IGRANJE Z UGLEDOM
Danes objavljamo celotno gradivo o sporni sodbi častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Jugoslavije proti Iskra Commerce, češ da je prekršil dobre poslovne običaje, in odgovor Iskra Commerce beograjskemu tedniku NIN, ki je pohitel in komentiral sodbo pred njeno uradno objavo.
Na osnovi objavljenega gradiva se lahko vsakdo sam prepriča o dejanskem stanju, vendar gre za tako pomembno zadevo, za ugled Jugoslavije v mednarodnih ekonomskih odnosih, da se čutimo dolžne pribiti nekaj dejstev in pojasniti, zakaj se ne moremo pomiriti s sodbo častnega sodišča, temveč segamo po izrednih pravnih sredstvih.
Naša družba je zaupala častnemu sodišču odgovorno nalogo oblikovati pravila dobrega poslovnega obnašanja s sodbami v konkretnih spornih primerih iz prakse. Njegove sodbe imajo veljavo obveznih pravil, po katerih se mora vnaprej ravnati vse gospodarstvo. In kaj sledi iz sodbe častnega sodišča proti Iskra Commerce?
Vsa jugoslovanska podjetja se bodo poslej morala ravnati po cenah najdražjega jugoslovanskega ponudnika, čeprav je dosegel to izjemno visoko ceno v izjemnih pogojih in jo že sam nekaj dni kasneje znižal. Tako bo zadoščeno pravici, pa čeprav jugoslovanski izvozniki zgubijo zaradi previsokih cen vse izvozne posle. In to se že dogaja !
V vsem svetu pa velja za nelojalno konkurenco, če kdo Ponuja svoje blago pod lastno ceno, vendar sodišče ni imelo Posluha za to dejstvo. Ostalo je gluho tudi za dokaz, da se Iskra Commerce že dolga leta z uspehom ravna po svetovnih cenah in da je prav v tem primeru dosegel dotlej svojo naj-višjo ceno za dotični izdelek.
■ Upoštevamo očitek, da bi se morali dogovarjati o nastopanju na zunanjih tržiščih, vendar to ne velja samo za nas. Želimo pa pribiti, da tudi v tem primeru ne bi moglo veljati pravilo, da se, morajo vsi izvozniki ravnati Po ceni najdražjega ponudnika. Takšno dogovarjanje ne bi zaslužilo vzdevka samoupravno in ne bi smelo dobiti podporo v naši družbi.
Morili se bomo, da častno sodišče sankcionira pošteno konkurenco in trgovanje po svetovnih cenah, kajti le na tej osnovi si lahko pridobimo dolgoročne partnerje v tujini v Ustnem interesu in v interesu enakopravnih mednarodnih odnosov. To je v skladu z jugoslovansko zunanjo politiko in Iskrine izkušnje kažejo, da se tako ravnanje obrestuje.
Mo vsem tem se sprašujemo, kakšne posledice bo imela obsodba take prakse s strani častnega sodišča doma in v tuji-ni. Kdo škoduje, kdo se igra, in s čigavim ugledom?
Leto 1974 je za nami. Opravičili smo zaupanje, zadovoljivo smo izvršili svoje osnovne poslovne naloge: dosegli smo dohodek v višini 1,5 mrd din, akumulacijo pa v višini 400 milj. din. Jugoslovanskemu trgu smo dali blago v vrednosti 3,9 mrd din, na inozemska tržišča smo izvozili za 47,300.000 dolarjev blaga. Lani smo uspešno opravili še drugo izredno pomembno delo: oragnizirali smo se v TOZD, ki so se povezale v 6 močnih specializiranih industrij. Vse to, menim, je trdna osnova za nadaljnjo graditev ISKRE na novih organizacijskih načelih „branžne povezave" in na naših ustavnih določilih, ki so nam omogočili v tako hitrem času dejansko izvesti tako daljnosežno akcijo prestruktuiranja Iskrinih delovnih kolektivov.
Naloge, ki nas čakajo v letu 1975 in naslednjih letih, niso lahke. Gospodarske težave, ki strašijo v svetu, počasi trkajo tudi na naša vrata — toda nas ne smejo presenetiti v samozadovoljstvu in najti nepripravljene!
Opravljena reorganizacija je osnova in prvi korak k naši notranji trdnosti in stabilnosti, napraviti pa moramo brezpogojno še naslednje nove in nove korake: strniti moramo naše vrste, očistiti naše programe vse nepotrebne navlake, razčistiti programske usmeritve naših TOZD, delovne organizacije kadrovsko okrepiti ter proizvodno specializirati, nenehno paziti na kvahteto naših izdelkov, na kvahteto naših poslovnih odnosov in na disciplino pri izvrševanju poslovnih pogodb. Čas terja, da smemo le racionalno trošiti sredstva, toda vlagati moramo v dolgoročne perspektivne naložbe, pri čemer v nobenem primeru ne smemo niti za malenkost zanemariti zunanjega trga. Konkurenčni boj za vsak trg, za vsak prodan izdelek bo z leta v leto hujši in gorje tistemu kolektivu, ki bo zaradi trenutnih sebičnih interesov zamudil vlak — trajno orientacijo v mednarodno delitev dela - drago bo plačal svojo kratkovidnost. Marketing koncept mora priti v zavest vsakega našega delavca — samouprav-Ijalca: proizvajamo zato, da zadovoljimo potrebe potrošnikov.
Potrošniki s tem, da kupijo naše izdelke, dajejo kruh nam in našim družinam ter celotni naši sociahstični skupnosti. Da pa bomo proizvajali kvalitetno blago po sprejemljivih cenah, mora biti naše delo primerno organizirano in primerno nagrajeno! In vzpostavitev takega sistema nagrajevanja, ki bo vzpodbujal delo — umsko in fizično — ki bo v skrajni meri skušal uveljaviti načelo „plačilo po delu", to je naša naslednje važna naloga v letu 1975 in za naprej. Zavedati se moramo, da sta delavec in njegovo živo in minulo delo najvišji vrednoti, na katerih temelji celotni sistem socialističnih odnosov in vir vseh vrednosti, zato nagrajevanja ne smemo prepustiti v rtemar, temveč se moramo tudi na tem važnem področju med seboj dogovoriti ter urediti za celo Iskro.
Še ena poglavitnih nalog nas čaka v letu 1975: izpolniti določila samoupravnega dogovora o združitvi' ZP Iskra in ZP Gorenje v SOZD Elektro-kovinska industrija Ljubljana, kar pa ni odvisno samo od Iskre. Menim, da bo treba vložiti mnogo naporov, da bi premostili prve zapreke, pri tem si že Urno izdatne pomoči naših družbenopolitičnih organizacij, ki so do sedaj tudi v najtežjih situacijah vedno znale najti pravilen izhod in pravo rešitev.
Samoupravno organizirani, čvrsto soUdamo med seboj povezani in z znanjem oboroženi, bomo kos navedenim nalogam ter sposobni premagati težave, ki nas čakajo, sposobni bomo zadovoljivo in uspešno gospodariti z zaupanimi sredstvi ter zagotoviti napredek sebi in skupnosti. Pri izvrševanju nalog želim vsem našim delavcem čim več uspehov in vsem skupaj srečno novo leto 1975.
Aleksander
Mihev
V. d. glavnega direktorja Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehamiko
Leto 1974, ki se pravkar izteka, bo brez dvoma zapisano v analih ISKRE kot pomemben mejnik, saj smo se letos dogovorili, da našo ISKRO temeljito reorganiziramo v smislu združevanja po branžah. Hkrati pa smo v duhu nove ustave še bolj utrdili in izgradili sistem samoupravljanja. Za Elektromehaniko je bilo 1. 1974 tudi
sicer zelo dinamično.• Srečevali in borili smo se s številnimi problemi in težavami, ki so bile v veliki meri odraz splošnih gibanj v svetovnem in našem gospodarstvu in ki so se odražale še posebej v nenehnem naraščanju proizvodnih stroškov in v akutnem pomanjkanju obratnih sredstev. Toda kljub temu nam je uspelo povečati
j Titova novoletna j poslanica
z Predsednik republike Josip Broz-Tito je prek prištinske radiote-? levizije na državljane Jugoslavije ob novem letu naslovil naslednjo z poslanico:
>	„Tudi novo leto 1975 pričakujemo sredi velikih mednarodnih pro-s blemov, gospodarskih kriz, vojnih nevarnosti itd. Z nekaterimi izmed teh S problemov se spoprijemamo tudi mi in prihodnje leto bo od nas zahtevalo s veliko truda, da bi jih rešili.
s Toda kljub vsemu temu je bilo preteklo leto za nas zelo razgibano
<	dokaj uspešno in, dolgoročno gledano, zelo pomembno za še hitrejši s razvoj naše skupnosti. To je bilo leto velikih dogodkov zgodovinskega
<	pomena v kontinuiteti naše revolucije.
<	Tukaj mislim na nekatere velike rešitve, na primer na sprejetje nove
<	ustave Jugoslavije ter ustav republik in pokrajin, kar označuje novo
<	stopnjo v graditvi socialistične samoupravne družbe. V skladu z novo
<	ustavno ureditvijo so se konstituirale temeljne organizacije združenega ? dela in samoupravne interesne skupnosti, izvoljeni so bili novi organi
<	samoupravljanja, zasnovani na delegatskem načelu. Skoraj v celoti se je s izoblikoval nov politični sistem, ki je neogibna podlaga za resnično oblast
<	delavskega razreda. Razume se, bilo bi narobe, ko bi menili, da bo ta
<	oblast izhajala kar sama od sebe iz novih ustavnih določil. Oblikovala se l bo samo kot sad ustvarjalnih prizadevanj delovnih ljudi, vseh organi-t ziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov. To moramo vedeti,
<	zlasti zato, ker se tudi tokrat — tako kakor vedno, kadar se poraja kaj 5 zgodovinsko novega — pojavljajo nova navzkrižja, nerazumevanje, a tudi
>	odpori.
? Preteklo leto je pomembno tudi zato, ker smo si resno prizadevali in
>	dosegli uspehe pri organiziranju socialističnih sil in njihovem akcijskem S usposabljanju. To se nanaša predvsem na zvezo komunistov Jugoslavije, ki s je utrdila svoje vrste in ji je uspelo odpraviti veliko pomanjkljivosti, ne
<	samo organizacijskih, temveč tudi idejnopolitičnih, ki so v prejšnjem
<	obdobju hromile njeno akcijo, obenem pa je usmerila svojo dejavnost h
<	ključnim vprašanjem družbenega razvoja. To se je močno pokazalo na X.
<	kongresu, ki je bil, tako kakor že pred tem republiški kongresi, manifesta-
<	cija enotnosti in potrdilo idejnopolitične moči zveze komunistov Jugo-5 slavije.
>	(Nadaljevanje na 2. strani)
vrednost proizvodnje za preko 50 % v primerjavi z lanskim letom, kar je brez dvoma izreden dosežek.
V leto 1975 bomo stopili že združeni v branži, ‘ ki bo štela skoraj 10.000 zaposlenih in bo eno največjih podjetij v državi. Pred nami so velike in težavne naloge, ki se jih bomo morali lotiti z vso odgovornostjo. Predvsem se bomo morali truditi, da bo nova organizacija podjetja čimprej zaživela in usklajeno delovala, kar še prav posebej velja za področje prodaje. Ob očitnih znakih recesije, ki je zajela že velik del zahodnega sveta, ob nenehno naraščajoči inflaciji in zmanjšani likvidnosti bomo morali vložiti izredne napore, da bomo ohranili visoko stopnjo gospodarske
Ivo Klešnik
V. d. glavnega direktorja Industrije za avtomatiko
V	zadnjem obdobju preteklega leta smo na področju nove organiziranosti ZP Iskra opravili veliko in odgovornega dela, ki je s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi« Industrije za avtomatiko dobilo svoj epilog.
V	Industrijo za avtomatiko so se s tem združile naslednje TOZD: TELA in Naprave iz bivše tovarne električnih aparatov. Napajalne naprave in Elek-trospojna vezja bivše tovarne usmer-niških naprav v Novem mestu, tovarna
aktivnosti. Truditi se bomo morali, da še bolj povečamo izvoz ter da pri prodaji naših izdelkov dosežemo cene, ki bodo v skladu z naraščajočimi stroški, in da z odkrivanjem ter izkoriščanjem notranjih rezerv zagotovimo ustrezno akumulativnost podjetja.
Prepričan sem, da bo naš kolektiv kos vsem tem nalogam, ker razpolaga z dvema bistvenima pogojema — ima pridne in strokovno usposobljene delavce ter zdrav, tržno zelo sposoben proizvodni program.
Vsem delovnim ljudem v Elektro-mehaniki kakor tudi v ostalih Iskrinih tovarnah in organizacijah želim v letu 1975 veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
industrijske opreme, Lesce m tovarna orodij, Ljubljana.
S podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi industrije za avtomatiko pa smo ustvarih šele osnovo, na kateri bomo našo industrijo začeh razvijati in krepiti. V letu 1975 bomo torej delah v novi organizacijski obliki in pred nami je dolga vrsta pomembnih in odgovornih nalog,' katere bomo morali reševati z
( Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nato smo imeli kongrese zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojbe, zveze socialistične mladine, zveze sindikatov Jugoslavije in druge.
Vse to so bili konstruktivni delovni dogovori, katerih cilj je bil konkretizirati obveznosti ter mobilizirati članstvo za uresničevanje nalog, ki izvirajo iz nove ustave in sklepov X. kongresa ZKJ.
V kmetijstvu, a tudi v industrijski proizvodnji, smo dosegli dobre rezultate, kljub raznim elementarnim nesrečam. Ti rezultati so nova s stopnica v nenehnem gospodarskem vzponu naše države.	<
Seveda pa ne smemo pozabiti na mnoge težave, s katerirrji seje tudi v	<	j
lanskem letu ubadalo naše gospodarstvo in ki so še vedno zelo aktualne,	i	A
Ob tej priložnosti moram reči, da so med vzroki teh težav vsekakor tudi < |ip zelo velike subjektivne pomanjkljivosti. Zato nismo ne izkoristili vseh t A obstoječih možnosti niti se dovolj uspešno postavljali po robu nekaterim neugodnim gospodarskim gibanjem na domačem in tujem trgu.
Realno gledano, moramo s temi problemi računati tudi v prihodnjem letu. Kajti mednarodne gospodarske razmere so vse težavnejše, gospodarski položaj v svetu je čedalje bolj negotov. Ravno zaradi tega se moramo bolj kakor doslej opreti na lastne moči in kar najbolje izkoriščati >
notranje rezerve, ki so nam na voljo. In naše možnosti so velike, začenši z	S	p0	nekajletnih	gospodarskih	teža-
boljšo organizacijo proizvodnje in večjim izkoriščanjem lastne surovinske	S vaj1	je	EMo v letu	1974 dosegla soraz-
baze in zmogljivosti, pa do neogibnega varčevanja, ki zaposluje zdaj ves < merno dobre gospodarske uspehe, ki svet in ki mora dati pečat našim dejavnostim v vseh plasteh družbe.	S	so ustVarili med člani kolektiva veliko
Z izpopolnjevanjem proizvajalnih odnosov in s samoupravnim usmer- < zaupanje v nadaljnjo prihodnost, janjem gospodarskih gibanj na dolgoročni podlagi, z brzdanjem porabe, < Kratkoročni in dolgoročni program če je večja od tistega, kar zaslužimo, itd., lahko uspešno zaviramo infla- i razVoja podjetja se sicer počasi, cijo. To je tudi pogoj za nadaljnjo ohranitev dinamične, obenem pa vendar smotrno in vztrajno uresni-stabilne proizvodnje, za povečanje storilnosti, zaposlenosti m življenjske < čujeta tako, da delavci jasno vidijo
ravni-	.	. . .	,	.	...	...	< svojo prihodnost in zagotovljeno eksi-
Treba pa je poudariti, da so se tudi v gospodarstvu zaceli pozitivni < stenco v skladu s predvidenim dolgo-procesi. Določili smo osnovno orientacijo, smeri za našo akcijo so jasne, ž ročnim razvojem podjetja. Vrnilo se je Vendar bo tudi v tem letu nujno, da bomo enotno, odločno m odgovorno Z že tradicionalno zaupanje v lastne sile, oblikovali gospodarske ukrepe, tako da bi bile naše tovrstne akcije Z ki ■ bjlo vsa pretekla leta glavna učinkovite. Posebno pomembno je, da se v prihodnjem letu, ko bomo Z gonilna sila za premagovanje vseh te-morali sprejeti nov petletni načrt, dogovorijo republike in pokrajini za ? ^av
skupno razvojno politiko.	< y jetu 1974 so se vidno uveljavile
Skratka, tudi prihodnje leto ne bo manjkalo problemov m zapletenih ^ naše temeljne organizacije združenega nalog. Vendar smo že letos dokončali politične in organizacijske priprave S deja> k; postopno razvijajo svojo za najširšo akcijo v hitrejšem doseganju zastavljenih ciljev družbeno- > gospodarsko dejavnost, v skladu z gospodarskega in političnega razvoja naše skupnosti.	>	ustavnimi določili in medsebojnimi
Spričo vsega tega sem prepričan, da bomo naloge, ki so pred nami, z S sporazumi. Viden gospodarski uspeh v uspehom uresničili in da bodo naš delavski razred, kmetje in inteligenca S jetu 1974 dokazuje, da naše temeljne dosegli nove pomembne uspehe.	>	organizacije združenega dela lahko
Na zunanjepolitičnem področju je bila naša država tudi lani zelo de- s dobro gospodarijo, če njihova organi-javna pri razvijanju vsestranskega- mednarodnega sodelovanja, zlasti pri s Zacija dela in gospodarjenja nasploh iskanju rešitev za probleme, ki obremenjujejo odnose v svetu in ogrožajo temelji na načelih resničnega nepo-mir. Jugoslavija si je z dosledno politiko pridobila nove prijatelje in še \ srednega samoupravljanja, bolj okrepila svoj mednarodni položaj.
Sedanji položaj v svetu je kljub nekaterim pozitivnim gibanjem,do katerih je prišlo zadnja leta, še vedno tak, da zbuja skrb. Proces popuščanja in pogajanja med velikimi silami sicer vsekakor pomaga, da se položaj umirja, vendar na žalost samo v omejenem obsegu in na ozkem področju.
V mednarodnih odnosih imamo še veliko opraviti z uporabo sile, z ostanki kolonializma in neokolonializma, z vmešavanjem v notranje zadeve drugih in z raznimi pritiski. Premalo je prizadevanja za pravično rešitev kriz na Bližnjem vzhodu, Cipru in v Indokini, čeprav vsi opozarjajo, kako to ogroža mir in varnost v svetu.
Kar zadeva položaj v Evropi, zbujajo pogum napovedi, da bi se konfe-. renca o varnosti in sodelovanju vendarle lahko uspešno končala prihodnje leto. To bi pozitivno vplivalo tudi na razmere zunaj naše celine in bi dalo najlepši pečat tridesetletnici zmage nad fašizmom.
Posebno pomembna je dejavnost neuvrščenih držav, ki so se v minu- <	*	■	■ Q1	■ j*
lem letu, ko so delovale enotneje in učinkoviteje pri uresničevanju Z |J01 ITIII* Dl6HKU§ sklepov alžirske konference, še bolj uveljavile in dobile nova priznanja v c	J
svetu. Postale so ne samo močan moralnopolitični dejavnik, temveč so	Z	r«lm#nnnn	riiroUtnrin
vse bolj tudi realna materialna sila v mednarodnih odnosih, brez katere ni	?	». tl. glavnega	aireKIOrja
mogoče reševati aktualnih političnih in gospodarskih problemov. To seje ^ Industrije eldTientOV ZQ pokazalo zlasti na zadnjih zasedanjih v Združenih narodih.	< elektroniko
Storjeni so bili tudi prvi koraki v graditvi sistema mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi temeljili na resnični enakopravnosti in bi upošte- ?	„ Menim, daje bil zadnji čas, da se
vali koristi vseh držav. Jasno pa je, da bodo ti procesi naleteli še na velike	je Iskra organizirala po branžah. Le
težave, ker se sile,	ki braniijo stoletne privilegije in razmere, ki dopuščajo	z	takšna organizacija, postavljena na
izkoriščanje in dominacijo, močno upirajo spremembam na tem po-	z	sodobnih načelih,	lahko programsko
dročju.	_	<	in tržno uspeva.
Socialistična Jugoslavija je bila zaradi svoje neodvisne, neuvrščene > Smatram, da je reorganizacija prvi politike tudi letos izpostavljena pritiskom in slej ko prej se porajajo razne	>	korak k notranji celotni organizaciji
špekulacije v zvezi z njenim nadaljnjim razvojem. O vsem tem priča	>	Iskre in da bo treba v letu 1975 to
čedalje močnejša kampanja v nekaterih ameriških, avstrijskih in drugih	>	organizacijo dokončno utrditi in
evropskih časnikih. Toda vse to tudi v tem obdobju ni ustavilo Jugoslavije	S	konsolidirati.
na njeni poti in ni zavrto njenega napredovanja, zato ker so naši narodi s V letu 1975 smo soočeni tudi s trdni in enotni in	ker uživamo nedeljeno podporo vseh naprednih sil v	S	težko nalogo, da tako branža elemen-
svetu.	z'	tov kot druge industrije v Iskri nare-
Jugoslavija bo nadaljevala dosedanjo politiko in prisoevala, kolikor bo	s	dijo svoj srednjeročni program raz-
najbolj mogla, k razvijanju vsestranskega in enakopravnega mednarodnega	s	voja, ki naj sloni na dokončni dogra-
sodelovanja in k ohranitvi miru v svetu. To bo tudi poroštvo za nadaljnjo	<	ditvi obstoječih zmogljivosti in uvedbi
krepitev njenega mednarodnega položaja.	s novih sodobnih tehnologij. Ta
Ob tej priložnosti bi rad nekaj posebej poudaril. Če je preteklo leto	<	program naj upošteva predvsem tržno
ustavno in politično obrnilo novo stran v boju za odločilno vlogo delav-	<	usmeritev branže in v še večji meri
skega razreda in združenega dela, mora biti leto 1975 prelomnica, kar	<	tržno naslonitev na mednarodno
zadeva doslednost, konkretno delo in odgovornost pri uresničevanju	<	tržišče, vse to pa v sistem samo-
sprejetih sklepov. Vsi dobro vemo, kakšne dolžnosti ima kdo. Odslej	Z	upravnega dogovarjanja in načrto-
moramo predvsem vedeti, kako je kdo opravil svojo dolžnost, ali je upra-	z	vanja.
vičil zaupanje, ki mu je bilo izkazano, in poravnal svojo obveznost, svoj > Program industrije Elementov dolg do skupnosti.	z mora biti več kot polovico usmerjen
Našim delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom naše	>	na mednarodno tržišče, saj nam le
ljudske armade in varnostne službe, vsem občanom naše države želim	>	tako visoka udeležba zagotavlja
srečno novo leto 1975 in jim pošiljam najboljše želje."	> nadaljnjo širitev obstoječih ekonom-
( Nadaljevanje s 1. strani)
vso resnostjo in vsi, ki smo se za takšno obliko organiziranosti odločili.
Poleg prizadevanj za izpolnitev ambicioznega proizvodnega načrta, bomo morali utrditi novo organizacijo, doseči krajše plačilne roke pri naših kupcih, nadpoprečno povečati produktivnost dela, začeti z varčevanjem na vseh področjih, itd. Nalog ni malo, so dovolj široke in kompleksne in terjajo od slehernega člana naših delovnih kolektivov popolno angažiranje, če jih bomo v letu 1975 hoteli čim boljše rešiti.
Toda prepričan sem, da bomo te svoje naloge izpolnjevali z vso zavzetostjo in vsi, kajti le tako bomo lahko v polni meri uresničili skupne načrte in dosegli cilje, ki jih obeta nova organiziranost. Podpora temu prepričanju so izkušnje pri dosedanjih naporih v vseh TOZD naše industrije za oblikovanje takšne delovne skupnosti, kakršno smo s samoupravnim sporazumom zasnovali.
- ISKRA
Številka 1 — 18. januar 1975
Novo leto 1975 naj bo torej leto naših nadaljnjih prizadevanj, našega skupnega boja za boljše poslovne uspehe, dela za boljši jutri. Ob tej priložnosti želim vsem članom delovnega kolektiva Industrije za avtomatiko in ZP Iskra v letu 1975 obilo -uspehov, ^dravja in zadovoljstva.
Miro Jančigaj
Glavni direktor EMO Celje
V letu 1975 si bomo kar bo največ mogoče prizadevali, da bo vsaka naša temeljna organizacija združenega dela premagala težave, ki se bodo pojavile, neodvisno od našega hotenja, to so gospodarske težave, ki imajo svoj vpliv na gospodarjenje podjetja in se pojavljajo zunaj podjetja.
Dmžbeni plan celotnega podjetja, o katerem so razpravljale in ga sprejele vse naše temeljne organizacije združenega dela, predvideva, da bomo v letu 1975 izdelali 33.833 ton raznih izdelkov v vrednosti 1,118.101 din, ali nad 111 milijard starih dinarjev. To je velika in odgovorna naloga kolektiva. Če bodo izvršene vse naše planske obveznosti tako kot je predvideno, bomo ustvarili dohodek, s katerim si bo celoten kolektiv EMO delno opomogel in še z večjim optimizmom zaupal lastnim silam, ki ga nedvomno in vztrajno vodijo v boljše čase.
Vsem temeljnim organizacijam združenega dela in vsem organizacijam združenega dela v Združenem podjetju Iskra želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.
nameni in skušali biti razsodni, resni 'in kritični tvorci boljšega, bolj humanega, bolj pravičnega sveta brez revščine, ki še mori tretjino človeštva.
Tristo petinšestdeset dni smo stali za stroji in ustvarjali dobrine, ki naj bi / koristno služile človeku. Skušali smo	j
izdelati najboljše, najlepše, najko-	J
ristnejše in najkvalitetnejše. Vsak na svoj način smo prispevali k izdelavi teh dobrin. Misli so rojevale ideje, za v risalno desko smo te misli prenašah na g papir, z množico strojev in svojim znanjem pa smo jih realizirali v železu, g jeklu in plastiki. Uspehi so pokazali k ob koncu leta, da se nismo trudili 1( zaman.
Vse naše izkušnje, uspehi in pozi- a tivni sadovi dela so nam porok, da v s novem 1975 letu lahko pričakujemo	n
več, bolje in še uspešneje.	d
Delovnemu kolektivu Tovarne	v
elektromotorjev in gospodinjskih	p
aparatov Iskre v Železnikih in kolektivu ZP Iskra želim, da bi novo leto, ki n nam obeta toliko novega, bilo uspeš-	a
no, srečno in polno zadovoljstva nad	n
našimi delovnimi uspehi.	n
skih zmogljivosti in pa uvajanje nove dodatne sodobne tehnologije.
Alojz Žumer
V. d. glavnega direktorja Industrije izdelkov široke potrošnje
Jože Eržen
Glavni direktor Industrije avtoelektričnih izdelkov
Pred nami je težko leto, v katerem smo soočeni z gospodarsko recesijo, ki je predvsem očitna v zahodnih razvitih deželah. Treba bo vložiti velike napore, da to recesijo prebrodimo, ki bo verjetno terjala tudi precej žrtev. Hkrati se bomo morah pripraviti na zboljšanje tržnih razmer, ki jih pričakujemo v drugi polovici tega leta.
