Št./№ 9/10 Oktober/Ottobre '99 letnik/anno IX Občina piraH COMUriE DI PIRANO V imenu Občinskega sveta Občine Piran in v svojem imenu izrekam vsem občankam in občanom iskrene čestitke in najboljše želje ob prazniku Občine Piran. A nome del Comune di Pirano e mio personale formulo a tutti i cittadini sincere felicitazioni ed i migliori auguri per la Festa del Comune di Pirano. Županja - II Sindaco Vojka Štular, prof. Portorož 1913 - kakšen neki bo pogled na stari Palace sto let po tej fotografiji, leta 2013? (Fotografija je iz zbirke Mitje Jantarja). IZ VSEBINE: бг Naš obraz: Sead Behadini № Predstavljamo: Urad za inšpekcijo in redarstvo občine Piran взг Portorožanov gurmanski obisk Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palace, predsednik Združenja za gostinstvo in turizem Portorož na prelomu tisočletja potrebuje nov razvojni koncept Po težavah v začetku devetdesetih se je leta '96 portoroški turistični utrip počasi, a vztrajno približeval podobi, ki jo je dosegel v svojem najboljšem obdobju prejšnjega desetletja. Kazalo je, da so leta poosamosvojitvenih suhih krav vendarle mimo... Optimizem nikakor ni bil neupravičeni Vodstva hotelov so namreč v zadnjih letih poskrbela za korenito izboljšanje svojih zmogljivosti, za širjenje in bogatitev ponudbe (novi sodobni bazenski kompleksi, kongresni centri, prenovljeni prostori talasoterapije...) in tako postavila temelje za ponovni vzpon portoroškega turizma. Vendar smo letos spet lahko na lastni koži spoznali, kako ranljiva je ta panoga in kako krhke so lahko vse naše napovedi in pričakovanja. Vojna v Srbiji nas je ponovno postavila na trdna tla: grenko je bilo spoznanje, da ostaja Slovenija z vidika globalnega turističnega sistema premajhna, da bi bila kaj bolj razpoznavna, kot je bila ob razpadu Jugoslavije. V le za spoznanje bolj oddaljenih deželah (Skandinavija, severni del Nemčije), od koder so se gostje zaceli vračati, so nas znova postavili na Balkan. Lahko se sicer tolažimo, da zaradi vojne letos ni imela izpada od turizma le Slovenija. Turizem je zašel v krizo v vseh deželah, kjer so pač potekale Natove vojaške operacije: od Italije, Turčije, Grčije, posebej še na Hrvaškem, ki je v zadnjih nekaj letih v promocijo svojega turističnega potenciala vložila zares ogromna sredstva. Ne glede na to da smo bili že prejšnja leta navajeni na tako imenovano julijsko luknjo, ko je - kljub poletnemu vrhuncu - turistični obisk ostajal pod pričakovanji, je bil utrip letošnjega julijskega turističnega Portoroža slabši od vseh še tako črnogledih napovedi. Veliki sistemi, kakršni so hoteli, so se takoj lotili različnih akcij (ugodne ponudbe namenjene predvsem domačim gostom). Tako so bili hoteli Palaceve družbe v juliju, še bolj pa v avgustu dobro zasedeni. Žal pa so bile zmogljivosti zasebnih sobodajalcev izredno slabo zasedene. Prav zato je letošnji turistični utrip Portoroža ostal daleč pod vsakoletnim živahnim vrvežem. Hotelske zmogljivosti so torej polnili predvsem domači gostje. Zaradi njihove nepovezanosti sobodajalci ne zmorejo pripraviti podobnih akcij kot hoteli, zato jim niso več konkurenčni. (V