Uredništvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3,
dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Aionimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstra-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 64.
TelelonaRa ilevllka 6$.
Celje, v pondeljek, 21. marca 1910. I	I Leto n.
87. občni zbor štajerske kmetijske družbe.
Nekateruiki so govorili, da utegne priti na občnem zboru štajerske kmetijske družbe vsled obstrukcije slo v . klerikalnih poslancev v deželnem zboru do kakih neljubih nastopov. No — Nemci so ostali precej mirni, enako tudi Slovenci. — Le stari naš znanec, zgovorni mariborski Girstmayr se je na zaključnem obedn bavil s slovensko obstrukcijo. Slovenci bi sicer imeli vzroke biti nezadovoljnim s štajersko kmetijsko družbo: zadnji čas se sumljivo množe slučaji odbitih prošenj in stvarno utemeljenih zahtev, katere stavijojpri glav-Bem odboru v Gradcu slovenske podružnice. Vrhu tega še sklep glede nastavitve slovenskega drož-binega tajnika še vedno ni izvršen — nam se vsaj ni povedalo nič o tem in tudi slov. želja po tedenski izdaji slov. družbinega glasila je bila odbita. Ker list gotovo ne more sprejeti dolgega, v posameznosti segajočega poročila o vseh tridnevnih razpravah, bodem podal le glavne predmete in predloge, ki so se obravnavali in tudi sprejeli.
Splošni pregled.
Število družbinih podružnic se je v L 1909 pomnožilo od 117 na 122; na slovenski del dežele odpadejo podružnice za Sv. Anton in Andraž v Slov. gor., Št. Ilj pri Velenju in Vučjovas, čijih ustanovitev je občni zbor tudi odobril. Najvišje število članov je štela nemška podrnžnica v Lončn (Deutschlandsbergu), namreč 614. Njen načelnik, «ez. posl. Dehne je dobil za svoje marljivo delo vprid družbi zlato odlikovalno kolajno. Uredile so se penzije uradništvn. Proračun za leto 1910 kaže sledeče številke: potrebščina 433.116 K (lani K 397.344), pokritje 421.376 K lani (388.488 K). — Lanskoletni računski zaključek kaže 441.925 K rednih dohodkov in 341.379 K 67 v izdatkov. Izdalo se je za poljedelstvo in mlekarstvo 30.062 K, za živinorejo 144.011 K, za rejo drobnice K S1.317, za pouk 20.150 K, za družbini glasili K 40.342 in za splošne izdatke 27.389 K. Proračun in pa računski zaključek je občni zbor odobril. V revizijski odbor za prihodnje leto sta izvoljena
izmed Slovencev g. notar Kranjc iz Šmarja pri Jelšah kot član in nadučitelj g. Pušenjak izŠmi-hela nad Mozirjem kot namestnik/ Sklenilo se je konečno izdati posebno spomenico za one, ki so 25 let člani družbe.
Vinorejske zadeve. Sprejeli so se sledeči predlogi: 1. Osrednji odboi štaj. kmet. družbe naj skrbi za prodajo domačih vin; v prvi vrsti se naj ustanovijo vinotoči na Zg. Štajerju, da se prepreči uvažanje nižjeav-strijskih vin, katero |neprestano raste, potem pa tudi ogerskega, dalmatinskega in furlanskega. (Lučane). 2. O. naj skrbi za ustanovitev vzornega vinograda v Brežicah, kjer bi se odgojevali za naše podnebje in tla najprimernejši ključi in trte (Videm, Zakot). 3. Osrednji odbor naj skrbi za poljuden letak o zatiranju — najnavadnejših trsnih bolezni. (Ivanjkovci). 4. Osrednji odbor naj uredi poskusen nasad za akacije, iz katerih bi se dalo dobiti kolje za vinodrade; državne gozdarske šole bi naj oddajale akacijine sadike vinorej-cem po zmernih cenah. (Št. Ilj v Slov. goricah) 5. O. o. naj varuje štaj. vinogradništvo pred ogr-sko-hrvatsko konkurenco in naj skrbi za prodajo našega vina v krajih, koder je še neznano. (Rogaška slatina). 6. O. o. naj vpliva na graško zvezo kmet. zadrug (Verband), da prireja ta na Solno-graškem, Koroškem in Zg. Štajerskem vinske sejme in da vpliva v večjih mestih na ustanovitev tako-zvanih rotovških kleti; nadalje da ustanovi ista zveza zbiralne kleti na Sp. Štaj. in kupuje vina takoj ob trgatvi, da dvigtfe cene. {Št. Ilj v Slov. gor.) 7. O. o. naj vpliva na merodajnih mestih na to, da se izgotovi novela sedanjega vinotrškega zakona; naj se upelje po nemškem vzorcu proizvajalna znamka in pa kontrola knjig, da se oteži ogrski in hrvatski uvoz; nadalje da se naj na Štajerskem ne da več koncesij za vinotoče tujih vin in da se obstoječe po prenehanju koncesije sistira. 8. Občni zbor štaj. kmetijske družba protestira kar najodločnejše proti upeljavi novega vinskega davka (Št. Ilj, Stainz in Lipnica). Sprejel se je nadalje predlog: mariborske podružnice, naj bi se deželna klet v Gradcn premestila
v Gosposko ulieo, tje, kjer je sedaj trgovina tvrdke Haas. Deželni zbor je, kakor znano, tak predlog iz financijelnih ozirov odklonil.
Živinoreja in perutninarstvo. Sprejeli so se sledeči predlogi: l) O. o. se nalaga, naj naroči kakemu veščemu živinozdravnikn, da opiše najnavadnejše bolezni pri goveji živini in svinjah ter navede, kako jih je zdraviti. Spis se naj potem potom podružničnih načelstev razdeli brezplačno med člane. 2) Deželni odbor naj priredi posebne tečaje za zdravljenje in ravnanje z bolno živino. (Anger.) 3) O. o. naj vpliva na fo, da se uredi novi zakon glede živinoreje. (Admont.) 4) Pri subvencijoniranju merjascev se naj ozira tudi na živali domače prireje; isto velja za plemenske svinje. (Št. Jurij ob Ščavnici.) 5) Osrednji odbor naj vpliva na to, da dobe srednji in mali posestniki za pravilno zgrajene hleve in urejena gnojišča brezobrestna posojila na 10 let, s katerimi se pokrije dve tretjini stavbnih stroškov. Dosedanji podporni sistem se naj odpravi. (Ivanjkovci.) 6) O. o. naj dela na to, da se v Ribnici na Poh. uredi vzorna gnojna jama. (Ribnica na Poh.) 7) O. o. naj vpliva na to, da se ustanovi vzorni svinjski hlev za kmečke razmere v vsakem okrajn in da se oddajo normalni stavbni načrti za svinjske hleve interesentom zastonj. 8) O. o. naj skrbi za hitrejše uvajanje takozv. staroštaj. kokoši. 9) Državni zbor naj dvakrat na leto določi živinske cene za celo državo. (Bruck ob M.) 10) O. o. naj skrbi za to, da se odpravijo nepotrebni in sitni predpisi finačnih oblasti za jknpno dobavo živinske in kuhinjske soli potom kmet podružnic.
