lastniki družbe odločiti, kako nadaljevati z delom v okolju, ki nam ni naklonjeno. Ta trenutek se spopadamo z načinom razreševanja nekih pravic, kjer pritožba na sklep ne zadrži izvršitve. Za razliko od leta 1940, ko je bil odlok o prenosu pašnikov in gozdov dejansko dokončen in tudi po razlagi ustavnega sodišča se takšna izvedba agrarne reforme šteje za pravilno in dokončno, čeprav ni bil izvršen vpis v zemljiško knjigo. Za up- »Že leta 1994 smo pri upravni enoti zakonito vložili zahtevek za povečanje vrednosti gozdov, vendar v desetih letih niti enkrat niso sklicali obravnave. Na zakonit način smo vložili kar nekaj drugih zahtevkov, vendar se o njih nikoli ni odločalo. To kaže na naš drugorazredni položaj.« primeru gre za vprašanje izločanja površin za javne in lokalne ceste. Na tem področju velja opozoriti, daje biltfže sama kategorizacija zakonsko sporna in da je bil način določanja teh površin v nasprotju z veljavnimi zakoni in ustavno nedopusten.« V pritožbi se gozdarji sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča in 17. člen zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, po katerem imajo predpogojno pravico, da v teh gozdovih nadaljujejo z delom do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Cajner je prepričan, da bo ustavno sodišče zagotovo odpravilo sklep upravne enote in se obenem sprašuje, zakaj pravno neuki ljudje odločajo o tako pomembnih usodah ljudi. »Mislim, daje nova oblast spoznala, da so nekdanji oziroma prebarvani komunisti najbolj zanesljivi kadri,« ravno enoto to ni dovolj velik razlog, kakor ni dovolj velik razlog za tiste, ki so znali na spreten način izmakniti ključne dokumente, ki kažejo na dogajanje v letu 1940, iz arhiva Republike Slovenije.« Ne glede na pravna dejstva v GG Nazarje za obdobje naslednjih šestih mesecev ne vidijo resnih težav pri poslovanju. Na ljubljansko nadškofijo so pred letom dni naslovili pisne predloge z vsemi možnimi rešitvami, vendar do resnih pogovorov še ni prišlo. V kolikor se bo nadškofija odločila, da ne bo organizirano vodila poslovanja in gospodarjenja s temi gozdovi, bodo morali nazorski gozdarji poiskati v okviru Slovenije druge partnerje, s katerimi bo potrebno razrešiti vprašanje perspektive in razvoja žagarstva in lesne industrije v Nazarjah. Savinjčan MINISTER ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ OBISKAL ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagarseje ob obisku v Zgornji Savinjski dolini v Lučah sestal z županjo in župani, načelnikom upravne enote in obema državnozborskima poslancema. Glavna tema pogovora je bila financiranje občin, saj župani ugotavljajo, da je dosedanji ključ izračunavanja primerne porabe krivičen predvsem za majhne občine. Minister brez listnice in lastnega proračuna je sogovornike pozorno poslušal, kaj več od pripombe, da se boz vsemi silami zavzel za izboljšanje finančnega položaja občin pa seveda ni mogel obljubiti. FINANČNA SANACIJA PRIORITETA VLADE Po besedah ministra dr. Žagarja podobne zgodbe kot v Zgornji Savinjski dolini doživlja 80 odstotkov slovenskih občin. »Vse občine so v zadnjih štirih letih skoraj doživele neke vrste finančni kolaps, ker jim je država naložila izvajanje številnih nalog brez finančnih virov. Tako imenovana finančna sanacija v smislu izboljšanja stanja je ena od prioritet sedanje vlade. Ta problem bomo poskušali rešiti na daljši rok s sistemskim zakonom, ki naj bi ga pripravili do konca leta, kratko- ročno pa z nekaterimi ukrepi. Prvi je priprava novele zakona o financiranju občin, ki naj bi pomagal premostiti probleme pri večjih investicijskih zalogajih v smislu povečanja zadolževanja v primerih črpanja denarja iz evropskih skladov. Drugi del je vezan na predlog za povečanje primerne porabe in kot tretje, bomo s posameznimi ministrstvi temeljito pregledali odhodkovne strani in delno tudi na tem poskušali sprostiti proračune ministrstev, tako da bi občine uspele zagotavljati določen del sredstev za svoje razvojno investicijske namene.« ŽUPANOM SE JEZGODILA KRIVICA Znana so tudi prizadevanja žup-anovza izboljšanje lastnih plač, kjer jim je trn v peti predvsem nesorazmerje med njihovimi plačami in dohodki direktorjev občinskih uprav in javnih zavodov. Ker je bil dr. Žagar, predenje postal minister v Janševi vladi, tudi sam županje razumljivo njegovo prepričanje, da se je županom z novim zakonom o lokalni samoupravi, ki ga je državni zbor sprejel leta 1998, zgodila velika krivica. Minister brez listnice pravi, »da imajo župani v najmanjših občinah izjemno nizke plače, imajo pa take odgovornosti in naloge kot v večjih občinah. Mislim, da je to stvar potrebno popraviti, saj nikakor ne moremo problem županskih plač šteti v kontekst problematike plač v javnem sektorju.« Kar zadeva regionalizacije, naj bi v Žagarjevem ministrstvu že letos pripravili vse potrebno za ustano- vitev pokrajin. Pri tem dr. Žagar omenja konkretno decentralizacijo države, vtem smislu, da se navzdol prenesejo naloge in pristojnosti skupaj s finančnimi viri in ustreznimi strukturami, ki bodo te naloge izvajale. Na vprašanje, ali bodo v bodočem programu regionalizacije Zgornji Savinjski in Šaleški dolini dobili razvojno regijo, je minister odgovoril: »Pozdravljamo povezovanje na razvojnem območju. V mislih imam predvsem projektno povezovanje. Verjetno gre v tem primeru za takšno obliko in temu bomo sigurno naklonjeni. To povezovanje je izredno pomembno za črpanje evropskih sredstev, saj posamezne občine niso dovolj močne za pripravo obsežnih programov. Turizem, ki je aktualen za to območje, je primer projekta, kjer je možen uspeh in prodor samo s skupnim nastopom.« Savinjčan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) Minister snel diplomatske rokavice Dr. Ivan Žagar, ki je v vladi zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je prvi iz paketa ministrov Slovenske ljudske stranke, ki bodo obiskali Zgornjo Savinjsko oziroma Šaleško dolino. Po besedah poslanca Jakoba Presečnika naj bi tukajšnje območje že prvega aprila obiskala ministra za okolje in prostor ter promet Janez Podobnik in Janez Božič. Na srečanju zobčinskimi svetniki in člani stranke je minister Žagar v manj diplomatskem jeziku kot na srečanju zžupani osvetlil nekatere pereče probleme v diža vi. Po njegovem mnenju je ocena, da je bilo pred prihodom sedanje vladne garniture na njegovem ministrstvu vse narobe, pretirana. Cilj vladeje, da se razvojna sredstva vlagajo v področja, ki zaostajajo, zato je v programu vlade skladen regionalni razvoj in resnična decentralizacija države. Glede novih občin bo po Žagarju potrebno slediti evropskim trendom, kjer je ustanavljanje občin v upadu. Minister dr. Ivan Žagar (na sredini) se je ob obisku Zgornje Savinjske doline sestal tudi s predstavniki SLS (foto: EMS) V vsakem primem pa bo vztrajal, da bodo morebitne nove občine ustanovljene točno po črki zakona. Pri skladnem regionalnem razvoju se seveda postavlja vprašanje, koliko vlada misli resno,saj vstrategiji razvoja Slovenije Savinjsko-Šaleška regija sploh ni zajeta. Na podlagi zakona o skladnem regionalnem razvoju naj bi se začele zmanjševati razvojne razlike znotraj Slovenije, čeprav ostaja vprašanje, kako zadeve reševati na mikro nivoju še naprej odprto. »Realno je, da bo znotraj Sloveni- je največ od osem do dvanajst pokrajin in tri regije vezane na črpanje evropskih sredstev. Država ne prenese nove administracije, pri tem bi dejal tudi to, da so pred volit- vami vse stranke obljubljale decentralizacijo. V SLS smo zahtevali regionalni razvoj, vendar so nam nasprotovali tisti, ki v vladi pokrivajo finance,« je povedal Žagar. Po mnenju regijskega koordinatorja SLS Andreja Presečnika nekatere občine neracionalno zapravljajo denar, zato ga je zanimalo, ali bo lahko ministrstvo brez listnice opozarjalo in kontroliralo tudi te zadeve. »Ker je lokalna samouprava avtonomna, ministrstvo nadzorne funkcije ne predvideva. Tu bi moralo večjo vlogo odigrati računsko sodišče, in če je kdo kradel, ga morajo zapreti,« je nič kaj diplomatsko zaključil minister, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Savinjčan SINTAL CELJE Vaša varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si SMREKA GORNJI GRAD Z optimizmom v drugo polovico stoletja V teh dneh gornjegrajsko podjetje Smreka praznuje 50-iefnico delovanja. Iz lesnega obrata se je tekom petih desetletij razvila družba z omejeno odgovornostjo, katere osnovni kapital danes znaša 237 milijonov tolarjev in zaposluje 60 delavcev. Smreka je skozi svojo zgodovino doživljala različne vzpone in padce, petdeset let obstoja pa vsekakor govori o tradiciji, akumulaciji znanja in vztrajnosti. Smrekin jubilej bodo danes zvečer v Gornjem Gradu počastili s priložnostno svečanostjo. Ker smo o zgodovini Smreke pisali že v prejšnji številki Savinjskih novic, dodajmo tokrat še nekaj podatkov iz lanskoletnega poslovanja. V letu 2004 je največje podjetje v občini Gornji Grad ustvarilo dobrih 430 milijonov realizacije in zaključilo poslovno leto z izgubo v višini 26,3 milijona tolarjev. Poravnane so bile obveznosti iz petletnega odplačilnega obdobja prisilne poravnave. Po pravnomočni prisilni poravnavi so znašali skupni dolgovi podjetja 504 milijone, danes pa Smreka dolguje le še dolgoročne hipotekarne kredite, katerih skupna vrednost znaša 228 milijonovtolarjev. V letu 2004 je D.S.U. Družba za upravljanje, pravna naslednica Slovenske razvojne družbe, dokapitalizirala Smreko s hipotekarnim kreditom iz prisilne poravnave v višini 65 milijonov tolarjev. Lastniška struktura je tako naslednja: Zadruga Mozirje 35,96 odstotka, D.S.U. Družba za upravljanje 27,47 odstotka, Koroški holding 18,79 odstotka, ostalih 88 lastnikov pa ima v lasti 17,78 odstotka. V leto 2005 je Smreka vstopila z optimizmom in že izvedla dva uspešna nastopa na sejmih Bau v Miinchnu in Dom v Ljubljani. Ključne cilje za prihodnje obdobje so v Smreki opredelili takole: ohranitev in nadaljnji razvoj programa lesenih hiš, tehnološka posodobitev obrata gradbeništvo, pridobitev enega ali več strateških partnerjev in odplačilo hipotekarnih kreditov. Razširiti nameravajo vzorčni park pred tovarno in dopolniti proizvodni program stavbno-mizarskih izdelkov, pristopili pa bodo tudi k pridobitvi oznake CE in sistema kakovosti ISO 9000. 50-letnico delovanja bodo v Smreki obeležili na več načinov. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije bodo posadili 50 smrek, s čimer bodo naravi simbolično vrnili tisto, kar sicer pri svojem delu izkoriščajo, organizirali bodo srečanje upokojencev, danes zvečer bodo v gornjegrajskem kul- Na Venišah se je tokrat zbralo 35 veterinarjev iz celotne Slovenije. Veliko zanimanje kaže na prodor homeopatije, ki kottakšna zagovarja alternativne metode zdravljenj. Slednja naj bi bila dobrodošla tudi med domačimi živalmi. Homeopatija naj bi zagotavljala kakovostnejše načine zdravljenja in krajše karenčne dobe, kar vzaostrenih gospodarskih pogojih ni zanemarljivo dejstvo. Homeopatski načini zdravljenja živali naj bi bili posebno primerni za uporabo na ekoloških kmetijah. Na pobudo Veterinarske zbornice Slovenije so zbrani veterinarji prvi dan srečanja ustanovili tudi sekcijo veterinarjev homeopatov, ki bo delovala pod okriljem zbornice. Na mesto predsednice so imenovali dr. vet. med. Majo Marijo Holeček iz Mozirja. Glavne naloge sekcije bodo legalizacija homeopatije in izobraževanje veterinarjev. Srečanje na Venišah je vodil ev- turnem domu odprli razstavo in na večerni svečanosti najzaslužnejšim podelili priznanja, že v ponedeljek pa so predstavili monografijo Smreka 1955-2005, katere avtorje publicist in novinar Edi Mavrič - Savinjčan. Mavrič je izdelal sistematični pregled razvoja podjetja in ga obogatil s številnimi arhivskimi fotografijami. Pripravil je tudi izbor medijskih zapisov o Smreki, pri čemer izstopajo članki v Savinjskih novicah, ki so ves čas vestno beležile dogajanje v največjem gornjegrajskem delovnem kolektivu. Dopadljivo knjigo je Mavrič popestril z lastnimi fotografijami iz narave, ki ponazarjajo tesno vez med Smreko in gozdovi, iz katerih že 50 let dobivajo surovino za svoje izdelke. Franci Kotnik ropsko priznani predavatelj dr. Gerhard Kowald z Dunaja. Slednji je iskani predavatelj v Avstriji in Nemčiji ter redni predavatelj na Dunajski veterinarski fakulteti. Njegove 25-letne izkušnje na tem področju mu omogočajo poljudno podajanje snovi slušateljem. Tokratje predaval na temo osnov homeopatije, prednosti in mej te vede ter pravilne izbire zdravil. Dotaknili pa so se priprave na porod in poporodnih poškodb. Želja članov novoustanovljene sekcije veterinarjev homeopatov so razširitev njihovega splošnega znanja, pridobivanje čim večjega števila članov in pridobitev zaupanja s strani njihovih strank, torej lastnikov živali. Skozi štiri leta izobraževanj s strani različnih predavateljev in zavzetega vodstva ter zainteresiranosti samih veterinarjev, jim bo to prav gotovo uspelo. Benjamin Kanjir /---------------------------------------\ Jt OMSNTuRÄM O Siromaki Delavci propadle firme Glin Tip Brest so se pretekli teden eden po eden pomikali skozi vrata sindikalne pisarne v Nazarjah in izpolnjevali obrazce za državno socialno pomoč iz jamstvenega sklada. Še nekaj dni prej so bili zadnjič v firmi, kjer so nekateri pustili najbolj ustvarjalna in vitalna leta, vendar to v turbokapitalizmu ne šteje, saj skoraj nihče v resnici ne verjame, da bodo ustavljeni stroji še kdaj proizvajali iverne plošče. Ko si na cesti, si siromak, so si končno upali povedati odpuščeni delavci. Na dušek so prekleli zavod za zaposlovanje, saj jim nihče od države plačanih uradnikov ni znal povedati, kje in na kakšen način priti do dela. Enako silovito so prekleli nazorsko lokalno skupnost in državo, kista vsa leta goltali tudi njihov denar, sedaj pa ni nikogar, ki bi ga zanimalo, kako bodo preživeli sebe in družine. In vendar ne želijo nič drugega kot delo in skromno plačilo, sajje skromnost po sili razmer njihov način življenja. Ko si na cesti, si v resnici siromak in še pes te ne povoha. Vredno se je torej vprašati, kaj se dogaja na področju zaposlovanja, vključno s tem, kakšne razvojne potenciale sploh imamo in kaj lahko pričakujemo. Državna strategija prostorskega razvoja je Zgornjo Savinjsko dolino preprosto spregledala in nanjo pozabila. Gre za podatek, ob katerem bi se morale lokalne skupnosti, ki so zadolžene za razvoj, krepko zamisliti. Obstaja resna bojazen, da so delavci tovarne ivernih plošč samo prvi člen v Glinovi verigi sistema domin, ki se ruši po »zaslugi« ljudi, ki so dolino gospodarsko osamili in spravili na kolena. Žal davek plačujejo delavci, ki so krivi v toliko, ker niso pravočasno dojeli ozadja vsega dogajanja, kjer je edini cilj izčrpavanje firm do poceni odkupa. __________________________________Savinjčan j VENIŠE Ustanovili sekajo Na Venišah je 26. in 27. februarja v hotelu Burger potekalo prvo homeopatsko izobraževanje veterinarjev. Ciklus predavanj in praktičnih vaj bo trajal naslednja štiri leta, namen srečanj pa bo izobraziti čim večje število veterinarjev in uvesti homeopatijo tudi na področje veterine, kar je v Evropi in ostalem svetu že stalna praksa. MIRKO STRAŠEK, DIREKTOR KLS LJUBNO OB SAVINJI »Postali bomo drugi najvecji proizvajalec zobatih vencev v Evropi« Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno ob Savinji (foto: Franci Kotnik) Pisalo se je leto 1972, koje bil na Ljubnem ob Savinji v sklopu podjetja Gradbenik ustanovljen kovinarski obrat, iz katerega se je skozi tri desetletja razvila današnja delniška družba KLS. Konec lanskega leta so ljubenski kovinarji slavnostno odprli novo proizvodno halo, v katero bodo tekom letošnjega leta namestili sodobno opremo za izdelovanje zobatih vencev. KLS želi postati do leta 2007 drugi največji evropski proizvajalec omenjenih izdelkov, o preteklih in aktualnih dogodkih v podjetju pa smo se pogovarjali z direktorjem Mirkom Straškom. - Danes je KLS eno najuspešnejših zgornje-savinjskih podjetij, še pred desetletjem pa je bilo povsem drugače ... V Kovinarstvu Ljubno smo že proti koncu osemdesetih let slutili, da se znajo z osamosvojitvijo Slovenije za nas pojaviti težave. Že takrat smo razmišljali, da bi se resneje začeli ukvarjati s proizvodnjo zobatih vencev, vendar nas je razpad Jugoslavije prehitel. Preveč smo se ubadali s plačilno nedisciplino in izterjavo terjatev, s problemom preživetja, in nam je to pobralo vse moči. Preprosto nismo imeli časa in pravih možnosti, poslovali smo namreč znotraj sistema Železarna Ravne, da bi se bolj temeljito ukvarjali strgom. Po daljšem poslabševanju gospodarskih razmer v takratni Jugoslaviji se je leta 1990 za nas zgodila prva velika negativna zadeva -stečaj firme Torpedo na Reki. Z omenjenim podjetjem smo skupaj delali zvarjence za bagre in jih izvažali v Alžirijo. Tega posla smo imeli letno za milijon dolarjev, kar je pomenilo tretjino naše prodaje in skoraj 40 odstotkov proizvodnih kapacitet. Če hočeš biti zelo dober, moraš biti specialist. Istega leta nas je na Ljubnem doletela poplava. Potrebovali smo polna dva meseca, da smo začeli spet normalno delati. In ko smo mislili, da smo se nekako spet postavili na noge, smo začeli kar po vrsti izgubljati trge. V Sloveniji, kjer sta bila naša največja kupca Sip iz Šempetra in TAM iz Maribora, se je povpraševanje po naših izdelkih bistveno znižalo, naši partnerji na jugu, zlasti največji, kot sta bila Famos v Sarajevu in IMR Rakovica v Beogradu, pa so prekinjali sodelovanje z nami. V začetku leta 1992 smo ostali tako rekoč brez vsega trga: 94 odstotkov naročil je šlo. - V tistem času programa zobatih vencev še niste videli kot »rešilne bilke«? Kot sem omenil, smo že takrat iskali rešitve v smeri proizvodnje zobatih vencev. Navezali smo stike z enim izmed najpomembnejših evropskih proizvajalcev zobatih vencev podjetjem Lloyd 'sv Angliji in se z njim dogovorili, da v Sloveniji skupaj naredimo firmo za srednjo in vzhodno Evropo. Podpis pogodbe je bil dogovorjen 25. junija 1991, ko seje pri nas začela vojna. Dan prej bi morali k nam prispeti na podpis pogodbe trije direktorji iz te firme, vendar na Brniku niso mogli pristati. Šele naslednji dan sem izvedel, da so pristali v Zagrebu in da so se uspeli pripeljali v Ljubljano, vendar je bila Ljubljana že blokirana in niso več mogli nikamor. Z vlakom smojih spravili v Kamnik, od koder sem jih pripeljal na Ljubno. Seveda smo se pogovarjali le o tem, kako jih bomo spravili nazaj čez hrvaško mejo, da bodo lahko prišli na letalo. Že dogovorjena pogodba potem ni bila nikoli podpisana. Takrat smo ocenjevali, da je program zobatih vencev naša možna specializacija, vendar je bilo to v nasprotju z našo dotedanjo poslovno politiko, kije temeljila na čim večjem številu programov v smislu razpršitve tveganja. Kmalu pa smo spoznali, da pri ostri konkurenci v Evropi in svetu s tako politiko ne bomo mogli uspeti, ker bomo morali biti zelo dobri. In če hočeš biti zelo dober, moraš biti specialist. - Kako ste uspeli rešiti nemogočo situacijo, v kateri ste se znašli leta 1992? V tistem obdobju smo bili tako rekoč v mat poziciji. Letne prodaje smo imeli za 2,2 milijona nemških mark, zaposlenih pa je bilo 128 ljudi, torej ni bilo niti teoretičnih možnosti, da preživimo, kajti nismo imeli niti programa niti trga. Takoj, ko seje to zgodilo, sem zaposlenim povedal: »Imamo dve poti: lahko odpustimo dve tretjini ljudi, kolikorjihje preveč, in nadaljujemo, če pa ste pripravljeni vsi skupaj potrpeti, sem tudi jaz za to. Ampak to bo dolga in naporna pot.« Vsi, vključno s sindikatom, so bili za drugo varianto, toda ta pakt ni dolgo trajal. Že pri prvi plači, ki ni bila pravočasno izplačana, je sindikat organiziral stavko, in potem še nekajkrat. - Kako ste našli pot iz nastalega položaja? Iskali smo najrazličnejše možne posle. Doma jih seveda ni bilo, zato smojih skušali iskati v tujini, kjer pa nismo poznali potencialnih partnerjev. Nekaj časa smo še poskušali nadaljevati s programom zvarjencev, nato pa smo tudi tega opustili. Zelo pomembno je omeniti, da smo leta 1992 začeli v sodelovanju s koprskim Cimosom izdelovati zobate vence za francoski trg. Uspeli smo dobiti kredit pri banki, da smo nabavili nekaj stare opreme, s katero smo začeli delati, toda ta kredit bi nas nato skoraj uničil. Za 600 tisoč mark kredita smo morali v treh letih plačati 740 tisoč mark samo za obresti! To je bil takrat za nas ogromen denar. Potem smo se z banko dogovorili za reprogramiranje dolga in se nekako izvili iz te smrtonosne spirale. - Kdaj je torej padla odločitev o specializaciji za proizvodnjo zobatih vencev? V letih 1995-1996 je dozorela naša odločitev, da se specializiramo za zobate vence in orodja. Nekaj malega ljudi smo odpustili, toda točno smo vedeli, kaj hočemo. Delali smo kvalitetne zobate vence, prestali smo poskuse izrivanja s trga, toda soočeni smo bili s problemom, kako priti do sredstev, da bi našo izrabljeno opremo vsaj minimalno posodobili. Zaradi tega seje naš hitrejši razvoj po nepotrebnem zavlekel še za dve leti. - Kako je to negotovo obdobje prenašal delovni kolektiv? Kljub temu da smo imeli nekaj stavk, smo ohranili relativno enotnost v kolektivu. Stavke niso bile umazane, čeprav so me zelo obremenjevale. Mnogokrat sem bil na tem, da bi vse skupaj pustil. Če ne bi živel med temi ljudmi, če ne bi bil v podjetju od samega začetka, bi se verjetno res tako odločil, tako pa sem si rekel, da to moram izpeljati do konca. Veliko je bilo problemov, stisk, jaz pa jih nisem imel komu odložiti, ko na primer nisem vedel, kje bom dobil denar za plače. Toda hkrati sem se zavedal, da je tudi ljudem težko, da jih skrbi preživetje njihovih družin. Skupaj smo nekako prebrodili to zahtevno obdobje, ki pa je bilo tudi koristno. Tiste, ki smo ostali, nas je naredilo še bolj kompaktne. Nekaj pa jih je odšlo v tem času in jih danes nič ne pogrešamo. Mislim, da smo s tem postali še boljši. - Kdaj ste potem uspeli narediti pravi premik? Leta 1999 smo bili postavljeni pred dva velika poslovna izziva. Naš do tedaj največji kupec zobatih vencev Cimos je bil pred novim projektom, ki se nam je takrat zdel ogromen. Delali smo namreč 350 tisoč zobatih vencev na leto, projekt pa je predvideval, da jih moramo delati 800 tisoč. Kupcu smo morali dati ponudbo za štiri leta vnaprej s tiksiranimi cenami, ki so bile bistveno nižje od obstoječih. Istočasno je tudi naš italijanski kupec, s katerim smo sodelovali od leta 1997, izrazil željo, da mu začnemo dobavljati večje količine zobatih vencev in prevzamemo del njegovega proizvodnega programa skupaj z njegovo obstoječo opremo. Projekta smo se lotili z vso resnostjo in prizadevnostjo ter ga odlično izpelja- li. Uspeli smo izpolniti tako količinske kot kakovostne zahteve, hkrati pa smo posodobili proizvodnjo. - Kakšna je vaša formula, kako postati dober? Ves čas smo zasledovali naš cilj: ozka specializacija - visoka kakovost. Trudili smo se in še danes se trudimo, da maksimalno ustrežemo našim kupcem, vendar ne samo z roki in kakovostjo, tudi po drugih kriterijih - s prilagodljivostjo, odzivnostjo, pripravljenostjo na spremembe. Nenazadnje so pomembni tudi dobri odnosi s kupci. Skozi leta smo razvili svojo tehnologijo. V pre- teklosti smo imeli možnost videti, kako delajo naši konkurenti, pri nekaterih malo več, pri nekaterih malo manj. Amerike sicer nismo odkrili, toda razlike so v podrobnostih. Naš koncept seje izkazal kot zelo dober, zlasti v hitri prilagodljivosti in možnosti zelo hitrega povečevanja. Zastavili smo si za tiste razmere zelo visoke, na prvi pogled celo nerealne cilje, kaj moramo narediti, da postanemo res dobra firma. Ker so bile cene na trgu znane, smo se vprašali: Kljub temu da smo imeli nekaj stavk, smo ohranili relativno enotnost v kolektivu. Stavke niso bile umazane, čeprav so me zelo obremenjevale. Mnogokrat sem bil na tem, da bi vse skupaj pustil. Če ne bi živel med temi ljudmi, če ne bi bil v podjetju od samega začetka, bi se verjetno res tako odločil, tako pa se si rekel, da to moram izpeljati do konca. kaj moramo narediti, da bomo živeli bolje od naših konkurentov ali pa vsaj tako dobro kot oni. Zato smo si določili, koliko lahko imamo notranjega izmeta, koliko zastojev, koliko drugih izpadov, koliko moramo povečati produktivnost in koliko mora biti obratovalna sposobnost naše opreme. Le-ta danes presega 97,5 odstotka. Z najboljšimi stroji in opremo ter avtomatizacijo postopkov in mnogimi notranjimi ukrepi smo v obdobju od leta 1999 do danes več kot podvojili produktivnost dela. To je pripomoglo k temu, da smo lahko ne samo živeli z enakimi cenami kot konkurenca, ampak smo prenesli tudi velike pritiske na znižanje cen brez posledic na naše poslovanje. Iz leta 2001 na 2002 smo morali, na primer, pri našem največjem kupcu znižati cene kar za 20 odstotkov! Z današnjega vidika ocenjujem, da je bilo v tem tudi marsikaj dobrega, ker nas je spet prisililo, da smo se še bolj ozrli vase in izkoristili rezerve. Tako smo postali še boljši in smo dosegli nivo, ko se lahko pohvalimo s kakovostjo, ki je najmanj primerljiva z našimi konkurenti, ne zamujamo z dobavami, se sorazmerno hitro odzivamo, zato nas zdaj iščejo tudi drugi kupci. Sedaj smo v situaciji, ko preprosto ne moremo narediti vsega, kar bi radi naši kupci. -Tudi lanska kriza na področju oskrbe z jeklom vas ni prizadela? Na svetovnem trgu se v zadnjem času povpraševanje povečuje, hkrati pa je problem pomanjkanja jekla in posledično višjih cen na področju proizvodov črne metalurgije. Povečanje cen je imelo zelo negativni vpliv na naše poslovanje, ki pa smo ga premagali s hitrim napredkom. Za razliko od nekaterih naših konkurentov smo mi vseskozi dobavljali izdelke našim kupcem brez zastojev, zato nas sedaj še bolj cenijo, in to je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj se nam ponujajo še večje priložnosti. - Kakšni so vaši cilji za prihodnje obdobje? Mi skoraj vsako leto naše dolgoročne cilje prevrednotimo. Leta 2000 smo si zastavili cilje do leta 2004, vendar smo leta 2003 ugotovili, da jih bomo realizirali že prej, zato smo si zadali nove cilje do leta 2006. Te cilje smo prevrednotili že lani in si postavili nove - višje cilje do leta 2007. Hiter napredek nas je pripeljal iz položaja, ko smo bili s 400 tisoč kosi letno praktično nepomemben proizvajalec zobatih vencev v Evropi, v položaj, ko bomo leta 2007 delali med pet in šest milijonov kosov letno, kar pomeni, da bomo imeli od 25 in 30 odstotkov evropskega tržnega deleža. Postali bomo drugi največji proizvajalec zobatih vencev v Evropi. V letu 2005 nameravamo za 50 odstotkov povečati prodajo, zaposlili bomo 25 do 30 novih sodelavcev. Cilj, ki smo si ga zadali, ni plan želja, to je v bistvu seštevek vsega, kar imamo že dogovorjeno. Trenutno naše proizvode vgrajujejo v svoje motorje vsi najpomembnejši avtomobilski proizvajalci v Evropi: koncernu PSA oziroma Citroen in Peugeot, Ford, Fiat vključno z Alfo, Lancio in Ivecom, Volkswagen, BMW, Audi, Opel, poleg tega pa tudi japonski Toyota, Honda, Nissan in Mazda. Trudili smo se in še danes se trudimo, da maksimalno ustrežemo našim kupcem, vendar ne samo z roki in kakovostjo, tudi po drugih kriterijih - s prilagodljivostjo, odzivnostjo, pripravljenostjo na spremembe. Nenazadnje so pomembni tudi dobri odnosi s kupci. Že lani smo imeli in tudi letos imamo veliko novih projektov, preko dvajset jih je, in v letošnjem letu bodo več kot tretjino prodaje predstavljali novi izdelki. Naslednje leto bomo naredili podoben preskok in moramo razviti veliko novih artiklov, to pa pomeni, da moramo tudi veliko investirati. - Kolikšen obseg dosegajo te investicije? V obdobju od začetka devetdesetih let do lanskega leta smo investirali blizu deset milijonov evrov, do leta 2007 pa bomo investirali še dodatnih osem milijonov evrov. Povečati moramo kapacitete in posodobiti nekaj obstoječe opreme. Leta 2007 želimo imeti devetdeset odstotkov procesov avtomatiziranih. To je pogoj, da bomo posamezne proizvodne procese bolje obvladovali, da bomo še povečali zanesljivost glede kakovosti in povečali produktivnost dela. Nenazadnje moramo razmišljati o tem, da bo delo naših delavcev vsako leto dražje. - Nekateri industrijski proizvajalci prav zaradi tega razmišljajo o selitvi proizvodnje na območja, kjer je delovna sila cenejša ... Mi se zavedamo, da slovenske plače v prihodnje ne bodo ostale na sedanjem nivoju. Če hočemo napredek, potrebujemo dobre kadre, ki so motivirani, kar pomeni, da jih je treba temu primerno nagraditi. Naše delo mora biti vrhunsko organizirano, kar je pogoj za produktivnost in kakovost. Z dobrim poslovanjem pa bomo lahko izplačali dobre plače, dali lastnikom in državi, kar je potrebno, imeli denar za razvoj in imeli denar tudi za okolje, v katerem delujemo. Tudi mi razmišljamo, da bi del proizvodnje organizirali drugje, ne na Ljubnem ampak izven Slovenije. Gledamo namreč še naprej, ko bodo naši višji stroški dela postali problematični za našo konkurenčnost. Radi bi tudi nekoliko razpršili tveganje z vidika investiranja, zato iščemo ustrezno lokacijo, kjer je že postavljena nam ustrezna infrastruktura. Dodaten argument za tovrstna razmišljanja je problem kadrov, kijih pri nas ni dovolj. Nismo pa se še ničesar dokončno odločili, saj je za vsako takšno potezo potrebno soglasje naših odjemalcev. - Kdo pa je pravzaprav lastnik KLS-a? Zelo pomembno je, da smo v lastniški strukturi dosegli relativno stabilnost. Družba KLS Sl, ki smo jo ustanovili zaposlenije večinski lastnik delniške družbe KLS. To ne pomeni, da smo s tem že zadovoljni, kajti to bomo šele takrat, ko bodo druge sedanje solastnike nadomestili tisti, ki bodo zainteresirani za naše nadaljnje poslovanje in razvoj. Zelo nas boli, da so nam v procesu lastninjenja vzeli tovarno, ki smojo zgradili z lastnimi žulji, in jo moramo sedaj kupovati nazaj. Ampak zdaj smo na dobri poti, da naš lastniški delež še povečamo, na kar gledajo zelo pozitivno tudi naši odje- malci, ker vedo, daje lastnik nekdo, ki ima interes, da tovarna dobro in dolgoročno posluje. - Ali ste v obdobju po vstopu Slovenije v EU opazili kakšne konkretne prednosti in ali si obetate kakšne olajšave tudi po uvedbi evra? Bistveno prednost vidimo vtem, da ni več mej. Stem seje poslovanje poenostavilo in pospešilo, zmanjšali so se špediterski stroški. Vsekakor je pomembno tudi to, da smo sedaj znotraj Evrope. Če so bili prej nekateri naši partnerji še malce v dvomih, sedaj niso več. V našem poslu pa je zaupanje strateškega pomena. Do pridobitve za- Hiter napredek nas je pripeljal iz položaja, ko smo bili s 400 tisoč kosi letno praktično nepomemben proizvajalec