94. številka.
Izdanje za nedeljo 8. avgusta 1897
(t Trsta, T soboto zve&er dne 7. avgust« 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIMOST" lihaja po trikrat na teden f Seatlh tadanjih ob torkih, oetvthSta
ta p-cabotatla.. Zjutranja izdanje iz-kaja ob 6. ari zjutraj, vcflerno pa ob 7. ar t večer. — Obojno isdanje stane: i* Jedemcoseo . I, 1.—, izven Avstrija (. 1.50 i» trt mesto. . , 3.— * a . 4 »SO tt, pol leta . . , 6.— » n « 9.— m vse leto . . „ 13.— . ■ .18.— Naratalac je plačevat! naprej ■« atrt6b« lr«z priložene Durodnlne it oprava ■• •itn.
PceaMBlČne številke ae dobivajo v pro-dajalaio&h tobaka v lratu po S nvo. Izven Trata po S nvi.
Oglasi ae raAnne po tar fn v petita; t«, naslovu ■ debelimi frkaiai ae plaiajo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, oanirtnico in javno zahvale, ilo-tnaži osrlnsi itd. se m^nnnjo p^ pogodbi
Val dopisi naj bo poMljajo uredništvu alicft Cftserraa, Št. 13. V tako piano ntom biti frankovnno, kur nofrunkofuna ae n* »prejaraajo. Rokopisi as n« vrtajo.
Naročnino, rokinranoijo in oglas? apr«-jow* uprrtvttiiif.va niioa Molino pio» <solo hšt. 3, IX. nadet. Naroiniac- in oglaae jo plaSevati !oco Trst. Odprto roklaw* oijo ao proste poštnine,
Blatilo slovenskega političnega druftiva za Primorsko*

,r »Mnomtt j« mod".
Naše narodne slavnosti.
Število raznih vsakoletnih slavnostij v Slovencih je razmerno veliko; mnogi trd6, da je celo preveliko. Slavnoati se prirejajo v nas v vsaki dobi. V zimi in v poletju, v spomladi v jeseni. Navseh koncih in krajih domovine slovenske in vseh dobah leta. Danes ta, jntri tam! In mej prirejeva-telji narodnih veselic in slavnosti nismo menda zadnji mi tržaSki in okoličanski Slovenci. Čitatelji .Edinosti* so gotovo prepričani o tem. Saj ga ni tedna, da ne bi poročali o kaki veselici tega ali onega društva in zajedno naznanjali zopet kake — prihodnje veselice. In ker se vrši to na ozki pedi zemlje,ni drugače mogoče, nego da se vrhovatijo veselice jedno na drugo in da si sedaj pa sedaj delajo celo napotje jedna drugi t Mnogi obsojajo to pogosto prirejanje narodnih slavnostij! In to deloma z moralnega, deloma narodno-gospodarskega stališča. Trde namreč, da se z veselicami ljudstvo navaja k pohajkovanju in nerednemu življenju in k — zapravljanju. Hočeš nočeš sleherni udeleženec na slavnosti ali veselici mora trošiti več ali manje. Ako bi sešteli vse te vsakoletne izdatke po vsej domovini, značilo bi to gotovo precejšnjo zgubo na narodnem kapitalu.
Tako modruje mnogokateri slovenski narodni ekonom. Ki pa je le ekonom in nič druzega. Znano je, da so ekonomi ljudje, ki presojajo vsako stvar — le se svinčnikom v roki. Njim so le seštevanje, odštevanje in — množenje glavni in jedini ključ za reševanje vsakega vprašanja. Potrebni ljudje so to, ti narodni ekonomi in računarji. Slabo znamenje za narod, ako ne bi imel tacih mož. Veudai pa, goi je narodu, ki bi imel daniti ekonome. Narod je velik organizem, sestavljen iz različnih delov. Ako manjka le jeden teh delov, narod ni popoln. Zato si no moremo misliti narodne ukupnosti, ki bi bila sestavljena iz samih narodnih ekonomov. Poleg gospodarjev in ra2unarjev treba narodu tudi takih Jjudij in prilik, ki — navdušujejo in ga povzdigajo iz nižav vsakdanjih morečih skrbi. Vidimo že, kako bi pravemu narodnemu ekonomu igral zanieljiv posmeh na ustnicah, ako
bi mu jeli govoriti o — narodnih idejalih, o duševnih potrebah, o potrebah Človeškega duha in o potrebi žrtev v zadoščevanje duševnim potrebam.
Zagriženi narodoi ekonom nima in tudi ne nore imeti zmisla za idejale, ker sodi stvari le se stališča materijalnih koriatij. Idejalist mu je smešna, nerodna in nerabna stvar na svetu.
In vendar nas je — hvala bodi Bogu na tem! — še nekaj idejalistov na svetu. Vendar doživljamo še vedno dokazov dan na dan, da narod sam Čuti potrebo idejalnega, nad vsakdanje skrbi vzvišenega življenja, da hrepeni po trenotkih, ko se mu moreta duša in srce povzdigniti gori v višine, kjer se radujeta v rajskem objemu svoje plemenitosti, svoje božanstvenosti. DA, božanstvenosti, kajti po svoji duši in svojem srcu je človek najbliži svojemu Stvarniku!
Človek čuti to potrebo in čuti jo še posebno naš mili rod slovenski. Sijajen dokaz temu smo doživeli ravno ta zadnja leta. Pojmi so se skalili med nami, postajalo je mračno med nami; v tem polumraku nismo več dobro videli in poznali jeden druzega. Iz tega je postalo medsebojno nezaupa-i nja. Marsikje smo videli črno, kjer ni bilo nič čr-j nega. Sumničili smo jeden druzega. V tem polu-{ mraku, v tem medsebojnem pehanja, zaplapolala'je baklja ljutega domačega prepira. Vojna, pravcata vojna, bratomorna vojna. Za časa vojne zahteva se kontribucija neizprosno. Za časa vojne morajo trpeti — tudi nedolžni. Tako je prišlo, da so za Časa naše sloveuske vojne morala mnogo krivice trpeti tudi naša narodna društva in najlepši pojavi njih plodonosnoga, oplemenjujočega delovanja: naše narodne slavnosti! Mnogo se je govorilo in pisalo zoper narodna društva in naiodne veselice. Pisalo se je, kakor da vse zlo, ki tare narod naš, izvira jedino le od narodnih društev in narodnih veselic. In mnogokdo je verjel, da se narod naš absolutno mora pogrezniti v brezdno nemoralnosti, ako se ne odpravijo ta društva in te slavnosti!
In vendar, vendar! Kakor nekdaj, tako obstoje ša danes naša društva, in prirejajo se narodne slavnosti, kakor nekdaj! In če nas ne varajo znamenja, so narodne slavnosti celo zopet na
PODLISTEK
-- i
Nantas,
roman.
Francoski spisal Z.
Soba, v kateri je stanoval Nantas po svojem prihodu iz Marseilla, bila je v zadnjem nadstropji neke v Rue de Ville stoječe hiše poleg hotela barona Danvilliersa, mestnega svetnika. Ako ae je Nantas daleč vzpel, videl je lahko del hotelo-vega vrta, kjer so krasna drevesa razprostirala senco. Preko njihovih zelenih vršičkov se je odpiral obširen razgled na Pariš ; videla se je Seina, Tuilerije, Louvre, dolga vrsta nasipov in celo morje streh tja do najbolj oddaljenih dreves Pere-Lachaisa.
Bila je tesna podstrešna sobica z jednim oknom med opeko. Nantas si jo je uredil čisto priprosto: postelj, miza in jeden stol. Prizadevajo si, da bi dobil vse kar najceneje, se je naselil tu, da bi počakal, dokler se vsaj nekoliko ne obrne na bolje njegova situvacija. Umazana pregrinjala, od dima počrnjena odeja, revščina in praznota tega prostora, kateremu ni bilo niti kamina, vse to ga ni žalilo. Odkar je zaspal vpričo Louvra In Tuilerij, primerjal se je generalu, ki prenočuje
v ubožni koči ob cesti, — pred njim bogato, mogočno mesto, ki je vzame drugi dan z naskokom.