Palacevem hotelu treh zvezdic -Neptun - so letošnje poletje na primer kot ugodnost nudili najmanj petdnevni paket, za katerega je gost za 5.400 SIT na dan dobil polpenzion, pa še brezplačno parkirišče, vstop na plažo in v bazenski kompleks. Pri malih zasebnikih se je nočitev z zajtrkom vrtela okoli 2.800 SIT - a k temu je treba prišteti še stroške večerje, parkiranja, vstopnino za plažo, bazene...). Da portoroški turizem rešujejo domači gostje, z nacionalnega vidika ne pripomore kaj dosti k ekonomski rasti te dežele. Da zasebni sobodajalci NAŠ OBRAZ Albanec med nami Ničkolikokrat sem že hodila mimo prijaznih sladoledarjev v centru Portoroža. Tokrat pa sem načela klepet s Seadom Behadinijem, najmlajšim od treh bratov, ki sledi družinski tradiciji. Njegov ded je leta 1953 odprl prvo piransko slaščičarno. Njegovi starši prihajajo iz Tetova, vendar se je leta 1953 že njegov ded preselil v Piran in odprl prvo slaščičarno v mestu. Sead se je rodil pred 23. leti, ravno ko je njegova mama bila na dopustu doma v Makedoniji. V Slovenijo je z njo prišel kot dva meseca star dojenček. Potem je živel nekaj časa v Makedoniji, nekaj pa v Sloveniji. Tudi šolo je tako obiskoval nekaj tam, nekaj pa pri nas. "Kje je torej zate dom, v Portorožu ali Tetovu?" "Dom sicer pogrešam, a se bolj domače počutim tukaj," pravi Sead, "v Tetovo se vračam vsako leto vsaj za mesec dni. A letos bom ostal dlje, saj se bom poročil. S svojo sosedo, ki jo poznam že od malega! Če bi bila poroka tukaj, bi moral za svate in sorodnike najeti cel hotel!" Po poroki se bo njegova žena preselila sem. Kar pa ji menda ne bo (pre)težko, ker je tu že živela. "Bo potem pomagala v sladoledarni?" sem radovedna. Društvo YOGA V VSAKDANJEM ŽIVUENJU-Koper organizira: ZAČETNO VADBO JOGE, ki obsega: yoga asane (telesne vadbe), pranajamo (dihalne vaje), koncentracijo, sproščanje in meditacijo po izvirni metodi indijskega jogija Paramhans Swami Maheshwaranande. Vadba poteka: - v Luciji od 7.oktobra vsakfetrtek ob 19. uri v vrtcu Morje na Fazanski ulici; - v Portorožu od 4.oktobra vsak ponedeljek ob 19. uri v it. gimnaziji Antonio Sema: - v Piranu od 7.oktobra vsak četrtek ob 17. uri v Gimnaziji Piran. Bolniška ul. 1. VPISI SO MOŽNI DO NOVEMBRA. INFORMACIJE od 17. -19. ure na tel.: 041/224 281. Sead odkima: "Ne, ker je takrat, ko je ljudi veliko, prenaporno. Doma bo in bo gospodinjila." Za nas morda nekoliko presenetljiva odločitev, zato ga povprašam ali je končala kakšno šolo. "Le osnovno", pove moj mladi sogovornik, "v Makedoniji zaradi verskih razlogov študira zelo malo deklet. In univerze so vse v makedonščini, čeprav je tam veliko prebivalstva albanskega. Zadnja leta pa se stanje izboljšuje." Seveda nas je zanimalo, kakšne razlike opazi med Albanci in Slovenci. Pravi, da v mentaliteti. Sicer pa velja, da so v vsakem narodu dobri in slabi ljudje. Potem vrtam, zakaj so se njegovi dedi odločili za Slovenijo. "Vsak pač išče boljše življenje. Veliko Albancev je šlo po svetu. Doma je zaslužek slab. Tukaj je več demokracije. V Jugoslaviji je bila Slovenija najbolj razvita republika in je zato nudila boljše možnosti