V zvezi z republiško resolucijo o gospodarskem in socialnem razvoju Slovenije v letu 1975 smatram, da so pred našo delovno organizacijo štiri osnovne naloge:
-	krepitev in izgradnja samoupravnih socialističnih odnosov, zlasti v TOZD,
-	še večje vključevanje v mednarodno dehtev dela,
-	angažiranje vseh subjektivnih faktorjev pri večanju produktivnosti,
-	boj za varčevanje in s tem dvig akumulativnosti delovnih organizacij.“
Leto 1974 smo zaključili. To je bilo leto začetka uresničevanja ustav. Za temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela Avtoelektrike lahko rečem, da smo prvo fazo tega procesa uspešno zaključili. Pečat temu nedvomno daje organizacija TOZD v branžno organizacijo združenega dela in sestavljeno organizacijo združenega dela ISKRA. Delavci v združenem delu so si na ta način ustvarih šele institucionalne pogoje za uresničitev svojih temeljnih pravic in seveda tudi dolžnosti. Leto 1975 bo torej leto vsebinskega poglabljanja procesa samoupravljanja v duhu določil ustave. Kar zadeva gospodarjenje, lahko rečem, da so temeljne organizacije združenega dela in organizacija združenega dela kot celota, glede na relativno zaostrene pogoje gospodarjenja, uspešno zaključile leto 1974. Karakteristično za našo organizacijo združenega dela v letu 1974 je bilo dokončanje velikih novih zmogljivosti, s katerimi smo ustvarih sohdne temelje za nadaljnji razvoj v letu 1975. To pa hkrati pomeni, daje naša osrednja dolžnost v letu 1975 gospodarno koriščenje teh zmogljivosti ter na teh in na drugih osnovah dvigniti produktivnost dela. To nam bo hkrati podlaga, da v letu 1975 še močneje kot doslej prodremo na ■ zunanja tržišča. Brez tega si rasti in razvoja v tem letu ni moč zamisliti. . Vse to pa je mogoče storiti ob sočasnem poglabljanju samoupravljanja, s tem, da se pri odločanju, ukrepanju in delu vsak trenutek zavedamo naših dolžnosti, objektivnih in drugih pogojev, v katerih delamo in živimo. V letu 1975 prav gotovo le-ti ne bodo enostavni, pa tudi ne lahki. Prepričan sem, da bo v letu 1975 v vseh nas dovolj volje, moči in sposobnosti, da bomo v tem letu storili nadaljnji velik korak v naši rasti in razvoju.
Izkoriščam to priložnost, da zaželim vsem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni organizaciji in ceh ISKRI, veliko uspehov pri delu in obilo osebne sreče in zadovoljstva.
Kolesje časa se je zavrtelo še za eno leto in zgodovina je bogatejša za eno letnico in kopico dogodkov, ki jih
bodo zanamci presojah po posledicah, ki bodo znane samo njim. Mi pa vemo, da smo delali z najboljšimi
Današnja, prva številka „Iskre“ v novem, 1975. letu, je iz objektivnih tehničnih razlogov izšla z enotedensko zamudo, kar naj nam bralci oprostijo. To je bil v vseh letih izhajanja „Iskre“ prvi primer in zatrdno upamo, da bo nadaljnje tedensko izhajanje našega glasila redno.

Poslovanje Z P Iskra v letu 1974
(SKRAJŠANO POROČILO E. DE-LOPSTA NA 6. ZASEDANJU SKUPŠČINE ZP)
Poročilo o devetmesečnem poslovanju ZP ISKRA v letu 1974 in ocena gospodarskih gibanj ZP ISKRA za leto 1974, kažeta skoraj iste tendence glede izpolnjevanja načrta za to leto, kot smo jih ugotavljali že ob polletju leta 1974:
Rezultate letošnjega leta moramo analizirati predvsem z dveh vidikov in sicer po eni strani z vidika ciljev in nalog, zastavljenih z letošnjim gospodarskim načrtom, po drugi strani pa z vidika splošnih gospodarskih razmer pri nas in v svetu.
Ob sprejemanju gospodarskega načrta za letošnje L 1974 so bile posebej poudarjene nekatere pozitivne in negativne postavke iz gospodarskega načrta, ki bi jih bilo treba med letom pospeševati, oz. odpravljati. Te postavke so bile predvsem naslednje:
—	zagotoviti visoko stopnjo rasti proizvodnje, ki mora biti pogojena z najugodnejšo strukturo stroškov;
—	zagotoviti preudarno zaposlovanje, prizadevati si za večjo produktivnost in zboljšanje organizacije dela, kar naj rezultira v intenzivnejšem gospodarjenju;
—	zaradi problemov, ki se pojavljajo pri proizvodnji vsled pomanjkanja nekaterih surovin na trgu, preiti na postopno selekcioniranje našega proizvodnega programa v smeri izločitve materialov, ki lahko našo proizvodnjo ovirajo;
—	v zunanjetrgovinski dejavnosti doseči vsaj uravnovešenje zunanjetrgovinske bilance, ki naj rezultira predvsem iz povečanega izvoza, pri (etn pa dati znatno večji poudarek Izvozu na področju SEV.
Po drugi strani moramo pri ocenje-yanju naših letošnjih rezultatov upoštevati letošnja gospodarska gibanja Pri nas in v svetu. Glavne značilnosti teh gibanj so naslednje:
—	dokaj aktivna gospodarska rast, ki je temeljila predvsem na intenzivnem domačem povpraševanju,
—	rastoča inflacija,
—	visoke cene surovin,
—	postopno zmanjševanje konjunkture na zunanjih tržiščih in porast deficita zunanjetrgovinske bilance.
Iz podane ocene podatkov o letošnjem poslovanju sledi, da plana ZP ISKRA v bistvenih postavkah ni realizirala, primerjavo z realizacijo preteklega leta pa lahko smatramo kot zadovoljivo vsaj v nekaterih postavkah zlasti še, če upoštevamo vsa negativna gibanja, ki so spremljala letošnje poslovanje in so se tekom leta še stopnjevala.
Pri proizvodnji ocenjujemo, da bomo dosegli 4 mitijarde din, kar Pomen 20 % več kot 1973; menimo, da bi morali s to vrednostjo proizvodnje biti zadovoljni.
Na področju zaposlovanje kažejo nizmere dosti manj ugodno sliko. Zašli smo v ekstenzivnost, na katero smo opozarjali že ob sprejemanju Plana.
Porast produktivnosti bo pod Predvidevanji (plan 20 %, real. ca.
10%) in bo za naslednje leto potreben še večji poudarek na izkoriščanju kapacitet.
Na osnovi gibanj dobička v tem letu ocenjujemo, da bo letošnji dobiček zaostal za planiranim in da bo le malo prerasel od lanskoletnega.
Nizek dobiček v ZP ISKRA rezultira iz več razhčnih razlogov. Predvsem so ga narekovale prodajne cene naših izdelkov, ki se niso povečevale skladno s povečanimi stroški, nadalje povečan odpis terjatev ter povečanje zakonskih in pogodbenih obveznosti.
Akumulacija, ki jo sestavljata skupno dobiček in amortizacija, bi po tej oceni znašala 400 mio din, kar predstavlja ca. 10 % proizvodnje.
Ocenjujemo, da bo dobiček znašal 215 mio in bo tako'predstavljal le nekaj več kot polovico akumulacije. Porast akumulacije z ozirom na preteklo leto, ki naj bi predvidoma znašal 20%, bo torej v večji meri rezultat povečane amortizacije v tem letu.
Pri zunanjetrgovinskem poslovanju bomo ostali pod planskimi nalogami, se pravi, daleč od uravnovešenja naše zunanjetrgovinske bilance. Planirane uvozne vrednosti bomo presegli, ostajamo pa daleč pod postavljenimi zadolžitvami pri izvozu. Uvoz repro-materiala bo predvidoma znašal 59 mio dolarjev, pri izvozu pa bomo po tej oceni ostali pri 48 mio dolarjev in tako povečali negativni saldo naše zunanjetrgovinske bilance na 11 mio dolarjev. V povečanem uvozu se v veliki meri odražajo povečane cene na svetovnih trgih. Po drugi strani pa manjšemu izvozu botruje več razlogov. Eden izmed bistvenih je aktivno
povpraševanje in porast cen na domačem trgu, ki postaja tako tržno zanimivejši od zunanjih trgov. Pri tem pa ima usmerjanje prodaje na domači trg lahko dalekosežne negativne posledice predvsem na področju uveljavljanja na zunanjih trgih in obvladovanja teh.
Posebno pozornost terja tudi regionalna usmeritev uvoza. Delež uvoza iz konvertibilnega področja (Zahodna Evropa in ZDA) je ob polletju znašal 89 %, ob devetmesečju pa 94 %.
Povprečni neto OD na zaposlenega bo letos nominalno za 26 % višji od lanskega. Realni porast je vsled porasta cen življenjskih stroškov mnogo nižji in zaostaja za rastjo produktivnosti, kljub nizkemu porastu produktivnosti.
Na področju obratnih sredstev je močno čutiti pomanjkanje likvidnih sredstev in podražitve. Trendi rasti v tem letu kažejo, da viri za obratna sredstva naraščajo skladno z rastjo proizvodnje, porast zalog pa je mnogo večji.
Zaključki, ki izhajajo iz analiziranja danih ocen nekaterih pokazateljev našega poslovanja v tem letu, so predvsem: ob upoštevanju tako svetovnih kot domačih gospodarskih gibanj smo z rezultati 1. 1974 lahko zadovoljni, v kolikor bodo doseženi ocenjeni nivoji, predvsem na področju dobička, oz. akumulacije. Za leto 1975 pa bo planske postavke potrebno še v večji meri pretehtati, predvsem pa mobilizirati naše sile za premostitev gospodarskih težav, ki bodo v letu 1975 še v veliki meri prisotne.
Misli ob začetku leta
Pa je spet eno leto za nami. In kaj smo doživljali in doživeli v tem letu? Smo bili zadovoljni? Smo bili srečni?
Delali smo pridno. Pridobili smo precej novih delovnih izkušenj. Tudi razmišljali smo mnogo. Pa tudi razpravljali smo mnogo o dosedanjih izkušnjah in o novih idejah. O mnogih zadevah smo naše razmišljanje uskladih. Dogovorih smo se marsikaj.
Leto 1974 bo opisano kot pomem-
i-li
0
:e Kranj je 10. januarja obiskal predsednik Zvezne gospodarske zbornice Ilija Vakič (tretji z leve). Po ogledu Iskrine tovarne A TC na Laborah in dokumen-tanio-propagandnega filma „To je Iskra“ so bili v sejni sobi razgovori z gene-ralnim direktorjem ZP Iskra Jožetom Hujsom in v. d. glavnima direktorjema 'skra-Commerce Antonom Stipaničem ter Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Aleksandrom Mihevom. Po ogledu tovarneATCje ji Mija Vakič za glasilo „Iskra“ naslednjo izjavo: „Ta kolektiv poznam že dlje. Kkrine proizvode sem imel priložnost videti na sejmih na Kosovu in drugod. Že osedaj sem torej imel predstavo o tem, da je ZP Iskra eden največjih in najsodobneje organiziranih kolektivov v Evropi. Ta moj vtis pa se je še poglobil po današnjem ogledu tovarne avtomatskih telefonskih central, kjer gre tehnologija v korak z najsodobnejšimi dosežki v svetovnem merilu. Videl sem usklajeno delo generacij sposobnih delavcev. Zato sem uverjen, da bo Iskra obdržala viso-
1	ra.ven kvalitete in vzporedno s tem najsodobnejšo tehnologijo na tem po-/, dročju v svetovnem merilu. Ob koncu želim pozdraviti vse bralce glasila ,.Iskra“
ltl člane kolektiva združenega podjetja še posebej.“Foto: V.B.R.
bno leto v zgodovini Jugoslavije ih Slovenije. Ustava in dokumenti ZK so začrtah bistvene spremembe v odnosih v naši družbi. Delavec je dobil dosti več možnosti za odločanje. Leto 1974 bo opisano tudi kot pomembno leto v razvoju Iskre in Gorenja. Delavci iz delovnih organizacij Iskre in Gorenja so se s sporazumom zavezah o bodoči skupni poti. Za delavce Iskre je to leto posebej pomembno, ker so se dogovorih za bistveno reorganizacijo.
Kaj pa pričakujemo v letu 1975? Kakšne so naše želje? Prav gotovo si želimo, da bi se dobro razumeli. Če bomo dobro sodelovali in če se bomo naših delovnih nalog lotih na pravem koncu, bomo uspešni in si bomo lahko odrezali vsaj take kose kruha kot lani.
Brez naporov in dobre volje pa ne bo šlo. Ideje, ki so bile sprejete ob reorganizaciji Iskre, bo treba uresničiti. Marsikje bo treba dehti delo drugače; to ne sme poslabšati medsebojnih odnosov. Proces oblikovanja TOZD ni zaključen in morda bomo letos ustanovili še kakšno novo TOZD. Gospodarska situacija v svetu (kamor izvažamo) in doma je dokaj zamegljena. Potrebna bo ustrezna prožnost v poslovanju in proizvodnji. Cene materialom in energiji naraščajo, zato je obstoj in napredek predelovalne (torej'naše) proizvodnje bistve-,no odvisen od izkoriščanja notranjih rezerv. Ali jih bomo znali poiskati? Ali jih bomo pripravljeni izrabiti? Pa bomo znah novatoije zadostno stimulirati?
Delegatski sistem daje delavcu mnogo možnosti za odločanje. Ponekod bo treba še pojasnjevati, kje se odloča o posameznih zadevah in katere zakonitosti oziroma pravila je potrebno upoštevati. Pa tudi posamezne informacije in predloge bo potrebno pripraviti tako, da bo ustrezalo novemu sistemu odločanja.
Povečati bo treba medsebojno zaupanje in sodelovanje med delavci (vključno vodilnimi) Iskre in Gorenja, potrebno bo realizirati posamezne člene sporazuma.
Torej nalog je dosti. Vzpostaviti pa moramo tako „delovno vzdušje", da bomo lahko opravili vse naloge uspešno in da bo vsak delavec, vsak samoupravljalec, vsak strokovnjak lahko uresničil vse svoje dobre žami-sh. — Se boš tej akciji pridružil(a) tudi ti?	Stane Preskar
Sekretar ZK ZP Iskra
iiy«p it
Filipu Rometu v spomin
V soboto, 28. decembra 1974, smo ga spremili na njegovi zadnji poti na novomeško pokopališče. Turoben zimski dan se je zdel še mračnejši ob zavesti, da se spet poslavljamo od enega tistih starih borcev, ki jim je bilo v življenju krepko postreženo z boji in napori. Končala se je življenjska pot tovariša — borca za nacionalno svobodo, borca za boljši in pravičnejši družbeni red, borca in sodelavca ' pri izgradnji naše industrije, enega pionirjev Iskre, tovariša in prijatelja, ki so ga ti napori jeklenili, ki pa tudi niso ostali brez posledic za njegovo zdravje. Vsi, ki smo poznali pokojnega Lipeta, vemo, da je bil pripravljen spoprijeti se z vsako težavo in teh je v svojem življenju srečal krožka> kot sekretar partijske organi_
ceo vrso -	zacije, kot vojaški namestnik vodje
Filip Rome se je rodil 7. 4. 1917 v delavnic itd.
Mali Stari vasi pri Grosupljem pre- Stroka> ki mu je bUa prirojem in prostim kmečkim starsem. Po konca- ki fi /e ostal zvest vse z7^e„/e> ga je m soh gimnazijo je dovršil v Ljub- py osvoboditvi privedla v Kranj, kjer Ijam — ga je njegovea želja po teh- je nastajala za nas vse nova industrij-ničnem znanju vodila na Tehniško ska panoga. V poletju 1945 je kot fakulteto Univerze v Ljubljani — eden prvih pionirjev Iskre vstopil v oddelek za montanistiko. Dve leti je tedanje Strojne tovarne - Kranj, na tem študiju uspel dokončati, ko so Podjetje, ki je bilo tedaj na začetku mu dogodki v svetu za vedno pre- svojega razvoja, je potrebovalo ljudi, usmerili življenjsko pot. V življenju ki niso štedili svojih sil in ki so bili človeka se~ zgodi, da svojo pravo pripravljeni prijeti za vsako delo, vrednost pokaže v najbolj kritičnem čeprav smo bili novinci vsi in smo se trenutku, ko je stiska največja. Ob morali učiti na lastnih rezultatih. Ti nesreči, ki je 1941 doletela našo de- pa so kljub vsem napakam morali biti želo, ni ostal ob strani, temveč seje - veliki Tako smo sami hoteli in kot študent — skojevec takoj vključil zagnano delali Med temi zagnanci jte v narodno osvobodilni pokret, kjer ga bil tudi pokojni Rome. Po začetnih je, kot mnoge druge, zajel vrtinec boja programskih tavanjih je sledilo usmer-za idejo nacionalne osvoboditve in jan j e programa in Iskra je dobila tudi preobrazbe družbe. Pri tem je padel, svoje ime. ‘Dolžnosti, ki jih je tov. po zaslugi domačega razrednega Rome opravljal med svojo delovno nasprotnika, v roke okupatorju, bil dobo v Iskri kot vodja tehnične kon-mtermran na Rabu kjer je ob kopitu- (role, kot vodja montaže, kot direktor lacijt jaststicne Italije vstopd v Rabsko Iskrine Industrijske šole v Kranju in brigado, ki so jo tedaj ustanovili sami od leta 1962 kot direktor Mrine internirana, in z njo prišel v domo- Tovarne usmerniških naprav v Novem vin°: '!,u ,e ^‘ ^odellen zaščitni bri- mestu, so dale svoj doprinos k izgrad-gadi Glavnega štaba NOV m POS. Po njj veUkega elektroindustrijskega ponehaj mesečnem vojaškem življenju v djetja kot ga predstavlja danes Iskra, brigadi, kjer je srečal tudi svojo živ- Svoje operativno delo kot direktor Ijenjsko družico Dragico, ga je spo- Tovarne usmernikov je moral opustiti sobnost za opravljanje raznih tehmč- leta j970 prav zaradl zdravja^ & ,e /e
nih del, ki jo je imel v brigadi priliko ob preživetih naporih dodobra obra-nenehno dokazovati, in pa želja za bilo. Kljub temu pa je hotel še ostati v tehničnim delom privedla v centralno feku dogodkov in je delal kot sveto-raazo delavnico GSS v Starih Žagah. vaiec direktorja tovarne, kar je oprav-Delavnicam 99 D je bil dodeljen ija[ do svoje upokojitve v letu 1973. spomladi leta 1944, kjer je deloval do ,,	.
osvoboditve. Opravljal je razna fino- Tovarišu Rometu smo dolžni za-mehanska dela, urarska popravila in ^!va o, za , njegovo požrtvovalno živ-bil vodja finomehanikov v mehanskem ^enJsko delo tako kot partizanskemu oddelku delavnic 99 D. Poleg tehnič- b°rcu’ ^delavcu v organizacijah nih del je opravljal tudi razne poli- Mre, kakor tovarišu in prijatelju, tične dolžnosti kot vodja študijskega	Sodelavci
V tovarniški menzi na Savski cesti so 28. decembra 1974 delegati TOZD: TEL A Naprave, Napajalne naprave in Elektrospojna vezja iz Novega mesta, Tovarne industrijske opreme v Lescah in Tovarne orodij v Ljubljani, podpisali samoupravni sporazum o formiranju Industrije avtomatika in s tem uspešno zaključili nekajmesečno pripravljalno delo na novi organiziranosti Iskre po načelih naše nove ustave.
Novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje, novoletne želje
♦
♦
♦
♦
V zadnji številki Iskre v preteklem letu smo na dveh notranjih straneh objavili novoletne želje posameznih delavk in delavcev v naših TOZD. Pisano paleto teh želja žal zaradi omejenosti prostora nismo uspeli izpeljati v celoti, zato smo del prispevkov odložili še za današnjo, prvo številko v novem, 1975. letu. Toda tudi to pot se nam je nakopičilo toliko gradiva, da nam ni Uspelo objaviti vseh prispevkov. Pri tem se oproščamo vsem, katerih prispevkov danes ni v listu, vendar bomo našli priložnost, da bomo misli in besede teh sodelavcev zapisali drugič, saj bomo odslej pri naših bralcih spet redno vsak teden.
DORA MIKLAVČIČ -SPREJEMNIKI1 SEŽANA:
Vsem je znano, daje bilo leto 1974 v marsičem drugačno od prejšnjih let. Imeli smo težave v sami proizvodnji, ki ni potekala v želj enih obsegih. Na to so vplivale dobave repromateriala kot večkratne spremembe predpisov, pa podražitve surovin in repromateriala. Leto smo preživljali razburjeno, plače so bile vse leto enake, življenjski stroški pa so iz dneva v dan naraščali. Leto 1974 sem preživela nezadovoljna in si takega leta ne bi žčlclči več
V letu 1974 sem dopolnila 20 let delovne dobe v tovarni. Iz tega sledi, da sem prebila v delovni organizaciji vsa leta, dobra kot slaba in bi želela še ostati v delovni organizaciji; seveda si bomo morali stvari tako zastaviti, da bomo lepše in bolj zadovoljno živeli v bodoče.
Kot PK delavka z dolgoletnimi izkušnjami doprinašam v delovni organizaciji delež za napredek in boljše rezultate v sami proizvodnji. Delo na mojem delovnem mestu je zelo obširno in zato mi je toliko bolj všeč. Želela bi, da bi material bil kvalitetnejši, kar bi vplivalo tudi na boljšo kvahteto naših izdelkov.
Glede na krizo v svetu bi želela, da bi s smotrnim delom in maksimalnimi napori doprinesli čimvečji delež za boljši jutri ter da bi delali brez vsakih zastojev, si s tem zagotovili boljše osebne dohodke, lahko tudi večje, kar bi vzpodbujalo celoten kolektiv k boljši produktivnosti.
Pričakujem, da bomo v novi bran-žni organizaciji laže premagovali težave, imeh skratka večje prednosti, tako na tržišču, kot v samem ciklusu proizvodnje.
RANKO CUKROV - TOZD AVTOMATIKA, PRŽAN ;
koval od dosežkov naših športnikov. Pričakoval sem boljše skupne rezultate, a za dosego le-teh je bilo verjetno leto sodelovanja v branži le prekratko, zato mimo boljših rezultatov tudi ni bilo posebne športne živahnosti, kakršne smo bili v tovarni vajeni prej.
V	letu 1975, ko v tovarni počasi zaključujemo rekonstrukcije, pričakujem, da bomo proizvajali bolje in uspešneje, da bodo torej vlaganja obrodila boljše sadove, kar pa je hkrati najbrž želja vseh članov kolektiva. Seveda bo potrebno in koristno še boljše sodelovanje in prizadevnost vseh nas, če bomo hoteli uresničiti načrt dohodka, s tem pa tudi zagotoviti boljše osebne dohodke.
V	zasebnem življenju tudi letos ne manjka želja, vprašanje pa je, koliko jih bo uspelo uresničiti. Predvsem si želim zdravja in tega, da bi mi uspelo izpolniti najbolj bistvene postavke v zasebnem načrtovanju. Skratka zadovoljen bom, če bo leto 197 5 vsaj tako uspešno, kot je bilo zame leto 1974.“
MILOŠ BLAŽIČ - TOVARNA ORODIJ, LJUBLJANA ;
„Po nekajletni odsotnosti iz Iskre, sem se pred d ve mi leti v moje zadovoljstvo znova zaposlil v Iskri. Zadovoljen sem v našem delovnem kolektivu, saj je delati ob dobrih odnosih s sodelavci resnično zadovoljstvo. Glede leta 1974 menim, daje poteklo v zadovoljstvu, čeprav bi si, najbrž pa z menoj tudi vsi drugi člani kolektiva, želel manj vsakodnevnih problemov in težav, saj bi pri tem lahko dosegli boljše skupne rezultate. Tudi v mojem zasebnem življenju je leto minilo zadovoljivo, predvsem tudi zato, ker nisem imel nekih posebnih želja.
V novem letu si v službenem pogledu želim, da bi mi uspelo zaposliti se na drugem delovnem mestu, kajti kot brusilec delam že 15 let in bi iz zdravstvenih razlogov moral to delo zamenjati že prej. Če se mi bo v letu 1975 to posrečilo, bo izpolnjena v službi moja največja želja. Sicer pa si želim, da bi bilo vse leto dovolj dela in manj problemov, predvsem pa, da bi v novi organiziranosti čimprej preboleli začetne težave in bi delo steklo tako, kot ga ta nova organizacija obeta.
Ker sem nekako že po naravi bolj skromen, v zasebnem življenju za letos nimam posebnih želja, razen seveda želje po zdravju v družini, saj je dobro zdravje trdna osnova za zadovoljstvo v hiši. Torej — naj bi leto 1975 zame in za moje ne bilo slabše od preteklega!11
„Za leto. 1974 lahko rečem, daje zame, tako v službi, kot tudi v zasebnem življenju, minilo brez večjih problemov. Nasprotno — v zasebnem življenju se mi je posrečilo rešiti celo enega izmed najbolj perečih. Po dobrih desetih letih sem prišel do ustreznega stanovanja in to je naj večji vzrok za moje zadovoljstvo v 1. 1974.
Kot športni referent v TOZD in JEZE pa sem morda nekaj več priča-
, ISKRA
■4r Številka 1 - 18. januar 1975
STANE VOVNIK	TOZD
ŠTEVCI:
„V tovarni sem zaposlen šele dobro leto in me je nova sredina proti pričakovanju dokaj dobro sprejela. Na delovnem mestu sem zadovoljen. Ko sem se podrobneje seznanil z razmerami v OZD, sem ugotovil, da bi bilo lahko marsikaj bolje. Od 1. 1975 ne pričakujem dosti, saj me čaka služenje vojaškega roka.11
PAVLA-PETRA KRALJ - TOZD TEA:
„V 1. 1974 nisem bila ravno najbolj zadovoljna glede vsestranskega obveščanja in zaradi neprimernega sistema nagrajevanja neposrednih proizvajalcev. S svojim delovnim mestom in nadrejenimi sem trenutno zadovoljna. V 1. 1974 sem se najbolj jezila zaradi neurejenih razmer pri proizvodnji in prodaji telefonije. Za 1. 1975 pričakujem povišanje OD glede na porast življenjskih stroškov. Več mladih naj bi dobilo družbena stanovanja. Želimo imeti zagotovljenega dovolj dela, tovariške stike med delavci in nadrejenimi. V bodoče naj bi se izenačili tudi pogoji pokojninskega zavarovanja za vse republike v SFRJ. ZP ISKRI in Elektromehaniki Kranj želim v novem letu 1975 mnogo delovnih uspehov Enako tudi druž-beno-politični organizaciji K ZSMS DO Elektromehanika."
FERDO JENSTERLE - TOZD ATC, obrat Blejska Dobrava:
„L. 1974 je bilo zame poprečno. Svoje delovne obveznosti sem uspel izpolniti v zadovoljivih mejah. Na delovnem mestu sem zadovoljen. V 1. 1975 si želim vsaj takih rezultatov kot v 1. 1974, če ne celo boljših.11
DRAGICA PORENTA - MEHANIZMI ;
Leto 1974 je bilo zame osebno zadovoljivo, po službeni plati pa zelo naporno. Opravljam namreč delo planerja produkcijskih delov v TOZD-u Mehanizmi, kjer so delovni pogoji nemogoči zaradi prostorske stiske.
Ne spomnim sc, da bi kaj posebnega doživela v 1. 1974.
Na delovnem mestu nisem povsem zadovoljna. Zakaj? Dnevno sc poleg
ostalih problemov in problemčkov sproti srečujem še z nemogočo situacijo v zvezi s prostorom. „Vmesno skladišče11 imamo po vsej produkciji, tako da bi se lahko nekdo, ki bi pričel delati na novo, izgubil.
, V naslednjem letu pričakujem, da se bo vsaj stanje prostorov izboljšalo in bom skupaj z ostalimi sodelavci Mehanizmov doživela čas, ko bom z veseljem odšla vsak dan na delo, ne s tesnobo in odporom kot sedaj, kajti želim si samo eno, in si dovoljujem v imenu vseh Lipničanov apelirati na tovariše, ki so pristojni za rešitev, oz. postavitev novega objekta na nasprotni strani obstoječe tovarne, da se čimprej ta zamisel realizira.
V privatnem življenju pa želim, da bi bilo vsaj tako. kot je bilo v letu 1974.
VIDA PENEŠ -TOZD RESTAVRACIJA
^.Bilo je dokaj naporno leto, z obilico dela. Vanj smo se vživeli in je dokaj pestro, vendar brez posebnosti. Svoje delo rada opravljam. Radi pa bi čimbolj zadovoljili delavce z možnostmi naše restavracije tudi v 1. 1975. Delo pa bo zelo oteženo zaradi neprestano naraščajočih cen osnovnih živil."
JANEZ KNIFIC - TOZD ERO:
„L. 1974 sem preživel zelo dobro, brez posebnosti. Dela je bilo več kot preveč, na delovnem mestu pa sem bil v splošnem zadovoljen. Letos poteka 20 let, odkar sem v Elektromehaniki. V 1. 1975 pričakujemo boljši gospodarski položaj tako na splošno kot v OZD. Želel bi uspešno delovanje novega traku, ki bi pomenilo za našo TOZD približno 800 vrtalnih strojev dnevno in s tem tudi izboljšanje standarda.11
ALMA AMBROŽIČ TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE:
..Zame je bilo 1. 1974 izredno uspešno. Na delovnem mestu umerje-valkc merilnih instrumentov sem zelo zadovoljna pa tudi OD so zadovoljivi. V I. 1975 si želimo vsaj take poslovne in delovne uspehe kot letos."