Poljedelstvo in gozdarstvo.
Sprejeli so se sledeči predlogi: l) O. o. naj vpliva na cenejšo dobavo umetnih gnojil. (Slovenj-gradec in Šmihel nad Ljubnem.; 2) O. o. naj študira vprašanje vrboreje in pletarstva v gornje-grajskem okraju. (Zadrečka dolina.) 3) Ubožnim posestnikom se naj dado podpore za pogozdovanje. (Kirchbach.) 4. O. o. naj vpliva na to, da bi ne posekavali pohorskih gozdov kranjski, tuji, a tndi žalibože domači špekulanti, ker bi imelo nadalje-
LISTEK.
Konovalov.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje).
»Maksim!« je rekel nato s prosečim negotovim glasom: »Maksim — pojdi k nji in ji razloži na kakšen način vse to ... Zakaj in radi česa... Ah? ... Pojdi k nji, bratec!«
»Kaj naj ji pa rečem?----«
»Vso resnico, veš! ... Ne more pač, ji reci!... To ni zanj ... Ah, vzemi jo vrag! Jaz naj imam vedno žensko okrog sebe? ... Saj vendar nisem mislil na kaj tacega! Kaj naj počnem z žensko?! ...
Zamahnil je tako naivno z roko, da je moralo biti vsakomur jasno, da resnično ne ve, kaj bi počel z žensko. Toda vkljub tej komiki me je silila tragika situacije, da sefti začel natančnejše razmišljati o položaju svojega prijatelja in one deklice ter prevdar-jati, kaj bi mogel pač jaz storiti zanj? ...
On pa je hodil še vedno razburjen po sobi gor in dol ter govoril sam pri sebi: »In kako se mi je sedaj zagnjusila! Strašno! ... Ta ženska me kar vsrkava v sebe, vlači -me kakor v neznano močvirje! ... Glejte vendar! — Izvolila si je moža, ki naj postane na vsak način njen, ker si je vbila to v glavo! — Pametno to ni, ampak — zvito!«
Tako je govoril v njem pač instinkt svobodnega vagabutida, razburjeno čustvo njegovega elementarnega hrepenenja po svobodi, na katero je bil izvršen atentat.
»Ne! — s tako vado na trnku se me ne ujame! Zato sem pač prevelika riba!« je vskliknil z baha-jočim glasom. «Jaz bom jednostavno .. .Seveda! Zakaj pa ne?« Sredi sobe se je smehljaje vstavil. Zasledoval sem pozorno njegov obraz ter skušal uganiti, kaj je sklenil.
»Maksim! Pojdiva v Kavkaz!«
Tega nisem pričakoval ...Glede njega sem si osnoval gotove pedagogične načrte; na skrivnem sem gojil upanje, da ga bom naučil pisati in citati ter vse drugo, kar sem takrat znal in bil sem že jako radoveden na rezultat. Dal mi je besedo, da bo zdržal vse poletje, kar bi mu bilo seveda zboljšalo rešitev moje zanimive naloge, in sedaj zlajšalo rešitev moje zanimive naloge, in sedaj naenkrat ...
»To so neumnosti, dragi moj!« sem rekel nekoliko zmeden.
»Toda kaj pa naj storim druzega?« je vskliknil obupno.. »Ta ženska se hoče vendar z mano poročiti!«
Pričel sem mu razlagati, da mu Kapitolininega atentata na njegovo osebo ni treba jemati tako resnim in da je najboljše mirno počakati, kaj še pride ...
In izkazalo se je, da ni bilo treba dolgo čakati..
Sedela sva pred pečjo na tleh, s hrbti obrnjena proti oknom. Bilo je blizu polnoči in preteklo je približno poldrugo uro povratka Konovalova. Naenkrat je zadonelo za nama razbito okno, in pred naju je padel z ropotom kakor pest velik kamen na tla. Oba sva skočila prestrašena kvišku ter zdirjala k oknom.
»Ni zadet!« je zadonel kričeč glas s ceste. »Slabo merjeno! Ah, kaka škoda! ...«
Obupno histeričen, pijan smeh, ki je šel skozi mozeg in srce, je zadonel v našo delavnico.
»To je ona!« je dejal Konovalov žalostno.
Videl sem za enkrat le dve nogi, ko ste iz troto-arja visele v udrtino zidu pred oknom. Premikali sta se čudno in razbijali s petami po opeki zidne vdolbine, kot da iščeti točke, kjer bi se moglo splezati v nižino.
»Pojdi vendar enkrat!« je tulil živinski bas poleg nje.
»Pusti me! Ne vlači me! — Zadostiti hočem
svoji duši!... Zbogom, Saša, zbogom, ti...« in sledila je cela vrsta imen, ki jih ne morem ponoviti.
Stopivši bližje k oknu, sem zapazilKapitolino. Roke oprte ob trotoar, se je sklanjala kolikor je mogla globoko, da bi mogla pregledati notranjost pekarije, in njeni razmršeni lasje so ji divje viseli preko glave in ramen. Bela ruta je zdrsnila v stran, sprednji del krila je bil raztrgan. Bila je silno pijana, se zibala sem in tja, razbijala, preklinjala, histerično kričala in se tresla po vsem telesu, dočim je pokrival njen rudeči obraz cel potok solza ...
Dolga moška postava je bila sklonjena nad njo, z eno roko oprta ob njena ramena, z drugo ob hišni zid, in kričala je neprestano: »Pojdi!«
»Saša! Življenje si mi uničil! Spomni se tega! Bodi preklet, rudeči vrag! Da bine videl nobene ure več božje luči! Upala sem, da se bom dvignila ... poboljšala ... Norčeval si se iz mene, hudoba! ... Je že dobro! Obračun še pride! Aha — skril si se! ... Sram te je, brezstidna mevža!... Saša!... Ljub-ček! ...
»Ne skrivam se,« je rekel Konovalov kratko ter stopil tik pod okno. »Ne skrivam se ... Ti pa kričiš brez vsakega vzroka ... Dobro sem nameraval s tabo; mislil sem, da bo dobro zate, kar sem storil, ti pa si prišla s stvarmi, ki so popolnoma nemogoče ...
»Saša! Ali me moreš ubiti?«
»Zakaj si se tako napila? Ali si mogla vedeti, kaj sem še nameraval? ... Jutri morda! ...«
»Saša! Saša! Vrzi me v vodo! Priveži mi ki-men okrog vratu!«
»Dovolj! Pojdi!« je zakričal spremljevalec Ka-pitoline.
