124. številka Ljubljana, v ponedeljek 2. junija. XXIII. leto. 1890 Ichaja vsak dan «\«•*«*«•, izitnAi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vs t ro - o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta K gld., tvtrt leta 4 nld.. /.» jeden a.esec 1 gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljauja t»a dom za VBe leto IS gld., za fetrt leta 3 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za poAiljame oh ittttn raćuua ** po 10 kr. na mesftc po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poStnina znaša, oznanila plafinje se od ftetiristopne petit-vrste po 6 kr., fte se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. 6t se dvakrat in po 4 kr., će se trikrat itli v«6krat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Oprav nifttvu rmj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o7nanila. t. j. vse administrativne stvari. Za Češkonemška sprava razpada. V Pragi 29. maja. [Izv. dop.] Z vsakim dnevom gine ćimdalje bolj nada Nemcev in vlade, da se uresniči njih želja: češkonemška Bprava , in danes je že skoraj gotovo, da se v sedanjem zasedanji deželnega zbora ne reši ni jedna vladna predloga. Število zagovornikov, kakor tudi njih navdušenost za uresničenje Dunajskega dogovora krči se vidno dan za dnevom. Dotična komisija deluje Že čez teden dnij, a rešila je sto-prav prvo predlogo, tičočo se razdelitve deželnega šolskega sveta. Člani svobodomiselne stranke (dr. Gregr, dr. Herold, dr. Kučera, dr. VaŠatj>) neumorno, z občudovanja vredno vstajnostjo in odločnostjo vrste se drug za drugim v dolgih govorih, neusmiljeno kritikujejo posamične točke vladnih predlog ter stavijo brezštevlno predlogna pre membo prvotnih določeb v predloženi osnovi zakona. In morejo si častitati na sijajnem uspehu. Dosegli so, da si dunes že nihče, bodisi Staro-ali Mladočeh, ne želi „sprave*. Tudi mej člani češkega plemstva in člani staročeškimi nastal je popolen obrat, poprejšno zaupanje v vladne predloge se je do cela omajalo. Sami udeležniki Dunajskih konferenc glasujejo za premembo posamičnih toček. In ako bi ne bili navezani na obljubo in častno besedo, gotovo bi danes ogromna večina češkega plemstva in staročeških zastopnikov, ki so v klubih glasovali za predloge, se odločno postavili proti njim. To je naglašal v jedni poslednjih sej naravnost sam knez Schwarzenberg in podobno da se sklepati tudi iz govorov drugih konservativnih članov odseka. Le dr. Rieger in dr. Mattuš ne dasta se ganiti. Vsekakor generala, ali brez armade! — Nemci udali so se že popolni resignaciji, vid eč s potrtim srcem in očitnim srdom, da so jim splavale vse nade po vodi. Le tu in tam udeležujejo se debat, a s tem podajajo nasprotnikom le snov k novim ugovorom, daljšim kritikam in razpravam. V svojih glasilih pa sipljejo Nemci ogenj in žveplo na uboge Staročehe iu fevdalce, češ, da so prelomili svojo obljubo. Sicer pa zmatra nemški tisek staro-češko stranko za poraženo: Nihče pre na Češkem ne dvoji več, da so Staročehi svojo ulogo doigrali. Stranka ta obstoji danes dejanski le iz Riegra, Mattuša in Zeithammra- Vsi drugi so odpadniki, ki stoje, če ne z obema, vsaj z jedno nogo v taboru mladočeškem. To pa neki zato, ker se boje za svoje mandate. — Videti je škodoželjnost in jezo iz vsake vrste nemških časopisov, ker večina staročeških poslancev neče več slepo korakati proti volji in v pogubo naroda po cesti sprave, katero so Nemci na Dunaji narekovali. Pa tudi s pretnjami nemška žurnalistika ni skopa. Važen Dunatsk list, ki tolmači baje včasi tudi grofa Taaffeja skrivne misli in želje, piše namreč, da „sprava" se uresniči in se mora uresničiti. Seveda, .pravi, mogli bi Mlado čehi provesti po madjarskem uzoru obstrukčno debato, ali kori-tilii jim bode ta parlamentarna taktika bore malo; kajti jedno naj si mladočeška .stranka zapomni: naj je še v večjem številu v Pražki zboruei zastopana, nego je Bedaj, in bodisi da pri bodočih državnozborskjh volitvah potisne Staročehe od vseh maudatov, — v trenutku, ko bi spravo, katero si želi višja volja, dejauski zapreci ti mogla, vtem trenutku pritisnilo bi se mlado-češko stranko k steni s sredstvi, o katerih do sedaj niti ne tuši; in krotitelj neubogljivih Mladočehov bil bi nekdo ini, nego grof Taaffa! — Lep mir, krasna sprava, katero ima provesti general Koller II.! Ako bo Čehi nečejo spraviti z Nemci pod streho deželnega zbora, pomirijo in sprijaznijo se ž njimi v senci bedakov! To je brezdvojben ■ smisel grožnje nemškega lista. — Kako mnenje vlada v važnih staročeških krogih o določbah Dunajskih pogajanj in, da so mnogi poslanci staročeškega kluba ne toliko iz prepričanja, nego vsled pijetete do svojega čislanega starega vodje pristopili Dunajskemu dogovoru, svedoči pismo deželnega odbornika in člana komisije, dr. Škarde, katero je pisal dne IG. t. m. svojemu prijatelju in svojim volilcem. Pismo, ki vzbuja občno pozornost, ker obseza sodbo jednega veljavnih in izkušenih staročeških politikov, objavljeno je bilo v listu „Posel z Podhofi." Dr. Škarda piše svojemu kolegi, da je dne 25. januvarja pri shodu zaupnikov, v katerem se je prečital zapisnik Dunajskega dogovora, proglasil, da je jako težko takoj izreči svojo s o"b» o toli važ nem predmetu, da se mu pa zdi marsikaj že ua prvi pogled za narodnost češko jako nevarno. Pri odhodu razlagal mu je dr Rieger „zaupuo", kaj