zaslužka. Pa tudi slovenščine, čeprav ni lahek jezik, se nam ni bilo pretežko naučiti. Moji pradedi so šli najprej v Ljubljano, potem na Vrhniko in šele potem v Piran. Takrat tu ni bilo nobene sladoledarne. Prvo je odprl prav moj ded. V Ljubljani pa tradicija sega že v prejšnje stoletje. Na splošno pa mislim, da je vse stvar usode," je prepričan Sead Behadini. "Imaš rad sladoled?" pogovor speljem na področje njegovega dela. "Včasih ga še pojem, a sem ga že precej naveličan," se nasmehne. Pravi pa, da več sladoleda pojedo odrasli kot otroci. Sladoled Behadinijevih izdelujeta v Portorožu oče in brat; Sead skrbi za nabavo. Pirančane pa s sladoledom oskrbuje njegov stric z družino. A v Piranu je zaslužek slabši. V Portorožu se lahko pohvalijo z boljšim prometom. Tretji brat ima zlatarno v Kopru. "Je slaščičarna Mignon huda konkurenca?" "Ne prehuda, ker je razdalja med nami dovolj velika. Oni imajo tudi več druge ponudbe: slaščic in alkoholnih pijač, mi pa predvsem sladoled. Z njimi smo v dobrih odnosih. Konkurenca so pakirani sladoledi v trgovinah. Ampak to je normalno: ponudba se na vseh področjih širi.". Sladoledarji imajo tudi svoja letna srečanja. Vsako leto se Behadiniji odpravijo na mednarodni slaščičarski sejem v Longarone, blizu Belluna, kjer so razstavljeni novi modeli aparatov, vitrin... In kateri novi sladoledni okusi se nam obetajo? Menda bo hit naslednjega leta sladoled viagra. Pa sladoledi alkoholnih okusov, ampak pri teh se zaplete, kajti imeti morajo napis, da vsebujejo alkohol. Mladoletnim ga seveda ne smejo prodajati. Z novimi okusi je pa tako: strankam je treba razlagati, kakšen je novi sladoled, naštevati sestavine, za kar gre preveč časa in potem je že vrsta... Današnji sladoledi imajo vse manj sladkorja in maščob, predvsem pa nimajo več jajc. Tehnologija napreduje v smeri skrbi za vitko linijo. Dietetičnega sladoleda sicer še ni, ker še vedno niso izumili dobrega recepta zanj. Sladkor ohranja sladoledu potrebno trdnost - da ni premehak in prehitro topljiv. "V katerem jeziku se pogovarjaš s sorodniki?" "S starši in ženo albansko, z bratoma pa različno. Če so poleg prijatelji - večinoma so Slovenci - tudi slovensko in italijansko." Sead govori kar sedem jezikov (nemško, angleško, italijansko, slovensko, makedonsko, srbsko, hrvaško, albansko, nekaj zna pa še po francosko in rusko). In kaj naš sla-doledar dela, ko ne prodaja sladoleda? Poleti si po kosilu, ko grejo vsi na plažo, tudi sam privošči oddih. Rad igra nogomet in beach volley, rad gre s prijatelji na pijačo. Zvečer, ko je naval, je spet na svojem delovnem mestu; poleti dela tudi 12 ur. Privošči si pa tudi dopust. Vsako leto gre v smučarski center Popova Šabka, včasih spomladi pa obišče strica v Nemčiji. "Kaj te osrečuje Sead, kaj te spravlja v žalost?" "Osrečuje me šport, dobri odnosi v družini in zdravje. V slabo voljo me najbolj spravljajo laži." Naš sogovornik ima svoje delo rad in pravi da bi ga ne zamenjal, pa četudi bi ga lahko. Rad ima sicer nogomet; kot polprofesionalec je pol leta treniral v Berlinu, vendar se je zaradi poškodbe vrnil. "Ste verni?" "Zelo," je resen Sead, "radi