»Zve-ri-na! Zakaj si se hlinil dobrega človeka?«
»Kakšno vpitje je to? Kdo sta?«
Tanki žvižg stražnika se je vmešal med razburjeni dialog, udušil ga je in potem je bilo slišati samo njega.
Dalje sledi.
vanje posekavanja gozdov najslabše posledice za Dravsko dolino in celo okolico. (Maribor.)
Kmetijski poduk.
Sprejeli so se sledeči predlogi: l) Štaj. kmet. dr. naj vpliva na to, da se vpelje za kmečke vojake kmetijski poduk; na ta način bi se jim naj ohranjevala ljubezen do domače grade in do kmetijstva sploh. 2) Štaj. kmet. dr. naj priredi vsako leto skupne izlete k vzornim kmetijskim podjetjem; ndeležnikom se naj spravi znižana vožnja in dado tudi drugačne podpore. 3) Štaj.'kmet družba naj prireja po celi deželi gospodinjske tečaje za kmečke hčerke po kranjskem in bavarskem vzorcu. (Me-stinje-Št. Peter na Medvedovem selu.) 4) Na šolah, ki leže v čisto kmečkih krajih, se naj urede kmetijski nadaljevalni tečaji. (Nemška Bistrica.)
Zavarovanje. — Predlogi glede kmetijskega zakonodaj stva.
Sprejeli so se sledeči predlogi: 1. O. o. naj priporoča vladi študij socijalnega zavarovanja v Belgiji in naj pozove štaj. državne poslance, da predlagajo tak ali enak sistem, ki delodajalca preveč ne otežuje in odmerja starostno rento po zaslužnosti (!) delavca. (Graška okolica.) 2. O. o. naj vpliva na vlado, da izvede čim preje zavarovanje proti toči in drugim elementarnim nezgodam. (Anger, Eaindort, Arnovž.) 3. O. o. naj vpliva na to, da se ustanovi deželna zavarovalnica za živino. (Maribor, Št. Ilj, Rog. Slatina.) 4. O. o. naj vpliva na pol. oblasti, da se pri različnih cenitvah nastavljajo le taki cenilni možje, ki imajo skušnje praktičnih kmetovalcev. 5. O. o. naj vpliva na to, da ne bode krčmarjem treba plačevati užitnine za mošt in vino, ki ga porabijo za lastne ljudi in svoje delavce. 6. O. o. naj vpliva na to, da se sklene deželni zakon, po katerem ne bi bilo dovoljeno nakupovati in spreminjati kmečkih posestev v lovišča. Istotako bi bila po mnenju družbinega predsednika Attemsa na mestu postava, ki bi prepovedovala prodajo posestev velekapitalistom in veleposestnikom. 7. Kmet. podr. v Brncku je želela, naj bi parlament vsako leto določil žitne cene. 8. O. o. naj vpliva na to, naj se prepove prehitra vožnja z avtomobili. (Marijino Celje.) 9. Deželni zbor naj sklene postavo za obdačenje vodnih sil. (Bruck ob M.) 10. O. o. naj vpliva na to, da se skrajša vojaška služba na ta način, da se tretjeletniki pošljejo že ob Veliki noči na dopust. (Bruck ob M.) 11. Naj se prepove mladim ljudem odhajanje v mesta in se naj energično nastopi proti velikomestnim postopačem. (Hum na Sr. Št.)
Železnična vprašanja.
Sprejel se je predlog, naj bi vplivala štajerska kmet. družba na to, da se ustanovi v Št Ilju železnično skladišče za tovorno blago.
Odlikovanja.
Letos je bil odlikovan jeden sam Slovenec: pos. Fr. Škerlec v Vičancih pri Vel. Nedelji je dobil bronasto kolajno. Konečno se je vršil običajni slavnostni obed.
Narodno - gospodarska zmota, ki širi klerikalizem.
Skoro neukusno je že, navajati vedno in vedno, da zlorablja duhovništvo prižnico in spovednico v politične namene in da tako razpolaga z agitato-ričnimi sredstvi, katerih ne zmore nobena druga stranka. A napačno bi bilo misliti, da zahvaljuje klerikalizem svoje vspehe zgolj verskemu čutu, ki je tako globoko vkoreninjen v našem ljudstvu. Dandanes se pač morajo iskati vzroki njegovega širjenja tudi v napačnem pojmovanju gotovih gospodarskih prikaznij.
Največji vpliv na deželi imajo imoviti veljaki, ki niso popolnoma brez inteligence, ki pa živijo z revnimi kmeti v tesni družabni zvezi. In na nje se duhovništvo najbolj upira, vpoštevajoč njh krivo modrovanje, da klerikalna struja najbolj odgovarja njihovim gospodarskim interesom. Spominjam se na odličnega moža, ki je nekoč na prijateljevo vprašanje, zakaj podpira klerikalce, izjavil: »Za nas posestnike, ki potrebujemo cenih delavcev, je dobro podpirati duhovniško stranko, da ostane ljudstvo neumno«. In nahaja se še na tisoče uglednih mož, ki ne mislijo drugače.
Ali nas ne uči moderno narodno gospodarstvo, da je dober delavski zaslužek eden najkrepkejših pospeševateljev kulture? Ali ne zaslužijo delavci v državah na višji kulturni stopnji več nego pri nas? Ali bi ne pomenilo znižanje delavskih plač žalosten korak nazaj ?
Res je sicer, da bi nižje delavske mezde za trenutek okrepile večje posestnike in podjetnike. Toda mali posestniki, kateri izvršujejo vsa dela sami, bi težko občutili znižanje delavskih plač, ker bi njihovo delo prišlo ob svojo vrednost. Ti gospodarsko šibki sloji bi ne mogli tekmovati z velikimi posestoikt, kateri bi delali s cenimi posli. V istem razmerju kakor bi se gospodarsko krepčali veleposestniki, bi stopali mali gospodarji na vedno nižjo socijalno stopnjo. Vrzel bi postajala vedno večja in iz nje bi bujno poganjala socijalna demokracija svoj rudeči cvet.
Ker ne gre obdati kako ozemlje s kitajskim zidovjem, bi se vsled nizkih delavskih plač izselilo za čuda poslov in dninarjev, pa tudi mnogo samostojnih malih posestnikov in kmečkih obrtnikov. Vse bi hitelo v tuje dežele ali v mesta. Inozemstvo bi pa težko absorbiralo toliko delavnih sil: saj se že zdaj dogaja, da prihajajo izseljenci domov, ker ne najdejo zaslužka. Gospodarsko močno kmečko prebivalstvo je najboljši odjemalec industrijskih izdelkov. Toda vsled splošne revščine na kmetih bi tovarniško blago ne šlo v denar — in delavci bi bili kmalu brez kruha. Stradajoči mestni pro-letarijat bi vedno grozneje naraščal. Trgovci in obrtniki bi prav malo zaslužili in tudi kmetje bi morali prodajati svoje pridelke --v zgubo.