zobatih vencev v Evropi, v položaj, ko bomo leta 2007 delali med pet in šest milijonov kosov letno, kar pomeni, da bomo imeli od 25 in 30 odstotkov evropskega tržnega deleža. Postali bomo drugi največji proizvajalec zobatih vencev v Evropi. upanja vodi dolga pot, zlasti velike in uspešne firme so zveste svojim obstoječim dobaviteljem, vsakega novega dobavitelja res temeljito preizkusijo. Ker smo sedaj vsi v enotnem ekonomskem prostoru z enotnim pravom, je tudi to eden od razlogov, da smo dobili še večje priložnosti. Euro bo vse skupaj še poenostavil, osebno pa si želim predvsem to, da bi naša država sprejela normalno davčno in delovno zakonodajo. Vzpostaviti je treba fleksibilen trg dela, saj moramo pogosto hitro odreagirati na večje ali manjše povpraševanje. V primeru nenadnih povečanj naročil potrebujemo dodatne delavce. Na za- vodu za zaposlovanje ni ustreznih kadrov, zlasti pa ne za hitre in krajše intervencije. Velik del naših ljudi je pripravljen delati nadure, toda zakon jih omejuje, da ne smejo delati več kot 20 nadurna mesec. Kako torej reševati te probleme? Ocenjujem, da se naše zgledovanje po nemškem modelu vtem primeru ne bo obneslo, kajti že Nemci sami imajo na tem področju ogromne težave. Slovenci bi se morali zgledovati po Finski ali Irski, ki sta danes eni najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu in zmanjšati obremenjenost plač. Enostavno plačujemo preveč davkov in dajatev na izplačane plače. Pričakovano rast plač bi morali v veliki meri doseči z zniževanjem teh davkov. Koliko boljše plače bi lahko imeli delavci ob enakih bruto plačah! Ni sprejemljivo, da si država od naših plač vzame tako velik kos, ves problem poviševanja pa prevali na pleča gospodarskih družb. S tem se zelo hitro poslabšuje naša konkurenčnost. Četu kmalu ne bo prišlo do premika, se bojim, da bo to zelo slabo za vse. - Vaši cilji so izjemno ambiciozni, cilje pa dosegajo ljudje in ne stroji. Kako ste uspeli usposobiti zaposlene za tako vrhunske dosežke? Zelo veliko vlagamo v usposabljanje zaposlenih. Bili so časi, ko nismo znali tujih jezikov. Danes so naši kupci sami tujci, s katerimi je treba komunicirati vtujih jezikih, zato smo naučili ljudi govoriti nemško in angleško. V zadnjih letih smo jih morali tudi računalniško opismeniti, saj danes skoraj nimamo več delovnega mesta brez računalnika. Osvojili smo najzahtevnejše sisteme kakovosti. Veliko pozornosti posvečamo izobraževanju in usposabljanju naših zaposlenih in nobene bojazni ni, da z njimi ne bi dosegli vsega tistega, kar smo si zastavili. Letos bomo s 120 zaposlenimi presegli dve milijardi tolarjev prodaje in ustvarili dovolj akumulacije, da bomo lahko vlagali v razvoj in zadostili vsem tekočim potrebam. Pogovarjal se je Franci Kotnik OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE »Glavo gor in ponosno naprej« »Osamosvojitvena vojna je dogodek, kateremu dajejo šole premalo poudarka. Kmalu bo minilo petnajst let in nove generacije ne bodo nič vedele o dogodkih in ljudeh, ki so rojevali slovensko državo. Bili ste med njimi, zato ni potrebno biti pretirano kritičen do minulega dela, saj se je veliko dogajalo, torej, glavo gor in ponosno naprej,« je na občnem zboru zgomjesavinjskim veteranom osamosvojitvene vojne dejala ljubenska županja Anka Rakun in tako odgovorila na samokritično poročilo o delu veteranov v preteklem letu predsednika območnega združenja Nika Purnata. V preteklem letu so zamenjali nekaj članov predsedstva, kar naj bi omogočilo boljše in bolj prepoznavno delo veteranske organizacije v Zgornji Savinjski dolini. To se po Purnatovem mnenju iz več vzrokov ni zgodilo. Z (ne)delom predsedstva je povezano tudi pridobivanje novih članov, saj v preteklem letu ni nihče vstopil v vrste združenja. Del odgovora bo potrebno poiskati tudi v zakonodaji, saj je očitno, da tudi med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za tozadevno članstvo ni pravega interesa. Doslej je namreč veljalo, da je država priznala status vojnega veterana praviloma samo ljudem, ki so bili v času osamosvajanja v oboroženih strukturah teritorialne obrambe. »80 do 90 odstotkov ljudi je bilo na delovnih dolžnostih v civilnih strukturah, zato je več kot očitno, da se zakonodajalec premalo zaveda prispevka civilistov. Doslej je bilo mogoče uveljaviti status veterana samo na podlagi vojaške knjižice, zakon o vojnih veteranih pa naj bi vendar dopuščal tudi postopek poizvedbe oziroma pričanja,« je bil Purnat kritičen do zakonske re- šitve, ki mnogim neupravičeno zapira vrata do statusa vojnega veterana. Purnatu je pritrdil tudi Marko Zidarn s pokrajinskega združenja veteranov. Po njegovem si upravičenci želijo pravico do statusa ne do koristi, ki iz tega naslova sledijo, zato je prav, da odločno uveljavljajo svoje pravice. Nenazadnje, Zgornjesavinjčani so med redkimi, ki so se pred petnajstimi leti uprli JLA in niso oddali orožja iz skladišča v Vrbovcu, kar je bilo za takratne razmere precej tvegano in pogumno dejanje. Ob petnajstletnici »upora« naj bi dogodek primerno obeležili z odkritjem spominske plošče, že prihodnji mesec pa se bodo veterani udeležili pohoda po poteh generala Maistra, ki ga bodo letos organizirali na Ljubnem ob Savinji. Savinjčan Sef restavracije hotela Benda v Lokah pri Mozirju, Emil Lenart, je prejšnjo soboto organiziral prijeten družabni večer, katerega je s svojim odličn- tudi Luka Venek im programom popestril priznani kantavtor Adi Smolar. V četrtek so v nazorski glasbeni šoli pripravili koncert tolkalcev glasbenih šol Fran Korun Koželjski Velenje, Risto Savin Žalec, Celje in Nazarje, ki so februarja na osmem regijskem tekmovanju v Celju osvojili zlata priznanja. Tako so po nastopih v Velenju, Celju in Žalcu zaključili niz nastopov in vaj pred diiavnim tekmovanjem, ki jih čaka v Ljubljani na jožefovo. Med enajstimi izvajalci, ki so se regijskem tekmovanju prinesla predstavili na različnih tolkalih in seveda izvajali skladbe številnih avtorjev, se je na odru domače glasbene šole predstavil tudi Luka Venek. Ob pomoči korepetitorja Antona Acmana ob klavirju je na bobnih in činelah odigral zmagovalno skladbo, ki mu je na zlato priznanje. Svoje znanje igranja na tolkalih Luka nadgrajuje pri svojem mentorju Tomažu Lojenu že četrto leto in zmaga na regijskem nivoju je samo dokaz več, daje mladi tolkalec izvajanju predan s srcem. Marija Sukalo Smolar je pričaral sproščen ambient, rahlo začinjen z razmišljanjem o svetu polnem nasprotij (foto: Tatiana Golob) Smolar, ki te dni praznuje svoj 46. rojstni dan, je zbranemu občinstvu odpel dolg izbor pesmi tako iz svojega najnovejšega albuma, kot tudi svoje prve ali manj znane skladbe. S svojim programom, ki ne obsega le petja, ampak tudi kritično obravnavo aktualnih človeških težav je goste restavracije navdušil in tako pričaral sproščen, tudi zabaven ambient, rahlo začinjen z razmišljanjem o svetu polnem nasprotij. Lahko bi rekli, da je Smolar ta večer poskrbel za duševno hrano svojega občinstva, seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za želodce gostov družabnega večera z Adijem. Zanje je poskrbela odlična ekipa restavracije hotela Benda, ki je ne le zabave lačne goste presenetila z okusno tradicionalno slovensko kuhinjo, seveda pripravljeno na izviren, Emilu lasten način. Večer, ki se je za večino gostov podaljšal pozno v noč, bi tako lahko bil prvi v seriji družabnih večerov, popestrenih s koncerti zanimivih glasbenih gostov, torej zabava, ki jo v Zgornji Savinjski dolini marsikdo pogreša. Tatiana Golob Luka Venek je ob pomoči Antona Acmana ob klavirju na bobnih in činelah odigral zmagovalno skladbo (foto: Marija Sukalo) Uprizorili komedijo Zares čuden par V Gorenju, komaj kakšen streljaj oddaljenem od »mej« nase doline, je gledališka družina Gorenje pod vodstvom režiserja Franca Fužirja zopet dokazala, da so odrske deske tla, po katerih se z užitkom hodi. Na premierni uprizoritvi komedije Zares čuden par avtorja Neila Simona so v »življenje priklicali« igro, ki na naših tleh ni nova, in pokazali njeno brezčasnost. Tokrat so jo obudili gledališčniki KD Gorenje, ki so se poistovetili z »razburkanim morjem moških modrovanj«... Skupina zapriseženih mačistov vsak petek skupaj igra tarok. Vse lepo in prav, a njihovi značaji so si med sabo tako različni, da si bolj ne bi mogli biti. Siten računovodja, »ženeboječa copata«, racionalni policist, flegmatik s čudnim smislom za oblačenje in glavna junaka, Oscar in Felix. Prvi »dedec v pravem pomenu besede« ljubitelj piva in žensk, ločenec v razmetanem stanovan- ju, ki sta mu red in sistemskost nepoznani besedi in živi od plesnivih sendvičev. Drugi - njegovo nasprotje. Sveže ločen in čustveno precej nestabilen Felix, katerega glavna skrb je čisto in pospravljeno stanovanje ter pripravljanje kulinaričnih specialitet. Čuden par v tej igri nista moški in ženska (kljub lemu, da pred stavnice ženskega spola vsake to lika pridejo na obisk v »kraljestvo 4 _ Oskar (levo), ljubitelj piva in žensk ter sveže ločeni in čustveno precej nestabilni Felix mačizma«), temveč kar Oscar in Felix, ki sta po Felìxovi ločitvi postala sostanovalca. Le kako čez življenje »krmarita« ločenca popolnoma različnih nazorov, . katerih najbolj skup- na točka je to, da sta Mflj jg oba globoko v krizi srednjih let? Verjemite, burno, s števil-p nimi nepričakovani- mi »vremenskimi« spremembami. . Igra, bogata s števil- i ? \ nimi »koristnimi in E 4Rj_______ modrimi resnicami« ter sveze je na SVOjj uprizoritvi Ini Felix absolutno prepriča- la, o čemer je pričalo navdušeno občinstvo, gledališka družina pa pokazala, da je na odrskih deskah njihov drugi dom. Barbara Fužir DRUŽABNI VEČER V HOTELU BENDA Na zabavi z Adijem NASTOP TOLKACEV V NAZARSKI GLASBENI SOLI ČITALNIŠKI VEČER Z IGRALCEM FRANCEM MARKOVČIČEM »Danes si glavni, jutri te že ni več« Člani Kulturno umetniškega društva Utrip z Rečice ob Savinji so prvi petek v marcu ponovno organizirali Čitalniški večer vgostišču Atelšek v Dol Suhi. Večer je s prijetnimi melodijami pričela učenka nazorske glasbene šole citrarka Klara Tosfovršnilk. Pogovor z osrednjim gostom Francem Markovčičem, igralcem Mestnega gledališča ljubljanskega, rodom z Rečice ob Savlnji,je vodil Jože Daker. IGRALSTVO TERJA CELEGA ČLOVEKA Otroška leta je Franc Markovčič preživljal podobno kot drugi otroci na Ceguncah, Rečici, Pobrežju in v Spodnji Rečici. »Pri Bohačih smo bili kuhani in pečeni,« se spominja otroštva znani igralec, ki je v svoji skoraj štiri desetletja dolgi igralski karieri vdahnil življenje 180 različnim vlogam. »Tedaj sem se že, ne vedoč, da bom postal igralec, rad oblekel v žensko kombinežo in pumparce ter zganjal norčije. Osnovno šolo sem obiskoval na Rečici, kjer nas je bilo v razredu več kot petdeset, a se ni nihče obremenjeval stem, ali je to preveč ali premalo. Pozneje pa sem hodil v Mozirje, seveda tudi po bližnjicah, kjer je hoja včasih trajala tudi več ur.« Svoja srednješolska leta je preživel v ravenski kovinarski šoli in prvič poslušal škripanje odrskih desk in gledal soj odrskih luči v neki amaterski igri na Ravnah. Splet okoliščin je privedel do odločitve za igralsko akademijo in študij v Ljubljani. »Igralsko življenje ni lahko. Terja celega človeka, plača pa je skoraj enaka snažilkini. Sezona traja nekako osem mesecev in v tem času smo naredili tudi po 110 ponovitev. Potem kar naenkrat ugotoviš, da so minila leta, a ti se tega nisi niti zavedel. Seveda je bilo tudi smeha. Marsikdaj smo si koga privoščili,« razgrinja preteklost Markovčič, kije prepričan, da so bila druženja in pogovori po odigrani predstavi tisti "pravi" trenutki, v katerih si je od starejših kolegov nabiral izkušnje. Zdaj je drugače: »Žal se danes nimaš s kom pogovarjati. Odnosi med kolegi - igralci so nikakršni. Ni kolektivnega duha. igralec je potrošno blago. Danes si glavni, jutri te že ni več. Preden stopiš na oder, ti srce hitreje utripa. Med predstavo se vživiš v vlogo. A koje igra pri kraju, zastor pade in vsi pozabijo nate.« nekaj sekund, se namreč pogosto snemajo tudi več ur,« je Markovčič razgrinjal filmske skrivnosti številnim obiskovalcem v gostišču Atelšek. V pogovoru je Markovčič izpostavil tudi probleme z obiskanostjo predstav, saj število obiskovalcev, ki jih je pred petindvajsetimi leti bilo okrog sto tisoč na sezono, danes konstantno upada. Letošnja igralska sezona bo za Franca Markovčiča ena tistih, po kateri bo začel igrati svojo novo življenjsko vlogo - vlogo človeka z veliko prostega časa. To, vlogo namreč, igrajo številni upokojenci. Koliko bo res užival v brezdelju, bo pokazal čas. Sam sicer zatrjuje, da si bo kupil psa in ribiško palico ter se sprehajal ob Savinji in strašil ribe. Novih vlog pa se bo loteval le v primeru, da mu jo bo ponudil sin režiser ali če bo lahko odločal, kateri večer bo stal na odru in kdaj bo poležaval doma, kar pa v teatru ni mogoče. Marija Sukalo VLOGA Z VELIKO PROSTEGA ČASA Na svoji igralski poti je srečal tudi življenjsko sopotnico - igralko v lutkovnem gledališču in si ustvaril družino. Hčerkaje postala umetnostna zgodovinarka, etnologinja in antropologinja, sin pa je odšel po stopinjah staršev in postal režiser. Svoje igralske sposobnosti je Markovčič preizkusil tudi na filmu, kjer je v številnih partizanskih filmih igral predvsem pozitivne junake, »snemanje tovrstnih kadrov pa je itak en sam dolgčas. Kadri, ki na platnu trajajo V marcu praznujejo rojstni dan Klinerjevi iz Ljubnega mama Pavla, Franjo, ______Bojana in mali Rok f Zdravja, sreče in zadovoljstva jim iz srca želi mama, stara mama, prababica in vsi, kijih imajo radi. Posebna čestitka pa velja tudi Nejcu, ki bo maja praznoval enajsti rojstni dan. SIMPLY CLEVER Testne vožnje od 18. marca! PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 iODOVINE AVTOMOBHI Nova ŠkodaOctč NAJBOLJŠE ODI OČITVF 50 TISTE, V KATERIH UŽIVATE RAZSTAVA BERNARDE URH V GOSTIŠČU JOŽETA FIRSTA »Ustvarjanje mi daje novih moči za življenje« V gostišču Jožeta Firsta v Logarski dolini je od februarja postavljena razstava Bernarde Urh. Razstavo je odprl župan občine Luče Ciril Rose z besedami priznanja, navdušenja in čestitkami. Ob otvoritvi so zapeli Habrovi fantje iz Luč, na citre je igral Tonček Mlačnik, o slikarki in njenem smelem podvigu pa je prijetno in vešče spregovoril Nejc Slapnik. portrete, ki mi jih je narekoval notranji navdih. Najprej slike nabožne vsebine, nato ikone iz življenja in naposled podobe iz trenutnih srečanj, npr. nazadnje žrtve Bernarda Urh je v mladosti rada risala podobe iz otroštva, vendarje njen talent ostal zatajen ob življenjski poti, ki jo je vodila sem tertja, da bi nazadnje našla svoj cilj, družino ob partnerju Vojku in sedaj 17-let-nemu sinu Aleksu. Šele tri leta nazaj, ko se je prvič v življenju srečala s svojim očetom, so se sprostile pritajene življenjske sile in Bernardi navdihnile ustvarjalno energijo. »Ko sem pred tremi leti spoznala svojega očeta, sem bila tako vznemirjena, duhovno motivirana, da sem morala nekaj storiti. Kar samo je prišlo, pričela sem skladati pesmi in prijela sem za čopič ter slikala Razstavo je odprl lučki župan Luče Ciril Rose z besedami priznanja slikarki Bernardi Urh (foto: Jože Miklavc) cunamijev. To ustvarjanje me pomirja, me navdušuje in mi daje novih moči za življenje.