vse mu je grof Schonborn obljubil glede ravnopravnosti obeh deželnih jezikov. Dr. Škarda izjavil ae je na to, da "pri shodu poslancev dne 2G. ja-nuvaija ne b de delal opozicije proti dogovoru kot ,celkua in da hoče počakati, kako Be bode dogovor tolmačil in izvrševal. »Bogu žal", piše dalje, „uvidel sem, da je moja bojazen bila le preveč opravičena. In moje bojazni in pomislekov ni razpršilo dosedanje postopanje in Hofistično izogibanje grofa Schonborna v državnem zboru, tem manj pa neokretni članki v „Hlasu Naroda", ki zagovarjajo dr. Riegra Često pozablja na narodne interese ter .osebo" vpleta s stvarjo. V obče mora >e obžalovati, da v zadevi, za naš narod toli važni in resni, katera bi mogla po, mojem mnenji zadati naši narodnosti, ako ne*udarec smrtonosen, gotovo pa jako boleBteu7*in ponižujoč, da se v takošni zadevi, pravim, pretresavajo „osebe", ki se na jedni strani poveličujejo, na drugi strani pa grdijo, a s tem hočejo zakrivati jedro stvari ter ovirajo na ta način hladno razsojevauje in delovanje, Iz tega že vidite, da sn ne Btrinjam s „spravo" ; po mojem mnenji ni za nas nikakor ugodna, temveč tirj a od nas le žrtve..... Res je, da se brez žrtev sprava ne da doseči, toda imele bi biti jednake žrtve na obeh straneh, in baš tega pogrešam. Nemci nečejo ničesar žrtvovati, ampak dobiti imajo koncesij, kakeršnih se pred petimi leti neso nadejali. Ne budete se čudili, da sem po takem jako slabe volje in da sem že nameraval, odreči se mandatu. Pa bal sem se, da bi se mi očitala »bojazljivost", ako bi pred bojem odšel in zategadel sem ostal in uvidim, kaj se da storiti; mogoče je pa vender, da se konečno odločim in pustim mandat, ako spoznam, da bi daljše moje bivanje v službi naroda njemu ne koristilo, a meni bilo na škodo, kar se tiče mojega dobrega imena, češ da sem iz kakeršnih koli ozirov pozabil na narod in njegove pravice, ali da bi z gg. volilci ne bil v soglasji, to je tudi z gg. poslauci, kateri so me volili v dež. odbor." LISTEK. Un ceno življenje. ĆeSki spisal Ladislav Stroupežnickv; preložil Vinko. (Dalje.) VI. Da bi se laglje mogla braniti proti sovražnikom, od več strani j zgrnivšim se, sklenila je ce sarica Marija Terezija meseca junija 1742 mir s pruskim kraljem Friderikom Velikim, kateri se je ž njeno stisko prekanjeno okoriščal. In posrečilo se mu je. Cena miru bila je velika, in morala jo je plačati — češka krona zgrofovinoKladsko in z velikim delom Šlezke! Vojna z Bavarci iu Francozi pa se je neprestano vlekla in sreča se je neodločno nagibala sedaj na to, sedaj na ono stran. Stoprav meseca avgusta 1742 je bil prachen-Bki okraj popolnoma prost sovražne vojske, katera je bila odšla proti Pragi in v druge Češke kraje. Gosposka kakor tudi okrajna ob las t va so takoj zopet jela razvijati svojo od vojne razrušeno moč nad podložniki in na novo utrjevati organizacijo, sidaravno doslej še ni bilo gotovo, se li sovražnik | zopet ne vrne v te kraje. Ta čas se je naposled gospć Polikseni in Koniašu zdel ugoden za zvršitev skupnega naklepa, da bi s pomočjo glavarja prachenskega okraja* gospoda z Gamsenberka, znebila se Dobrana. Za uzrok hoteli so navesti i lastno njegovo priznanje, da je potomec protestantovskega rodu, na večne čase pregnanega, i dogodek s francoskim podpolkovnikom, kateremu je Koniaš dajal veliko važnost, trdeč, da je dokaz zveze s sovražniki, katerim je baje Dobran služil. Kajti, ako bi temu ne bilo tako, bi bil gotovo častnika izdal avstrijskim vojakom, kateri bo se, kakor je dobro vedel, nahajali v gradu; zvaven bi tudi častnik ne bil uslišal želje njegove hčere ter ustavil čete, idoče proti gradu. Tako je poudarjal Koniaš. Posvetovavši se naposled z gospo Polikseno podal se je meseca avgusta v Pisek, da bi pregovoril glavarja za postopanje proti Dobranu, o katerem mu je bila že goapa sama podala vesti. Gospod z Gamsenberka, strog katoličan, kakor v tistem časi drugače niti biti ni moglo, poleg tega skrben čuvar zakonov, neprijatelj novotarij in človek stroge vladnega mišljenja, ni se mogel načuditi smelosti potomca čeških protestantov; a v njem tudi ni mogel videti upornika, nevarnega državnemu redu, proti kateremu treba strogo postopači. A nemalo važen, da, odločilen zdel se mu je dogodek s francoskim podpolkovnikom, kateri mu je bil Koniaš po svoji navadi opisal. Ni torej dolgo promišljeval ter se odločil v tej zadevi storiti svojo dolžnost. In tako nahajamo glavarja okraja prachenskega nekega dne proti koncu meseca avgusta v sobi gospe Poliksene v gradu. Prišel je v spremstvu uradnika in nekoliko beričev, da bi preiskal vse, kar bi utegnilo biti v zvezi s tako sumnjivo osobo. Razven njega bila je v sobi gospa Poliksena in neumorni Koniaš. Posvetovali so se, kaj bi počeli. Brez slutnje, da bi se utegnilo kaj snovati proti Dobranu, mudil se je Krištof v koči njegovi, kamor je sedaj zopet češče zahajal. A ozrši Be naposled idi na i okno, bil je jako osupel, kajti ugledal je glavarja okraja prachenskega, katerega je dobro poznal, dohajajočega v spremstvu Konitiša, uradnika in treh beričev. Naglo je uBtal. Dobran, kateri ni prezrl vzrujanosti mladega Dalje izraža svoje obžalovanje nad tem, da si obe stranki, staro-in mladočeška, tako sovražno stojita nasproti, a ne glede na stvar vsem skupno zmatra vsaka ttranka za svojo prvo nalogo, da bi diugo ugonobila. »Sedaj pa kaže