PAVEL J U ROVIČ - EMO,CEL JE ;
„Želim, da bi med delavstvom vladala sloga in tovarištvo in da bi z zavestno socialistično disciplino vplivali na večjo proizvodnjo. Želim, da bi v naši TOZD dosegli letni plan in da bi v letu 1975 dobili električni viličar, ki ga čakamo že štiri leta. S tem bi bilo odpravljeno težko fizično garanje. Razume se, da si želim večjega zaslužka in sem prepričan, da bo tudi to, če bomo dobro gospodarili. Nimam pohlepa na denar, toda cene silovito rastejo in potrebe za družino so velike."
VIDA BRODARIČ - TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ, OBRAT ČRNOMELJ:
„Kot kontrolorka sem na delovnem mestu zadovoljna, tudi z OD, čeprav bi seveda bilo bolje, da bi bili bolj ustrezni vedno višjim cenam. Predvsem je zame v službi v zadovoljstvo to, da kljub precejšnjemu številu novih mladih sodelavk, delo v obratu v Črnomlju teče uspešno. Tako naj bi bilo tudi v bodoče, saj so naše naloge vedno večje, hkrati z zahtevo po popolnejši kakovosti naših izdelkov. !
Leto, ki se je umaknilo novemu, mi je tudi v zasebnem življenju prineslo zadovoljstvo, saj se mi je izpolnilo vse tisto največje, kar sem od njega pričakovala.
V novem letu pa si želim, da bi se naš obrat v Črnomlju še naprej razvijal in krepil, da bi lahko uspešno izpolnjevali vse naše obveznosti, v zasebnem življenju pa, da bi načrtovana poroka bila uspešen začetek moje nove življenjske poti."
VILI ŠERC-EMO ,ČELJE .
,,Najbolj si želim, da bi se naš TOBI postopoma moderniziral in da bi že v letu 1975 začel proizvajati nove proizvode. Kolektivu, ki mi' pripadam, je marsikdaj trda predla-zato mislim, da si je s trdim deloif zaslužil lepšo prihodnost. V okviru EMO in ZP Iskra se odpirajo postopoma boljši časi za našo TOZD. Drugo, kar si iskreno želim je, da bi naša strelska družina dobila strelsko lopo obenem pa, da bi se začeta rekreaciji našega delavstva še bolj razširila Z: razvijanjem raznih športnih panog.
t

• ■'

Gradivo o sporni odločbi častnega sodišča Gospodarske zbornice Jugoslavije
PRILOGA ŠT. 1



V	zvezi z obsodbo Častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Jugoslavije proti Iskra Commerce zaradi domnevne kršitve dobrih poslovnih običajev želimo obvestiti javnost o dejanskem stanju, da bi si lahko sama ustvarila sodbo o sporni zadevi.
Najprej bi želeli poudariti, da je Iskra Commerce specializirana prodajna organizacija Združenega podjetja Iskra in kot taka ena najstarejših industrijskih izvozno-uvoznih organizacij, katere obseg zunanjetrgovinskega poslovanja je lani že presegel 100 milijonov dolarjev, da pa v vsem tem času ni bila obsojena. Posluje skoraj izključno z Iskrinimi izdelki, se pravi za potrebe združenega dela 27.000 delavcev združenega podjetja.
Iskra Commerce gradi svoje poslovne odnose z inozemstvom na dolgoročni osnovi in prodaja blago po svetovnih cenah vsem kupcem, ne da bi pri tem iskal trenutni konjunktumi dobiček, ker izkušnja uči, da na takšni osnovi ni mogoče zgraditi trajne poslovne odnose.
V	skladu s takšno poslovno politiko, ki je končno tudi v skladu z zunanjepolitično koncepcijo naše države, je ravnal Iskra Commerce tudi na romunskem tržišču od samega začetka svojega poslovanja s to deželo, in tudi v konkretnem primeru sporne prodaje kondenzatorjev.
Poudarjamo, da je Iskra Commerce začel izvažati kondenzatorje v Romunijo pred Elektrotehno, Ljubljana, oziroma pred El Niš, čigar komisionar je bila Elektrotehna v tem poslu, in da jih je prodajal po svetovnih cenah. Torej je sporni posel le nadaljevanje prejšnjih poslov z istim romunskim partnerjem, kateremu so znane cene in poslovna politika Iskra Commerce.
Iskra Commerce je izvozil prve kondenzatorje v Romunijo 1972. leta po 1,20 dolarja za 100 kosov, leta 1974 pa je dosegel 1,60 dolarja za 100 kosov, kar predstavlja 33 % povečanje in ustreza indeksu rasti svetovnih cen. Po takšni ceni ponuja Iskra Commerce kondenzatorje tudi drugim tujim kupcem, pa torej ni logike, da ne bi tako ravnal tudi s svojim večletnim romunskim poslovnim partnerjem. Celo to naj dodamo, da je Iskra Commerce ravno v tem primeru dosegel svojo dotlej najvišjo izvozno ceno za kondenzatorje.
Naš dokaz, da je Elektrotehna uspela doseči višjo ceno samo zato, ker je sklenile, kontra-posel z istim partnerjem in pristala na plačilo katodnih cevi za 70 % naa svetovnimi cenami, je Častno sodišče zavrnilo na osnovi naslednjih stališč:
1)	Sprejelo je trditev Elektrotehne, da je uvozila katodne cevi za Iskra Commerce, čeprav je na osnovi uradnih prijav o zaključenih uvoznih poslih možno ugotoviti, da je Elektrotehna prijavljena kot koristnik blaga in da ji Iskra Commerce ni dal naloga za uvoz.
2)	Sprejelo je trditev Elektrotehne, da je uvozila samo 1.000 kosov katodnih cevi in da potemtakem ne gre za enake vrednosti oziroma da ne gre za kontra-pese 1. obstajajo pa uradni dokumenti,'da je Elektrotehna uvozila 5.000 kosov cevi, celoten posel pa se nanaša na 20.000 katodnih cevi.
3)	Podvomilo je, da je Elektrotehna kupila katodne cevi za 70 % nad svetovnimi cenami, čeprav je Iskra Commerce kot dokaz predložil fakturo tujega proizvajalca. Za sodišče je bilo pomembnejše dejstvo, da je servisna služba Iskra Commerce, ki se preskrbuje na domačem tržišču, kupila od Elektrotehne 650 kosov (od omenjenih
5.000	uvoženih in 20.000 zaključenih) katodnih cevi kot rezervne dele za popravilo televizorjev, ter zanemarilo dejstvo, da je v tem primeru šlo za domačo ceno.
4)	Sodišče tudi ni upoštevalo dokaza Iskra Commerce, da je Elektrotehna samo štiri dni kasneje prodala istemu kupcu enake kondenzatorje za 28 % ceneje, s čimer se je njena cena skoraj izenačila s ceno Iskra Commerce, kar je nedvomen dokaz, da je šlo pri prvi kupoprodaji za kontra-poseL Sodišče je pri tem zavzelo stališče, da je v tem primeru Šlo za ponudbo iz leta 1973, se pravi iz prejšnjega obdobja, namesto da ga ravno to dejstvo spodbudi, da ugotovi, kako je mogoče, da kupec, ki mu je istočasno znana tudi nižja cena, pristane štiri dni poprej na višjo ceno. In to kljub temu, da je samo Sodišče ugotovilo, da so se do tega spornega posla cene Iskra Commerce in Elektrotehne le neznatno razlikovale.
Prepričani smo, da je te neekonomske cene možno pojasniti samo z omenjenim kontra-poslom, ki ga je sklenila Elektrotehna Zato najostreje zamerimo Sodišču, ker ni sprejelo naše zahteve, da prouči vlogo Elektrotehne kot komisionarja in neposredno zainteresirane stranke v tem poslu, temveč je svojo odločitev zasnovalo na izpovedi priče - uslužbenca te iste firme.
Želimo poudariti, da za nas omenjena zadeva ni zaključena in da bomo, čeprav formalno nimamo pravice pritožbe, izkoristili izredna pravna sredstva v interesu našega ugleda in v interesu širše skupnosti. Kajti Častno sodišče s takimi svojimi odločitvami ustvarja presedane, ki imajo moč obveznih pravil poslovnega obnašanja. Na ta način se torej oblikujejo družbene norme in družbena skupnost ne more ostati indiferentna, če prihaja do javne obsodbe tega najuglednejših jugoslovanskih podjetij, ker sledi politiko dolgoročnih poslovnih odnosov, zasnovanih na obojestranksem ekonomskem interesu in sodelovanju, brez diskriminacije in konjunktumega špekuliranja.
Na osnovi vsega omenjenega vztrajamo na stališču, da na Iskra Commerce ne pade nikakršna krivda in da v nobenem pogledu ni kršil dobrih poslovnih običajev.
Sprejemamo pa očitek, ki je bil naslovljen na vse prizadete, ker nismo usklajevali svojih nastopov na tujih tržiščih. Iz različnih razlogov naše dosedanje iniciative v tej smeri niso bile realizirane, mi pa nismo bili dovolj vztrajni. Prizadevali si bomo izkoristiti ugodnejšo klimo, ki je bila ustvarjena z novo ustavo, da bi se v prihodnje izognili podobnim neprijetnostim.
V naslednjem tiskamo celotno dokumentacijo o sporni zadevi zato, da bi s tem podrobno informirali vse člane delovne skupnosti Iskra, hkrati pa smo to gradivo pripravljeni posredovati tudi slehernemu zainteresiranemu občanu SFRJ.
Častnemu sodišču
PRI GOSPODARSKI ZBORNICI
JUGOSLAVIJE
BEOGRAD
Žig
S. št. 9/74 20. septembra 1974 Beograd
TOŽNIK:	ELEKTRONSKA INDUSTRDA TOZD EXPORT-IMPORT,
BEOGRAD, Majke Jevrosime št. 15
TOŽENEC: „ISKRA COMMERCE", LJUBLJANA, Kotnikova št. 6
zaradi kršitve dobrih običajev in zdravega tekmovanja pri prometu blaga in storitev z inozemstvom
L Tožnik je prek svojega zastopnika ELEKTROTEHNA Export-Import, Ljubljana, sklenil dne 25. 10. 1973 v Bukarešti z romunskim podjetjem ELEČTRONUM triletno pogodbo (z veljavnostjo do 31. 12. 1976) o dobavi keramičnih kondenzatorjev.
Dokaz: fotokopija pogodbe z dne 25. 10. 1973.
H. Dne 17. januarja 1974 je bila sklenjena med tožnikom in ELECTRONUMOM pogodba št. 321/306968 o izvozu keramičnih kondenzatorjev, v vrednosti CL dol. 518.896, zaključno z mesecem oktobrom 1974, v skladu z določih triletne pogodbe o izvozu tega blaga.
Izvoz na podlagi te pogodbe je bil opravljen ob soglasju Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino št. 05-4849/1 z dne 14. 2. 1974; št. 05-7905/1 z dne 30. 3. .	1974; št. 05-12137/1 z dne 13. 5. 1974.
* Dokaz: fotokopija pogodbe št. 321/306968 z dne 17. 1. 1974 soglasje ZSZT št. 05-4849/1 z dne 14. 2. 1974, št. 05-7905/1 z dne 20. 3. 74, št 05-12137/1 z dne 13. 5. 1974.
III.	Soglasja ZSZT so bila dosežena na podlagi delitve, opravljene v Gospodarski zbornici Jugoslavije, na sestanku proizvajalcev jakega in šibkega toka, št. 1923-2511 z dne 11. 4. 1974; opravljena je dehtev in sicer (citat iz zapisnika): šibki tok - elektronski elementi El Niš, za 2,150.000 Cl. dol., a na Iskro se nanaša
600.000	CL dol.
Dokaz: zapisnik o delitvi kontingenta za 1974. leto.
V	teku julija 1974 je obvestil zastopnik Elektronske industrije v Bukarešti generalnega direktorja El o izgledih za sklenitev obsežnejših poslov za naslednje leto; med drugim je zahteval, da se inozemskemu partnerju — ELEKCTRONCMU — dostavijo naslednje ponudbe:
TOZD GJEVGJELUA -
keramičnih kondenzatorjev ca. 28 mil. kosov, oporov ca. 45 mil. kosov, žičnih
uporov 2 mil. kosov in okrog 200.000 poliesterskih kondenzatorjev
pri čemer zastopnik El ceni, da bi izvoz lahko dosegel številko okrog 4 milijonov
dolarjev.
V	svoji informaciji obvešča zastopnik Elektronske industrije, da je zahteval romunski partner ponudbo tudi od predstavnika Iskre v Bukarešti. V takšni situaciji navaja zastopnik, da sta se oba naša predstavnika dogovorila, da bosta nastopala skupaj tam, kjer imata iste artikle, s tem, da bo Iskra sklenila pogodbo za tisti del, ki ga Elektronska industrija ne bo mogla dobaviti, na primer kompozicijske upore, vse to s ciljem, da se izogneta medsebojnemu konkuriranju.
Kar zadeva koordinirani nastop na romunskem trgu, trdi zastonnik Elektronske industrije, da je Elektrotehna ponudila podjetju Iskra Commerce v teku let* 1974
TOŽBA
v 4 izvodih s prilogami
dogovor o skupnem nastopu in da je dala Iskri na vpogled pogodbe, ki jih je sklenila z romunskim partnerjem, da je Iskra opravila vpogled v dosežene cene in da je Elektrotehna sklenjene pogodbe registrirala v predstavništvu GZJ v Bukarešti.
IV.	Toda Iskra Commerce je na podlagi pogodbe št. 321-409654 z dne 10. 8. 1974 sklenila z romunsko firmo Electronum dogovor o dobavi keramičnih kondenzatorjev v vrednosti Cl. dol. 106.150 z dobavnimi roki september—oktober— november in december 1974, ter pogodbo št. 321-503303 z dne 10. 8. 1974 za dobavo keramičnih kondenzatorjev v vrednosti Cl. dol. 361.003,50, ki se dobavijo v letu 1975.
Dokaz: fotokopije pogodb št. 321-409654 z dne 10. 8. 1974, št. 321-503303 z dne 10. 8. 1974.
Na podlagi primerjave cen in prodanih pogojev kakor tudi specifikacije blaga s pogoji, ki jrh je pogodbeno sklenila Elektronska industrija 17. januarja 1974 s pogodbo št. 21/306968, je ugotovljeno, da so pogodbene cene Iskra Commerce v primerjavi s cenami El v povprečju nižje za okrog 50 %.
Dokaz: fotokopija specifikacije blaga (keramičnih kondenzatorjev) in teleks št. j 384 z dne 9. 9. 1974.
V času, ko je toženec sklenil takšno pogodbo, bi moral tožnik imeti dne 28. avgusta 1974 sestanek z romunsko firmo Electronum v zvezi s specifikacijo in nadaljnjimi dobavami po triletni pogodbi, ki jo je tožnik sklenil prek svojega zastopnika Elektrotehna, Export-Import, Ljubljana, v Bukarešti z romunsko firmo Electronum dne 25. 10. 1973.
Toda romunski partner je omenjene pogovore odpovedal za kasnejše obdobje in zahteval kot pogoj za pogovore ponudbo po cenah na nivoju, ki jih je dosegel s podjetjem Iskra.
V.	Tožnik sodi, da je toženec s sklepanjem takšnih pogodb o dobavi keramičnih kondenzatorjev z romunsko firmo Electronum kršil dobre poslovne običaje glede na to:
—	da je toženec, čeravno je vedel, da obstajajo med tožnikom in romunsko firmo Electronum sklenjene pogodbe za dobavo keramičnih kondenzatorjev, mimo tega sklenil omenjeni pogodbi po cenah, ki so v primerjavi s tožnikovimi cenami nižje za okrog 50%.
Dokaz:
1.	dopis direktorja KTB Gospodarski zbornici Jugoslavije z dne 30. 8. 1974;
2.	zaslišanje tožnikovega zastopnika v Romuniji Obradoviča Predraga, ION GHICA 3/4 Bukarešta;
3.	specifikacija v prilogi.
VI.	Iz navedenih dejstev in ponujenih dokazov je evidentno, da je toženec ravnal v opisanih poslih v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, vestnostjo in poštenjem in s splošno poslovno moralo, oziroma, daje v opravljanju zunanjetrgovinskega pro meta
—	nelojalno konkuriral tožniku,
—	sklepal pogodbe po znatno nižjih cenah kot tožnik, kar predstavlja pred-vzemanje dejanj, usmerjenih na razdiranje obstoječega poslovnega razmerja med tožnikom in romunskim podjetjem Electronum,
—	povzročil škodo tožniku po eni strani, medtem ko po drugi strani realizacija tako neugodnih pogodb prinaša škodo tudi družbeni skupnosti.
Na podlagi navedenega sodimo, daje tožba po zakonu utemeljena in
predlagamo
da Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije po opravljenem postopku razglasi za odgovornega toženca — Iskra Commerce iz Ljubljane — za zadevne
kršitve in nelojalne postopke in da se nasproti tožencu izreče najostrejši ukrep, ki je predviden po Statutu Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Prav tako prosimo Častno sodišče, da dostavi en izvod tožbe Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, s ciljem, da se predvzamejo ukrepi po čl. 126 Zakona o prometu blaga in storitev z inozemstvom.
Beograd, 20. 9. 1974.
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA TOZD EXPORT—IMPORT Direktor: ing. Nedeljko Ristič, 1. r.
ČASTNO SODIŠČE
pri Gospodarski zbornici	3. 10. 1974
Jugoslavije
Knez Mihajlova 10
11000 BEOGRAD
P 8000-0289 dr TM/Ja
TOŽNIK: ELEKTRONSKA INDUSTRIJA, TOZD EKPORT-IMPORT, BEOGRAD, Majke Jevrosime št. 15.
OBTOŽENI: ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA, Trg revolucije št 1.
ODGOVOR NA TOŽBO
Zaradi kršitve dobrih običajev in zdravega tekmovanja v prometu blaga in storitev za inozemstvo ter
PREDLOG ZA OBSODBO TOŽNIKA KOT OBTOŽENEGA
,	zaradi istih dejanj
tožena ISKRA COMMERCE potrjuje prejem tožbe, ki jo je proti nji vložila ELEKTRONSKA INDUSTRIJA TOZD EXPORT-IMPORT, Beograd, in daje v odprtem roku na navedbe in obtožbe naslednji
odgovor
L Energično oporekamo kakršnokoli odgovornost glede dejanj kršitve dobrih poslovnih običajev in zdravega tekmovanja pri prometu blaga in storitev za inozemstvo, kar je razvidno iz navedb v tej pritožbi. Poudarjamo pa, da je tožeča stran tista, ki se v zvezi z nastalim sporom poslužuje dejanj in postopkov, ki so v nasprotju z dobrimi običaji in zdravim tekmovanjem.
2.	Toženec je prisoten na romunskem trgu že od leta 1972 ter je na podlagi ponudb z dne 6. 7. 1972 in 10. 7. 1972 sklenil tudi prvo pogodbo za dobavo keramičnih kondenzatorjev, se pravi tistih izdelkov, zaradi katerih je tožeča stranka naperila obtožbo nasproti obtožencu.
Ta posel ni bil osamljen, temveč je toženec nadaljeval svoje poslovanje v Ro-
mungi in sicer konkretno prav z zunanjetrgovinskim podjetjem Electronum, kontinuirano tudi v 1973. letu ter v tekočem letu.
Za pm posel je bia na podlagi naie ponudbe z dne 10. julija 1972 sklenjena pogodba
pogodba one 2. 10. 1972 v vrednosti 47.224,35 CL dol., medtem ko je druga pogodba z dne 5. aprila 1973 zajemala nakup v znesku 19.656 Cl. dol.; skupno je bilo torej zaključenih na podlagi pogodb za 1972. in l973. leto 66.280,35 Cl. dol.
■ Obe pogodbi, od katerih se druga nanaša na dobavo v letu 1973, sta obe stranki izpolnjevali.
Dokaz: fotokopiji pogodb (s prevodom), po potrebi tudi druga dokumentacija.
3.	Pogodbi, ki smo jih sklenili za dobave v 1974. in 1975. letu, sta predmet tega
spora, pri čemer poudarjamo, da nista nič drugega kot nadaljevanje naših prejšnjih poslov.	/
4.	Bistvo in težišče obtožbe nasproti tožencu je zajeto v trditvah, daje toženec ; pokvaril po tožniku sklenjeno pogodbo s podjetjem Electronum na ta način, daje sklenil za ti dve leti pogodbi po cenah, ki so bistveno nižje od tistih, ki jih je dosegla tožeča stranka.
Dejanje kršitve dobrih poslovnih običajev bi bilo storjeno samo v primeru, če bi bili izpolnjeni naslednji pogoji:
a)	če bi bil tožnik prvi na romunskem trgu in bi sklenil svoje pogodbe prej kot pa je svoje pogodbe sklenila tožena stranka;
b)	če bi ob času sklenitve svojih pogodb tožena stranka i vedela za že dosežene višje cene, ki jih je dosegel tožnik;
c)	če bi toženec sklenil svoje pogodbe z Electronumom z namenom, da bi sklenil zase pogodbo, ki jo sicer ne bi mogel skleniti.
Noben od teh pogojev ni obstajal, kajti:
adhal Kot že omenjeno, se je tožnik pojavil na romunskem trgu več kot leto dni za
ad b) Toženec je bil obveščen o doseženih cenah s strani tožnika šele potem, ko je toženec že sklenil svoje pogodbe v teku julija 1974. Pogodba, ki je bila sklenjena dne 10. avgusta 1974^6 samo pismeno potrdilo že polnoveljavno sklenjenih ustnih pogodb na podlagi toženčeve ponudbe z dne 10. julija 1.1. ad c) Pogodba Iskra Commerce — Electronum z dne 10. avgusta 1974 je nadaljevanje poslovnih zvez iz 1972. leta pa do danes. Potemtakem ni mogel obstajati nikakršen namen, da bi toženec ustvaril zase trg, ki gaje že imel.
Dokazi: priče:
—	Bogdan Vukosavljevič, predstavnik toženca v Romuniji,
—	Edo Sonnenwald, strokovni delavec v izvozni direkciji toženca,
—	Srečko Brezovar, vodja panoge keramičnih kondenzatoijev toženca.
5.	Vprašanje cen kot najbistvenejše terja posebno pojasnilo. Če primerjamo nivo cen, ki jih je toženec dosegel v svojih poslovnih razmerjih s firmo Electronum, dobimo naslednjo podobo:
leto 1972 indeks 100 leto 1973 indeks 109 leto 1974 indeks 133.
Iz tega podatka je evidentno, da se je toženec držal dosledno konsekventne politike cen, ki so od začetka poslovnih razmerij v letu 1972 naraščale. Potrebno pa je dati še naslednje pojasnilo:
a)	Te cene so dosežene na podlagi normalnih kalkulacij Iskre TOZD ..Keramični kondenzatorji", Žužemberk; proizvajalec je tudi izvoznik keramičnih kondenzatorjev. Cene so ekonomske, kar je razvidno iz polletnega zaključnega računa omenjene tovarne v Žužemberku, ki izkazuje čisti ostanek dohodka v višini 8 % od skupne realizacije.
Dokaz: vpogled v poslovne knjige TOZD ..Keramični kondenzatorji", Žužemberk.
b)	Te cene so istočasno tudi na ravni svetovnih cen, kijih celo presegajo.
Kajti ob času, ko je toženec prodajal keramične kondenzatorje v Zahodno Nemčijo po ca. 1,20 dol., je bila v Romuniji dosežena cena Cl. dol. 1,60 (za 100 kosov).
Teh svetovnih cen se drži tudi sam tožnik na svetovnem trgu s tem, da prodaja keramične kondenzatorje v Anglijo po celo za 100 % nižjih cenah kot jih je prodal v Romunijo
Dokazi: pregled cen Iskre in faktur El, Niš, št. 1/2-4016 z dne 18. 7. 1974, kijih
6.	, tožeči stranki posrečilo, da je v svoji pogodbi z dne 17. januarja 1974
dosegla za ca. 50 % višje cene, je to nenormalno in ekonomsko nerazumljivo, razen če so s temi cenami zvezani kontra-nakupi od iste firme in sicer po precej višjih cenah. V prid tej trditvi govore naslednje okoliščine:
a)	Po pogodbi tožnika z dne 25. oktobra 1973 naj bi se posli odvijali izrecno na podlagi ..medsebojnih dobav" (fur gegenseitige Lieferungen), za katere naj bi obe stranki predložili specifikacije do 30. septembra 1974 in 30. septembra 1975 za vsako naslednje leto.
b)	Ni mogoče, da bi romunska stranka privolila na višje cene kot jih je že dosegla z toženo stranko, pri čemer pa ne bi bila seznanjena s svetovnimi cenami.
c)	Imamo na voljo informacijo, da je Elektrotehna kot komisionar tožnika skoraj ob istem času, ko je sklenila pogodbo za dobavo keramičnih kondenzatorjev, sklenila tudi pogodbo o nabavi črno-belih kineskopov za TV sprejemnike velikosti 61 cm po ceni Cl. dol. 20,50 po kosu, medtem ko le-te uvažajo jugoslovanska podjetja iz SSSR po ceni Cl. dol. 12,00; nabava iz Romunije je bila torej dražja za 71 %.
-	Pogodba o nabavi kineskopov, ki naj jo Častno sodišče zahteva v predložitev s strani tožnika ali s strani Elektrotehne, Ljubljana.
-	Vpogled v knjigovodstvo in dokumentacijo Elektrotehne, Ljubljana.
-	Fotokopija fakture št. 55 z dne 17. 4. 1974 podjetja Interimpex. Skopje
Iz vseh navedenih razlogov in navedb je očitno, daje obtožba proti tožence dejae sko in pravno neutemeljena.
Iz tožencu neznanih razlogov je ustvaril tožnik med tem časom neznosno atmosfero pritiska in groženj, z namenom, da prizadene tožencu moralno škodo in zato zahtevamo, da se uvede pred Častnim sodiščem postopek zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev nasproti samemu tožniku in sicer na podlagi naslednjih dejstev:
1.	Jugoslovanska agencija Tanjug je objavila naslednjo vest:
„Nesporazum med Iskro in El Niš v Romuniji - Tanjug 20. septembra.
Iskra in El sta prišli v spor na romunskem trgu zaradi poizkusa Iskre, da bi z romunskim partnerjem podpisala sporazum, ki je presedan v poslovanju naših podjetij na romunskem trgu in Jugoslaviji prinaša direktno materialno škodo. Iskra je namreč pred mesecem dni z romunskim partnerjem sklenila pogodbo o dobavi določenih delov za elektronske aparate. Te dele pa Romuniji dobavlja El preko zastopnika ljubljanske Elektrotehne. Iskra prodaja artikle po znatno nižjih cenah, zaradi česar pride do izgube v znesku okoli 330 tisoč dolarjev. Na romunskem trgu imajo jugoslovanska podjetja okoli 35 svojih predstavništev . Da bi se vsi držali reda in zastopali interese Jugoslavije, so lansko leto zainteresirani podpisali samoupravni sporazum, katerega naj bi se držali vsi, tudi Iskra. Omenjeni primer pa kaže, da se sporazuma vsi ne držijo. (SI)“
Obtoženec je proti tej informaciji protestiral pri agenciji s teleksom naslednje vsebine:
„Redakcija Tanjuga — Odgovornem uredniku — Beograd
Povodom vaše vesti od 20. septembra 1974 o sporu izmedju Iskre i El Niš oko prodaje elektronskih elemenata na rumunskom tržištu najodhičnije protestujemo. Informacija koju ste objavili je jednostrana i neistinita, te predstavlja nekorektan pokušaj utičanja na javno mnenje pre odluke Suda časti kod PKJ koji tek treba da utvrdi činjeničko stanje. Ukoliko ste ipak smatrali da ste dužni prethodno obavesti-
iO.
Dokazi:
ti javnost, trebalo je da omogučite da se čuje i druga strana, t.j. Iskra. Molimo, da o vaj naš protest objavite na isti način kao i prvu vest od 20. septembra.
Generalni direktor ZP Iskra — Jože Hujs."
