Oniio
9« AL 1931
krni,.
—
p*

Poštnina plačana v gotovini.
Leto XII., štev. 259 a
Posebna izdaja
Ljubljana, nedelja 8. novembra 1931
Cena Din f.-
Lpravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulic« 5 — Teieton št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Duhova ul. 3. — Tel 5492 in 2491 Pod ruŽDica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
šL 2 — Teieton št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praha čisto 78 180 Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Dm, za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
jugoslovenstva
V mestu Ljubljani je glasovalo 13.464 volilcev, to je nad 80 odstotkov vseh volilcev - V Beogradu se je udeležilo volitev nad 60 odstotkov - V vsej Sloveniji je državna lista dobila toliko glasov, kakor še nikdar nobena kandidatna lista
Ljubljana, 8. novembra.
Globoko se je Ljubljana zavedla pomena današnjega dne. Ona, ki je od nekdaj žarišče naše nacijonalne zavesti in bodrilka v odločilnih zgodovinskih trenutkih, se je za volilno nedeljo pripravila s tolikim navdušenjem in neza-tajevano odločnostjo, da je pred vso državo ln pred vsem svetom najponosneje obeležila dan volitev z veličino pravega narodnega praznika.
Ljubljana se pripravlja
Vse zadnje dni volilne borbe se je Ljubljana gibala v čisto nenavadni živahnosti. Poulično kakor tudi družabno življenje je pokazalo povsem drugačno lice, kakor smo ga sicer vajeni. Številni volilni sestanki so po obisku daleč presegali pričakovanje in navdušenje volilcev je ob izvajanju govornikov našlo dovolj duška, da je razodelo, kako globoko je v srcih Ljubljančanov zasidrana državljanska zrelost in nacijonalna odločnost.
Tudi zunanja volilna propaganda je bila povsem nova. Poslužila se je vseh modernih pomagal, vendar pa brez bar-numske kričavosti, na najdostojnejši, a zato tem intenzivnejši in učinkovitejši način. Po Ljubljani je križaril velik avtobus, okiašen z državnimi trobojkami in s kratkimi, jedrnatimi pozivi na volitve. Švignil je zdaj po tej, zdaj po oni ulici, zavil v predmestja in se pojavil zopet v najprometnejših ljubljanskih središčih, da je tako prav kmalu postal Ljubljančanom dober znanec. Z velikimi belimi napisi so bili nadalje opasani tudi ljubljanski tramvaji. Velike množice pa so se ob večerih zgrinjale pred izložbo oglasnega oddelka »Jutra«, občudujoč siike in volilne pozive, projicirane s posebnim modernim projekcijskim aparatom na belo zaveso na oknu. Pri vsem tem je seveda tudi radijska oddajna postaja v častni meri izvršila svojo dolžnost.
Dasi je v soboto zvečer nastopilo deževje, je vladalo na ljubljanskih ulicah močno vrvenje. Zopet so se gruče zgrinjale v Knafljevo ulico, kjer je bila nasproti Narodni tiskarni postavljena velika platnena stena, na katero je projekcijski aparat v neprestanem obtoku kakor v pravcatem bioskopu pričaroval velikanske slike in lapidarne pozive k udeležbi pri volitvah Deževalo je v noč.
Veliki daa
Toda v prvih jutranjih urah se je nebo uneslo. Točno oh 7. uri je deset mogočnih topovskih strelov z Gradu dra-milo belo Ljubljano, ki se je bila preko noči vsa okrasila z državnimi trobojkami, kakor za največjo slovesnost. Prišel je dan. ko se je pravica vseh zavednih državljanov in patriotov izprevrgla v dolžnost] da na svojih voliščih izreko svoj -da« v pri! ?g obstanku in napredku ljubljene Jugoslavije. In ta močna zavest, da z današnjim dnem vsi mi postavljamo mejnik novi dobi, ki nai bo srečna in plodonosna, je spravila pokonci vsakogar, ki ima v srcu le iskro ljubezni do domovine.
Volilne komisije so seveda bile točno na mestu. In čim so bile urejene vse potrebne formalnosti, so se že tudi začeli zglašati prvi volilci. Prišli so mnogi od ranih maš, drugi zopet zato, da lahko ostali dan porabijo v svoj prid. Vsekakor pa je danes bilo število izletnikov le niaio. Promet na ljubljanskih kolodvorih ni bil kaj velik. Običajne nedeljske izletnike je zadržalo oblačno vreme, še bolj pa gotovo sam pomen današnje volilne nedelje. Po ulicah je kaj kmalu zaplalo življenje. In medtem, ko je v Ljubljani že v prvih dopoldanskih urah začel bolj in bolj naraščati dotok volilcev na volišča, so začela že tudi prihajati z dežele prva razveseljiva poročila, ki jih je mikrofon iz pisarne * A vale« zopet od časa do časa vračal v široki svet.