vse, da svobodomiselna stranka uničena ne bode, tem tet, da gre za obstanek stranke staročeške. Kaj bode, ako se staročeška strauka razbije, kar se najbrže zgodi? Ali kaj moremo pričakovati, ako se z vBemožnim pritiskom posreči, vzdržati staročeške poslane - skupaj in privesti jib do tega, da bi glasovali za to »krasno spravo?" Kaj pa se zgodi z nami vsemi, ki odkritosrčno mislimo z narodom in njega svetimi pravicami ? „ Kakor pravim: nisem se še odločil, toda morem vas zagotoviti, da l>odem v vsakem slučaji imel pred očmi ie dobro celega naroda, a nobene stranke, nobene osobe, nemam ni kake ambicije in hočem samo, da bi si ohranil čisto in mirno vest, da bi se mi ne moglo kedaj očitati, da sem se dal zapeljati k činu, ki bi bil vsemu narodu na škodo. »Razume se, da hočem vselej delovati v soglasji z gg. volilci, kajti ue spadam mej one, ki uče. da po izvršeni volitvi ni treba ozirati se na njih mnenje in zahteve, iu zato vam bodem hvaležen, ako skhčete shod volilcev in poprašate po njih mnenji." — Na konci pravi dr. Škarda, da nema ničesar proti temu, da se obseg njegovega pisma volilcem objavi. —k. Politični razgled. Kolraiije dežele. V Ljubljani, 2. junija. CeSkonetnška sprava. Ker se delegacije že snidejo pojutršnjem v Budimpešti, končal bode daues deželni zbor češki svoje zasedanje. Rešil bode dunes v podrobni debati zakon o razdelitvi deželuega šolskega soveta, vse druge predloge, ki se tičejo sprave, se pa bodo odložile do jeseni. Ker se kaže vedno večje nasprot-stvo proti spravi, moremo že s precejšnjo gotovostjo reči, da se oni zakoni, za katere bode trebalo dveh tretjin, vsprejeli ne bode. Mladočehi bodo gotovo čas do jeseni dobro izkoristili za agitacije proti spravi in marsikak staročeški poslanec, ki je sedaj še naudušen za sj/ravo, se jeseni ne bode več upal zanjo glasovati vsled glasov, ki jih bode čul iz svojega volilnega okraja. Košatova debata v ogerski zbornici poslancev je končana. Trajala je dolgo, tako burua pa ni bila, kakor se je pričakovalo. Pri glasovanji bil je zavržen z 219 proti 80 glasom predlog, da bi se premenil domovinski za kon. Košut torej zgubi ogersko državljanstvo. Pomenljivo je pa vrinil-1 za politične razmere na Ogerskem, da se najde še osemdeset poslancev, ki se upajo glasovati za Košuta, kateri se je javno izrekel, da ne priznava kralja. Število KoŠutovib pristašev v zbornici bi bilo pa gotovo še večje, da se volitve vrše popolnoma Bvobodno. KoŠutove ideje so jako razširjene na Ogerskem. Sovraštvo proti Avstriji je še globoko ukoreniujeno mej Madjari, velik del madjarskega naroda bi se rad popolnoma ločil od Avstrije. Zategadel je napačno, da se tako, ozirajo na Madjare in se jim pušča tak upliv na notranjo in vnanjo politiko vse naše države. moža, je tudi pogledal skozi okno, a videl ni ničesar. A tisti hip so se odprla vrata in v stanico je uBtopil gospod z Gamsenberka, katerega Dobran ni poznal, a ga je po njegovi vnanjosti takoj imel za uradno osobo. Za glavarjem ustopili so njega spremljevalci. Krištof se je ves tresel; slutil je uzrok temu pohodu. »Vaše ime?" vprašal je glavar Dobrana brez vsakeršnega uvoda, niti ozrši se na Krištofa. Zajedna je uradnik papirje razgrnil po mizi ter se pripravljal k pisanju. *„S kako pravico bi radi vedeli moje ime?" pravi Dobran mirno namesto odgovora. »Vprašam Vas s pravico kraljevskega glavarja okraja prachenskega," odvrne gospod z Gamsenberka važno in strogo ter ponovi vprašanje. »Dobrana me imenujejo že od mladih nog," bil je odgovor. »A vaše pravo ime?" vpraša glavar. Besedi »pravo ime" izgovoril je s posebnim naglasom. »Jurij Kochan s Prachova," odgovori Dobran. Koniaš se strese ter razvname: Vitanje države. Avstrija in Rusija. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand se odpelje letofinje poletje na Severni nos in bode mimogrede pohodil danski dvor, od koder pojde baje v Peter-burg Poveljnik brodovju, s katerim se bode vozil nadvojvoda, bode podadmiral baron Sterneck. Ruski list »Graždanin", katerega urednik ima zveze z ruskimi dvornimi krogi, z veseljem beleži tn vest. Ta list pravi, da Rusija z veseljem pozdravlja vsak poskus Avstrije, da premosti prepad mej njo in Rusijo, kateri je napravilo v več desetletjih nemško delo mej sosednima državama, veseli jo, da se Avstrija skuša osvoboditi vezij in uplivov, pod katerimi je delala za druge. Želeti je, da se Rusija in Avstrija sami Bporazumita v orijeid.sk i h vprašanjih. V interesu miru bi se ne smel nihče mešati v nji-jine zadeve. Jtusija ob Črnem, morji. Trgovsko pristanišče se bode 1893. leta preložilo iz SebaBtopoija v Teodozijo. Prvo mesto bode potem le veliko vojno pristanišče. Za razširjenje in zboljšanje utrdeb ob Črnem morji se je izdalo poslednja leta več milijonov. Z veliko hitrostjo grade se nove vojne ladije. Ob ruskem obrežji Ornega morja bode kmalu dolga vrsta utrjenih pristanišč, poleg tega hode pa Rusija imela na razpolaganj«' veliko število vojnih ladij. Kakor se vidi, hoče se Rusija dobro pripraviti za bodočo vojno, v katerej se bode reševalo orijentsko vprašanje. formalni delavnik. Mej delavskimi krogi so se začele močne agitacije za osemurui delavnik. Demonstracije 1. maja veljale so osemurnemu delavniku. Francoska zbor niča je tudi dobila nekaj peticj za zakonito uve-denje osemurnega delavnika. Vsled tega je vlada francoska sklenila izdelati