2.	Vse okoliščine kažejo na to, da izvira ta kampanja nasproti tožencu s strani tožnika, ker je toženec prejel od tožnika njegov teleks z dne 26. 9. 1974, v katerem se zahteva, da toženec preneha z vsemi dobavami keramičnih kondenzatorjev na romunski trg, dokler se nastali spor ne reši pred Častnim sodiščem Gospodarske zbornice Jugoslavije in na drugih pristojnih mestih; teleks se konča:
„ ... Kolikor nas v roku treh dni ne obvestite o storjenih ukrepih za ustavitev izvoza keramičnih kondenzatorjev na romunski trg, bo poslovni odbor Elektronske industrije prisiljen spraviti nastali spor pred sodbo širše javnosti in zahtevati oceno takšnega vašega ravnanja s strani vodstev dražbenopoUtičnih skupnosti." Nezaslišano je, da se v predmetu, ki naj bi ga šele obravnavalo Častno sodišče, začenjajo grožnje s političnim pritiskom, kar predstavlja samo po sebi težko kršitev poslovne morale, ne oziraje se na to, da se od toženca zahteva prenehanje dobave na podlagi pravomočno sklenjene pogodbe in doseženega soglasja za izvoz s strani Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino v Beogradu,
kar z drugimi besedami pomeni, da se od toženca zahteva dejanje nelojalne konkurence, ki obstaja po točki 6 člena 8 Zakona proti nelojalni konkurenci in monopolnim sporazumom „v neopravičenem neizpolnjevanju ali enostranski prekinitvi pogodbe o nakupu in prodaji blaga, s ciljem, da se sklene ista ah podobna pogodba z drugimi."
Dokaz: fotokopija citiranega teleksa v prilogi.
Toženec bo po potrebi dostavil še dodatne dokazne predloge in dokumentacijo. Tožena stranka potemtakem predlaga:
1.	da se oprosti vsake krivde in odgovornosti za kršitev dobrih poslovnih običajev in zdravega poslovnega tekmovanja pri prometu blaga in storitev z inozemstvom,
2.	da se tožnik obsodi za ista dejanja zato, ker je z zagrozitvijo s političnimi in drugimi sankcijami, pa tudi z dezinformiranjem javnosti, kršil dobre poslovne običaje in zdravo poslovno tekmovanje pri prometu blaga in storitev z inozemstvom.
Toženec zadržuje pravico, da v obrambi svojih moralnih in materialnih interesov stori vse pravne ukrepe za njihovo zaščito.
Prosimo naslovno sodišče, da dostavi en izvod našega odgovora na tožbo Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino v informacijo.
Priloge: kot v tekstu.
ISKRA COMMERCE, y.	Glavni direktor
Anton Stipanič, dipl. iur. 1. r.

ISKRA COMMERCE Ljubljana
v Združenem podjetju Iskra Kranj Vaš znak:
Naš znak:
Datum: 15. oktober 1974 K S. št. 9/74
ČASTNO SODIŠČE pri Gospodarski zbornici Jugoslavije Knez Mihajlova 10 11000 BEOGRAD
TOŽNIK: ELEKTRONSKA INDUSTRIJA TOZD EKPORT-IMPORT, BEOGRAD, Majke Jevrosime št. 15
TOŽENEC: „ISKRA COMMERCE", LJUBLJANA, Trg revolucije št. 1
VLOGA TOŽENCA
v 4 izvodih 4 priloge
1.	Toženec precizira v smislu člena 36 Pravilnika o častnem sodišču pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, da je predlog za obsodbo toženca kot krivca (obtoženega), ki je podan v odgovoru na tožbo, posebna tožba v smislu omenjenega člena, z ustreznimi navedbami, dejanskim stanjem, obrazložitvijo in predlogom za sprejetje odločitve, s katero se ugotavlja krivda toženca in izreka ukrep družbene discipline.
2.	Tožba tožnika Elektronske industrije Niš ni popolna, ker ne navaja predpisov, na katerih temelji; zaradi tega predlagamo, da sodišče naloži tožniku, da dopolni tožbo v tem smislu.
3.	Toženec opozarja v odgovoru na tožbo, da je na strani 4 pod b, odstavek 3, v pisanju po pomoti navedeno 100, % namesto 50 %.
4.	Toženec dostavlja v prilogi fotokopijo pisma z dne 18. 9. 1974. leta, podpisanega s strani direktorja Vladete Cosiča, s katerim je Komercialno-tehnični biro Gospodarske zbornice Jugoslavije obvestil predstavništvo „Iskre“ v Bukarešti o naslednjem:
..Informacije o sklenjenih pogodbah,, ki nam jih dostavljajo posamezna predstavništva v Bukarešti, rabijo samo za interno evidenco KTB v Bukarešti.
Glede poslov, ki jih je naredila “Elektrotehna,,, Ljubljana, z elektronskimi ekmen ti, nas je obvestila s svojimi pismi z dne 24. 01. 1974 in z dne 10. 06. 1974, kiso jih dali na vpogled vašemu predstavniku v Bukarešti, tovarišu Bogdanu Vukosavljeviču.” Toženec opozarja, daje s svojim pismom z dne 30. 8. 1974, kije priloženo tožbi El Niš, direktor Komercialno-tehničnega biroja GZJ Vladeta Cosič, med drugim obvestil Gospodarsko zbornico Jugoslavije tudi o naslednjem: „Iskra-Commerce je — ne da bi poprej preverila pri nas prodajne in dmge pogoje - (a to možnost je imela, saj so se vse pogodbene El Niš že od 8. 4. 74 deponirani pri nas) in ne da bi se dogovorila o skupnem nastopu z El, ponudila romunskemu partnerju v povprečju za 40 % nižje cene ter sklenila posel."
■' . V	H
-	■ - . 1	-v.'	...	...	....	. - .	.. ■	'
Tukaj gre za popolno kontradikcijo, ker je v pismu z dne 8. 9. 1974 rečeno, da rabijo informacije o zaključenih pogodbah, ki jih dostavljajo posamezna predstavništva Komercialno-tehničnemu biroju GZJ v Bukarešti, samo za interno evidenco KTB v Bukarešti, medtem ko je v pismu 30. 8. 1974 napisano, da je „Iskra Commerce11 imela možnost preveriti prodajne in druge pogoje El, ker so vse pogodbe El Niš že od 8. 4. 1974 deponirane pri njih.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA, Pooblaščeni predstavnik Blenkuš Gojmir, dipl. ing. 1. r.
S.	št. 9/74
ZAPISNIK
z obravnave,ki je bila dne 15. oktobra 1974. leta pred Častnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu, po tožbi ELEKTRONSKE INDUSTRIJE v Beogradu, proti „ISKRA COMMERCE" v Ljubljani, zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev.
Navzoči:
Predsednik sveta:
Dr. RATIMIR KAŠANIN, sodni svetnik Zveznega sodišča v Beogradu Člani sveta:
L DR BRANKO VUKMIR, višji pravni svetnik v Poslovnem združenju „Ingra“ v Zagrebu
2. RUDOLF KOPICL, namestnik direktorja za plasma „Rade Končarja" - TOZD Tovarne elektroporcelana v Novem Sadu
Zapisnikar:
BORINKA NIKOLIČ
Za tožnika Savič Nikola, na podlagi priloženega polnomočja.
Ob tožniku direktor Tovarne keramike, Gjevgjelija, Duško Kolev. Prav tako je navzoč tudi direktor Elektronske industrije export-import Ristič Nedeljko. Navzoča je tudi tovarišica Glišič Ankica, predstavnica „Elektrotehne“ iz Ljubljane, filiala Beograd, kije bila v tem poslu izvoznik.
Za toženca : Blenkuš Gojmir, direktor Zunanje trgovine obtoženega, po prilo-ženem polnomočju.
Kot branilec obtoženega advokat Jovan Ninkovič, iz Beograda, po priloženem polnomočju.
Na obravnavi je navzoč tudi dr. Trost Miroslav, pravni svetnik toženca.
Predsednik sveta seznani navzoče s predmetom današnje obravnave.
Stranki nista ugovarjali sestavi sveta.
Tožnik ostaja pri tožbi in dosedanjih izpovedih ter poudarja, da je skušal doseči pred vložitvijo tožbe z obtožencem sporazum o izvozu spornega blaga v Romunijo, toda brez uspeha. Predlaga, da se predložijo na vpogled predloženi pismeni dokazi in da se obtoženec spozna za odgovornega ter da se nasproti njemu izreče ustrezni disciplinski ukrep.
toženec ostaja pri dosedanjih navedbah in posebej še pri navedbah v vlogi, ki jo sedaj izroča Častnemu sodišču, pa tudi nasprotni stranki.
Predstavnik tožnika zahteva prekinitev obravnave za 10 minut, da bi lahko podal svoj odgovor glede navedb toženca v vlogi, ki jo je pravkar prejel.
Častno sodišče sprejme
sklep
sprejme se predlog tožnika, s tem da se obravnava nadaljuje čez 10" minut, da bi dal tožnik izjavo glede vloge i toženega .
Tožnik meni, da so navedbe v omenjeni vlogi neutemeljene, glede nato, da bi Sodišče po uradni dolžnosti zahtevalo od tožnika, da dopolni ali da popravi tožbo. Strinja se s predlogom toženca, da se na novo vloženi dokaz predloži in da ga sodišče v dokaznem postopku oceni.
Svet sprejme *"
sklep
da se postopek v zvezi s tožbo in proti-tožbo združi in da se vodi enoten postopek.
Protitožnik ostaja pri navedbah, izrečenih v protitožbi in meni, daje protitoženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji v gospodarstvu iz razlogov, ki so navedeni v protitožbi.
Protitoženec meni, da ni ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, glede na to, da je za vest Tanjuga zvedel prvič iz protitožbe. Ne oziraje se na to, ah je vest točna, tožnik poudarja, da toženec kot protitožnik ni z ničemer dokazal, daje protitoženec dal to vest Tanjugu. Kar zadeva dozdevno grožnjo, posebej navaja, daje bil to samo poizkus za sporazumevanje s proti tožnikom, ker se protitožnik na povabilo protitoženca na sporazumno rešitev spornega vprašanja ni odzval.
Predlaga, da se kot dokaz uporabi teleks z dne 26. 9. 1974, ki ga predloži.
Glede na to, daje ta teleks poslan protitožniku, je z njim tudi seznanjen.
Tožnik ne zanika dejstva, da je bil toženec v letih 1972 in 1973 v poslovnih razmerjih z romunsko firmo, poudarja pa, daje tudi tožnik izvozil v 1973. letu blago v Romunijo v večjem znesku kot toženec. Tudi v 1973. letu so bile cene tožnika neznatno večje ob toženčevih cen. Tožnik trdi, da je bil toženec seznanjen s cenami, ki jih je tožnik dosegel v 1974. letu in predlaga, da se v zvezi s to okohščino zasliši priča Obradovič, predstavnik „Elektrotehne“ iz Ljubljane, oziroma izvoznika. Predlaga, da se kot dokaz v tem smislu uporabi tudi pismo direktorja KTB Cosiča z dne 30. 8. 1974. Netočne so navedbe toženca, daje bil tožnikov posel v zvezi z izvozom kondenzatorjev vezani posel, kar je mogoče ugotoviti iz pogodbe z romunskim kupcem, pa tudi iz odobritve Sekretariata za zunanjo trgovino.
V nasprotju s tem so s stališča tožnika toženčevi pogodbi z dne 11. 7. in 10. 8. 1974 vezani posU, kar je razvidno iz teh pogodb, ki-so priložene tožbi v originalu in katerih prevode izroča Svetu. To se nanaša na pogodbo 321/503303. Ugodnejše cene smo dosegli v glavnem zaradi tega, ker smo bih v stanju zagotoviti precizne dobavne roke. Naše cene so ekonomsko opravičene, kar je razvidno iz dejstva, daje po tej ceni kupoval kondenzatorje toženec.
-----Kotdokaz-priložifaktttre.------------------------------------------------------
Toženec zanika navedbe tožnika, češ da ni pokazal zanimanja za dosego sporazuma v zvezi z izvozom. Nasprotno, sodi, da tožnik ni pokazal zanimanja. Točno je, da ni bil navzoč na sestanku v Sekretariatu za zunanjo trgovino, toda takoj se je opravičil, zakaj na sestanku ne more biti navzoč. Po njegovem mnenju je značilno, da je tožnik v 1973. letu dosegel približno iste cene kot toženec in daje po preteku treh mesecev dosegel precej večje cene.
Toženec ne izpodbija navedbe iz tožbe pod III., ki so dokazane z zapisnikom Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino o deUtveni kvoti.
Na vprašanje predsednika Sveta, ah je bil seznanjen s podatki, da so pogodbe med tožnikom in romunsko firmo deponirane v Gospodarski komori v Bukarešti, izjavi, da so ti podatki kontradiktorni, pri čemer se opira na vlogo, ki jo je danes izročil Sodišču in nasprotni stranki.	z
Toženec poudaija, da ni trdil, da gre za vezane posle, temveč za kontra-posle, kar ni isto, po drugi strani pa poudaija, da toženec ni uvažal blaga iz Romunije. V zvezi s pismom Zbornice iz Bukarešte z dne 18. 9. 1974 daje pojasnilo, daje prejel podatke o sklenjenem poslu in ne tudi o cenah.
Svet sprejme
sklep
da se opravi dokazni postopek.
Bere se tožba s priloženimi dokazili, odgovor na tožbo in proti tožbo s priloženimi dokazili, kakor tudi dokumentacija, prejeta s strani Sekretariata za zunanjo trgovino, s katero sta stranki seznanjeni.
Berejo se tudi dokazila, predložena na današnji obravnavi.
Toženec predloži kot dopolnilo dokaznega postopka račun Elektronuma iz Bukarešte o uvozu katodnih cevi iz SSSR, iz katerega je očitno razvidna razlika v cenah, ki znaša tudi do 80 %.
Tožnik predloži kot dopolnilo dokazanega postopka račun, iz katerega je razvidno, da prodaja Elektrotehna te cevi toženemu.
Tožnik predloži kot dopolnilo dokaznega postopka, da se zasliši priča Obradovič Predrag, ki je navzoč, glede na okoliščino, daje toženca seznanil s pogodbo predenje toženec sklenil svojo pogodbo.
Toženec predloži, da se v dopolnitev dokaznega postopka zasUšita tudi Bogdan Vukosavljevič ter Edo Sonnenwald, glede na okoliščine, da je pogodba toženca z dne 10. 8. 1974 samo nadaljevanje poslovnih zvez iz 1972. leta. Odstopi od predloga, da se zasliši priča Srečko Brezovar, glede na iste okoliščine.
Svet sprejme
sklep
Zavrne "se zaenkrat predlog toženca,da se zaslišijo predlagane priče glede okoliščine, daje pogodba iz 1974 . leta podaljšek poslovnih zvez iz 1972.1eta,z ozirom na to,da je to dejstvo irelevantno za presojo.
Sprejme se tožnikov predlog, da se kot dopolnilo dokaznega postopka zasliši priča Obradovič Predrag, glede na okoliščino, daje toženca seznanil s pogodbo z romunsko firmo, preden je toženec sklenil svojo pogodbo.
Priča Obradovič Predrag, rojen 1924. leta v Valjevu, sedaj v službi kot vodja predstavništva izvoznikov „Elektrotehna", Ljubljana, v Bukarešti, neobsojen, opozoijen, da mora govoriti resnico, izjavi:
„Takoj po sklenitvi pogodbe med tožnikom in inozemsko firmo v januarju 1974 ter v soglasju s sklepi, sprejetimi v naši ambasadi v Bukarešti konec marca 1974, sem obvestil predstavništvo naše zbornice v Bukarešti o sklenjeni pogodbi in izročil fotokopije."
Pojasnjuje, da je bil s predstavnikom toženca v Bukarešti, tovarišem Vukosavlje-vičem, večkrat v dobrih stikih in da je Vukosavljeviča seznanil s pogodbo iz januaija 1974. Skupaj sta ugotovila, da so cene približno enake, razen pri keramičnih kondenzatorjih, kjer je tožnik dvignil ceno za okrog 40 % v primerjavi s ceno, ki jo je dosegel toženec. Tudi pozneje je bil v stiku s tovarišem Vukosavljevičem, tudi po pogodbi, ki jo je toženec sklenil z inozemsko firmo. Pogovarjala sta se o cenah in tedaj mu je Vukosavljevič izjavil, da je sklenil pogodbo zato, da bi tožencu zagotovil posel. Toda ne glede na vse to je Vukosavljevič prihajal na predstavništvo Zbornice v Bukarešti in lahko bi se pravočasno seznanil z vsemi pogodbami, ki jih je tožnik izročil temu predstavništvu.
Na vprašanje predstavnika zastopnika tožnika, kdaj so bile deponirane pogodbe pri našem predstavništvu v Bukarešti, izjavlja, da so pogodbe izročene točno tako kot je razvidno iz fotokopije, kije priložena spisom, oziroma 8. 4. 1974.
Na vprašanje zastopnika toženca izpove, da pogodba, za katero gre v tem primeru, ni vezana na druge posle, kar je razvidno iz same pogodbe.
Na vprašanje zastopnika toženca priča pojasnjuje, da je uporabil izraz „post festum", pri čemer je treba razumeti to, da je za ceno toženca zvedel po podpisu pogodbe.
Zastopnik toženca predlaga, da se kot dopolnilo dokaznega postopka zasliši tovariš Vukosavljevič v zvezi z istimi okoliščinami, zaradi katerih je bila zaslišana priča Obradovič.
Svet sprejme
sklep
da se zaradi dopolnitve dokaznega postopka zasliši kot priča Vukosavljevič.
Priča Bogdan Vukosavljevič, rojen leta 1920 v Beogradu, sedaj v službi pri „Iskra-Commerce11, Ljubljana, predstavništvo Bukarešta, opozorjen, da mora govoriti resnico, izjavi:
Mi smo bili v stikih z inozemsko firmo, pa tudi v osebnih kontaktih sva bila, jaz in tovariš Obradovič. Po sklenitvi pogodbe med tožnikom in inozemsko firmo sem v nekem pogovoru z Obradovičem zvedel, da je tožnik dosegel ugodnejše cene kot smo jih dosegli mi. Pred sklenitvijo pogodbe med tožencem in inozemsko firmo nisem bil seznanjen s cenami, ki jih je dosegel tožnik in sodil sem, da je toženec dosegel realne cene glede na to, daje samo reagiral na ponudbo inozemskega kupca, a posebej še, ker je bilo to samo nadaljevanje naših poslovnih zvez iz 1972. leta .
V	Zbornici ni zvedel, pa tudi ni izpraševal, če obstajajo kakšne druge pogodbe in ali so kakšni konkurenti, bodisi domači ali tuji, sklenili pogodbe ali dali konkretne ponudbe.
Priča nima v tem smislu ničesar več izjaviti.
Na vprašanje zastopnika tožnika priča izpove, da je prvič zvedel, da ima tožnik triletno pogodbo šele dne 2. 9. 1974 na sestanku v Zbornici, oziroma potom pismene informacije tožnika.
Na vprašanje zastopnika tožnika ponovi, daje zvedel za pogodbo med tožnikom in inozemsko firmo šele pozneje, na nekem sestanku in sicer od tovariša Cbradoviča.
V	aprilu ali maju je bil v Bukarešti, v Zbornici, sestanek, na katerem nisem bil navzoč in na katerem se je insistiralo na tem, da se vse pogodbe dostavljajo Zbornici. Čeravno na sestanku nisem bil navzoč mi je bilo to znano. Večji del predstavnikov se je temu upiral, ker je menil, da je vsaka pogodba poslovna tajnost podjetja. Pogodbe nisem deponiral, ker je nastala nenormalna situacija zaradi stališča tožnika, sicer bi ga deponiral, kar ne bi veliko pomenilo, saj so vsi zanjo vedeli.
Na vprašanje zastopnika tožnika izpove, da je vedel, da tožnik izvaža na romunski trg, vendar da ne more dati precizne izjave o keramičnih kondenzatorjih, glede na to, daje to zelo širok pojem in daje izvozni asortiment zelo obširen.
V	pojasnjevanju navedb iz obtožnice ter na vprašanje zastopnika toženca poudarja, da se je vse skupaj nanašalo na pogovore, ki so bili opravljeni po sklenitvi toženčeve pogodbe z inozemsko firmo.
Svet sprejme
sklep
da se opravi soočenje med pričama Obradovičem in Vukosavljevičem.
Priča Obradovič vztraja pri trditvi, da je pokazal ponudbo in vse svoje cene v mesecu januarju priči Vukosavljeviču, in daje Vukosavljevič pokazal ponudbe in cene toženca. Tedaj sta skupaj ugotovila, da so tožnikove cene za kondenzatorje višje za 40 %. Priča Vukosavljevič ostaja pri svoji izjavi. Zanika, da so mu bile pokazane ponudbe in da sta razpravljala o cenah. V tem trenutku sva se pogovarjala o drugem blagu in ne o spornih keramičnih kondenzatorjih.
Priči nimata nič več izpovedati.
Pozneje, na vprašanje zastopnika toženca, izjavi priča Vukosavljevič, daje pogodba perfektuirana 2. 8., sklenjena 10. 8. in 15. 8. vpisana v protokol.
Stranki nimata predlogov v zvezi z dopolnitvijo dokaznega postopka.
Dokazni postopek je zaključen.
Tožnik vztraja pri tožbi in pri navedbah v odgovoru na protitožbo. Poudarja, daje katodne cevi uvozil ravno na podlagi naročila „Elektrotehne“ v zvezi z naročilom „Iskre“.
. Toženec meni, da ne obstaja dejanje, s katerim ga obremenjujejo, ker je dovoljeno prosto tekmovanje, a na trgu se je pojavil kot prvi ter uresničeval svojo politiko cen, postopno dviganje cene. Tožnik je naglo dvignil cene in tedaj mu je bil toženec na poti, ker se je držal svoje politike postopnega dviganja cen. Ne obstajajo omejitve za prosto sklepanje pogodb na področju Romunije glede blaga, o katerem je beseda. Toženec ni v pogledu cen spremenil svojega stališča skozi tri leta in potemtakem ni ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.
Predlaga, da se tožba zavrne.
Nasprotno, tožnik je ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je neki čisto ekonomski problem dramatiziral in ga želel predstaviti kot družbenopolitični problem. Protitoženec ni smel ravnati tako,temveč bi se mortl obrniti na sodišča. Sele po končanem pravnem postopku, ko bi bila ugotovljena odgovornost, bi lahko razložil svoje stališče prek tiska in družbenopolitičnih dejavnikov. Drastično naglo povečanje cen prav tako predstavlja kršitev dobrih poslovnih običajev. Predlaga, da sodišče razglasi protitoženca za odgovornega in da mu izreče disciplinski ukrep.
Stranki pregledata in podpišeta zapisnik brez pripombe.
Zapisnikar Borinka Nikolič
Predsednik sveta dr. Ratimir Kašanin
S. št. 9/74
CASTffO SODIŠČE pri GOSPODARSKI ZBORNICI JUGOSLAVIJE rBecfradu, v senatu, sestavljenem po dr. RATIMIRU KAŠANINU kot predsedniku sveta, dr. BRANKU VUKMIRU in RUDOLFU KOPICLU kot članoma sveta, je v zvezi z reševanjem tožbe ELEKTRONSKE INDUSTRUE TOZD EXPORT-IMPORT, Beograd, Majke Jevrosime št. 15, proti toženi „ISKRA COMMERCES. * * * * * 11, Ljubljana, Trg revolucije št. 1, zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev, in v zvezi s protitožbo protitožnika „ISKRA COMMERCE11, Ljubljana proti toženi ELEKTRONSKI INDUSTRIJI TOZD EXPORT-IMPORT, Beograd, zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev, na glavni javni obravnavi dne 15. oktobra 1974. leta, v navzočnosti Nikole Saviča, predstavnika tožnika, dipl. inž. Gojmira Blenkuša, predstavnika toženca in Jovana Ninkoviča, odvetnika iz Beograda kot branilca toženca, sprejel
SKLEP
I
Tožene „ISKRA COMMERCE11, Ljubljana, Trg revolucije št. 1
JE ODGOVORNA
ker je dne 10. avgusta 1974. leta sklenila pogodbo z romunsko firmo „Electronum“ iz Bukarešte o prodaji keramičnih kondenzatoijev v vrednosti Cl. dol. 106.150 v 1974. letu in v vrednosti Cl. dol. 361.003,50 v 1975. letu, čeravno je vedela in je morala
vedeti, da je tožnik pred tem sklenil pogodbo z istim inozemskim kupcem o prodaji iste vrste blaga po precej ugodnejši ceni, je torej v tej zadevi ravnala na način, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in kije povzročil škodo družbeni skupnosti in tožniku ter krnil ugled države v inozemstvu, s čimer je prekršila dobre poslovne običaje po čl.118 Statuta Gospodarske zbornice Jugoslavije in se na podlagi čl.119 istega Statuta izreka
JAVNI OPOMIN, KI NAJ SE OBJAVI V TISKU II
Protitoženec, ELEKTRONSKA INDUSTRIJA TOZD EXPORT-IMPORT, Beograd, Majke Jevrosime 15, se
OPROSTI ODGOVORNOSTI
daje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ustvaril^ neznosno atmosfero pritiska in groženj, z namenom, da povzroči moralno škodo protitožniku.
III
Toženec „ISKRA COMMERCE11, Ljubljana, Trg revolucije 1, je dolžan, da v roku 15 dni pod izvršbo povrne Častnemu sodišču za stroške postopka znesek j.O**),«"dinar jev.
Utemeljitev
I
Tožnik je navedel, da je prek svojega zastopnika ..Elektrotehne11 iz Ljubljane sklenil 25. 10. 1973 z romunskim podjetjem „Electronum“ triletno pogodbo (do 31. 12. 1976) o prodaji in dobavi keramičnih kondenzatorjev. Po pogodbi z dne 17. januarja 1974 je tožnik prodal omenjenemu inozemskemu kupcu keramične kondenzatorje v vrednosti Cl. dol. 518.869,20. Za svoj izvoz je dobil tožnik soglasje Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, na podlagi opravljene delitve v Gospodarski zbornici Jugoslavije, po kateri je tožnik lahko izvozil blago za Cl. dol. 2,150.000, a toženec za Cl. dol. 600.000. Toda toženec je, četudi je tožnik nudil sodelovanje tožencu, samoiniciativno sklenil pogodbo z isto inozemsko firmo dne 10. avgusta 1974 o prodaji keramičnih kondenzatorjev, v vrednosti Cl. dol. 106.150 v 1974 in Cl. dol. 361.003,50 v 1975. Po navedbah tožnika je toženec prodal isto vrsto blaga istemu kupcu po za 50 % nižji ceni od tiste, ki jo je pogodbeno sklenil tožnik. Po tej pogodbi je romunski partner zahteval od tožnika, da tudi on zniža ceno. Glede na to, da je toženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, je tožnik predložil, da Častno sodišče toženca razglasi za odgovornega in da izreče ustrezni disciplinski ukrep.
Toženec je izpodbijal tožbo. Poudaril je, da se je on pojavil na romunskem trgu pred tožnikom in sicer leta 1972, ko je sklenil prvo pogodbo za prodajo in dobavo keramičnih kondenzatorjev. Pozneje je nadaljeval trgovska razmerja z omenjenim inozemskim kupcem in pogodba, na katero se sklicuje tožnik, je samo nadaljevanje prejšnjih poslov. Posebej je poudaril, daje zvedel za cene, ki jih je dosegel tožnik, šele potem, ko je sklenil pogodbo z omenjenim inozemskim kupcem. Z ozirom na to, daje bil toženec navzoč na romunskem trgu prej kot tožnik, sodi, da z nižjimi cenami ni mogel ustvariti zase trga,ki gaje že imel. Toženec je vodil konstantno poUtiko cen in je te cene povečeval iz leta v leto. Po stališču toženca je tožnik lahko dosegel večjo ceno samo zato, ker je tožnik kupil blago od omenjenega kupca prav tako po ceni, ki je višja od normalne.
Predložil je, da Častno sodišče toženca oprosti odgovornosti.
Istočasno je toženec vložil protitožbo, z navedbo, da je tožnik ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je ustvaril neznosno atmosfero pritiska in grožnje, z namenom, da protitožniku povzroči moralno škodo. Predložil je, da Častno sodišče uveljavi protitožbo in proglasi protitoženca za odgovornega ter da izreče enega od disciplinskih ukrepov.
Po ocenitvi predloženih dokazov in izpovedi strank je svet Častnega sodišča presodil, daje tožba utemeljena in daje proti tožba neutemeljena.