imamo svojo vero, a spoštujemo vse druge. Človek mora biti ponosen in na svojo vero in na svoj narod. Človek brez vere ni človek." "Če bi imel možnost v Portorožu kaj spremeniti, kaj bi to bilo?" "Rad bi, da bi plaža imela več atrakcij: razne bazene, igrišča. Predvsem pa me moti to, da v takšnem turističnem kraju, ni javnih stranišč. Pred dvajsetimi leti smo jih imeli, sedaj ko pa smo že skoraj v tretjem tisočletju, pa jih ni. V Nemčiji imajo to zelo lepo urejeno: morda bi se kazalo zgledovati po njih." In čisto na koncu ga pobaramo še za njegov življenjski moto: "Uživaj vsak dan sproti; jutri bo že nov dan..." Jasmina Kozina nadaljevanje s .str 1 niso konkurenčni hotelom, pa tudi ne more biti dobro za Portorož. Zato mirne vesti trdim, da je bilo letošnje poletje streznitev in učna ura za slovenski in seveda portoroški turizem. Kako torej iz slepe ulice, kamor smo v Portorožu zašli? Če na primer povprečni gost hotelov Palace porabi zdaj v Portorožu sto mark dnevno, je treba doseči, da jih bo stopet-deset! A kako privabiti k nam takšnega turista? Pred kakšnim desetletjem smo že poskušali najti pot za nek drugačen Portorož, kar se ni obneslo. Kakšnega novega razvojnega koncepta pa potem nismo niti poskušali najti. Tega ni mogoče postaviti čez noč. Po moje zamujamo za najmanj pet let. In ker ne vemo, kaj hočemo, je relativno dosti sporov med domačim prebivalstvom in hotelirji. V sedanji apatiji in brezciljnosti se zlahka pojavljajo kritike, kajti stopicanje na mestu ne vzpodbuja nikogar. V demokratičnih razpravah se je treba dogovoriti za ključne poteze, s katerimi vsi seveda ne bodo zadovoljni, a v demokraciji pač zmaga volja večine. Ko bomo imeli končno analizo stanja, se bomo lažje odločali, kaj razvijati, da bomo mladim nudili možnosti za delo, osebnostni in poklicni razvoj, obenem pa, da bi dosegli višjo stopnjo blagostanja naše skupnosti. Portorož ima s svojo infrastrukturo nastavke za celoletni turizem, vendar je najprej potrebno celovito urediti njegov center v povezavi z ostalim prostorom: najti rešitev za moteči hrup s štiripasovnice, plažo razširiti ob vsej obali od marine do Bernardina, preseliti pomol za potniška plovila iz centra na Fizine, pa jadralni klub Pirat, kjer je zdaj eno samo smetišče. Hkrati pa moramo ohranjati naravne danosti, ker je od njih odvisna tudi usoda Portoroža kot turističnega kraja (ugodna klima!): nujno je preprečiti propadanje solin in kanala Sv. Jerneja, pa nadaljnjo divjo pozidavo Seče... Letališče v Sečovljah bi že kmalu utegnilo dati nov polet našemu turizmu, kajti Portorož ima vse predispozicije, da postane destinacija za goste, ki potujejo z letalom. Na obnovo starega hotela Palace bi morali gledati v luči urejanja širšega prostora. Da bi postala prenova starega portoroškega simbola donosen posel, je potrebno imeti vizijo o prihodnosti celotnega območja naše občine. Trenutno je vlaganje vanj - ne da bi ga na novo umestili v prostor in mu dali osrednjo vlogo v kraju - predrago, da bi se splačalo! Šele ko bomo gostu, ki bi lahko v Portorožu potrošil več od sedanjega, ponudili kaj več od spanja, kopanja, hrane, bo