Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra S I ■•■•■■■■eBetseBeseeBBeeeeeeeeeeeEHBMBeeeeeeeeee Kdor hitro da, dvakrat da Spet se je stresla zemlja. Spet je pokopala v ruševine skoraj tisoč življenj. Spet bo ostalo stotisoče ljudi brez streh nad glavami, z bolečino ob izgubi najbližjih, s strahom pred ponovitvijo groze, ki jo je povzročil le 20 sekund trajajoč najhujši potresni sunek. In spet se bo, bolj kot kdajkoli pokazala človeška solidarnost, pripravljenost pomagati, pa tudi organiziranost civilne zaščite v okviru krajevnih skupnosti in celotne naše družbe. Na predelih, kjer je bilo v trenutkih groze najhuje^ pretreseni ugotavljajo, da bi marsikatero človeško žrtev ob boljši organiziranosti in takojšnji Pomoči lahko preprečili. Pri nas, na Tolminskem, pa se je nasprotno pokazalo, da sta uspešno prestala popolnoma nenapovedano preizkušnjo tako koncept kot uresničevanje civilne zaščite. Tudi solidarnost, tovariška, medsebojna in sosedska pomoč se je v teh dneh jasno odražala na vsakem koraku na prizadetem območju. Zdaj pa je čas tudi za solidarnost nas, ki nas potres ni prizadel, za solidarnost iz združenega dela. Organizacija civilne zaščite je preprečila še hujšo nesrečo, ki bi lahko nastala, mi pa moramo zdaj solidarno pomagati pri odpravljanju posledic te strašne katastrofe. Odziv na ta klic je v naši družbi vsesplošen, akcija za pomoč se zdaj razširja v delovne kolektive, ki vsak po svojih najboljših močeh pomagajo. Tudi naš delovni kolektiv ZP Iskra se je vključil v akcijo solidarne pomoči od potresa prizadetim v zahodni Sloveniji. To je utemeljeno toliko bolj, ker so med prizadetimi tudi družine naših delavcev — Iskrašev. Na potresnem področju je po sedanjih podatkih najmanj 45 družin Iskrinih delavcev, ki so ostali brez strehe nad glavo, saj so njihova bivališča porušena, ali pa neuporabna. Zato je naša sindikalna organizacija poskrbela za organizacijo akcije za Pomoč prizadetim. V ta namen je na ravni Združenega podjetja Iskra bil vzpostavljen poseben štab, v katerem so poleg predsednika skupščina ZP Iskra in generalnega direktorja še predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Štab je že sklenil, da bo prizadetim poslal 10 do 20 avtomobilskih prikolic in Pozval vse zaposlene v Iskri, da bi prispevali po najmanj 10 N din kot prvo neposredno pomoč za prizadete Iskra še iz TOZD AET Tolmin. Zbiranje prispevkov bo potekalo v okviru sindikalne organizacije, oz. poverjenikov v njih- Prav bo, če se bomo vsi delavci odzvali pozivu na solidarnostno pomoč Iskrašem ter se vključili v vse nadaljnje akcije za odpravljanje posledic strahotnega potresa, ki je hudo prizadel naše tovariše v združenem delu ter njihove družine in tisoče drugih v naši ožji domovini, pa tudi v odmaknjenih, hribovskih vaseh Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline ter vseh drugih prizadetih. Na nikogar ne smemo pozabiti! Kdor hitro da, ta dvakrat da! . . . mak Ne le lepljenka želja „Letošnje leto moramo izpeljati tako, kot smo planirali, saj je od delovnih rezultatov odvisna naša reprodukcijska sposobnost", je med drugim ugotovil generalni direktor Jože Hujs na zadnjem posvetu z direktorji TOZD ZP Iskra. Pregled trimesečja je pokazal dokaj ugodno sliko, saj je proizvodnja v prvem trimesečju presegala lansko v istem razdobju za 17,2 %. Edina delovna organizacija v okviru združenega podjetja, ki ni dosegla zastavljenega načrta je bil kolektiv celjskega EMO, toda tudi sicer so se pri splošno ugodni sliki ob podrobnejšem pregledu nekatere sence le odkrile. Res so se težave pojavile šele v mesecu marcu in aprilu, ko je začel veljati novi zakon o zagotovitvi vplačil. Toda jro pregledu zastojev, ki so v tej zvezi nastali, je generalni direktor menil, da dramatičnega stanja vendarle ni bilo. Do težkega stanja je prišlo edinole v TOZD Kruševac in v TOZD TOBI. Še več: Jože Hujs je napovedal, da sc bo verjetno do 15. maja položaj stabiliziral, tako glede kupne moči na domačem trgu, kot glede repro-matcriala iz uvoza. Se pravi, da torej načrti niso resneje ogroženi. Posebej pa je vendar opozoril na nekatere specifične slabosti v naši finančni strukturi, saj ima Iskra le 20 % lastnih sredstev, 80 % pa kreditov, pri čemer smo samo za obresti lani plačali 24 starih milijard din, kar je še enkrat več kot je znašal ostanek dohodka. Seveda pa je generalni direktor naglasil, da si bodo zato toliko bolj prizadevali spremeniti to kapitalno strukturo v prihodnje in najti predvsem zadosti institucionalnih sredstev. Direktor IC lija Medič je zatem na kratko ocenil rezultate poslovanja v prvem trimesečju. Na področju domačega poslovanja je opozoril, da smo dosegli izpad 20 milijard din v prodaji zaradi povečanih zalog. Ko je tudi za meseca april in maj napovedal nadaljnje izpade v višini 15 milijard din, je na splošno opozoril na škodljivo povečevanje zalog v vseh branžah in na zaskrbljujoče upadanje kvalitete izdelkov. V zunanji trgovini pa smo posebej naredili več kot lani, čeprav trend porasta ni dosegel predvidenega skoka- Vzrokov za to je več, med drugim je lija Medič opozoril na pomanjkanje repromateriala, stagniranje tržišča popuščanje v kvaliteti. Sploh pa je nabava repromateriala odvisna od uspešnega izvoza. V preteklem trimesečju smo dejansko izvozili za 13,280 milijonov dolarjev, uvozili pa za 14,070 milijonov dolarjev. Ko smo na inozemskem tržišču ipi/n A f^STR/l šibki je treba dvigniti prodajo vsaj -lolVnAvtlll doma, toda v tej smeri smo očitno naredili premalo. Vsekakor naj TOZD še j) red počitnicami pregledajo položaj in do časa ukrepajo. ,,Vsi ukrepi v teh mesecih morajo biti v končni fazi res dobri, čeprav sc nam v prvem trenutku zde težki, stis- Hala Tivoli v Ljubljani jc bila 7. maja prizorišče veličastne proslave ob lOU-letniei rojstva velikega slovenskega pisatelja in misleca Ivana Cankarja. Proslave se je udeležilo nad 60.000 povabljencev iz slovenskih občin ter delegacije zamejskih Slovencev iz Avstrije in Italije ter delegacije socialistične zveze delovnega ljudstva iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, razen le-teh pa tudi številni predstavniki političnega in kulturnega življenja. Uro in pol trajajoč program je začel Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in CK ZKJ ter predsednik republiškega odbora za proslavitev Cankarjeve stoletnice, ki je po pozdravu gostov in udeležencev proslave na kratko orisal glavne značilnosti Cankarjevega idejnega in revolucionarnega delovanja. Sledil je odlomek iz „Podob iz sanj“, ki ga je prebral igralec Boris Kralj, nato pa je o Cankarjevi osebnosti obširneje spregovoril podpredsednik SAZU Bratko Kreft, ki je med drugim poudaril, da delo nobenega izmed slovenskih pisateljev ni bilo tako tesno navezano z našo narodno in socialno problematiko kot prav Cankarjevo. „Illapec Jernej in njegova pravica", ki jo je pripravil Primož Kozak ob sodelovanju režiserja Jožeta Babiča je spričo odlične igre igralca Poldeta Bibiča ter učinkovite scenske zasnove Petra Skalarja in scenske glasbe Darijana Božiča odlično uspela in požela navdušen aplavz udeležencev proslave. Za konec je sledilo še Cankarjevo besedilo: „Jaz, bratje, pa vem za domovino ..." Na sliki: prizor iz drame: ..Hlapec Jernej in njegova pravica". niti moramo zobe in vzdržati", je kot vselej, bodrilno, vplival generalni direktor Jože Hujs. V nadaljevanju posveta, ko so se lotili srednjeročnega načrta, je o problematiki spregovoril direktor področja za organizacijo Erik Vrenko. „Po mrežnem načrtu bi morali že s 30. aprilom sprejeti sporazume o temeljih SOZD Z Pl. vendar kasnimo že približno za mesec in pol." Do teh zastojev je prišlo, kot je pojasnil, med dr.ugim tudi zaradi tega, ker po temeljnih organizacijah niso bili sklicani zbori delavcev. Zaradi tega bodo skušali ubrati bližnjico v tem smislu, da bi izdelali predlog sporazuma o temeljih načrta ob predpostavki planskih normativov TOZD, ki so v skladu z razvojnimi možnostmi ZP. Udeleženci sestanka so ugotovili še, (Nadaljevanje na 2. strani) ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ PRIPRAVE NA LETOŠNJO PROSLAVO DNEVA ISKRE Čas beži in kar brž bo tu 4. julij — dan borca in praznik Iskre, ta vsakoletna množična manifestacija Iskrašev. Čeprav doslej o dnevu Iskre res še nismo ničesar pisali pa to ni bil znak, da te tradicionalne proslave letos ne bi bilo. Dan Iskre bomo letos praznovali v soboto, 3. julija v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer letos tamkajšnja Iskra—IEZE, TOZD Upori in potenciometri praznuje hkrati tudi 25-letnico svojega uspešnega delovanja. V petek, 7. maja so se v ta namen v Šentjerneju sešli člani tamkajšnjega pripravljalnega odbora ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra in si skupno s predsednikom skupščine ZP Iskra Vladimirom Klavsem najprej ogledali prostor, kjer naj bi letošnja proslava bila, nato pa na sestanku podrobno pregledali, kako potekajo organizacijske in druge priprave. Prva ugotovitev je, da so imeli Šentjernejčani izredno srečno roko pri izbiri prireditvenega prostora. Le ta namreč leži takorekoč na samem robu Šentjerneja, nekako 300 metrov od šentjernejskega hipodroma- Izbrani prostor je zelo velik in bo zlahka nudil dovolj prostora vsem udeležencem proslave, v celoti pa je skrit v prijetnem, senčnatem gozdičku tako, da nam vroče julijsko sonce»ni moglo do živega. Zadosten parkirni prostor za avtobuse in osebne avtomobile pa bodo uredili na bližnjem hipodromu. Tudi letošnja proslava bo tekla po že ustaljenem ..voznem redu" s tem, da bo po pozdravih in slavnostnem govoru pester kulturni program, v katerem bodo nastopili akademski pevski zbor, Šentjer-nejski oktet, godba Ljudske milice pa še kaj, kar bo v pozneje objavljeni program strnil odbor, ki ima na skrbi ta del proslave. Seveda bodo veseli muzikanti poskrbeli tudi za ples in prijetno vzdušje- Vsak udeleženec proslave bo, kot vsako leto dobil že tradicionalno vrečico s tradicionalno vsebino, žal pa so tudi podražitve pustile svoj pečat. Letošnja vrečica bo imela ceno 80 din, a obvladal je predlog, da bi vsak udeleženec pro- slave sam prispeval za to 30 din, ostanek pa delovne organizacije- Organizatorji v Šentjerneju in vzporedno s tem tudi odbor pri ZP , Iskra rešujejo že tudi vsa ostala vprašanja v zvezi z dnevom Iskre v Šentjerneju tako, da bo naše letošnje praznovanje v slogu 30-letnice Iskre. Seveda pa je celotno organizacijo le treba pripraviti na osnovi vsaj približne ocene, kako številna bo udeležba Iskrašev iz naših TOZD in gostov, ki se vsako leto udeležijo našega slavja. Prav zato prosijo organizatorji v Šentjerneju, naj iz vseh TOZD ZP Iskra zanesljivo sporočijo vsaj okvirno udeležbo in sicer najkasneje do 25. maja, ker bo pripravljalni odbor le v tem primeru lahko solidno izpeljal vse potrebno za predvideno število udeležencev na letošnjem dnevu borca in dnevu Iskre v Šentjerneju. O podrobnostih bomo sproti še pisali, prav tako pa naše bralce obširneje seznanili z vsem, kar bi jih utegnilo zanimati ob prazničnem srečanju v Šentjerneju. -J. C.