Nesporno je, da je tožnik sklenil pogodbo z romunskim podjetjem „Electronum“ dne 17. 1. 1974, po kateri je tožnik prodal inozemskemu kupcu keramične kondenzatorje v pogodbeno določeni količini in ceni, s pogodbeno določenim dobavnim rokom. Prav tako ni sporno, daje toženec sklenil dne 10. avgusta 1974 pogodbo z isto firmo, po kateri je toženec prodal istemu inozemskemu kupcu isto vrsto blaga (keramične kondenzatorje). Končno ni sporno tudi to, da je toženec prodal na podlagi omenjene pogodbe isto vrsto blaga po znatno nižjih cenah kot tožnik in sicer v povprečju za 50 %, oziroma je dosegel manjšo ceno za pogodbeno količino za okrog
330.000	dolarjev.
Sporno je samo, ali je toženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ko je sklenil omenjeno pogodbo po nižjih cenah.
Po presoji Častnega sodišča je toženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.
Iz dejstva, da je toženec sklenil pogodbo o prodaji omenjenega blaga z istim inozemskim kupcem po znatno nižjih cenah od tistih, ki jih je dosegel tožnik, in iz dejstva, da je tožnik sklenil pogodbo o prodaji iste vrste blaga istemu inozemskemu kupcu šest mesecev pred tožencem, izvira nedvomni zaključek, daje toženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Zaradi tega so vse navedbe, ki jih je toženec izpovedal v svojo obrambo, neutemeljen.
Povsem nepomembno za odgovornost toženca je dejstvo, ki gaje navedel toženec, da je navzoč na romunskem trgu od 1972. leta, precej pred tožnikom. Pogodbe iz 1972. in 1973. leta, na katere se toženec sklicuje, niso okvirne pogodbe. Pogodba z dne 10. 8. 1974 ne izvira iz prejšnjih pogodb. Vsaka od njih je posebna pogodba. Toženec ni bil na podlagi pogodb, na katere se sklicuje, obvezan nasproti inozemski firmi, da sklene pogodbo v 1974. letu po cenah, ki jih je dosegel v pogodbi. Ko je tožnik dosegel precej višje cene, toženec ni bil prisiljen na podlagi teh pogodb skleniti novo pogodbo po neugodnih cenah. Zaradi tega je brez pomembna dejstvo, da je. pogodba iz 1974. leta nadaljevanje (kot to navaja toženec) prejšnjih poslov.
Ne more se sprejeti stališče toženca, da ni ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji glede na to, da je bil navzoč na romunskem trgu prej kot tožnik. Konkurent, ki se pojavi kasneje na določenem trgu, lahko prodaja blago po nižjih cenah, da bi na nelojalen način izrinil konkurenta, kije prišel poprej na trg. Toda tudi konkurent prav tako lahko prodaja blago po nižjih cenah, da bi onemogočil svojega konkurenta, ki šele prihaja na trg, kar se dogaja v tem primeru: kajti toženec je — čeravno je bil poprej navzoč na romunskem trgu - sklenil pogodbo po neugodnih cenah pozneje od tožnika, kije dosegel znatno višje cene.
Ne more se sprejeti tudi navedba toženca, da bi bilo mogoče govoriti o ravnanju v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji samo v primeru, če bi vedel, da je tožnik dosegel višje cene, medtem ko tega ni vedel.
Da bi ugotovilo to dejstvo, je Častno sodišče zaslišalo predlagane priče. Priča Obradovič je kategorično potrdila, da je bil seznanjen s tožnikovimi cenami toženčev predstavnik Vukosavljevič prej kot je toženec sklenil pogodbo. Glede na to, da je bila izjava kategorična in prepričljiva, je dalo Častno sodišče veroizpoved te priče, posebej še, ker je logična in v soglasju z drugimi dokazili. Nasprotno temu pa Častno sodišče ni verjelo izpovedi priče Vukosavljeviča, kije trdil, da ni bil seznanjen s cenami. To je v nasprotju s pismom predstavnika Zbornice v Bukarešti z dne 30. 8. 1974, v katerem je vsebovana trditev, da je tožnik seznanil toženca s svojimi cenami.
Sicer pa Častno sodišče meni, da bi bilo potrebno izenačiti z dejstvom o seznanitvi
s cenami tudi vprašanje,ali je toženec lahko vedel za cene, ki jih je dosegel tožnik. Nesporno je,*da je bil v ambasadi v Bukarešti sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se o vseh pogodbah obvesti naše predstavništvo Zbornice v Bukarešti. Tožnik je obvestil o pogodbi omenjeno predstavništvo Zbornice in oddal fotokopije pogodbe z dopisom z dne 8. aprila 1974, kije bil sprejet še istega dne. Toženec je potemtakem opustil, da bi se seznanil s cenami, ki jih je dosegel tožnik,ker bi se o cenah lahko informiral. Brez pomena je dejstvo,da so nekateripredstavniki nasprotovali temu priporočilu, ker toženca ne obremenjuje dejstvo, da o svoji pogodbi ni obvestil predstavništva, kar ni storil. Tožnik je ravnal vestno in je vložil pogodbo na omenjeno predstavništvo, a toženec je sam sebe spravil v položaj, da s cenami ni bil seznanjen, zaradi česar to dejstvo ne more utemeljeno poudarjati. Posebej še, ker je bil na sestanku predstavnikov v Bukarešti dne 8. 12. 1972 sprejet dogovor, da se mora povečati sodelovanje vseh naših podjetij s ciljem, da se eliminira nelojalno tekmovanje (pismo predstavništva Zbornice z dne 30. 8. 1974). Ta sklep nikakor ne navaja na dvom o pismu predstavništva Zbornice z dne 18. 9. 1974., na katerega se skUcuje toženec, ker dejstvo, da dostavljene pogodbe rabijo samo za interno evidenco, ne pomeni, da se toženec po lastni krivdi ni mogel seznaniti s cenami tožnika. Toženec se napačno skUcuje na to, da je pismo podpisal direktor predstavništv Zbornice, potemtakem ne obstaja tudi kontradikcija s pismom z dne 30. 8. 1974.
Ne more se sprejeti navedba toženca, daje tožnik dosegel višje cene zato, ker je šlo za vezani posel ter daje tudi romunski partner zaračunal višje cene za svoje blago, ker tega toženec ni z ničemer dokazal, a iz odobritve Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino to ne izvira, kakor tudi ne iz pogodbe z dne 17. 1. 1974.
Iz navedenih razlogov je svet Častnega sodišča spoznal, da je toženec ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in mu je izreklo disciplinski ukrep. Glede na škodljive posledice takšnega poslovanja in visoko razliko v ceni, je Častno sodišče izreklo najstrožji ukrep družbene discipline — javni opomin, ki naj se objavi v tisku.
Pri izreku tega ukrepa je svet ocenil kot olajševalno okoliščino dejstvo, da toženec do sedaj ni odgovarjal pred tem sodiščem, vzlic temu pa je izreklo navedeni ukrep, upoštevaje težo škodljivih posledic za družbeno skupnost, tožnika in ugled države v inozemstvu ter namen, da neglede na te škodljive posledice za vsako ceno onemogoči tožnika v nadaljnjem poslovanju na romunskem trgu s predmetnim blagom. Toženec je ustvaril s takšnim svojim ravnanjem pri romunskem partnerju prepričanje o nelojalnem medsebojnem razmerju med našimi izvozniki.
II
Toženec je kot protitožnik navedel, da je tožnik kot protitoženec posloval v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji na ta način, daje ustvaril neznosno atmosfero pritiska in groženj, da bi povzročil moralno škodo protitožniku. Kot dokaz se je skliceval na vest jugoslovanske agencije „Tanjug“, v kateri se komentira nastali spor in sicer v škodo protitožnika. Skliceval se je tudi na teleks protitoženca z dne 26. 9. 1974, v katerem stoji navedba, da bo spor spravil pred širše sodišče javnosti in da bo zahteval oceno od vodstva družbenopolitičnih skupnosti.
Svet Častnega sodišča sodi, daje protitožba neutemeljena.
Protitožnik predvsem ni dokazal in ni ponudil dokazov, da je omenjeno vest dal protitoženec in da je bila objavljena na njegovo insistiranje. Protitoženec ne more biti odgovoren za to, ker je neka časopisna agencija objavila vest, ki je neugodna za protitožnika. Ne obstaja vzročna zveza med dejanjem protitoženca, tudi če bi posredoval podatke novinarju, ker novinar opravlja izbiro in redigira vest.
Kar zadeva omenjeni teleks, tudi on ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Predvsem je namenjen tožencu, a ne javnosti. Ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji predlog, da se zahteva ocena nekega postopka s strani vodstva družbenopolitičnih skupnosti, niti se ne more izključiti javnost, razen v z zakonom določenih primerih.
Zaradi tega je svet Častnega sodišča oprostil protitoženca od odgovornosti.
III
Glede na to, daje tožnik tožbo dobil, a proti tožba je zavrnjena, je toženec dolžan povrniti Častnemu sodišču stroške postopka,kakor tudi stroške objave v dnevnem časopisju.
Tožniku niso prisojeni stroški postopka z ozirom na to, da jih ni zahteval.
ČASTNO SODIŠČE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI JUGOSLAVIJE V Beogradu, 15. oktobra 1974. leta, S. št. 9/74
PREDSEDNIK SVETA dr. Ratimir Kašanin, 1. r.
Pripomba:
Nezadovoljna stranka lahko sproži pritožbo pri Izvršnem odboru Zbornice prek tega sodišča v roku 15 dni po prejemu sklepa.
Točnost odpravka potrjuje SEKRETAR ČASTNEGA SODIŠČA Rad. Milišič, 1. r.
dr.TM/S 4.11.1974
IZVRŠILNEMU ODBORU GOSPODARSKE ZBORNICE JUGOSLAVIJE
11000 BEOGRAD ~
Knez Mihajlova 10 (prek Častnega sodišča)
TOŽNIK: ELEKTRONSKA INDUSTRUA TOZD EXPORT—IMPORT, BEOGRAD TOŽENEC IN PROTITOŽNIK: ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA (v nadaljnjem besedilu: toženec)
zaradi kršitve dobrih običajev in zdravega tekmovanja pri prometu blaga in storitev s ]—tujino------------------------------.-----------------------------
UGOVOR
toženca na sklep Častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu z dne 15. oktobra 1974 S. št. 9/74
v 20 izvodih (s 3 prilogami)
Osporavana odločitev (sklep) se izpodbija v celoti iz naslednjih razlogov:
1.	zaradi pomanjkljivosti v dokaznem postopku
2.	zaradi nepravilne ocene dokazov tako v celoti kot v posameznostih
3.	zaradi nepravilne pravne ocene
4.	zaradi izreka kazni.
Ad 1. in 2.
V	uvodu želimo posebej poudariti, da veljajo tudi v postopku pred Častnim sodiščem načela materialne resnice in bi Častno sodišče moralo upoštevati vse dokaze, bodisi tiste, ki so jih ponudile stranke, kakor tudi tiste, ki strankam niso na voljo, pač pa nanje opozarjajo in bi jih Častno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti.
Isto načelo materialne resnice nalaga Častnemu sodišču, da pravilno oceni tudi tiste dokaze, ki jih je vzelo v poštev in sicer v kontekstu celotnega sklopa dejstev, dokazov in predlogov strank, a še posebej v okviru zakonitosti tržnega gospodarstva.
Častno sodišče se teh načel ni držalo, čeravno gre za poslovni ugled toženca kot enega od največjih in najuglednejših jugoslovanskih podjetij na domačem in tujih trgih.
Sodišče pa ni samo površno ocenilo, temveč sploh ni upoštevalo dokazov o odločilnih okoliščinah pri predmetu tega spora, a to je vprašanje cen. Nepojmljivo je, da se Sodišče' sploh ni spuščalo v obravnavanje toženčevih navedb, da je svoje cene v pogodbi z dne 10. avgusta 1974 dosegel na temelju več kot dveletnih poslovnih razmerij s firmo Electronum, med drugim več kot leto dni prej, preden seje tožnik pojavil na romunskem trgu. Častno sodišče pri Gospodarski zbornici bi se moralo vzlic temu zamisliti nad dejstvom, kako je možno, da tožnik dvigne cene, ki so višje za skoraj 80 % od svetovnih cen, potem ko je imela ista firma Electronum orientacijo cen, če že ne na podlagi poznavanja svetovnega trga, pa vsaj na podlagi cen, ki jih je sklenila s tožencem. Posebej še v primeru, ko sam tožnik navaja — kot je zapisano v zapisniku obravnave (str. 3, prvi odstavek) — da so bile njegove cene v 1973. Lete le malenkostno višje od tistih, ki jih je dosegel toženec. Odkod v normalnem tržnem poslovanju takšen nenormalen skok v 1974. letu? !
V	tem pogledu je Sodišče povsem opustilo izvedbo nadrobnega dokaznega postopka, da bi pojasnilo to dejstvo, glede katerega je toženec tudi navedel razloge in nudil dokaze. Kot je razvidno iz zapisnika (str. 4, odstavek tri), je toženec zaradi dopolnitve postopka predložil račun Electronuma iz Bukarešte o uvozu katodnih cevi,
že poprej pa je dostavil račun za uvoz teh cevi iz SSSR, iz katerega je razvidna očitna razlika v cenah, ki znaša tudi do 70 %. Da je temu tako, se vidi iz pisma zastopnika toženca z dne 19. 9. 1974, v katerem poroča, daje Elektrotehna obvestila Komercialno-tehnični biro o sklenitvi posla za izvoz elektronskih elementov in da kot kontra-blago kupuje cevi v vrednosti 367.000 Cl. dol.
Dokaz: fotokopija pisma zastopnika toženca z dne 18. 9. 1974.
Zaključek se vsiljuje sam po sebi — daje tožnik dosegel in je lahko dosegel takšne visoke cene samo s tem, da je ponudil — oziroma njegov komisionar Elektrotehna iz Ljubljane — visoke uvozne cene za katodne cevi. To pa so dejstva, ki predstavljajo izrecno dejanje nelojalne konkurence in s tem tudi kršitev dobrih poslovnih običajev, kajti Zakon o preprečevanju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov (Ur. 1. SFRJ, št. 24/74) kvalificira kot dejanje nelojalne konkurence (čl.8.,tč.8) ..plačilo" večje nabavne cene za blago, da bi se dosegel na trgu ugodnejši položaj nasproti drugim kupcem" (v konkretnem primeru visoke cene za kondenzatorje).
Elektrotehna iz Ljubljane. Potemtakem je huda pomanjkljivost dokaznega postopka v tem, da Častno sodišče ni razčistilo vloge Elektrotehne kot toženčevega komisionaija. Toženec dopušča možnost, da tožnik celo ni moral biti obveščen o kontra poslu Elektrotehne, toda vzlic temu se je okoristil z nelojalno dejavnostjo svojega komisionaija in ne more na tej podlagi obremenjevati toženca, ki je svoje cene dosegel v najkorektnejših poslovnih pogojih.
Elektrotehna je namreč nedvomno tožnikov komisionar v tem poslu. Komisionar je dolžan skrbeti za interese svojega komitenta, toda istočasno je tudi samostojen trgovec, ki vidi svoj interes v tem, da zaključi čimveč poslov. S tem, da je sklenil kontra posel za katodne cevi, je potemtakem ustvaril možnost, da doseže za tožnika v enem poslu višjo ceno, zato pa je ponudil kontra partnerju Electronumu veliko večjo ceno za uvoz katodnih cevi. S tem je dosegel zase dvojno korist zaradi večjih cen z
obeh strani. Domnevna korist za družbeno skupnost, dosežena z višjo ceno za kondenzatorje, je na ta način samo navidezna, ker je kompenzirana z izgubo v poslu za katodne cevi, pri katerem mora jugoslovanska stranka plačati ceno, kije za 70 % višja od svetovnih cen.	,
Iz te manipulacije imata korist tako El kot Elektrotehna, na izgubi pa je družbena skupnost. V tej luči je treba presojati dejstva, za katera je toženec izvedel šele po odločitvi Častnega sodišča: samo 4 dni po sklenitvi predmetnega posla je tožnik sam, oz. prek Elektrotehne, sklenil novo pogodbo (21. 1. 1974) za iste artikle po ceni
23,00	cl. dolarjev za 1.000 kosov, torej po ceni, ki po eni strani bistveno odstopa od tiste iz pogodbe z dne 17. 1. 1974 in sicer za cl. dolarjev 29,00 za 1.000 kosov (stran 2, pozicija 4) in ki se nebistveno razlikuje od cene iz prejšnjih pogodb. Kako je po vsem tem mogoče, da tožnik obtožuje Iskro za kršenje doseženih cen, ko je on sam nekaj mesecev prej bistveno znižal svojo lastno ceno?
Priloga: fotokopija pogodbe Elektrotehna—Electronum z dne 21. 1. 1974 s prevodom (glej 1. stran, pozicija 9).
V nadaljevanju sodišče brez posebnega obravnavanja enostavno zavrača dejstvo, da je bila tožena stranka navzoča na romunskem trgu prej kot tožnik, kot povsem nepomembno (irelevantno).
Ugovor zaradi nepravilne ocene dokazov se nanaša tudi na neko drugo ugotovljeno . dejstvo, ki je delno tudi pravnega značaja, a zadeva oceno vloge Komercialno-tehnič-nega biroja in obe njegovi pismi z dne 30. 8. in 18. 9., ki sta sicer upoštevani v dokaznih zaključkih Častnega sodišča.
Povsem napačno in z ničemer dokazano je celo v tenom odločitve poudarjeno dejstvo, da je toženec vedel in moral vedeti za cene, ki jih je dosegel tožnik. Častno sodišče sicer povsem zaupa izpovedim priče Obradoviča, čeravno je njegova izjava v nasprotju z obema omenjenima pismoma Komercialno-tehničiiega biroja. V pismu z dne 30. 8. sporoča KTB Gospodarski zbornici Jugoslavije, daje: „Iskra Čommerce, ne da bi poprej preverila pri nas prodajne in druge pogoje ... ponudila romunskemu partnerju v povprečju za 40 % nižje cene in sklenila poself'Če takoj pristavimo tudi vsebino pisma Iskri z dne 18. 9., izjavlja isti KTB samo 19 dni pozneje, da informacije o sklenjenih poslih,gabijo samo za interno evidenco KTB v Bukarešti.11 Istočasno je iz tega pisma razvidno, da je dal Komercialno-tehnični biro informacijo o pogodbah Elektrotehne tovarišu Vukosavljeviču, predstavniku Iskre, samo na vpogled. Nastaja /prašanja, kaj je resnica, ali tisto, kar trdi Komercialno-tehnični biro v svojem pismu z dne 18. 9. 1974, ali tisto, kar trdi priča Obradovič, predstavnik Elektrotehne, in ne tožnika. Resničnost in pravilnost naših zaključkov potrjuje pismo toženčevega zastopnika z istega dne, tj. z dne 18. 9. 1974, kije kot fotokopija priloženo temu ugovoru.
Ne samo da z ničemer ni dokazano, daje obstajal kakršenkoli dogovor o skupnem nastopanju na romunskem trgu — Sodišče sploh ni sprejelo dejstva, da takšnega dogovora sama predstavnika v Romuniji sploh nista mogla zaključiti. Dogovor bi bil polnoveljaven samo, če bi ga medsebojno sklenih TOZD.
To vprašanje pa ima tudi svojo pravno stran, ki jo je Častno sodišče prav tako povsem napačno ocenilo. Postavlja se namreč vprašanje, ali bi konkurent dejansko, ne samo mogel, marveč celo moral, preučevati na nekem trgu poslovne pogoje svojih konkurentov, če ne obstaja obveznost po členu 7 omenjenega zakona o pobijanju nelojalne konkurence, na podlagi katere morajo organizacije združenega dela „v Gospodarski zbornici Jugoslavije sklepati dogovore in samoupravne sporazume o lojalnem obnašanju na notranjem in zunanjem trgu, kakor tudi o razvijanju zdravega tekmovanja11. Ravno nasprotno, ker je v našem tržnem in pravnem sistemu poslovna tajnost zaščitena, Komercialno-tehnični biro sploh ne bi smel dajati na vpogled deponirane pogodbe konkurentom brez poprejšnjega soglasja konkurenta, za katerega gre.
Vse te okoUščine navajajo na dokazni zaključek, da je imela Elektrotehna interes nad tem, da Iskra ne zve za od nje (Elektrotehne) dosežene cene, ker so bile te cene izključno rezultat kontra poslov. Razen tega, gledano z druge plati in na kratek rok, bi
bilo v interesu tožene strani, da bi tudi sama zahtevala približno tako visoke cene, kot jih je domnevno dosegel tožnik, posebej še, ker je bil posel obojestransko kontingen-tiran. Toženec sodi kot nenavadno pomembno, celo kot odločilnega značaja dejstvo, da je podpiral edino možno solidno politiko navzočnosti na trgu s tem, da se je ravnal po svetovnih tienah. Celo v primeru, če bi vedel za dosežene cene s strani tožnika -poudarjamo: v enem samem izločenem poslu — od tega načela ne bi odstopil. Evidentno je dokazano, da je toženec uresničeval to politiko od samega začetka in da je v tem pogledu dosegel tudi najugodnejše pogoje. Pri tem posebej poudarjamo, da je politika svetovnih cen na daljši perspektivni rok ter solidnost nastopanja na določenem trgu edina mogoča politika. Sodišče je napravilo težko napako, ker se ni poglobilo v oceno politike cene s tega stališča, temveč je na celoten primer gledalo samo s stališča enega izločenega posla.
Vsa ta dejstva bi moralo imeti Častno sodišče pred očmi pri ugotavljanju materialne resnice, da bi iz vsega tega potegnilo dokazne zaključke, ravno nasprotne tistim, do katerih je prišlo. Njegova dolžnost bi potemtakem bila, da uporabi vse dokaze, ki so zahtevani v vlogah tožene strani, in sicer na podlagi zaslišanja priče Sonnenwalda, kakor tudi na podlagi pismenih dokazov, na katere se je obtoženec skliceval, ter da bi v luči vsega tega, kar je v ugovoru poudarjeno, tudi drugače ocenilo zaslišanih prič in tako prisodilo verodostojnost priči Vukosavljeviču in ne priči Obradoviču — zastopniku Elektrotehne, kije imel interes, da za svojega pooblastitelja sklene posel.
Ad 3.
Iz razlogov v 1. in 2. točki ugovora izvira sama po sebi tudi nepravilna ocena v breme toženca, ki gaje treba oprostiti vsake krivde in vsake kazni.
Usodno napako v pravni in dokazni cenitvi je storilo Častno sodišče v pogledu ocene tožnikovega postopka in njegovega pritiska na toženca. Toženec ni trdil, ker na žalost ni imel na voljo dokazov, da je Tanjugova vest direktno inspirirana s strani tožnika, ne more pa sprejeti tezo napadene odločitve, po kateri „ne obstaja vzročna zveza s protitožencem, četudi bi dal podatke novinarju, kajti novinar opravlja izbiro in redigira vest.“ Ni potrebno biti pravnik, da bi se vedelo, da je odgovoren avtor vesti, ne pa tisti, ki jo objavi.
Po izrečeni sodbi pa je toženec prejel „EI novine“ št. 111 iz septembra 1974. leta, v katerih je med drugim tudi naslednji tekst:
..NELOJALNA KONKURENCA
Po predlogu TOZD FV keramike v Djevdjeliji je Delavska skupščina z negodovanjem sprejela informacijo o nelojalni konkurenci „Iskre“ na tujem trgu (Romuniji) in poslana je zahteva, da Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino ter Gospodarska komora ugotovita to dejanje nelojalne konkurence in da - končno — storita ustrezne zakonite ukrepe.
Predstavnik TOZD keramike v Djevdjehjije tudi informiral Delavsko skupščino, da je bila „Iskra“ pravočasno obveščena o poslovnem aranžmaju El — Romunija ter daje nepričakovano ob polovici avgusta tega leta vskočila v ta posel s cenami, ki so manjše od katerihkoli v državi. Ilustracija svoje vrste je tudi to, da „Iskra“, denimo, kupuje po naših cenah, od nas, a prodaja prek meje — po nižjih cenah!“
Nesporno je, da je Tanjugova vest datirana z 20. septembrom in je ta zveza, ki po oceni Sodišča ni bila dokazana, sedaj s tem tudi direktno vidna.
Če Častno sodišče ni našlo logične zveze med Tanjugovo vestjo in teleksom z dne 26. 9. 1974, bi moralo to zvezo samo ugotoviti. Če pogledamo na teleks z dne 26. 9. 1974 iz tega zornega kota, kjer je zagroženo s totalno politično diskriminacijo in diskriminacijo pred javnostjo — kolikor toženec v ultimativnem roku treh dni ne ugodi zahtevi tožnika, tedaj je dejansko nerazumljivo, kako je moglo priti Častno sodišče do takšnih dokaznih in pravnih zaključkov.
Točno je, da je ultimat naslovljen na toženca in ne na javnost, toda ni razumljivo, kaj je hotelo Častno sodišče s tem dokazati, kajti postavlja se ključno vprašanje, ali je
takšna praksa v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, kar edino je v sporu odločilnega pomena.
Častno sodišče je nenavadno dobrohotno v gledanju na to dejanje s tem, ko sodi, da ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji predlog (dejansko gre za grožnjo), da se „zahteva ocenitev postopka s strani vodstva družbenopolitičnih skupnosti in da javnost ne sme biti izločena".
Od vedno se šteje diskriminacija gospodarskih organizacij, posebej še, če gre za konkurenčna razmerja, za dejanje nelojalne konkurence, ki seveda impUcira kršitev dobrih poslovnih navad. V tem oziru tudi naša zakonodaja ne odstopa od teh načel in je zaradi tega izrecno prepovedano v že omenjenem zakonu proti nelojalni konkurenci in monopolističnim sporazumom objavljanje trditev in dajanje podatkov o drugi organizaciji združenega dela, o njenem poslovanju, izdelkih, storitvah.,. in drugih okoliščinah .. .,če takšne trditve ali podatki škodijo ali lahko povzročijo škodo njenemu ugledu in poslovanju (člen 8, tč. 2).
Točno je, da do tega ni prišlo, toda zagroženo je bilo prav to dejanje.
Vsako dejanje nelojalne konkurence je po svojem bistvu civilni deUkt in zaradi tega je tudi sama grožnja civilni delikt, posebej še, če ima ultimativni značaj in je še kako v nasprotju z normalno poslovno moralo.
Vse to ima širše dimenzije, posebej še, če obstaja grožnja s pohtično diskriminacijo, če se ve, v kolikšni meri je naš gospodarski sistem istočasno tudi pohtični sistem, £ tožnik je točno poznal težo svoje grožnje — sicer je ne bi formuliral kot ultimat.
Popolnoma nepojmljivo je, kako je moglo biti Častno sodišče, ki mora ocenjevati vsa dejanja v okviru obstoječega gospodarskega in političnega sistema, tako prizanesljivo nasproti grožnji, izraženi v teleksu z dne 26. 9. 1974 in videti v tem celo nekaj normalnega.
Ad 4.
Častno sodišče pri tem ni vzelo v pretres težke posledice, ki bi jih imela objava te vrste na trgu prijateljske socialistične dežele Romunije, če bi zunanjetrgovinski organi te dežele zvedeU, da je Iskra obsojena zaradi tega, ker se je držala svetovnih cen in sicer zaradi tega, ker se je njenemu konkurentu zaradi kontra posla posrečilo doseči nenormalno visoke cene in da isto Sodišče jemlje v zaščito tistega, ki mu je uspelo vsiliti Romunom diskriminatorsko visoke cene.
Častno sodišče je obsodilo toženca na najtežjo kazen javnega opomina, ki se objavi v tisku, in sicer z argumentom ,,z ozirom na škodljive posledice in visoke razlike v ceni" ob dodatni argumentaciji „teže škodljivih posledic za družbeno skupnost in ugled dežele v tujini." Tudi ti argumenti kažejo na pristranost Častnega sodišča, četudi to Sodišče samo poudaija, daje bil toženec prvič primoran braniti se pred Častnim sodiščem. Obstajajo pa še resnejši argumenti, da se vprašamo, kakšne so škodljive posledice za družbeno skupnost,če gre za spor v enem poslu na enem trgu, ki ga je bilo moč rešiti v civilni tožbi. Sodišče po drugi strani ni ocenilo, kaj bi pomenila za toženca in za družbeno skupnost diskriminatorska objava njegove odločitve v tisku, kar bi dejansko prizadelo veliko težje in usodne posledice naši družbeni skupnosti, v kateri je tožena stranka eno od najreprezentativnejših podjetij tako na domačem kot na tujih trgih. Najmanj kar je, bi objava diskreditirala Iskro v inozemstvu, a ker toženec ni privatno podjetje, temveč organizacija združenega dela z ogromnim poslovnim ugledom v državi in v tujini,bi objava sodbe prizadejala družbeni skupnosti škodo, ki bi bila nenadomestljiva in kar naj bi Častno sodišče imelo pred očmi pri odmeri kazni.