« Akademski slikar Denis Senegačnik iz Velenja je v oceni ob tokratni postavitvi med drugim zapisal: »Likovno sporočilo Bernarde Urh lahko in skoraj moramo jemati kot začetek prodiranja v ustvarjalnost. Ona izkazuje svoja notranja doživetja ob procesu slikanja. Figuralika, ki je podrejena izboru barvnih nanosovje jasno opredeljena in če je že izbrana iz že tako izpete religijske tematike, to Bernarda spontano prilagodi kompoziciji in izboru odgovarjajočega formata.« K zares odličnemu vzdušju so pripomogli tudi v gostišču Firšt, saj so pripravili prvovrstno, pristno solčavsko kulinarično ponudbo. Jože Miklavc KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOV MOZIRJE Novo vodstvo borčevske organizacije Od 5. marca naprej vodi Krajevni odbor Zveze borcev in udeležencev narodno osvobodilne vojne Mozirje Stanislava Borovšak. Na tem mestu je zamenjala dosedanjega predsednika Štefana Pungartnika, ki je v zadnjem mandatu popeljal organizacijo skozi mnoge velike in uspešne projekte. pridobivanje novih članov, izboljšanje socialnega statusa članstva, skrb za grobišča in obeležja ter gojenje tovariških odnosov na trd- nih temeljih, ki sojih postavili v dolgih desetletjih medsebojnega spoštovanja. Benjamin Kanjir Stanka Borovšak je vodenje krajevnega odbora prevzela iz delovnih rok Štefana Pungartnika (foto: Benjamin Kanjir) Zadnje štiriletno obdobje pod predsedovanjem sedaj že bivšega predsednika je bilo zelo plodno. Izvajali so se mnogi projekti, katerih večina je bila tudi zaključenih. Med večje štejejo izdajo zbornika, ki bo osvetlil dogodke, ki so se na območju občine Mozirje odvijali v letih 194M945. Knjiga je pripravljena za tisk, izdaja pa je predvidena v naslednjih mesecih. V lanskem letuje Zgornja Savinjs- ka dolina praznovala 60-letnico osvoboditve izpod okupatorja. Osrednja prireditev je bila sredi septembra na prostoru pred Mozirskim gajem. Udeležilo se je je okoli 1200 gostov, bistveni del organizacije pa so seveda prevzeli in izpeljali Mozirjani. Udeleženci letnega zbora so sprejeli smernice, po katerih bodo delovali v letošnjem letu. Med pomembnejše so zapisali skrb za KNJIGA PAST NA MENINI PLANINI "Da ne bomo pozabili,"... ... je med drugim zapisal avtor knjige Franc Sever Franta, ki je izšla ob 60-letnici osvoboditve Jugoslavije leta 1945. Na Štajerskem in v Zgornji Savinjski dolini so se spomladi leta 1945 bili srditi boji z okupatorjem, ki si je utiral pot umika proti avstrijski meji. XIV. divizije poveljeval partizanskim enotam, ki so imele nalogo napredovati iz Štajerske na Dolenjsko, ob tem pa obvarovati ranjence in prebijati obroče nemške SS divizije. V teh najhujših bojih, ki jih v knjigi opisuje Franta, so zmagale izkušnje, želja po dokončni osvoboditvi in pamet. Knjiga dokumentarno posega v zgodovino in z nekaj deset črno belimi fotografijami dokazuje resnično epopejo srditih bojev med 13. in 16. Boji na Menini planini so bili za av- marcem leta 1945. Knjigo je v torja knjige Past na Menini planini 900 izvodih izdala založniška največja življenjska preizkušnja, družba Fitmedia iz Celja, uredil pa sajje kot komandant operativnega jo je Jože Volfand. štaba VI. in XI. brigade iz sestava Jože Miklavc z' Oglasi v 's % J >k kezcom SPON ■ RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE w 1 1 /ILADAN SKAAKC JA ] Trgovina Kezcom v Mozirju Savinjska cesta 24 Tel.: 03/839-02-13 I TRON @ Siemens SL-65,29.900 SIT Motorola V535,19.900 SIT Nokia 2650,6.900 SIT Siemens M-65,29.900 SIT AMD SEMPRON 3000+ ATI Radeon 9600Pro 128 DDR DIMM 512 MB Trdi disk 120 GB DVD zapisovalnik 16x dual 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev Cena 136.900 z DDV I TRQN TOTAL—I AMD Sempron 2500+ VGA integrirana + AGP reža DDR DIMM 256 MB Trdi disk 80 GB CD-RW 52/32/52 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev Cena 66.900 SIT z DDV Penzion Paket: Samsung SGH C200, 8.900 SIT LCD LG 1730S 64.900 SIT LCD LG 1915S 85.900 SIT * TRON MULTI I AMD Sempron 2600+ Radeon 9250 128 DDR 256 MB DDR Trdi disk 80 GB DVD-RW 16X obojestranski GSM oprema: Polnilci - avto, 1.500 SIT Baterije za vse vrste GSM, 2.500 SIT Slušalke za GSM, od 700 do 1.500 SIT Ohišja za GSM, 1.900 SIT Torbice, 1.000 SIT Prvih 10 kupcev dobi ob nakupu računalnika miško in tipkovnico gratis! r Prenosniki: T34-DXC 164.980 SIT || CPU INTEL Celeron 2.4 Ghz, ^ 256 DDR, 40 GB, Combo T45-CXD 184.800 SIT Celeron-M, Centrino 1.5 GHz, 256 DDR, 40 GB, DVD/RW || T65-CXD 264.900 SIT P4-M, Centrino 1.7 GHz, 256 DDR, 60 GB, DVD/RW Garancija: 24 mesecev Cena 92.900 SIT z DDV DDR 256 MB 400MHz Ceon 8.900 SIT DDR 512 MB 400MHz Ceon 17.500 SIT DVD RW 16x NEC ND-3520 14.990 SIT Miška BTC - optična, brezžična 5.390 SIT ATI Radeon 9200 128 MB 11.490 SIT Router Planet 7.390 SIT Radeče papir 500 listov 790 SIT AKCIJA: AvtoRadio Pioneer DEH-1730R 21.900 SIT trgovina računalniške opreme Plac 3 fiTS! so Kezcom izdelovanje internet strani info@kezcom.com računalniške in spletne rešitve mobitel posredništvo www.kezcom.oom. ST/HL VIKING Melavo Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje GOZDARSKO KMETIJSKA OPREMA IN VRTNI STROJI Me|avc Prodajalna In servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643441 in Celju, Mariborska 200 (no izvozu z avtoceste) Tel.491-16-02 Velika zaloga motornih žag, motornih kos, vrtnih kosilnic, motornih škropilnic, tlačnih čistilcev, Škarij za živo mejo, rezalcev za beton in ostalih strojev STIHL in VIKING. ZA PRI NAS KUPLJENO BLAGO ZAGOTAVLJAMO: - garancijo - potrošni material - rezervne dele - servis Kupljeno vam bomo na željo sestavili, vas podučili o uporabi ter preizkusili stroje. POMLADANSKA AKCIJA ZA MOTORNE KOSE IN KOSILNICE bo v času od 1.4. do 30.5.2005 Ob nakupu vam poleg odličnih cen nudimo še: - popust pri plačilu z gotovino, - praktično darilo, - možnost nakupa staro za novo. Ob 15-ICtllCI K VSCI11 küpCClfl IdjlCpSC labvaljljCfllO 13 Oblik! Obnovljena in povečana trgovina v Ljubiji pri Mozirju Vrhunski izdelki -super cene! naše občine pred drugo svetovno vojno |> ? Piše: Aleksander Videčnik MOZIRJE - TRG Občina je štela 629 prebivalcev, 120 hiš, 104 posestva in 42 oferij. Površina je znašala 255,95 ha, od tega 82 ha njiv in vrtov, 66 ha pašnikov, 76 ha gozdov, 10 ha sadovnjakov in ostalega 20,35 ha. Od srezkega mesta Gornji Grad je Mozirje oddaljeno 17 km. V trgu je žandarmerija, finančna straža, občina, pošta, lekarna, zdravnik in župnija. Šola je bila ustanovljena leta 1896, deluje tudi strok-ovno-nadaljevalna šola, Čitalnica, Rdeči križ, Ka-toliško-prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Združenje žagarjev in mlinarjev in skupno združenje rokodelcev. Kraj leži na nadmorski višini 347 m. Skozi trg pelje banovinska cesta Šmartno ob Paki - Solčava. Dobre avtobusne zveze. Kraj slovi po urejenosti in čistoči. Zaselka: Brdce in Oljnik. Okolica je rodovitna, zato je razvito kmetijstvo, pa tudi rokodelslvo, trgovina z lesom, sadjarstvo in čebelarstvo. Veliko je vodnih mlinov in žag. Izdaten ribolov je v Savinji in bližnjih potokih. Kraj privlači številne turiste, posebno Hrvate. Leta 1934je bilo v trgu kar 350 tujcev s 1600 nočninami. Tujske sobe so lepo urejene in tudi naravno kopališče. Mozirje je izhodišče za številne planinske poti, ki so dobro markirane. Golte obiskujejo tako turisti, kot tudi smučarji. Kraj je naseljen že v starem veku; tu je obstajal rimski kaštel. V srednjem veku se kraj omenja že leta 1146, prvotno so bili lastniki plemiči de Chagere, ki so tudi to posest podarili oglejskemu patriarhu (1140). Vasje bila že zgodaj povzdignjena v trg, morda že leta 1231, ko se omenja Ulrik Mozirski. Stare trške listine, tudi privilegije je leta 1580 uničil velik požar. Zato je svoboščine ponovno potrdil leta 581. Tedaj je Mozirje dobilo tudi grb in trški pečat. Trška oblast seje imenovala magistrat, sestavljali pa sojo sodnik in dva svetovalca. Sodnika sojavno volili tržani, potrjevala pa gaje Žovneška gospoščina. Vsakih sedem let so tržani obvezno obhodili trške meje, znotraj teh je bilo 62 kmečkih in 19 gospodarskih podložnikov. Zadnjič so obhodili trške meje leta 1835. Za gospodarski razvoj je bila pomembna pravica do lastne mitnice in točenja pijač, ki je bilo zunaj trga prepovedano. Kuga je prav hudo morila leta 1646, ponovno je razsajala leta 1682 -1683. Požarje trg ponovno uničil tudi leta 1798. V dobi narodnega preporoda je Mozirje prednjačilo vsem drugim slovenskim trgom, saj je mozirski župan Janez Lipold že leta 1845 uvedel slovensko poslovanje na magistratu. Znano je, daje prav Lipold bil narodni vodja vse Zgornje Savinjske doline. Veliko vlogo je pri ohranjanju slovenstva pomenila tudi Zgomjesavinjska posojilnica, kije podpirala slovenske študente in narodna društva. Večji kmečki upor, ki gajetu vodil Gregor Brezar (1635) je povzročil opustošenja, posebno še mozirskega gradu, ki je bil povsem razrušen. V zaselku Brdce stoji grad, ki pa je zgodovinsko manj zanimiv. Župno cerkev svetega Jurija so verjetno sezidali že Vovberžani in se prvič omenja leta 1241. Povsem sojo obrnili z obsežnimi prezidavami leta 1754 - vhod je bil prej zadaj, kjer je sedaj veliko razpelo. Prizidali so tudi dve kapeli, tako ima tloris obliko križa. Presbiterij je leta 1888 poslikal Matija Bradaška iz Kranja, svod v ladji pa leta 1891 Tomaž Fantoni. Pokopališče okoli cerkve so preselili na Oljnik leta 1835 - 1836. Naši predniki so nekoč, ko še ni bil koledar vsestransko razširjen, veliko opazovali naravo in se po njej ravnali. Za vinogradnike je znano, da so na svojih dvoriščih obvezno imeli oreh, ko se je ta na pomlad prebujal, so smatrali, daje čas za rez trte. To je le primer. Vemo, daje bila prav Mohorjeva družba, ki je s svojo pratiko prodrla domala v vsako slovensko kmečko hišo in je tako pripomogla k spoznavanju ljudskih rekov o vremenu, ti so bili vedno v mohorjevem koledarju objavljeni. Da seje ta najstarejša slovenska knjižna založba tega držala celo med zadnjo vojno, priča koledar iz leta 1944. Tiskan je bil v Ljubljani, kjer je tedaj delovala Mohorjeva družba, seveda v vojnih razmerah, skromno, pa vendar je poskrbela za tiskanje enostavnih knjig. V koledarju, ki smo ga že omenili, so bili torej tiskani tudi vremenski reki. Prosinec - januar: Prosinec mrzel, da poka, sadje jeseni in moka. Svečan - februar: Če svetega Petra stol mrazi, Tam so zgradili cerkev svetega Štefana. V Mozirju so bili rojeni tile pomembni ljudje: Brložnik de et in Pernberg Ivan, dr. phil. et med., živel je v 17. in začetku 18. stoletja, bilje član Acad. Naturae Curiosorum in Acad. operoso-rum v Ljubljani, napisal je nekaj obsežnih znanstvenih razprav; Janez Goličnik (1773 - 1807), župnik in pisec knjige o čebelarstvu; Laykauf (Lajakov) Žiga, pesnik in publicist, Jožef Lipold (1736- 1855), župnik in ljudski pesnik (objavljal je zlasti v Ahacljevi zbirki in Drobtinicah); Marko Vincenc Lipold (1816 - 1833), rudarski geolog, geološko raziskal in mapiral nekatere slovenske in druge rudnike, pospeševal čip-karstvo. V tedanji Avstriji je bil izredno ugleden strokovnjak in dolgo direktor rudnika živega srebra v Idriji. dolgo zima še trpi. Sušeč - marec: Suščev prah in kup zlata - iste vrednosti oba. Mali traven - april: Sveti Jurij zakuri in odprte nam duri. Veliki traven - maj: Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Rožnik - junij: Rožnik deževen - vinogradnik reven. Mali srpan - julij: Če je ta mesec presuho, ostane grozdje prav drobno. Veliki srpanj - avgust: Svetega Jerneja meglice popijejo strd za potice. Kimavec - september: Če je sveti Matevž ve-dren, prijetna bo jesen. Vinotok - oktober Vreme vinotoka daje za april poroka. Listopad - november: Svete Katarine dan ne laže, ko prosincu vreme kaže. Gruden - december: Če na Štefanje burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi. pozdrav iz jviozirja - Slovsnija Mozirje med obema vojnama. Sliko nam je poslala Hedviga Vidmar - Šalamon. Vremenski reki Premoženje posameznika lahko razdelimo na elemente osnovne socialne varnosti in na dodatno premoženje. Dr. Janez Balkovec v svoji knjigi Skrb za osebno premoženje elemente osnovne socialne varnosti in dodatno premoženje pojasnjuje takole: ELEMENTI OSNOVNE SOCIALNE VARNOSTI: 1. Zaščita ob izpadu delovne sposobnosti Nezmožnost za delo zaradi invalidnosti lahko posameznika in njegovo družino pahne na dno socialne lestvice. 2. Zaščita družinskih članov MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Bliža se nam največji krščanski praznik. Ste že razmišljali o jedilniku za kosilo? Po obilnem žegnu se nam bo prileglo nekaj lažjega. Mogoče bi se letos odločili za žre-bičkovo ali mlado goveje meso, z dodatki zelenjave in sadja. V pomoč vam ponujam tri jedilnike. 1. Kostna juha s špinačnim ponvičnikom, pretaknjena žrebičkova pečenka, zdrobovi cmoki, zelenjavni riž, mešana solata,jagodna kupa. 2. Čebulna juha, žrebičkovi zrezki na žaru, zapečena zelenjava, smetanov krompir, mešana solata, jabolčna sladica s keksi. 3. Zelenjavna kremna juha, žrebičkovi medaljoni vomaki, krompirjev pire z brokolijem, kroketi iz ovsenih kosmičev, solata, jogurtove rezine. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Elementi osebnega premoženja Smrt enega ali obeh roditeljev lahko otroke in/ali partnerja postavi v socialno zelo neugoden položaj. 3. Nepremičnina Dolgoročno plačevanje najemnine predstavlja eno največjih napak v življenju, ki lahko posameznika ali celotno družino privede na socialni rob. 4. Sredstva za šolanje otrok S finančnimi sredstvi za šolanje otrok se starši izognejo tveganju izpada dohodkov v obdobju otrokovega izobraževanja. 5. Dodatna pokojnina oziroma renta Ob upokojitvi se mesečni prihodki posameznika zmanjšajo, ker so pokojnine nižje od plač, hkrati pa se potrebe ne zmanjšajo toliko, včasih so zaradi zdravstvenih razlogov celo večje. 6. Ohranjanje osnovnega standarda Predmeti in naprave, kijih imamo v lasti, imajo omejen roktrajanja. Če jih želimo v prihodnosti nadomestiti, potrebujemo finančna sredstva. 7. Finančna varnost in stabilnost Vsak posameznik potrebuje določen vedno likviden znesek denarja, ki daje občutek varnosti. Življenje vsakodnevno prinaša nepredvidene srečne in nesrečne dog- odke, za katere potrebujemo finančna sredstva. DODATNO PREMOŽENJE: 1. Naložbeni kapital To je dodatno premoženje, ki ga namensko investiramo, da si ustvarimo še več premoženja: vrednostni papirji, nepremičnine, zlato... 