Zgodovina Nantasovega živjenja je kmalu pri kraju. Sin navadnega zidarja v Marseillu je pričel svoje študije, hvala častiželjni nežnosti njegove matere, ki je hotela napraviti iz njega »gospoda", na liceju tega mesta. Roditelji so trpeli pomanjkanje in hranili, da bi zamogel sin napraviti zrelostni izpit ter doseči vaccalaureat. Potem mu je umrla mati, in Nantas je moral prevzeti slabo plačano službo pri nekem trgovcu, kjer je dvanajst let živel tako jednakomerno, da ga je ta jednakomernost drvila v obup. Dvajsetkrat bi bil že pobegnil, da ga ni zadrževala otroška dolžnost pri svojem očetu, ki se ni mogel več živiti vsled padca z nekega odra. Sedaj je moral skrbeti za vse. Ko jo nekega večera prišel domov, našel je zidarja mrtvega, poleg njega še gorko pipo. Tri dni pozneje je prodal vse pohištvo ter se z dvesto franki v žepu napotil v Pariz.
V Nantasu je gorelo neko trdovratno hrepenenje po bogatstvu in ugledu, katero je podedoval po svoji materi, ki je bila videla nekdaj boljše dni. Bil je mož naglih sklepov, hladne volje. Često so ga še v njegovi mladosti slišali trdečega: jaz
boljem glasu, nego so bile še nedavno temu. Kako naj si tolmačimo to? Čisto naravno in jednostavno 1 Narod instiktivno čuti potrebo idejalnih in nad vsakdanje skrbi vzvišenih trenotkov. Seveda nudi takih trenotkov v prvi vrsti versko življenje. Ker pa človeška duša —'poleg svojih nadzemskih svrh — hrepeni tudi po oplemenjevanju čutstev na tej zemlji, je povsem naravna prikazen to, da si narod ustvarja sredstva za tako du?evno življenje. Zato in jedino zato je ostal brezvspešen ves boj zoper naša narodna društva in naše slavnosti, ker se z istimi ustreza' potrebi, čutjeni globoko v srcih naroda 1
In zato so na krivem oni računarji, ki sodijo o slavnostih in veselicah le se stališča materijalnoga interesa. Oni pozabljajo radi, da je o takih veselicah moralni moment veliko teži, nego pa materijalni. Moralni dobiček narodnih slavnosti v nas Slovencih — ko nam je še zaprt z devetimi ključi raj narodne in politiške svobode, ko ne moremo priti nikjer do primerne veljave — je neizmerne važnosti. Tu je jedino meato, kjer se pojavlja narodno življenje, kjer se vnemajo srca za domovinsko stvar! Na narodnih slavnostih dobivajo slovenska srca vspodbuje, tam se jim vnema vera v bodočnost naroda, in iz te vere se porajajo nove moči za bodoče boje. Narodna društva in narodne slavnosti moramo zahvaliti, da nismo že davno obnemogli v teh težkih bojih. In pa še celo: kaj bi bilo z Čutom prepotrebne vzajemnosti med nami, ako ne bi bilo narodnih slavnosti ? ! Na slavnostih se spoznavajo bratje, spoznavajo svoje vzajemne koristi; na slavnostih se zgublja često pogubni lokalni patrijotizem in se užiga ljubezen do ukupne domovine. Poleg božjo pomoči mora le ta ljubezen ustvariti srečno bodočnost domovini naši in rodu našemu.
Zato pa: naj govore in svare kolikor hočejo naši nacijonalni ekonomi in pretirani moralisti, to jedno ostane vendar gotovo, da žrtve, ki jih do-prinašamo z narodnimi slavnostni, prinašajo narodu stoternih obresti.
Ne iz poželjivega hrepenenja po posvetnem razveseljevanju, ampak iz opisanih razlogov se ra«
sem oblast! Mnogokrat so se mu smejali, ako se je spozabil tako daleč, da se je, hoteči komu pokazati izredno zaupanje, izrazil, kar mu je bilo najljubše: uprav komičen učinek, ako je kdo pogledal njegovo ubožno, na plečih Že oguljeno suknjo, katera rokava sta mu segala komaj do členkov. Kmalu je izraz .oblast" postal njegovo veroizpovedanje, ker je videl, da samo ona ima kaj veljave mej svetom in je bil uverjen, da so le mogočni in močni zmagalci ob vsaki okolnosti. Vse drugo nima nobenega pomena.
Ako se je šel ob nedeljah sprehajat po Marseillu, Čutil je v sebi genija. V globočini njegove notranjosti je delovala neka vrsta instinktivne sile, ki ga je drvila naprej in potem se je moral vrniti domov, da povžije s poškodovanim očetom nekaj pečenih krompirjev. Pri tem si je govoril, da neeega dnč prejme svoj delež od družbe, v kakoršno še ni imel pristopa s svojim tridesetim letom. To pa niso bile nikakršne podle skomine, želja po navadnem uživanju, ampak čista samozavest razumnosti in volje, ki do zdaj še neobdelana mirno čakata dnć, ko ja naravna potreba privede do tega, da si osvojita mesto, katero zaslužita.	(Pride še.)
dajemo mi na vsaki pošteni narodni slavnosti. Če tndi ne osebno, v duha smo vukdar med slavitelji.
Jutri bode velikanska narodna slavnost na vročih tleb — celjskih ! Na onem koščeku zemlje, ki je naš vzlic tema, da se ma ariva drugorodec za gospodarja. Boj m ono prekrasno ped sloven* ske aemlje v zelenem Štajerju je menda stopil sedaj v zadnji stadij. Mogočno se sicer se peni s>vražn<> valovje. Toda to valovje mora izginiti, mora odteči v svojo naravno strujo. Nemška struja po savinjski dolini ni naravna, je le umetna. Le slovenska stroja ima tam naravno, od Boga odka-zauo pot.
Naša želja je torej, da se jutršnja celjska slavnost povzdigne do sijajnega protesta proti onim, ki nam hote ugrabiti oni lepi kos slovenske zemlje; da osokoli narod naš na Štirskem v borbi za to slovensko last; in da v vseh ndeležiteljih slavuosti utrdi vero, da iziđemo iz tega boja kskor zmagovalci, ker zahtevajo tako: božja in človeška pravica, narava in slovenska zavest!
V to ime pošiljamo od sinje Adrije slaviteljem v Celju svoje iskrene pozdrave ! V duhu smo z Vami ! 7, Vami čutimo, saj nam je trpljenje jednako! Bog blagoslovi naše vzajemno, slovansko sočutstvovanje!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7 ar gusta 1B97,
Se nekoliko o .socijalistih'. (Dalje.) Nekaj sličnega kakor v T e a i n n v Sileziji, se je dogodilo tcdi v Laškem na Štirskem. Posl. Žičkar je govoril tam o raznih stvareh, o katerih istotako ne moremo misliti, da bi delale na-potje socijalistom: govoril je, da je naš narod premalo zastopan v parlamentu, govoril je o kmetskih zadrngah, o izvažanju goveje živine. Pa kakor v Težinu so prihrumeli socijalisti tudijtu in onemogočili razpravo. In sicer jednim argumentom, da farji naj govore v ceikvi. Ako tudi človek ni socijalist, ako se tudi ne unema Bog ve kako za geslo: jednakost, bratovsto in svoboda! — mora vendar čuti notri do kosti kako neliberalen je ta krik socijalistov. Po isti pravici bi lahko odrekali delavcem pravico do politikovanja in bi podili socijaliste v tovarne, kovačnice in krojačnice. Ali mi ne storimo tega nikdar, ker nam liberalizem ni le — fraza! — Socijalna ideja je velik«, je vzvišena, ali po postopanju socijalistov se oddaljuje bolj in bolj od same sebe in že je tam, kjej se pričenja herostratstvo v narodih.