Na podlagi vsega navedenega toženec vztraja,da Izvršilni odbor Gospodarske zbor-nioe Jugoslavije oceni m razveljavi sodbo kot dokazno in pravno neutemeljeno.
Na temelju vseh omenjenih razlogov toženec predlaga, da Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Jugoslavije pri reševanju tega ugovora
oprosti
toženca vsake krivde in kazni in da istočasno obsodi tožnika zaradi kršenja dobrih poslovnih običajev s kaznijo, ki jo bo samo določilo.
Podrejeno toženec predlaga, da Izvršilni odbor razvezavi sklep (odločitev) v celoti in da vrne Častnemu sodišču predmet na zopetno obravnavo,	^
Z ozirom na uso dno težo tega spora in pobranega sklepa za toženca - protitežnika, le-ta predlaga,da se ga pokliče na sejo Izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Jugos laviie,da bi na njej sodeloval in branil svoja stališča.
ISKKA COMMERCE LJUBLJANA V Združenem podjetju Iskra Kranj Pooblaščeni predstavnik Gojmir Blenkuš, dipLing.d-r.
GOSPODARSKA ZBORNICA JUGOSLAVIJE Štev.: 0210/18
Na podlagi člena 120 Statuta Gospodarske zbornice Jugoslavije ter na podlagi pritožbe „ISKRA COMMERCE11 iz Ljubljane proti sklepu Častnega sodišča pri GZJ S. št. 9/74 z dne 15. oktobra 1974. leta, je Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Jugoslavije na seji z dne 19. decembra 1974. leta sprejel
SKLEP
ZAVRNE SE PRITOŽBA „ISKRA COMMERCE11 iz Ljubljane, kot obtoženca in protitožnika, a odločitev (sklep) Častnega sodišča pri GZJ S. št. 9/74 z dne 15. oktobra 1974. leta se v celoti potrjuje.
Utemeljitev
Po tožbi ELEKTRONSKE INDUSTRIJE - TOZD EXPORT-IMPORT iz Beograda je Častno sodišče pri GZJ razglasilo obtoženca za odgovornega in je nasproti njemu izreklo ukrep javnega opomina, ki naj se objavi v tisku, ker je dne 10. avgusta 1974. leta sklenil pogodbo z romunsko firmo „Electronum“ iz Bukarešte o prodaji keramičnih kondenzatorjev v vrednosti Cl. dol. 106.150 za 1974. leto in v vrednosti Cl. dol. 331.003,50 za 1975. leto, čeravno je vedel in je moral vedeti, daje tožnik pred tem sklenil pogodbo z istim inozemskim kupcem o prodaji iste vrste blaga po veliko ugodnejši ceni, torej je v tej zadevi ravnal na način, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim je prizadejal škodo družbeni skuonosti in tožniku ter omajal uglec države v tujini,s čimer je kršil dobre poslovne običaje iz člena 118 Statuta Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Z istim sklepom se tožnik kot obtoženec po protitožbi „ISKRA COMMERCE11 oprosti odgovornosti, da je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ustvaril neznosno atmosfero pritiska in groženj, z namenom, da pr zadene moralno škodo protitožniku.
Proti tej odločitvi (sklepu) je obtožena „ISKRA COMMERCE11 iz Ljubljane pravočasno podala ugovor zaradi bistvene kršitve določil o postopku,zaradi kršitve materialnega zakona, zaradi napačno in nezadostno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi odločitve o ukrepu družbene discipline, pobijajoč s tem odločitev, tako v tistem delu, v katerem je razglašena za odgovorno (toč. I dispozitiva) kot v delu, s katerim je po njeni protitožbi ..ELEKTRONSKA INDUSTRIJA1* - TOZD EXPORT-IMPORT oproščena odgovornosti (toč. II dispozitiva); predložila je, da se sklep Častnega sodišča v omenjenih delih predrugači, tako, da bo ona oproščena
odgovornosti in da bo »ELEKTRONSKA INDUSTRIJA" - TOZD EXPORT-IMPORT kot protiobtoženec razglašena za odgovorno na podlagi njene tožbe.
Tožena Iskra Commerce iz Ljubljane podredno predlaga,da se pobijana določitev odločitev vc v celoti razveljavi in zadeva vrne Častnemu sodišču v ponovno presojo.
V	svojem odgovoru je »ELEKTRONSKA INDUSTRIJA" - TOZD EXPORT-IMPORT predložila, da se ugovor »ISKRA COMMERCE" kot neutemeljen zavrne in da se sklep Častnega sodišča v celoti potrdi.
Izvršilni odbor je ugotovil, da je Častno sodišče sprejelo pobijano odločitev na podlagi popolnoma in pravilno ugotovljenega dejanskega starija, da ni z ničemer bistveno kršilo določila o postopku in,da ni napačno uporabilo materialnega prava, ko je s to odločitvijo proglasilo za odgovornega obtoženo »ISKRA COMMERCE" zaradi inkriminirane kršitve dobrih poslovnih običajev in ko je nasproti njej zaradi te kršitve kot ukrep družbene discipline izreklo javni opomin, ki naj se objavi v tisku. Izvršilni odbor prav tako sodi, da je Častno sodišče tudi svojo odločitev v zvezi s protitožbo (toč. II dispozitiva) temeljilo na popolnoma in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in na pravilni uporabi materialnega prava in da s sprejetjem oprostitvenega sklepa v tem delu ni z ničemer bistveno kršilo določila o postopku.
Izvršilni odbor je v prvi vrsti ocenil navedbe v ugovoru (pritožbi), da se Častno sodišče ni spuščalo v obravnavo vprašanja o tem, kako je prišlo do tega, daje tožnik v svoji pogodbi z romunskim kupcem z dne 17. 1. 1974. leta dosegel cene, ki so »za skoraj 80% višje od svetovnih cen" in daje Častno sodišče pri tem opustilo oceno navedb in dokazov obtoženega glede tega, daje podjetje »Elektrotehna" - Ljubljana, ki je bilo tožnikov komisionar za izvoz blaga v Romunijo, uvozila kot „kontra-posel“ 12 Romunije katodne cevi po cenah, ki so bile do 70 % večje od tistih cen, po katerih so bile katodne cevi uvožene iz SSSR.
V	ocenjevanju ugovora (pritožbe) obtoženca v posebej navedenih delih opozarja Izvršilni odbor na naslednja dejstva, ki izvirajo iz navedb samih strank v njihovih Pismenih vlogah in na obravnavi z dne 15. oktobra 1974. leta, pa tudi iz spisu priloženih dokumentov, katerih avtentičnost tudi obtoženec ni osporaval v postopku pred Častnim sodiščem:
L daje tožnik na obravnavi z dne 15. oktobra 1974. leta trdil, daje (tiste) katodne cevi, za katere obtoženec navaja, da jih je tožnik uvozil iz Romunije kot »kontra-Posel", (on) uvozil iz Romunije ravno na podlagi naročila samega obtoženca in da so te cevi prodane obtožencu; to tožnikovo trditev obtoženec na omenjeni obravnavi, pa tudi ne kasneje, ni ovrgel, pa je mogoče postaviti vprašanje, zakaj je obtoženec naročal te cevi prek tožnika iz Romunije, če jih je lahko, kot zatrjuje, nabavil iz SSSR po cenah, ki so domnevno za 70 % nižje od tistih iz Romunije; to dejstvo samo pp sebi zbuja dvom nad navedbo obtoženca, da je obstajala med cenami za katodne cevi iz Romunije in SSSR tista dispariteta, o kateri govori obtoženec;
2. da je tožnik na obravnavi z dne 15. oktobra 1974. leta s ciljem dokazovanja dejstev, da so bile njegove izvozne cene za kondenzatorje po pogodbi z dne 17. 1.
, 1974 ekonomsko opravičene, trdil tudi to, da je s aru obtoženec kupoval od njega t.j. tožnika, po istih cenah in ob istem času enake kondenzatorje -tudi to tožnikovo trdi tev toženec ni ovrgel,ne na omenjeni obravnavi in ne kasneje,medtem ko dejstvo potrjuje iz spisu priloženih tožnikovih taktur, kot tudi s teleksom tovarne »Keramika “ 9 Djevdjelija kot tožnikove TOZD, z dne 9. 9. 1974. leta, poslanim Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, v katerem (teleksu) je podan primerjalni pregled količin in prodajnih cen za kondenzatorje, ki so jih prodajah v letu 1974 in frcer: 1. tožnik obtoženi »ISKRA COMMERCE" iz Ljubljane, 2. tožnik romunskemu kupcu »Electronum" in 3. obtožena »ISKRA COMMERCE" romunskemu kupcu »Electronum";
3.	da iz pisma Obradoviča Predraga, predstavnika „Elektrotehne“ v Bukarešti, z dne 10. 6. 1974, poslanega Komercialno-tehničnemu biroju GZJ v Bukarešti, na katero (pismo) se sklicuje tudi obtoženec v postopku pred Častnim sodiščem in v svojem ugovoru (pritožbi) kot na dokaz o obstoju tkim. „kontra-posla“ med tožnikom in romunskim kupcem - izvira, da je „Elektrotehna“, skupno s tožnikom, do tedaj, t.j. do 10. 6. 1974 sklenila s kupcem iz Romunife posle v vrednosti Cl. dol. 2,377.361 iz naslova IZVOZA, medtem ko je iz naslova UVOZA iz Romunije zaključila samo nekaj prek Cl. dol. 400.000; to veliko nesorazmerje v obsegu izvoznih in uvoznih poslov kaže na to, da romunskega kupca, potem ko je sprejel po pogodbi z dne 17. 1. 1974 tožnikove cene za kondenzatorje, ni mogla voditi misel,da se bo odškodoval na ta način, da bo tudi on pri svojem izvozu zaračunal tožniku cene, ki so večje od ekonomskih in da zaradi tega ni mogoče sprejeti kot utemeljeno tudi navedbo obtoženca (str. 3, odst. 3 pritožbe), daje „domnevna korist za družbeno skupnost dosežena z višjimi cenami za kondenzatorje samo navidezna, ker daje kompenzirana z izgubo v poslu za katodne cevi, pri katerem je jugoslovanska stran morala plačati ceno, ki je višja za 70 % od svetovnih cen“; pri tem je treba posebej opozoriti na dejstvo, daje tožnik kupil od romunskega kupca katodne cevi samo v skupni vrednosti „ Cl. dol. 20.500, kar je razvidno iz spisu priloženega računa romunskega kupca „Electronum“ št. 503/K z dne 9. 5. 1974, na katerega se je obtoženec tudi skUceval kot na dokaz o obstoju tkim. „kontra-posla“;
4.	dejstvo, navedeno spredaj pod točko 3., dokazuje tudi spisu priloženo pismo Vukosavljeviča Bogdana, predstavnika obtoženca v Bukarešti, z dne 18. 9. 1974, naslovljeno na obtoženca, na katero (pismo) se tudi obtoženec sklicuje v svoji pritožbi.
Ker obtoženec v postopku pred Častnim sodiščem, pa tudi v svoji pritožbi ne nudi nobenega drugega dokaza o tem, da tožnikove cene pri izvozu kondenzatorjev v Romunijo niso bile ekonomsko upravičene, Izvršilni odbor, upoštevaje tudi spredaj navedena dejstva, sprejema kot povsem opravičeno stališče in utemeljitev, ki jo je Častno sodišče zavzelo pri pobijani odločitvi (sklepu), namreč, da obtoženec ni z ničemer dokazal svoje trditve, da je lahko tožnik zaračunal za zadevne kondenzatorje cene nad ekonomskimi samo zaradi tega, ker je tudi romunski partner njemu domnevno zaračunaval večje cene za svoje blago v tkim. kontra-poslu.
Pravno utemeljen tudi ni očitek 'toženca, daje „težka opustitev v dokaznem postopku" dejstvo, da Častno sodišče ni razčistilo vloge „Elektrotehne“ kot tožnikovega komisionaija. To pa zato,ker iz spredaj navedenih razlogov za sprejete odločitve -tako po tožbijcot tudi po protitožbi -ne bi imelo pravnih posledic dejstvo,tudi ,če bi bi lo potrjeno,da je opravljala Elektrotehna, vse posle,za katere gre Vtem primeru,na ra čun tožnika,t.j. kot toženčev komisionar.
Za pravilno rešitev te zadeve nima po mnenju Izvršilnega odbora pravnih posledic tudi dejstvo, ki ga obtoženec iznaša prvič, kot novega, v svojem ugovoru (pritožbi) (str. 3, odst. 4), namreč, daje tožnik sam, oz. prek Elektrotehne" dne 21. 1. 1974 sklenil novo pogodbo, v kateri je istemu kupcu zaračunal ceno Cl. dol. 23 za 1.000 kosov za taisti artikel, ki ga je prodal temu romunskemu kupcu po pogodbi z dne 17. 1. 1974 po ceni Cl. dol. 29. Namreč, če bi tudi bila dokazana identičnost artikla, o katerem je beseda v ugovoru toženca potem nikakor, niti tedaj ne bi bila navedena razlika v ceni Drimerna kot do1™z* da so bile tožnikove cene po pogodbi z dne 17. 1.
1974 „neekonomske“.To pa zato,ker je iz fotokopije naročilnice romunskega Kupca z dne 21.1.1974,ki je priložena navedenemu ugovoru razvidno, daje to naročilo opravljeno na podlagi ponudbe ..Elektrotehne", ki izvira še z dne 28. 11. 1973 in da znaša skupna vrednost naročila zadevnega artikla samo Cl. dol. 322,- (14.000 kosov). Povsem mogoče je namreč, da je ..Elektrotehna" v novembru 1973 ponudila romunskemu kupcu drugačne cene od tistih, po katerih je temu kupcu prodala zadevno blago po pogodbi z dne 17. 1. 1974. Po drugi strani pa primeijava količine zadevnih artiklov (KZM — 500 KA-2n2Z), prodanih po pogodbi z dne 17. 1. 1974, in tistih po pogodbi z dne 21. 1. 1974, pokaže, daje tožnik po pogodbi z dne 17. 1. 1974 prodal
iti:
3
1.460.000	kosov zadevnega artikla v skupni vrednosti ČL dol. 42.340.-, medtem ko je po naročilu z dne 21. 1. 1974 prodal romunskemu kupcu samo 14.000 kosov v novembru 1973. Neznatna količina nekega artikla, ki jo je ponudil romunskemu kupcu po neki določeni ceni, ne pomeni nujno, da je bila tedaj ponujena cena ekonomska, medtem ko cena veliko .večje količine istega artikla po pogodbi z dne 17. 1. 1974 ni bila ekonomska.
Izvršilni odbor sprejema kot pravilno stališče in utemeljitev Častnega sodišča, daje za vprašanje odgovornosti obtoženca v tem primeru brez pomena dejstvo, daje začel toženec s poslovanjem na romunskem trgu prej kot tožnik in se tudi v tem pogledu ka i*pritožba toženca ( str.4.,odst.l) kot pravno neutemeljena.
Za vprašanje odgovornosti obtoženca so v tem primeru brez vsakega pomena obširne razlage obtoženca na strani 4 in 5 njegovega ugovora (pritožbe) v zvezi z vprašanjem, ali je sploh mogel videti in preveriti tožnikovo pogodbo z dne 17. 1. 1974, ki je bila deponirana pri Komercialno-tehničnemu biroju GZJ in na ta način izvedeti za tožnikove izvozne cene po tej pogodbi. Obtoženec se pri tem sklicuje na pismo omenjenega biroja z dne 30. 8. in 18. 9. 1974, katerega fotokopije so priložene predmetu, navajajoč, da sta ti dve pismi v medsebojnem protislovju glede na vprašanje, ali (te) pogodbe, deponirane pri omenjenem Biroju, rabijo samo „za interne potrebe samega Biroja", ali pa so bile te pogodbe dostopne tudi drugim zainteresiranim organizacijam zaradi ogleda.
Vse te okoliščine niso ,kot je spredaj rečeno , odločilnega pomena za vprašanje totenčeve odgovornosti glede na to,da je Častno sod išče,ko je poklonilo polno verodostojnost izpovedi zaslišane priče Obradoviča Predraga, utemeljeno sprejelo kot ugotovljeno, da je bil obtoženčev predstavnik v Bukarešti Vukosavljevič Bogdan takoj po zaključku tožnikove pogodbe z dne 17. 1. 1974 in veliko pred inkriminirano obtoženčevo pogodbo z dne 10. 8. 1974, neposredno seznanjen s celotno vsebino, posebej še s cenami, tožnikove pogodbe z dne 17. 1. in daje odtod zvedel, da so cene, ki jih je dosegel tožnik, veliko višje od tistih, ki jih je nameraval obtoženec ponuditi romunskemu kupcu, oziroma po katerih je toženec prodal svoje kondenzatorje istemu romunskemu kupcu po pogodbi z dne 10. 8. 1974.
Častno sodišče ni storilo nobene kršitve postopka s tem, daje na obravnavi dne 15. oktobra 1974 zavrnilo obtoženčev predlog, da se zasliši priča Edo Sonnemvald. To pa zato, ker je bilo zasliševanje te priče predloženo samo zaradi okoliščine, da je inkriminirana pogodba toženca bila zgolj nadaljevanje poslovnih zvez z romunskim kupcem, ki izvirajo še iz leta 1972. Ker pa ta okoliščina ni pomembna za vprašanje obstoja zadevne kršitve dobrih poslovnih običajev in odgovornosti obtoženca, izjava omenjenega Sonnemvalda ne bi mogla vplivati na drugačen sklep Častnega sodišča. Zaradi tega se tudi v tem pogledu kaže pritožba obtoženega kot pravno neutemeljena.
Ocenjujoč na koncu ugovor fpritožbo)	toženca glede tistega dela sklepa
Častnega sodišča, v katerem je sprejeta odločitev po protitožbi toženca, sprejema Izvršilni gdbor v celoti kot popolnoma pravilno in z zakonom utemeljeno stališče ter utemeljitev Častnega sodišča, da za nekatera od dejanj, ki se inkriminirajo tožniku s protitožbo z dne 3. 10. 1974 ne obstajajo dokazi o tem, da jih je tožnik storil (posredovanje vesti o dejanju nelojalne konkurence obtoženca „Tanjugu“ zaradi objave), v drugih inkriminiranih dejanjih pa da ni elementov kršitve dobrih poslovnih običajev (domnevne tožnikove grožnje v teleksu z dne 26. 9. 1974).
V zvezi z ugovorom (pritožbo) glede izrečenega ukrepa družbene discipline sodi Izvršilni odbor, da je Častno sodišče na podlagi vseh okoliščin v tem primeru, ugotovljenih v postopku in na podlagi neposrednega vtisa, dobljenega na obravnavi, popolnoma utemeljeno izreklo obtožencu javni opomin, ki naj se objavi v tisku, kot najtežji ukrej) družbene discipline, ki je oredviden v členu 119 Statuta GZJ, potem ko je utemeljeno ugotovilo,da je toženec storil zadevno kršitev dobrih poslovnih običajev, z namenom, da ne oziraje se na vse škodljive posledice, tako za tožnika kot za celotno
družbeno skupnost, za vsako ceno onemogoči tožnika v nadaljnjem poslovanju z zadevnim blagom na trgu Romunije. Zaradi tega je tudi v tem oziru pritožba toženca neutemeljena.
Izvršilni odbor je ocenil tudi druge navedbe v pritožbi, toda ni jih spoznal kot utemeljene iz razlogov, ki jih je navedel v tem sklepu in tistih, s katerimi se utemeljuje sama pobijana odločitev Častnega sodišča.
Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Jugoslavije.
V Beogradu, dne 19. decembra 1974, št. 0210/18.	Predsednik
GOSPODARSKE ZBORNICE JUGOSLAVIJE Ilija Vakič, 1. r,
Točnost odpravka potrjuje: Sekretar Častnega sodišča Rad. Milišič
a
f






'






; -• . :r.r
• ,
'v' L- . ' :
°q v
'm .ni
olaan:
o!
•f-Oi-!.
'	v-, -	■ - 'v
■ ■ ■ . ■ - , • • -
:r:k. . ' ' '■ kV



_v.	:•
.: , •

/
\
,\

y
v

<
N
l
y
/
Zlate značke dolgoletnim članom ZK
^ delovne konference organizacije ZK Iskre — Elektromehanike)
V	tovarni ATC na Laborah je bila
19. decembra 1974 konferenca Zveze komunistov Elektromehanike. Po otvoritvi in izvolitvi organov kpnfe-rcnce je podal izčrpno poročilo o organiziranosti in delovanju OZK v Elektromehaniki sekretar Bojan Kle-roenčič. Poudaril je, da se pred nje postavljata predvsem dve skupini nalog, izhajajoči iz uresničevanja sklepov 4. seje predsedstva GK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS. Prva obsega naloge s področja izvajanja določil nove ustave, kjer je potrebno zagotoviti samoupravno konstituiranje v skladu z omenjenimi določili, pri tem Pa posebej analizirati naslednja najvažnejša področja:	uresničevanje
neodtujljivih pravic delavcev v združenem delu, združevanje sredstev 10ZD ter uveljavljanje odnosov med 10ZD in krajevnimi skupnostmi. Prisotnim je podal informacijo o oranžni reorganizaciji v okviru ZP Iskra in Elektromehaniki ter poudaril vlogo družbenopohtičnih organizacij Pri realizaciji te zahtevne naloge.
Kot drugo skupino je tov. Klemenčič naštel tiste s področja uveliav-lianja politike gospodarske stabi-•zacije. Osnova za obsežne akcije ZK Je bilo poročilo o devetmesečnem Poslovanju Elektromehanike in pa 7r®Pl o sanaciji s seje dne 13. 11.
'4- Takrat so se komunisti dogo-y°i, ,za sprotno obveščanje članov it olsktiva o normalizaciji stanja. To in ruge sprejete naloge so se po besedah °v. Klemenčiča potrudili reševati rezkompromisno. Predvsem je bilo velio truda vloženega v čimprejšnjo realizacijo nujne branžne reorgani-zacije, in pa ustanovitev samoupravne delavske kontrole v vsaki TOZD.
V	razpravi, ki se je razvila nato, so komunisti Elektromehanike obrav-rravali finančno stanje OZD, potek realizacije investicijske politike na Laborah, prenizke cene nekaterih proizvodov ter odnose med Iskra-Gommercom in Elektromehanike.
Glavni direktor Aleksander Mihev je v nadaljevanju konference seznanil navzoče z napori vodstva OZD za zboljšanje finančnega stanja OZD. oudaril je, da je trenutno najvažneje doseči ustrezne nove cene za tele-°nijo, stikala, števce in električno ročno orodje, saj so sedanje odločno Prenizke Doseženo je bilo znižanje carinske stopnje za uvoz repro-o! materiala, v pogodbah z Iskra-: tonmercem pa so bile določene nižje T,:Ji tonalne stopnje, kar je poleg ostalih ' J u |.ePov pripomoglo k naglemu iz-otjšanju finančnega položaja v OZD. poštevati pa moramo tudi razmejitev nagonskih stroškov novega obrata na laborah na daljše časovno obdobje. y.e<rsednik sindikata Elektromehanike 'toto Šarabon je zatem opozoril pri-
OZn na dejstvo, da gre v omenjeni V-'Z,L) za dmžheni stanrlarrl snrazmer-
mora z vključevanjem mladih in neposrednih proizvajalcev še okrepiti svojo dejavnost ter uresničiti programsko politiko ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij. Aktualne naloge komunistov . kranjske občine pa bodo še posebej na področju gospodarstva, saj ugotavljamo, da je bilo prvih 9 mesecev na splošno neugodnih, čeprav se je fizična proizvodnja povečala za 20 %. Ostanek dohodka pa je kljub temu minimalen. Omenil je tudi, da je odbor za druž-beno-ekonomske odnose obravnaval izgube v Savi, Iskri-Elektromehaniki ter Engineeringu. Za Iskro je bila ugotovljena premajhna razlika med proizvodnimi in prodajnimi cenami, predvsem na področju elektronske telefonije. Stopnja zaposlovanja 5,7 % glede na 1,2 % letnega prirastka je na splošno previsoka, poleg dnevne migracije je občutno tudi povečanje priseljevanja. Zato bo treba v bodoče bolj kot doslej upoštevati realne možnosti zaposlovanja. Drseči tečaj dinarja zahteva usmerjanje v izvoz in zmanjšanje uvoza, kar vpliva tudi na akumulativnost. Izdelati bo treba protiinflacijski in varčevalni program, korigirati nekatere prodajne pogodbe ter zagotoviti obratna sredstva in njihovo racionalno uporabo. K izboljšanju stanja pa bo nadalje pripomogla polna zaposlenost obstoječega števila proizvajalcev, pravočasna oskrba z materialom ter disciplinirano varčevanje z materialom, delovnim časom itd. Nadaljnje nujne investicije naj bodo stvar trezne presoje ko^ lektiva. Seveda bo treba najprej do konca izpeljati zastavljene. Za naprej pa bo nujno sedanji tempo proiz-
vodnje ali upočasniti ali pa povečati akumulacijo.
V razpravo so se vključili še Vinko Plešec z zahtevo po kontrolirani nabavi novih strojev, Simon Dordevič s predlogom, da bi nagradili za prizadevnost res skrbno izbrano število ljudi, ter Ivan Cvar s pripombo, da samoupravni sporazum predvideva nagrade v znesku od 20 % — 150 % enomesečnega OD posebno zaslužnim članom kolektiva, o čemer sklepa DS TOZD. Ta praksa naj bi ostala, saj je obravnava javna. Glede na vsesplošno slabšanje svetovnega gospodarskega položaja je pričakovati težke čase tudi za Iskro, katere proizvodni načrt bo v 1. 1975 le malo povečan. Realizirali pa ga bomo z že obstoječimi produkcijskimi' sredstvi in številom zaposlenih (7500).
Prisotne je s potekom uvajanja WF-sistema nato seznanil Peter Mihelič, predstavnik Šolskega centra Iskre pa jih je opozoril na neobhodno potrebno gradnjo novih šolskih prostorov, saj je le zadostno število ustrezno šolanih kadrov osnova za dosego produktivnosti.
Henrik Peternelj je nato podelil značke jubilantom, ki so že 25 let člani ZK. To so: Franc Gorjanc, Vera Jocif, Franc Ješe, Ivan Mavec, Stane Šterk, Stane Mihalič in Anton Štefe. Zaželel jim je vse najboljše in pa, da bi se po njihovem delu zgledovalo tudi, 48 novosprejetih članov, ki so zatem prejeli članske izkaznice.
Izvoljena komisija je kasneje izdelala zaključke, ki jih bomo objavili naknadno.
V.B.R.
Priznanja za zvestobo Iskri
Zadnje dni minulega leta je bila v Iskrini poslovni hiši v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili spominske značke in zahvalna pisma tistim delavcem in delavkam skupnih služb Iskra Commerce, ki so zaposleni v Iskri že 10 oziroma 20 let.
Proslavo je odprl predsednik delavskega sveta te delovne skupnosti Mi-lorad Irižanin in se v kratkem nagovoru v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zahvalil slavljencem za privrženost Iskri.
Nagrade za neprekinjeno delovno dobo 10 let v Iskri so prejeli
Splošni sektor: Marija Vujanič, Zehida Huskič, Jože Pekolj, Ivanka Tome, Franc Rozman, Anton Mihelič, Marija Peklaj, Maijan Poljšak;
Sektor računovodstva:	Marija
Janša, Jera Korošec. Marija Novak, Marija Nograšek, Vasilij Robič, Karo lina Vrbnik, Elizabeta Ozimek. Marija Petkovšek, Marija Česen, Franc Mavrič, Milavž Turk:
Sektor investicije: Arnold Krapša;
Nagrade za neprekinjeno delovno dobo 20 let v Iskri so prejeli:
Splošni sektor: Marjan Dvoraček, Ivan Zupan, Kristina Valjavec, Ljudmila Osredkar;
Sektor
Kampjut;
za organizacijo:	Milivoj
Sektor za organizacijo Janko Pompe;
in AOP:
Sektor računovodstva: Nada Lebar, Angelca Milavžina, Justina Škofič.