Naši revni sloji nosijo že od malih nog v svojih srcih stremljenje za lastno eksistenco, za lastno grudo ter štedijo ali doma ali pa v tujini, da bi si mogli kupiti zemljišča ter ustanoviti svojim otrokom domačijo. Vsled tega se podvoji v naših višje kultiviranih pokrajinah vrednost zemljišč v 20 — 25 letih, to se pravi skoro v istem času kakor v hranilnici naložen denar. Ako bi se pa delavske plače znatno znižale, bi se to pač kmalu nehalo; kajti niti delavci niti od njih živeči sloji bi ne mogli misliti na nakup kakega zemljišča. Seveda bi cena zemlja ne mogla rasti in naravno je, da bi padal tudi kredit.
Kmetovo stališče bi tudi obtežilo velikansko davčno breme, kajti usahnil bi najizdatnejši davčni vir — indirektni davek. Kmetija za kmetijo bi morala priti na boben.' Bogataši bi zemljo za smešno mal denar pokupili, poljedelstvo opustili ter prirejali love kakor nekdaj; to se pravi, če bi že» poprej ne izbruhnila z elementarno silo usode-polna vstaja tlačenega ljudstva.
Ali še vedno verjamete, da se bo zboljšal kmetijski položaj, ako bi se znižale delavske plače? Če so klerikalni kolovodje res tako neumni, da strežejo delavstvu po zaslužku, si pa naj vzredijo na lastnih prsih rudečega zmaja in naj žrtvujejo toliko v svojih denarnih zavodih naloženega denarja, s katerim znajo tako imenitno špekulirati. Toda gospodarski položaj slovenskega kmeta se ne bode nikdar zboljšal z znižanjem delavskih plač, temveč z intenzivnim ter razsodnim gospodarstvom in z zadružništvom. Če se bo gospodarju dobro godilo, bo gotovo tudi svojim delavcem privoščil boljšega kruha. Klerikalizem pa nikdar ne bode zredil kmečkega mošnjička.
J. S. ml.
Politična kronika.
»Narodna zveza" k vprašanju Italj. pravne fakultete. „Narodna zveza", v kateri sta združena oba jugoslovanska parlamentarna kluba, je imela v petek svoje posvetovanje, na katerem se je sklenilo uvesti po Veliki noči živahno agitacijo proti italj. pravni fakulteti v Trstu. „N. z." si je v tem oziru že izposlovala podporo Slovanske jednote. Proti vladni predlogi v sedanji obliki, to je, da se ustanovi italj. pravna fakulteta na Dunaju, nima »Narodna zveza" ničesar. Ako pride do pogajanj z Italjani glede njihove fakultete v Trstu, morajo Slovenci in Hrvati vstrajati pri šolskih zahtevah na Primorskem; istotako zahtevajo tudi jugoslov. poslanci od naučnega ministra, da pripozna reciprociteto izpitov na zagrebškem vseučilišču. — Kratkomalo: po tem poročilu so naši poslanci pustili junktim med italijansko in slovensko pravno fakulteto.
Predvelikonočno zasedanje drž. zbora, ki je imelo po izjavah vlade in njenih organov namen, doseči zopet rednejše razmere v češkem deželnem zboru in v parlamentu, se je končalo z žalostnim porazom vlade. Ako ne prištejemo rekrut-nega kontingenta, proti kateremu se ni nikdo resno rotivil, nima Bieneith prav ničesar pokazati, kar bi bilo količkaj podobno kakemu »uspehu". Od-godena je na nedoločen čas posojilna predloga, odgodena predloga o podporah za parobrodstvo na Jadr. morju, finančni načrt je stiščala vlada
komaj in komaj v odsek. Koliko ga je tam še ostalo za trnjevo pot v zbornico nazaj, to vedo bogovi. Gotovo je, da ne bode več uplival na proračun za 1. 1911 in stara mizerija pri državnih in deželnih financah ostane naprej. In vse to na ljubo nemškim nacijonalcem, od katerih se Bienerth ne more ločiti in ne razumeti, da se večina ne da komandirati od manjšine. Kje pa dobi trdno večino, to mu je pokazal 18. december lanskega leta. „Uspehi" predvelikonočnega zasedanja ne obljubljajo Bienethu nobenih lovorik tudi za povelikonočno.
Hrvaški sabor si je v soboto izvolil novo predsedstvo. Izvoljen je za predsednika s 57 glasovi dr. Bogdan Medakovič, ki je bil tudi doslej predsednik hrv. sabora; podpredsednika sta dr. Pero Magdič in dr. Mirko Grahovac. —: V sobotni seji je podal ban Tomašič programno izjavo. — Hrvaški sabor šteje sedaj, ker je 10 mandatov praznih, samo 78 članov; od teh je 48 koalicijonašev.
Štajerske novice.
o Nesramno Izzivanje nemškega učitelja Fischerja v šoli na Studencih. Kako nujno je -potrebna slovenska šola v Studencih, kaže zopet sledeči slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje vso podlost, ki se uganja z našimi otroci. 14. sušca prinese mali deček pomotoma s seboj v šolo na risanski papir s svinčnikom narisani podobi Je-zusa in angelja pod katerima je stala mala molitev v slovenskem jeziku. Ko učitelj Fischer to zagleda, mu jo iztrga iz roke ter zavpije kot besen vpričo vseh otrok: „Pfui Teufel die Windi-schen." Kako sovraštvo goji pa sploh ta nesramni vzgojevalec mladine do slovenskih otrok, ki so poverjeni njegovemu varstvu, kažejo sledeče besede, ki jih govori vpričo otrok v šoli: „Lieber gehe ich mit den Deutschen in die Holle als mit den Windischen in den Himrnel", ali pa „Ich war in den Ferien bei den Deutschen. Dort bekam ich viel und gutes Essen von der deutschen BevOl-kerung und zahlte nichts dafiir (kar je bilo menda glavno! Op. stavca.). Als ich ins Win-dische kam, bekam ich statt Essen Steine und Priigel." „Windische Perlek^" in še več jedna-cega, česar pa ne moremo vsega navesti. Tako tedaj izgledajo tisti, ki vedno kriče, da hočejo Slovence učiti omike. Ali je potem čudo, da so mariborski in okoliški nemškntarji vsi podivjani, ko se jim še v nežnih letih od hujskačev vceplja tako peklensko sovraštvo do Slovencev. Sicer pa, gospod Fischer, bodite prepričani, da se bodemo zavarovali preti temu, da bi vi šli z nami v nebesa in poskrbeli raje za to, da vas iz Studencev kar najpreje odnese vrag v deželo, kjer ste zastonj jedli in pili in da se vam ne bo treba bati batin, katerih bi vam bilo, kakor kaže vaše postopanje, 24 na dan premalo. Krajni in okrajni šolski svet in vso našo javnost prosimo, da poskrbi za to, da izgine iz Studencev ta hujskač, ki so mu žalibože poverjeni v vzgojo naši ubogi otroci. Naše poslance pa prosimo, da se vsi brez izjeme zavzamejo za to, da se šolsko vprašanje za Studence skoro ugodno reši.