Nekaj minut po 10. uri je nad Ljubljano zabrnelo letalo. V velikih zavojih se je ogromni sivi ptič sukal pod motnim jesenskim nebom in vsipal nad Ljubljano drobne letake, ki so jih pa-santi na ulicah z zanimanjem pobirali, j Letalo je zakrožilo daleč nad ljubljan- i sko okolico in je monotono brnenje mo- '
torja tudi tam zunaj dramilo nrebival-ce ter podvizalo može in fante, da opravijo svojo državljansko dolžnost.
V	Ljubljani sami ie volilna udeležba že pred 10. uro presegla število 4000. V tem času so tudi že oddali svoj glas najvidnejši ljubljanski predstavniki, med njimi minister dr. Kramer na XI. volišču v I realni gimnaziji v Vegovi ulici, nadalje ban ar. Marušič v spremstvu svojega tainika dr. Broliha na XII. volišču v ženski realni gimnaziji, pomočnik bana dr. Pirkmajer pa na X. vo lišču na Cojzovi cesti.
V	teku dopoldanskih ur se je nato razvijalo glasovanje v najlepšem redu. Proti poldnevu je udeležba dosegla višek. In moramo takoj poudariti, da je Ljubljana v tem času že mogočno rešila svojo čast. Skupno število oddanih glasov se je namreč že približalo desetemu tisoču, kar znači rekord, ki doslej ni bil v Ljubljani dosežen še pri nobenih volitvah.
Dve, tri sličice z volišč
Na posameznih voliščih so se odigravali prav zanimivi prizori, ki so dajali današnji volilni nedelji mestoma prav značilno ilustracijo. Posebno mnogo pozornosti in navdušenja je vzbudila naslednja epizoda:
Iz Kolodvorske ulice je prišel na XV. volišče znanj ljubljanski siromaček France Jež, ki ga je usoda že ob rojstvu tako kruto prizadela, da se more jedva sam premikati po ulici. Ves navdušen je prišel v moško učiteljišče na Resljevi cesti, kjer so mu čakajoči volilci takoj dali prednost, eden mu je celo pridržal klobuk in mu odprl vrata, nakar je France glasno vzkliknil nasproti komisiji: »Glasujem za državno listo Petra Živkoviča in za ljubljanskega kandidata dr. Kramerja!-? Ko je zapustil volišče, je kakor v otroški radosti vzklikal Jugoslaviji, čemur so se pridružili tudi ostali volilci. Zbrala se je prav velika množica in je France Jež tako povzročil pravcato manifestacijo.
Na Šentjakobskem trgu je v dopoldanskih urah pod dežniki vedrila večja družba volilcev in je krepak očanec s periferije kresal dovtipe na račun volilnih abstinentov in voditeljev opozicije. Primerjal jih je s tistimi štirimi, ki so se znašli v neki vasi in je bil prvi gluh, drugi slep, tretji kruljav, četrti pa brez roke. In je gluhi dejal: »Sem slišal, da bo vojna!« — Je slepi pripomnil: »Bomo videli, kaj bo!« — Tisti brez noge je rekel: »Bomo pa šli!« — In oni brez roke: »Se bomo pa udarili!« — Bilo je mnogo smeha tam na Šentjakobskem trgu...
Na obeh viških voliščih — tako pred šolo kakor v občinski pisarni — je vse dopoldne posebno krepko naraščalo število volilcev in je bilo v vrstah neneho-ma po 30 do 40 mož in fantov iz najrazličnejših slojev. Posebnih simpatij je bil na volišču v šoli deležen neki 80-letni starček, ki se je na živo odobravanje čakajočih volilcev odsekal: »Za Jugoslavijo bom pa vedno dal svoj glas!«
Uprav ganljiv je bil prizor, ko se je pred volišče v drugi državni gimnaziji na Poljanah pripeljal upokojeni železniški uradnik Josip Paternoster. Že 11 let boleha, zadet od kapi. Ne more se gibati, a vendar je storil svojo državljansko dolžnost s tem, da je naprosil reševalno postajo, da ga je z avtom prepeljala na volišče .. .
Preko desetega tisoča!