naložba v Palace donosna. Ml MED SEBOJ čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo ❖ Nekoliko z zamudo, vendar iz srca čestitamo ob rojstnem dnevu slavljencem Cesarini SMREKAR (31/8), Zvonimirju ŠKAPIN u (4/9), Vojki ŠTULAR (4/9), Marinu MAHNIČ-u (13/9) in Stojanu RAŽMU (12/9), ki v občinski palači v Piranu sklepajo pomembne življenjske odločitve - zakonske zveze in z izbrano besedo pospremijo mladoporočence na skupno pot. Želimo jim zdravja in še veliko skupnega sodelovanja - Upravna enota Piran. ❖ V pozno septembrskem in oktobrskem obdobju slavijo svoj rojstni dan naslednji člani sveta občine Piran: Drago ŽERJAL iz Pirana je svojemu rojstnemu dnevu nazdravljal 22. septembra, Sašo ŠRAMLiz Lucije pa na prvi oktobrski dan, Pirančan Luciano MONICA rojstni dan praznuje 13. oktobra, Portorožan dr. Širne KOPILOVIČ pa 19. oktobra, prav tako Portorožan Rafael DODIČ, ki bo nazdravljal 24. oktobra, Marjan JERETIČ iz Pirana je vinotočni mesec uspel ujeti le še za las in bo zato nazdravljal 31. oktobra. "KoFkr kapljic tol'ko let" želimo vsem slavljencem, predvsem pa uspešno uveljavljanje interesov skupnosti v občinskem svetu. ❖ Vse najboljše Davidu BOŽIČ-u, članu Sveta KS Portorož, ki |e 27. septembra praznoval svoj rojstni dan. Veliko osebne sreče in uspehov mu želijo prijatelji. ❖ 20. septembra je praznovala rojstni dan Natalija PLANING iz Pirana. Še veliko energije in dobre volje ji želijo prijateljice in prijatelji. ❖ 20. septembra je svoji okrogli obletnici rojstva nazdravil naš urednik Marko ZORMAN. Da bi še naprej našel kaj časa za Portorožana si želimo portorožanovci in bralci. $ 20. septembra je Kristina RITOŠA iz Portoroža povila malo Rio. Njej in njeni družinici želimo veliko radosti in ji iskreno čestitamo - njena "dekleta". ❖ Okroglo obletnico rojstva bo 26. oktobra praznoval tudi znani direktor portoroškega hotelskega podjetja Palace, Danilo DANEU. Uspešno vodenje podjetja in veliko uspeha pri prizadevanjih za obnovo starega portoroškega hotelskega očaka mu želijo Portorožani. ❖ Iskrene čestitke tudi Miranu GASPARIJU, uspešnemu direktorju strunjanskega Zdravilišča Krka, ki svoj rojstni dan praznuje 27. oktobra. ❖ Predsednik sveta KS Piran, predsednik Obrtne zbornice Piran in predvsem zelo uspešen gostinec Pavel LOVREČIČ iz Pirana praznuje svoj rojstni dan 10. oktobra. Vse najboljše mu želijo someščani. ❖ Društvo invalidov občine Piran se zahvaljuje vsem, ki so pripravili kulturni program na njihovi slavnosti 10. septembra letos: pridnim učencem osnovne šole Lucija in Piran, njihovim mentoricam Dragici Kocjančič, gospe Knezov) (njen zborček je sproščeno zapel kljub njeni odsotnosti), še posebej pa gospe Darji Milok. Prisrčna hvala baletni skupini Metulj pod vodstvom ga. Lidije Pogačar ter obetavnima mladima harmonikašema Deanu, dijaku Srednje pomorske šole Portorož In Petru, dijaku Srednje zdravstvene šole Piran. ❖ 20. oktobra bomo za rojstni dan nazdravili Portorožanovemu vinjetistu Sandru SAMBI-ju. Še na tisoče dobrih zamisli, s katerimi nam bo vihal ustnice v smeh in pomagal bistriti kalne vode v naši skupnosti, mu želimo portorožanovci. ❖ Vse najboljše za rojstni dan dr. Milojki KOPILOVIČ, predsednici portoroškega odbora Rdečega križa (praznovala ga je zadnjega septembra), Pirančanki Dragici ŠKAPIN in Nevi RODELA iz Sečovelj, ki svoj rojstni dan slavita 12. oktobra, pa Cvetu LIKAR-ju, prav tako iz Sečovelj, ki bo svojemu rojstvu nazdravljal 20. oktobra in Pinu LO VREČ I tu z Bernardina, sodelavke in sodelavci - prostovoljci Rdečega križa občine Piran. ❖ 14. oktobra praznuje svoj rojstni dan Dario BARRILE iz Lucije, osem dni za njim pa še njegova hči Talitka. Iskrene čestitke od njunih najbližjih. ❖ V tem obdobju praznujeta rojstni dan tudi Darja JEJČIČ (27. septembra) in Piero BRAGHIERI (17. oktobra) iz Lucije. Z najboljšimi željami jima čestitajo sorodniki in prijatelji. ❖ Pri ŠKAPIN-ovih v Piranu praznuje tudi Zvonimir- Zvone. Iskreno mu čestitajo in želijo veliko zdravja sorodniki in prijatelji. ❖ Spoštovani gospe Milici JAN iz Lucije, Obala 97 čestitamo in izrekamo naše občudovanje ob njenem izjemnem podvigu, ko je 3. oktobra 1999 preplavala piranski zaliv od Kanegre do Portoroža! Hkrati ji, ob njenem osebnem jubileju, voščimo trdnega zdravja in Še veliko uspehov. - Prijatelji in sosedje. Čestitkam se pridružujemo tudi vsi pri Portorožanu. * Dragi Mileni Kocjan s Parecaga, ki je 5. oktobra zašpilila okroglo desetletje (ne povemo, katerega po vrsti!), iskreno čestitamo! Želimo ji še dva- in polkrat toliko let, da bo lahko prišla v Guinessovo knjigo rekordov! Njena klapa (v kateri sta tudi njen sin in mož) * Kot vsako jutro, sem se tudi letošnjega 28. septembra pripeljala v službo in (na označeno parkirno mesto) pravilno parkirala svojega jeklenega konjička (avto - rumeni Fiat 500) v ulici IX. korpusa v Piranu. Ko sem se okoli 15.30 ure vrnila k avtu sem na njem opazila udarjeni desni prednji blatnik, razen tega pa še zataknjeni beli listič za brisalcem. Pomislila sem, da je nesrečnik, ki mi je avto poškodoval hkrati poštenjak in da mi sporoča svoje osebne podatke. Vendar je na listku pisalo tole: "LJ K2-701 SE JE ZABIL V VAŠ AVTO." Sporočila mi torej ni napisal nesrečnik, ki se je zabil v moj cinquecento, ampak nek očividec, ki ga je videl, ko je popihal s kraja dogodka! Namen mojega pisanja je ZAHVALA tej dobri osebi za sporočilo na listku, VOZNIKU -POVZROČITELJU 3>j 270 m2,870 rr.2 zemljišča možna menjava; - PORTOROŽ - hiša 120 ml, garaža, 826 m2 zemljišča, pogled na morje; - SEÖDVUE - hiša 110 m2 in poslovni prostor, 930 m2 zemljišča; - DEKANI - samostojna va&a hiša. obdana s kamnito ograjo, vsi priključki; - PORTOROŽ - za znanega kupca išffimo stanovanje v vili s pogledom na morje. UPADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR &-17 ure (za naročne stranke tudi po dogovoru). V NEZNANJU JE MOČ Odnos do knjige, do zapisane besede, je barometer naše kulturne ozaveščenosti. Odnos do knjige je tudi sinonim za odnos do naših knjižnic, torej do zakladnice znanja. Nivo kulture nekega naroda se da meriti tudi z odnosom do pisane besede. In če se neka občina obnaša do svoje knjižnice, do dislociranega oddelka v Luciji in do Kosmačeve hiše tako, kot to kaže sedanja in