načrt zakona, s katerim se vsaj načelno uvede normalni delavnik. Podrobnosti tega zakonskega načrta še neso znane. Na samo osem ur se delo najbrž ne bode omejilo, ker bi potem francoska industrija ne mogla tekmovati z industrijo drugih dežel. Nemška svobodomiselna stranka bi bila sedaj lahko dobila nekaj več upliva, ko je odstopil knez Bismarck. Poleg katoliškega centra je ona najmočnejša stranka v parlamentu. Pa jedva so se zanjo približali ugodnejši časi, že se je mej njo pričel razpor. Dolgoletnega vodjo Richterja, ki je bil načelnik centralnemu odboru stranke, letos niti v ta centralni odbor volili neso. Zaradi tega bode Richter morda osnoval svojo stranko, kar mu bode tem ložje, ker ima svoj list »Freisinnige Zeitung". Ker stranka ne bode več složno postopala, ne bode dosti uplivala na delovanje parlamenta in bodo zatorej v nemškem državnem zboru odločevale še nadalje razne konservativne stranke Posebno za katoliški centrum je ugodno, da se je svobodomiselna stranka jela krušiti, kajti sedaj je katoliška stranka jedina večja stranka v državnem zboru. Dopisi. las Kovejraoiest«, 30. maja. (Izv. dop.) Ko je odhajal poprejšnji naš okrajni glavar g. Ekel, tedaj smo se težko poslavljali od njega. Skozi 25 let je deloval v našem kraji in ves ta čas vladal je lep mir mej političnimi uradi in društvi ter mej meščani. Tudi novega g. glavarja se nismo bali. Dolenjec ima sploh do političnega uradnika samo toliko ljubezni in bojazni, kolikor jo ravno mora imeti. Mislili pa smo si: nova mlada moč, ki pride glavarit v naš kraj, poprijela se bode marsikaterega občnemu blagostanji nujno potrebnega dela. In ta- »O, torej se nesem motil! Grad gospe Po-liksene de los Olivos bila je nekdaj last tistega krivoverca, tistega izdajalca ..." »Moža poštenega, Valentina Kochana s Pra-chova, mojstra svobodnih umetnostij, svoje dni pisarja Novega mesta Praškega", seže Dobran Ko-niašu v besedo „Moža, kateri ..." „Kateri," vzruja se Koniaš, »je kot upornik, sramotno svoje življenje končal na morišči pod roko rabeljnovo." »Kateri je kot častitljiv mož za svobodo do movine in vere dal življenje svoje," odvrne Dobran važno. Koniaš bi se bil znova razvnel, da ni glavar pričel govoriti: »Potomec rodu na večne čase pregnanega. Kako Bte se mogli drzniti, vrniti se v to deželo?" »Nesem Be nadejal, da bi osveta mogla trajati stoletja", odgovori Dobran. „Pravičnost," pravi resno glavar, katerega je mirno in važno vedenje Dobranovo skoro jezilo. In stavil je vprašanje, tikajoče se francoskega častnika. Krištof in Dobran sta sedaj izprevidela, da je cega dela bi imel politični uradnik, ki bi se ga hotel lotiti, polne roke. Prišel je glavar Friderik vitez Schvvarz. Neradi kritikujemo uradnika poslovanje. Pa ta mož preveč želi naše kritike. In reči moramo, da smo se v njem zmotili. Prav po nepotrebnem se je takoj v početku umešal v neko, njega gotovo najmanj brigajočo godbeno zadevo ter s tem neprevidnim korakom razširil razpor mej dvema strankama v meščanstvu, dasiravno je bila takrat stvar že do poravnave dognana. Večine mnenje je takrat izvedel. Te dni pa nas je kar iznenadil z neprijateljskim mišljenjem, katero goji proti narodnim društvom. Ob njegovem prihodu v Novomesto predstavila so se mu tudi narodna društva. Takrat je izjavil, da nobenemu narodnemu društvu ne bode delal zaprek v razvoji. Na binkoštno nedeljo priredila sta »Dolenjsko pevsko društvo" in »Dolenjski Sokol" izlet v Kostanjevico. Ti izleti so v našem socijalnem živenji prava duševna potreba. Zato se jih je vsekdar vse stanovništvo veselilo in uradna oblastva so je doslej celo po možnosti pospeševala. Ko pa sta binkoštno soboto predsednika obeh društev gospoda glavarja prosila, naj dovoli, da se nekaterim njemu podrejenih uradnikov dovoli udeležba izleta na binkoštno nedeljo dopoludne, tedaj je izjavil: »Ich binuherhauptdagegen, dass Beamte an derartigen Ausfliigen theil-nehmen" in še je dostavil, da ne bode pripustil, da bi se njemu podložni uradniki tega izleta udeležili. Take izjave poslušali so Slovenci v dobi mi-nisterstva Auersperg in (Jiskra. Sedaj pa smo se tem starobirokratskjm glasovom že nekoliko odvadili. Mi celo mislimo, da g. okrajni glavar sam teh izletov ne zmatra tako zelo nevarnimi. On je marveč to pot zatrobil v rog nekega druzega in g. davčni nadzornik si lahko domi-šljuje, da je mogočen mož. Če bi pa nam dano bilo stopiti tja pred na*-šega g. okrajnega glavarja, ki ima svoje uradniško mesto v VII. razredu, tedaj bi mu rekli: G. okrajni glavar, Vi ste v svoji oblasti! Pravo imate, če odpoveste svojim podložnim uradnikom udeležitev pri narodnih društvih. K sreči število teh Vaših pod« ložnih ni ravno zelo veliko. Ali nekoliko bolj konsekventni morate biti. Ko se je pred kratkim v društvu »Casinoverein" dala javna predstava, tedaj nič niste imeli zoper sotrudnike, ki so se rekruti-rali po večini izmej Vaših podložnih uradnikov. Sami ste je šli gledat, ste je pohvalili in znatno svoto v namen društva poklonili. Vse to mi temu društvu in vsakemu, bodisi narodno ali ne, privoščimo. Ali kaj tacega bi si tudi v narodnih društvih želeli. Dokler pa bodete s prepovedmi, kakor je bila navedena, ovirali naše društveno življenje, mislili bodemo, da imate več vatlov, s katerimi merite simpatije do društev. In tako ni prav ! Konečno še nekaj! Narodna društva, katera tako