v Nižje šole na Štajerskem. Tu le navedemo uradno statistiko šolstva na Štajerskem, da naše čitateljstvo uvidi, da Slovenci res nimamo vzroka, biti s šolstvom zadovoljni. Od 68 šolskih okrajev jih ima 47 samo nemški, 1 samo slovenski in 20 okrajev oba učna jezika. Nemci imajo javnih šol za šoloobvezno deco: 3 mešane meščanske šole z 37 razredi, 9 deških meščanskih šol z 37 razredi, 11 dekliških meščanskih šol z 49 razredi; 6 izmed teh je četirirazrednih. Pripravnic je 6 s 27 raz. mešanih ljudskih šol 521 (1403 razredi), 46 deških šol (326 raz,) 43 dekliških šol (308 raz.). Šol s slovenskim učnim jezikom je 225 mešanih (706 raz.), 6 deških šol (27. raz.) in 5 dekliških (19 raz.). Nemški in slovenski učni jezik ima 33 šol (124 raz.), 3 deške (15 raz.) in 2 dekliških (11 raz.). Bazven teh javnih obstojijo zasebne pretežno nemškim poukom (šulferajnske šole, nadalje klerikalne in protestantske šole) 6 dekliških meščanskih (21 raz.) 2 deški ljudski (8 raz.) 32 dekliških ljudskih 117 raz.), 2 mešani (6 raz.) nadalje 1 protestantska (l raz.) mešana, in po 1 ženska in moška (8 raz.). Židje imajo 1 nemško tri razredno šolo. Obstoja pa še nekaj privatnih nemških šol ljudskih in meščanskih, za mutce, slepce itd., v celoti 34. V vseh teh se vzgojuje 145.460 otrok nemški, 11.820 nerškiin slov. in 53.950 slovenski. Če pomislimo, da je dvojezičen pouk nam na škodo,
■j
Nemcem pa v korist moramo še 11.820 otrok pripisati bodočim Nemcim in mi vidimo, da sejedni tretjini štajerskega prebivalstva — Slovencem — vzgaja slovensko samo ena četrtina, pa še niti narodno ne. Razmerje je še tem nengodneje, ker je slovenske dece primeroma več ko nemške.
o Mladinski shod v Petrovčah se je vršil ob nenavadno lepi ndeležbi domačih in okoliških fantov ter deklet. Vsevedna mariborska „Straža" je prerokovala, da nas bo 20; a bilo nas je gotovo nad 100. Govoril je tov. Golavšek iz Griž zares izborno ,in navduševalno o ciljih napredne mladinske organizacije; splošno priznavanje je pokazalo vrlemu tovarišu, da je govoril vsem iz srca. Tov. Lešničar je predaval o postanku, vzrokih in namenu agrarnega gibanja na Sp. Štajerju. Poljudno razpravo so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem. Zborovalci so se spominjali tudi umrlega, od duhovščine kruto preganjanega tov. Kumerca in mu v spomin zaklicali gromo-vito „Slava!" Za zabavo so skrbeli domači pe-trovški pevci pod vodstvom gosp. učitelja Pregla. Peli so izborno nekaj mešanih in moških zborov; g. pevovodji in pevcem moremo le častitati na uspehih, katere so dosegli v tako kratkem času. Po zborovanju se je še v veseli dražbi marsikatera zapela. Društveno in družabno narodno življenje se je pričelo zadnji čas v Petrovčah kar najlepše razcvitati; starejši in mlajši se pridno zbirajo in skrbijo za svoj duševni napredek. V odlični meri gre zahvala in zasluga za to našemu priljubljenemu nadučitelju g. E. Slancu. Sobotna mladinska prireditev je vse kar najbolj zadovoljila in si želimo se več enakih. Mi mladi, krepko naprej!
Deseti brat v Celju. Po daljšem času so naši diletanti za zaključek sezone podali to igro. Z drama-tično-umetniškega stališča je igra brez vrednosti in velika težava je iz nje kaj dobrega napraviti. Ne rečemo, da se je bogvekako slabo igralo, a poznalo se je, da je bila igra premalo naštudirana, in reči moramo, da so nam naši diletanti nudili že boljši užitek. Da so se mnogi gledalci n. pr. v znani sceni s Krjavljevo kozo bolj zanimali za njene igralske zmožnosti nego za testament desetega brata, moramo — ne na čast njih okusu — tudi pripomniti.— Upamo, da se nam v novi sezoni ponudi prilika zopet v polni meri občudovati zmožnosti članov našega gledališča, kakor smo to imeli priliko osobito v *2etvi«. Da naši vrli diletanti pod spretnim vodstvom g. Salmiča, ki je bil kot Krjavelj tudi tokrat tipičen, ne bodo pripustili znižanja umetniškega nivoja v slov. gledališču v Celju, o tem ne dvomimo.
Celjska „vahtaricatt je morala priobčiti na uvodnem mestu popravek celjskega državnega pravdništva, da ni res, da bi si bili Slovenci sami pobili v septemberskih izgredih 1. 1908 šipe in napise. Dotični Jovan se je sam tega obdolžil, da bi dobil čez zimo v — kaznilnici hrano in stanovanje. Jovan se že zato ni mogel udeležiti izgredov z dne 20. septembra, ker je ležal tačas bolan v celjski bolnišnici. — S tem jo je skupila celjska „vahtarica" po svojih lažnjivih zobeh, potrjeno pa je tudi, kdo je priredil septemberske izgrede v Celju in kdo si želi novega pobijanja po mestu! To so edino le celjski Nemci, oziroma nekateri zagrizeni hujskači. Oblasti vedo, kaj jim je storiti.
v Terno je zadel v Celju neki kmetič iz okolice. Dobil je nekaj sto kron. Naročil si je takoj voz in se je z viržinko v ustih „nobel" odpeljal.
v Za Štefane! Minule dni se je videlo „pri zamorcu"4 v Celju gališkega žnpnika popivati s 6 kmeti iz Vel. Pirešice. C. g. župnik je kmetom lastnoročno nosil Štefane na mizo. Najbrž je šlo za kako odplačilo pri obč. volitvah v Vel. Pirešici — in za tako svet namen se poniža celo g. župnik za proviz. natakarja. Za vino in cigare — prodajajo naši ljudje svoje glasove. Sramota!
v Občni zbor CM podružnice za Gaberje, ki bi se bil imel vršiti pretečeni petek v gaber-skem Sokolskem domu, se bode vršil majnika obed-nem z veselico v Bukovem žlaku.
v Za nemške gostilne dela reklamo zadnji ,Slov. Gosp." Udeležencem nekakega „poučnega" tečaja za župane je priporočal za hrano neko gostilno v Vetrinjski ulici. Seveda če so spredaj napadi na CMD, se morajo tudi — za drag denar — priporočati nemške gostilne!
v Povišan je g. učitelj Henrik Tribnik na moški kaznilnici ad personam v 9. plač. razred.