Seveda nam odgovore socijalisti: ne le slo. venski, »ropak tudi nemški socijalisti nočejo čutiti o narodnih borbah. Že iz tega, kar smo povedali za sedaj, mora biti na čistem vsakdo, koliko je resnice na tej trditvi. Ali denimo, da trditev odgovarja resnici. Ali je s tem morda opravičeno besne nje socijalistom zoper narodna in z istimi spojena kulturna stremljenja Slovanov?! Nikakor ne! Lahko je Nemcem zaničljivo govoriti o narodnih borbah, ko jim je zagotovljen narodni obstanek za vse slučaje, ko imajo že vse 1 Ko nimajo ničesar več opravičenega, za kar bi se morali še le boriti. Lahko je propovedovati zmernost za onega, ki je že — sit! A notri v duši mora vzrujati onega, ki je lačen, ako ga siti svari in opominja: bodi mi-len, ne bodi nadležen 1 In narodi slovanski v Avstriji, in sosebno mi primorska raja, smo lačni svojih — pravic. Vrhu tega pa moramo poslušati dan na dan, kako nas tožijo siti, da smo nadležni in objestni, da ne damo miru, da smo raz-dirajući živelj. In na stran močnega in sitega se postavljajo dosledno tudi naši, socijalisti. Jako kumodno je to za politiško stranko, ali pošteno ni, in soci-jalistiško pa še najmanje.
Po listih in »hodili — v parlamentu niso storili tega, ker so imeli baje važnejega posla : baviti so se morali z — obstrukcijo proti jezikovnim naredbam — vedno torej zahtevajo socijalisti zakonov, katerimi bi se odpravile stare socijalne krivice, na katerih trpe širše mase. Sami pa so se uprav fanatično uprli odredbam, ki so le deloma odpravile jako staro in kričečo krivico 1 Tako srditi so bili v svojem srdu, da so se raje odrekli spol-njevanju svoje lastne zahteve: raje so preprečili vsako delo tudi na polju socijalne zakonodaje!
Nemški liberalci, iidje, kapitalisti, zastopniki buržeoazije so proglasili glavnim ciljem, pred katerim se mora umakniti vse drugo : odstop vlade in nmaknjenje jezikovnih naredeb.
Tej nemško-liberalao- židovski želji so se ponižno »»klonili tadi socijalisti. Krinkaje padla ! Zdaj vidi jasno, kdor — hoče videti, (fcvrsetek pride.)
Ma4}ara|ri Šovinizem. .Reichswehr« poroča o nekem novem činu ogerskega pobalinstva — pardon: — Šovinizma, ki se je pripetil te dal v Veliki Kikindi. Ondi je neki fanatik raztrgal s hiše državnega poslanca Teleszkega, v kateri biva za časa orožnih vaj general Nechwalsky, črno-žolto zastavo in jo zrezal na drobne kose. Iz tega čina se dobro da soditi na politično vreme na Ogerskem in na dejstvo, da se ondi prav krepko razvija — Ungarija-irredenta.
Viljelm II. v Rusiji. Ruski listi pričakujejo od obiska nemškega cesarja v Petrogradu konečno rešitev grškotnrškega vprašanja. „Novoje Vremija" meni, da sestanek ruskega cara z nemškim cesarjem pomeni zmago za one vlasti, ki so bolj za interese Grške, nego-li Turčije. V Rusiji da vlada prepričanje, da se neposredno^ po odpotovanju Vil-jelma II. iz Rusije pogovori o miru konečno rešijo v prilog Grški, kajti za vlasti, ki so največ prizadete v iztočnem vprašanju, je skra ni čas, da se reši tudi vprašanje bodočnosti na Kreti.
Med najnovejšimi vestmi v zadnjem izdanju p& sao povedali, kako se nemški list „NatUnal-Zeitung* upira menenju ruskega lista. Sosebno pa se upira misli kake posebne pogodbe med Rusijo in Turčijo. Najbolj pa še temu, da bi se po obisku Viljelma v Petrogradu vlasti potegnile za Grško. Grška —tako vsklika omenjeni nemški list — mora pred vsem zagotoviti plačilo vojne odškodnine; jedina pot do tega je pa ta, da se grške finance postavijo pod evropsko nadzorstvo. .National Zeitung" ni povedala tu nič novega. Saj to je bilo slutiti iz vsega zavlačevanja v mirovnih pogajanjih: Nemčija je b la na strani Turkov.
Previdneje piše o potovanju Viljelma II. „Norddeutsche Allg. Zeitung*, ki pravi, da dobri odnoSaji med Rusijo in Nemčijo slone v prvi vrsti na prijateljstvu med cesarjem Viljelmom in čarom Nikolajem.
Posebna skromnost pa se kaže v izreku, da
je prijateljstvo istotako, kakoršno ie bilo lani, ko je bil Nikolaj v Vratialavi. To pa je res skromno. Kajti takrat niso bili odnošaji posebno prijateljski, sicer ne bi se car Nikolaj tako odločno branil iti v Beroiin, kakor je šel pozneje na Dunaj in v Pariz. Da, nehali so tist; časi, ko so rusko politiko delali v — Berolina I
Različne vesti.
KnezoSkof dr. Missia, kateri se je dslje časa radi zdravja mudi! v Briksnu na Tirolskem, ne mudi zdaj kakor gost celovškega nadškofa v Blat-nici nad Brezami. — Svoji k svojim !
Deielnega zbora istrskega premeščanje v Pulj je baje gotova in že določena stvar. Tako je izvedela dunajska „Reicbswerw.
Glas iz občinstva. Gospod urednik ! Prosim, dovolite mi malo prostora v Vašem cenjenem listu. Sicer bi to, kar Vam imam povedati, najrajse poslal .Piccolu'1 ali „Iadipendente u", ali dobro vem, da bi ta dva lepo vrgla v koš moje opazke;zato se obračam do Vas, ker ste — pošteni 1 No, stvar je ta: tiče se našega mesta Trata. Te dni me je vodila pot po ulicah starega mesta. Verjemite mi, da sem moral tiščati nos in celo pot mižati na pol, da se mi ni storilo — .težko'! To je že groza, ali je mogoče, da je to naš Trst? Kamor sem pogledal, povsod sem zagledal „nekaj", česar ne morem imenovati in še le ti ljudje, ljudje! Sicer se tišči ta nesnaga res le v staro mesto, toda zrak, ki okužuje ta del mesta, razteza se pa čez ves Trst; vsi ljudje morajo dihati v se, kar izhlapeva na tem kraju. Le čudo, da se ne pojavlja tu kuga ! V zadnjih letih pa se že opaža splošno, da se javna slika nekaterih delov mesta tržaškega približuje oni moralno iu estetično propalih italijanskih mest. In to je resnica. Kajti po izvestnih tržaških ulicah je videti slik, kakoršnih bi zaman iskal po čednih mestih. Katero uzorno mesto bi dovolilo n. pr., da bi se vlačili po ulicah v tolpah raztrgani, na pol nagi in umazani otroci, kakor se to godi po nekod v Trstu ? Ali služi to v lepoto mesta? In koliko je druzih stvari, na katerih se mora zgražati snažnost ljubeči človek. In vendar, za vse to nimajo smisla mestni .očetje*! Lepi očetje to, ki nimajo smisla za snažnost! In potem bi še hoteli, da se privali še več sodrge iz Italije, kjer
niži sloji nimajo uiti najmanjega pojma o snažnoiti Silno zares ljubijo ti očetje svoj (?) Trst. Seveda so merodajni činitelji pri nas Židje in s tem je povedano — vae !
Toda, ali ree ni nobene pomeči! In nai snažne Slovence gonijo iz mesta samo radi tega, ker govorimo drog jeiik in se ne zlagamo — s njihovimi nazori. Menda nas pa ne morejo videti baš zaradi tega, ker smo čisti! Ali ni to re«. g. urednik ? !
S Prošeka nam piSejo: V človeški družbi je oseb, ki so razdražene vsled negativnih vspehof svojih prizadevanj, ali so bile prevarjene v svojih i dejali h, ali pa so ogorčene, ker so zgrešile — svoj poklic. Take osebe postajajo odurne po brezobzirnem cinizmu svojem; strupene v svojem mišljenju, nestrpne in — nepristopne. V taki duševni boli menijo taki ljudje, da jim je dovoljeno vse, da mogo obvladati in zastrupljati vse se svojim srčnim gnevom. Takim ljudem, prevladanim po strasti, ni sveta nobena reč;nikdo ni varen pred njimi, ker menijo, da se jim mora klanjati vse in podvreči brezpogojno. Ali žalostno, da osebe v taki duševni razburjenosti morejo mnogo škodovati posamičai-kom in družbi.