pretekla praksa, potem dokazuje resničnost grafita, ki sem ga pred kratkim prebral na nekem zidu. Tam je pisalo z velikimi, živo rdečimi črkami: V NEZNANJU JE MOČ! Ob tem se mi ponuja asociacija: neznanje je osnova primitivizma. In, resnično: primitivni ljudje imajo izredno moč prav zato, ker ne dvomijo v svoj prav, ker jih ne vodijo možgani (intelekt), ampak želodec in logika mišic. Civilizacije, ki so zdrsnile na nivo primitivizma (panem et circenzes!), so kmalu doživele svoje sesutje. Zdaj se sprašujem, ali bo v piranski občini zmagal razum, povezan z modrostjo, ali pa primitivi-zem, ki z vso vehemenco svoje nespameti trdi, da sodobni človek ne potrebuje knjig, tudi računalniško urejenih knjižnic ne. Zakaj ne? Pač zato, ker ima televizor in še druge oblike sodobne zabave. Knjig pa vseeno ne bomo sežigali; to je počel oni barbarski Hitler. Mi jih bomo odpeljali na odpad v kar se da učinkoviti razrez. Marjan Tomšič Pripis uredništva: Na našo prvo objavo članka o Mestni knjižnici Piran smo prejeli razmišljanje pisatelja Marjana Tomšiča, ki ga z velikim zadovoljstvom - v razmislek vsem - objavljamo. Morda bo k razmišljanju vzpodbudilo še koga... Spoštovani! Bilo nam je rečeno, da nameravate prodati počitniški dom na Bledu, ki nam je tako zelo pri srcu. V njem smo namreč preživeli čudovit del našega otroštva, zato Vas spoštljivo naprošamo, rotimo, da dom le prenovite in ga obdržite za namene delavcev igralnice Casino1 Portorož. Bili bi vam zelo hvaležni, će bi uresničili našo skromno željo. fJe bo vam žal! S spoštovanjem Otroci Casmo'-ja PISMA PORTOROŽANU Nada Kozina ODZIV NA PRISPEVEK KRAJANKE VALERIJE Z NASLOVOM "TUDI LASTOVKE MORIJO, MAR NE?" (V Portorožanu št. 8, september '99) Naše Društvo (Obalno društvo proti mučenju živali, Koper - ODPMŽ), ki od februarja 1995. leta deluje na območju vseh treh obalnih občin, že vsa leta spremlja odnos ljudi do živali (domačih, pol-divjih, živali živeče v prosti naravi ter nealohtonih živali, ki so v trgovinskem prometu) ter se ustrezno odziva na prijave in informacije, ki prihajajo ne samo iz teh občin, temveč tudi z območij, kjer tovrstna društva še ne obstajajo. Kot je javnosti znano, ODPMŽ v Kopru oskrbuje tudi zavetišče za brezdomne pse iz vseh treh obalnih občin. V vašem časopisu obravnavani primer rušenja lastovičjih gnezd v hotelskem kompleksu Bernardin, ko so bili v gnezdu še ptičji mladički, žal, še zdaleč ni edini in tudi ne tako redek pojav. Sicer pa tudi ni edini, o katerem pišemo... Pri tem je treba vzeti v zakup, da v večini primerov, tako storilci kot tudi očividci - enostavno molčijo. Naj izmed prijavljenimi primeri omenimo zgolj enega iz piranske občine: letos pomladi nas je portoroška krajanka obvestila o rušenju več lastovičjih gnezd na zgradbi Droginega skladišča soli v Portorožu. Glede na to da se število prijavljenih primerov uničevanja lastovičjih gnezd zaskrbljujoče veča (namesto, da bi popolnoma izginilo), lahko upravičeno sklepamo, da je splošna ozaveščenost, srčna kultura in poznavanje veljavne zakonodaje na področju odnosa ljudi do živali - na najnižji ravni. Zato smo dolžni javnost opozoriti, da