2. Kapital iz hobija To je dodatno premoženje, ki ga posameznik ustvarja s svojim hobijem, ko, na primer, zbira umetnine. Pri zgoraj naštetih oblikah je namenoma izpuščeno investiranje v lastno podjetje, ker to ni predmet osebnega premoženja, ampak je pod-jetjesamo orodje,s katerim je mogoče ustvaijati premoženje. Številni podjetniki, zlasti manjši, zmotno menijo, da je premoženje njihovega podjetja njihovo osebno premoženje. Franci Kotnik Prihodnjič: Kako se zaščitimo za primer izpada delovne sposobnosti Vsak posameznik potrebuje določen vedno likviden znesek denarja, ki daje občutek varnosti. Življenje vsakodnevno prinaša nepredvidene srečne in nesrečne dogodke, za katere potrebujemo finančna sredstva. Jedilniki za velikonočno kosilo ŠPINAČNI PONVIČNIK Za 6 oseb: 3 dag surovega masla, 2jajci, 4 žemlje, 30 dag špinače, sol. V skledi penasto vmešamo surovo maslo in oba rumenjaka. Ko zmes naraste, dodamo v mleku namočene in ožete žemlje, dobro premešamo in šele nato dodamo še trd sneg iz obeh beljakov. S snegom vred primešamo še kuhano in sesekljano špinačo, rahlo zamešamo in namažemo na namaščen pekač. Pečemo pri 200 °C, da lepo zarumeni. Pečenega razrežemo na poševne koščke. V juho damo tik pred serviranjem. ČEBULNAJUHA Za 6 oseb: 2 čebuli, 3 žlice olja, 2 srednja krompirja, sol, 1,51 vode ali kostne juhe, poperpo okusu, 1 žlico kisa. Čebulo olupimo in na drobno zrežemo. V kozici segrejemo olje in v njem prepražimo pripravljeno čebulo, da lepo zarumeni. Nato dodamo opran, olupljen in na lističe narezan krompir in še nekoliko pražimo. Posolimo in zalijemo z vročo vodo. Kuhamo pokrito 15-20 minut. Juho zdaj še popramo in okisamo in kuhamo še 5 minut. Lahko jo z mešalnikom zmešamo v enotno tekočino. KREMNA ZELENJAVNA JUHA Vse kremne zelenjavne juhe pripravljamo zelo podobno. Zelenjavo (por, blitva, cvetača, korenček, grah, brokoli; lahko vsako posebej ali mešano) dobro očistimo, primerno narežemo in malo popražimo na zarumeneli čebuli. Čebulo popražimo na olju (lahko jedilno ali oljčno), surovem maslu, margarini ali na svinjski masti. Ko zelenjava upade, ji dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, premešamo, malo pomokamo (polnozrnata moka), premešamo in zalijemo z vodo in z malo mleka, posolimo in dodamo dišave (npr.: lovor, bazilika, majaron, timijan, muškatni orešček, česen). Ko se krompir zmehča, vse skupaj pretlačimo ali zmeljemo s palčnim mešalnikom. Pustimo, da še prevre, dodamo še malo popra in zelenega peteršilja. Po želji lahko dodamo tudi malo kisle smetane, premešamo in ponudimo. V juho lahko damo ocvrte kroglice, opečen kruh, tritate in podobno. PRETAKNJENE ŽREBIČKOVE (GOVEJE) ZAREBRNICE (ROSTBIF) Sestavine: 2 kg zarebrnic od žre-bička ali goveje, poper, pimet, timijan, majaron, 6 dag slanine, 4 žlice olja, I čebula, 2 korenčka, 1 1/2 dl kisle smetane. Zarebrnicam odstranimo kosti, jih premažemo z mešanico dišav in pretaknemo s slanino. V kozici jih prelijemo z vročim oljem in z vseh strani lepo zapečemo. Dodamo sesekljano čebulo in nariban korenček. Prilijemo malo vode ali juhe in v dobro zaprti posodi dušimo do mehkega. Koje meso mehko, ga narežemo, omaki dodamo smetano in ko prevrejo polijemo po narezanem mesu. ŽREBIČKOVI (GOVEJI) ZREZKI NA ŽARU Iz stegna ali rostbifa narežemo zrezke, jih potolčemo in premažemo z mešanico dišav iz gorčice, timijana, česna in popra ter soli. Pokapamo z oljem in pustimo stati vsaj pol ure. Natojih na vročem žaru ali v primerni ponvi lepo zapečemo. Proti koncu prilijemo malo vina in po okusu še dosolimo. Ponudimo jih s krompirjem in zelenjavo (čebulo, papriko, paradižnikom in podobno). KONJSKI (GOVEJI) MEDALJONI V OMAKI Sestavine: 1 kg stegna, pljučne ali rostbifa, 2 čebuli, 2 korenčka, 1/2 trdečega vina, olje, sol, timijan, lovor, malo moke in smetane. Meso narežemo na medaljone, čebulo In korenček na grobe koščke. Vse zložimo v posodo, dodamo dišave in prelijemo z vinom ter pustimo stati nekaj ur. Nato vse skupaj odcedimo in meso opečemo na maščobi, dodamo čebulo, dišave in korenček ter dušimo do mehkega. Po potrebi prilivamo vino, v katerem seje meso namakalo. Koje meso mehko, dodamo v smetani razmešano moko. Dolijemo še preostalo vino in malo pokuhamo. Ponudimo s pire krompirjem ali testeninami. SMETANOV KROMPIR Potrebujemo 1 kg mladega, drobnega krompirja, sol, 3 dag masti, ali olja, 3-4 žlice goste smetane, zelen peteršilj. Olupljene oz. ostrgane krompirčke napol skuhamo v slani vodi. Odcejene stresemo na vročo maščobo v pekaču in jih rumeno ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje V uradnem listu Republike Slovenije je bila 4.2.2005 objavljena Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 -2006 za leto 2005 in uredbe o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso, neposrednih podporah za ovce in koze, neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin, o mlečni premiji ter dodatnem plačilu za mleko. Zahtevke vlaga nosilec kmetijskega gospodarstva. Če kmetijsko gospodarstvo želi spremembo nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2005, mora to urediti pred oddajo zbirne vloge, ali najkasneje do 15. maja 2005. Zahtevki (tudi za planinske pašnike!) se vlagajo od 1. aprila do 15. maja 2005 na Agencijo za kmetijske, trge in razvoj podeželja. Zbirna vloga za leto 2005 vsebuje spečemo. Med peko jih polijemo s smetano, pečene pa potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. KROMPIRJEV PIRE Z BROKOLIJEM Sestavine: 50 dag brokolija, I kg krompirja, mleko po potrebi, mleti muškatni oreh, sol. Preliv: 2 žlici olja, 5 dag mandljev. Krompir in brokoli skuhamo posebej, odcedimo, vse skupaj damo v skledo, dolijemo vroče mleko in naredimo pire, potem dodamo še malo muškatnega oreška. Na olju malo popražimo narezane mandlje in polijemo po pireju. KROKETI IZ OVSENIH KOSMIČEV Sestavine: 24 dag ovsenih kosmičev, I dl mleka, 8 dag čebule, 8 dag sira, 5 dag skute, 2 jajci, koper, melisa, sol, olje za pečenje, drobtine za oblikovanje. Kosmiče prelijemo z mlekom, da se malo napno. Dodamo jim nekaj novih obrazcev, novostjetudi obvezna priloga izrisa prijavljenih kmetijskih zemljišč z označitvijo enot dejanske rabe ter poljin in navedbo vrst kmetijskih rastlin. Novost letošnjega leta je elektronski vnos vlog, ki bo potekal na izpostavah KGZS. Pogoji za uveljavljanje neposrednih plačil poljščin niso bistveno drugačni kot lani. Obvezen je kolobar na 50 % njiv. Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso vsebuje kar nekaj novosti v primerjavi z letom 2004. Novost je zgornja meja individualnih premijskih pravic za krave dojilje, ki jih upravičenec prejme na podlagi odločbe. Število individualnih pravic je enako številu odobrenih premij za leto 2004, znižano za nacionalno rezervo v višini 2%. Vsak upravičenec mora dodeljeno individualno število pravic vsako leto izkoristiti v 90%. Izjema so upravičenci z do 7 pravicami. Neizkoriščene pravice gredo v nacionalno rezervo in so na voljo mladim, novim in ostalim kmetom. Pravice iz nacionalne rezerve lahko upravičenec dobi na podlagi zahtevka za najmanj 3 in največ 20 pravic. Zahtevki za dodelitev pravic iz nacionalne rezerve se vlagajo od 1. aprila do prepraženo sesekljano čebulo, začimbe in jajca. Dobro premešamo s skuto in naribanim sirom. Na z drobtinami potreseni deski oblikujemo male krokete in jih na nekoliko ogreti maščobi popečemo. ZDROBOVI CMOKI Sestavine: 1/21 mleka, 4 dag margarine, 20 dag pšeničnega zdroba, 2 jajci, slan krop. Mleko ssoljo in margarino pristavimo, da zavre. Med mešanjem zakuhamo zdrob, ko prevre in se zgosti, ga odstranimo s štedilnika in ohladimo. Nato drugo za drugim primešamo cela jajca. Desko potresemo z drobtinami, oblikujemo iz mase štrukelj, ga razrežemo na koščke in iz njih oblikujemo cmoke. V slanem kropu jih počasi kuhamo 10 minut. ZAPEČENAZELENJAVA Izberemo poljubno zelenjavo (posamezno ali mešano). 15. maja 2005. Pravice lahko upravičenci tudi prenašajo (trajno ali začasno). Zahtevki za premije za ovce in koze (najmanj za 10 kom) se vlagajo do 30. aprila. Novost so premijske pravice, ki so rejcem drobnice dodeljene z odločbo. Pravice morajo biti izkoriščene v 90 %, sicer se prenašajo v nacionalno rezervo. Možen je trajen ali začasen prenos pravic. V okviru Programa razvoja podeželja se bodo v letu 2005 izvajali naslednji ukrepi: izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), kmetijsko okoljski ukrepi (SKOP), zgodnje upokojevanje, podpora izvajanju EU standardov. Do izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so upravičena kmetijska gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini, ki obdelujejo najmanj 1 ha kmetijskih površin. Upravičenec, ki uveljavlja plačila se obveže, da bo opravljal svojo kmetijsko dejavnost na območju OMD še najmanj pet let od prejema izravnalnega plačila za ta namen, prav tako se obveže, da bo kmetijska zemljišča obdeloval kot dober gospodar in upošteval Očiščeno in primerno narezano pristavimo v vrelo slano vodo (vode naj bo le toliko, kot je nujno potrebno). Vre naj cca 10 minut, nato jo odcedimo, otresemo v namaščen pekač, potresemo z naribanim sirom ali bešamelom in v pečici zapečemo. JOGURTOVE REZINE S SADJEM Sestavine: 3 jajca, 2 dag olja, 1 lahek jogurt, 10 dag sladkorja, 7 pecilni prašek, 20 dag polnozrnate moke, 50 dag poljubnega svežega ali zamrznjenega sadja (maline, ribez, borovnice, marelice in podobno), 2 dl sadnega soka. Jajce, sladkor in olje dobro vmešamo, primešamo jogurt in moko s pecilnim praškom. Testo narahlo premešamo in vlijemo v namaščen pekač, obložimo s pripravljenim sadjem in spečemo. Pečeno sladico oblijemo s sadnim sokom in primerno narežemo. v letu 2005 načela dobre kmetijske prakse. V okviru SKOP se v letu 2005 izvaja 21 ukrepov. Kmetijsko gospodarstvo, ki uveljavlja plačila za ukrepe SKOP, mora izvajati načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, dobre kmetijske prakse varstva rastlin, načela dobrega gospodarja in dobrobit živali. Kmetijska gospodarstva, ki bodo uveljavljala plačila za ukrep Košnja strmih travnikov, morajo imeti opravljeno meritev nagiba travnikov in dokumentacijo hraniti na kmetijskem gospodarstvu. Tako kot v letu 2004 se bo tudi v letu 2005 izvajal ukrep Zgodnje upokojevanje, zahtevki se vlagajo do 31.12.2005. Vlaganje zahtevkov za izvajanje EU standardov na kmetijskih gospodarstvih v letu 2005 je podobno kot v letu 2004. Kmetijsko gospodarstvo lahko vlaga zahtevke za izvajanje standardov nitratna direktiva, zdravstveno varstvo rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Zahtevki se vlagajo od 1. aprila do 15. maja 2005. O podrobnostih pri uveljavljanju neposrednih plačil za leto 2005 vas bomo seznanili na inštruktažah, ki jih bomo organizirali v zadnjem tednu marca. Ukrepi kmetijske politike PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Lučki gasilci so zadnjo februarsko soboto "spravili pod streho" občni zbor, ki je potekal v dvorani gasilskega doma. Predstavili so delo društva v preteklem letu, nakazali predvidene letošnje aktivnosti in kritično pokazali na problematiko lastništva in upravljanja z večnamensko dvorano v gasilskem domu. Lučki gasilci so izpostavili problematiko lastništva in upravljanja z večnamensko dvorano v gasilskem domu (foto: Franjo Atelšek) Aktivnosti društva v preteklem letu so bila v primerjavi z letom poprej pravo zatišje, saj razen enega večjega požara in par intervencij v kraju in njegovi okolici ni bilo večjih posegov zaradi požarne ogroženosti. Prav tako zaradi vremensko ugodnih razmer ni bila potrebna širša pomoč gasilcev občanom pri oskrbi s pitno vodo. Vse ostale aktivnosti, kot so gasilska tekmovanja, izobraževanja, vsakoletna maša na god Sv. Florjana, gasilska veselica, sodelovanje z drugimi društvi v kraju pa so stalna skrb Lučkih gasilcev, ki aktivno sodelujejo tudi z njihovimi stanovskimi kolegi iz Nove vasi na Blokah, predstavnik katerih se je tudi udeležil sobotnega občnega zbora. Domači župan Ciril Rose je pohvalno ocenil odnose gasilcev z Občino. Glede izpostavljenega vprašanja o ureditvi lastništva za večnamensko dvorano v gasilskem domu med Občino in gasilci pa izrazil upanje, da bo z občinskim svetom to vprašanje čimprej rešeno. Franjo Atelšek PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Preskrbljeni s požarno vodo Člani PGD Solčava so se 26. februarja na rednem letnem občnem zboru strinjali, da je društvo v preteklem letu delalo dobro. Preuredili so skladišče za gasilsko opremo in orodje, z novo pa so zamenjali opremo, ki je bila dotrajana ali uničena pri gašenju požarov. Podčastniški tečaj so opravili trije mladi gasilci, za delo z radijskimi postajami seje usposobilo osem gasilcev. Udeležili so se gasilske vaje na avstrijskem Koroškem, kjer so sodelovala tudi društva iz Jezerskega, Železne Kaple in Rebrce. Letos bo ta vaja izvedena na območju občine Solčava. Po zaslugi Občine Solčava, ki je zbrala sredstva na javnih razpisih, ima sedaj večina kmetij požarno vodo, torej, zbiralnike vode in hidrante. Po izjavi župana Vojteha Klemenška, jih bodo dobile še preostale kmetije, tako bo celotna občina preskrbljena s požarno vodo. Največji izziv pa jim bo letos vsekakor 80-letnica ustanovitve društva, ki jo bodo ob razvitju novega prapora dostojno proslavili. FP PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE Sodelovanje vseh krajanov Pobrežani so v preteklem letu obeležilo 80-letnico delovanja gasilskega društva. Ob tej priložnostni so, po besedah predsednika diuštva Janka Žuntarja, svojemu namenu predali novo vozilo, vredno skoraj 7 milijonov tolarjev, za katerega so finančna sredstva poleg društva prispevali donatorji, sponzorji, krajani in seveda občina. Temelj delovanja društva je kolektivni duh in sodelovanje vseh krajanov, zato so se v delo na področju gasilstva vključevali tako pionirji, mladinci kot žene in veterani. Udeleževali so se številnih tekmovanj in želi lepe uspehe. Vendar je teh, po mnenju poveljnika Franca Turka, bilo znatno manj, saj so finančna sredstva namenili za nakup vozila. Požarov v preteklem letu na njihovem območju k sreči ni bilo, bili pa so v pomoč pri gašenju gasilskim društvom v dolini. Dobro delo pobreških gasilcev je na občnem zboru prvo marčevsko soboto pohvalil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je prepričan, da k temu v znatni meri prispeva prav vodstvo društva. Letos bodo prepleskali notranjost gasilskega doma, udeleževali pa se bodo tako tekmovanj kot izobraževanj. Marija Sukalo LJUBNO OB SAVINJI Sankaška tekma v Savinjskem vrhu Za popestritev zadnjega resnično hladnega nedeljskega popoldneva so poskrbeli prizadevni in marljivi gospodarji kmetij - Lipovd, Jergl in - iz Savine pri Ljubnem, ki so na delu gozdne ceste organizirali na različnih sankam podobnih tekmovalnih pripo- (foto: Franjo Atelšek) Na poldrugi kilometerdolgi progi so se malo za šalo, malo za res pomerili stari in mladi, ženske in moški, resni in manj resni tekmovalci, ki so na poledeneli progi poskrbeli za zanimivo sankaško tekmo. 