- TAKOJŠNJA POMOČ NA TOLMINSKEM Tudi v Kobaridu sc je bilo treba umakniti pod šotore. Posnetek iz Iskrine razstavne stojnice na mednarodni razstavi izdelkov elektronske industrije v Birminghamu. (K članku na 2. strani). V zgodnjih jutranjih urah se je v sredo 12. maja v Ljubljani ponovno sešel štab za pomoč prizadetim Iskrinim delavcev na potresnem območju. Na osnovi poročila članov štaba, ki so dan preje obiskali Iskrine temeljne organizacije v Bovcu, Tolminu, Novi Gorici, je štab sklenil, da bo kot prvo pomoč najbolj ogroženim družinam takoj poslal 10 avtomobilskih prikolic. Po najnovejših podatkih je potres več ali manj prizadel več deset družin Iskrinih delavcev. Okoli 60 družin — zlasti na Tolminskem in Bovškem — je ostalo brez strehe nad glavo, od teh jih je več kot 20 v izredno kritičnem položaju, saj gre za družine z dojenčki, bolniki ah starejšimi osebami. Prav tem družinam, ki so ostale brez domov in živijo zdaj v šotorih, je namenjena ta Iskrina pomoč. Avtomobilske prikolice bo 10 družin dobilo predvidoma že do nedelje 16. maja. Zanimanje za Iskrine izdelke v Veliki Britaniji Z OBISKA V VELIKI BRTIANIJI Kot je znano, je Iskra na britanskem tržišču prisotna že skoraj deset let, in to preko prodajne firme GUEST INTERNATIONAL LIMITED. Sprva je ta prodajna hiša zastopala okoli 120 različnih proizvajalcev z vsega sveta, v doglednem času pa bo predstavljala in zastopala le še naše TOZD. Prav te dni je bila v Birminghamu ena največjih svetovnih razstav izdelkov elektronske industrije, ki si jo je ogledal tudi naš novinar. Obisk v Veliki Britaniji je izkoristil tudi za zbiranje podatkov o drugih stvareh, Id se nanašajo na Iskro, članke o tem pa bomo objavljali postopoma v prihodnjih števUkah. V novem, izredno sodobnem in funkcionalnem razstavnem centru v bližini Birminghama je bila od 3. do 7. maja odprta razstava izdelkov elektro in elektronske industrije ter instrumentov. Na njej so sodelovali domala vsi vidnejši proizvajalci z vsega sveta, med njimi tudi Iskra. Ta sejemska prireditev je postala že tradicionalna, ob tem, da je bila minula leta na starem razstavnem proštom 01ympia v Londonu, odslej pa bo vedno v Birminghamu. Zanimivo je tudi to, da se bodo tudi dmge vidnejše razstave preselile iz Londona v Birmingham, kot največje industrijsko središče in dmgo mesto po velikosti v Veliki Britaniji. Na tej tradicionalni razstavi v Veliki Britaniji sodeluje Iskra že skoraj deset let; do lanskega leta pod imenom firme Guest International Limited, letos pa že kot Iskra Guest. Posebnost letošnje razstave je bila tudi v tem, da je Iskrin program zavzemal nekako 95 % razstavljenih izdelkov na naši sejemski stojnici, še pomembneje pa je to, da nam je prvič, odkar se skušamo prebiti na britansko tržišče, uspelo predstaviti celovit program, torej glavne nosilce Iskrine dejavnosti. Razstavni prostor Iskre in Guesta je meril okoli 150 kvadratnih metrov. V primerjavi z drugimi sejemskimi stojnicami je bil srednje velik, ob tem, da so imele pomembnejše firme s Celine, kot na primer AEG, Siemens in druge približno enako velike razstavne prostore, Britanci pa so nekoliko odstopali. Našo sejemsko stojnico sta v izredno kratkem času postavili Iskrina sejemska služba z Markom Devom na čelu ter propagandni oddelek Guesta. Enotna ocena vseh — Iskrinih razstav-Ijalcev ter poslovnih partnerjev in stalnih obiskovalcev Iskrinih razstav je bila, da tako lepe, sodobne in bogate stojnice in razstave v Veliki Britaniji še nismo imeli. Kot že rečeno, je bil osnovni namen oblikovalcev razstave ta, da poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem prikažemo celovit program Iskrine dejavnosti in ne le elektronske komponente. Iskra je v Veliki Britaniji namreč znana skoraj zgolj kot proizvajalec teh elementov, kaj več o naši drugi proizvodnji pa ne vedo. Tokrat smo jim obširno predstavili tudi dmge * V NE LE LEPLJENKA ŽELJA (Nadaljevanje s 1. strani) da sta sporazum o temeljih načrta delovnih organizacij, ki bi morali biti sprejeti tudi do 30. aprila in tudi že medsebojno usklajeni, pripravili doslej le dve delovni organizaciji. Generalni direktor je v povzetku razgovora vendarle poudaril, da glavno breme izpolnitve načrta v svojem težjem delu še ostaja, saj se bo treba sporazumevati v naslednji fazi v pravem smislu besede, celo tako, da bo treba v posameznih primerih od svojih stališč odstopiti zaradi skupnih ciljev. Zaenkrat pa je najprej potrebno izdelati analizo razvojnih možnosti ter o njej spregovoriti na sestankih delovnih in temeljnih organizacij. »Sporazum ne sme biti lepljenka želja, pač pa je treba doseči celoten sporazum", je dejal generalni direktor. V osnovi družbenega načrta republike ima ZP Iskra eno izmed najbolj pomembnih mest. Zato moramo republiške prioritete znati tudi ustrezno materializirati, zato moramo ta zakonski instrument tudi pravilno razumeti, da bomo lahko sprejeli tudi obveznosti, ne le pravice, kar pa bo gotovo terjalo še ogromno časa in truda. »Toda, to smo dolžni storiti", je sklenil generalni direktorski posvet s sodelavci, s katerimi pa se bo zaradi preverjanja začetih ukrepov znova sestal 17'maja- mak ISKRA izdelke ter ob tem ugotovili, daje bilo tudi zanje izredno zanimanje. Vsekakor so se obiskovalci največ zanimali prav za elektromehanske izdelke, zlasti kontaktorje, stikala, števce, telefonijo, instrumente, pa tudi laserje in še posebej izdelke avto-elektrike. Prav razstava v Birminghamu je omogočila navezavo tesnejših stikov z britansko avtomobilsko industrijo, ki je že pokazala interes zlasti za zaganjalnike, alternatorje, generatorje in podobno. Veliko pozornosti je vzbudila tudi razstavljena telefonska centrala. Ob tem naj zapišemo, da imamo v Veliki Britaniji velike možnosti za prodajo telefonskih central ter z njimi telefonov, prodajna pot pa bo nekoliko težja zaradi predpisov in privolitve Britanske pošte. Kakorkoli, razstava je izredno dobro uspela ter znova pokazala, da imamo na britanskem tržišču veliko možnosti. Hkrati pa velja zapisati, da ta razstava ne bi smela biti alfa in omega Iskrine prisotnosti v Veliki Britaniji: še pomembneje kot razstava sama, je vsakodnevno obdelovanje njihovega tržišča s katalogi, prospek-sti, ceniki, propagando v strokovnem in dnevnem časopisu ter seveda z obiski in sprejemi partnerjev. O pomenu in uspehih v Birminghamu smo se pogovarjali tudi z direktorjem firme Guest International Limited Ivom Baničem. „ Menim, da je odveč", je poudaril, „da sploh razmišljamo o tem, ali naj Iskra razstavlja na tej sejemski prireditvi ali ne. To.je pač vodilni sejem v Veliki Britaniji, izredno pomemben pa je tudi v mednarodnih merilih, verjetno takoj za sejmom v Hannovru. Vsekakor to ni le angleški sejem. Pri tem naj takoj dodam, da je elektronska srenja v Evropi majhna in da pozna vsak vsakega. Za to ima praktično vsak sejem mednarodni pomen. Vloga in razvoj neke firme v Evropi je v veliki meri odvisna prav od tega.kako te partnerji poznajo in cenijo, to pa je moč doseči le z usklajenim nastopom na vseh evropskih sejmih. Vsak sejem mora biti zasnovan tako, da bomo resnično in vedno pokazali naše pravo lice, ob lem, da mora Iskrina prodajna mreža delovati kot enotna ekipa za usklajevanje Iskrinih interesov." Na vprašanje, kaj meni o nujnosti Iskrine prisotnosti v Veliki Britaniji o tem bomo obširneje pisali enkrat prihodnjič — je direktor Banič dejal: »britansko tržišče izdelkov elektro in elektronske industrije je vredno okoli 500 milijonov funtov.. Menim, daje to najboljši odgovor, zakaj moramo biti prisotni na tržišču te otoške dežele." Lado Drobež Pod varno streho Štev. 20 — 15. maj 1976 Potres nas je vse pretresel. Zbali smo se vsi — še posebej tisti, ki živijo, ali delajo v visokih objektih ali stolpnicah. Tudi v naši osrednji stavbi, ki je visoka kar 72 metrov, smo prihajali prve dni po potresu s tesnobo v srcu. Zato nas je toliko prijetneje presenetil ukrep civilne zaščite, ki je za vse, ki prihajajo v stolpnico izdala izvleček iz načrta za ukrepanje za primer elementarne nesreče. Vsakomur so, tako kot nam, z informacijo, kako naj se ob morebitnih novih potresnih sunkih obnašamo, postregli receptorji posameznih etaž. Zato smo, se ob tej priložnosti obrnili na komandanta civilne zaščite v Iskra in ga povprašali še, kako smo ob stanju, ki je zavladalo ob in po potresu reagirali pri nas in kako smo ga prenesli. »Glede na to, da je stavba visoka 72 metrov, smo pri tako visoki stopnji potresa resno podvomili, da bodo stekla, oz. steklene površine, ki jih je v naši stolnici veliko, potres dobro prenesle, saj je bila njegova stopnja katastrofalna. Enako je bilo vprašanje okrog vhodnega objekta, ki ima veliko površino galerije steklene stene postavljene piramidasto. Vendar smo ugotovili, da pri peti stopnji potresa, kakršna je bila v Ljubljani, naša osrednja hiša ni bila prizadeta, saj ni utrpela niti najmanjše škode in o potresu na njej ni niti sledu. To pa pomeni, da bi bil v slučaju ponovnega potresnega sunka vsak strah delavcev v stavbi odveč. Brez panike bi naj se vendarle držali navodil civilne zaščite. Naša civilna zaščita je namreč zelo dobro organizirana in pripravljena. Sam sem bil — kot komandant civilne zaščite v PPG Ljubljana — že po desetih minutah v stiku s službo civilne zaščite. Vodja službe tovariš Čopič, ki je odgovoren za kontrolno službo in čistilke, pa mi je takoj posredoval informacijo o tem, da poškodb v PPG ni. Član štaba civilne zaščite tovariš Komac pa je že v pol ure hišo pregledal in ukrepal, kot je v takih primerih potrebno — izklopil je vso električno napeljavo, predvsem tam, kjer so elektromotorji in že ob 22. uri zvečer smo imeli poročilo, da je hiša v popolnoma normalnem stanju. Sicer pa je navodilo, ki ga objavljamo, tudi v knjižici napotkov sodelavcem v 9. poglavju- VSEM RECEPTORJEM V PPG IZVLEČEK IZ NAČRTA ZA UKREPANJE OB ELEMENTARNIH NESREČAH V PRODAJNO PROJEKTIVNEM CENTRU ISKRE, LJUBLJANA, Trg revolucije 3 POTRES Stolpnica PPC je zgrajena tako. da je zavarovana proti potresnim sunkom 9 jakostne stopnje po veljavni lestvici. Torej zgrajena je tako varno, da naj bi prenesla tudi najmočnejše sunke. Vendar ker so potresi zelo različni, se je potrebno v slučaju potresa ravnati po tehle splošnih navodilih, ki se uporabljajo v takih slučajih: 1. Brž ko začutite prvi potresni sunek, pohitite v hali — med nosilne zidove v etaži, v kolikor tudi to ne uspete, se približajte čim bolj stenam nosilnega stebra. Če to ni mogoče, se vlezite pod pisalno mizo. 2. Samo tisti, ki so v pritličju, ali blizu izhoda skušajte pohiteti na prosto, vendar se zadržujte čim dlje od stavbe, da vas ne poškodujejo deli stavb, ki bi se morebiti porušili. 