Po podelitvi priznanj - denarne nagrade so izplačali slavljencem že prej - je bila prijetna zakuska. ^
za družbeni standard sorazmer- TOZD ELEKTRONSKI INSTRUMENTI, HORJUL
izri ,1Zrec*no malo sredstev, pa tudi delan sistem za njegovo zagotavlja-Je ne obstoja. Iz sredstev za splošne investicije bo torej potrebno odvajati olocen % tudi za družbeni standard, d »h6 tov^ticije narekujejo potrebe čene 6 ^ zato ne smei0 biti obdav-
Besedo je nato povzel Henrik Pe-sekretar ObK ZKS Kranj. Zk< • ’ ba obravnavana dejavnost OO iGb in njene naloge ustrezajo tre-
nutnemu položaju. Organizacija pa
Visoka zavest
Leto 1974 je bilo za našo tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu izredno bogato s problemi in težavami, ki so tako zvesto spremljale proizvodnjo in gospodarjenje. Posledica tega je bila, da delovnemu kolektivu pri izpolnjevanju postavljenega proizvodnega načrta ni šlo tako kot bi bilo želeti in ga zato ni uspel uresni-
čiti v celoti. Toda, o tem bo tekla beseda ob drugi priložnosti, namen tega sestavka danes je drug. Štirinajsti december preteklega leta je bil za kolektiv v Horjulu dan, ko se je izkazala njegova visoka zavest. Na pobudo sindikalne organizacije in mladinskega aktiva v tovarni, so namreč ta dan -bila je sicer prosta sobota - sklenili delati, da bi v trenutku, ko se je oskrba z reprodukcijskimi materiali v tovarni le izboljšala, vsaj malo omilili nastale izpade v proizvodnji.
Visoka zavest kolektiva se je pri tem izrazila v tem, da so se prostovoljnega dela na prosto soboto udeležili prav vsi člani kolektiva, razen šestih, že v naprej opravičeno odsotnih. Vsekakor je to izraz enotnosti'in pripadnosti kolektiva, ki najbrž pomeni veliko več, kot morda tisti enodnevni ustvarjeni dohodek. Akcija sindikata in mladine je torej izredno lepo uspela in ta dan so v tovarni uspešno zaključili vrsto nalog, ki so sicer zaostale zaradi objektivnih težav ob pomanjkanju materiala. ,
S svojo stoodstotno udeležbo je kolektiv v Horjulu potrdil svojo zrelost in pripravljenost, strnjenih vrst reševati svoje vsakodnevne naloge in izkazal svojo visoko zavest. _(\
L tovarni ATC na Laborah je bila 27. decembra lani počastitev dolgoletnih
^ a,tov kolektiva Iskre — Elektromehanike. Srečanja sc je udeležilo 132 jubi“ ,	.
afitov 25- hi 137 jubilantov 20-letnega dela. Podelili s<> jim zlate in srebrne značke. Avtorje piosimo za razumevanje.
Nekaterih člankov danes nismo uspeli objaviti. To bomo storili prihodnjič.
Za dolgoletno in uspešno delo pri avtomatizaciji železnic je predsednik republike odlikoval naslednje naše sodelavce: od leve proti desni: Ernest TORKAR, Ivan DREMELJ, Rajko NOČ, Alenka ANTONČIČ, Ignac ČEAK, Viktor BEZEK, Slavko MOČNIK.
Ob koncu lanskega leta se je formiral sedanji Biro za avtomatizacijo železnic v TOZD Inženiring avtomatike. Na zboru delovnih ljudi je bil navzoč tudi podpredsednik skupščine občine Center tov. Tomič, ki je izročil v imenu predsednika Tita odlikovanja nekaterim našim sodelavcem. (Na sliki v sredini med direktorjem Dragom Podlogarjem in predsednikom skupščine ZP Vladimirom Logarjem).	^
Ob koncu leta je bilo običajno srečanje upokojencev, nekdanjih sodelavcev Iskra Commerce in strokovnih služb ZP. Upokojenci so se v lepem številu zbrali v naši novi stolpnici. Najprej jim je generalni direktor ZP Jože Hujs v kratkih obrisih pojasnil uspešno poslovanje ZP v letu 1974, nato pa jim je Marijan Dvoraček povedal vse o novi stolpnici in delu služb, ki delujejo v njej. Upokojence so nato presenetili z novoletnimi nagradami, posebni vodiči pa so jim razkazali stolpnico, nakar so odšli na skupno kosilo, ki je minilo ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov na čas, ko so sedanji upokojenci še aktivno sodelovali na svojih delovnih mestih.
ISKRA - Skupne službe ZP
Objavljamo naslednja prosta delovna mesta in vabimo zainteresirane delavce, da se prijavijo:	x
1.	Administrator
s poznavanjem administrativnega dela in znanjem strojepisja.
2.	Stenodaktilograf
z znanjem stenografije in strojepisja.
3.	Debatni stenodaktilograf
z znanjem stenografije in strojepisja in sposobnostjo samostojnega pisanja zapisnikov.
4.	Obračunovalec štipendij
s sposobnostjo samostojnega opravljanja del v zvezi z obračunavanjem štipendij ter s poznavanjem administrativnega dela.
5.	Tajnica direktorja področja
s poznavanjem tajniških poslov in administracije ter znanjem, ki je potrebno za (debatnega) stenodaktilografa.
6.	Referent za rekreacijo
z veseljem za organiziranje izletov, ekskurzij, smučarskih in plavalnih tečajev, tekmovanj in drugih rekreativnih dejavnosti (Trim).
Za delovna mesta od 1. - 3. je zaželena dveletna administrativna šola, za delovna mesta pod 4. — 6. pa srednja šola.
Prosta delovna mesta so v skupnih službah ZP:
—	v sekretariatu skupščine ZP
—	v službah področij ZP
—	v splošnem sektorju skupnih služb
—	v Počitniški skupnosti Iskre
—	pri Glasilu Iskra.
Vsi interesenti naj se osebno (ali po telefonu) zglasijo v sekretariatu ZP Iskra v Ljubljani, Trg revolucije 1, 16 m nadstropje (telefon 324-765 direktni, 2116 interni), kjer bodo dobili tudi vse druge dodatne informacije (OD, pogoji dela in podobno).
Vsekakor pa sc interesenti lahko tudi pismeno prijavijo, nakar jih bomo povabili na razgovor.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Pomen, mesto, organizacija in status službe za informiranje v delovni organizaciji
V ustavi smo nedvoumno zapisali, da ima delavec v združenem delu pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialnofinančnem stanju in še o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje, zato je izrednega pomena — kako, kdaj, kdo in na kakšen način obvešča samouprav-Ijalce, delegacije in delegate, da bi resnično lahko uresničevali svoje samoupravne pravice. Na drugi strani pa ustava nalaga dolžnost in skrb za obveščanje prav delavskemu svetu OZD, torej tako DS TOZD, kot DS delovne organizacije in ZP. In o reševanju te problematike — kako organizirati obveščanje v naših delovnih organizacijah bo tu govora.
Konec lanskega leta se je Iskra reorganizirala po branžnem načelu in tako imamo danes 6 velikih delovnih organizacij - industrij: Elektromehanika, EMO, Avtomatika, Avtoelektrika, Široka potrošnja in IEZE ter specializirano tržno delovno organizacijo Iskra Commerce in specializirano delovno organizacijo Institut za organizacijo dela in metrologijo. Poleg tega imamo v ZP še nekaj delovnih skupnosti skupnega pomena, kar vse predstavlja precejšnje področje obveščanja samo o vprašanjih poslovanja in poslovnih rezultatov ZP.
Da pa bi bili samoupravljala temeljito obveščeni o poslovanju svoje delovne organizacije in svoje TOZD pa menim, da bi vsaka delovna organizacija morala osnovati (če je še ni) ustrezno službo informiranja. Zato naj tu obrazložim svoje poglede na organizacijo take službe in se pri tem poslužim ustreznih materialov, ki jih je pred časom pripravil pomočnik generalnega direktorja ZP Boštjan Barborič.
Z osvojitvijo marketing poslovne koncepcije se je ISKRA približala moderni tržno usmegeni filozofiji poslovanja in se skuša postavljenim poslovnim ciljem približati tudi s pomočjo ustrezne organiziranosti dela in poslovanja.
Da pa bi sodobno in napredno podjetje, ki je s svojimi poslovnimi načrti obrnjeno v bližnjo in daljno prihodnost, te svoje načrte lahko tudi uresničilo, potem je takemu podjetju poleg marketing poslovnega koncepta potrebno osvojiti tudi javno mnenje bližnje okolice in jugoslovanske javnosti z' aktualnimi, optimalnimi, razumljivimi in resničnimi informacijami iz dela in poslovanja delovne organizacije. Ta potreba mora postati čredo in filozofija podjetja, če noče že danes — jutri, ali v bližnji prihodnosti zabresti v resne težave.
Informiranje lastnih delavcev — upravljalcev o stanju poslovanja in poslovnih dosežkih podjetja pa je itak ustavna kategorija in o tem ne bi rad veliko ponavljal.
Torej imamo pravzaprav dvoje z ustavo določenih informacijskih dejavnosti:
1)	informiranje lastnega delovnega kolektiva in
2)	informiranje javnosti,
za kar so predvsem zadolženi samoupravni organi (DS).
Iz tega torej sledi, da ne gre v celoti enačiti notranjega informiranja (samoupravljalcev) in širše javnosti (družbene skupnosti). Razlike so tako v pogledu vsebine kot, glede pristojnosti, vegetno pa tudi interesne narave (vir informacij).
Vsebinske razlike bi bile naslednje: samoupravljalcem je potrebno zagotoviti totalne informacije z vsemi alternativami in skozi vse faze zoževanja alternativ, oz. oblikovanja opredelitev (predlogov, stališč), da bi lahko sodelovali v razpravi in dajali smernice svojim delegatom za usklajevanje stališč in sporazumevanje do končne odločitve. Za samoupravi]alce potem-
takem tudi ne veljajo omejitve informacij, ki sodijo v kategorijo poslovnih skrivnosti, kar pa spet ne pomeni, da morajo vsi vse vedeti. Vsekakor mora obseg informiranja o poslovnih skrivnostih biti posebej urejen, kakor tudi obveznost varovanja skrivnosti.
Širšo javnost (družbeno skupnost) zanimajo splošne informacije o našem poslovanju s stališča smotrnosti in koristnosti našega gospodarjenja z družbeno lastnino ter naši razvojni cilji, predvsem pa družbenoekonomski položaj delavcev v našem podjetju, razvoj samoupravljanja in naš prispevek k splošnemu razvoju družbenoekonomskega in političnega sistema Jugoslavije. Torej gre tukaj bolj za globalne informacije in sporočanje naših izkušenj, ki imajo lahko širši pomen. Širši javnosti (razen pooblaščenim organom) niso dostopne poslovne skrivnosti.
Kar zadeva vprašanje pristojnosti oziroma nosilcev nalog — obveznosti informiranja obstoje tudi določene razlike. Določila nove ustave so v tem pogledu precej jasna in nalagajo obveznost internega informiranja samoupravnim organom (delavskim svetom) kot eno njihovih temeljnih funkcij, obenem pa tudi družbenopolitičnim organizacijam, ker ima informiranje v našem sistemu izrazito družbenopolitično vlogo.
Vse analize in politične ocene dosedanje informativne dejavnosti v delovnih kolektivih so izpostavile kot osnovno deformacijo dejstvo, da je bilo informiranje monopol poslovodnih struktur in da so vse oblike informiranja delovnih kolektivov podaljšana roka poslovodnih in strokovnih organov. Zahteva po podružb-Ijanju informacij in osamosvojitvi sredstev obveščanja od tehno-struktur je bila uzakonjena zato, da bi na politiko informiranja dobili odločilen vpliv samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v imenu samoupravljalcev.
S poglabljanjem samoupravnega sistema in uvajanjem delegatskega načela je problem vpliva na politiko in vsebino informiranje še toliko bolj akuten. Ni potrebno posebej dokazovati, da ima dominanten vpliv na politiko informiranja tisti činitelj, ki ima v rokah selekcijo in interpretacijo informacij oziroma dejstev. Zato ustava daje to pristojnost samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Zato potrebujejo ti organi za to dejavnost tudi svojo strokovno službo, ki ne bo obveščala zgolj o delu samoupravnih organov (oziroma druž-benopohtičnih organizacij), temveč posredovala samoupravljalcem in delegatom vse informacije, ki so potrebne za njihovo odločanje in za nadzor nad izvrševanjem njihovih odločitev.
Glede virov informacij je potrebno poudariti, da so to vsi nosilci pooblastil in obveznosti (od samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov, do strokovnih služb), kajti vsi so obvezani na javnost svojega dela oziroma polaganje obračuna.
S splošnimi akti je potrebno (v kolikor to še ni) precizirati obveznosti in določiti osebe, ki so pooblaščene za dajanje informacij. Čeprav je v našem sistemu sleherna oseba (samo-upravljalec) vir informacije, vendar le-ta lahko govori le v lastnem imenu in ne v imenu pravne osebe, organizacije ah organa, če nima za to posebnega pooblastila. Zmotno je tudi mnenje, da je možno in dopustno prenesti informiranje na eno osebo ali eno specializirano službo, pa najsi gre za interno ali zunanje informiranje. Vsi viri morajo zagotavljati informacije s svojega področja delovanja, ker ga le oni strokovno ali politično obvladajo in lahko potemtakem nosijo odgovornost za informacije (dejstva, analize, ocene, prognoze)!
Posebej velja poudariti, da je bistveno zagotoviti identifikacijo odgovornosti za informacije in da je to še zlasti važno v odnosih med poslovodnimi in samoupravnimi organi.
Čeprav poslovodnim organom ne daje ustava pravico vodenja politike informiranja, pa s tem ne zmanjšuje njihove odgovornosti za informacije (predloge in ocene), ki jih possre-dujejo in na osnovi katerih samoupravni organi sprejemajo odločitve. Da bi slednji imeli možnost presoje predlaganih odločitev, morajo imeti popoln vpogled v vsa dejstva, vse variante in vse razloge „za“ in „proti“. Morajo torej imeti možnost selekcije oziroma presoje upravičenosti predlagane selekcije (izbire).
Če sedaj preidemo na stike z javnostjo, je treba ugotoviti, da nas zakon o obveščanju obvezuje (kakor tudi sleherno pravno osebo, organizacijo itd.), da zagotovimo javnost svojega delovanja in s, tem omogočimo njegovo družbeno verifikacijo. Glede na razširjeno prakso zapiranja virov
informacij oziroma nedostopnosti informacij, zahteva zakon, da se s statutom določi osebo, ki je dolžna zagotoviti javnost dela - dostopnost informacij, da bi se tako in dividualiziralo odgovornost in omogočilo izvajanje zakonskih konsekvenc.
To ni oseba, ki bi bila edina pooblaščena za obveščanje (kar bi imelo nasproten učinek — zoževanje virov informacij in oteževanje obveščanja), temveč oseba, ki je v vsakem primeru dolžna zagotoviti informacijo, bodisi da jo posreduje osebno ali pa preko druge pooblaščene osebe. Ona skrbi za to, da je širša družbena skupnost vedno obveščena o vsem, kar je v njenem interesu in kar ji omogoča, da verificira koristnost in smotrnost naše dejavnosti.
To je torej mesto, kjer se stekajo vse informacije, se strokovno dodelajo (v smislu časnikarske obdelave) in posredujejo javnosti na ustrezen način. Od tu prihajajo zahteve po informacijah (v kolikor bi viri sami ne zagotavljali rednega pritoka), dolžnost zbiranja in obdelave informacij; odgovornost za posredovane informacije pa je na virih.
Oseba, ki je odgovorna za stike z javnostjo, skrbi za objektivnost in celovitost informiranja javnosti o delovanju delovne organizacije in v ta namen usklajuje informativno dejavnost vseh organov, kajti navzven se pojavlja delovna organizacija kot enoten vir, ki se sooča z interesi širše družbene skupnosti in jih po samoupravni poti usklajuje.
Iz množice informacij, ki cirkuH-rajo znotraj firme, služba odn. odgovorna oseba selektira tiste, ki so interesantne za širšo družbeno skupnost, organizira časnikarsko obdelavo, daje pobude za zbiranje interesantnih informacij, koordinira delo oseb za zagotavljanje javnosti dela v TOZD in DO, vzdržuje stike s sredstvi javnega obveščanja in jim daje pobude za informiranje, oziroma posreduje informacije.
V cilju zagotovitve 'načrtnosti dela in pravilne politične usmeritve (nadzora) odgovorna oseba predlaga koncept oziroma program stikov z javnostjo v verifikacijo samoupravnim in družbenopolitičnim organom podjetja ter periodično poroča o delovanju.
Na osnovi povedanega jasno sledi, da mora „naša“ služba za informiranje biti organizirana tako, da je enkrat obrnjena navznoter k samoupravljalcem in drugič navzven k družbenopolitični skupnosti, vendar obakrat pod nadzorstvom samoupravnih organov v zvezi z izpolnjevanjem sprejete pohtike informiranja. Neizpodbitno jasno je dejstvo, da lahko služba za informiranje zadovoljivo izpolnjuje svoje naloge in opravi svoje z ustavo utemeljeno poslanstvo samo takrat, če je resnično tudi sama ustrezno informirana, to je: informirana iz prve roke! Zato mora vodja te službe oz. pooblaščena oseba za dajanje informacij biti ne samo pasivni registrator sprejetih stališč in ciljev podjetja, temveč aktivni soustvarjalec, mora
poznati poslovne cilje, politiko in strategijo podjetja, da bi lahko pri ožji in širši družbenopolitični skupnosti vzpodbudilo zaupanje in simpatije do podjetja, v samoupravi]alcih pa krepilo zavest o pripadnosti k firmi.
Ta služba, kolikor si jo danes lahko zamislim, bi torej imela dve med seboj ki povezani, vendar samostojni področji z< dela:	p,
—	interno obveščanje in	di
—	obveščanje javnosti.	p.
Vsekakor pa bi ta služba morala le
biti deležna precejšnje pozornosti in d: veljave. Podatki o proizvodnih planih z: in realizaciji, o raziskovalnih in raz- di vojnih dosežkih, tržne novosti, personalne novice, racionalizacije ipd., vsi di ti podatki bodo morali najti pot do sl službe informiranja!	st
Sicer pa morajo naloge, pristojnosti te 'in odgovornosti te službe najti svoje al mesto v organigramu podjetja in h ustreznih aktih!	n1
K temu pa bi želel dati svoj pri- u spevek k razjasnitvi vloge in statusa te službe:	č
1.	Ugotavljam, da je dejavnost te
službe nujna že s samim obstojem ^ podjetja (ustava).	st
2.	Glavne naloge bi bile naslednje: u
a)	koordinacija vseh informacijskih h aktivnosti na vseh nivojih v podjetju ja
b)	informiranje lastnega kolektiva ži
o poslovanju podjetja in drugi ka- k dravski, finančni, proizvodni in so- C cialni problematiki	d
c)	informiranje družbenopolitične o
skupnosti o poslovanju podjetja ter o drugi problematiki, kot tudi o po- & slovnih, tehničnih in drugih uspehih n in dosežkih, kot tudi povratno	1
d)	informiranje samoupravnih in k
poslovodnih organov podjetja o po- d teku, reakciji in mnenju javnosti ob n sprejemu teh informacij	n
e)	vzpodbujanje posameznih orga- k
nov za aktivno delovanje v smeri pri-; b dobivanja dobrega imena podjetju Si (image-imič) pri čemer ima služba za 51 informiranje glavno vlogo in zadolži;w tev.	§1
Kolikor sem v tem času utegnil te pregledati literaturo, ki govori o dejav §| nosti službe za stike z javnostjo (Pu || blic relation), sem ugotovil, da se ^ danes v svetu (počasi pa tudi pri nas)j|| taki službi pripisuje velik ppfnen, zat je uvrščena v sam vrh organizacijski strukture podjetja.
Smatram, da bi v našem dele gatskem samoupravnem socializmi teh dejstev ne smeli zanemarjati, in bij morali službo za informatiko podre' diti skupnemu organu upravljanja (DS) podjetja. S tem bi službi d; " določeno samostojnost in neodvisnos od ostalih sektorjev, kar bi bilo nujno za resnično aktivno in kreativno delo te službe in njeno lastno „totalno' informiranost. S takim položajem bi! se tej pomembni službi odvzel dosedanji večkrat tretjerazredni pomen in bi y se jo postavilo v rang, kiji pripada. ^ Kajti ta služba, ki jo imam v mislih,,' 0 bo (sčasoma) morala
A. vzpostaviti redne in pristne stike zaradi propagiranja dobrega imena / firme
(Nadaljevanje na 8. strani)
Smeri študija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani
V naslednjih številkah našega časopisa bomo objavili uvodne prikaze sodelavcev Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani ob obisku Iskrinih sodelavcev na omenjeni fakulteti 6. decembra 1974. Danes objavljamo 1. prikaz.
Redni študij na fekulteti za elektrotehniko obsega 10 semestrov, pri čemer je zadnji - 10. semester -predviden za izdelavo in zagovor diplomskega dela. Prvi štiije semestri študija so skupni za vse študente elektrotehniške fakultete. V tem času naj bi si študentje pridobili predvsem potrebno temeljno znanje matematike, fizike in osnov elektrotehnike, poslušajo pa tudi nekatere druge vzporedne predmete, ki tvorijo potrebno osnovo za vse nadaljnje študijske smeri. Prvi dve leti študija v precejšnji meri tudi povezujeta med seboj posamezne smeri v višjih letnikih, saj morajo po eni strani učitelji prvih dveh letnikov upoštevati potrebe vseh smeri, po drugi strani pa morajo učitelji višjih letnikov graditi na enotnem predznanju študentov pri vseh smereh.
ISKRA
Številka 1 — 18. januarl975
Po četrtem semestru se študij razdeh v več področij in smeri:
1.	Področje elektroenergetike š smermi
-	elektrifikacija
-	industrijska elektrotehnika
2.	Področje elektronike s smermi
-	avtomatika
-	industrijska elektronika
-	telekomunikacije
3.	Področje splošne elektrotehnike s smerjo
-	merilno-regulacijska
4.	Področje računalništva in informatike
-	z istoimensko smerjo.
Področje elektroenergetike zajema
področje proizvodnje, razdeljevanja in uporabe električne energije. Študij tega področja je razdeljen v dve smeri: Smer elektrifikacije zajema področja:
—	proizvodnje
—	transformacije
—	vodenja in razdeljevanja električne energije.
študij pa obsega:
—	vse vrste elektrarn:	nuklearne,
termo, hidro, plinske, prečrpo-valne,
—	sistemska vprašanja elektroenergetike,
—	optimalni razvoj elektroenergetskih sistemov
—	optimalno obratovanje elektroenergetskih sistemov
—	pretvorba in vodenje električne energije ter interkonekcijo z enosmernim tokom
—	regulacijo in avtomatizacijo v elektroenergetskih sistemih
—	elektroniko v elektroenergetskih sistemih
—	visokonapetostno tehniko
—	stabilnost in prehodne pojave v elektroenergetskih sistemih
—	relejno zaščito sistemov
—	daljinsko vodenje in upravljanje Področje uporabe električne energije pokriva smer:
Industrijska elektrotehnika ki
obsega: električne stroje, avtomatiko in povezavo obeh v kompleksnih elek-tromotorskih pogonih za uporabo v:
—	produkcijskih procesih, kot so: tehnološki procesi v industriji, električni pogoni v kmetijstvu, električni pogoni v elektrarnah,, električni pogoni v rudarstvu in metalurgiji, črpališča itd.
—	v transportu:	električna vleka,
električna oprema ladij, transporterji, dvigala itd.
Študij obsega:
— električne stroje in elektrarnotor-ske pogone
—	električne aparate
—	regulacije, krmiljenje in avtomatiko
—	polvodniško - usmerniško tehniko
—	elektrotermične naprave itd.
Iz področja elektronike imamo na fakulteti tri smeri:
Avtomatika, kot naj starejša tovrstna smer v Jugoslaviji, je nastala leta 1960. Obsega obsežno področje:
—	vodenja in avtomatizacije ter optimizacije v industriji
—	avtomatizacije v prometu (železniškem, cestnem, morskem, zračnem)
—	avtomatizacije v elektroenergetiki
—	avtomatizacije diagnostike v medicini
—	avtomatizacije v merilni tehniki
—	simulacije (digitalne, analogne, hibridne)
—	razpoznavanja oblik
—	adaptivnih in inteligenčnih sistemov
—	načrtovanja in gradnjo avtomatov itd.
Smer telekomunikacije obsega danes tako pomembno območje prenosa in posredovanja vsakovrstnih informacij (govor, slike, podatki itd.)
Študij obsega: Teorijo ih sistemske rešitve prenosa informacij s področja:
—	brezžičnih sprejemnih in oddajnih naprav
—	visokofrekvenčnih kanalnih naprav za zvezni in digitalni prenos signalov
—	mikrovalovnih prenosnih naprav
—	naprav za komutacijo informacij itd.
n
Vendar smer ni obarvana strogo ^ sistemsko, temveč je dan tudi precej- ^ šen poudarek elektroniki vezij, pred- 7; vsem takih, ki služijo telekomunika- ' cijskim napravam. Tako študent oz. diplomant po eni strani dobi zadosten vpogled v podrobnosti telekomunika- , cijskih naprav, po drugi strani pa 1 lahko uspešno deluje tudi na področ- ^ jih, ki niso neposredno vezana na telekomunikacijske naprave.
Avtomatika in telekomunikacije J obsegata dve pomembni področji f elektronike — obdelavo in prenos * informacij. Vendar je v elektroniki še * kopica problematike, ki v teh področ- ^ jih ni zajeta. Čim večji del te problematike naj bi zajela smer:
Industrijska elektronika. Naštejmo | nekaj pomembnejših elementov te problematike:
—	preoblikovanje informacij materi-; x
aliziranih v različnih fizikalnih • oblikah (temperatura, pritisk, J dimenzije, zvok, slika itd.) v elek- „ trične'veličine	j
—	preoblikovanje informacij v obliki , električnih signalov v obliko pri- , merno za uporabnika
—	razne elektronske merilne naprave
—	elektroakustične in televizijske študijske naprave
—	naprave za elektronsko kontrolo procesov itd.
Pri študiju na tej smeri je poseben poudarek na elektroniki vezij, vedno močneje pa je zastopana tudi tehnologija sodobnih integriranih kompo- j
(Nadaljevanje na 7. strani) '

ISKRA - TOVARNA BATERU - ZMAJ
Kljub uspehom kritični
Prejšnji mesec je bila ustanovna l0J konferenca osnovne organizacije Zve-sj1 ze socialistične mladine tovarne Zmaj. Po izvolitvi delovnega predsedstva je dosedanja predsednica organizacije poročala o delu mladinskega aktiva v da letu 1974. Med drugim je opozorila, j11 da je bila izredna letna konferenca v lih začetku leta, ko so izvedli tudi na-rz- domestne volitve v predsedstvu.
;r". V nadaljevanju je spregovorila o ysi delu mladih v Zmaju. Člani mladin-do skega aktiva so imeli čez leto 13 sestankov. Na njih so se dogovarjali o s ti tekoči problematiki mladih ter o )je aktualnih nalogah in problemih v in tovarni. Mladi iz Zmaja so tudi aktivno sodelovali pri obravnavi samo-ri- upravnih aktov, pri organizaciji prosla-te ye ob prazniku podjetja, ogleda smučarskih skokov v Planici, strelskega )st tekmovanja med obratoma v Šentvidu :m in Ljubljani, se udeleževali občinskih strelskih tekmovanj ter dosegli lepe je: uspehe. Mladi iz Iskre so sodelovali jh tudi na Baterijadi v Zagrebu, na Iskri-tju j®di v Celju, udeležili so se Pohoda ob v a žici okupirane Ljubljane, organizirah :a- kegljaško tekmovanje v počastitev so- Dneva republike, izvedU še nekaj drugih akcij kot npr. okrasitev tovarne ne ob razhčnih praznikih itd.
■ o ^ Mladi iz te organizacije so lani >o- aktivno sodelovali z Občinsko konfe-lih renco Zveze sociahstične mladine Ljubljana-Center in koordinacijsko in konferenco Zveze sociahstične mla-io- dine ZP Iskra. Udeležih so se tudi ob nekaj seminarjev in politične šole za nuade delavce. Dejavnost mladih v ja- ž-maju kljub vsemu ni bila takšna kot
m samoupravnega življenja v podjetju. Za različne športne akcije je bilo med mladimi več zanimanja, toda žal premalo denaija.