zelć mrzi g. okrajni glavar, sklenila so že pred jeduira mesecem . osnovati povodom poroke njene visokosti nadvojvodinje Valerije lepo, v večjem stilu vršečo se patrijotično slavnost. Ah jim bode ob Vaših simpatijah mogoče takovo slavnost prirediti? Ne bode li baš vsled Vašega postopanja trpelo naše, doslej neomajano denašnji pohod glavarjev nasledek ovadbe. Nista več dvojila, da je vse to prouzročil Koniaš. Dobran je brez vsega prikrivanja opisal, kako je Francoz prišel v rišo, in glavar je na to ukazal, naj uradnik z biriči preišče stanovanje. Dobran je'uvidel. da bi bilo zaman, upirati se temu povelju, zato je sam dal uradniku zveženj ključev. V veliki skrinji dobili so nekoliko knjig, katerih se je Koniaš takoj polastil. Jedva je prečital naslove, že jih je s strastno gorečnostjo proglasil za krivoverBke. Kar Jitka, ki je bila doslej mirna, skoči h Konia^u ter mu iztrga jedno izmej knjig kličoč : »Te knjige ne dobiš, menih! Iz te knjige učila sem se materine besede; vse, vse pograbi, menih, samo te knjige mi ne vzemi !a »Blazna krivoverka!1 zasikal je Koniaš nanjo. „Vzemite jej s silo knjigo!" ukaže glavar. »Sile ni treba, kraljevi glavar«, pravi Dobran ter namigne Jitki: »Daj jim knjigo." Jitka uboga. Konečno so vse pregledali in razven knjig ničeaa sumnjivega našli. (Dalje prih.) lojalno čuvstvo? — Gospod glavar! Za odgovor pojdite svojega gospoda svetovalca popraiat! Prosvcta. Ruska odkrivanja srednje Azije. Kakor so Bi Angleži in Francozje stekli prevelikih zaslug za odkritje srednje Afrike, tako si prizadevajo Rusi preiskati do sedaj skoro popolnoma neznano srednjo Azijo in razkriti njeno pravo sliko izobraženemu svetu. Delo je bil začel ruski učenjak Prževalskv, ali smrt ga je prehitela koncem I. 1888. Njegovo podjetje je potem nadaljeval drug učenjak Jadrencov, ki je prevzel vodstvo ruskih eipedicij v centralni Aziji. Sedaj preiskujeta dve taki expediciji skoro nepristopne kraje Brednjeazijatskih visočin. Prvo vodi Grombčevskv čez „streho sveta", t. j. čez visoko ravnico Pamir, ki loči prednjo Azijo od zadnje. Zaradi znatne absolutne višine je potovanje čez Pamir neizrecno težavno. Noči so tam gori tudi po leti neizrecno mrzle in Gromb-čevskega karavana je morala celih jedenajst kilometrov čez sam led plaziti se. Ob Amudarji navzgor prišel je bil že lansko jesen do virov te reke in potem čez visoko sedlo Ili-su v porečje Raskim-darje. Od tam je nameraval čez Karakorum k reki Kotaudarja v južnem delu vzhodnega Turkestana, 80° vzhodno od Greenvvicha. Ob uspehu tega potovanja še nemarno novejših poročil. Pogorje Karakorum ima srednjo prehodno višino od 5500 m, torej za 700 m višjo, nego je Montblanc visok. V njem se vzdiguje 8620 m visoki Dapsang, ki je za Gaurisankarjem (8840 m) najvišja gora na celem svetu. Vse pogorje je neizrecno razorano, polno prepadov in razpok, a s strmih pobočij padajo deroče reke v globoke doline! Druga expedicija, pri kateri so polkovnik Pjevcov, potem Kozlov, B>gdanovi£ in Roborov-sky, napotila Be je iz Kašgara čez Jarkand in Kotao ob reki Tarim t avzdol v severozahodni Tibet. Zemlja ob Tari um je sicer večinoma visoka ravnica (okoli 3600 m nad morjem), a vender je na njej mnogo pogorij, sestavljenih tz granitnih gromad, ki se 5000—6O0O m visoko vzdigajo. Mej gorami je zapazil Bogdanovič jeden sam ledenik v višini od 4500 wi, ali znamenja nekdanjih ledenikov se poznajo Še nižje doli do 4200 m. Dne 30. oktobra lanskega leta je bila prispela expedicija v oazo Kia, 84° vzhodno od Greenwicha in 37° severne širjave. Dne 7. novembra odpravi se proti jugovzhodu 160 km daleč po poti, katero je že 1. 1885 Prževalskv našel. Potem je hodila ekspedicija dalje po ozkih dolinah in tesnih rebrih ter je srečno našla prehod čez Kuenluenovo pogorje. Z njegove višine odpira se veličanstven razgled čez neizmeren pogorski svet. Na južni straui se vije reka Tolan-Kodja po globoki strugi, ki je v konglomeratne klopice urezana. Jedva 25 km južno od prehoda leži prijazna ravnica Mazar-Mondjilik-Khanum. Tu se opazi sicer le nekaj v zemlji izdolbenih človeških stanovanj in precejšen „karavanseraj* za popotnike, vender je tu jedno najimenitnejših romarskih mest v Tibetu. Mondjilik-Khanum je bila hčer pobožnega imama (pridigarja in duhovnika nižje vrste.) Neverniki so jo preganjali in zato je pobegnila s svojo materjo mej gorovje. Ali ker jej sovražniki tudi tam neso dali miru, prosila je v največi stiski boga za i>omoč. Ta se je usmili: zemlja Be odpre in požere deklico. Le njeni dolgi lasje vidijo se še Sdaj na površju zemlje. Tibetanci so namreč obeBili na palice čopiče las, konjskih repov, cunj i. t. d. na neki strmi strni, iz katere izvira vse polno bi* stri h studencev. Ti niso nič druzega, kakor nevaah Ijivi viri solza, katere nesrečna deklica neprenehoma pretaka. Po zimi se spremene ti studenci v krasne ledene sveče ali sklenice, ki se v solčnih žarkih neizrecno lepo leskečejo. Grobu Mondjilik-Khanume se ne sme nihče drugi približati, kot višji duhovnik svetišča. Kakih deset kilometrov južneje se nahajajo slični studenci, o katerih se trdi, da so aolze dekličine matere Aitulan-Khanum. V pozni jeseni (28. novembra) povrnila se je Pjevcova ekspedicija zopet v Nijo, da je tam prezimila. Koncem aprila pa se je podala zopet čez novo najdeno sedlo v severozahodu i Tibet, od koder Be željno pričakujejo nova poročila o njenih uspehih. Dne 11. marca t. 1. je Grombčevskv srečno prispel v Kotan. Od tam ae je podal v Kirijo blizu Kije, da se združi s Pjevcovim in Ž njim dalje potuje v Tibet. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem v Ležečih 400 gld. — (Vladika Strossmaver) peljal se je na povratku iz Rima danes dopoludne z brzovlakom domov. — (Imenovanje.) Nadučiteljem v Št. Vidu nad Ljubljano je imenovan gospod Janko Žirov-n i k, nadučitelj v Gorjah. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca maja uložilo je 358 strank v medno hranilnico Ljubljansko 114.377 gld 99 kr., vzdignilo pa 136 strank 62.058 gld. 37 kr. — (Izlet oddelka pevcev č i t a 1 n i š k i h) na Bled pokvarilo je deloma jako neprijetno včerajšnje vreme. Vsled pretečega dežja ostale so skoro vse dame doma, bolj pogumni moški oddelek in nekatere dame pa so se podali vender na pot. Že v Lescah pričakal jih je — dež. Navzlic slabemu vremenu, korakali so krepko peš do Jeklarja, tam se nekoliko okrepčali, potem pa podali v cerkev na otok, kjer so pevci pri sv. maši peli Nedvedovo mašo. Pri obedu v gostilnici Jeklarjevi in pozneje pri Petranu in pri vožnji po jezeru — mej katero je malo prenehal nadležni dež — odmevale so slovenske in slovanske pesmi, in družba, kateri so se pridružili še nekateri drugi rodoljubi, zabavala se je prav izvrstno, tako da je vsem minol le prehitro čas in je prišla prezgodaj ura, ko je bilo treba podati se nazaj v Lesce. Tujcev na Bledu še ni skoro nič, kar pri letošnjem mrzlem in mokrotnem vremenu pač ni nikakor čudo. — (Občni zbor meščanske vojašnice Ljubljanske) vršil se je včeraj v raagistratni dvoraui. Izmej 246 soposestnikov vojašnice došlo jih je k zboru 22. Vodja gospod J. N. Hora k pozdravlja zborovalce in naznani, da je denarno stanje vojašnice jako ugodno. Sedaj je v blagajnici, dasi je poslopje v najboljšem stanji, 1550 gld, meseca septembra pa bode vojaški erar zopet plačal 1120 gld. najemnine. Zatorej bi on nasvetoval, da se hišnim soposestnikom za vsacega zavarovanega vojaka izplača tudi z 1. 1890 po 2 gld., kakor za 1. 1889. Ker ni ugovora, proglasi vodja predlog vsprejetim in naznani, da se bodo soposestnikom vojašnice takoj drugi teden pričeli izplačevati dotični /noski. Sklep računa za leto 1889 kaže 4342 gld. 2 kr. dohodkov in le za 4 gld. 8 kr. manj stroškov. Stroški za nameščevanje vojakov, povrneni gg. posestnikom vojašnice, iznašali so 1403 gld. 78 kr. G. Regali priporoča večjo štedljivost pri vzdrževanji vojašničnega poslopja, naj bi se menj popravljalo, storilo le najpotrebnejše, da se poslopj e vzdrži v dobrem stanji. V istem zmislu govori umirovljeni polkovnik g. Seemann, kajti njemu se zde vzdrževalni stroški za vojašnico le previsoki. V teku malih let so se povišali od 335 gld. na 1066 gld. Vodja g. J. N. Ho rak odvrne, da so bila zidarska dela nujno potrebna, morala se je tudi kuhinja tlakovati s kamnitimi ploščami, da ni treba zmirom popravljati razbite opeke. Sploh pa je pri tako velikem poslopji kakor je vojašnica treba vednih poprav, in te Be morajo vršiti vsako leto, kajti, ako se le jedno leto kaj opusti, je drugo leto podvojenih troškov. Vojaška oblastva zahtevajo neprenehoma kakšno popravo, vseh zahtev ne gre odkloniti, posebno, ker vojaško poveljništvo skrbi, da tudi vojaki sodelujejo, da je meščansko vojaško poslopje čedno, belijo in cedijo sami, le da se i jim od straui vodstva pripravi potrebna tvarina. Gosp. dr. Stare poroča potem v imenu pregledovalnega odseka, da so se računi pregledali in popolnoma v redu našli, na kar se računski sklep odobri. Vršiti se ima volitev petih odbornikov. G. Regali opomni, da je slišal, da je neki gospod kandidat v vodstvo, ki pa ni sam posestnik, nego zastopa le svakinjo po pooblastilu. To pa ne gre, ker so se po sklepu občnega zbora pooblastila odpravila že pred leti. Vodja Horak opomni, da so pravila še ista, kakeršne so bila pred leti in se lahko voli po pooblastilih, sicer pa vsak voli, kogar hoče. Vrši se volitev. Izvolijo se gospodje: Oroslav Do le u e C, Avgust Dre I se, Alojzij Kaj zel, Fran J a k o pi č in Gašper Ah č i n. — V revizijski odsek gospoda: dr. Stare in umirovljeni stotnik Dragotin Spi nar. Pri samostalnih predlogih opomni vodja Horak, naglašaje, da ni skoro mogoče skupaj spraviti sklepčne seje vodstva, ker vsak pravi: „Kaj bom hodil zastonj k sejam za bogate hišne posestnike?", bi li ne bilo umestno, da se plača odbornikom 2 gld. za aejo. Gosp. Regali se temu protivi, češ, odborništvo je častni stvar Gosp. Oroslav Dolenec nasvetuje, naj bi se plača vodji povišala od 100 gld. na 150 gld., kajti 100 gld. je za premnoge posle le premalo. Gosp. Regali protestuje odločuo proti vsakemu povišanju remuneracije, ker ni dohodkov. Sicer pa bi nasvetoval, da bi se remuneracija zapisnikarju, ki itak nič ne dela, znižala na 20 gld. ali pa, fc> bolje, popolnoma izbrisala. Zapisnikar Lahajne< odgovori, da se on za svojo osebo odpove rad vsaki rumeneraciji, le čudi se, da je Regali, ki je bt pred njim zapisnikar in ničesar storil ni, redu utikal remuneiaeijo v žep. Sicer pa ve. pravi g« -spod Lahajner, da g. Regali to dela zgolj \/. sovraštva, ker Bem njegov naslednik na tem mestu. Vodja Horak odvrne, da ni nikogar prosil, da li mu zvišal remuneracijo, a troškov ima mnog' . zmirom ima plačila, kadar pride v vojašnico, k'-terih troškov ne more in neče zaračuniti. Sicer pa naglasa g. Horak, da je prevzel meščansko v« -jašnico v najslabšem stavbiuskem Btanji, takrat, ko se je iz blagajnice ukralo 5250 gld. V teku malih let je vojašnico ne le razširil, spravil v dobro stt.