Čukovske šalo v Petrovčah. Petrovški klerikalci so na povelje gotovih kolovodij po noči naslikali vsem onim, ki so volili pri obč. volitvah klerikalno, širok črn madež na steno. Zjutraj pa so upili, glejte, liberalci so vam to napravili! Je to prav neumna zvijača, a nekateri le verujejo
farizejem in se jezijo. Naprednjaki nimamo nič proti temu, če klerikalci sramotijo lastne volilce — kajti javno bi nikdo ne bil rad klerikalec — ali da bi nam klerikalci natvezali kaka komandi-rana čukovska junaštva, proti temu najodločnejše protestiramo. Ako nimate boljših sredstev za hrambo „vere" — žalostno za vas! Če pa mislite, da so take lopovščine dobre v boju za gg. Frid-riha in Korena — pa jima tudi ne delate posebnih poklonov!
Iz Žalea. Poučna shoda, katera je priredilo hmeljarsko drnštvo dne 19. in 20. tm., sta uspela prav dobro. V Št. Petru se je zbralo blizu 60, v Braslovčah nad 150 in v Kaplji čez 100 hmeljarjev, kateri so blizu dvourno ustmeno in dejansko razpravljanje o hmeljarstvu poslušali z največjo pazljivostjo. Enake shode bode priredilo društveno vodstvo po velikonočnih praznikih še v Petrovčah, Grižah, Št. Pavlu in v dveh krajih Zg. Savinjske doline. Vse natančnejše po lepakih. Glavna skupščina hmeljarskega društva se bode pa vršila na praznik, dne 4. aprila 1.1. v Žalcu.
a Žalčane in okoličane opozarjamo na veliko veselico z gledališko predstavo, godbo, plesom in šaljivimi prizori, ki jo priredi „Km. bralno društvo" na Ložnici pri Žalcu na velikonočni ponedeljek 28. sušca 1910 v dvorani g. Frana Hodnika v Žalca. Natančneje še poročamo.
a Iz Polzele. Pretečeno nedeljo sem se mudil v Sevnici. Poznam vse slovenske trge, in smelo rečem, da je Sevnica eden najlepših. Le nekaj se mi ni dopadlo: Ko sem namreč šel v cerkev, videl sem, da mnogo v cerkev namenjenih ljudi zginjuje v ulico med brivnico in hišo v koji se nahaja sevniška posojilnica. Mislil sem, da je v isti ulici gostilna in sem šel gledat. Kar pa sem videl, o tem molčim. Vprašam samo sevniško obč. starešinstvo, kako ime dobi ta ulica, ko bodo ulice dobile zaznamke?
v Znanstveno revijo začne v kratkem izdajati znani slov. pisatelj dr. Bogomil Vošnjak v zvezi z nekaterimi mlajšimi inteligenti. Pozdravljamo iskreno to misel, ker nam je bilo kaj takega že davno potrebno!
v Dobrodošlo darilo vojakom. Poveljstvo 3. kora je odredilo, da dobe letos vojaki podrejenih mu polkov 10 dnevni dopust. Vsled tega so se odpeljali dopustniki že v soboto na svoj dom. Pritožil se menda ni nikdo proti temu podaljšanju v Slučaj Slopšak. Dne 2. marca smo poro-ročali o obravnavi Slopšak — Mehle iz Reke-Podvina, ki je bila preložena na pretekli četrtek. Pri tej obravnavi je koncem izjavil senat, da se kmetu Mehletu dokaz resnice ni posrečil in je potrdil prvotno razsodbo laškega sodišča, tri mesečen zapor.	'
o Iz Slov. Bistrice. Dne 16. t. m. se je vršila v gostilni Jeglitscha slavnost olepševalnega društva. Društvo ima izrečno v pravilih nemščino kot občevalai jezik in je že vsled tega nemško ter ne upošteva Slovencev, ki utegnejo biti člani. A vendar so čutili nekateri narodnjaki potrebo, da posetijo to [veselico, kakor sploh nemške, in niso se brisali za porogljive posmehe Nemcev, ki so izprevideli, da imajo gotovi krogi slovensko narodnost le na jeziku. Prepričani smo sicer, da še niso omenjeni vsled tega odpadniki, a upamo tndi, da uvidijo, da se jim ta mlačnost in nezavednost kaj malo poda. Obrnite Nemcem, t. j. po-sili-nemcem hrbet in delajte energično za našo stvar in probujo, da postane Slov. Bistrica res kmalu slovenska, da se ne bo šopirila trohica privandrancev in izpodrivala vsled vaše mlačnosti in brezbrižnosti našincev. — Upamo, da so padle naše dobrohotne besede na rodovitna tla in da nam ne bo potreba v bodoče več opominjati in grajati.
v Z Dravskega polja nam poročajo: V neki fari so imeli preteklega tedna v domači cerkvi dvodnevne pobožnosti, s pridigo. Pridigoval je duhovnik iz sosedne župnije. K sklepu pridige je prosil od Boga blagoslova na sledeči način: „Bog naj blagoslovi Vašega velečastitega župnika, Vašega kaplana, papeža, škofa, sploh vse. častite duhovnike, našega cesarja, vse tukajšnje gospodarje in gospodinje, može in žene, vse fante in dekleta, hlapce in dekle — učitelje in otroke!" Brez daljšega komentarja! Dokaj milosten še je vendar dotični gospod, ker spozna učitelje /saj vredne božjega blagoslova, — čeravno še le za hlapci in deklami!
v Blažena nemščina. Dobili smo v roke dopisnico sledeče vsebine: — Geherther Herr! Ich Dheille Sie mit, das diese Rahtschekige Kuh, welch®
ich Sie abgehauft habe, nicht Gesund ist. ich bra-chte vier Bag zu bisich Sie nach Hause gebraeht habe. Indem Sie ist ach inerlih Krank. Sie Friist nur soviel dasie nicht erhungert" itd. itd. To dopisnico je pisal neki mesar iz lipniške okolice — torej Nemec. Vidimo, kakšne spakedrane nemščine se naučijo Nemci v svojih šolah. — Značilno je, da imajo Nemci „nervozne"(!) krave. Ne vemo, so li postali Nemci (kakor kažejo slučaji narodni kolek „20./9./08", „Ptuj", nadalje polhovke itd.) tako nervozni od svojih krav, ali krave od njih?
a Nesreča. 26-letnemu Žagarju Ivanu Re-bercu je odrezala žaga pri Mateju Jariču v Sp. Ložnici vse prste na desni roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Mariborski Slovenci in Slovenke! Pridite jutri v torek 22. t. m. ob osmih zvečer v obilnem številu v »Narodni dom" na občni zbor C. M. podružnice v Mariboru.