Kaj je njim mari, ako je njih žgoči jezik obliznil nedolžnega, da so le zadostili svoji raz-Ijučeni vroči strasti ?!
Ako pa taki ljudje v svojem duševno abnormalnem stanju dajejo duška v dejanja, recimo besedo ali na papirja, mora njihovo herostratako počenjanje roditi zlih posledic.
Slovensko časopisje treba opozoriti na take ljudi, da ne bode odpiralo zatvornice njih duševnim pojavom, sicer bi morala slovenska inteligenca, kar Bog ne daj, zgubiti veselje do narodnega dela iu bi se je utegnila polastiti apatija in letargija ozirom na narodno stvar.
In tak pojav slepega duševnega fatuma je tudi vest s Prošeka, ponatisnjena v cenjenem lista .Edinosti* v 92. številki, zjutranje izdanje, kateri naj sledi sledeča:
IZJAVA
Podpisani sotrudniki pevci pevskega društva .Hajdrih44, izjavljamo, da obsojamo notico: .Naši inteligenci v prevdarek", priobčeni v Vašem cenj. listu, ker se ista ne zlaga z resnico in utegne biti le izbruh neutemeljene osvete.
Javno pa in zadovoljno priznavamo, da se naša proaeška inteligenca intenzivno peča z našim prostim ljudstvom, da je vedno v dobrem kontakta z našim pevskim društvom, da še r.nš vrli predsednik, g Alojzij Goriup, kakor tudi odbor, ki je v večini sestavljen iz naše rodoljubna in za nađo st"a- jako uuete inteligence krepko nimata za razvoj in napredek našega društva ter mile slovenske pesmi.
Dalje potrjujemo tudi, da je pred dvema le« toma ravno naša inteligenca rešila naše društvo propada, ko so jo hoteli uekateri izvestni, sedaj naši ljuti nasprotniki in odpadniki popolnoma uničiti, i maj a pri tem kvarnem delu sebične iu zlobne namene.
Ako bode naša čestita inteligenca vstrajala na tej dosedanji poti, nadejati se nam je obilo duševnega užitka v korist narodu in mili slovenski domovini, v kar Bog pomozi 1
Na Prošeku, dne 5. avg. 1897. Ivan Ukmar, Anton Nabergoj, Anton Rupel. Mat. Cibic, Jože Cibic, Anton Bukovec, Vincenc Ukmar, Jože Furlan, Jaromir Bizjak, Slavoj Brotulid, Mat. Kalin, Vek. Nabergoj, Ivan Rai-bar, Iv. Potočnik, Fran Milič, R. Rapnl, Dar. Lukša. Zapreke o Imenovanju kanonika Palunka svetojeronimskim upraviteljem v Rimu. Prejasni vladika Strossnayer in nadbiskup bosenski dr. Stadler sta dosegla, da pride za upravitelja duhov-skega zavoda sv. Jeronima v Rimu katehet na du-brovniškem gimnaziju in upravitelj oudotnega se-minišča, kanonik V. Poluuko. Italijanski struji V Rimu to imenovanje ni po volji in iz golobov so postali jastrebi in se postavili po robu temu imenovanju. No, menda se jim ne posreči nakana, ker kanonik Palunko je še menda mnogo potrebniši ▼ Rimu, nego v Dubrovniku.
Trgovcem s prašiči. Tržaški magistrat je odredil ozirom na prispetivše se slučaje kuge, da je preiskati prašiče, dohajajoče in odhajajoče po Železnici.
Kapela na Triglavu. Danes smo prejeli nastopno brzojavko od veleč. g. župnika Aljaža: Kapela na Kredarici dodelana. Slovesno blago-slovljenje bode v četrtek, dne 12. avgU3ta, ob 10. uri predpoludne.
v prilogi.
Priloga „Edinosti" M. več. izdanje.
Štrajki. Od načelništva zveze pekovskih de- I lavcev smo prejeli nastopno obvestilo:
,V nedeljo se prične prodajati kruh iz zadružne pekarne po vseh javnih trgih in ljudskih šolah. Sprejemala se bodo tudi naročila po javnih lokalih in zasebnih hišah. Zajedno se opozarja slavno občinstvo, da bode kruh, ki ga bode prodajala zveza, imel znamenje „F. C." To posebno štruce. Prosimo slavno uredništvo, da objavi , to naše naznanilo.*	I
S tem naznanilom je porušena možnost spo- j razumljenja med gospodarji in delavci. Sedaj ni izključeno, da pride do hudega konkurenčnega boja. Mi obžalujemo, da je prišlo do tega, ker je naših ljudij med gospodarji in delavci, ker bodo trpeli vedno le naši: ali ti, ali ti 1
Za peke-delavce pa je prišla sedaj doba, ko jim treba skrajue previdnosti. Mi nočemo uičesar trditi, ali povedati moramo, da se šepeta marsikaj. Tako n. pr. tudi to, da so ravno nekateri gospodarji — med temi zlasti neki Žid — ki so najbolj kričali: Ne vdajmo se ! in ki ho prvi poskočili s ceuo na 24 nvč., paktirali na skrivnem z magistratom. Vse skupaj je bil torej le manever, da je dobil magistrat vsaj navideznega povoda, da je zasnoval svoje pekarne in ujel delavce v svoje mreže. Delavci naj gledajo sedaj, da se ne splete za hrbtom tudi proti njim kak tak manever, kakor se je splel proti gospodarjem. Za danes bodi dosti 1
Včeraj so zborovali gospodarji-mizarji. Razpravljali so o spomenici pomočnikov. Zborovalci so bili jako razdraženi. Odklonili so predlog, da je preko spomenice preiti na dnevni red, pač pa vsprejeli predlog, da zbor protestuje proti vsebini spomenice, da je piscu spomenice izreči javno grajo ter opisati v liitih, kako postopajo pomočniki se svojimi principali. Potem so privolili v povišanje mezde. Slednjič so sklenili, da ustanove zadrugo mizarjev.
Sinoči je bil sijajno razsvetljen ve i okraj pri sv. Jakobu. Slavili so prihod g. Camberja iz zapora. Plapolale so tudi rudeče zastave. G. Camberja je spremljal neopisen entuzijazem, prav kakor kakega triumfatoija. Vsklikanje in prepevanje je bilo čuti tja do sv. Alojzija. G. Camber sme biti zadovoljen na vsak način; da-li pa Ima tudi ljudstvo toliko razloga do proslavljanja, to je zopet drugo vprašanje. Ali komu naj govorimo? Z raz-vnetimi Ijndmi ni raožn) govoriti trezno.
Včeraj je bil v Trstu tudi socijalistiški poslanec Besel iz Gradca. Predaval je v dvorani „Terpsihore" o naših „političnih pravicah in parlamentarnem delovanju".	j
Odbor „Tržaškega Sokola" se je konstituiral ! nastopno: podstarosta Afakso Cotič, tajnik Janko Kukary blagajnik Radomir Pretnar. Odbor je skle- ' nil, da se udeleži celjske slavnosti po deputaciji in da priredi lito« še dva izleta. Jednega v sv. Križ, druzega v Devin. V Križ zato, ker nam je lanski islet pokvaril dež, v Devin pa i« drugih jako tehtnih in iatoiako jako lahko umevuih razlogov.
Povodnji. Včeraj si je ogledal cesar vse po plavljttue kraje okolo Dunaja. V družbi grofa Ba denija, župana Luegerja in drugih dostojanstvenikov se je vozil cesar v čolnu po poplavljenih travnikih. Vojaške teritorijalne oblasti so dobile nalog ukreniti potrebno, v sporazumljenju s politiškimi oblastmi, da se rezervisti iz poplavljenega obselja osvobode letošnjih vojaških vaj, oziroma, da se odpuste, ako so poklicani. Prizadeto prebivalstvo bodo gotovo hvaležno od srca na tej odredbi, ki je gotovo prišla po nalogu z najvišega mesta. Nov dokaz j« to o neprestani skrbi našega vladarja za blaginjo svojih državljanov. Kajti v tistih nesrečnih krajih bodo krvavo potrebovali sedaj vsake delavne moči.