3. Ker se potres pojavlja ponavadi v več ih sunkih, se takoj ko minejo prvi sunki, umaknite iz stavbe. Zato uporabljajte oba stopnišča — normalnega in požarnega. Pomikajte se po naslednjem razporedu: Delavci v posameznih etažah koristijo naslednja stopnišča: Do izgradnje vhodnega objekta se vsi delavci umikajo po hodniku v K-l proti Veselovi ulici. — delavci, ki delajo v K-ll in linih etažah (1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13) se umikajo po normalnem stopnišču. Prav tako se potem stopnišču umikajo tudi delavci, ki bivajo v etaži 16 M — po požarnih stopnicah se umikajo delavci, ki delajo v sodih etažah (2, 4, 6, 8, 10, 12 in 14) ter delavci v etažah 15, 16 in 17. Po izgraditvi vhodnega objekta pa je načrt umika naslednji: — delavci ki delajo v mezaninu ter vseh sodih etažah ter etažah 15, 16 in 17 se umikajo po požarnem stopnišču in prav tako z izhodom na ploščad Trga revolucije. Umikajte se hitro in disciplinirano, pri tem pomagajte tudi tistim, ki so potrebni pomoči. Upoštevajte navodila in ukaze članov ekipe za red, varnost in evakuacijo. KOMANDANT CIVILNE ZAŠČITE v PPC Ljubljana Marjan Dvoraček, ing. Birmingham: letalski posnetek novega paviljona, kjer je bila velika mcdnarO0 dna razstava izdelkov elektronske industrije. Seminar za akustiko Sežanska tovarna radijskih sprejemnikov vedno znova ugotavlja, da so najbolj žalostni del naše splošnopo-trošniške dejavnosti — servisi. Popravila in vzdrževanje naših aparatov in naprav je predrago, premalo strokovno in prepočasno. Krivda tiči v razbitosti te dejavnosti, njeni nepovezanosti in seveda kar je najpomembnejše: v njeni nezadostni strokovni ravni. Tovarna si je zato zadala poglavitno nalogo strokovno usposobiti tehnike in mehanike naših servisov za popravila in vzdrževanje. Tako je v januarju priredila poseben simpozij za radijsko polprevodniško tehniko, marca za inženiring iz Kranja za inter-fonske naprave na železnicah in minuli teden simpozij za akustiko. Na ta simpozij, ki je trajal tri dni so povabili vse naše tehnike iz vseh servisov v državi, hkrati pa tudi vse tehnike iz TOZD inženiringi v industriji avtomatike (bivši BAŽ). Prvi dan so obravnavali najprej pa- nele iz proizvodnje akustike, ko je le-ta še bila v Kranju, nato panele v sedanji proizvodnji v Sežani in še interfonske naprave. Drugi dan 50 prišle na vrsto mik sete, novi mož' nostni ojačevalniki in vagonski ojače valniki. Zadnji dan so izpopolnil* ojačevalniki Muzik 70 in Muzik 130 iz kooperacije z neko češkoslovaško tovarno in končno še izvenserijsk« naprave. Seminar je zelo dobro uspeval; se- , veda pa s tem ni rečeno, da so sedaj ^ vsi tehniki usposobljeni za vsa ta popravila. Dobili so vse osnovne teh' ^ nične napotke o delovanju posameZ' | nikov delov in stopenj, sedaj pa bo treba še vse to znanje dodobra: izpopolniti pri praktičnem delu. V tovarni so se potrudili, da so vs* udeleženci dobili tudi podrobne teh' nične načrte, seznanili pa sojih tudi o bodočem proizvodnem programu h1 posebej glede kooperacije s švicarsko tovarno akustike Uniton. Marjan Kralj Udeleženci seminarja v Sežani poslušajo razlago o delovanju in sestavi novih naprav s področja akustike. Iskra - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. Montažno servisna organizacija Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Medvedova 28, razpisuje prosti delovni mesti 1. sekretarja TOZD 2. vodja gospodarske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1 — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju kadrovsko-splošne dejavnosti pod tč. 2 — da imaj visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na področju plansko-komercialnih poslov — da obvladajo en svetovni jezik Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno-poli-tične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnosti vodenja, organiziranja in vsklajevanja delovnega procesa. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova 28. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. L* N.an.=3 a; =t < f? =1 &•.=: zr o? P- « C Lo < O- ul o Pb sledeh potrese Kako brez skrbi sem se vedno odpravil v najmanjšo TOZD velike družine ISKRA, v TOZD Avtoelektrike Nova Gorica - Avtoelektriko Tolmin. Predvsem me je vedno zanimalo, kaj je novega, kakšni so proizvodni rezultati, kako delavci gospodarijo s svojimi sredstvi in kako so se vključili v 28-tisoč-članski kolektiv ISKRE. Namen današnjega obiska ni bil tak. Tudi brezskrbnost, ki me je vedno spremljala je splahnela, saj me je predvsem zanimalo, kako je strašna potresna stihija prizadejala delavce v naših TOZD v Tolminu in Bovcu. POMOČ PRIHAJA grobih podatkih je takili družin 28, v 15 izmed njih so otroci, starejši Že na poti v Tolmin dobi človek nepokretni ljudje in nosečnice. Tre-tesnobne občutke, saj prehiti nič ko- nutno stanujejo po senikih, god polivko kombijev in osebnih avtomobilov, vinilasto streho in podobno. Še veliko ki peljejo s seboj tudi prikolice. Kljub primerov je nerešenih. Imamo primer, radijskim in televizijskim poročilom, kjer stanuje na enem seniku tudi po ki nazorno prikažejo posledice ka- 20 ljudi in to z otroci. Sklenili smo, tastrofalnega potresa, ne more človek da bomo prosili vse naše poslovne ostati hladen, saj ob vstopu v te pre- partnerje, s katerimi že več let tesno *ePe kraje vidi le rdeč asfalt, ki so ga sodelujemo (TAM, Torpedo, itd.), da Povzročili strešniki, vidi mnogo lestev, nam priskočijo na pomoč s posojilom Prislonjenih na strehe, vidi stare in prikolic, oz. šotorov. Do danes (to mlade, kako hitijo, ta z stolico v roki, poročamo v torek 11. 5. 1976), se °ni z odejo, tretji s steklenico vode iz nam je oglasil naš dolgoletni poslovni cisterne. partner - Avtomontaža Ljubljana, in Brcginju, vrtec v Kobaridu in Dijaški dom v Tolminu. Štab civilne zaščite je zaprosil vse župnijske in dekanjske urade, naj zaradi varnosti začasno ne opravljajo verskih obredov v cerkvah, prepovedane pa so tudi vse prireditve in kinopiedstave v večjih zaprtih prostorih. Posebno skrb so posvetili bolnikom in onemoglim, najhujše primere pa so že prepeljali v Dom počitka v Podbrdu. Dragica Šavli. NEPRESPANE NOČI Hiša delavke Marije Leban iz TOZD AET v Tolminu ni več uporabna. Povsod je odpadel omet, stene in stropi so razpokali, iz spalnice skozi razpoko v steni vidiš v kuhinjo- Marija in Pavel Leban pravita: „Sami vidite, da tu ni več mogoče stanovati. Uradna komisija škode še ni ocenila, prav gotovo pa ne bo dovolila nadaljnje uporabe, saj so vsi prostori uničeni. Danes rešujemo iz podrtije pohištvo. Sestra iz Ljubljane nama je posodila prikolico in tu začasno stanujeva z leto in pol starim otrokom, s 76-letnim očetom in bolehno 74-letno teto. Julija bo še prirastek. Gradiva sicer hišo, vendar so nama pošla sredstva. Ko bi vsaj to hišo do zime lahko spravila pod streho in notri zasilno uredila sobo ali dve . . . Sicer pa je bilo na večer potresa strašno, nič manj pa vse te dni!.. . S(' kak močnejši sunek in podrlo se bo še to, kar je močno poškodovanega SKALE SO SE KRUŠILE os,alo po dosedanjem potresu. Noči brez strehe nad glavo bo Ob pogledu na zelenice ob Soči, ira obstane oko na raznobarvnih šotorih, ki so postavljeni daleč od stanovanj-vsi *ih blokov, daleč od hiš. „Prehudo je :h- b“0,“ pravijo, sicer pa je tema pogoje vora potres v minulih dneh. „Nihče io ko a| m Stanislava Todorovič. i^med nas si ne upa več stanovati v 5avbah, preveč težkih trenutkov smo Oživeli.‘r Stanje v naši tozd , Ob prihodu v TOZD — AET ni bilo °t običajno. Delavci, še vedno pod ez° neprespanih noči, so z delom Nadaljevali, z željo, da bi čimprej ubla-.* Posledice te katastrofe. Njihove jNjsli so se prepletale z dogodki pre-veklih dni in noči in so bile usmerjene ;Prihodnost. „Bo vendarle vse to miIrilo ali ne? “ , Grobi pregled v AET kaže, da je 28 htžin zaposlenih v TOZD ostalo brez 0rna, ker njihove hiše niso več varne. tem sem se pogovarjal z namest-/dtom direktorja Jožetom Škobrne-,0rn in z vodjo splošnega sektorja anezom Kavčičem, ki sta dejala: ’’Del ega ti DS TOZD zbirajo v svojih ddelkih, oz. po samoupravnih delov-^ b skupinah podatke, koliko je takih eiavcev, ki so tako ogroženi, da Jihova stanovanja niso več primerna ^ bivanje. nam ponudil pomoč. Omenili so tudi možnost, da so nam pripravljeni odstopiti enodnevni zaslužek. Vsekakor nepozabna gesta tega kolektiva ..... Tudi organizacija sindikata Zl’ ISKRA nam je obljubila pomoč v obliki prikolic. Naj že sedaj ob tej priliki izrečeva zahvalo v imenu kolektiva Avtoelektrike. Prav danes smo pregledali možnosti, kako čimbolj in čimprej pospešiti tudi individualno gradnjo naših delavcev. Ti delavci imajo stanovanja naše TOZD, ki bi jih ob pospešeni gradnji njihovih novih hiš sprostili. Naši delavci so iz vasi, ki so poleg Tolmina najbolj prizadete: Volarje, Volče, Selišče, Modrej, Po-Ijubinj, Most na Soči in Srpenica. Na proizvodnih prostorih po prvih ugotovitvah ni večje škode, ki bi vplivala na nadaljevanje delovnega procesa. Marija Leban z možem v razdejani hiši prebivati. ^ko Ki avs. ORGANIZIRANA AKCIJA Občinski štab za civilno zaščito in vse njegove komisije redno delujejo. Pomoč v šotorih in denarju prihaja, vendar za zdaj le za najnujnejše primere. Zelo je dragocena pomoč JLA iz Tolmina in Bovca ter Žveze tabornikov Slovenije in taborniških odredov. Obmejna enota JLA, čeprav sama prizadeta, je ustanovila v bre-ginjski vasici Podbcla začasno ambulanto za prebivalce v teh krajih, zdravstveno pomoč pa je obljubil tudi Klinični center iz Ljubljane. Nekatere šolske stavbe in vzgojno-varstveni objekti so tako poškodovani, da trenutno niso uporabni, kot osnov-Tolminu, Kamnu. Smasti, na šola v Tolminu, Kamnu, Smasti, Za hip se je umirilo, potem je z ....................V premetavati. V trenutku smo stekli ven. Na hiši so posledice dobro vidne. Prvo noč smo prespali v bližnjem seniku, naslednjo pri sosedu v garaži, dve noči pa v prikolici. Težko je, še posebno v teh dneh, ko ni doma moža. Mož je namreč član štaba civilne zaščite in je po terenu, ker pomaga postavljati šotore. Ja, nekaj bo treba narediti, saj zunaj ne moremo ostati, v tej podrtiji pa še manj.