Na belo nedeljo, dne 3. aprila 1910 se igra v mariborskem slovenskem gledališču ,, Klofuta za 100.000 frankov. Veseloigra v štirih dejanjih. Igra je francoskega izvora in se je igrala že po vseh gledaliških odrih z velikim uspehom in vzbujala splošno veselost.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na Jo-žefovo se je igral tridejanski igrokaz „Svetinova hči". Spisal Adolf Widbrandt (Die Tochter des Herrn Fabricius), poslovenil Anton Trstenjak. — Vkljub temu, da je ta igra pisana v jako slabi slovenščini in da ima dokaj tehničnih napak, posebno kar se tiče drugega dejanja, je zelo krasna. Brez običajnih intrig, katere smo vajeni v drami, brez posebnih zapljetljajev, zamore gledalca vezati in mu nuditi užitek, mu kazati srečo ali nesrečo življenja in ona čudna pota človeške usode, kjer se slehern kriv korak hudo maščuje. Igra bi bila še boljša, ako bi se več uprizarjalo kakor pripovedovalo. „Svetinova hči" je precej težka igra, vendar so jo naši igralci rešili v celoti zelo po Vol j no. Najbolj je ugajala gospa Golobova, ki je bila posebno v drugem in tretjem dejanju pravi tip klepetave ženice, dasi je gospod Bog ravno ni obdaroval s tem darom. Zakaj, če bi govorila malo hitrejše, bi bila naravnost izborna. Gospa Živena Slavčeva je igrala zopet z ono vnetostjo katera tako rada zapušča naše igralce, ako se jim uloga ne poda. Rešila je svojo ulogo zelo dobro, posebno v drugem dejanju. Zaostajala tudi ni v tretjem. V prvem je bila sicer v prizoru pri vratih premalo sigurna, kar pa je pozneje popravila. Gospa Rosanda Vernikova je s svojim nastopom igrala tako izborno, da je zakrila popolnoma v drugem dejanju prehitri nastop in ne-sigurnost v znanju besedila. Vsa njena kretnja in vse je kazalo, da se ume povspeti do viška umetnice in je kot taka na našem odru že poznana in priznana. V koncu drugege dejanja bi storila sicer še boljše, ako bi bila nekoliko bolj razburjena in ognjevita, v drugem je pa igrala dovršeno. Svetina je bil v svoji ulogi na višku igralca in je v nekaterih prizorih prvega in tretjega dejanja naravnost briljiral. Videlo se je, da se je resno potrudil in tako popravil „Revčka Andrejčka". Tovarnar Dragan je ulogo ljubimca rešil dobro, le v tretjem dejanju na sodniji je bil premalo sam svoj. Stojan je sodnega svetnika pogodil izborno. Ugajala je namreč občinstvu najbolj njegova mirnost, ki je lastna vsem sodnikom, ki ne zinejo nobene besede prehitro in nobene prepočasi, ampak vedno v svojem gotovem malomarnem tempu. Tudi Božidar, Rosandin sinček, je bil ljubek in se je vedel celo zelo sigurno. Draganov sluga Čuden je bil v svojem nastopu in kretnjah krasen, najbolj pa kot priča v tretjem dejanju. Dobri sta bili tudi Milica in Dobroslava, pa tudi sodni sluga ni zaostajal. Ona manjša rokavičarca Milica je celo pokazala, da bi rešila dobro tudi večje uloge. Ker se je opezilo, je to, da se s posebno skrbnostjo od strani tehničnega osobja ta igra ni pripravila. Na vrtu v drugem dejanju so se razpostavile stvari tako neredno, da so si morali deloma igralci sami med igranjem popravljati, deloma se je kazil tek igre, kar je občinstvo opazilo. Krir pa je bil seveda nekaj tudi premali oder. Na belo nedeljo, 3. aprila pa se igra štiri-
dejanska veseloigra „Klofuta za 100.000 franMiv".
— g —
a Ustrelil se je v petek ponoči v Mariboru pred protestantsko cerkvijo 66 ltt stari vpoko-jeni ključavničar J. ž. Dominik Loisel. Vzrok je neznan. Bil je vdovec, otroci so preskrbljeni.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Potovanje srbskega kralfa Petra na Rusko.
Beligrad, 20. marca. Danes dopoldne ob 9. nri 30 min. je nastopil kralj Peter sroje potovanje v Rusijo. Na potu na kolodvor ga je velika ljudska množica živahno pozdravljala. Na kolodvoru so pozdravili kralja ministri in zastopniki tujih držav ter skupštinski poslanci. Ljudstvo je klicalo odhajajočemu vlaku »živijo", z grada je zadonelo 21 strelov iz topa. Kralj se pelje čez Bukarešt in Bohnmin v Petrograd s posebnim dvornim vlakom.
Redki jubilej.
Litomerice, 20. marca. Župan dr. Funke slavi danes 30 letnico, kar je državni in deželni poslanec. Ob priliki tega slavja je dobil od mnogih strani častitke.
Zbližanje med Rusijo in Avstr j o.
Berlin, 21. marca. Pogajanja za ureditev normalnih diplomatičnih razmer med Avstrijo in Rusijo so sedaj sklenjena z ugodnim uspehom. Sicer se oficijelno zanika, da bi se obe državi odgovorili za obrambo statusa quo na Balkanu, vendar pa so se dogovori gotovo sukali tudi okrog te točke. Z oficijelnim diplomatičnim zbližan jem pa se bodo zboljšale razmere tudi med obema dvoroma, ki so bile dosedaj dokaj slabe. V splošnem opominu je še, da 1. 1908 ni došel ruski veliki knez častitat cesarju Fr. Jožefu k jubileju.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM?
London, 21. marca. Liberalni agitatorji se že verno pripravljajo za nove volitve in sicer mislijo liberalci prihodnjič naskočiti vsak mandat opozicije. S tega se sklepa, da vlada ne računa z zmago nad sedanjimi težkočami v parlamentu.
ZANIMIVA INTERPELACIJA.
Rim, 21. marca. Več poslancev je v drž. zboru italjanskem interpeliralo ministra za zunanje zadeve zaradi prepovedi mnogih italjanskih časopisov v Avstriji in zaradi izgona italjanskih žurnalistov iz Južnega Tirolskega.