Iz Pulja na« pišejo: Te dni je umrl tu v Pulju stric vrlega rodoljuba našega, gosp. Ivana Špika. Iu tudi o tej priliki smo doživeli oduren dokaz laške srditosti. Gosp. Špik je Šel v tiskarno Martinolicbevo, da bi mu uatisuili osmrtnico. Komaj pa je čul vodja tiskarne, da je osmrtnica sestavljena v slovenskem jeziku, bil je že ogenj v strehi. aV tem jeziku ne tiskam, nimam takih črk, proč smo jih vrgli I" Tako je kričal srditež. Gosp. Špik pa je odgovoril povsem mirno: „Mladi ste še t Morda bosle še radi rabili slovenske Črke. Če bode Slovan le hotel biti tako dober, da Vam bode dajal zaslužka!'
Na to je šel gosp. Špik v novo tiskamo g. Klopsa, kjer so mu postregli radi, da-si je lastnik roilom Fnrlan Budi torej nova tiskarna priporočena Slovencem in Hrvatom.
Kakor je tu navada od nekdaj, dal je go*p. Spik prilepiti usmrtnieo po oglih mesta. Ali strgali so jo z zidov, ker je bila sestavljena v slovenskem jeziku. Zopet pojav narodne nestrpnosti, ki noče potihniti niti pred obličjem smrti.
Pogreb starega itrica Spikovega je bil prav časten. Mnogo odličnih oseb je bilo na pogrebu iz civilnega in vojaškega stanu. Mej drugimi je bil tudi naš dični zastopnik in voditelj, gosp. dr. M. L a g i n j a.
Izlet .Slovanskega pevskega društva'1 v Vipavo. Dne 15. t. m. piiredi .Slov. pevsko društvo* izlet v Vipavo na vozovih. Odhod bode točuo ob 4. uri zjutraj. V Vipavo dnspejo okolo 9>/« uri zjutraj in se podajo takoj polnoštevilno (okolo 50 pevk in pevcev) v Log, kjer bode sv. maša v cerkvi Matere Božje. Med darovanjem maše bode pelo društvo : „Ave Maria", mešani zbor, in ,Bod' češčenn mali sveta*, moški zbor. Popoludne ob 6. uri priredi isto društvo veselico na dvorišču gospe Viktorije Uršičeve v Vipavi. Program veselice priobčimo prihonjič. Danes povemo samo, da so ua programu tudi krasne narodne pesmi A. Hubadove za moAki in mešani zbor.
Vipavska tla so zares klasiona tla v narodnem pogledu. Ali radikaleo ali konservativec: vipavsko dolino je zastopal v deželnem in državnem zboru vaikdar le naroden Človek. V vipavski dolini je živa narodna zavest doma I In ob tej narodni zavesti se hočejo ogreti tudi tržaški izletniki za bodoče delo na narodnem polju. Kakor riba vode, tako potrebujemo mi vspodbnje in sočutja! To nas [ovzdiga zopet! Overjeni f>mo, da naši izletniki najdejo v Vipavi, česar si žel6 v prvi vrsti! Ne h klerikalcem, ne k liberalcem; ne h konservativcem, ne k radikalcem : ampak k Slovencem pridejo naši v pohode!
Pevsko druitvo .Skala" v sv. Križu bode imelo jutri svojo veselico Nočemo nositi vode v morje. Kajti le vodo v morje bi uočili, ako bi hoteli še le dokazovati tržaškim Slovencem, da j m je dolžnost, podpirati in vspodbujati vrle rodoljube križke. Kdor more, jutri v sv. Križi
Poiorl — Veselica — Pozor I Naše narodnostne in pol tiske razmere so res take, da bi nam pristojalo črnega oblačila, kar bi narejalo našim nasprotnikom veliko veselja. Kako tudi ne bi ? Saj bi to očitovalo našo potrtost, žalost, in obup. N >, pa tega ne doži?e naši nasprotniki, kajti nabita je lisatiic;«, oster je meč, in mnogo v kartinu je blaga I To kažemo s pt itejevanjem — *eeHc. Danes smo tukaj, jutri tam. Povsod se navdufiujuno za našo sveto, narodno stvar; povsod kličemo brate in sestre v svi j tabor, ki je čim dalje tim veći in hrabrejšž. In kako razičui so naši bojevniki po stanu 1 Različni so po stanu, a enaki v stremljenju I
Eojaki 1 Jedna teh čet predstavi se vam ju ri, 7. avgusti ob 6. uri populudne v šolskem vrtu družbe ,sv. C. in M. pri sv. Jakobu. Ta četa imenuje se — pevsko društvo „Kolo* v Tr*tu. — Mlado je še to dtuUvo, a hrabro. Rojaki l Pokažimo mu v nedeljo, da nam ni le všeč njegov obstanek, ■ marveč da se animamo tudi za njegov naprede Toiej ; ,Naj ue manjka nihče vseh 1"
Nemec obsojen zaradi pso.anja Slovanov. V Kraljevem dvoru na Češkem je bil obsojen ua 10 gld. globe oziroma 48 ur zapora učitelj Jos. Ktthul, ker je javno v gostilni v navzočnosti mnogih gostov zmerjal Čehe z besedami: „Čehi so svojnt! Prokleta svojatl Prokleti lopovi !* Itd. Vse ni uič poiaagalo, da so ga hoteli njegovi prijatelji kakor priče izvleči iz mlakuže s tem, da so zaulkavali na razpravi žaljive besedo učiteljeve : furor teutonimis je drznemu Kiihnl-u dal jodenkiat, po zobeh. Tako naj bi se postopalo p o v s o d i v Avstriji, kjer bivajo Slovani, proti izvestnim navdušeueem !
Utonil je na Bledu mladi hrvatski zdravnik dr. Ivan Torizer, doma iz Koprivnice na Ifmtskem. Bil je 8e-le kratek čas oženjen in ostavlja ženo in jednega otroka.
Nemški humor. Da Nemci »kljub svoji ,po litični bed" še niso izgubili dobre volje, t. j. humorja, o tem priča pismo, katero je napisal neki nemški advokat okrajuemu glavarju v Hebu Pismo se glasi: „Vaše visokorodje 1 Blagovolita sprejeli
mojo najtoplejšo zahvalo na preprijaznem in pl«-. menitem postopanju Vašem nasproti udeležencem ljndskega shoda v Ilebu, li katerim udeležencem l se prišteva tudi tvoja malenkost. Priznati moram, j da je Vaše nastopanje izdatno povspešilo narodno ! stremljenje in dolgo pogrešano jedinstvo me<l Nemci, kar mene kakor iskrenega nemškega ncijonalca izredno vedeli*.
Nemška kullura ni nič boljša, nego italijanska kultura, kad tr ti kulturono.*ci p istopajo proti svojim političnim nasprotnikom Slovanom. Nemci in Italijuni pa še mislijo, da svojo kulturo proslave z dejanskimi na,>:»-ii na Slovane, kakor si pridobi Turek „zasluženj.i' v nebesih, »ko umori kristijana.
.Kar kdo rad stori, to rad veruje", veli stari pregovor. Po merienji človeške izomike pak je na-j nasprotno jako podlo in neolikano, ako s« kdo | proganja zaradi političnega mišljenja. Ti ljubi i Tevtoni in Lahom si zares domišljajo, da smejo nam predpisavati politično mišljenje. To je It zares fautalinatvo najogiiiisnise vrete 1 Čini pa, ki se pojavljajo sedaj v Celji, so zares taki, da je v človeški slovnici ni besede, s katero bi se zamogli označili primemo. Tam so prusoflli že tako zbe-»neli sedaj pred otvoritvijo slovenskega ,Narodnega doma", da se mora ta besnost naravnost i nazivati bolezuijo
Ker se jim noče posrečiti, da bi podjarmili Slovence (od kod i»ajo li to pravico, bi radi vedeli 1) izgubljajo ves razum in se kar pene sane jeze. Trezen človek se jim mora sicer smijati, a pomilovati jih ob enem, ker nosijo podobo človeško.