“ Živko Kavs je stanoval v Srpenici, vasici ob Soči, med Bovcem in Kobaridom. ..Stanoval sem pri starših v starejši hiši. Dogodkov potresnega večera ne bom nikoli pozabil. Otroka starega sedem mesecev sem tedaj položil v posteljico, ko sem začutil sunek. zabob- Generalni direktor ZP Jože Hujs je priredil poseben sprejem za letošnje nagrajence sklada Borisa Kidriča in dobitnike „oskarjev“ in priznanj za dosežke na področju embalaže. Vsem tem sodelavcem Iskre se je zahvalil za njihovo prizadevanje in trud, ob koncu pa so se vsi skupaj fotografirali pred vhodom v našo stolpnico na Trgu revolucije. V tovarni sem povprašal še tri zaposlene v tej TOZD. Šavli Dragica je stanovala v Seli-ščah, vasici v bližini Tolmina. Takole je pripovedovala: ..Usodnega dne sem delala v popoldanski izmeni. Naenkrat smo zaslišali bobnenje in občutili močne sunke. Takoj smo odšli ven. Predvsem me je skrbelo, kako je doma, z mamo in brati. Seveda sem odšla takoj domov, kjer se mi je nudil zastrašujoč pogled. Naša hiša, res da starejša, je bila docela uničena, stene razpokane, k sreči svojci le preplašeni. Trenutno stanujemo pod milim nebom, saj v avtobusih ni prostora več, le kot za dva. V stanovanje tudi podnevi ne gremo več, seveda pa upamo, da bo tudi za nas prišla kakršnakoli po moč. “ Todorovič Stanislava: ..Stanovala sem v Tolminu, v hiši stari več kot sto let. Tisti večer je bilo grozno. Bili smo doma, ko nas je naenkrat začelo nelo, hiša se je zamajala, da ni bilo možno niti hoditi. Prepozno je bilo, da bi šli ven. Sreča, da se je po nekaj dolgih sekundah nehalo tresti, sicer bi ostali vsi pod ruševinami. Bilo je strašno. V hribih nad našo vasjo je bilo slišati, poleg bobnenja tudi plazove, kamenje je ubralo svojo pot. Z eno besedo: nepozabno! Hiša ni več primerna za bivanje. Stene, zidovi — vse je razpokano. Velika bojazen je, da pride do ponovnega sunka, saj bi to hišo zrušil že potres 5. stopnje. Moji starši stanujejo v bližnji baraki, z ženo pa sva v avtomobilu. Krajevna skupnost nam je sicer obljubila prikolico, pa tudi sodelavci iz naše TOZD so mi ponudili sobico v Tolminu, dokler se stvari ne rešijo. Upajmo, da bo šlo na bolje in, da so bili ti potresni sunki zadnji. Pomoč prihaja, vendar je še vse premalo prikolic, ker je za starejše ljudi in otroke pod šotori, še posebno v deževnem vremenu, pretežko.“ Še' bi lahko spraševali prizadete delavce, vendar je dovolj ugotovitev, da so kraji in ljudje na prizadetem potresnem območju potrebni širše družbene pomoči. KAKO JE NA OBMOČJU BOVCA? Tudi na tem območju je precej stanovanjskih hiš delavcev, zaposlenih v TOZD - Tovarna vžigalnik tuljav in druge ojrremc poškodovanih. Delavci iz vasi Žaga, Srpenica in Čezsoča stanujejo po senikih, v avtomobilih, v barakah, pod milim nebom. Na kolegiju so odločili, da delavci te TOZD priskočijo na pomoč s fizičnim delom pri graditvi lesenih stanovanjskih barakL pri postavljanju šotorov itd. Iz vasi Žaga in Srpenica je po grobih podatkih 28 delavcev, ki sploh ne morejo več v stanovanja, iz čezsoške smeri pa 15 do 20 delavcev. Objekt tovarne sicer ni močneje poškodovan tako, da delo teče nemoteno. Pri vseh zaposlenih pa je prisotna ena sama misel, kako čimprej ublažiti posledice potresa prizadetih. NA SREČO BREZ ŽRTEV Kljub ogromni materialni škodi, ki jo je povzročila ta naravna katastrofa pa je za prebivalce teh krajev najpomembnejše, da ni bilo človeških žrtev. Marko Rakušček v vasi Volarje, kjer ni mogoče več „ISKRA - Elektromehanika, Kranj, o. sol. o. TOZD Tovarna elektronskih naprav Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Stegne 11 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNIK Za to delovno mesto se zahteva diplomiranega pravnika z najmanj 4-letno prakso v gospodarstvu, upravi ali sodstvu. 2. DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, šibki tok (več delovnih mest) K sodelovanju, za delovna mesta v skladu z našo sistemizacijo, vabimo zgoraj navedene strokovnjake za delovna mesta, bodisi na razvojnem, konstrukcijskem, tehnološkem, projektivnem, prodajnem ali proizvodnem področju in to predvsem z opravljanjem del na profesionalnem programu. Od kandidatov pričakujemo, da se bodo aktivno vključili v dela na navedenih področjih in jim ob tem nudimo možnost dodatnega izpolnjevanja na posameznih področjih, kakor tudi trdno perspektivo. Želimo, da imajo na posameznih področjih že nekaj letno prakso, istočasno pa vabimo k sodelovanju tudi začetnike. Tem kandidatom nudimo tudi možnost rešitve stanovanjskih problemov- 3. ELEKTROTEHNIK, šibki tok (več delovnih mest) Za delo v konstrukcijskem, tehnološkem, kontrolnem ali proizvodnem področju. 4. KVALIFICIRANI REZKALEC (2 delovni mesti) 5. KVALIFICIRANI KLJUČAVNIČAR (več delovnih mest) Delo ključavničarja se opravlja predvsem na področju splošnega ključavničarstva - kleparstva. 6. KVALIFICIRANI KLEPAR (več delovnih mest) 7. KVALIFICIRANI GALVANIZER 8. KVALIFICIRANI STRUGAR 9. PRIUČENI STROJNI DELAVEC (2 delovni mesti) Za delo na stružnih polavtomatih. Ponudbe pošljite kadrovski službi TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne 11, kjer dobite tudi vsa pojasnila v zvezi z objavo. Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. Zaradi objave razpisa štipendij danes nismo mogli objaviti vsega pripravljenega gradiva. ISKRA Štev. 20 - 15. maj 1976 Obiskali smo Industrijo telekomunikacij, TOZD Elektrooptika, Ljubljana Naslov tokrat ne ustreza popolnoma. Mnogo bolje bi bilo, če bi napisal »obiskovali smo“, kajti ta temeljna organizacija združenega dela nima tolikšne sreče kot večina drugih, da bi bila vsa v eni stavbi. Celotno število zaposlenih je raztreseno v petih krajih vsepovsod po Ljubljani. Del razvojnega oddelka in uprava sta nameščeni na Teslovi ulici, oddelek za raziskave je na Jadranski, v isti stavbi kot matematična fakulteta, raziskovalno razvojni laboratorij je v stavbi na Rimski cesti, v poslopju TOZD Vega so prostori proizvodnje in kontrole, malo dlje na Kotnikovi pa je slednjič prostor, namenjen skladiščem in nabavi. Pestra prostorska predstavitev, ni kaj. No, izgleda, da položaj ne bo več dolgo tako »nomadsko11 orientiran. MLADI, PA VENDAR USPEŠNI V začetku februarja leta 1964 so v okviru tedanjega Zavoda za avtomatizacijo ustanovili laboratorij za elektro-optiko. To je bil prvi začetek razvoja in rasti danes že zelo pomembne in obetavne delovne organizacije. Laboratorij sam po sebi seveda ni bil ustanovljen z namenom kakršnekoli proizvodne dejavnosti in tudi ni bil podoben tistemu, kar Elektrooptika danes leta 1960. Zamudili so torej pičla štiri leta, kar jim je omogočilo, da so jih nadoknadili in celo presegli. Nikakor ni neskromno, če se pohvalijo, da so do sedaj že precej dosegli, da so na področju laserske tehnike vodilna jugoslovanska sila. VSE V ZNAMENJU LASERSKE SVETLOBE Franc Nadles opravlja odgovorno delo - testira video ojačevalnike. Njihov proizvodni program, ki temelji na širših raziskovalnih nalogah, sestoji iz dveh osnovnih smeri: — plinski laserji, in — aplikacija laserske tehnike preko določenih instrumentov. Prvi uspeh delaje bila izdelava prototipov plinskih laserjev, največ pa so dosegli na helij-neon laserju. Le-te tudi redno izdelujejo, največ pa jih prodajo v Zahodno Nemčijo. Vse laserske naprave izdelujejo v laboratorijskih serijah, razvijalci so vedno neposredni mentorji v proizvodnji in z njo tudi tesno povezani. Plinski se v inozemstvu uporabljajo predvsem v šolske namene, pri nas pa so predvsem cenjeni v institutih. Leta 1968 se je pokazalo veliko zanimanje za možnost uporabe laserske tehnike za vojaške naprave. Na podlagi svojih razvojnih doseškov so z JLA sklenili dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Sodelujejo pa tudi z 888SS^^im8888888g..,, - 8 . "š-M i dosežek - plinska laserska cev. je. V prvih letih obstoja je omenjeni laboratorij služil izključno raziskavam, ki naj bi na podlagi znanili svetovnih dosežkov določile mesto naše, jugoslovanske dejavnosti. Že v začetku so ugotovili, da je v laserjih in laserski tehniki veliko obetov za bodočnost. Prva tri leta so tudi zato potekala v znamenju raziskav in programov za osvajanje in razvoj laserske tehnike. Letnica nastanka sama pove veliko. Prvi resnejši pogovori o laserjih v svetu izvirajo iz raznimi jugoslovanskimi instituti, ki uporabljajo njihove izsledke. Organska rast Elektrooptikc se je najlepše izkazala v letu 1970, ko je dosegla obseg, kije potreben za uspešno prodajo na domačem in tujem tržišču. Leta 1974 se je Elektrooptika osamosvojila v TOZD, lani pa so se vključili v Iskro—Elektromehaniko. Značilno za delovanje do leta 1974 je, da je bil pretežni del dejavnosti usmerjen na razvojno raziskovalno delo, v začetku lanskega leta pa se je pričela krepiti proizvodna smer. Seveda to nikakor ne pomeni, da Dokumentacijo sestavlja Matjaž Dre-nik. nameravajo raziskovalno dejavnost opustiti. Dobro se zavedajo, da svetovni razvoj ne počiva, da bi spanje na lovorikah še prehitro končalo z neubranljivim zaostajanjem in končno nazadovanjem na področju, ki se v svetu izredno hitro razvija. To dokazuje tudi podatek, daje število zapo-slenilr trenutno razdeljenih pol na pol. Prva polovica dela na razvojno--raziskovalnih nalogah, druga pa ima na skrbi proizvodnjo. MALO ZAPOSLENIH, VELIKO NAČRTOV Pri številu zaposlenih v različnih temeljnih organizacijah združenga dela v ZP Iskra, ki se skoraj vedno giblje okrog 500 je številka 110 precej skromna. Do nedavnega je to število zaposlenih Elektrooptiki popolnoma zadoščalo, sedanje pogodbene obveznosti pa so tako velike, da bo treba zaposliti v prihodnjih dveh letih še enkrat toliko ljudi. Glede na dejstvo, da je ta delovna organizacija še pred nedavnim štela komaj dobrih petdeset delavcev, je to vsekakor zelo ambiciozen podatek. Vendar pa ne bi mogli reči, da je megalomanski, kvečjemu, da je preskromen in da odlično izkazuje kakšna prihodnost je v tej panogi. PROBLEM, KI PA SE MU ŽIVLJENJE ŽE IZTEKA Vsi podatki o gospodarski rasti, o rasti števila zaposlenih, o čudoviti Pri stroju za naparevanje tankih plasti dela Matjaž Ilnikar Na polnilcu baterije dela Bojan Logar. ISKRA Skupina sodelavcev, ki testirajo laserske naprave v začetni fazi: (od leve proti desni) Leon Bajc, Franci Jugovič, Tomaž Horvatič, Breda Žiberna. prihodnosti in razvoju se nikakor ne skladajo z dejstvom, da je TOZD nameščena - bolje razbita - na petih različnih koncih Ljubljani, in to v prostorih, ki največkrat sploh niso primerni namenu uporabe. Posebej je kočljivo dejstvo, da imajo pred seboj še velike naloge, ki zahtevajo boljše delovne prostore od teh, ki jih imajo sedaj. Kako iz zagate? Odločili so se, da bodo sezidali novo stavbo, ki bo nadomestila sedanjo stisko. nančno najbolj pomembna. Center kakor si ga oni predstavljajo, bo zajemal vse od osnov do zaključka enega proizvoda. V samem proizvodnem ciklusu pa bodo seveda sodelovali z vsemi partnerji iz