-nje, marveč soposestniki uživajo sedaj že koristi Q«i nje. Naj gosp. Regali legleda, v kakšnem stanji jeo u prevzel Marijino bratovščino in v kakšnem je isto zapustiil. To zna vse občinstvo, posebno p a čutijo udje M n • rijne bratovščine. Gospod Petrin se čudi, da se Regali toliko briga za vse stvari, ko je njemu vender prej pred volitvijo predbacival da kot pooblaščenec nema pravice voljen biti v odbor. Saj se je tudi od gosp. Regalija slišalo, da hiša ni več njegova, ampak njegove žene. Nato ustane Regali kakor besen in kliče ponavljaje g. Petrinu po nemški: „Sie sind ein Liigner, ein Schuft". Zbo-rovalci oporekajo, predsednik zvoni, Regali pa le upije kakor bi bil v kaki beznici, ne pa v magi stratni dvorani. Dr. Stare protestuje proti vede nju Regalijevemu. To ne gre v magi stratni dvorani, kjer so zbrani sami meščani, to je grdo, torej naj se pokliče Regali k redu. Vodja Horak pokliče Regalija k redu. Predlog za povišanje remuneracije vod|i se ne vsprejme, ali dobi zapisnikar še kai remuneracije ali ne, o tem se ni glasovalo. Regali je neprenehoma vpijoč in zabavljajoč zapustil dvorano. Neki gospod, doslej pristaš klerikalne strauke izjavil, zapustivši magistratno dvorano: „No doslej nesem Regalija osebno poznal, a sedaj moram stranko našo pač obžalovati, ako se s takim možakarjem pajdaši I" — (Koračnica od ruskih pesmi) po Slavjanskega zborih zložena od kapelnika S c h i n z 1 a v Zagrebu, postaje, — kakor poroča „Obzor" — vedno bolj popularna. Na velikem koncertu v Maksimiru morale so jo igrati zjedinjene vojaške godbe na občno zahtevanje dvakrat, akoravno ni bila niti na programu, in so že itak igrale veliko fantazijo o istem predmetu od istega skladatelja. Izdaja za klavir, kojo je priredila „Dionička tiskarna" v Zagrebu je že skoro razprodana. Naroča se mnogo tudi izven Hrvatske, osobito iz slovenskih krajev, pa tudi izven naše monarhije. — Bi li ne bilo mogoče, da to koračnico čujemo i mi je-denkrat od domače naše vojaške godbe? — (Generalni štab) pride, kakor se nam poroča iz Brežic, pod vodstvom svojege načelnika F. Z. M. baron Friderika Becka dne 9. junija t. m. v Brežice. Za 41 častnikov, za njih spremstvo 120 konj so se že naročila v Brežicah stanovanja. F. Z M. baron Beck in podmaršal G a Igo t z y, in njegov namestuik, stanovala bosta v grofa Attemaa graščini. Generalni štab pojde potem ogledat Gor-jauce in bode dva do tri dni ostal v Novemmestu, pozneje odide v Pulj. — (Državne železnice) upeljale bodo • 15. dnem t. m. krajcarsko tarifo. V tretjem ras-redu plačevalo se bode od kilometra po krajcarji, y drugem po dva, v prvem po tri krajcarje. — (Vreme.) V soboto po noči začelo je deževati ter je deževalo včeraj ves dan. Vsi izleti in vse nameravane veselice so se izjalovile. Temperatura se je čutno znižata. — (Nove zgradbe v Sarajevu.) Kazen vodovoda, ki se bode še to leto dovršil in otvoril, gradila bo bodo na deželne troške letos še naslednja poslopja: Velika gimnazija z ličjem proti vojaški kazini; zgradba za ljudsko šolo in preparandijo z ličjem proti Miljački; dekliška šola z ličjem proti ulici Fr na Josipa; zgradba vrhovnega sodišča in vakuf>k<» parno kopališke poleg carjeve džamije in zgradba za stražo. Vs»> te zgradbe služile bodo na ukraiftjje mestu S.irnjevu. Telegrami Slovenskemu Narodu": Praga 2. junija. Namestnik odgovoril je na Mlndočeliov interpelacijo zaradi dozdevno nezakonitega postopanja vojaštva pri delavskih nemirih v Niršaneh. Konstatoval je, da so delavci pri jami „Marta" pretčče se obnašali, da so, pred no se je rabilo orožje, ponavljaje bili pozvani, naj se razidć, a da so se iz množice delavcev čuli glasovi; „Vojaki ne smejo streljati!" Na to pretili so delavci vojakom s krepeljci, rogali se svarilom poveljujočega častnika, na dano znamenje pa hkratu naskočili vojake z vidnim namenom, da bi jih užugali. Mej ustreljenci in ranjenci bili tuji elementi. Težkoranjenec je izpovedal, da so imeli namen ropati. Poveljnik vojaški asistenci, ki ima po službenem pravilniku svoja povelja in odredbe dajati le v vojskinem (nemškem) jeziku, vršil je vseskozi le svojo dolžnost In bi po vseh poklicancev soglasnem mnenji ne bil mogel drugače ravnati. Trditev, da se je, predno je vojaštvo poseglo vmes, na delavce z revolverji streljalo, je neosnovana. Političnih oblastev ne zadeva nobena krivda, ker so ponavljaje delavcem prigovarjala in jih svarila. Torej ni nobenega povoda za posebne odredbe. Namestnik zaključuje: Delavsko gibanje dobiva vedno hujše oblike in sili državne organe, da z vso zakonito strogostjo skrbe* in delajo za red, varnost mirnih meščanov in imetka.