V teh dnth so tako divji j,j tevtonski — .junaki«, da si Slovenec ne bi smel upati v pozni večerni uri na ulico. Ako bi ne bilo zakonov, ti besneži bi se zares spozab il in bi začeli Slovence dreti na meh, zato, ker so Slovenci. Najbriljant-nisa pa je c-ljska policija, ki mirno gleda vse te Izbruhe na ulici. Seveda: mestni svet celjski je prmofilski iu policija je v »službi njegovi.
Konec pesmi pa bode vendarle velikanska blamaža na strani Nemcev I Ali menijo ti pruajaki, da imamo še vedno — lupino na očeh ? Danes velja Slovanom parola „zob za zob lw in videti hočemo, kateri zob bode ojstreji l Veča krivicu pri njih, veči odpor pri nas! Čem huje l odo bučali, tem veča bode njih blamaža I
S čem ss zabavajo milijonarji ? Zanimivo posebno za naše delavce je neko amerikansko poročilo, iz katerega posnemamo, kako se ondi v Ameriki milijonarji zabavajo, mej tem, ko strada ob trdein delu ua st> tine pridnih delavcev. Poro čilo pravi:
Dosedaj so imeli členi „Severnoameriškega milijonarskega kluba", v kateri klub ima pristop samo isti, ki premore deset milijonov dolarjev (25 milijonov goldinarjev), svoj posebni .milijonarski šport". Ta šport, v katerem so prekašali vse ev-ropejske športlerje višje vrste, je bilo „zabavno brodovje", katero so milijonarji vodili sami.
No, zdaj so si izmislili nekaj druzega, — zdaj bodo kakor strojevodje svojih železnic vodili lokomotive milijonarji sami. To bo.le zabava, videti milijonarja A s to rja vsaki teden jedenkrat na lokomotivi ekspresnega vlaka centralne železnice v Ilinois 1 Pri tein se bode Astor počutil prav dobro, ker to mu bode krepćalo živce. Seveda so akcije te železnice tudi po največ v rokah Astor je v!
Kaj pa pravita o Juriju Fuldu, ki je sin znanega železniškega kralja v Ameriki ? Ta srečni sinček vodi vsaki vlak, s katerim se vozi za zabavo — sam I In to se dogaja celo večkrat na teden. Ta bogati Jurček je izpoznal najbrže, da je volih greh pasti lenobo in valjati se po svilnatih blazinah preeleganlnega kupeja, iu da tako „za izpremembo" kar nič ne škoduje, nko prime jedenkrat za — .delo", to je narav na potreba vsacega Človeka.
No, in glejte, Fuld plača še dvojno voznino za „milost", da sme vodili lokomotivo sam, (Saj jo dobi desetero nazaj I — Stavec) No in nadalje. : milijonar Clark, predsednik upiavnega svćla zadružne pacifiške železnice vozi se na vseh svojih nadzorovalnih potih vedno na lokomotivi.
Predsednik uadzorskega sveta centralne železnice v Penaylvaniji, T h o m p s o n, je že znan kakor spreten strojevodja in I. I. H i 11, veliki akcijonar Great Northern železnice, je se svojima sinovoma že prav mnogokrat kakor strojevodja
i i
na lokomotivi premeril vsp. združene ameriške države od atlantskega do tihega morja. Seveda so vsi ti „milijonski" strojevodje krepki iti žilavi ljudje, kar mora biti samo ob sebi umevno pri teh amerikanskih „zlatih knezih", živečih v skrajnem ozbilji. — Ker so pija ii sreče, igrajo se z delom. Ali bi ne bilo človekoljubno in lepe, ako bi nekaj od svojih milijonov žrtvovali ouim, katerim delo ni igrača ?
Prvi itrajk v Variavi. Iz Varšave se poroča dne 4. t. m.: Tukaj so pričeli štrajkati pekovski pomočniki. Dvesto štrajkovcev so takoj zaprli. Mesto pekov je prišlo veliko vojakov, ki bodo pekli kruh. Ta štrajk je prvi v strogo nadzorovani Varšavi, Šteje nad tisoč udeležencev. „Socijalno vprašanje" je j^lo trkati tudi na mejah Rusije. Kakor pa je izpoznati iz vsega tega gibanja, pri pravlja se pra\cata delavska vojna širom naše zemlje. Da bi le vspeh take vojne bil — človeški 1
Lop poklic I V nekem nemškem listu je izšel naslednji oglas: „Izurjen loveo na tujce' se išče; isti mora biti v tem poklicu že izvežban za tu kajšne hotele. Provizija dostojna." — Kaj je v Nemcih mogoče 1 V Trstu bi tacih „lovcev na tujce" ne potrebovali, prvič za to ne, ker „tujci" — sami radi prihajajo in drugič za to, ker se pri nas „lovci na tujce" kar sami silijo tudi brez oglasa v časopisih in se taki lovci tudi dobro — honorirajo.
Čitateljem menda ne treba praviti, kake vrste tujci so dobro došli pri nas.
Mesto balona videl — ribo. Kako dobro je, ako Časnik ne prinaša vsake novosti koj na novo pečene, razvidno je iz naslednjega : Pred nekaterimi dnevi so prinašali časopisi vest, da je Andrće-jev balon ponesrečil nekje ▼ Belem morju; kajti kapitan neke angleške ladije, L-hmann, da je baje videl ostanke razbitega balona, kateri ni mogel biti drug, nego Audrće-jev, ležati v Belem morju. No, zdaj je Lebman prišel do prepričanja, da ni bil balon, ampak velika riba, kit, — v Časnikih pa je bila — .raca".
Elektrika in plin. Da-ai v novejšem času električna luč čelalje bolj izpodkopava tli plinovi razsvetljavi, vendar še vse kaže na to, da plinova luč ne ngasne tako hitro za vselej. V ta dokaz so sledeče številke. Za dobavo plina je, kakor znano, potreben premog in koliko premoga se porabi še vsako leto v to svrho, kaže s*mo dejstvo, da se je samo v Nunciji lansko leto v 742 plinarnah porabilo 60 000000 meterskih stotov premoga. Koliko se porabi premoga pa po državab, ki rab jo plina še mnogo več; n^go na Nemškem? 1 Brazilijanska kuhinja. VBiazilijise matsikaj kar bi v nas vzbujalo stud. Ker je Brazilija dežela z vročimi močvirji in s podnebjem, ki rodi raznolikih čudnih živadij, se ne smemo čuditi, ako so tamošnje kuharica prišle na misil, da pripravljajo za jed nekatere t*h živalij. Onli je vse za jesti: kune, kušarji, naitinčki, kobilice in druge. A tudi — opice so dobre, ako se znajo dobro pripraviti. Orice se pripravljajo na sedem načinov. V opičnem receptu se glasi: vjerni opico in odreži jej glavo. To glavo nasoli in pripravi jo tako le: 1. speči jo na drogu, 9. Peci jo v peči. 3. praži jo z murkami, 4. baši jo z Ldskimi figami, 5. kuhaj jo z bučami, 6 kuhaj jo z bananami, 7. peci jo v salati sladkega krompirja. — Ljudje ondi trdijo, da je uživanje mnogo teh živalij celo zdravo ; nekatere ozdravijo zavžite cel6 to in ono bolezen. Tako n. pr. je neke vrste podgana dobra za škro-tolozne, proti trganju in jetiki. Meso nekega tiča Anu (Crotophaga) sicer jako smrdi, pa preganja težko sapo in bradovice. Najbolj se ceni kačje meso, katero poleg mnogo diusih bolezni ozdravlja bolezen v — srcu Najboljša je kača ropotača. In tako naprej. Vendar o uplivu opienega mesa ne govori braziljauski kuhinjski recept Mogoče pa tudi ni brez nič. Opica ima prirojeno lastnost — oponašanja, morda bi koristilo jesti opično meso nekaterim ljudem, ki preveč radi oponašajo .«labe lastnosti in premalo dobre lastnosti drugih. Na eno stran bi moralo ha-Miiti!