53 tekmovalcev vtreh kategorijah seje na sankah različnih oblik - od biciklom podobnih do "platanice" na skakalnih smučeh - potegovalo za kar najboljši čas na progi, saj so organizatorji poskrbeli za zanimive praktične na- grade najboljšim šestim tekmovalcem v vsaki kategoriji. Udeleženci tekmovanja so prejeli nagrade tudi za izvirnost nastopa, za predzadnje mesto, za najbolj oddaljenega in najstarejšega tekmovalca. To, ob siceršnji dobri organizaciji letošnjega tekmovanja, obeta ugoden obisk tekmovalcev in gledalcev tudi na naslednji podobni prireditvi pri gostoljubnih organizatorjih. Franjo Atelšek Še večja in udobnejša lih 580 litrov prostornine, ob podrtih klopeh pa kar 1.620 litrov. Družine bodo zaradi tega vsekakor hvaležne. merilnikov, ki so po novem opremljeni s koncernskim velikim zaslonom (za doplačilo), za prijetno počutje pa skrbijo še ostali dodatki, Piše: Igor Pečnik Škoda octavia je na trgu v drugi izdaji, sedaj končno tudi kot karavan. Veliko je postalo še večje. In udobnejše. O vsem tem smo se prepričali pri PSC Praprotniku v Velenju, kjer so nam omogočili test nove octavie combi še pred njeno uradno predstavitvijo v Sloveniji. Octavia ostaja še naprej glavni prodajni adut Škode, zato je razumljivo, da pri novem modelu ne gre za revolucijo, ampak evolucijo. Zakaj bi tvegali z drugačno obliko, če pa prodaja teče kot namazana? Novi octavia combi se bohoti s 4.572 mm dolžine in 1.468 mm višine. To bohotenje se pozna predvsem v prtljažnem prostoru, ki z lahkoto poseka tudi večjo konkurenco. V osnovi namerimo sme- (foto: Igor Pečnik) Pri zunanji podobi na prvi pogled ni opaziti korenitih posegov. Podrobnejši pogled odkrije velika moderna sprednja žarometa, ki se lepo dopolnjujeta z izbočenim motornim pokrovom in veliko sprednjo masko. Bočna linija je manj izrazita, zadek pa značilno karavanski in malce spominja na zadek manjše fabie. Notranjost je bogatejša na račun kvalitetnejših materialov in lepših kot so klimatska naprava, volanski obroč z osnovnimi funkcijami za avtoradio, tempomat in še bi lahko naštevali. Sedeži se lepo prilegajo telesu, prav tako po višini in globini nastavljiv volanski obroč. Skratka - v octavii je vse na svojem mestu. Na svojem mestu so tudi učinkovite zavore z ABS dodatkom in zelo komunikativen volanski mehanizem, ki se dopol- njuje z odličnim podvozjem, kakršnega premoreta tudi VW golf in audi A3. Njegova najpomembnejša značilnost je štirivodilno zadnje vpetje, ki prispeva k večjemu udobju in boljši legi na cesti. Motorna paleta se prične pri 1,6-litrskem motorju z močjo 75 kW, nadaljuje z motorjem 1.6 s 85 kW, najmočnejši bencinski motor ta hip pa je 2.0 FSI s 110 kW. Varčneži bodo verjetno raje izbrali dizelski motor 1.9 TDI s 77 kW, za bolj dinamične varčneže pa je na voljo 2.0 TDI s 103 kW in 320 Nm navora pri 1.750 vrtljajih. Za sladokusce je na voljo tudi menjalnik DSG, ki pretika hitro in udobno. Vožnja z novo octavio combi je užitek, ki ga zagotavljajo udobno podvozje, učinkovite zavore, natančen volanski mehanizem in močan motor. Zamera gre le uvozniku, ki se je na račun cene odrekel sistemu ESP in s tem delčku varnosti. Počakajmo do leta 2006, takrat bo verjetno že v osnovni ceni. Sicer pa se lahko že takoj postavite v vrsto! Maji in Viktoriji Glušič vse najboljše xa 7. in 4. rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in otroške razposajenosti Vama želita mama Kristina in dedi albin F— W&WMMk NAZARJE Sobota, 19.3., ob 20.00. òkl IHR V nedeljo, 20.3., predstava odpade. BLIŽNJI ODNOSI-komična - || ___ ljubezenska drama Režija: Mike Nichols Igrajo: Natalie Portman, Julia Roberts, Jude Law, Clive Owen - ODNOS! àntief äsetMatfe Jožetu in Sari Veliko zdravja in sreče, življenje naj vama v miru teče. En poljub na vsako stran, prejmita za sod in rojstni dan! Vama želijo: Zdenka, Ines Iztok in Natalija * Naša babi Joži 16. marca praznuje, zato ji želimo veliko zdravja in sreče in da bi nas še naprej imela rada. Jaka, Martin in Chiara-Gaja :M.M IK LAV C TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek'v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00-19.00, sobota 7.00-17.00 ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče d.o.o. lei. 03/70-33-130, Fax: 03. 70 33 136 PESTRA IZBIRA: materiala za centralno ogrevanje, materiala za vodovod, ODalniške opreme, ceramičniti ploščic (po naročilu) Montaža! Dostava na dom! Ugodni mini krediti preko trajnika in na položnice! JLl.a G4R/1NF Pohištvena industrija d.d. Polzela 176/a. 3313 POLZELA E-mail: info@garant.si Internet: Del. čas: GARANT d.d. Polzela Industri iška prodajalna Polzela 71 30, 703 71 31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA POHIŠTVA DO 4. APRILA 2005 program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo ugodna in pestra ponudba otroških irj mladinskih sob 10% popust i na program ADRIA NEW LINE 15% popust * na program kuhinj PAMELA 30% popust za program spalnic SABINA-OREH ugodna ponudba sedežnih garnitur in vzmetnic pH HHf _ sniiSTVO ZA VAS POM 1^/ Našemu Mitju čestitamo za njegov 14. rojstni dan in mu želimo vse najboljše v življenju, v šoli pa še naprej veliko uspehov! Ata, mama in stric POTEPUH POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SICILIJAletalo; 27.4-1.5.: 137.000 Sit; RIM-POMPEJI-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRI;28.4.-2.5.: 61.500 Sit;*1 UMBRUAzeleno srce Italije; 27,29.4.: 42.900 Sit SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 27,29.4.: 44.500 Sit LIGURIJA- riviera cvetja; 30.4.-2.5.: 45.900 St JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKIOTOKI-MILANO;1 27.28.4. in 30.4,1.5.: 27.500 Sì; RAVENNA-RIMINI - SANDARMQ 30.4,1.5.; 19.500Si; BENETKE in BENEŠKE LAGONE 27.4. : 9.700 Sl; AŽURNA OBALA 29.4,2.5.: 45.900 St AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN 27,29.4.; 42.500 Sit GRADOVI JUŽNE ČEŠKE;30.4,1.5.:22.500 Sit; DUNAJ-BRATISLAVA 30.4.-1.5.:20.900 Sit; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.: 23.900 Sl; BEOGRAD|,2.5.:19.900 Sit ROMUNIJA;27.4,2.5.:102.000 Sit HALLSTATT-BAD GOISERN-BAD ISCHL-MONDSEE;30.4.:8.200 Sl | PRVOMAJSKI ODDIH na moriu. v planinah, zdraviliščih....3.5.7 ■ dnevni paketi V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zaodniih rezervacij II! e-mail: potepuh@slol.net. www.mb-ilolinar.sl PLAČILO NAVEC OBROKOV Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 2308 Prodaja 'betonskilSrešanic Prevoz betonskih mešamo^"1 Vgradnja betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE BET®!^ POKLIČITE 041-753ÄpBI3 (080 1027. Prezračevanje serijsko. www.simer.si SiFIEf Vrhunska PVC okna sedaj z možnostjo brezplačne vgradnje prezračevalnega sistema AIRMatic. Zračenje brez odpiranja oken. Tildi, ko vas ni doma! Sveži, prijetni in zdravi prostori z okni SIMER. SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, Celje Ponudba rabljenih vozil MAZDA AS VELENJE Telefon: 03/891-90-77, Cesta Simona Blatnika 20 Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnika! Citroen C-5 3.0 V6 Exclusive 1.2001, prev. 117000 km, kov. črna barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Mazda Premacy 1,8 Plusline 12004, prev. 12000 km, klima, ABS, 4xair bag, kov. srebrna barva, elektro paket, prvi lastnik Ford Escort 1.6i 16V - NA TRAJNIK 1.1997, prev. 129000 km, kov. bordo rdeča barva, 2 x air bag, servo volan, elek. paket, prvi lastnik Ford Fiesta 1.3i 1.1998, prev.87000 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prva lastnica Ford Focus 1.6 AMBIENTE 1.1999, prev. 103000 km, kov. svetlo zelena barva, 4 x air bag, ABS, elek. paket, prvi lastnik Škoda Favorit 135 GLX 1.1994, prevož. 130000 km, bordo rdeča barva, strešno okno, nova platišča, ohranjena, velur sedeži Opel Vectra 1.8 1.1997, prev. 153000 km, kov. zelena barva, klima, ABS, 2 x air bag, elek. paket Mazda 626 Wagon 2.0 16V 1.1998, prev.170000 km, kov. zelena barva, avt. klima, 4 x air bag Mazda Xedos-9 2.5 V6 1.2000, prev. 111800 km, kov. zelena barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Opel Astra Karavan 1.6 1.1998, prev. 162900 km, modra barva, 2 x air bag, servo volan, strešno okno Peugeot 406 Break 2.0 16V 1.1997, prev. 145000 km, kov. srebrna barva, avt. klima, 2 x air bag, ABS, elek. paket Renault Clio 1.2 BEBOP 1.1995, prev. 114333 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prvi lastnik Mazda Premacy 2.0 diesel I. 2000, prevož. 89000 km, kov. zlata barva, klima, ABS, 4x air bag. Daewoo Nubira 1,6 S 1.1998, prev. 97000 km, kov. srebrna barva, elek. paket, zimske pneumatike, alarm, prvi lastnik DRŽAVNO PRVENSTVO GLASBENIKOV GOLTE 2005 Najpogumnejši so ukrotili pležuhe Glasbena agencija Geržina videofon je v sodelovanju z Matjažem Jelenom in družbo Golte d.o.o. na Golteh 10. marca organizirala druženje glasbenikov zabavne in narodno zabavne glasbe. Skoraj 120 udeležencev tega srečanja, ki je bilo popestreno s tekmovanji v raznih športnih disciplinah, je preživelo lep dan sprostitve v idiličnem okolju smučišč nad Mozirjem. Člani skupin, pevci, glasbeni avtorji, aranžerji, producenti, glasbeni managerji, novinarji in uredniki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije so se najprej pomerili v veleslalomu. Tekmovali so v večih kategorijah, absolutni zmagovalec srečanja pa je postal Franci Podbrežnik iz skupine Happy band. Slednja je postala tudi skupna zmagovalka srečanja. Srečanje ni bilo prvo tovrstno, kakor tudi ni bil prvič zma- govalec Podbrežnik. Zaradi udeležencev iz drugih držav bo tekmovanje kmalu tudi Absolutni zmagovalec srečanja je (se ve) Franci Podbrežnik iz skupine Happy band (foto: Benjamin Kanjir) uradno postalo evropsko smučarsko prvenstvo glasbenikov v vele- »En cink počak,« je zapela dvojčica Vesna dvojčici Vlasti, ali pa je to bila Vlasta? (foto: Benjamin Kanjir) slalomu. Najboljši so se uvrstili na svetovno prvenstvo glasbenikov v smučanju, ki bo 2. aprila vSaalbach Hinterglemmu v Avstriji. Tudi tu je slovenska glasbena reprezentanca že uspešno nastopala. Glasbeniki so se pomerili še v deskanju, najpogumnejši pa tudi v obvladovanju pležuhov (smučka s sedežem). Najboljši deskarje bil 6 Pack Čukur. Tekmovanje s pležuhi so organizirali člani Country kluba Selnica. Trideset glasbenikov je pokazalo obilico spretnosti v krmarjenju po belih strminah. Pri ženskah je bila najhitrejša pevka Claudia pri moških pa Urh Vrenjak iz skupine Kontrabant. Razglasitev rezultatovje bila všotoru ob spodnji postaji žičnice. Glasbeniki so slavili svoje uspehe še pozno v noč, za glasbeni program pa so poskrbeli člani rock skupine Ambasada. Benjamin Kanjir ZBOR ŠPORTNIKOV MESTNE OBČINE VELENJE Nastja Kramer, mlada športnica leta 2004 29. izbor najboljših športnikov šaleške prestolnice je v velenjski dom kulture privabil številne športnike, tekmovalce, športne delavce in ostale ljubitelje športa, ki so tako ali drugače povezani sto dejavnostjo. Opravili so kar enajst izborov športnikov leta po posameznih kategorijah,za najboljšo športnico mladinko pa je ta laskavi naslov pripadel obetavni atletinji Nastji Kramer, doma iz Varpolj. Ob osvojitvi državnega naslova na 800 in 1500 metrov ter po prepričljivih zmagah na številnih mitingih, srednješolskih prvenstvih in krosih, Nastja v svojem starostnem razredu to leto res ni imela prave konkurence. Njen nesporen talent, izjemna volja do dela, marljivost in nepopustljivost so snovalci vrhunskih rezultatov, ki so prepričali tudi posebno komisijo športne zveze Velenje, da je tej mladi atletinji atletskega kluba Velenje dodelila najvišje priznanje. S tem seje Nastja znaš- Nastja Kramer la ob boku rokometaša Vida Kavtičnika, smučarke Ane Drev, Rokometnega kluba Velenje in drugih velikih imen slovenskega športa, kar je nedvomno veliko priznanje in še večja vzpodbuda za njeno delo in razvoj tudi v bodoče. Franjo Pukart FRIZERSKI STUDIO Naredite nekaj zase v času prihajajoče pomladi. Prebudite se in pojdite s svežim izgledom soncu naproti. - SOLARIJ 1 - MAKE UP - PODALJŠEVANJE LAS -SO PURE In za posladek: ob četrtkih, petkih in sobotah stilistka Alenka za moške frizure. mitja Trgovski center Tuš Na trgu 53, Mozirje Tel.: 03/58 31 430 Ljudje in dogodki, Ej •I i v . • ■ v« praznik Jožetov in Jožic Piše: Pavla Kliner Pred vrati so sami veliki prazniki. Prvi jih bo 19. sušca odprl sv. Jožef, ki bo prinesel veliko veselja v deželo, utrujeno od silne zime. V soboto bo veselo zlasti na Ljubnem, saj bo na Forštu zopet bogato založen Jožefov sejem. Pa začnimo kot ponavadi z blaženim Štajercem: "Bog človeka ne ceni po imenitnosti stanu, ne gleda na bogastvo, ne na posvetno čast; on ljubi čistost srca in le pokorne in pridne mladeniče rad ima, kakor sv, Jožefa. Bil je sv. Jožef najimenitnejše žlahte rojenja, kralj David in Salomon sta bila njegova pradeda; ali kakor posvetno veličastvo rado eno hišo zapustivši v drugo gre, takoje tudi rodovina sv. Jožefovo, Jožefa ubožala tolikanj, da se je moral on tesarskega dela naučiti, in si s svojimi žulji vsakdanjega kruha služiti. Pridne roke so najboljša bogatija, pošteno srce najimenitnejša žlahtnijo." Kakor je Marija blagoslovljena med ženami, takoje Jožef povišan med možmi, zakaj Bog gaje izvolil za varuha svojemu edinorojenemu sinu in Mariji Devici za zvestega ženina ter ga povzdignil čez vse može. V velikih skrbeh je bil spričo Marijine nosečnosti, a gaje v videnju pomiril angel Gospodov, ki muje dejal: "Ne boj se vzeti Marije za svojo ženo, ona bo mati Sina Božjega. Odsihdobjoje častil kot Božjo nevesto in bil počaščen, da ji je smel stati ob strani. Ko Marija v Betlehemu Božje dete rodi, angel Jožefa opozori, naj z Jezusom in Marijo beži v tujo deželo. Sv. Jožef ne odlaša, ne toži, ampak vzame dete in ženo in zbeži v Egipt. Ko neusmiljeni krvolok Herod umre, angel Jožefa znova povabi v rodno deželo. V Nazaretu pridno dela in pošteno preživlja družino. Mladi Jezus mu pomaga. "Skrbno sta žagala, sekala in tesala, kakor priden oče in ljubezniv sin, da ju je bilo veselje gledati; Marija pa je njima skrbno gospodinjila. Živeli so borno, pa vendar srečno. V naročju Jezusa in Marije sklene sv. Jožef svoje življenje in svojo čisto dušo Stvarniku izročiti. Umrije menda pred letom 30 po rojstvu svojega božjega rejenca. Ponižen je živel na zemlji, povišan se zdaj v nebesih veseli, vseh poštenih mož poseben prijatelj in priprošnjik" zaključi Jožefovo zgodbo Slomšek. Kerje bil sv. Jožef verjetno najboljši soprog in oče karjih je kdaj živelo, ni nič presenetljivega, da se nanj obračajo zakonski možje v stiskah, kijih prinaša tovrstno življenje. Je pa tudi zavetnik vseh mož in fantov, saj je prav, da imajo svojega varuha. Potrebujejo ga! Sv. Jožef je tudi zavetnik tesarjev in mizarjev ter drugih podobnih poklicev. Ne brez razloga, sajje bil sam tesar. Koje prišel v Betlehem, sije moral poiskati streho nad glavo, zato šteje za zavetnika tistih, ki si iščejo stanovanje. Ljudsko izročilo pa pravi, daje sv. Jožef tudi zavetnik za srečno zadnjo uro. To pa zaradi verovanja, daje Jožef umrl v Marijinem in Jezusovem naročju. Sploh naj bi bil sv. Jožef mogočni priprošnjik za vse. Če gaje na zemlji klical za očeta sam Bog, mu tudi v nebesih ne bo odrekel nobene prošnje. Na slovenskih tleh je bilo češčenje sv. Jožefa vedno zelo priljubljeno, o čemer priča skoraj 80 cerkva, postavljenih njemu v čast. Na jožefovo so bila priljubljena romanja k njegovim cerkvam ali oltarjem. Ljudi so najbolj privlačili Jožefovi sejmi, ki so bili vedno bogato založeni s suho robo, kovaškimi, lončarskimi in drugimi rokodelskimi izdelki ter semeni vseh vrst. Na Ro-suljah nad Ljubnim seje njega dni na jožefovo trlo božjepotnikov iz cele doline. Prišli so počastit sv. Jožefa, ki je zavetnik stranskega oltarja v cerkvi Matere Božje. Za konec le še voščilo vsem, ki se ponašajo stem imenitnim svetniškim imenom, zlasti "frišni" abrahamovki Jožici Podkrižnik z Ljubnega. Omar je v teh dnevih najbolj vroče ime slovenske glasbene scene in najnovejša informacija je: spot za Stop je posnet! Posneli so ga nekaj dni nazaj (ponoči) na kranjskem bazenu. Gre za predstavitveni videospot, ki bo Slovenijo zastopal na 50. tekmovanju za Pesem Evrovizije 2005 v Kijevu (polfinalni izbor bo 19. maja 2005, finalni pa 21. maja). Režiserka in scenaristka videospota je Jasna Hribernik, direk-torfotografije Bojan Kastelic. Poleg Omarja vspofu nastopajo tudi tri baletke, za katere je koreografijo pripravila Sanja Neškovič. Spot bo premierno predvajan v soboto, 19. marca, na nacionalki v oddaji Nikoli ob desetih. skupine na naslovu www.siddharta.net in uradni forumi v slovenskem, angleškem, poljskem in nemškem jeziku. Skupina Siddharta bo konec meseca marca izdala ploščo Rh - Special Edition v angleškem jeziku. Poleg avdio cd-ja, na katerem bo 14 pesmi, še enkrat vokalno posnetih v angleškem jeziku, se bo v paketu nahajal tudi DVD, na katerem bo poleg posnetkov s koncerta na stadionu za Bežigradom, fotografij skupine, videospotov in zakulisje snemanja le teh, tudi enourni intervju s skupino. Prava poslastica torej za ljubitelje skupine in njihove glasbe. Plošča Rh- bo izšla v Sloveniji, Nemčiji, Švici, Avstriji, na Poljskem in na Hrvaškem. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova uradna stran Čeprav le ena članica skupine Sugababes pričakuje naraščaj, dekleta pravijo: "To ni samo uspeh Mutye, ampak uspeh celotnega kolektiva!" Sugababes ne sodelujejo le na glasbenih odrih, ampak so tudi zasebno najboljše prijateljice, zato so se odločile, da bodo skupaj pri porodu prvega malčka v skupini. Sugababes sicer končujejo novi album, ki naj bi se na policah glasbenih trgovin pojaviljeseni. Dekleti iz benda pravita, daje Mulya tako trmasta in predana svojemu delu, da se namerava za studijski mikrofon vrniti že dva tedna po porodu, čeprav soji svetovali vsaj dva meseca počitka. Potem ko so imeli na razpolago več kot 50 pesmi, so Oasis končno zaključili svoj šesti redni album Don’t Believe The Truth, s katerega lahko 16. maja pričakujemo prvi singel Lyla. Pri izdajanju tokratne plošče je šlo verjetno za najdaljši ustvarjalni proces, potem ko so dalj časa izdajali samo prvenec Definitely Maybe, takrat še v iskanju založniške hiše. Album Don't Believe The Truth, ki kljub zamudam obeta povratek brez primere, izide 14 dni za singlom - 30. maja. Alenka NOVA ŠTIFTA Sprejem za trikratnega olimpijskega prvaka Slovenska športna javnost je dokaj skromno zabeležila izjemen uspeh, ki gaje na zimskih svetovnih igrah Specialne olimpiade na Japonskem dosegel Damijan Rajter iz Nove Štifte. Njegov izjemen uspeh bi moral biti zapisan z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega športa nasploh. Od leve: župnik Lojze Ternar, trikratni olimpijski prvak Damijan Rajter in župan občine Gornji Grad Toni Rifelj (foto: EMS) Na Damijanove dosežke so ponosni tudi njegovi sokrajani iz Nove Štifte, ki so mu v nedeljo v farni cerkvi pripravili prisrčen sprejem. Vsi so mu hoteli stisniti roko, potem ko mu je župan občine Gornji Grad Toni Rifelj poklonil ročno uro. Župnik Lojze Ternar mu je v imenu sokrajanov podaril sliko farne zavetnice Marije Zvezde in prav ta naj bi bila po Damijanovem prepričanju najbolj zaslužna, da se okoli njegovega vratu bleščijo tri zlate olimpijske medalje, Savinjčan GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Novi upi belih strmin Učitelji smučanja mozirskega kluba so izvedli še en uspešen tečaj smučanja za otroke. Začetniki so se naučili osnov, malce bolj vešči pa so le-te dodobra nadgradili in utrdili. Novega smučarskega znanja se od preteklega tedna veseli 20 otrok, ki so ob koncu druženja prejeli za opravljeno delo tudi priznanja. S ponosom sojih nato kazali svojim staršem in ostalim, saj so priznanja dokaz, da so premagali mnoge strahove, ki sojih imeli pred začetkom tečaja. Benjamin Kanjir Udeleženci tečaja in učitelji ter vodstvo kluba po uspešno zaključenem tečaju (foto: Benjamin Kanjir) JUHU TEATER 7J SE BO PREDSTAVIL V NAZARJAH Skupno stanovanje Lučani in Solčavani, rojeni v letu 1971, so bili vedno drugačni od drugih. Naporni, toda aktivni in prizadevni v številnih krožkih, še zlasti v dramskem. Kotosmošolci so pod vodstvom mentoric Valerije Robnik in Romane Lukovič prvič zaigrali komedijo Skupno stanovanje. V vlogah odraslih so se dobro znašli in na nastopih doživljali velike uspehe. Še bolj so se navezali drug na drugega in ta vezje močna še danes. Spomine na skupne šolske dni obujajo na vsakoletnih srečanjih. Na enem od teh seje porodila tudi ideja, da igro po dveh desetletjih ponovijo. Nastal je Juhu teater 71. V njem so nekdanji osmošolci, ki so danes razkropljeni po različnih krajih Slovenije, pod vodstvom Bojana Germelja svo- je igralske sposobnosti ponovno pokazali občinstvu v Lučah, Solčavi, na Ljubnem, v Novi Štifti in v sosednji Avstriji. Kamor koli so prišli, so nasmejali številno občinslvo do solz. Nasmejali bodo tudi vse tiste obiskovalce, ki bodo v nazorskem domu kulture v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri na njihovi zadnji ponovitvi Skupnega stanovanja. O igri pa le namig. Komedija v treh dejanjih govori o danes zelo aktualnem stanovanjskem problemu. Dinamična igra obogatena z osebno noto Solčavanov in Lučanov letnika 1971 z veliko humorja je brezčasna. Stanovanjski problemi in medsosed-ski odnosi pa aktualni včeraj, danes in v prihodnje, zato tudi vredni ogleda. Marija Sukalo OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Krvodajalsko akcija v Gornjem Gradu Po končanem odvzemu so krvodajalci dobili toplo malico, lahko pa so se tudi posladkali s pecivom, ki so ga tudi letos napekle aktivistke Krajevne organizacije Rdečega križa Gornji Grad. Za dobro akcijo gre torej zahvala vsem krvodajalcem, ki so se akcije udeležili, prav tako pa tudi Osnovni šoli Gornji Grad, ki je odstopila svoje prostore in aktivistkam Krajevne organizacije. IS _____________________y Zadnji četrtek v februarju je Območno združenje Rdečega križa Mozirje organiziralo letošnjo prvo krvodajalsko akcijo v osnovni šoli v Gornjem Gradu. Kljub slabemu vremenu seje akcije v slabih štirih urah, kolikor je potekal odvzem krvi, udeležilo kar 132 krvodajalcev, s čimer so bili tako organizatorji, kot tudi ekipa transfuzijskega oddelka celjske bolnice izredno zadovoljni. Portal Savinjske doline Končna lestvica rednega dela prvenstva: 1. Svea Lesna Litija 18 12 4 2 91 :54 40 2. Gip Beton MTO 18 105 3 89:57 35 3. Živex Dobovec 18 9 3 6 97:91 30 4. Puntar 18 6 8 4 63:61 26 5. Oplast Kobarid 18 7 4 7 72:55 25 6. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 18 7 1 10 75:80 22 7. Tomi Press Bronx 18 6 3 9 70:72 21 8. Metropol 18 6 2 10 72:89 20 9. Kix Ajdovščina 18 5 2 n 62:91 17 10. Sevnica 18 5 2 11 66:107 17 bovcu 25. marea v Nazarjah in na povratni tekmi 1. aprila v Rogaški ne bo lahko. Na gostovanju v Ljubljani so gledalce lahko obdajali mešani občutki. Od zadovoljstva po prepričljivi zmagi »graščakov« in nemoči gostiteljev, do jeze, kijoje tokrat »zakuhal« neodločni sodnik Vivod iz Velenja. Odgovorni v sodniški organizaciji se bodo morali nad početjem nekaterih svojih gospodov v črnem resno zamisliti. Vse preveč je takšnih, ki jih zanima predvsem sodniška taksa (22.000 sit za 40 minut po glavi), še najmanj pa jih zanima škoda in stanje v ekipi, ki ga povzročijo s svojimi nepremišljenimi odločitvami. Niko Vivod je v končnici tekme namerno spregledal grob prekršek znerviranega Blatnika (brez žoge je dvakrat udaril Hrena in si za to šele po posredovanju s klopi prislužil le rumeni karton), na drugi strani pa nasedel provokaciji Marjetiča in podelil rdeči karton Metulju. Da nedosojenih vsaj dveh prekrškov za akumulirani prosti strel in odstranitvi trenerja Delamee s klopi sploh ne omenjamo. Ob tem se že samo po sebi poraja resno vprašanje o smislu nadaljnjega sodelovanja na področjih, kjer imajo igralci opravka s takšnimi ljudmi, poraja pa se tudi vprašanje o vloženem trudu in porabljenem denarju. Sodnik »kalibra Vivod«, ne da ni dorasel sojenju prve lige, težave ima celo na nivoju občinskih lig in v ligi svojega podjetja, kar lahko potrdijo ekipe v Celju in Gorenju. Od odgovornih v sodniški organizaciji bo uprava strogo zahtevala, da Niko Vivod ne sodi več ekipi KMN Nazarje. Pred prvimi tekmami četrtine finala končnice državnega prvenstva (Pari: Svea Lesna Litija : Metropol, Gip Beton : Tomi Press Bronx, Živex Dobovec : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc, Puntar : Oplast Kobarid) sledi krajši premor, saj Litija prav te dni nastopa na polfinalu klubskega evropskega pokala v Belgiji, kjer ima poleg domačega prvaka za nasprotnika še prvaka Španije in Portugalske. Franjo Pukart 89,1 MHz S tekmami 18. kroga se je zaključil redni del sezone v najmočnejši slovenski ligi malega nogometa. Nazarčani so si z zmago na gostovanju v Ljubljani priigrali pomemben komplet točk, kar jih na koncu uvršča na solidno šesto mesto in se bodo vfinalni končnici, tako kot lani, pomerili z Živex Dobovcem. Ligo zapuščata Sevnica in Kix Ajdovščina, Litija in Zagorje pa sta papirnata favorita za veliki finale. Dve zaporedni zmagi in dobra igra Dela-meinih varovancev na finalnem turnirju pokala so stvari postavile na mesto, kamor Savinjčani realno tudi sodijo. Za njimi je izredno naporna in izenačena sezona, sezona vzponom in padcem, najbolj važno pa je, da so fantje zdržali in da lahko sedaj odigrajo končnico povsem neobremenjeno. Takšni pa znajo biti zelo nevarni in verjemite, da Do- Za »graščaki« je naporna in izenačena sezona, sezona vzponov in padcev KMN Metropol : KMN Nazorje Glin IPP-AM Miklavc 1:3 (1:1) Ljubljana. Športni center Triglav. Gledalcev: 50. Sodnika: Silvo Borošak in Niko Vivod. Delegat: Ljubomir Savič. Strelci: 0:1 Metulj (7), 1:1 Žalac (9), 1:2 D. Kugler (33), 1:3 J. Šemenc (34). KMN Metropol: Nagode, Djurovič, Bevc, Žalac, Marjetič, Golob, Osojnik, Pirš, Blatnik, Komprej, Ortar, Šubic. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Vidakovič, Satler, Vreš, D. Kugler., Presečnik, Kolar, K. Šemenc, Miklavc, Metulj, Hren, J. Šemenc, Podpečan. Rumeni karton: Dušan Blatnik (KMN Metropol). Rdeči karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Borut Marjetič (KMN Matropol). Igralec tekme: Drago Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati zadnjega kroga: Metropol : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 1:3 Sevnica : Svea Lesna Litija 6:5 Kix Ajdovščina : Puntar 4:4 Oplast Kobarid : Živex Dobovec 5:2 Gip Beton : Tomi Press Bronks 5:7 Sevilla v*1 I—^ Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19.00* Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold l. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - ZADNJI KROG »Graščake« čaka ponovitev lanske končnice Lepa pridobitev za Mozirje Spoštovani! Z zgornjim naslovom imam v mislih in namen povedati v teh vrsticah predvsem o novejših, lepih pridobitvah, v Mozirju. Gre za vredne in funkcionalne objekte. Kot npr.: trgovski MaksimarketTuš. Taje povsem na začetku, na vzhodni strani Mozirja. Potem stanovanjska stolpnica na Brdcah. Ta je na povsem zahodni strani Mozirja. Ter velika zgradba - hotel »Benda« v Lokah pri Mozirju. O vsakem od teh objektov povem par besed. Takšnih in drugačnih. V kakršnih jih vidijo in o njih tudi medseboj (šušljajo, šepetajo) nekateri tukajšnji prebivalci... Na primer o trgovskem centru Maksimarketa »Tuš«. Ta se razprostira na večji površini ravninske zemlje pod Rožnikom (ob gradbišču bodočega občinskega upravnega središča). Je vsega spoštovanja vredna - trgovska konkurenca... za zadovoljevanje nakupovalnih želja in potreb tega, sedanjega, dokaj potrošniško naravnanega (navdahnjenega) prebivalslva... Drugi, tu omenjeni objekt, je velika stanovanjska zgradba, stolpnica-na Brdcah. Prav tam na griču, kjerje do nedavno stala stara, zapuščena, po zobu časa močno načeta graščina ... (Cerkvena last, pa nacionalizirana in potem denacionalizirana...). Tista, o katere usodi so se v Mozirju, da rečem, razvneli, dogajali in trajali ... pravi besedni »dvoboji«... Kresala so se različna mnenja dveh nasprotnih si »taborov« tukajšnjih prebivalcev. Eni so bili za ohranitev in obnovo stare graščine kot kulturno-zgo-dovinskega spomenika v kraju ... Drugi pa za odstranitev, rušitev... In slednjeje obveljalo. Ja, tam sedaj že stoji - vzdolž dokajšnjega dela »griča« - velika in lepa, funkcionalna, vsega spoštovanja vredna, tako potrebna stanovanjska stolpnica. Z njeno naselitvijo... seje prenekater-emu krajanu, krajanki in njihovim družinam - razrešil dolgoletni stanovanjski problem, stiska... No, v Lokah pri Moziiju pa je velika zgradba - s hotelom »Benda«... Ta je odpravil veliko verzel Mozirja kot turističnega kraja, z nudenjem gostin-sko-nočitvenih turističnih storitev in uslug višjega, oz. visokega kakovostnega razreda, ranga... Ob tem je še posebnega spoštovanja in hvale vredno omeniti, daje to postoril... ustvaril domačin, sokrajan, občan... Da seje iz male obrtne delavnice (steklarstvo) razvil, razširil, dvignil, da simbolično rečem, prelevil v velik, sodoben, udoben, visokokategoričen objekt z dejavnostjo - tudi hotelirstva... Sedaj pa še par besed v zvezi teh objektov - kakorse sliši med šepetom, oz. šušljanju - med ljudmi na tukajšnjem območju... No, ja kot sem že nekoč rekel, da Mozirjani pač ne bi bili Mozirjani, če bi jim bilo vedno vse prav in pogodu.Takojetuditokrat,(kotsem zabeležil) v zvezi s temi objekti. Vedno pač kaj iščejo, kaj odkrijejo... In potem, o tem medsebojno »bolj polglasno« govorijo. Tako tudi o teh zadnjih, omenjenih, lepih, da rečem velikih pridobitvah za Moziije. Na primer o zgradbi Supermarketa »Tuš«... Da je na tako veliki površini zemljišča - kmetijsko visoko kakovostnega ranga, objekt na njem pa le pritličen... Brez nadstropja. Da zato ni optimalno gospodarsko izrabljen prostor. Pa tudi, da ni bilo dovolj »domišljeno« pred gradnjo... Da ni objekt postavljen tako, da bi bilo 'lice - vhodna stran', vzporedna, kot poteka cestna prometnica: Šentrupert - Logarska dolina, ob kraju Mozirje... Pa tudi tisto, da ni najbolj posrečeno, da objekt stoji le slabih par deset metrov od Petrolove prodajalne - z gorivom iz naftnih derivatov in plina (bencinska črpalka)... O stanovanjski stolpnici na Brdcah, pa da je zgradba preveč 'zunaj', iz urbano zaokrožene celote kraja Mozirja. Zato, da se 'harmonija' o skladnosti in uglašenosti s krajem dokaj: izniči, skazi, popači, izmaliči... (skozi nekatere arhitektove oči) - pa, da 'videz' deluje, da je ta objekt na gričku - kakor kakšna »škatla«, drugi zopet, kakor kakšen »grad«... itd. No, o hotelu »Benda« v Lokah pri Mozirju pa se govori, točneje šepeta, predvsem v hvaljenju in laskanju... Tudi, daje mlad sokrajan, gospod, velik entuziast - (z istim imenom kot hotel - Benda)... Še kako vreden, zaslužen za kraj, občino, dolino... Da se mu zato ob srečanju, spodobi spoštljivo odkriti, prikloniti (klobuk dol!)... No, ja, a tudi tu ne gre povsem brez opazke v smislu svarila ... Da najbrže ni najbolj dobro, ne posrečeno, če se pogosto menjuje -(najemnika dejavnosti). Ob tem imajo ljudje v mislih tisti stari rek, misel: »Goste službe, redke suknje«... Bodi dovolj o tem. Na koncu povem, da meje k tem vrsticam spodbudil tukajšnji znani sokrajan, občan CENIK ZA GOVEDA IN TELETA KRAVE PLAČILNI RAZRED OCENA KRAVE 1. plačilni razred E2, E3 350 II. plačilni razred El, E6, U2, U3 330 III. plačilni razred E5, Ul, U4, R2, R3 330 IV. plačilni razred U5, RI, R4, 02, 03 300 V. plačilni razred R5, Ol, 04 210 VI. plačilni razred 05, Pl, P5 200 MLADO PITANO GOVEDO PLAČILNI RAZRED OCENA BIKI DO 30 mes. TELICE DO 30 mes. 1. plačilni razred E2, E3 630 550 II. plačilni razred El, E6, U2, U3 620 540 III. plačilni razred E5, Ul, U4, R2, R3 610 520 IV. plačilni razred U5, RI, R4, 02, 03 600 500 V. plačilni razred R5, Ol, 04 470 290 VI. plačilni razred 05, Pl. P5 280 240 GOVEDO (nad 30 mesecev) PLAČILNI RAZRED OCENA BIKI nad 30 mes. VOLI do 30 mes. VOLI nad 30 mes. 1. plačilni razred E2,E3 590 600 570 il. plačilni razred E1,E4,U2,U3 580 590 560 lil. plačilni razred E5,U1,U4,R2,R3 570 580 550 IV. Plačilni razred U5,R1,R4,02,03 560 570 540 V plačilni razred R5,01,04 420 440 410 VI. plačilni razred 05.P1.P5 240 250 220 TELETA 1. plačilni razred E, U, R 900 II. plačilni razred O 790 lil. plačilni razred P 300 Cenik velja od 7.3.2005. ROK PLAČILA JE 35 DNI. A Zadruga mozlrje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE z.0.0. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje (z visoko titulo)... Kar med potjo, ob srečanju, pred dnevi, mije skorajda na uho šepnil, rekel: »Vi, ki tako svobodno in prosto, preprosto - rišete ... in kdaj kaj doživetega brez 'dlake na jeziku' kotmislite, poveste... (Tisto za Dan kulture -je bilo fascinantno). Čas bi že bil, da o Mozirju še kaj lepega izrazite. Na primer o pridobitvi Maksimarketa »Tuš«. Pa sem dejal: »No, je, tudi prav«. In rečeno, storjeno. Nisem pa tedaj gospodu dejal, pa rečem sedaj: »Oprostite, g. dr. -, mene pač tišči, karslišim od ljudi... In sem rad olajšan«. Pa brez zamere! Z najboljšimi željami. Lep pozdrav. Vaš naročnik in zvesti bralec Vlado Parežnik Levstikova 9 3330 Mozirje ČRNA KRONIKA • PODRL REKLAMNO TABLO Mozirje: 10. marca je najemnik gostinskega lokala pred Mozirskim gajem opazil, da mu je neznani storilec podrl reklamno tablo pred lokalom. Policistje na kraju ugotovil, da ni šlo za objestno dejanje. Neznani voznik osebnega avtomobila je bil namreč med obračanjem nepreviden inje ob tem zadel v tablo, ki seje ob tem podrla. Drugo vprašanje pa je, zakaj se storilec ni sam javil in priznal krivde. • OBJESTNEŽ POŠKODOVAL VOZILO Gornji Grad: Oškodovanec je imel v noči na 13. marec parkirano svoje osebno vozilo pred gostinskim lokalom v Gornjem Gradu. Koje prišel zjutraj do njega, je videl, daje bilo vozilo poškodovano. Objestnež mu je razbil steklo, z ostrim predmetom pa naredil rise po pločevini. • UKRADEL ZVOČNIKE Šentrupert: Občanka iz okolice Luč je imela v noči na 14. marec parkiran svoj osebni avtomobil na parkirišču pri izvozu iz avtoceste v Šentrupertu. Neznani storilec ji je v tem času vlomil skozi okno in odnesel zadnjo polico z zvočniki. • NEPRILAGOJENA HITROST V času med 7. in 14. marcem seje na zgornjesavinjskih cestah pripetilo kar devet prometnih nesreč, v katerih pa je trpela samo pločevina. Vzrok večine teh nesrečje bila neprilagojena hitrost. Policisti opozarjajo voznike, da ne precenjujejo vremenskih razmer, saj so noči še vedno hladne in ceste na izpostavljenih legah zaradi tega spolzke. Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIHPOLIC in Gre/ ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje. Papošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Čepravpokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame Jožefe ŠINKOVEC, roj. Časi (18.04.1931 - 25.02.2005) iz Nazarij Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, podarili sveče in cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Marinki Napotnik za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Nazarje, praporščakom, pevcem in osebju Doma upokojencev Polzela. Žalujoči vsi njeni Tiho je odšla od nas Alojzija KAKER Naj hvaležnost obišče vsako toplo dlan, ki nam je v teh trenutkih na kakršen koli način pomagala. Hvaležni otroci z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 IL»J "Kje je pacientka, ki ima ožgano kožo?" vpraša doktor medicinsko sestro. "V sobi šest, ampak menije rekla, da ima ozebline." "Ja, to je tista, ki se je sončila na Golteh in zaspala na snegu." 8. marec "Možje včeraj pripravil kosilo za vso družino," Hedvika pohvali soprogov podvig sosedi. "Kaj pa je skuhal?" "Vljudno smo vse pojedli, ampak do danes še nismo ugotovili kaj." Hilda prihiti v zakristijo farne cerkve h duhovnu: "Oče župnik, rešite mi moža! Odkar je postal ribič, je pomešal vse vere!" "Kako je to mogoče?" "Do pasu stoji v Savinji in moli Marijo in Alaha, da bi kaj ujel!" Trenutno najbolj zmedeni Zgornjesavinjčani so Nazarčani. Odkar so jim zaprli tovarno ivernih plošč, ne vidijo več zraka, ki ga vdihavajo. jzdravliivc Skrajno ne preveč lep moški pripelje ženo k psihiatru rekoč: "Rad bi, dajo ozdravite ljubosumnosti." Psihiater pogleda lepotico in ... khm, moža in reče: "Pri meni lahko postopek traja leta, kar lahko okulist uredi z očali v dveh minutah..." Tugo Mernik Ločitev "Ljubi, dragi, ne zapuščaj me!" vije Vilma roke za Dragom, ki vstaja iz vroče postelje. "Poskušaj razumeti. Saj se še vrnem. Tudi jaz ne morem petkrat zapored, ne da bi vmes včasih ne imel še kakšne druge fiziološke potrebe." Hugo Mušnik aderta do Zakonski svetovalec vpraša proti možu: "Kdaj ste zadnjič zadovoljili ženo?" Žena se zamisli in vpraša moža: "Dragi, koliko je že star najin sin?" \ Nekateri gospodarstveniki v naši dolini bi radi živeli na veliki nogi, a jih že mali izdatki izčrpavajo. lab signal "Moje srce je potrebno ljubezni, pozornosti ..."vzdihuje Angela na ramenih moža, ki se ne premakne iz fotelja. "Si prepričana," vpraša, "da ni kriva antena, da ni slike ravno zdaj, koje na vrsti tvoja nadaljevanka?" Samo Sprožilec \ Ko dobi podjetje dober posel, gredo vsi zaposleni v gostilno. Vodstvo zapije uspeh in bodoče dobičke, delavska raja samo bodoče nadure in nočne "šihte". Cvetke itikoprive ^ AKROBATSKI ROKENROL Junak neznanega porekla iz akrobatske šole Savina nad Ljubnim: »Trenutno ne morem dati intervjuja ker proučujem, kako zemeljska privlačnost deluje na socialno protezo. Zaenkrat lahko povem le, da sem z nosom v neposredni bližini termalne vode v Okonini.« (RAZISKOVALNI TURIZEM PRESS) SOCIALNA STISKA Ljubenska županja Anka Rakun (desno): »Oprosti, Ciril, vendar sem te zaradi izredno nizkih dohodkov primorana zajedati.« Lučki župan Ciril Rose (vsredini): »Karjej, Anka, jaz vem, kaj je laka ta, saj sem že bil pri tebi na obisku.« Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (levo): »Jaz sem s plačo povsem zadovoljen, zato vaju vabim v Mozirje na ciganski golaž.« (REVEŽI NA ODORU PRESS) DOLGCAJT Jakob Presečnik, poslanec DZ (desno) profesionalnemu igralcu "Čiču": »Sem slišal, da se spravljate v penzijo. Kaj boste pa "glumili" potem?« Igralec Franc Markovčič - Čič: »Orkaduš, jaz že nisem eden tistih, ki bi potem ne imel nobenega časa! Čas bom imel za psa, pa za ribičijo, pa mal bom v "gašperčka" na Reneku zakuril... Oh, Jaka, takšnega "dolgcajta", kot ga zganjate vi v parlamentu, jaz ne (ČEZ "KOMOT" GA NI PRESS) — Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS MOŠKO SEME PRI IZLIVU MIRUJOČI DEL ELEKTRO- MOTORJA IZVOR, ZNAČILNOST GLEDE NA NASTANEK DRŽAVNA BLAGAJNA IME VeČ PAPEŽEV ERICK RAEDER BIKOV GLAS DRAGO IBLER MESTO V RUSIJI MLAD FANT (SLABŠ.) ANTIČNA DEŽELA BEOTIJCEV TALNA OBLOGA IZ LESENIH DEŠČIC ROPARSKI DELFIN HČERKA, ŽENSKI POTOMEC EKATERINA (KRAJŠE) ZBORNIK, LETOPIS REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK KOLUBARE SKANDINAV. MOŠKO IME TERORISTIČNA ORGANIZACIJA V ALŽIRU ANGLEŠKA PISATELJI- CA- MURIEL BITJE, KI MISLI IN GOVORI KRATKOST, JEDRNATOST IZRAŽANJA CLAUDIO ABBADO GLAVNO MESTO ESTONIJE ARNE NAESS STARO- RIMSKI POZDRAV OTOK V JADRANSKEM MORJU DRUŽABNI KROŽEK, DRUŠTVO DEVETI DAN PRED IDAMI V RIMSKEM KOLEDARJU PREVLJIČNO BITJE SPAČENEGA OBRAZA INDIJSKI HRAST KRAJ POD FRUŠKO GORO PREDMESTJE BELG. MESTA LIEGE ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE J*# ir»' «čjp HUJŠE KAZNIVO DEJANJE PRŠICA, ZAJEDAVEC, CEK NIELS ABEL SLAVKO TIHEC KRAJ V DALMACIJI, V BIH IZDELKI IZ LESA, TUDI LESNA SNOV ZADETEK DVEH ŠTEVILK PRI TOMBOLI NERAZDELJEN DEL KAKE CELOTE Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: PSKOV- mesto v Rusiji IRIG- kraj pod Fruško Goro SPARK- angleška pisateljica- Muriel LJIG- reka v Srbiji, desni pritok Kolubare NONE- deveti dan pred Idami v Rimskem koledarju TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Napovednik • Petek (18. marec), ob 17.30. Kulturni dom Gornji Grad Svečanost ob 50-letnici podjetja Smreka • Petek (18. marec), ob 18.00. Mladinski center Velenje Potopisno predavanje: Rusija • Sobota (19. marec), ob 17.00. Dom kulture Velenje Lutkovna predstava za otroke: Zakaj? • Sobota (19. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Slavnostni koncert moškega pevskega zbora Kajuh ob 85-letnici delovanja • Nedelja (20. marec), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Gledališka komedija: Skupno stanovanje • Torek (22. marec), od 15.00 dalje. Ljudska univerza Velenje Predstavitev računalniških izobraževanj • Torek (22, marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Mandi, velikonočni zajček • Sreda (23. marec), ob 10.00. Kulturni dom Šmartno ob Paki Območno srečanje otroških folklornih skupin ŽIVALI - PRODAM Prodam ali menjam 1 teden staro telico za bikca s.r. pasma. Gsm 041 /230-133. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031 /533-745. Kupim tele mesne pasme, staro do 3 tedne. Tel. 584-41 -15 ali Gsm 031 /231 -945. Kupim teleta starega do 14 dni. Gsm 041 / 857-908. DRUGO - PRODAM Silažne bale prodam ali zamenjam za drva. Gsm 051/301-644. Prodam jedilni krompir- neškropljen -kalingford. Gsm 031 /607-376. Prodam otroško kolo (velikost od 8 -12 let). Gsm 041/783-528. Digitalni fotoaparat HP in tiskalnik HPv kompletu novo, zelo ugodno prodam. Avtoradijo 10.000 sit. Gsm 031/772-486. Prodam orehova jedrca, 500 sit/kg. Tel. 580-20-70. Prodam 4 letne gume za golf IV, dimenzije 205/55/16. Gsm 041/324-409. Prodam moško kolo balance, staral leto. Gsm 031/820-267. Prodam nov hidravlični cepilec drv in 0,5 m3 hrastovih desk (podne). Gsm 031 / 568-095. Prodam silažne bale, možna dostava na dom. Gsm 031 /276-388. Monitor 17" benq, garancija 2 leti, prodam, cena 13.000 sit. Gsm 041 /587-606. Avtoojačevalnik renegade, 1000 W, 4 x 250 W, nov wofer blaupunkt 600 W + kabli. Gsm 051/365-148. Prodam lesene gajbice za krompir ali jabolko. Gsm 031/667-913. Prodam letne gume mlchelin energy 165/70/14, cena po dogovoru. Gsm 051/361-918. DRUGO-KUPIM Kupim pajek 3,5 m ali 4 m. Gsm 041 / 438-096. Kupim bukova drva. Gsm 070/401 -811 ali tel. 03/838-17-20. IŠČEM Spoštovane, če si želite poštenega partnerja za resno zvezo, pokličite razočaranega 35-letnika. Gsm 031 /836-378. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam bmw, 325 i, letnik 1992, vsa oprema. Gsm 041/351-008. Prodam punto 1,2, letnik 2001, klima, pot. računalnik... Cena 1.250.000,00. Gsm 041/793-094. Prodam golf II. diesel, 1.1988, evro priklop - ugodno. Gsm 031/544-715. Po simbolični ceni prodam škodo favorit, I. 90. Gsm 041/354-667. Prodam daihatsu charade, bencin, moder, dobro ohranjen, letnik 1991, registriran. Gsm 031 /585-253. NEPREMIČNINE Prodam hišo v Gornjem Gradu - sončna lega. Gsm 041/226-126. Najameva stanovanje v Mozirju ali okolici. Gsm 031/289-626. Gostilna - Penzion Raduha, Martina Breznik s.p., Luče 67, 3334 Luče Iščemo osebo za pomoč v kuhinji. Interesenti dobijo več informacij na tel. številki 03/838-40-00 ali 031/64-57-58. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Mira s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, poiikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. GRADBINCI - s.p., d.o.o. Nudimo vam strokovne storitve odgovornega vodje del, nadzor, statične izračune konstrukcij. GSM 041/680-862, tel. 03/5832-468. Gradbeni inženiring - visokogradnje, Anton Brezovnik s.p., Na Gradišču 20, 3330 Mozirje. KBM Infond Družba za upravljanje d.o.o. PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI TVegani, a bolj donosni Kaj je tveganost? To je verjetnost, da se napoved ne bo uresničila. Za najmanj tvegano naložbo velja gotovina, skrita na podstrešju praviloma tvegate le požar in kakšno miš. Cene rastejo, vaš denar na podstrešju izgublja vrednost, ampak gotovo je tam. Pri delnicah, na primer, je prav obratno. Cena delnice se oblikuje na borzi. Poganjajo jo razumske stvari, kot dobro poslovanje podjetja, in nerazumske, kot so strah in pohlep vlagateljev. In prav ti nerazumski dejavniki omogočajo potencialno veliko višje donose kot vaše podstrešne miške. Vzajemni skladi pa so nekje vmes. Zaradi velikega števila različnih naložb so manj občutljivi na nihanja borznih trgov, pa vendar dolgoročno neskončno bolj donosni kotdenar v nogavici. Donos z ublažitvijo tveganja Bolj kot je naložba tvegana, več znanja vlagatelja zahteva in več potrpežljivosti, da dobro unovčimo naložbo. Obenem pa je potencialno tudi veliko bolj donosna. Pri vzajemnih skladih imamo znanje in potrpežljivost upravljavci torej lahko z nami zaplujete tudi v finančne vode, kjer se sami ne bi počutili doma. Prvih pet Tuševih Bistrih kotičkov v letošnjem letu V mesecu marcu smo obdarili prvih pet knjižnic. Mestno knjižnico Piran, Knjižnico Miklova hiša Ribnica, Medobčinsko matično knjižnico Žalec, Matično knjižnico Kamnik ter enoti Osrednje knjižnice Mozirje, Ljubno in Rečica. Z zbranimi sredstvi v Tuševi dobrodelni akciji, bomo obdarili še pet knjižnic v mesecu aprilu. Bisbni dobiček bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave v desetih knjižnicah po Sloveniji. Od vsakega februarskega nakupa nad 7000 SIT bomo namenili 7o tolarjev za nakup računalniške opreme za deset knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Dobrodelno akcijo KÌ6T dobVQ. StVQfì je omogočil Tušev dobrodelni ■* , . sklad skupaj z dobavitelji. uGlütTlO VSI tu S Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42. Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si ________________________-----------_____________________ Nagradno vprašanje meseca marca: V vzajemnih skladih je bolj primerno varčevati za: a) nov avto b) študij otrok, ki so danes še majhni j Dopisnico s pravilnim odgovorom in pripisano davčno številko pošljite na naslov ; Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 31. marca. Med vsemi /; pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade mini kalkulatorja, j Nagrajence bomo o nagradi obvestili na dom. Potrpežljivost je mati donosa Kaj je dolgoročna naložba v vzajemne sklade? V tujini od pet pa tudi do deset let. Pri nas je bila doslej že tri leta, ko je prenehala obdavčitev doseženih donosov. Slovenski trg vrednostnih papirjev je v preteklih letih namreč dosegal izjemne donose, ki se najbrž ne bodo več ponovili. V tujini je malo drugače kadar je trg v padanju, je včasih treba pametno izbrati trenutek, kdaj unovčiti svojo naložbo. Zato so vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki so ob nekoliko višjem tveganju pripravljeni na dolgoročno naložbo. Šteto vi? 4Ìt POROTHERM DODATNI 6% POPUST DODATNI 10% POPUST Prednapete opečne preklade DODATNI 3% POPUST Hidratizirano apno Gašeno apno Maltit osnovni Maltit zaključni DODATNI 5% POPUST DODATNI 3% POPUST DODATNI 5% POPUST SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760, 83 92 761, fax: 03/83 92 765 PRODJANI CENTER “SAM” LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold WWW Stfllfl Sl tel: 03/70 32 700, 70 32 704; fax: 03/70 32 710 " WW.Oam.OI Silikatna opeka »ffll Dtopdom ZA MALE VELIKE MOJSTRE Adheziv Kemakol Viadur Vilaplan Uzin PE 360 Uzin NC 150 Uzin Fliesurit Opažne plošče DODATNI 5% POPUST Celje - skladišče D-Per sam I 7/2005 AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVI I 5000016195,11 Od 21.3. Do 2.4.2005 Vobitekt SV/4-60 Izotem V4 Izotekt V3 Standard DODATNI 5% POPUST COBISS OSREONJA KNJ. CELJE