Jugoslavije, ki imajo tehnologijo osvojeno do določene stopnje-V tem centru ne bodo izdelovali ponaredkov ali izdelkov, ki so jih v nekoliko dmgačni obliki izdelali kje druge. Osnovno načelo bo izvirnost. Jože Žakelj in AndrejPediček umerjata CO2 laserje. Zaradi specifične dejavnosti v proizvodnem in razvojnem smislu — ne bodo prodajali le izdelkov, temveč tudi umske storitve — se bo tovarna imenovala Center za elektrooptiko. Dejavnosti centra bodo: nadaljne raziskovalno delo na področju elektro-optike (holografija, zapis informacij v kristal, laserske usmerjene zveze, raz- Pri svojem delu pa že zdaj uspešno sodelujejo z večjim številom domačih in tujih partnerjev, poudarek pa dajejo sodelovanju s tovarnami, ki sestavljajo ZP Iskro. Tako sodelovanje je naj' večkrat res uspešno , vendar pouda*-jajo, da je sodelujočim neverjetno težko dopovedati, da pri njih ne gfe toliko za kvantiteto, kot predvsem za Jože Petkovšek v holografskem laboratoriju - ko prične eksperimentirati, $e vprašaš, česa ljudje sploh niso zmožni narediti! Štev. 20 - 15. maj 1976 Z izboljšavami sprejemnika se ukvarja Gregor Lah. iskave prototipov laserjev, raziskave na področju tankih slojev, ki so njihova specialnost itd.) Poleg naštetih dejavnosti pa sc bodo lotili osvajanja novih laserskih priprav in se vključevali v najmodernejšo svetovno tehnologijo s področja elektrooptike. Ravno na tem področju se lahko pohvalijo z odličnim sodelovanjem z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko. Vendar pa izrazito proizvodno in razvojno delo ne bo edina dejavnost bodočega centra. Odločili so se, da bodo v njem omogočili šolanje kadrov in specializacije domačim in tujim kandidatom. Kljub temu, da bo tovrstna ustanova pionirska na tem področju v Jugoslaviji, pa bo prva in glavna naloga proizvodnja. Zaradi visoko specializiranega prijema tehnološko proizvodnih postopkov bo tudi fi- kvaliteto izdelkov. Zgleden primer povezovanja je področje tiskanih vezij, brez katerih sami ne bi prišli ni' kamor. V povezavi z ElektromC' haniko, pa tega problema ni več. Pri sodelovanju z inozemskimi partneiji, ki je zlasti pomemben na področju razvoja, se vedno držijo načela, da je delež domačega razvoja večji od polovice. Tega načela tudi v prihodnosti ne mislijo opustiti. Že naslov odstavka sam pove, da je problem premajhnih in neustreznih prostorov le še začasen, to pa pomenL da se bo gradnja prostorov za novi Center za elektrooptiko pričela že v tem mesecu, končala pa naj bi se naj' kasneje do leta 1978, ko naj bi se normalno delo v novih prostorih na Stegnah že pričelo. Trenutno so v (Nadaljevanje na 5. strani) z INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ “N OBISKALI SMO INDUSTRIJO TELEKOMUNIKACIJ, TOZD ELEKTROOPTIKA, LJUBLJANA V._______________________________________________/ l I I I 3 1 o 3 ' ik 3 e 3 (Nadaljevanje s 4. strani) manjši zamudi, vendar se ne bojijo, da k ne bi mogli nadoknaditi. TISTI, KI SO ELEKTROOPTIKA Kvalifikacijska struktura zaposleni It je trenutno res predvsem kvalitativno ugodna, nikakor pa ne kvantitativno, to se pravi po številu. Prib- jtzno 45 % vseh zaposlenih predstavijo ljudje z visoko izobrazbo, drugo Polovico pa predstavljajo zaposleni v Proizvodnji, ki pa tudi niso in ne morejo biti pol — ali nekvalificirani delavci. Delo, ki ga opravljajo je nam-mč vse preveč zapleteno in težavno, da bi ga delavec s pomanjkljivo izobrazbo zmogel opraviti. Vrfik samostojni dosežek — med po-tiopjem matematične fakultete in Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko so vzpostavili lasersko telefonsko zvezo. Glede na to, da jih pogodbene obveznosti in želje po hitrejšem razvoju silijo, da bi število zaposlenih pečali vsaj za 100%, se zavedajo, da je to resen problem, ki ni nerešljiv samo zaradi premajhnih prostorov, dovršenost izdelkov, je to rezultat, ki vzbuja zavidanje- Zaradi notranje reorganizacije je bilanca letošnjega' tromesečja pokazala nekoliko negativen preves, vendar ne v taki meri, da bi lahko vplival na končni poslovni rezultat. Eden od vzrokov za neizpolnjeni plan je tudi dejstvo, da so morali zaradi močno povečanega plana spremeniti dosedanji potek proizvodnih faz, mnogo preglavic pa jim povzročajo tudi kooperanti, ki ne morejo doumeti visokih žalitev po kakovosti. Delovni program, ki so si ga zastavili za letošnje leto obsega nadaljevanje dejavnosti, ki so jo gojili doslej, predvsem pa se bodo usmerili v izvažanje. Na tuja tržišča bodo prodajali tako umske kot čisto praktične izdelke. Vse sile bodo usmerili predvsem v osvajanje tržišč v deželah v razvoju, ki kažejo vedno večjo željo po doseganju moderne tehnologije. Za to imajo veliko možnosti, saj lahko mirno izjavijo, da so dosegli stopnjo razvoja, ki sploh ne zaostaja za enakimi dosežki zahodnih držav. Vendar pa se vseeno zavedajo, da na zahodu te dosežke ljubosumno skrivajo in vsak dan odkrivajo nove in nove izboljšave. Pred seboj imajo torej še veliko dela, le poglobljena prizadevanja bodo omogočila obdržati položaj, ki so ga dosegli. Z inozemskimi strokovnjaki sicer dosti sodelujejo, pa vseeno še premalo. Skušali se bodo potruditi, da bi odpravili staro slovensko miselnost, da je vsak domač dosežek slabši od enakega z etiketo tujih držav. AKTIVNO DELO SINDIKATA . Šele pred nedavnim, ko so končno prerasli obdobje malega števila zaposlenih, so se tudi organizacijsko postavili na lastne, bolj trdne noge. Še ne tako daleč nazaj je njihov kolektiv štel borih petdeset zaposlenih, ki so bili vsi skupaj velika družina. Vse so opravljali skupno, tako da dela sindikata in mladine sploh ne bi mogel ločiti. Delo na novi nalogi - Božo Vukas. temveč tudi zaradi vsesplošnega Pomanjkanja strokovnih kadrov. Z ^treznim načinom štipendiranja P°do zadnjega lahko odpravili, prvega namreč problem prostorov - pa Postopoma izboljšujejo. To je seveda rešitev, ki ni ne poceni ne dobra. Z gradnjo novega Centra bodo lahko Marsikaj prihranili. e Relativno nizek poprečni osebni dohodek 3670 din, ki bi marsikje drugje pomenil že tudi probleme s kadri, tukaj sploh ne vpliva. Bolj kot r kjerkoli se pozna, da so tu zaposleni i er,tuziasti, ki želijo delati na novih Področjih. Fluktuacija delovne sile je dt pojav, ki ga ne poznajo. i INAČRT so precej presegli Pogodbene obveznosti in sam ponovni rezultat lani je dal osnovo, da , ^o se odločili za novo gradnjo. Na-Crtovano višino realiziranega dohodka 80 dosegli v višini 123 %, to pa po-dteni, da so plan presegli skoraj za četrtino. . Več- kot 80 % dohodka so dosegli z Prvozom v dežele v razvoju, vrednost Uvoženega materiala, ki so ga porabili proizvodnjo, pa je predstavljala ^mo skromnih 25 %. To je morda P°datek, ki za katerokoli drugo pod-r°čje dejavnosti niti ne bi bil tako °supljiv, toda za delo, ki zali te va čredno visoko kvaliteto in tehnično Kljub temu, da se razmere tudi zdaj še niso popolnoma spremenile -kar bi nemara lahko označili s pozitivno platjo rasti - pa se delovanje sindikata že lepo odraža. Sindikat je organiziral - in to še počne — rekreacijo, športne in kulturne dejavnosti, seveda pa se zaveda tudi svoje družbenopolitične vloge. Organizirali so skupinsko plavanje, enkrat tedensko imajo najeto telovadnico, kjer igrajo košarko, tenis, nogomet itd. Sodelujejo na občinskih in Iskrinih sindikalnih tekmah v nogometu, tenisu, košarki in predvsem v kegljanju. Za popestritev kulturnega življenja so nabavili abonmajske karte za Dramo in Mestno gledališče, ki si jih sodelavci izmenično sposojajo. Letos so kupili tudi dve prikolici za letovanje svojih delavcev, dvakrat letno organizirajo piknik z družabnimi igrami. Sindikalna dejavnost tukaj vsekakor ni prazen pojem ! ... IN MLADINE Mladina sc je samostojno organizirala lani, pripravili so dve lepi proslavi in marsikdaj poskrbijo za družabno življenje. Trenutno pa je mladina najbolj aktivna na področju izobraževanja. Priredili so seminarje in plan izobraževanja mladine. Pripraviti nameravajo razna predavanja in seminarje. Leon Švare dela v oddelku za brušenje stekla. Mladina je bila tudi glavni pobudnik za organiziranje debate o osnutku novega zakona o združenem delu. Kljub odlični koordiniranosti družbenopolitičnega življenja v tem kolektivu - nikdar se ne zgodi, da bi prišlo do neusklajenega delovanja te ali one organizacije pa s svojim delom še niso zadovoljni. Glavna pomankljivost je predvsem v žalostnem dejstvu, da so premalo povezani z ostalimi temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru ZP Iskra. Skupno s sindikatom ima mladina v načrtu organizacijo srečanj in obiskov različnDi TOZD, ki naj bi omogočile boljše spoznavanje. V okviru tega programa nameravajo obiskati kranjsko Elektromehaniko Žužemberk, Novo mesto, Šentjernej in Semič. Prepričani so, da je neposredni obisk najboljši način za medsebojno spoznavanje. Kljub lepim načrtom pa se že vnaprej bojijo, da ne bi prišlo do negodovanj. Sami ne morejo vrniti povabila, ker preprosto nimajo prostora za to. Vendar pa že vnaprej poudarjajo, da si bodo celoten aranžma oskrbeli sami, da ne bodo obiskovali tako, da bi bili v preveliko breme gostiteljem. Čč jim bo načrt uspel, bo to vsekakor zelo pohvalna akcija. Dejstvo je, da celotno združeno podjetje, ki šteje že skoraj 29.000 zaposlenih ne sme razpasti v množico med seboj neznanih poslovnih obrazov. Stanc Fleischman Delo mladincev TOZD TEA Z delom osnovne organizacije ZSMS v TOZD TEA v Kranju, ki se odvija po začrtanem programu, smo lahko zadovoljni. Posamezne komisije bolj ali manj uspešno izpolnjujejo zadane naloge in poskušajo realizirati tisto, kar smo si začrtali. Potrebno je poudariti, da se tudi mladi v TOZD TEA še vedno srečujemo z objektivnimi ali pa tudi subjektivnimi težavami. Ker je mladinska organizacija tista, ki vpeljuje in izobražuje mlade moramo pri nas pohvaliti komisijo za IPD. saj je le-ta organizirala v zadnjem času 2 predavanji (delovanje mladih v ZSMS, ter Mladinec Samoupravljalec). Seveda je stalna naloga te komisije tudi sprejem novih članov v ZK, sodeluje pa tudi z ostalimi komisijami v TOŽD in izven nje. Nujno pa bi bila večja in resnejša povezava s komisijo IPD pri OK ZSMS Kranj. Vsi skupaj si moramo prizadevati za vse večje idejnopolitično izobraževanje. Da bi delo mladih potekalo koordinirano. je potrebna povezava med samimi komisijami. Tako sta komisija za IPD in kulturna komisija skupaj prispevali velik delež ob prireditvi ISKRA - POJE. Za mlade delavce je vsekakor specifična komisija za DEO. Nešteto problemov, ki nas prizadevajo vsakodnevno, in ki niso problemi samo mladih, bi lahko mladi reševali tudi preko te komisije. Žal se morda še tega premalo zavedamo. Tudi delo komisije za LO se je premaknilo z mrtve točke. Pred nedavnim smo bili priča dobro organiziranega orientacijskega pohoda na Okroglem pri Kranju. Vsekakor pa je za dobro delo pogoj hitro in kvalitetno informiranje. To pa spet ni naloga samo infonnativne komisije ampak vseh nas. Veliko je bilo že napisanega in dorečenega, veliko je bilo tudi že narejenega, vendar nas to ne more in ne sme uspavati. Da bomo z uspehi svojega dela v bodoče še bolj zadovoljni je odvisno od naše aktivnosti. Pavla Kralj Iskušnje delegata Nekaj misli in zapažanj o delegatskem sistemu v ZP Iskra — Samouprav-Ijalce bolj izobraževati in obveščati Štiriindvajsetletni Bojan Stopar je zaposlen kot KV kuhar v TOZD Restavracija v kranjski Elektromehaniki od 1. 