(Živahno odobravanje.) Peterburg 2. junija. Pri svečanem obedu na čast kraljeviču italijanskemu napil car kraljeviču in kraljevi obitelji italijanski. Kraljevič napil carju in carici. Bazne vesti. * (Zamenjan kralj?) Nek amerišk list, ki izhaja v španjskem jeziku v Riu Janeiru, donesel je pred kratkim čudno vest, da je mali spanjski kralj Don Alfonzo umrl za hripo, pa da so na njega mesto stavili drugo dete, njemu podobno. Ta vest bila je brzojavljena listu „XIX Siecle" v Parizu. Španjsko poslanstvo demontiralo jo je takoj, a re-publičani razširili so brzojavko v tisočerih izvodih po vsej Španjski. O predmetu je živo dopisovanje mej Madridom, Parizom in Dunajem. * (Lopovi na pokopališči.) V rakev rodbine Paluguay-eve na Št. Andreja pokopališči v Po-žunu, ulomili so v jedni preteklih nočij lopovi, ter skušali šiloma odpreti mramorni sarkofag, od kojega so odbili jeden kos. V rakvi nahajajočih se dragocenostij pa se neso dotaknili. Bližajoči se ljudje pregnali so neznane oskrunjevalce pokopališča. * (Ustreljenega našli) so v Szegedinu v obličji vojaškega strelišča v torek po binkoštih kmetovalca Štefana Domoncosa. V glavi najdla se je Manlicherjeve puške krogla, katera je bržkone odskočila in usmrtila Domoncosa. Kako se je to moglo zgoditi, pokazala bode preiskava. * (Koledar za lopove). Tak čuden naBlov ima knjiga, ki je izšla nedavno v Novem Yorku. V tej originalni knjigi so razun koledarja in navadnih tacih rečij, še naslovi vseh Novoyorških bogatašev, bankirjev, trgovcev, podjetnikov, sploh vseh tacih oseb, ki imajo kaj „cvenka pod palcem", kakor bi se reklo pri nas. Pridejan je še poseben seznam onih, ki niso navajeni, da pazijo nase, a imajo novce. To je že res čuden izrodek svobode američanske! Pri nas si tatovi morajo še ubijati sami glave, kje jim je najti novcev! tffifol-----tcT- -- „LJUBIM! »stoji za VN6 leto igld. •l.liO ; zu pol leta g hI. 2.30; xu tetrl leta glri. 1.1.». Iuj/i 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. f>U kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ — „ — „ Ogerska zlata renta l"/„....... 103 „ 75 , Ogeraka papirna renta 5°/0 ...... 99 , 50 , Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. 121 , - , Zemlj. obč. avstr. 4'/«"/„ zlati zast. listi . . liti „ 75 „ Kreditne srečke......100 gld. 184 „ 75 „ Budolfove srečke..... 10 „ 20 „ - „ Akcije anglo-avstr. banke . . 1'20 , 152 , 75 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — „ JANKO RAHNE c. kr. notar v Senožečah naznanja slav. občinstvu, da je utvorll svojo notarsko (456—1) pisarno, h ■O" DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. Zahvala. V najglobokeili bolesti o britki izgubi prezgodaj umrlega svojega presrčno ljubljenega no-proga, gospodu JOSIPA MARGUČA trgovca in blagajnika „Posojilnice" v Logiitci, katerega so dne 31. maja pri Sv. Duhu v Ločah položili k veČUeum počitku, izrekam presrčno za hvalo vsem, ki s>> mu kaj pomagali za njega kratke bolezni in poreui vsem sorodnikom, pri jateljem in znancem g* častno spremstvo pri po grehucdrazega pokojnika, pevcem od Sv. Duha v LrPČah za ganljivo petje, za lepe vence in dokaze presrčnega sočutja. V Logatci, dne 1 junija 1S90. (459) Ivana Marguč, roj. Brus, >a proti h J |e van In pozlačen Icniii. lepo pobar« feip .Marija pomagaj' v visokosti 110 cm pri Fr. Tomanu, pozlatarju, sv. Petra cesta št. 4. (455 - 2) Poštna ekspeditorica koja pet let prt poŠti deluje, želi službo spremeniti. — Dopisi naj so blagovolč poslati pod črkama lt. A. na upravništvo tega lista. (440-4) Zahvala. Dne 5 t. m zavarovala sem svojo stanovanjsko in gospodarsko poslopJK št. 74 v Mengši pri «. kr. pri vil. AMnicuruzIoiii CJeneruli v Tratu (zastopnik v Ljubljani gospod C. Taglia-pietra, Gradišče št. 4) ter so mi dne 24. popolnoma pogorela, ker je udarila strela. Imenovana družba je takoj dala pozvedeti škodo in mi že dan«1* izplačala polno zavarovano VBoto, zatorej ne morem opustiti, da bi temu zavodu, ki je že davno na dobrem glasu, se javno najiskrenejše ne zahvalila. V Mengši, dne 31. maja 1890. lin riju Aiiscr. Opomba. Assicurazioni Generali zastopa v Mengši gospod Josip Funtek, v Kamniku pa gospoda Benjamin Vfinkler >n J. Stelle. (458) r Z ugodnimi pogoji dolu' diskntBH) solidne ^ osobe vsacega stanu, katere so zmožne vrniti, (467) M denarno posojilo 1 na osobni kredit, ki se povrne v letnih ali 25 mesečnih obrokih. Vprašanja naj se pošiljalo b tremi markami za odpis na komisij ttko podjetje T„ O-DBI-iDB, Rimaszombat (Ogersko). u življenje t Filijala za. Av.trijo: FUlJaU s. Ogcr.ko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz St. 1, v hiši društva. St. 5 in 0, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1889. . . • .• ;Q* • ' • Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. jumja 18K9 . . . Izplačitve zavarovalnin iD rent in zakupuin itd. za obstanka društva (1848)........• • •. • : V poslednjej dvanajstmosečnej poslovalnej penjodi uložilo se je pri društvu za........., • • • • •. * ' novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št, 3, II. nadstropje pri Caruidlo Zeschkotii. (ipo—8> frank. 106,578.528-9«> „ 19,328.518-86 219,930.701-87 49,069.600'— - 1.610,827.280-— (304-B) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla I v§Ttj^x' je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^ t Zaradi teh praktičnih laatnoatlj in jednostavnega rabljenja se poBebiio pripo-froča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. U — Dobiva ae v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarveu MCI daje I samo svit). - TTsorol lakiranja in navod rabi dob« v ™b »alogan. I Dobiva se v Idnbljani pri PKAN CHRISTOPH, » i/vuit* >p k __ :„„mit«li in iedini izdčbvatel) pnsiuuga t IVANU LUCKMANN-U. B*rieg^£ieSV Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 1341 1961 7474 09