V nadaljevanju svojega poročila je Tkalec Franika še povedala, da se je okrog 60 mladih v tovarni v Ljubljani včlanilo v osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine zaenkrat le 36 mladih. Od tega je 8 članov ZK. Sklenili so, da bodo v okviru osnovne organizacije ustanovih tudi aktiv mladih komunistov ter tako okrepili ZK na ravni mladinske organizacije.
Seja se je nadaljevala s poročilom blagajnika osnovne organizacije, zatem pa z razpravo - o delu mladih v
Zmaju. Govorniki so v razpravi med drugim poudarili, da bodo morali mladi še bolj sodelovati, hkrati pa se povezovati tudi z drugimi političnimi organizacijami, saj bodo le v tem primeru lahko uresničili zastavljene naloge.
V razpravi sta se oglasila med drugimi tudi direktor podjetja Milan Slemnik, in predstavnik KK ZSMS ZP Iskra Gordan Zeifert.
Sprejeli so tudi razrešnico dosedanjega predsedstva ter izvolili novo predsedstvo, v katerem so: Tkalec Franika - predsednik, Marija Kocman — tajnik, Zlatko Podržaj — blagajnik
ter člani:	Ljubiša Gujakovič,
Zdravko Jež, Vinko Muhič in Metka Šimenc.
Za delegata v koordinacijsko konferenco zveze sociahstične mladine ZP Iskra so izvolili Tatjano Trobec, hkrati pa so izvedli ,tudi volitve v druge organe.	lad
TOZD OBRAT TELEFONSKIH ENOT, BLEJSKA DOBRAVA
Z razumevanjem in prizadevnostjo do večje proizvodnje
Z ukinitvijo proizvodnje Siemensovih enot za izvoz v Italijo so bili v TOZD obratu telefonskih enot na Blejski Dobravi prisiljeni prilagoditi možnosti proizvodnje nastalemu položaju. Kot prvi ukrep sta vodstvo TOZD TEA in ATC skušala najti rešitev z nadomestnim programom tele-
, _	„ -j______	„„„	fonskega aparata iz skupine ATA 20.
iri- bi morala biti, saj je praktično delalo Pri tem so nastale težave zaradi pro-tju samo nekaj članov dosedanjega pred- storske stiske pa tudi zaradi priuče-za 56 ds tva in to na področju političnega vanja delavk in njihovega prilagajanja
IžHš
la ^ * koncu leta 1974 so se v IEZE - skupnih službah poslovili od treh dolgolet-ih, nif* s°delavcev, ki so odšli v zasluženi pokoj. Sindikalna organizacija jih je obdarila, nato pa je kolektiv skupnih služb v prijetnem razpoloženju dal slovo ke s.tarernu letu. Na sliki: tajnica sindikalne konference IEZE - Marija Baloh na lzr°ča darila novo upokojenim; od leve na desno: Ivan Starovašnik, Alojz Božan m Kanc Štrumbelj.
(Nadaljevanje s 6. strani) nent> kajti današnji načrtovalec vezij go -!e vse bolj vezan na specialno izdelana ej- ^tegrirana vezja in mora tako imeti id- ar solidne osnove tudi iz tehnologije ca- takdi elementov.
iz. .	. y tem kratkem opisu raznih
en ^merj in področij opazimo, da se ca- Lme[i med seboj precej prepletajo, pa vnaki in podobni naslovi se pojavljajo ič- yfaznih smereh (energetika - avtomate- ~va’ avtomatika - telekomunikacije, e komunikacije — industrijska elek-ije ,r°mka itd.). To je nujna posledica čji r0rnpleksnih elektrotehničnih naprav, os so preobsežne, da bi jih obdelal P°sameznik. Za teamsko delo pa ni v.°‘j> da vsak strokovnjak pozna le v °Ie področje, temveč mora poznati zadostni meri tudi vsaj mejna po-, °oja problematike, ki jo rešujejo sodelavci.
ni v bl.ern povezovanja strokov-Jfov je bil tudi osnova zamisli in m : anovitve fakultetne smeri s področ-k, sPlošne elektrotehnike to je k- Sn.Wer^.no — regulacijske smeri. Ta ^ er majema široko področje od elek-za " 6 Pre^° regulacije in avtomati-nr>H 6 energetikey še posebno pa
ttj0eb,™,rilCVinmC,r0lO89e'
__ P°dsestave elektronike __ etektronsko logiko
avt°matiko ter deloma računalništvo
__ energetske sisteme
teoderno procesno in predelovalno ___ tehnologijo __ enyrgetsko elektroniko ~ tedustrijsko robotiko
—	metrologijo
—	meritve
Diplomanti te smeri sicer ne morejo imeti tako globokega vpogleda v področje ostalih bolj ozko usmeijenih smeri, imajo pa zato širši pregled nad celotno elektrotehnično problematiko,,
Področje računalništva in informatike
Lansko leto je zaživela na naši fakulteti še ena smer: Smer za računalništvo in informatiko. To je pravzaprav univerzitetna smer, saj imajo pravico vpisa na to smer vsi študentje Univerze, ki so izpolnili pogoje za vpis na to smer (imajo pogoje za vpis v tretji letnik na matični fakulteti, da je njihov študij vseboval višjo matema-tiko, fiziko in osnove programiranja).
Ta smer je izšla iz prvotne skupne smeri avtomatika. Zaradi vedno obširnejše problematike je smeri avtomatika grozila, ah okrnitev področja dejavnosti, ah nevarnost, da zaide v enciklopedičnost. Obenem je področje računalništva enako pomembno takorekoč za celotno področje znanosti, tehnike in gospodarstva. Zato je bila potreba po ustanovitvi te smeri resnično utemeljena.
Smer obsega med drugim naslednja področja:
—	matematično, dokumentacijsko ter informacijsko obdelovanje podatkov
—	delovanje računalnikov in računalniških centrov
—	prevajanje dane problematike v obliko, primerno za obdelavo nr računalnikih.
zahtevam novega proizvodnega programa. Potreben je bil namreč vsakodneven prevoz delavk na priučevanje v Kranj. Vse pohvale je vredno, da so nastali položaj sprejele z razumevanjem ter zato tudi težave s prevozom in daljšo odsotnostjo od doma niso pomenile velikega problema. Uvajalna doba je trajala približno en mesec in sedaj že delajo na novih delovnih mestih na Blejski Dobravi.
Ker je bil hkrati dosežen s strani Iskra—Commerca sporazum o prodaji telefonskih aparatov ATA 20 R za kupca v Sovjetski zvezi, je bila na Blejski Dobravi sprejeta odločitev o takojšnjem povečanju proizvodnje. To trenutno pomeni 100.000 telefonov ATA 20 R v kratkem časovnem obdobju 4 mesecev. Ker pa je v tem času prišlo do nepredvidenih težav glede dobave sestavnih delov uvoženih re-promaterialov (vnaprejšnje plačevanje materiala iz uvoza in zastoji na carini), je prišlo v proizvodnji do zastoja. Zato so tudi kasnili z dobavnimi roki. Ko. pa so bile težave odpravljene, je bilo treba poprijeti za delo s podvojenimi močmi, kar je zahtevalo veliko požrtvovalnost in samoodpoved delavk, saj so morale delati v 12-prnih izmenah.'Vse so pokazale visoko delovno zavest in zato zaslužijo poteg materialnih nagrad iz samoupravnega sporazuma o delitvi OD in pravic iz delovnega razmerja še javno pohvalo za svojo prizadevnost. Povprašali smo jih na delovnih mestih, kako so mogle uskladiti delovne obveznosti s svojimi družinskimi razmerami:
NADA BOHINC — zapiralka telefonskega aparata na tekočem traku telefona, novouvedenega proizvoda na Blejski Dobravi, mati treh otrok: „Malo sta mi pomagali mati in tašča, malo mož; pomagali smo si izmenoma tudi pri prehrani - deloma sem pri-
Silva Vrh.
V sedanjem učnem načrtu so nekateri deli navedenih področij še nekoliko zapostavljeni, drugi pa morda zavzemajo preveč prostora. V pripravi je nov učni načrt, kjer bomo skušali upoštevati čim več pripomb učiteljev naše fakultete, strokovnjakov iz gospodarstva in študentov, tako glede obsega, kot tudi vsebine posameznih predavanj.
Doc. dr. Igor Medič
OBVESTILO FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO
1.	Vpis v četrti semester izrednega višješolskega študija za člane ZP Iskra v Ljubljani bo od 10. do 14. februarja 1975 v študentski pisarni Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pravico vpisa imajo vsi slušatelji, ki so bili vpisani v tretjem semestru.
2.	Vpis v prvi semester novega tečaja izrednega višješolskega študija za člane ZP Iskra v Ljubljani bo od 10. do 14. februarja 1975 v študentski pisarni Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pravico vpisa imajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	imajo končano gimnazijo ali štiriletno srednjo strokovno šolo elektrotehniške ali strojne stroke ali pa so uspešno opravili sprejemni izpit;
b)	niso bili doslej več kot enkrat vpisani v katerokoli obliko študija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani;
c)	imajo pristanek svoje delovne organizacije.
3.	Sprejemni izpiti za kandidate brez predpisane srednje izobrazbe bodo od 3. do 8. februarja 1975 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Točen razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski, informacije pa lahko dobite tudi osebno ali telefonsko v študentski pisarni Fakultete za elektrotehniko.
Nada Bohinc.
pravila obroke že prejšnji dan, deloma pa smo se znašli z družbeno prehrano. Ko sem imela nočno izmeno, so bile žrtve še hujše. Drugače pa menim , da bi bile lahko za to nočno delo še bolj materialno nagrajene kot pa to predvideva samoupravni sporazum.
ROZALIJA SINTIČ, kontrolorka na traku: „Imam dva otroka, zato je bilo zelo težko. Mlajši sinček hodi v vrtec, starejša hči pa v šolo. Z možem sva bila včasih v službi po cele dneve. Ta čas mi je na otroka popazila soseda. Prehrano smo -imeli deloma družbeno, deloma sem pripravila obroke zvečer. Z dodatkom za nadurno in nočno delo bom zadovoljna."
Rozalija Sintič.
SILVA URH, sestavljalka števil-čnika, mati dveh otrok: „Na otroka je malo popazila tašča, malo pa mož. Prehrano smo imeli doma, dnevna opravila pa so stala, saj drugače ni šlo. Mož je prilagodil izmensko delo mojim turnusom. Ta čas smo nekako prebih, seveda pa tako ne bi šlo dalj časa. Materialni dodatek za nadurno in nočno delo pa bi bil lahko višji."
Prednosti
svobodne izbire delovnega časa
S 1. januarjem je začel veljati za delavke in delavce v Iskrini poslovni hiši tako imenovani premakljivi delovni čas. O tem smo v našem časopisu že pisah. Svobodna izbira, kdaj bo kdo prišel na delo in daj ga bo kdo zapustil je ponovno kamenček v mozaiku demokratičnega odločanja v naši sociahstični samoupravni družbi.
Res, da smo v Iskri med prvimi v Jugoslaviji, ki smo se odločili za premočljivi delovni čas, na zahodu pa je to že zelo znana stvar in tudi že dobro preizkušena.
Pariški časopis L’usine Nouvelte je pred kratkim objavil zanimiv članek o tem vprašanju, ponatisnil ga je tudi Ekonomski servis Tanjuga, zaradi izredne zanimivosti pa ga objavljamo tudi v našem Glasilu.
Mnogi menijo, da je problem svobodnega delovnega časa drugotnega pomena v primerjavi z aktualnimi problemi v družbi, kot so iskanje dela, kolektivni odpust z dela, reforme podjetij ipd.
Svobodna izbira delovnega časa pa ima gotovo svoje prednosti, ki jih ne more nihče zanikati. Predvsem omogoča to, da je v javnih prevoznih sredstvih mnogo manjša gneča in to tako zjutraj, kot pri vračanju z dela. Delavci, ki se odločijo za premakljivi delovni čas, imajo tudi več časa za druge družbene dejavnosti in to pred ali po delu. Delavci so bolj spočiti in zato tudi bolj pripravljeni za delo. Premakljivi delovnik je vsekakor velika olajšava za zaposlene žene, ki morajo biti enako zavzete tako v službi kot pri hišnih opraviUh. S tem v zvezi je francoska ministrica za ženska vprašanja ( Nadaljevanje na 8, strani)
Obvestilo štipendistom
Vrednost točke	iz 14. člena Samoupravnega sporazuma o štipen-
diraniu učencev in	študentov v 1975. letu znaša 1,25 din in so tako
zaokroženi dinarski zneski točkovnih vrednosti naslednji:	
350 točk	430 dinarjev
400 točk	500 dinarjev
450 točk	560 dinarjev
500 točk	620 dinarjev
570 točk	710 dinarjev
650 točk	810 dinarjev
750 točk	940 dinarjev
850 točk	1060 dinarjev
Povečanje štipendije po 2. odstavku 14. člena znaša do 250 din (zaokroženo), povečanje štipendije po 3. odstavku 14. člena pa 100 točk ali 120 din in 250 točk ali 310 dinarjev, prav tako zaokroženo.
Opozarjamo štipendiste na poklicnih in srednjih šolah, da morajo po zaključku prvega šolskega polletja dostaviti polletno spričevalo Referatu, ker jim v nasprotnem primeru ustavimo izplačevanje štipendije v naslednjem mesecu.
Vabilo
Planinska sekcija Elektromehanike vabi na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. januarja,ob 18. v dvorani delavskega samoupravljanja (nad restavracijo) na Savski loki 1, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Nastop Iskrinega moškega pevskega zbora
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročila (načelnika, finančno, nadzornega (odbora)
4.	Razprava po poročilih
5.	Obravnava pravil sekcije.in programa
6.	Volitve
7.	Zaključek (predviden kratek film).
Upamo, da se boste zbora udeležili in prispevali svoj delež k izboljšavi delovanja sekcije. Ob tej priložnosti boste lahko nabavili brošuricO „Hodi“ z evidenčnim kartončkom „Tekmuj za značko srebrni in zlati
čeveljček .	Izvršni odbor
PROGRAM DELA PLANINSKE SEKCIJE ISKRE - ELEKTROMEHANIKE V LETU 1975
V okviru priprav na občni zbor sekcije je izvršni odbor pripravil tudi program dela za 1. 1975. Ker je sam program vzpona obširno zasnovan, je želja odbora, da ga prečistite in odberete vi, dragi bralci. Zato v nadaljevanju navajamo vzpone iz lastnega programa ter iz programa PZS in matičnega PD z namenom, da jih odberete in obkrožite številke tistih vzponov, ki se jih nameravate udeležiti - ne glede na to, ali so iz programa PZS ali matičnega PD. Tudi na teh bomo namreč sodelovali organizirano kot sekcija. Vzponi bodo organizirani ob prostih sobotah in nedeljah razen v izjemnih primerih, ko bodo trajali po štiri ali več dni. Še ti pa so predvideni kot dopustniška oblika planinarjenja.
Seznam vzponov vi. 1975
JANUAR IN FEBRUAR:
L Soteska - Rovtarica - Dražgoše (1000 m - za planince in turne smučarje)
2.	Soriška planina - Možic - Lajnar (1549 m - za planince in turne smučarje)
3.	Storžič (2132 m - začetniški tečaj o hoji in varovanju v gorah v zimskih razmerah — 2 dni)
4.	Kalški greben (2223 m - za planince in turne smučarje)
5.	Veliki Zvoh (1973 m - Krvavec - Jezerca (za turne smučarje in planince)
6.	Iskra bivak Kočna - Grintavec (2558 m - zimski vzpon)
7.	Pokljuka - Viševnik (2050 m - za turne smučarje in planince)
8.	Komna - Krn (2245 m - za turne smučarje iri planince)
9.	Spominski pohod na Stol (2236 m - zimski vzpon)
10.	Bad Kleinkircheim - Weisernock na Koroškem (1969 m za turne smučarje, vzpon z žičnico, PZS, 8. februar 1975)
11.	Jakob - Potoška gora - Javorški vrh (1274 m - lažji zimski vzpon)
12.	Jošt - Mohor - Zabrekve - Selca (951 m - lažji zimski vzpon)
13.	Govejek - Tošč (1021 m - lažji zimski vzpon)
MAREC:
14.	Kredarica - Triglav (2863 m - za turne smučarje in planince)
15.	Ratitovec (1667 m - pot prijateljstva za planince)
16.	Matajur (1643 m - za turne smučarje in planince)
17.	Grintavec (2558 m - za turne smučarje in planince)
18.	Krnica (2000 m - za turne smučarje in planince)
19.	Peca (2111 m - turna smuka z avstrijske strani - L marca)
20.	Goldeck (2139 m - turna smuka - 15. marca)
21.	Nevejsko sedlo - Prevala na Kaninu - 2587 m - Krnica - Bovec (turna smuka — 23. marec)
APRIL IN MAJ:
22.	Mojstrovka (2369 m - za turne smučarje in planince)
23.	Kriška stena (2000 m - za turne smučarje in planince)
24.	Sonnblick (3106 m - za turne smučarje in planince - pot prijateljstva)
25.	Grossglockner (3798 m - za turne smučarje in planince)
26.	Grossvvenediger (3674 m - za turne smučarje)
27.	Hohe Geiger (za turne smučarje)
28.	Kanjavec - Krma (2568 m - za turne smučarje)
29.	Osovnik — Črni vrh (862 m — Loška pot)
30.	Storžič (2132 m - akcija čiščenja odpadkov)
31.	Lubnik — Tomaž — Čepulje (1026 m — Loška pot)
32.	Mohor - Dražgoše (951 m - Loška pot)
33.	Golica (1836 m - cvetenje narcis)
JUNU:
34.	Špik (2472 m)
35.	Skuta - Dolgi hrbet (2532 m - slovenska planinska transverzala)
36.	Učka — kopanje v morju - Slavnik (1396 m)
37.	Petrovo brdo - Porezen (1622 m - slovenska planinska transverzala)
38.	Olimp (2918 m - 8 dni - PZS)
39.	Viš (2666 m - pot prijateljstva)
Podrobni programi, pogoji in cene bodo objavljeni na osnovi izbora, ob razpisu posameznega vzpona. Vse interesente za posamezne vzpone prosimo, da se neobvezno prijavite, tako da izpolnite prijavnico in obkrožite le tiste, vzpone, katerih se nameravate udeležiti, na objavljeni prijavnici. To izrežite, izpolnite in pošljite. Prijave bomo prednostno evidentirali. Seveda bomo odbrali le tiste vzpone, ki bodo za nas zanimivi oziroma za katere se je odločila večina. Vzpone, za katere ne bo dovolj prijav, bomo opustili. Če imate druge predloge in morebitne pripombe, jih napišite na poseben list in priložite prijavi.lzpolnjeno prijavo oddajte čimprej pri vratarju ali pa jo pošljite na naslov:
Sindikalna organizacija Iskra — Elektromehanika - za Planinsko sekcijo Savska loka 1 64 000 Kranj
PRIJAVNICA
Neobvezno se prijavljam za planinske vzpone, ki sem jih obkrožil(a) v seznamu vzponov zal. 1975.
Priimek in ime:.....................................................
Zaposlen v TOZD: ...................................................
Telefonska št.: ....................................................
Naslov stanovanja: .................................................
Prijavnice bomo žrebali in tri prve nagradili / brezplačno udeležbo pri enem vzponu. Vsi prijavljena pa bodo imeli prednost pri udeležbi pri tistih vzponih, kjer ne bo možno sprejeti vseh kandidatov
Pomen, mesto, organizacija in ...
(Nadaljevanje s 6. strani)
L z zunanjimi institucijami zaradi protokolarnih zadev in sprejema gostov
2. z organizacijami, ki se ukvarjajo z informativno dejavnostjo javnega obveščanja (tisk, RTV),
B.	pripravljati razna gradiva za objavo v sredstvih javnega obveščanja, ki zadevajo
—	gospodarski položaj in poslovne uspehe
tehnične in tehnološke rešitve ter dosežke iz RR dejavnosti
C.	pripravljati slikovni material in vzdrževati slikovni arhiv
D.	pripravljati poročila oz. gradiva in reportaže za priložnostne objave v dnevne in strokovne časopise, RTV in filme
E.	opravljati dejavnosti v zvezi s protokolom, sprejemanje pomembnejših gostov (obiskov) oz. delegacij, pripravljanje govorov in predavanj o dejavnosti in poslovanju podjetja
F.	voditi arhiv:
—	tehnični muzej in zgodovinski arhiv
—	redakcijski arhiv in dokumentacije
G.	izdajati interne informacije ter organizirati interne informativne sestanke po oddelkih
H.	izdajati eksterne informacije (Press - center)
L sodelovati pri vsaki publikaciji, ki jo naroča ali samostojno izdaja podjetje (priložnostne publikacije, koledaiji, voščilnice, objave, oglasi razpisi, ipd.).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje dobre mame
Terezije Kokalj
Menim, da bi mimo te službe za stike z javnostjo ne smela iti nobena proslava (zaradi določitve vsebine) ali druga kulturna ali športna prireditev, namenjena za delavce delovne organizacije ali za splošno javnost, kadar je tej prireditvi pokrovitelj delovna organizacija Iskra; nobena tiskovna konferenca, noben sprejem študentov, štipendistov, posameznih novinarjev, delegacij DPO ipd. in tudi ne posamezne izjave za objavo v tisku in RTV, ne da bi bilo prej dogovorjeno koordiniranje.
Služba za stike z javnostjo bo morala poskrbeti tudi za to, da se bo „image“ podjetja vpeljal že v delo vratarja oz. telefonistke, ki prva vzpostavlja stike s strankami, da ne govorimo o dosledni uveljavitvi določil, ki zadevajo hišni stil ter kvaliteto in zanesljivost v poslovnih odnosih.
Morda se motim, vendar menim, da bi organigram službe, ki jo imam v mislih, lahko izgledal takole:
Služba za informiranje ima dve ločeni, vendar med seboj tesno povezani področji:
-	za interno informatiko
—	za stike z javnostjo in skupno - tehnično službo.
Obe področji sta pri organiz. samoupravljanja, vodja te službe pa je po položaju vabljen na vsa ustrezna zasedanja in seje poslovodnih kolegijev in odborov in je v rangu direktorja sektorja.
Za obe „področji“ obstaja skupen arhiv; priporočam pa kar tehnično službo z arhivom in muzejem ter ustreznim fotolaboratorijem.
In sistemizacija?
vodja službe (direktor)VS	-1
tajnica	-1
novinar VS	-1
analitik SS	-1
arhivar (in laborant) SS	-1
administrator NS	-1
Služba rabi
1 prostor za vodjo, kjer bi bile možno sprejemati strankej (zunanje novinarje, samoupravljalce podjetji ter druge občasne stranke),
1 prostor za „redakcijo“ (novinal in analitik)
1 prostor za administracijo in arhi'
1 prostor za muzej in 1 prostor za fotolaboratorij. Kvadratura prostorov po ustaljenil normativih tovarne. Kar zadeva .Tajništva samoupravnih organov11 menim, da bi kot samostojni oddelek (tretji) tudi tajništvo spadalo v to službo.	^
V tem primeru se sistemizacija I ustrezno spremeni, število prostorov pa morda lahko ostane isto.
Igor Slaveč
PREDNOSTI SVOBODNE IZBIRE DELOVNEGA ČASA
(Nadaljevanje s 7. strani;
izjavila, da je premakljiv delovni ča idealen za vse zaposlene ženske, med tem ko meni, da je skrajšani delovni čas najbolj preprosto izžemanje žen skega dela.
Spremembe na področju delovneg. časa - določitve delovnega časa it trajanje delovnega časa - so bile ka! hitro sprejete. Ze konec leta 1971 si uvedli premakljivi delovni čas v V francoskih podjetjih, dandanes pa j‘ uveden kar v 800. Kljub vsemu p: Francija ni na čelu tega ..gibanja11. ' Švici ima po štirih poskusnih le til1 skoraj polovica zaposlenih pravicč samostojnega odločanja glede delov nega časa, v nekaterih švicarski! mestih pa je ta odstotek še precej višji V Ziirichu so uvedli premakljivi delov ni čas že v kar 3/4 podjetjih. Pričaka jejo, da bodo do leta 1975 tak delovni čas sprejeli v Nemčiji vsaj v polovici podjetij, podobno pa je tudi v Belgiji na Nizozemskem, Britaniji, pa tudi ni Madžarskem ter v ZDA in Kanadi.
Prevedel L. Drobci
se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji
L/Vz 11	v |	• v •	•	" T' •	IZ 1	1"
žalujoči sm fine Kokalj z družino
ZAHVALA
PR OPOZICIJE
za tekmovanje na XIII. zimsko-športnih igrah ZP Iskre, ki bodo dne 22. 2. 1975 ob 9. uri v Kranjski gori.
XIII. Zimsko športne igre obsegajo tekmovalno disciplino veleslalom. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:
Ob boleči izgubi moje drage mame
Frančiške Jerše
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč sodelavcem
delavnice ERO	, • - , - ,
Žalujoča hčerka
Anica Jeler
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ALOJZA MARKIČA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem merilnih naprav in oddelka Reedovih kontaktov Labore v Kranju za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.	.
J	Žalujoča
sin Janez in hčerka Angelca
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedija FILIPA ROMETA-L1PETA ki nas je zapustil isti dan, ko se mu je rodil njegov drugi vnuček, se iskreno zahvaljujemo direktoiju Iskre Novo mesto in njegovim bivšim sodelavcem za izpolnjeno zadnjo izraženo željo, lepo organizirano pogrebno Svečanost in za častno stražo ob njegovi krsti.
Zahvaljujemo se za poslovilne besede ob odprtem grobu dipl. ing. Marjanu Reclju in partizanskemu tovarišu dipl. ing. Milanu Železniku.
Prav tako se zahvaljujemo za cvetje, s katerim ste prekrili njegov prezgodnji grob, nam pa za izražene tolažilne besede^
Žena Dragica s hčerkama Alenko in Bredo
ISKRA glasilo delovnega kolektiva Zl’ Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj Urejuje uredniški odhor Clavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavce l/liaja tedensko Rokopisov ne vračamo Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, ielefon: 324-061, iut 21-20 Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA RRAVICA LJUBLJANSKI DNI-V-NIK, Ljubljana
Veleslalom
Moški tekmovalni razred I - zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1975 še niso dopolnili 25 let
Moški - tekmovalni razred II - zajema tekmovalce, ki do L 1. 1975 še niso dopolnili 35 let
Moški - tekmovalni razred 111 - zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1975 dopolnili 35 let
Moški - tekmovalni razred IV - zajema tekmovalce, ki so 1.1. 1975 dopolnili 45 let
Ženski tekmovalni razred I - zajema tekmovalke, ki do L 1. 1975 še niso dopolnile 30 let
Ženski tekmovalni razred II — zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1975 dopolnile 30 let
Razred štipendistov in dijakov TŠ in PŠ — tekmovalci tega razreda se ne štejejo za ekipni plasman.
Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno ter ekipno.
Za ekipno uvrstitev se šteje čas:
1	tekmovalec tekmovalnega razreda L
2	tekmovalca tekmovalnega razreda 11.
2 tekmovalca tekmovalnega razreda III.
1 tekmovalec tekmovalnega razreda IV.
1 tekmovalka tekmovalnega razreda L
1 tekmovalka tekmovalnega razreda II.
Za nepopolne ekipe se šteje čas zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 5 minut za ekipno uvrstitev.
Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, imenovana od komisije za šport in rekreacijo pri SK ZP Iskra.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani ZP Iskra, štipendisti in dijaki TŠ in PŠ, ki bodo svojo udeležbo prijavili pismeno do 5. 2. 1975 na naslov:
Sindikalni konferenci ZP ISKRA, Ljubljana, Prešernova 27.
Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba prijavljene ekipe. Formular obsega: priimek in ime tekmo-valca(ke), rojstne podatke, razred, v katerem bo tekmoval,in številko osebne izkaznice.
V	primeru spora, glede pripadnosti ekipe ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo njegove osebne izkaznice. Vsi tekmovalci(ke) morajo na cilju imeti osebno izkaznico, potno dovoljenje, ali vozniško dovoljenje.
Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V kolikor komisija, oz. vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na propozicije tekmovanja, diskvalificira vse tekmovalne prizadete organizacije.
V	primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član organizacije v sestavu ZP Iskra, za katero tekmuje, diskvalificira vse tekmovalce prizadete organizacije.
Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja vse nastopajoče tekmovalce in vrniti startne številke. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo.
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe.
Organizator tekmovanja si pridržuje pravico spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bo vodstvo /imsko-športnih iger ZP Iskra pravočasno obvestilo vse prizadete.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo ŽPI: Vili Tekavec