Naše polemike.
n.
(Dalje.)
Dunajska akademija radi obilne zaloge od 1884. I. ni več plačevala uagrade, na Neaškem bi jaz bil dobil tudi uagrado. To dopisnico sem
poslal pokojnemu Bož. Raiču bolj mnogoletnemu svojemu znancu in prijatelju, ki se je zavzimal za svoje študije, nego državnemu poslancu. Ne spominjam se, da bi bil jaz njega naprosit, naj stori kake korake na ministarstvo z ozirom na akademijo On pa je uložil neko ulogo, katere jaz nikdar nisem ne čital ne podpisal: Kdor je poznal ognjevitost pokojnega Raiča ki je bil začetnik v parlamentu, labk> to ume. Da ni bil slučajno Bož. Raič poslanec, bi nobeden poslanec ne bil videl te ominozne dopisnice. Vse to sem zvedel slučajno 1886. 1. na Dunaju, ko sem se iite jeseni udeležil sedmega oiijentalskega shoda. Ob tej priliki sem takoj prašal pokojnega Miklošiča, jeli on spoznava potrebnim, da bi jaz akademiji nasproti izrekel obžalovanje. Odgovoril je, da se mi ni treba brigati za dun: jsko akademijo, — kakor znano je bil on sam akademik — saj dam lahko na Nemškem tiskati svoje razprave. Ker mi pa ni bilo do tega, da bi z nemškim imenom fi-guriral na Nemškem za nemškega indologa in ker je 1887. !. na tržaški gimnaziji bila uvedena slovenščina v vse razrede po dve uri in ker bi moral odslej, kakor dolgo bodem v Tritu, zgodovino slovenskega slovstva razlagati v najviših razredih, sem istega leta začel spiaavati zgodovino slovenskega slovstva.
Omenjena nemška razprava, kojo še hranim, je bila začetek obširnega dela: „Die vier Lebens stufen der lnder", na podlagi jako obširnega ind-skega slovstva o zakonih in obredih. Ker sem pa gledal na korist in potrebe Slovence? in ne na svojo, sem opustil to pečanje.
Bajka je torej tisto klicanje državnih poslancev na pomoč.
Dalje pravi g. Vidic, da hrepenim videzno po slavi. Č-iki pisatelj Jan Lego me je lani pro si), naj mu podam date o svojem življenji in da mu priobčim imena mojih spisov. Pisal sem mn, da mu jih podam, da mi je pa odkrito povedano ljubše, naj ničesar ne p>še, bodisi, da je to neizogibno potrebno za njegove namene.
Bivši še suplent, se niti nisem podpisal svojim nego podpisal sem se izmišljenim imenom.
Ob tej priliki pa vendar moram povedati nekaj o nameiih svoje Indologije. Dijaka 6. gin. razreda mariborske gimnazije, so me napotile Trstenjakove razprave, ker se j« dostikrat čitalo: sanskrit, da sem ukrenil Slovencem vzgojiti strokovnjake. Ker pa je prva reč na svetu vsakdanji kruh, sem študiral najpoprej za gimnazijskega profesorja. Utrdi vsi si položij v živenju sem se lotil omenjenih študij. Leta 1881 poklicala je vlada iz ladije na novoustanovljeno stolico profesorja B u c h I e r j a, pod katerim sem jas prvi Avstrijec, torej prvi avstrijski Slovan rigorozlral. S tem sem Slovence vpeljal v število tistih narodov, ki imaj) tudi strokovnjaka v tej vedi, torej poprej nego Čehi, Poljaki in Hrvati. Na to ame ponosen biti vsak Slovenec. Znanstvena potovanja, knjige, dopust izdavanje knjig na svoje stroške me je stalo blizu 3000 gld., ki sem si jih odtrgal od svoje plače. Ta moralna pridobitev Slovencev je torej precej draga, in gospod Vidic še skuša o m a z a t i
me netučnimi poročili — plemenit mož! _
imenom, ker se mi je zde'o preobjestno, da bi jaz suplent, že učil druge. Odklonil sem tudi častno Členstvo nekega slovenskega društva, ker na take reči ne daiem ničesar. Jeden Čeh v Trstu mi je očital, da sem preveč skromen.
(Pride še.)
Najnovejše vesti*
Trst 7. Glasom rešitve redarstvenoga ravnateljstva deputacija „Tržaškega Sokola* ne sme vzeti seboj društvene zastave na slavnost v Celje. Reutev se opira na prepoved celjskega magistrata.
Petrograd 7. Prihod nemškega cesarja in cesarice se pričakuje danes opoludne. Vreme je bilo včeraj spremeuljivo, proti večeru postalo )e lepo. Okrašenje cest tudi v najoddaljenejih okrajih napreduje h tro.
Pariz 7. Poročnik B ppa, jedini, ki je še ostal iz 14. bataljoni brigade Dabormida, poslal je princu Orleanskemu napoved k dvoboju.
London 7. .Reuterjevo poročilo" je izvedelo, da je grška vlada ponija vlastim okrožnico, v katerej predlaga, da varujejo interese banke Bonds-Jlolder pri najemanju novega posojila «a poravnanje vojne odškoduine; v ta namen da postavijo posebno kom sijo, katera naj sestoji iz članov raznih bank.
Zobobol olsiJ*uJaJo
zobno kapljico lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dnnajska Mitu) katere so bile odlikovane z Najvi&jini primanjem Nj. c. in k. Vi« prejasne gonpe prestolonaslednice-udote nadvojvodmje IT Atafanlja Stok' * .	kr.
Trgovinska braoj««ka In v )■«!.
o^ain>f)4ir».	«• jeaen 11.13 11 14 PAonica ta
spomlad 1*98 1114 do 11.16 Ovea ta jesen 6.08 8 10. — tu ah jesen 8.63 8.64 Koruaa sa september 18M7. 5 651 6.63 ira noTa od 78 kil. f. ;2 15—12.23 od 71» » 1» 12 2» 12 30 j-j 80 kil f. 12 30-12 85 , od al. Ml. f. iSSft 12 40 ^	io». —.— .—. lft\»ot 6*80 10-
proKu 6-20- 6 40
Plenica: Male ponudbe Prodaja 120O0 mt. at. 10 —li nvč. dražje. Rž 10 nvfi. dražje. Koruza 10—15 nrč. dražje. Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani «l*4Wnr for 11.30 do -■•—. Novi
po f. 11.55. Za notranji trgovini i Centrifuga! f 34'/« 35, Concame f. 36'/,, Cetvo nt f. 37'/,, t glav .h f. 36'/,—37--.
tiavra.	gumi *tui»K« u avgiHt 44.—
<» december 44.75 mlačno.
flambarg, Haato« *uu>i a^fra^e at aeptembor 36.—, aa december 37.— ta mare 37.75. «a maj 3^.50.
ZAHVALA.
Podpisani odbor zahvaljnje najUkreneje vse one, ki so kakor*!bodi pripomogli do tega, da aa je tako lepo izvršila veselic« pevskega društva „Slava". V prvi vrsti bodi izrečena zahvala drsi-tvom: »Slov. pevskemu društvu* io .Kolu" iz Trsta, .Velesili" iz Skednja, »Zarji* iz Rojaoa in »Slavec" iz Rtctaanj; potem društvenemu pevovo-dju g. V Pitonu in vsem pevcem; vrlemu g. kapelniku I. Zadniku in vaea tamburašem ter igralcem. Slednjič vsemu al. občinstvu ki je v toli lepem številu prihitelo na našo veselico.
Odbor pevskega društva t Slava*. A. Miklaveo, predsednik.	M. Pahor, tajnik.
Saunig dfc Dokle va
V GORICI, v Nunski ulici it. 14-16. Velika
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa.
Ustna Mbaiitaa Milnici la wavfyuji ki liUraiji.
Prva trgovina i oljem t Trstu!
Velika korist S Poiiljatve olja od B I. naprej.