1973. Udeležil se je tudi mladinske politične šole pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Ob zadnjih volitvah v samoupravne organe je bil ponovno izvoljen kot delegat TOZD Restavracija. Že v prejšnji mandatni dobi je bil vodja 3-članske delegacije omenjene TOZD in kot tak je prisostvoval večini zasedanj skupščine ZP Iskra. To velja tudi za sedanja mandatno obdobje. Na zasedanjih skupščine Bojan Stopar tvorno sodeluje, večkrat se javi k razpravi. Postavlja jasna, konkretna in tehtna vprašanja vodstvenim delavcem, je skratka samoupravljalec v najširšem pomenu besede. Poprosili smo ga, naj nam kaj pove o svojih delegatskih izkušnjah. Kakšni problemi se največ pojavljajo pri vašem delegatskem udejstvovanju? Precej me moti pasivnost in nean-gažiranost članov kolektiva TOZD Restavracija pa tudi v drugih TOZD verjetno ni dosti bolje. Človek se večkrat vpraša, kje je temu vzrok. Po mojem mnenju je eno pomembnih vprašanj izbor delegatov - ali se družbenopolitične organizacije ob kandidacijskem postopku dovolj zavedajo odgovornosti pri tem? Drugo vprašanje je izobraževanje delegatov oziroma delavcev iz. neposredne proizvodnje v smislu poznavanja samoupravnih pravic in dolžnosti, kol jih opredeljuje ustava! Kje je po vašem mnenju vzrok za tako stanje? „Prva, odgovorna za tako stanje, sta sindikat in ZK premalo aktivnosti in kritičnosti z njune strani je opaziti. Zavest ljudi je premalo angažirana, preveč smo materializirani in to v svojo škodo. Vsi skupaj se premalo zavedam«, da so družbena sredstva hkrati naša lastna. Ob vstopu na delo proizvajalca sicer poučijo o njegovih dolžnostih, o poteku samoupravnega dogovarjanja in odločanja pa ne.“ Kako naj bi izpolnili to vrzel? Edina možnost s strani DO je organizacija stalnih seminarjev na to temo za vse zaposlene. Tudi redno šolstvo v tem pogledu še zaostaja za vsakodnevnimi potrebami. Ali je delegatsko gradivo za zasedanja edina osnova, na kateri se odločate? Večinoma, čeprav na primer za našo TOZD ne pride toliko v poštev. V tem pogledu pride še posebej do izraza občutek solidarnosti z ostalimi TOZD saj končno od naših skupnih odločitev v obliki sklepov skupščine zavisi marsikatera osnovna poteza ZP Iskra. Ali prisostvujete zasedanjem Delavskega sveta DO oziroma kako se seznanjate s problematiko v Industriji telekomunikacij? Tem zasedanjem ne prisostvujem, ker so za to zadolženi drugi delegati. Edini vir informacij sta zato glasilo „lskra in .,Informativni list.“ Ali menite, da vas glasilo dovolj izčrpno obvešča o dogajanjih v celotnem ZP in DO Industrija telekomunikacij? Mislim, da ne, saj je pisanje večinoma premalo kritično. Vsi vemo, da ni vse v redu, pa si ne upamo pogledati v oči. Povejmo odkrito, kaj je in kaj ni. Za napake ni nihče osebno odgovoren. Na zasedanjili sicer marsikaj govorimo, vendar pri tem tudi ostane. Na primer: sklenili smo, da je treba poslovanje med TOZD urediti na osnovi akceptnih nalogov in uveljaviti dohodkovne odnose. To je bilo 20. 10. 1975. Današnje stanje pa je še vedno isto. Zakaj? Tudi poslovanje delovnih organizacij je premalo objektivno prikazano. O zunanjetrgovinski dejavnosti ZP Iskra vemo praktično zelo malo, ravno tako o poslovanju Iskrinih firm v tujini. Ob reorganizaciji Iskra — Commerce je bilo o tem precej govora, znova je bil ta problem sprožen na razširjenem zasedanju sindikalne konference ZP Iskra, 23. aprila letos. Kolikor je meni znano, rezultatov še ni. In aktivnost delegatov na zasedanjih skupščine ZP? Odločno premalo je slišati stališča posameznih TOZD do obravnavane snovi. V razpravi sodelujemo večinoma le po trije ali štirje, ostali molčijo. Razen poročevalcev, ki so večinoma direktorji raznih področij ali pa predsedniki odborov, je bolj malo slišati tako predstavnike družbenopolitičnih organizacij kot delegate skupščine same. Potrebno bi bilo, da družbenopolitične organizacije zavzamejo svoja stališča do obravnavanih problemov (saj so enako odgovorne za izvrševanje sklepov kot delegati), to dejstvo pa smo pustili preveč ob strani. Zato tudi ni čudno, da ob iz- polnjevanju sklepov manjka aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Ali ste delegati dovolj seznanjeni s snovjo, obravnavano na skupščini? Dostavljena poročila so napisana v predolgi obliki, s tem, da je bistvu problema posvečeno premalo prostora in časa za obravnavo. Tudi o aktivnosti delegatov smo že rekli, da je premajhna. Oblikovanje predlogov je preveč enostransko, večkrat manjkajo vsebinsko popolne strokovne analize, ki bi utemeljevale in hkrati nudile možnost predvidevanja posledic sprejetih odločitev. Manjka tudi preverjanje izpolnjevanja sklepov skupščine v TOZD. Skupščina bi morala zagotoviti te povratne informacije. Določilo v tem smislu v poslovniku o delu skupščine manjka, prav tako tudi kritična obravnava o izvrševanju sklepov skupščine s posebnim poudarkom na stanje v TOZD. v R R INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ PONOVNO KVIZ „VEŠ- VEM" Mladinska organizacija Elektrome-hanike bo 22. maja znova organizirala 2. tekmovanje tovarniških ekip v znanju. Ta kulturno-zabavna prireditev bo osrednja v organizaciji komisije za kulturo ZSMS Elektro-mehanike in bo potekala pod nazivom KVIZ „VEŠ - VEM“. Prireditev bo vodil Zdravko Gorjanc. V finale so se uvrstile štiri ekipe in to ekipa tehnološkega področja, TEN, DS skupnih služb in ekipa TEA. Tekmovalci bodo odgovarjali na posamezne teme po temle zaporedju: zgodovina delavskega gibanja Jugoslavije in osvobajanje dežel tretjega sveta; zemljepis, politika, gospodarstvo, razvoj Iskre in aktualna dogajanja v njej, šport, glasba, kultura (film in književnost ), znanost in tehnika. Na vsako temo bosta zastavljeni dve vprašanji. Drugo vprašanje bo vedno v nekakšni povezavi s prvim in bo praviloma težje, zahtevalo bo večjo splošno razgledanost. Da bi poleg razgledanosti, sreče in hrabrosti odločalo o zmagovalcu tudi prepričanje v lastno znanje, bo dobila vsaka ekipa tri žetone z različnim številom točk, s temi bo dodatno nagrajen samo pravilen odgovor na drugo vprašanje. Vsak žeton bo lahko ekipa izigrala le enkrat, vendar pa to sploh ni nujno. Seveda bodo prireditev popestrile zabavne točke, recitacije, nagradna anketa, nagradne igre in uganka za obiskovalce, še najbolj dobrodošel med mladimi pa bo verjetno ansambel „Modrina", ki bo igral pozno v noč in izvabljal plesne zvoke, katerim se ne bo mogel upreti nihče. S to prireditvijo bomo mladi doprinesli svoj delež k proslavi dneva mla-. dosti ter 30-letnice Iskre, hkrati pa v neposredni borbi spoznali, kdo so šampioni znanja v naši delovni organizaciji. Silvo Sladič Razpis štipendij za šolsko leto 1976/1977 ISKRA ZDRUŽENO PODJETJE ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana RAZPISUJE za študente in učence visokih, višjih, srednjih in poklicnih šol v šolskem letu 1976/77 736 štipendij. ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ TOZD Tovarna števcev, stikal, ATC, TEA, ERO, SP, mehanizmi, TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanja, merilne naprave FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 20 štipendij — računalništvo in informatika 10 štipendij - telekomunikacije 5 štipendij - merilno regulacijska FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 5 štipendij — tehnološka skupina EKONOMSKA FAKULTETA 5 štipendij — poslovna (fin. načrt, analit.) VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 5 štipendij - računalniška smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 20 štipendij - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 10 štipendij EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA. 5 štipendij POKLICNA ŠOLA 17 štipendij - orodjar 12 štipendij - finomehanik 16 štipendij — rezkalec 10 štipendij — strugar 10 štipendij — strojni mehanik 13 štipendij — elektromehanik 12 štipendij - telefonski mehanik TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 4 štipendije — telekomunikacije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 6 štipendij — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA . 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — orodjar 3 štipendije — strojni ključavničar 2 štipendiji - rezkalec 1 štipendija — TK mehanik 1 štipendija — strugar TOZD Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka skupina EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji — poslovna (računovodska) TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 3 štipendije - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 3 štipendije — RTV mehanik 1 štipendija — orodjar TOZD Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 3 štipendije - industrijska elektronika 3 štipendije - telekomunikacije VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija - računalništvo POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — rezkalec 2 štipendiji - stmgar 1 štipendija — strojni ključavničar TOZD Elektrooptika, Ljubljana FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija tehn. fizika TOZD Montažno servisna organizacija, Ljubljana PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 4 štipendije elektronika VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA 4 štipendije elcktro TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 3 štipendije šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 3 štipendije TK mehanik TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji - industrijska elektronika POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — orodjar 1 štipendija - rezkalec 1 štipendija — strugar 2 štipendiji — finomehanik 3 štipendije elektromehanik ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA TOZD Tovarna elektrolitov, Mokronog FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija konstruktorska skupina 1 štipendija - tehnološka skupina FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija anorganska kemija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNA 3 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji strojni ključavničar 2 štipendiji - elektromehanik 1 štipendija strugar TOZD Tovarna feritnih materialov FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija industrijska elektronika POKLICNA ŠOLA 1 štipendija orodjar TOZD Tovarna keramičnih kondenzatorjev, Žužemberk FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 6 štipendij ind. elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukcijska FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 3 štipendije kemija 2 štipendiji - fizika PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarsko pravo TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 11 štipendij šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNA .8 štipendij TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KEMIJA 2 štipendiji TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - METALURGIJA 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij ADMINISTRATIVNA ŠOLA 5 štipendij POKLICNA ŠOLA 6 štipendij - ključavničar 2 štipendiji — orodjar 4 štipendije rezkalec 5 štipendij - finomehanik 4 štipendije - elektromehanik 1 štipendija - električar 8 štipendij RA mehanik TOZD Tovarna tehnične keramike, Ljubljana FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija kemijska tehnologija TOZD Tovarna kondenzatorjev, Semič FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — ind. elektronika 1 štipendija — ind. elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija plansko analitska 1 štipendija - poslovnoračunovodska PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarsko pravna MEDICINSKA FAKULTETA 1 štipendija spl. medicina TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija šibki tok 1 štipendija — jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji SREDNJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE 1 štipendija — zdravstveni tehnik 1 štipendija — laborant UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija TOZD Tovarna alniko magnetov, Ljubljana FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — metalurgija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - METALURGIJA 1 štipendija TOZD Izdelovanje orodij in vzdrževanje, Ljubljana POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija — rezkalec 1 štipendija - strugar TOZD Tovarna polprevodnikov, Trbovlje FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 2 štipendiji — kemija 2 štipendiji - fizika VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA 2 štipendiji - ind. elektrotehnika POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — orodjar 1 štipendija — strojni ključavničar 1 štipendija - strugar 3 štipendije — elektromehanik TOZD Izdelovanje specialnih elementov in materialov, ^ Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukterska skupina POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — orodjar 1 štipendija — elektromehanik TOZD Tovarna uporov in potenciometrov, Šentjernej FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — konstrukcijska smer 1 štipendija - tehnološka smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 2 štipendiji — kemijska tehnologija 1 štipendija - tehnična fizika VISOKA EKONOMSKA KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija — splošna komerciala TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 3 štipendije - šibki tok j TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 3 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KEMIJA 3 štipendije EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija ADMINISTRATIVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA 1 štipendija (Nadaljevanje na 7. strani) 1 štipendija — rezkalec (Nadaljevanje s 6. strani) 1 štipendija —elektromehanik -------------------- 2 štipendiji — orodjar 1 štipendija — graver Delovna skupnost skupnih služb FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 3 štipendije — industrijska elektronika FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - kemijska tehnologija 1 štipendija — tehnična fizika EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — podjetniška 1 štipendija - načrtovalno analitska EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji ISKRA - INDUSTRIJA AVTO ELEKTRIČNI H IZDELKOV, NOVA GORICA . Tozd Tovarna malih zaganjalnikov. Nova Gorica i POKLICNA ŠOLA 3 štipendije - kovinar TOZD Tovarna velikih zaganjalnikov. Nova Gorica POKLICNA ŠOLA 5 štipendij — kovinar Tozd Tovarna generatorjev in elektronike. Nova Gorica fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — ind. elektronika TOZD Tovarna vžigalnih tuljav in druge opreme, Bovec fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer tehniška srednja šola - elektro 2 štipendiji - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 3 štipendije — kovinar TOZD Tovarna avtoelektro in elektro izdelkov ter visoko kvaliteto e keramike, Tolmin TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 3 štipendije POKLICNA ŠOLA 10 štipendij — kovinar TOZD Tovarna delovnih sredstev. Nova Gorica Fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — ind. elektronika fakulteta za strojništvo 3 štipendije ekonomska fakulteta 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 2 štipendiji Ekonomska srednja šo la 1 štipendija 1 poklicna šola 18 štipendij - kovinar klovna skupnost skupnih služb. Nova Gorica fakulteta za elektrotehniko 2 štipendiji - industrijska elektronika Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija - fizika, matematika Ekonomska fakulteta 5 štipendij Ekonomska srednja šola 3 štipendije JSKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, Ljubljana TOZD Tovarna električnih aparatov in relejev, Ljub- Fakulteta za elektrotehniko 2 štipendiji — industrijska elektronika fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer Visoka šola za organizacijo dela 1 štipendija — proizvodno organizacijska smer Tehniška srednja šola - elektro 2 štipendiji - šibki tok 1 štipendija - jaki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji orodjar 1 štipendija strojni ključavničar 1 štipendija rezkalec 6 štipendij - elektromehanik TOZD Inštitut za procesno tehniko TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 1 štipendija — šibki tok POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - TK mehanik TOZD Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 3 štipendije industrijska elektronika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija - šibki tok 1 štipendija - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - strojni ključavničar 1 štipendija - strugar 3 štipendije - elektromehanik TOZD Industrijska oprema TIO, Lesce POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — orodjar 3 štipendije - strojni ključavničar 2 štipendiji - rezkalec 5 štipendij — strugar TOZD Napajalne naprave. Novo mesto VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija komercialna smer VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA 1 štipendija - avtomatika ali industrijska elektrotehnika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 1 štipendija šibki tok POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — strojni ključavničar TOZD Inženiringi, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO I štipendija — avtomatika 1 štipendija - ind. elektronika 2 štipendiji — telekomunikacije EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji zunanja trgovina 2 štipendiji -- komercialna smer I štipendija - načrtovalno analitska PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarska smer VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija — računalništvo VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO 5 štipendij - šibki tok 1 štipendija - jaki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 8 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 2 štipendiji ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija TOZD Orodjarna, Ljubljana POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - rezkalec 3 štipendije - orodjar 2 štipendiji — strugar 1 štipendija - strojni ključavničar Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji - elektrifikacija 2 štipendiji — avtomatika 2 štipendiji — merilno regulacijska 2 štipendiji - industrijska elektronika 2 štipendiji - industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukterska VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija proizvodnja PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija gospodarsko pravna VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA 1 štipendija - konstrukterska TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji — šibki tok 2 štipendiji - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 3 štipendije. ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - strojni ključavničar ISKRA - INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, LJUBLJANA TOZD Tovarna antenskih naprav, Vrhnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — finančna POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 2 štipendiji - elektromehanik TOZD Tovarna RA sprejemnikov, Sežana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - industrijska elektronika ali telekomunikacije FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka * EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — finančna TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 3 štipendije - šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — strojni ključavničar 12 štipendij - RTV mehanik 5 štipendij — orodjar TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija — rezkalec 2 štipendiji - strugar 3 štipendije - elektromehanik FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji 1 štipendija - industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 5 štipendij 1 štipendija - tehnološka EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovno organizacijska smer 2 štipendiji — komercialna usmeritev 1 štipendija — finančna usmeritev PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko pravna EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — elektromehanik 2 štipendiji — strojni ključavničar 1 štipendija — strojni orodjar 2 štipendiji — ročni orodjar 2 štipendiji — elektromonter ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Domači trg FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji EKONOMSKA FAKULTETA 3 štipendije — splošna ekonomska TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 9 štipendij - šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 4 štipendije (Nadaljevanje na 8. strani) Razpis štipendij za šolsko leto 1976/1977 (Nadaljevanje s 7. strani) UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija ADMINISTRATIVNA ŠOLA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 5 štipendij - TK mehanik TOZD Zunanji trg FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji FILOZOFSKA FAKULTETA 4 štipendije — A — nemščina EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji — zunanja trgovina TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 5 štipendij — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 4 štipendije UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 3 štipendije ADMINISTRATIVNA ŠOLA 4 štipendije Delovna skupnost skupnih služb EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — splošna ekonomska EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 10 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija ADMINISTRATIVNA ŠOLA 5 štipendij ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — računalništvo, informatika FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — tehnična matematika EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — informacijsko-organizacijska usmeritev. Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZP ISKRA, Služba štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27 (telefon 24-905), kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in jo ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: — fotokopijo spričevala (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključnega izpita oz. potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajah z ocenami (študentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frekventacijsko pptrdilo — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd) obrazec 0,12. Priložena morajo biti potrdila organizacij, kjer so člani družinske skupnosti zaposleni, kjer dobivajo pokojnino, kjer je registrirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti itd- — potrdilo o višini otroških doklad, oz. potrdilo, da le teh ne prejemajo. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližini organizacije, za katero se bodo šolali, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. V vlogi naj kandidati navedejo, za katero TOZD v okviru ZP ISKRA želijo biti štipendirani. Upoštevali bomo vloge, ki bodo prispele do 30. septembra in jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Kandidate bomo obvestili o sklepu Odbora za štipendije glede na prispele vloge meseca: julija, septembra in oktobra. OBVESTILO VSEM PLANINCEM! Odsek za varstvo okolja in gorsko stražo pri planinskem društvu Kranj organizira v nedeljo dne 16. 5. 1976 očiščevalno akcijo na poteh Storžiča. Letos, ko velja načelo ,,Gora ni smetišče", bomo z lastno udeležbo podprli to akcijo. Dobimo se na avtobusni postaji Kranj ob 6. uri zjutraj. IZID ŽREBANJA NAGRAD PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE Za letošnjo nagrado prvomajsko križanko smo prejeli skupno le 107 rešitev, kar je znak, da je bila križanka nekoliko težja. Žreb je razpisane nagrade naklonil naslednjim: nagrado 150 din prejme: Marija Brank, Kranj, Cesta 1. maja 65 nagrado 100 din prejme: Mira Jennan, Elektromehanika, Kranj nagrade po 50 din pa prejmejo: Tone Novak, TOZD TELA Rozalija Kunstelj, Kranj, Prešernova 4 Nuša Klemenc, Moravče, Partizanska 21 Edo Bernik, TOZD TELA Franc Gabrič, Iskra Commerce, Ljubljana, Topniška ul. 58 Srečnim nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. Hitropotezni šahovski turnir Šahovska sekcija Elektromchanike je priredila 4. redni hitropotezni turnir. Vrstni red: 1..Šmid Miha 111/2 2. Drešar Stanc 10 3. Brce Martin 8 4. Kem Marjan 8 5. Deželak Lojze 7 1 /2 6. Brce Brane 7 7. Bulič Milan 7 8. Jeraj Zlato 6 9. Režek Janez 6 10. Kmetič Karel 5 1/2 11. Novak Bogomir 4 1 /2 12. Rebolj Ivan 4 13. Piskar Richard 3 1/2 14. Vehovec Lojze 2 1 /2 B. M. POPRAVEK V nadnaslovu članka ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja na 7. strani prejšnje številke je tiskarski škrat zagrešil neljubo pomoto- Nadnaslov bi se razumljivo moral pravilno glasiti: 8. maja mineva 100 let od Cankarjevega rojstva. Pomoto s tem popravljamo in se zanjo opravičujemo- ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta LEOPOLDA KOZJEKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD SPD v kranjski tovarni za izraze sožalja in izkazano denarno pomoč hčerka Kati Kramar ZAHVALA Po žalostnem slovesu ob prerani smrti našega dragega očeta ALBINA ŠTOKA se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in v naši bolečini sočustvovali z nami. Posebna zalivala sindikalni organizaciji in sodelavcem Tovarne polprevodnikov v Trbovljah za cvetje, ki so ga poklonili v njegov spomin. hčerke: Ida Štok, Elza Vidmar in Bina Podbevšek ZAHVALA ob izgubi dragega očeta JANEZA LEBARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam na liniji releja v tovarni TEA in Obrata vzdrževanja, za poklonjena venca, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč hčerka Jelka Markelj in sin Franc Lebar ZAHVALA Ob smrti mojega očeta sem ponovno ugotovil, da imam mnogo prijateljev. Hvala vsem, ki ste se nas na kakršenkoli način spomnili. Ivo Klcšnik ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MARTINA JANCA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam tovarne TEA, ERO, upravi Strokovnih služb Elektrdmehanike za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerki Ivanka, Zofka in sin Tine- ISKRA - glasilo delovnega kolek- ^ tiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 -Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-vodov. ________,__________y Jubilejni XX. pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" 8. in 9. maja je bil vsekakor množična in dostojna proslavitev obletnice naše osvoboditve, odlikujoča se zlasti po resnični množičnosti To pot je v vseh disciplinah pohoda sodelovalo nad 80.000 udeležencev, med katerimi, že po tradiciji, prav gotovo ni manjkalo udeležencev iz temeljnih organizacij združenega dela ZP Iskra. Poskušali smo sicer, vendar nam tudi vsa detektivska vnema ni pomagala, da bi jih na samem pohodu našli sredi tolikšne, živahne množice udeležencev. Zaupajoč pa v njihovo ..prostovoljstvo" računamo, da se nam bodo sami oglasili. Na sliki: eden izmed motivov z letošnjega XX. pohoda. Izredni uspehi šahovske sekcije V mesecu aprilu se je na področju Gorenjske odvijala ogorčena borba med posameznimi šahovskimi ekipami za pokal maršala Tita. Vsak dvoboj je bil izredno pomemben in zanimiv, saj smo igrali na izpad ekip po kup - sistemu. V tem tekmovanju sta našo sekcijo zastopali dve štiričlanski ekipi. Naša prva ekipa je dosegla dosedaj naj-večji uspeh, saj je iz n adaln j ega tekmovanja izločila prvo in drugo ekipo kranjskega Borca — člana L slovenske lige, v finalu pa ekipo Save — člana II. slovenske lige in tako postala občinski prvak ter si s tem pridobila pravico nastopa na prvenstvu Gorenjske v Kranjski gori. V finalu gorenjskega prvenstva v Kranjski gori pa nam žreb ni bil naklonjen, saj smo že v prvem kolu igrali z lanskoletnim zmagovalcem — ekipo Železarne Jesenice. Izgubili smo z najtesnejšim rezultatom, kljub temu, da smo po poteku iger imeli več možnosti za zmago. Rezultati: Borac II : Iskra I 1,5 : 2,5 Borac I : Iskra I 1,5 : 2,5 Iskra II : Sava 1 : 3 Sava : Iskra I 1:3 Jesenice : Iskra I 2,5 : 1,5 Za prvo ekipo so nastopili: Deželak Brane, Obleščak Albin, Brce Martin, Zorman Vinko, Šmid Miha in Ciperle Franc. Za drugo ekipo pa: Deželak Lojze, Kmetič Karel, Kern Marjan in Novak Bogomir. Velik uspeh pa so dosegli tudi naši posamezniki na hitropoteznem prvenstvu SRS v Kočevju, ki so se ga udeležili najboljši šahisti iz posameznih društev, klubov in sekcij. Šahisti so igrali v kategorizacijskih skupinah, najboljši pa so se uvrstili v finale. Rezultati: - razred prvokategornikov: Brane Deželak 15. mesto - razred drugokategornikov: Brce Martin 6. mesto . . — razred tretjekategornikov: Šmid Miha 13. mesto PLANINSKI TABOR NA GORJUŠI Ljubljanski meddruštveni odbor planinskih društev in planinsko dni' štvo Domžale bosta v nedeljo 16. maj3 organizirala tabor, ki bo letos posvečen 35. obletnici vstaje in mesecu mladosti. Tabor bo postavljen pf jamarskem domu na Gorjuši v bližin* 1 Doba pri Domžalah. Za vse udeležence je preskrbljen prevoz do Doba, odkoder je do Gor ju še dvajset minut hoje po zelo lep1 pokrajini. Avtobusi Viatorja bodo vozili do končne postaje mestneg3 prometa v Črnučah do 9,30. Tabor, ki naj bi pomenil združeno akcijo planincev, jamarjev in tabornikov, bodo postavili taborniki iz Domžal. Poleg kresa bodo Domžal' čani pripravili tudi kulturni program ki bo posvečen 100-Ietnici rojstva Ivana Cankarja. Na osrednji slovesnosti bo slavnostni govornik predsednik mestne konference ZK Vinko Hafner, v kulturnem programu p3 bodo sodelovali člani KUD „Svo-boda“ iz Mengša in pevski zbor # Domžal. Udeleženci tabora si lahko v neposredni bližini ogledajo železno in Babjo jamo ter grad Krumperk, kise prvič omenja 1338. leta. Jamarski dom, ki je v sestavu tabora, ima poleg gostinskih tudi društvene prostore,v katerih je stalna razstava jamarskih fotografij in dokumentar nega gradiva, najdbe iz Babje jame, k so stare okoli 15.000 let, načrti jam in Robičeva zbirka. Vsi člani planinskega društva in kolektiva ZP Iskra vabljeni. RazboršeK Pred nedavnim se je od svojih sodelavcev v strojni delavnici TOZD TELA poslovila in po skoraj dvajsetih letih marljivega in nadvse vzornega dela m rczkalnem stroju odšla v zasluženi pokoj sodelavka Minka Vidic. Vsa predana strokovnemu delu, vedra in tovariška je med sodelavci vsa svoja leta v lem delovnem kolektivu uživala spoštovanje in upoštevanje. In kako naj bi ga tudi ne, ko pa je s svojim delom lahko bila za vzor vsem sodelavcem po izredni marljivosti in po razumevanju do delovnih nalog in potreb tovarne Kadar je bilo to potrebno, je znala tudi precej čez nor* malni delovni čas stati ob svojemrezkalnem stroju se žrtvovati, da je bilo delo pravočasno in solidno opravljeno. Resnično delo Minke Vidic je bilo pred leti osnova za medaljo dela, ki jo je zasluženo prejela za svoje plodno dvajsetletno delo. Marljivi in globoko priljubljeni sodelavki so se ob odhodu v pokoj oddolžili z lepim spominskim darilom njeni sodelavci v delavnici, prav tako pa tudi sindikalna organizacija, v spomin na njeno upokojitev pa naj velja tudi gornji posnetek. IZLET NA ROMBON Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo, i 30. maja 1976 planinski izlet na ROMBON (2208 m). Odhod avtobusa ! ■ izpred kranjskega kina Center bo ob 5. uri zjutraj, peljal pa bo čez Vršič do Bovca. Hoje do vrha je približno štiri ure. Cena prevoza je 30 din, I kavcija pa 20 din. Prijave sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 m poverjeniki sekcije do vključno srede, 26. majali Vabljeni!