uničevanje lastovičjih gnezd in pobijanje ptic ni samo človeka nevredno dejanje, temveč je tudi kaznivo po veljavni zakonodaji. • Lastovke (red Passeriformes) so, tako kot veliko drugih ptic, kopenske in sladkovodne favne, pajkov, žuželk, rib, dvoživk, plazilcev, sesalcev in morske favne - zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, ki jo je izdala Vlada RS in je bila objavljena v Uradnem list RS, št. 57, 14.X.1993. Le-ta v svojem 13. členu odreja: "Z denarno kaznijo 50.000 SIT (kazen je sedaj revalorizirana) se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki: 1. lovi, ubija, preparira, zastrupi, proda, posreduje pri prodaji, kupi ali daruje, izvozi ali odnese v tujino ter namerno vznemirja v naravnem okolju ter uniči, poškoduje, zbira in prenaša gnezda, legla ali jajca oziroma razvojne oblike živali zavarovanih vrst. 2. ki živali zavarovanih vrst sesalcev, ptičev, plazilcev... zadržuje v ujetništvu.... Pri tem ne gre spregledati, da so v razvitih evropskih državah, kjer je to podtočje natanko opredeljeno in dorečeno z rigoroznimi zakoni, na destruktivna dejanja v naravi in proti naravi, zelo občutljivi. Naj omenimo, da je bilo lansko leto posvečeno prav lastovkam. Ob tej priložnosti je, denimo, LIPU (Italijanska zveza za zaščito ptic) razdeljevala in s svojimi člani tudi postavljala umetna lastovičja gnezda, da bi tem pticam nudila pogoje gnezdenja v čimveč krajih. Takoimenovano "onesnaževanje" pa se lahko prepreči s primernimi nad-strešniki (ščitniki iz pločevine ali dekorativne plastike poljubne širine), ki učinkovito zaustavljajo iztrebke, ne kvarijo izgleda fasadne stene, turistom in drugim obiskovalcem pa izpričujejo senzi-bilnost, človečnost in kulturo tu živečega naroda. Vsako protizakonito dejanje s tega področja ali njegov utemeljen sum občani lahko prijavljajo predvsem naslednjim naslovom: Policijskim postajam, Inšpektoratu RS za lovstvo in ribištvo, enota Koper, Medobčinskemu zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran (konservator narave), Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (skrajšano DOPPS), p. p. 2395, 1001 Ljubljana, telefon: (061) 1339-516 (mbt.: 0609 625-210) in področnemu Ornitološkemu društvu IXOBRYCHUS, Gasilska 8, Koper. Odgovorni v hotelskem kompleksu Bernardin, kakor tudi storilci protizakonitega in brezvestnega dejanja si zaslužijo najstrožjo javno obsodbo.Zoper njih pa bomo vložili tudi ustrezno ovadbo. Pozivamo vse, ki jim načela humanosti tudi do drugih živih bitij niso tuja, da takoj ukrepajo v skladu z gornjimi pojasnili. OBALNO DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI KOPER Benčičeva 2/C - Tel. 283-832 Žiro račun: 51400-678-41997 Predsednica: Andrea Bogataj-Krivec Siva gos v Sečoveljskih solinah (Foto: Janez Pečar) VERA - ALI JO DANES ŠE RABIMO? Ali smo se ljudje tako zelo spremenili, po dva tisoč letih katolištva? Ne, še vedno se veselimo, žalostimo, iščemo smisel življenja... Zakaj je manj verujočih? Ali so si ljudje uspeli pridobiti vse, za kar so v preteklosti molili: bogastvo, varnost, zdravje? Ampak nikoli ne uresničimo i ' * vsega, vedno hoče- >