BUREN RAZPUST OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 21. marca. Današnje, zadnje seje državnega zbora so se poslanci udeležili v izvan-redno velikem številu; istotako so bile tudi galerije prenapolnjene. Navzoči so bili vsi ministri; kraljev reskript, s katerim se je odgodilo državno zbornico, se je vzel na znanje. Tudi med čitanjem kralj, dopisa, s katerim se odreja razpust drž. zbornice, ni došlo do velikega nemira. Ko so poslanci Kossuth, Batthyany in Rakovszky označili postopanje vlade kot protiustavno, se je vzdignil Kossuth, da bi opravičil postopanje vlade in razpust zbornice. Med njegovim govorom pa je došlo do silnega kriča, tako da je moral predsednik Gal sejo prekiniti. Ko je hotel pozneje Khuen nadaljevati, se njegove besede v splošnem hrupu niso niti razumele. Obrnil se je k stenografom, da bi vsaj ti zapisali njegov govor. Tu je zgrabil justhovec Zacharias, ki je že poprej silno kričal, knjigo in jo vrgel v Khuena; to je bilo zna menje za splošen bombardement na ministre. Le tele so na nje knjige, zvezki, pisalno orodje, črnilo. Ministra Szereny in Khuen sta dobila lahke rane. V nepopisnem hrušču je predsednik sejo suspendiral.
DROBNE NOVICE.
Atene, 20. marca. Pri Larisi je skušalo 500 kmetov ustaviti vlak. Pobili so šipe na vozovih s kamenjem. Moralo je nastopiti vojaštvo, ki je ustrelilo med demonstrante. 5 oseb je ubitih, 15 težko ranjenih. Množico je vojaštvo razgnalo.
Sofija, 20. marca. Socijalisti so priredili na glavnem trgu protestni shod proti dogodkom v Ru-ščuku, katerega se je udeležilo več tisoč oseb. Po shodu so se zborovalci mirno razšli.
Berlin, 20. marca. Ravnatelj Zeppelinove družbe javlja, da so priprave za promet z zrakoplovi med Diisseldorfom in Berolinom že vtoliko dovršene, da se bode začelo redno prevažanje oseb še to leto.
Berlin, 20. marca. V Filadelfiji je vladal nekaj dni sem mir, ker so se stavkujoči cestni železničarji pogajali z družbo zaradi konca stavke. Pogaja-
nja so ostala brezuspešna. Vsled tega so stavkujoči včeraj z dinamitom razstrelili dva vozova cestne železnice. Ranjen ni bil nikdo, več poslopij je pa poškodovanih.
Petrograd, 21. marca. Govori se, da sledi odstopu Homjakova tudi odstop Stolipinov. Njegov naslednik bi bil Kokovcev.
Budimpešta, 21. marca. Pri zahodnem kolodvoru je kočil vsled slabe konstrukcije v premikal-ni napravi vlak s tira. Ena ženska je ubita, več oseb pa težko ranjenih.
a 6. Izkaz radovoljnih darov »Sokolu" v Hrastniku (za »Sokolski dom). SI. Ljublj. kreditna banka 25 K, »Sava" društvo svob. slov. akad. na Dunajn 20 K 20 vin. (blok št. 106, 107), dve Hrastničanki in en Hrastničan v Mineapolis (Amerika) 20 K, g. J. Knez, Ljubljana 20 K. Po 10 K: g. A. Ša-rabon, Ljublj., si. »Delniška pivovarna", »Sokol", Črnomelj (30), g. J. Droll, Postojna (65), g. Jožko Petan, St. Lenart (blok 68), g. V. Jurko (13), gdč. M. Sorčan (38) in gdč. M. Čolnik, Sp. Šiška (71). — »Topničar" 8 K 23 vin. — Po 5 K: gg. J. Moli ml., Trbovlje, J. Hočevar, Celje, dr. O. Rybaf, poslanec, Trst in tvornica tamburic Andr. Car, Zagreb. — G. dr. J. Tičar, župan, Kranjska gora 3 K, g. Jelačin, Ljubljana in g. Sv. Starec, Sv. Kacijan po 2 K. — Po 1 K gg. M. Kandolf, Fr. Komat, Fr. Kirn, K. Tušek, Fr. Zack in srdč. L. Stefančič, dalje g. J. Planine 80 vin. in g. A. Kerše 40 vin., skupaj 217 K 63 vin. Vsem blagim darovalcem prisrčna hvala in sokolski Nazdar!
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nik&r! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila:
liter K 2'40. „ ti 4-80. ,Florlan', Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami!
34
UJJL
M
Velikonočne razglednice.
UH
Zvezna trgovina v Celju pi sporoča cenjenim gg. trgovcem na deželi velik nalogo lepih
velikonočnih razglednic
po najnižjih cenah. Od 500 kom. naprej franko.
rW
Loterijske številke.
Gradec, dne 18. marca 1910: 64, 90, 41, 66, 63.
Dunaj, „	„ „ 39, 28, 40, 73, 48.
Širite Nar.iDnevnik.
Hiša v Celju
ležeča tik mesta z velikim vrtom, kateri je pripraven za stavbišča, se proda za 11.000 K. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 1834-3
Edini narodni klepar v Celju
Anton Jošl
Savinska ulica št. 4
prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela ln popravila ter se slavnemu p. n. ob« člnstvu najvljudneje priporoča v mnogo« brojna naročila.	169 7-4
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapuciiiskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi z goto vi j eno obutev.
Glavna hranilnica in posojilnica Slovenskih goric r. z. z n. z. v Šent Lenartu na Štajerskem vabi na svoj
redni občni zbor
ki se vrši ,
dne 29. sušca t. I. v zadružnih prostorih. DNEVNI RED:
1.	Potrjevanje letnega računa.
2.	Izvolitev upravnega sveta in nadzorstva obenem določitev števila članov v okvirju določb § 11. in § 32.
3.	Razdelitev čistega dobička.
Upravni svet.
Jože Rožman, Artiče pri Brežicah ima več tisoč lepih hruškovih
divjakov
po nizki ceni naprodaj. 2021
Vabilo na
občni zbor
»Posojilnice v Vitanji"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil
v sredo, dne 30. marca 1910 ob I. uri po-===== poldne v lastni hiši. ===== DNEVNI RED:
1.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za 1.1909.
2.	Razdelitev čistega dobička in privoljenje remuneracije načelstvu in sotrudnikom.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev rač. pregledovalca in njega namestnika.
5.	Citanje revizijskega poročila »Zadružne Zveze v Celjn" in ukrepi vsled istega.
6.	Slučajnosti
OPOMBA: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se isti vrši ob 2. uri popoldne v zmisln § 35. (alin. a) zadružnih pravil.
Načelstvo.
161 9-8
201 1
Vabilo k
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Šmarji,
registrovane zadrnge z neomejeno zavezo ki se bode vršil
v sredo, dne 23. marca 1910, ob pol 2. uri popoldne v lastni hiši (Kartinov dom).
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 1. Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. ~~""'5.tNasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju ^nesklepčnosti občnega zbora ob pol 2. uri, se vrši isti^ob 2. uri popoldne v zmisln ■ ' § 40. alin. a zadružnih pravil. 192 2-2	Načelstvo.