Kdor je opazoval volilce na ljubljanskih voliščih in je poznal nekdanjo politično pripadnost marsikaterega izmed njih, se je moral pač radosten začuditi, kako močno je jugoslovenska ideja prešinila vse ljubljanske sloje. Posebno častno se je seveda odrezala mlada generacija, ki si je očitno štela v ponos, da ne more več biti plen strankarske razcepljenosti, marveč da se prvič poslužuje svoje volilne pravice in z iskrenim srcem glasuje za domovino, za Jugoslavijo. Naj pa bo tudi poudarjeno, da se je med ljubljanskim klerom našlo nekaj narodnih svečenikov, ki niso mogli zatajiti svojega iskrenega nacijonal-nega prepričanja. '
Z Ljubljano vsa banovina
Bolj in bolj se je jačila narodna fronta po vsej Sloveniji in neprestano so se vrstila nadaljnja ugodna poročila iz podeželskih krajev. Med prvimi se je oglasil Ig-Studenec, kjer je že do pol 11. glasovalo 208 mož in fantov. Takoj nato nam je bilo sporočeno iz Slovenske Bistrice, kako je tamošnje delavstvo v strnjenih vrstah prikorakalo na volišče in se v vzorni disciplini zvrstilo pri glasovanju. V nekaterih krajih so šli volilci od maše z godbo na volišče. Zelo ugodna poročila so nenehoma prihajala iz kočevskega sreza. Mesto Kočevje samo je bilo v zastavah, trgovci so okrasili svoje izložbe, tudi delavstvo je volilo korporativno. Rekord je že ob 10. uri dala Kočevska Reka z nič manj kakor 72 odstotki udeležbe vseh volilcev, njej ob bok pa se je postavila istočasno Stara cerkev s 65 odstotki Maribor je v opoldanskih urah javil, da je udeležba polovice volilnih upravičencev že presežena. Trbovlje z drugimi delavskimi kraji vred so beležile častno naraščanje glasov, Celje je tiiumfiralo, na Dolenjskem je posebno manifestirala Ribnica, na Gorenjskem je kakor doslej še vedno izvršil svojo nacionalno dolžnost ponosni Kranj. A ne samo naša mesta in trgi, ki so že od nekdaj stebri nacionalizma, — tudi iz manjših krajev smo že v teku dopoldn eva prejemali poročila, da niti deževje, niti oddaljenost, najmanj pa grda propaganda za »abstinenco« ne more odvrniti zavednih mož, da se ne bi odzvali klicu domovine. V nekaterih krajih se je primerilo, da so nasprotni agitatorji širili potvorjene proglase centralnega volilnega akcijskega odbora in da je ravno ta podla mahinacija pripravila može in fante, da so v znak protesta šli vsi izpred cerkve naravnost na volišče.
Opoldne so prispela v Ljubljano tudi že prva poročila o volitvah v ostalih pokrajinah države, navajajoč, da je kljub deževnemu vremenu po vsej državi udeležba povsod izredno velika. Ljubljansko občinstvo se je zbiralo na glavnih prometnih križiščih in ulicah ter je s pozornostjo in vzradoščenjem spremljalo poročila, ki so jih oddajali veliki radijski zvočniki. Ponos je prevzemal Ljubljančane, ko je po veselem sporočilu o nacionalnem plebiscitu bele Ljubljane izpregovo-ril skozi mikrofon tudi ljubljanski kandidat minister dr. Kramer in v zanosnih besedah označil pomen tolikanj številnega glasovanja za državo ter bodril vso Slovenijo, naj sledi zgledu svoje kulturne prestolnice in vsem zavednim bratom Jugoslovenom onkraj Sotle vse tja doli do Gjevgjelije.
Popoldne
V popoldanskih urah je bila Ljubljana zopet poveznjena v pravo jesensko sivino. Navzlic deževju pa na ulicah ni manjkalo ljudi in tudi volišča so sprejemala še vedno nove volilce. Navala seveda ni bilo več, ker je Ljubljana pač razdeljena na zadostno število volilnih okrajev, da se je lahko v miru in redu razvrstila še tako velika množica. Deseti tisoč je bil že davno presežen.
Zopet je visoko nad mestom krožilo letalo. Namesto izletov v okolico so se Ljubljančani odpravili v kavarne in druge javne lokale. Čez volilno abstinenco so že potegnili velik križ, vsem v čast pa bodi povedano, da so s prav energičnim samozatajevanjem premagali tudi drugo, pravo abstinenco.
Proti večeru je naraščala nestrpnost in mrzlično pričakovanje volilnih rezultatov. Radio je tudi popoldne oddajal poročila o položaju in o volilni udeležbi v vsej državi, toda radovednost je vendarle bila prignana na konico, ko se je približala zaključna ura volitev.