Ušojam ni naznaniti svojim p. a. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri ai naročajo od 100 kg. naprej, da »aradi močne in raziirjene moje truovlne, oii-lej dolijo naročeno blago na dom v os ni ne proato. Imam blago vselej prve vrate in postrežba jo vedno točna, solidarna in poltena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trat in okolico proato na dom od S L naprej, puativii posodo aa domu, bres are!
Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; fine)*e 1. 84; najfinejšo 1. 40; namisno poMno 1. 44; lam. fino 1. 48; nara. finej4e I 62; nam. n^iSnejfo 1 6S; ekstrafino 1. 60-64; apecijalitetuo olje 1. 72-80.
„SvtJI k tvojhn I" Pri fiako vaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej a& npoŠtovanjem
Anton tiroft, Aoqued«tU 9.
IVAN PUC iz DIVAČE
utik rojak in narodnjak kipar In slikar
priporoča se, uvažuj& geslo „Svoji k svojim !" posebno čestiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom kakor tudi zasebnikom, da bi ga blagovolili počastiti se svojimi naročili.
Izvršuje najsolidnejša in naj-točnejša dela v vsakem oziru.
Kje se dobi najboljSi in najceneji mallčev alvop?
V lekarni
G. PlCCOLI-ja v Ljubljani
kateri je pripravljen iz aromatičnih malin iz Kranjskih gori. Radi teh njegovih lastnosti priznali bo mu v II. mednarodni farmaceutični razstavi v Pragi 1S96. leta najvišjo odliko. Prodaja na debelo in drobno. Prodaja se tudi v Tntu v drogeriji
Cl L LI A, Ponterosso
v boteljkali jio 60 nvč., kjer se dobiva tudi marindov airop po isti ceni.
m H
\M
Slovenci
m
Slovenke!
se
o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda

mm
Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju!
lOO do 300 gld.
prisluži si mesečno oseba vsakega stann, v vsakem kraju, gotovo in na pošten način, brez kapitala in rizika s prodajanjem postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher
VIII. Deutschegasse 8 Budapest.
Spiritus sinapis compositui
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nfi.
ter se dobiva jedino le t lekarni
Praxmarer (Ai due Mori.)
TRST — Piazza grande — TRST. Paziti na ponarejanje.
Gasilno orodje
brizgalnice vseli M
brizgalnice na par
sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d.
pri
Fr. Kcrureuter,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Frerdarki in ceniki na vbc kraje brezplačne.
p« jlife & gadnifi
V „Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu' dva denarna zaroda, namreč „Posojilnica* in „.Tužno-štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D.M je tudi gostilna, čitalnica in zbirališče cel jskih narodnih društev
Pogoji se izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor
naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s 8 a n dr o Levi Min z i Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Veochia št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
J Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro
Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-bivn se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombiižine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof črnih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvali. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic, rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi na}nove]še blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za koledarje, Stof 140 cm. nirok od 65 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možkih oblek po najnovejšem Parižkem In Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni širokosti in najboljše blago za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani Ajte & Zadnik. Trst.

lekarnar
Ljnblani i

Piccoli
pri iuigeljn
Dunajska cesta
— 1YaJvt\Je priznanj« —
na rr. mpjnar. farm. razstavi v PrtiRi 1896 London— Pariz—/cnever 1892—1893.
Železnato vino
preizkušenega, zanesljivega učinka, ima v sebi lehko prebavljiv železnat prepurat, kateri učinkuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Deset gramov tega preparata ima v sebi 25 miligramov že-leznatcga kisleka iu 10 iniligramov izlećka iz skorje kineskoga drevesa.
Lekarnar Piccoli T^nHiani jamči zaozna-
__ceno, zmeraj jednako sestavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. lialt. Ivnapit scha, zapriseženega Bodnijškega kemika v Ljubljani"
Steklenica imajoča pol litra velja 1 glil., 4 pollitorske steklenice 3 k Id. 00 kr., franko a poštnino vred 4 gld*
Naročbe odpošiljajo se točno proti poštnem povzetju.
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih In prlznalaib dlptamov.
Kwizd«
torneuburški
živfnoredilni prašek
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje rogate
živali in ovce.
Rabi so že 43 I t v mnogih hlevih, kader noče živina jesti, pri slabem prebavi janju, za zboljšanje in pomnoženje mleka pri kravah. Cena ■/, škatljici 70 nv6.
II tt '/» « " »
Dobiva se pristrn le z Kornjo varstveno znamko v vseh lekarnah in trgovinah z mlrodijami.
Glavna zaloga:
FRAN. IV. KWIZDA,
c. in k. avstro-ogerski in kr. romunski dvorni liferant.
Okrožni lekarnar, Kornenlmrg pri Dniiaju.
m podaljšanje življenja
se doseže z nošo slovečega elektro Volta-vega križa.
Pri osebah, katere nosijo Voltav križec, delujeta liri in živčni zistem normalno, čuti se bistreje, kar prov-zročuje prijetno počutjenje; telesna in duševna moč se pomnoži, s tem se doseže zdravo in zadovoljno stanje in s tem podaljšanje za večino ljudi prekratkega življenja.
Vsem Šibkim ljudem ne more bo zadostno priporočati nošenje Volta-vega križa, kateri jači živce, obnovlja kri in ki je svetovno pripoznan kakor neprimerjalno sredstvo proti sledečim boleznim: trganju, revmatizmu, neuralgiji, šibkosti živcev, nespečnosti, mrzlim rokam in nogam, liipohondriji, bledici, naduhi, otrplenosti, krču, močenju postelje, kužnim boleznim, hemo»oidam, bolečinam v želodcu, inHuenciji, kašlju, gluhosti, brenčanju v ušesih, bolečinam v glavi, zobobolu itd. Nesamovoljna zguba življenske moči, nezmožnost in obslabljenost leči se z vedno nošo Volta-vega križa.
Voltov križ je električna vrv v obsegu vsakogar. — Mnogo pohvalna in priznalna pisma:
„Voltav križ prejel, prosim priposlati mi še 2. Raab (Ogersko).	Karol vitez Fabrizi.
c. in k. general-major, „Elektro Voltav križ prejel, prosim priposlati mi še 2. Line n/D.	Edvard Schcuba
c. k. računski svetnik.
Cena £S gld. komad.
Če se dopošlje 2 gld. 2 nvč. (tudi v znamkah) franko in carino prosto. S povzetjem 26 novč. več. Razpošilja:
Lcop. Epstein — Dresden L 16.
Dopisuje se v vsnh jezikih.
FSt
s®
!0
OCOCOOOOODSJOOOOOOOOOO . bCOOiiš bOGbGOOOOGGGG&C ©Ol


ftuibsa

&
Ot:
'gmfi1
nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen Precizno delo, dosetlaj še ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst-in okolico:
Josip Egger
TRST
Piazza della Caserma 3
m
,n jadno*% IppovoS1* —
m>ji\ ________
g^Bg^^HBSBEliBB^BB ocooooocc&cciol Tiskarna Gutenbevg
filialkn oeis. kralj, nnlvor^totji« fl»kai»ise „ Styt*f<»"
13 Sackstrasse — GHADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CON TO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrlrni savod — Knjigovezstvo.
priporočuje sc za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov> cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Correut-knjig, Saldi-Contl, Fakture, Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (čitanoga) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlc iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se> jo do glavnega zastopnika
Trst, Acduedotto 35 - ARN0LD0 C0EN
Accfuedotto 35 Trst

]OOOOOOOOOOOOOOCK>bbdObOb^iŠ^
MAtAi&ftAfi
'AB -s? i S
a -s
<jj P! JjC <D >33
1"S "rs'S O ? OCT * 5fJj
I S E^'-BrH fa ^ ® ™ clli^ O O
•s ralassS,,]
CB
i
ks J* S £S .h ~ 5 'Hi	Ž
g^	r 0 P
r
Sli
kdor l)-obi okusno kavo, h.oče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
3
£ ZS^t ®
O 2 S« »«- "J?
S g
«-c |
qq	c: d
0 fr
e s,«


I
I

Lastnik kenaorcij liata .Edinoaf. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiakarna Dolenc v Trstu.