Red se ves dan ni niti malo kalil. Ljubljana je pokazala vzorno disciplino. Agitacija, kakorkoli je bila uspešna, ni imela niti sence nekdanje strankarske vsiljivosti. V agitacijskih lokalih, razmeščenih v bližini posameznih ljubljanskih volišč, se je samo vodila evidenca o udeležbi. In kar je bilo zapoznelcev, je pri večini pač zadostovala le pametna beseda prigovora. Ne smemo pozabiti, Ha je v število volilnih upravičencev vključeno tudi mnogo takih, ki jih bolezen ali kaka druga nadloga zadržuje od možno&ti izvrševanja volilne pravice.
Skoro še bolj kakor v središču Ljubljane same je presenečala udeležba volilcev na periferiji, kjer so šli volit mnogi, nekdaj najodločnejši poborniki Sivše SLS ali drugih strank. Sploh je danes vsa neposredna okolica podala prekrasen do kaz največje harmonije z Ljubljano, tako po udeležbi pri volitvah, kakor tudi po okrasju hiš z državnimi trobojkami.
Narod je govoril
Ob šestih zvečer: volitve so končane, narod je izrazil svoje. Glasujoč v popolni svobodi in po svoji čisti vesti so državljani Jugoslavije posvedočili, kako jim je domovina pri srcu in izbrali so za bodočo Narodno skupščino može, ki bodo imeli samo eno imperativno dolžnost, da streme za učvrstitvijo narodnega edinstva. za napredkom, blagostanjem Ln ugledom velike kraljevine
Kako se je Ljubljana zavedla, da je tudi ona stopila na prag nove dobe! Komaj je legel mrak, je bila že vsa zopet na nogah. Na večjih trgih in prometnih ulicah so se v svitu obločnic grmadiie pisane, kakor v mravljišču razgibane množice. Tako posebno pred Kazino, na Marijinem trgu, pred Evropo, na Aleksandrovi cesti. Tam so povsod nameščeni radijski zvočniki. A s Šelenburgove se je po Knafljevi ulici razvila velika promenada, vneto pričakujoč, kdaj se na belem platnu nasproti Narodne tiskarne pojavijo prve številke. Da potrdijo vero zavedne Ljubljane in njeno bratsko zaupanje v armado volilcev po vsej državi. Fa ravno zato, ker je bil že v teku dneva po prvih poročilih razpršen vsak dvom, je bilo pričakovanje tem večje. Ljubljana je hotela še enkrat dvigniti srce in mani-festantno pokazati svojo radost. Tudi to se ji je izpolnilo: v večerne ure je vzkipelo navdušenje, kakor ga pomnimo le še iz nepozabnih dni osvobojenja.
Pred Kazino se je začela kmalu po 18. uri zbirati množica, ki je od minute do minute naraščala in okrog 18.30 je bilo zbranih na prostranem prostoru pred Zvezdo več tisoč ljudi, glava pri glavi. Razpoloženje je bilo kaj temperamentno. Kakor magnet je pritegnilo še skupine in šetalce z ostalih bližnjih trgov in ulic. Doseglo pa je višek, ko je stopil na balkon Kazine minister dr. Kramer. Ko je napovedovalec rezultatov javil, da bo govoril minister dr. Kramer, je nastalo med občinstvom nepopisno navdušenje, zadonel je freneti-čen aplavz in neprestano se je dyigalo vzklikanje: »Živel dr. Kramer! Živela enotna in močna Jugoslavija!« — Utihnilo je šele, ko je dr. Kramer povzel besedo:
Minister dr. Kramer
se zahvaljuje
•Dragi someščani! Dradi prijatelji!
Globoko ginjen se zahvaljujem za izkazane mi simpatije in zaupanje. Vem, da niste volili samo mene, vem, da ste volili tudi za veliko idejo, za katero smo danes manifestirali in na ta način izkazali svojo zvestobo in svoje navdušenje. (Živel dr. Kramer!)
Ljubljana je bila vedno na čelu našega naroda, pa tudi danes se je izkazala kot prava voditeljica Slovencev v nacionalni brambi. Visoko je dvignila jugoslovensko zastavo in nikoli ni bila Ljubljana tako složna v fronti, kakor danes. Bila je to ena sama armada, ki je oddajala svoje glasove ter volila za veliko narodno stvar. Izginile so med nami vse bivše strankarske razlike, izginila so vsa nasprotja in sovraštva. Današnja nedelja bo zgodovinskega pomena ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo.
Dragi someščani! Mislim, da je danes Ljubljana stopila na čelo vseh mest in vseh krajev Jugoslavije. Nad 80% vseh ljubljanskih volilcev je oddalo svoje glasove na volišču. Ljubljana je dala zgled vsemu našemu slovenskemu rodu, kako zna biti v volilni borbi složna v veliki misli in ideji za Jugoslavijo Pa ne samo Ljubljana, tudi drugi okraji širom in križem domovine so stopili na branik državnih interesov. Vsi oni, ki so hoteli naš narod odvrniti od zanimanja in sodelovanja pri borbi za zmasro državne ideje, so žalostno pro-
padli! Interesi tistih, ki so hoteli, 3a se Slovenci desinteresiramo nad usodo kraljevine Jugoslavije in narodovim življenjem, so prekrižani, — zmagala je zdrava zavest našega ljudstva, zmagala je na vsej črti!
Zagotavljam in obljubljam vam, da bom kot ljubljanski poslanec vedno zastopal program in ideje, za katere sem se boril. Moja zahvala pa ne gre samo volilcem, temveč tudi vsem neštetim znanim in neznanim propagatorjem. ki so storili več ko svojo dolžnost. Ti veliki dnevi bodo za vedno ostali zapisani v zgodovini našega mesta, še enkrat: Srčna vam hvala za izkazano mi zaupanje. Vračal bom zvestobo za zvestobo!
Živel Nj. Vel. kralj Aleksander!« 1
Vsa prešinjena od teh iepih besed se je množica pridružila vzkliku kralju Aleksandru s prav tistim entuzijazmom, s kakršnim je že prej prekinjala posamezne povdarke govornika. Železni-čarska godba je intomrala državno himno. Vse je bilo odkritih glav in šumelo je v mogočnih akordih kakor koral. Takoj nato je takislo najprisrčneje pozdravljen spregovoril ljubljanski župan:
Govor župana dr. Puca
»Dragi someščani!
Kadar se je apeliralo na nacionalno mišljenje naših Ljubljančanov, so se vedno odzvali temu klicu. Toda še nikoli se niso odzvali v tako velikem številu in tako složno kakor danes. Na današnji zgodovinski dan je sodelovala vsa Ljubljana, sodelovali so vsi sloji, razen majhne peščice zapeljancev. Zato gre vam vsem prisrčna hvala! Največja hvala pa gre našemu malemu človeku, delavcu, ki je dokazal, da je naše na-cijonalno mišljenje tako trdno, kakor je trdna skala, na kateri stoji Ljubljanski grad. Ljubljana je pokazala, kakor še nikoli poprej, da bo znala braniti meje svoje domovine na severu in na zapadu. Ljubljana je bila doslej večkrat izpostavljena očitkom, da ni pokazala nasproti zunanjemu svetu svojega nacionalnega srca. Toda od danes naprej teh očitkov ne bo več! Mi smo danes pokazali, da je v nas še tisti duh, v katerem smo delali za našo domovino pred vojno, med vojno in po vojni. Živela naša velika domovina Jugoslavija! Živel naš vzvišeni kralj Aleksander!«
S tem vzklikom je župan dr. Puc sprostil navdušenje, da je v gromovi-tem vzklikanju zaplala vsa zbrana množica.
Povorka po mestu
Kakor nevzdržen val se je takoj nato razlila po Šelenburgovi ulici vsa množica. Na čelu so nekateri nacionalisti nosili 2 veliki trobojnici ter na sredini, črn prapor z mrtvaško glavo in z napi-' som: Za kralja in domovino! Sledila je železničarska godba, za njo se je pa razporedila vsa ogromna množica ma-nifestantov v nepregledno dolgo po-vorko. Krenila je izpred Zvezde po Se-lenburgovi ulici in Dunajski cesti na Masarykovo ter po Miklošičevi in Sv. Petra cesti čez most, nato po Mestnem in Starem trgu čez sv. Jakoba most, na Coizovo in Emonsko cesto. Od tu dalje preko Rimske ceste pred vladno pa.ačo, kjer se je pojavi' ban dr. Marušič, ki so mu manifestanti prirejali navdušene ovacije.
Povorka je nadaljevala pot po Blei-weisovi in Aleksandrovi cesti ter se vrnila skozi Šelenburgovo ulico pred Zvezdo. Vso pot so neprestano vzklikali kralju, Jugoslaviji, predsedniku viade in poslancu, ministru dr. Kra-merju. Pri vsem navdušenju je množica znala do kraia varovati red in dostoi-nost. Istočasno so manifestirale tudi manjše skupine z zastavami oo Ljub-'iani. Radost ob dostojanstveno poteklem dnevu je bila tako iskrena in močna. da je ostala poživljena še pozno v noč.
Živel kralj! Živela Jugoslavija!
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani