Ljubljana, torek 22. decembra I93I - ::.: v"-Cena Upravaištvoi Ljubljana, Kaatljcva ulica 5. - Telefon ŠL 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. loseratai oddelek; LJubljana, Selen-bukova ul 3 - TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11542 Praha čislo 73 i SO VVien 5t 105 241 -. HI H18 i , Naročnin* t Kaša meaečnc s5 — Dia. za inozeaisrvr 40 — Dm Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefcra št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (pooočt 2582) Celje Kocenova ul S Telet «t 100. Rokopisi so ne vračalo — Oglasi po tarifo Zmaga narodne sloge v Avstraliji Usoden poraz delavske stranke pri parlamentarnih volitvah v Avstraliji - Odstop sedanje vlade London, 21. decembra, AA. Po dosedanjih vesteh je pri avstralskih parlamentarnih volitvah dosegla združena avstralska stranka na račun delavske 6tranke veliko zmago. Dobila je 35 poslancev napram 23 pri zadnjih volitvah. Poljedelska stranka je povišala število svojih mandatov od 11 na 15, dočim je delavska stran!ca padla od 35 na 13 mandatov. Langova stranka (neodvisni socialisti) je pridobila 5 mandatov m jih ima sedaj 10. Ministrski predsednik Scyllin je bil izvoljen, dočim je zakladni minister Theo-dore propadel. Bivši ministrski predsednik Bruce je bil izvoljen z 20.000 glasovi večine. Sedanji ministrski predsednik Scul-lin je odstopil. Guverner je pozval v ii-telja opozicije Lyona v Camberro. Poročajo, da bo sestavil novo vlado Ly-on. Poleg predsedništva bo prevzel tudi zunanje ministrstvo. »Times« piše, da pomeni izid avstralskih volitev velik triumf za Lyona, ki je preteklega januarja izstopil iz delavske vlade v protest proti finančni politiki Theodora, ter nadaljuje: »Avstralsko ljudstvo je izrazilo zaupanje onim, ki so trdili, da je povratek k blagostanju mogoč edinole z varnostjo, s trdim delom in s poštenimi financami. Tako je odklonilo one, ki so govorili, da se more z inflacijo in s politično kontrolo bank najti pot iz sedanjih težkoč. Avstralsko ljudstvo je rešilo ta problem prav tako. kakor sta ga rešili angleška in novozelandska demokracija. Vrnilo je oblast onim. ki so se obvezali, da bodo opustili strankarske pomisleke, dokler ne mine gospodarska kriza naroda.« Poročilo iz Meibourna pravi, da je izid volitev vplival na borzo zelo ugodno in da so državni papirji poskočili. Melbourne, 21. decembra AA. Zaradi katastrofalnega poraza svoje stranke je Scullin izročil generalnemu guvernerju ostavko delavske vlade. Guverner je nato poveril sestavo nove vlade Lyonu, voditelju avstralske združene stranke. »Syd-ney Sun« misli, da bo nova avstralska vlada sestavljena takole: ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve Lyon, zaklad-no ministrstvo Bruce. narodna bramba Paerce, ceste in železnice Patterson, trgovina in carine Gullet. Povišanje italijanskega državnega proračuna Kljub milijardnemu deficitu bo fašistična vlada povečala svoje izdatke za 600 milijonov lir Rim, 21. decembra, ž. Na svoji poslednji J dala uradna agencija »Štefani«, sicer na-seji je italijanski ministrski svet razprav- glašajo. da so pri sestavljanju proračuna Ijal rned drugim tudi o državnem proračunu za poslovno dobo 1932-33. Proračun za vojno ministrstvo se je znižal za 5 milijonov lir: 7,200.000 lir so določili za ureditev vojnih pokopališč. Proračun za vojno mornarico so zvišali za tri milijone, proračun »o vojno letalstvo pa za 2 milijona. V proračunu prometnega ministrstva so določili za prihodnje poslovno leto 30 milijonov novih subvencij pomorskim paroplovnim družbam. Proračun korporacijskega ministrstva se je zvišal za 9 in pol milijona lir, izdatki prosvetnega ministrstva se bodo povečali za 213, pravosodnega ministrstva pa za okrog 300 milijonov lir. Proračuni za ostala ministrstva so ostali več aii manj nespremenjeni. Potemkatem so se na seji min. sveta sprejeli državni proračun, ki se ie povečal za prihodnjo poslovno dobo za okrog 600 milijonov lir. V komunikeju, ki ga je iz- štedili na vseh straneh, kar se io dalo, kljub temu pa znaša povišek celotnega proračuna okrog 5 odstotkov. Kakor pa so ostali na eni strani v ministrstvih za vojsko. mornarico in letalstvo proračuni povprečno enaki kakor lansko leto, so je v prosvetnem ministrstvu, pod čegar kompe-tenco spadajo gmotni izdatki za vojaško izobrazbo srednješolcev in visokošolcev, toliko bolj povečali. Medtem je državna zakladnica izdala-izkaz o državnih dohodkih in izdatkih v prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta. to je od julija do novembra. Dr-žavrr. bilanca izkazuje v tej dobi 1467 milijonov lir primanjkljaja. Javni dolg je ostal tolikšen kakor pred mesecem dni in je znašal 91.995 milijonov, obtok bankovcev pa se je za malenkost zmanjšal in je koncem novembra znašal 14.254 milijonov lir. Strahote fašističnega režima v Cirenajki Fašistične oblasti ugonabljajo afriške domačine z lakoto — 300 km žičnih ovir Rim, 21. decembra, ž. Minister za kolonije general De Bono je pred štirinajstimi meseci v poslanski zbornici zagotovil, da bo v enem letu zatrl v kolonijah vsako zaroto afriških domačinov. Poteklo je sedaj več ko leto dni in iz Cirenajke prihajajo poročila o novih strahotah v afriški pustinji. Ekstremni režim, ki so ga v kolonijah uvedle italijanske oblasti, se ni branil ne pokolja niti kazenskih pohodov proti domačinom. Ko mu pa vse to ni uspelo, je posegel po še bolj strašnem sredstvu: Vsta-še je kaznoval z lakoto. Pežim je preprečil vsak stik cirenajških domačinov z zunanjim svetom. Med vstaši je nastalo silno siromaštvo, tako da so bila tri plemena prisiljena, da se zaradi lakote vdajo na milost in nemilost italijanskemu režimu, aH pa da se izselijo. Na cirenajsko-egiptski meji so italijansko vojaštvo in fašistični miličniki zgradili ob. 300 km dolgi progi žične ovire in razpostavili ob njih močne straže. Prehod iz Cirenajke v Egipt je bil tako povsem onemogočen. Plemena Abdula Hamida el Abarja, Jusufa Bu Raila in Osmana Šija-mija so skušala, da bi predrla ovire in pre-bežala v Egipt, da bi se rešila smrti, ki jim je na eni strani grozila zaradi pomanjkanja živil, na drugi zaradi postopanja italijanskega režima. Abdulu Hamidu el Abar-iu se ie res posrečilo, da je s svojimi ljudmi predrl žične ovire in zbežal. Obe drugi plemeni pa so močni oddelki fašistične milice ustavili tik ob meji in ju prisilili, da sta se po kratkem boju vdali. Pred spremembami v rimski vladi Rim, 21. decembra AA. Vsak trenutek se pričakuje komunike o rekonstrukciji kabineta. Splošno vilada prepričanje, da pride fk> izprememb v vseh ministrstvi;h razen v letalskem in zunanjem. Pričakuje se teidii iziprememba v predsedstvu parlamente, ki ga je dozidaj zavzemal Giuiriati Smrt Arnalda Mussolinija Milan, 21. decembra s. Brait italijanskega Bita istrskega predsednika in ravnatelj ©lavnega fašističnega organa »II Popolo d' Italia« Airnaldo Mussolimi je danes nekaj minut po 13. uri nenadoma umrl. Zadela K a je srčna karo. ArnaLdir Mussolrtai se je rodil 1. 1885. v Fredappiju kot drugi sin v Mussolinijevi družini Nekaj časa je bil občinski tajnik nekje v beneški pokrajini. Ko je pričel njegov brat Benirto 1. 1920 v MIlanu izdajati list »II Popolo d1' Italia«, je izročil tehnično vodstvo lista njemu. 'u. 1922 se je sedanji nutaistirski predsednik preselil v Riim, brata Arnalda pa je Lmenoval za političnega ravnatelja glasila, ki je med tem postalo glamai organ fašistične stranke. Last je vodil vse do svoje smrti. šele ko so Benita Mussotiniija imenoval za italijanskega ministrskega ipredsednuika, je stopil toda njegov brat Airnaldo v ospredje italijanskega ta predvsem fašističnega političnega življenja. Arnaldo Mussoilinii je vodil fašisbičnij zavod za socialno zaščito fašističnih novinarjev, bil je predsednik upravnega sveta bolonjiskega liista »II Re-eto del Car lino« in je sodeloval tuida v upravnih svetlih drugih milanskih lin ostalih italijanskih listov. Bil je tadii predsednik fašističnega gozdnega udruiženja. Neka italijanska umaverza ga je imenovala za doktorja hononis causa. Uvodtmiike, toi jih je Arnaldo Mussolimi objavil v svojem listu, so stalno (posnemali manjši italijanski listi. Hitlerjev emisar v Avstriji Dunaj, 21. decembra č. Kakor poročajo iz Munchena, bo poslal Hitler na Dunaj svojega emisarja, ki bo sodeloval pri reorganizaciji stranke nacionalnih socialistov v Avstriji. Gre za grofa Reventlowa, ki je bil še pred kratkim v Parizu in je po Franciji propagiral Hitlerjeve teze. Povratek rumunske kraljice v Bukarešto Bukarešta, 21. decembra g. RumunsKa kraljica mati Marija je s svojo hčerko He-ano m njenim soprogom prispela v Bukarešto. Velik požar v Stuttgartu Stuttgart, 21. decembra s. Iz dosedaj neznanega vzro%a je v starem gradu v Stuttgartu izbruhnil požar, ki je kmalu zajel streho dela gradu. Ob 14.30 je bil vzhodni del popolnoma v plamenih. Ogenj se je kmalu razširil tudi na spodnja nadstropja. Požar zavzema vedno večji obseg. Ob 16. uri je obstojala nevarnost, da bo ves grad uničen. Ognjegasci v Stuttgartu m iz okoliških občin so zaprosili za oja-čenja. Več ognjegascev je obolelo na za-strupljeaju po dimu. NITI PARE REPARACIJ VEČ Splošen protireparacijski pokret v Nemčiji - Francija slejkoprej nepopustljiva Pariz, 21. decembra, 6j. Posvetovalni reparacijski odbor v Baslu, ki ima nalogo, da_ j. »uči na podlagi določb tfoungovega načrta plačilno spodobnost Nemčije, je dosedaj- končal prvo polovico svojega dela. Pregledal in kontroliral je izčrpne podatke o nemških financah in ugotoviL da so dosedanji glavni viri, namreč dohodki iz davkov in železnic, iz katerih je Nemčija plačevala svoje reparacijske obveznosti, zadnje čase silno padli. Za nemškim državnim proračunom se je posvetovalni odbor ba-vil z nemškimi državnimi železnicami, ki so bile dosedaj vir, iz katerega so N«.m-ci v prvi vrsti prejemali tekoči kapital za svoj reparacijski dolg, saj so v minulih letih plačali povprečno 660 milijonov T rk letno, kar odgovarja celotnemu nezavarovanemu delu reparacijskih plačil. Po poročilu dr. Hombergerja, ravnatelja nemških državnih železnic, so pa dohodki nemških državnih železnic padli lani za 28 odst. in so nemške že^znice sedaj tako zelo pasivne, da nikakor ne morejo več prispevati k reparacijskim plačilom. Reparacijski odbor se je sedaj razdelil v več pododborov, ki se bavijo s posameznimi panogami nemškega gospodarstva. Vsak pododbor bo potem o svojih ugotovitvah podal 6voje posebno poročilo. Najvažnejši med njimi je pripravljalni podod-sek, ki mu naČeluje Beneduce, predsednik posvetovalnega reparacijskega odbora. Delo odbora je s tem v splošnem dovršeno, ker mora prav za prav samo še redigirati svoje končno poročilo Po dosedanjih službenih izjavah je odbor prišel do zaključka, da Nemčija ne bo mogla obenem plačevati reparacij in svojih privatnih dolgov. Ostane torej še drugi del njegove naloge, da sestavi na podlagi svojih ugotovitev svoje predloge, ki naj služijo kot vodič politični konferenci, ki se bo potem meritorno bavila z repa-raoijskim vprašanjem. S tem pa, da je posvetovalni odbor ugotovil dejstvo nemške plačilne nesposobnosti, reparaoijsiko vprašanje še ni prišlo niti za las z mrtve točke, kajti nasprotje :ned nemškim in francoskim stališčem v reparacijskem vprašanju postaja vedno večje. Protireparaoijski pcfcret je danes v Nemčiji splošen in lahko se trdi, da v vsej Nemčiji ni več stranke, ki bi si upala priznati ali zagovarjati r.aracije. Celo cen-trum in socijalna demokracija, torej obe najuvidevnejši nemški stranki, ki sta dosedaj lojalno priznavali mirovne obveznosti, sta morali v zadnjem času revidirati 6voje stališče o reparacijah, sicer bi nedvomno doživeli pri prihodnjih pruskih volitvah težak poraz. Vsa nemška javnost danes soglasno zatrjuje, da reparaci:skega problema ni več, keT Nemci ne morejo več plačati in ker so tudi že več plačali, kakor je znašala škoda, ki so jo povzročile njih armade na francoskih tleh. Za Nemčijo torej reparacije ne Obstojajo več. Ravno tako nepopustljivo in trdno pa stoje Francozi na nasprotnem stališču. Za nje so postale reparacije neko osnovno francosko pravo, o katerem ni treba več razpravljati. Celo ministrski predsednik Laval, ki je sicer tako malo romantičen, je nedavno izjavil v zbornici, da so za Francoze reparacije »sveto in nedotakljivo pravo«. Sedaj, ko je Francija t:k pred dr-žavnozborskimi volitvami, se ne upa noben francoski državnik pobirati ta čustva francoskega naroda, ako noče. da ne obračuna 7. njim narod pri prihodnjih volitvah G1«-de na ta dejstva so posvetovanja v Baslu čisto postranskega pomena. Zaključno poročilo bo namreč čisto brezpomembnega značaja in na veViki mednarodni konferenci z ozirom na obstoječa nasnrotu ioča si stališča ne bo imelo na končnoveljavno odločitev nobenega vp'.iva. Sedanji reparacijski problem pa bi kljub njegovi zamotanostii bilo relativno le še lahko rešiti, če bi bil spor omejen samo na Nemce in Francoze. Toda reparacijsko vprašanje oklepa vse nekdanje prijatelje in sovražnike še danes kot jeklen obroč, do čim so se njih pota v drugih svetovno političnih vprašanjih že davno razšla. Po neštetih mednarodnih notah in tudi Youn-govem načrtu so nemške reparacije vezane na vojne dolgove, ki jih imajo nekdanji zavezniki v Ameriki. Večina upniških držav, med njimi v prvi vrsti Anglija, je pa opetovano izjavila, da ne zahtev« Nemcev niti pare več, kolikor morajo same plačati Ameriki in obvezale so se, da za vsak znesek, ki bi jim ga črtale Zedinjene države, tudi znižajo nemški reparacijski dolg. Težišče vsega vprašanja je torej v Ameriki, po hudih sporih, do katerih je zadnji teden prišlo v washintftonskem kongresu, pa so iluzorni vsi izgledi, da bi v tem vprašanju prišla iz Amerike kaka ugodna rešitev. Ker je komisija v Baslu prišla do zaključka, da Nemci svojih javnih in privatnih obveznosti ne morejo več kriti skupno, na drugi strani pa je Amerika v svojih zadevah proti Evropi nepopustljiva, prihaja vsa Evropa in ne samo Nemčija v položaj, ki mora navdajati vse z bojaznijo. Ponovne gospodarske katastrofe v Evropi se namreč ne bi omejile več samo na neposredno prizadete držtve, temveč bi potegnile za seboj tudii ostali svet, a najbrže bi tedaj tudi ne ostalo več samo pri težavah gospodarskega značaja. Pred zaključkom baselske konference Basel, 21. decembra, č. Posvetovalni odbor pri banki za mednarodna plačila ima sedaj same zaupne seje za zaprtimi vratnu. Delegati francoske vlade so ponovno spremenili svoje stališče. Izjavili so se proti temu, da bi odbor v svojem poročilu spravil vprašanje o reparacijah v kakšno zvezo z vprašanjem kratkoročnih dolgov. Francoska vlada je motivirala to svoje stališče tako, da med političnimi in privatnimi dolgovi ne fine obstojati nikakršna zveza. Kljub tem težavam pa se kaže, da bo cdbor zaključil svoje delo jutri. Pariz, 21. decembra. AA. Havasov dopisnik poroča iz Baslu, da bo, kakor je informiran, posvetovalni odbor Mednarodne reparacijske banke priporočil zainteresiranim vladam in upravnemu odboru Mednarodne reparacijske banke, nai pristanejo na to, da se odgodi plačevanje nemških pogojnih re-paracijskih trans za dve leti. Posvetovalni odbor pogojnega dela reparacijskib obveznosti ne bo direktno omenil, ker ne spada v njegovo jinstoinost, pač pa bo vladam pri-jioročil, naj spričo veleresne finančne krize, ki je zavzela neverjeten obseg, na prihodnji konferenci preštudirajo ves problem mednarodnih dolgov. London, 21. decembra g. Angleški izvedenec sir Frederick Leith. ki vodi kot zastopnik angleškega zakladnega urada v Parizu pogajanja s francoskimi vladnimi krogi o bližnji reparacijski konferenci, je danes prispel v London. Konzultativni razgovori se bodo nadaljevali, ko oo izgotov- Ijeno poročilo posebnega posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila. Kakor se govori v angleških finančnih krogih, se bo nameravana reparaciiska konferenca najbrž sestala meseca januarja. Italijanska nota Franciji Pariz, 21. decembra d. Italijanska vlada je izročila francoskemu poslaniku v Rima spomenico o vprašanju reparacij in dolgov kot odgovor na noto, ki jo je poslala pred približno dvema tednoma francoska vlada zainteresiranim državam. Kakor zatrjujejo, se izraža v italijanskem prepričanju o potrebi sporazuma italijanske in francosko vlade v teh vprašanjih, da se napravi konec krizi. Italijanska vlada izjavlja, da je vsak čas pripravljena pričeti s francosko vlado pogajanja o tem. Italijanska nota pozdravlja nadalje sklicanje konferenca vlad. Pariz, 21. decembra č. Bivši vojni mlnf-ster Painleve je imel v Neuvilleu govor, v katerem je dejal, da je vlada za trdno sklenila, da se ne bo pod nikakim pogojem odpovedala reparacijskim prejemkom, ki bi šli v korist trgovskih špekulantov. Obstrukcija v ameriškem senatu Predlog za ratifikacijo Hoovrovega moratorija je v ameriškem senatu naletel na hud odpor — Sto milijonov dolarjev za pomoč ameriškemu kmetijstvu Wash;ngton, 21. decembra, č. Čeprav je sprejem Hoovrovega moratorija v ameriškem kongresu zapostavljen, sodijo v političnih krogih, da se bo debata o morato-rijskem predlogu v senatu zavlekla še za dališo dobo. Kakor trdijo poučeni krogi, bodo Hoovrovi nasprotniki v senatu sprožili hudo borbo proti njegovi politiki. Posegli bodo celo po obstrukciji, ki jo pravilnik senata dopušča, če je na dnevnem redu vprašanje o zunanji politiki. V takem primeru ima vsak senator pravico, da govori neomejen čas in da se ne drži povsem stvari, ki so v tesni zvezi z vprašanjem na dnevnem redu. Po navadi vpletajo senatorji v svoje govore različne citate iz sv. pisma in literature. V splošnem smatrajo, da takšna obstrukcija ne bo mogla dolgo zavlačevati odločitve v senatu. Senatorjev, ki bi nastopili proti Hoovrovemu moratoriju z obstrukcijskimi sredstvi, je vseh le okrog 30. Washington, 21. decembra, č. Reprezentančni dom je sprejel tako zvani tarmer-ski bili. V smislu tega zakona bo vlada dovolila siromašnim farmerjem podporo v znesku 100 milijonov dolarjev. Novi zakon stopi v veljavo, čim ga sprejme senat. Avstrija in podunavska federacija Predsednik avstrijskega Landbunda o sodelovanju podunavskih držav Brno, 21. decembra, s. Predsednik avstrijskega Landbunda, bivši avstrijski pod-koncelar inž. Schumy, je imel na zborovanju nemških poljedelcev Moravske govor o mednarodni agrarni politiki, v katerem je govoril tudi o načrtih za podu-navsko konfederacijo. V vseh državah, je dejal Schumy, imajo poljedelci nalogo, da rešijo demokracijo. Izvedba načrtov glede podunavske konfederacije bi bila z agrarnega stališča neznosljiva, ako pri tem ne bi sodelovalo še drugo gospodarsko ozemlje z večjo konzumno zmožnostjo. Av- strija in Češkoslovaška niti od daleč ne bi mogli prevzeti agrarnega prebitka juž-no-vzhodnih držav, z razširjenjem indu-strijsko-agrarnih držav na zapad pa bi se zadovoljivo izvajala izmenjava blaga z juž-no-vzhodnimi državami, ne da bi zaradi tega prišlo do nevarnosti težkega pritiska na Avstrijo in češkoslovaško. Načrti glede podunavske konfederacije so z gospodarskega in lokalno - političnega stališča neizvedljivi, s čisto političnega stališča pa se ne morejo izvesti docela gospodarske kombinacije. Nova vojna akcija Japonske Tokio, 21. decembra, č. Glavno poveljstvo japonske vojske v Mandžuriji pripravlja po vesteh, ki prihajajo iz Mukdena, veliko vojno akcijo za osvojitev Čingčava. Poročajo, da nameravajo Japonci zasesti to mesto na Božič. Japonci so ponovno pozvali kitajskega generala Čangsilianga, naj umakne svoje čete za veliki kitajski zid. Med tem so se pričeli med Japonci in Kitajci manjši spopadi, ki so nekakšni predhodniki velike japonske ofenzive. Tokio, 21. decembra, s. Japonski poslanik v Turliii je bil odpoklican ter bo zastopal kot strokovnjak Japonsko v komisiji Društva narodov za proučitev položaja v Mandžuriji. Mukden, 21. decembra, s. Japonske čete so davi nriFHe s so1ošn'm nanadom na bandite pri Čangčavu, Vakumenu in Hsin-minu. zunanjega ministra v inozemstvo Kriza nemškega avtomobilizma Berlin, 21. dec. Državna zveza avtomobilske industrije je posredovala pri državni vladi, da bi se olajšal katastrofalen položaj avtomobilizma v Nemčiji. Kako težaven ie položaj mnogoštevilnih lastnikov avtomob;!ov. dokazuje dejstvo, da počiva n. pr. v Berlinu preko zime nad 25 odstotkov vseli motornih vozil. Smrt štirih oseb v ognju London, 21. decembra č. Požar, ki je nastal v neki privatni hiši v Liverpoolu, je zahteval štiri človeške žrtve Ogenj se je razširil tako naglo, da se lastnica hiše, neka vdova, njeni dve hčeri in njuna prijateljica, ki je bila v niši na posetu, niso mogli rešiti in so živi zgoreli. Licitacija za zgradbo šolske poliklinike v Ljubljani Beograd, 21. decembra v. Minister za gradbe dr. Kramer je podpisal odlok, s katerim se naroča tehničnemu oddelku ban-ske uprave v Ljubljani, da razpiše prvo ofertalno licitacijo za zgradbo šolske poliklinike v Ljubljani za 1,894.562.20 Din. Beograd, 21. dec. AA. Včeraj popoldne je odpotoval minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič z gospo v inozemstvo na enomesečni dopust. V času njegove odsotnosti je določen za zastopnika ministra za zunanje zadeve dr. Kosta Kumanudi, minister za trgovino in industrijo. Ukinitev finančnih inšpektoratov Beograd, 21. dec. p. Finančno ministrstvo je odredilo, da se ukinejo finančni inšpektorati v Mariboru, Oigulinu, Osijeku, Som-boru, Smederevu, Kragujevcu, Zaječarju, Štipu, Vranji, Bitolju, Kosovski Mitrovici, Plevlju, Dubrovniku, Tuzli, Valjevu in Mo-starju. Njihova pristojnost preneha s 1. januarjem 1932. Minister dr. Kramer zopet v Beogradu Beograd, 21. decembra p. Minister za gradbe dr. Albert Kramer se je davi vrnil v Beograd. Iz sodne službe Beograd, 21. decembra p. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se premešča sodni pripravnik Stanislav Leskovec iz Po-žarevca v. Ljubljano. Konferenca o prometnem davku Beograd, 21. decembra A A. V davCnem oddelku finančnega ministrstva aa bo 29. in 30. t. m. vršila konferenca o Se nerešenih vlogah zaradi skupnega davka. Na konferenci bodo razpravljali o tarifnih postavkah, ki se nanašajo na vino in žganje, ribe, olje, magnezit, katranov koks, milo. vreče. lak. barve, terpentinovo olje predivo iz jute, ščetke. keramično industrijo, steklo in električne svetilke. Konference se udeleže zastopniki zbornic za trgovino, obrt in industrijo. Seja upravnega odbora Narodne banke • Beograd, 21. decembra p. Danes je bila seja. upravnega odbora Narodne oanke, ki je razpravljal o tekočih zadevah. Iz dravske banovine sta ji prisostvovala gg. Dra-gotin Hribar in Ivan Jelačin ml. Omiljenje jeseniške krize Kranjska industrijska družba bo nadaljevala obrat v svojih tovarnah vsaj v omejenem obsegu Z Jesenic prihaja razveseljiva vest, da se je v zadnjem hipu vendar posrečilo preprečiti katastrofo, ki je grozila prebivalstvu s pooolno ustavitvijo obratovanja v tovarnah Kranjske industrijske družbe. Sicer družba ne bo nadaljevala polnega obratovanja, vendar pa bo obseg redakcije in s tem tudi obseg nesreče za prebivalstvo manjši kakor je prvotno grozilo. Vest o nameravanem popolnem uki-njen.iu obratovanja na Jesenicah je zelo vznemirila vso našo javnost, ki^se je v polni meri zavedala dalekosežnosti napovedanega ukrepa. Soglasna je bila zahteva, da je treba storiti vse. da se prepreči vsaj najhujše. Oni mož'e. ki so se z narodnim poslancem g. iMoho-ričem na čelu odločno poprijeti reševalnega dela. zato v tem pogledu niso bili b zastopniki prizadetega jeseniškega delavstva, temveč pooblaščenci vse javnosti, ki jih je pri njihovi akciji kar najbolj podoirala. Kako splošni sta bili skrb in zanimanie za razvoj jeseniške krize, ie posebno Dokazala tudi debata. ki se ie razvila v sobotni seji Zbornice za TOI o iniciativnem predlogu g. Ribnikaria. naj se skliče anketa. ki bi preštudirala vzroke ooostrene krize v naši industriji in iskala poti za zaščito domačega dela. Ta debata je ponovno manifestirala čut solidarnosti, ki veže naše gospodarske kroge z delavstvom. Akcija najodličnejših predstavnikov naše iavnosti ni ostala brez uspeha. S pomočjo mcrodajnih državnih činite-l;ev se je posrečilo najti iz zagate vsaj Poslanec Snindler med volilci Rogatec, 21. decembra. Včeraj jc zopet prišel med nas narodni poslanec g. Spindler. Ob ool 11- je imel zborovanje v gostilne gospe Zupančičeve; prisojni so bili domačini in volilci iz obči,n Donačka gora. Sv. Rok in Sv Florjan. Poslanec Spindler je v svojih izvauvnnh podil pregledno sliko Določnega noložaja. Razložil je namujnej?e gospodarske probleme. ki se iih je lotila narodna skupščina in o katerih bo razpravljal* in skle^la na svojem rednem zasedanju. Zborovalci sr> z ve'ik:m zanimaniem sledii izvajanjem. Poocldne ob ool 13. uri je_ imel g. poslanec veliko zborovanje v Že~a1ah: prisotni so bili volilci iz vseh petih občin zetahke žnonije pod vodstvom svojih županov. Tudi na tem zborovanju je poslanec Snindler v stvarnih izvaia-niih Dodčrial rajnuineiše nrobleme kmetijstva 'm ostalih go>tv>dars.kit> oanog ter jc pozival vse k Možnemu sodelovanju. Na obeh zborovanjih so volilci med njimi HiHj taki. ki so se dali zan^jati^ k volilni abstinenci pa danes to obžalujejo, z zadoščenjem nazdravili izvajani a svojega noslanca. Posamezniki so se z raznimi željami oglasili k besed i in oohvalno omenjali stvarnost poslancev;Ji izvajanj, zlasti pa naglašal' de jstvo, da se bavi^ g po-s Unec v prvi vrsti z gospodarskimi vprašani i svoisa-zilo, da je počil zunanji zid. toda mislilo se je tedaj, da je vzrok temu dejstvo, da je svet. na katerem stoii poslopje, ob deževnem vremenu preveč izpostavljen vodi. Zato so tedaj nemudoma nive'irali in betonirali svet okoli poslopja. Toda vse to ni pomagalo veliko, kaiti v zadnjem času so se začele zonet kazati vse nevarnejše raznoke v z:doviu in se jc z^>pet morala sklicaH komisija strokovnjakov, da ugotovi vzroke. Naimev*mei«e razooke se nahaiajo ravno v čitiJnici, kjer se vedno na^aia večje število diiaštva T>ri knjigah. Vselej, kadar vozi mimo ooslopja po AieksanHrovi cesti koli tež'; voz. sc neslogi c toliko strese, da se pomalem k ruš i omet okrog razpok-lin. V drugem nadstropju ie ves tlak raz-pokan, stene v vseh osta"h prostorh tudi boli ali mani rnznokane, zunanji zid na dvorišču pa k«že tako r**no,1cUno. da bi se skoraj mislilo, da se zruši vsak čas. Poslopje je v zadniem času nre«'edab komisija stavbne sekcije uprave grada, to da ne ve se. kako je njeno mnenje o vrčkih tako hitrega propadanja te še čisto novo stavbe. Zatrjuje se pa. da sc je sp stavila posebna komisija, ki ima nalogo, da prouči načrt, po katerem naj bi se izvršile vse potrebne poprave, da se prepreči katastrofa. Po mtnenju zasebnih inženjerjev tiči vzrok propadanja poslopja v tem, da se pri zidanju poslopja ni zadostno upoštevala velika obremenitev temeljev. Ogromno število knjig, ki se nahajajo v knjižnici — njihova vrednost se ceni nad 20 milijonov dinarjev — pomeni brez dvoma obremenitev daleč nad tisoč kvintalov. Pa pravijo strokovnjaki, da so temelji položeni preplitko in ne odgovarjajo niti teži samega poslopja in seveda še manj veliki obremenitvi. Zato je veliko vprašanje, ali se bo poslopje sploh moglo rešiti in zlasti še za njegove namene, za knjižnico, katere ogromna teža zahteva prav posebnega •upoštevanja. Beograjska javnost se je začela prav zanimati za to stvar in vse bolj se pojavlja vprašanje, koga zadene krivda, da se na-haj ta dragocena stavba, namenjena kar najdaljši vrsti rodov našega razumništva. po parletni uporabi že pred propadom. Nov angleški svetovni rekord London, 21. decembra AA. Pri Cowesu na otoku Wight je mladi Londončan Charles Harrison priboril Angliji nov svetovni hitrostni rekord. Z motornim čolnom »Non Sequitur« ki je imel montiran motor na zunanji strani, je Harrison izboljšal rekord 54.16 milj na uro, ki ga je dosegel Italijan Dacco na Gardskem jezeru. Harrison je v dveh vožnjah dosegel povprečno hitrost 55.56 milj na uro. Anglija ima sedaj pet velikih svetovnih hitrostnih rekordov: najhitrejša vodno letalo, najhitrejši avtomobil, najhitrejši motorni čoln, najhitre.iše motorno kolo in najhitrejši motorni čoln z motorjem na zmnanji strani. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danee: Temperatura in oblačnost bosta narasli. Verjetno je, da bo padal sneg. — Situacija včerajšnjega dne: V vsej državi je padel pritisk za 0 do 3 mm. Temperatura je narasla ponekod za 3 stopinje, drugod pa j« ostala nespremenjena. Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma nejasno in megleno. Temperatura blizu ničle. Ni izključeno, da bo od časa do časa lahko snežilo. Naši kraji In ljudje Oh otvoritvi smučarskega doma SK Ilirije V nedeljo je agilni SK Ilirija na Slatni v romantični dolini Tamarja svečano otvoril prvo moderno smučarsko in planinsko postojanko v naših Alpah. Stavba je bila zgrajena v kratki dobi 4 mesecev na pobudo večletnega načelnika smučarske sekcije g. Karla širclja pod vodstvom sedanjega načelnika g. inž. Koudelke in sodelovanjem številnih članov klubove zimskosportne sekcije. Va slikah vidimo: sdavnostni oder pred domom, kjer so zbrani oficielm. gostje, ko govori predsednik SK Ilirije g. dr. Milan Dular. Start in cilj za vztrajnostni tek na 8 km, ko vozi nanj znani tekmovalec smuč. kluba Ljubljane Nany. Skupina treh prvoplasiranih (od leve na desno Jakopič ml., Jože Janša, zmagovalec, in Jakopič st.), ki so prejeli za prva tri mesta okusna priložnostna darila. Za svobodo in resnico v zgodovinski vedi G. dr. Jože Rus v Ljubljani je poslal našemu uredništvu naslednje pismo: Na nekvalificirani napad, ki sva ga_doživela v beograjski »Politiki« z dne 7. t. m. g. Borko in jaz od strani g. St. Stano-jeviča, profesorja univerze in soustanovitelja »Politike«, je dospel na istem mestu do odgovora samo g. Borko dne 12. t. m., moj odgovor pa odlaga imenovano uredništvo danes že deseti dan. .. Da ne bi naša javnost napačno tolmačila češ, da sem pred težkimi očitki profesorja zlezel pod klop, Vas prosim, da objavite moj odgovor, ki je bil poslan »Politiki«, gostoljubno v Vašem cenjenem listu. Odgovor na pismo prof. univ. g. St. Sta-nojeviča »O mojoj knjiži .Kralji dinastije Svevladičev, najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov (454 — 614)' napisao je g. B. Borko za »Politiku« od 7. dec. obi-čan prikaiz bez svakog »naučnog vida«. Nato se več drugi dan javi u isto j »Poli-tici« g. St Stanojevič, profesor univerzi-teta u Beogradu, s kratkim pismom. U njemu napada »načinom koji u ozbiljmim spis ima ni je uobičajen« u prvom redu ne-vinoga g. Borko, a tek u drugom mene, koji sam knjig u napisao. Medjiu ostalom izjavljuje g. Stanojevič, da je u mojoj knjiži »podgrejana stara nemačka hipoteza o postanku srpskog i hrvatskog naroda, a po kojoj su srpski i hrvatski narod formirali germanski Goti — hipoteza, koja u nauči nije nikad ozbiljno tretirana«. Gospodina profesorja je knjiga dignula čak do tolikog uzbud-jenja, da je svojim si uš a očima ex cathe-dra »rekao. da je to knjiga, koje se treba čuvati, jer svojim pogreškama, svojom losom argumentacijom i sasvim rdjavim metodom može čitaoce, kojima stvari ni-su dobro poznate, navesti na sasvim pogrešal, put«. Ako g. profesor kari svoje djake, imače možda pravo, aH u odbranu treba uzeti i u tom pogledu g. Borka. »Po onome što je g. Borko na,pisao, vidi se jasno, da »je u Letopisu popa Dukljanina čitao do če-tvrtoga poglavja sasvim pravilno samo ime Gota, a na Slovene je naišao prvi put tek u pomenutom poglavju, tako, da ovi u zagorskoj Dalmaciji nisu starinci, nego došljaci, koje primaju gotski kraljevi u okvir svoje države. Ma da je g. profesor o knjiži pomenutu tešku osudu več iz reka o, on ipak piše nekoliko redaka niže: »O samoj knjiži gospodarna Rusa i o njenim rezultatima ne mislim da govorim i nemam šta da ka-žem«. Tako izgleda javnosti upucena pomika profesora univerziteta o knjiži, koja a je uzela zad&tak da traga iu n&pozm.- tom istoriskom istinom. Ovakav način »kritike« može da si dozvoljava demagog na jednom polifcičkom zboru, ali g os po di-nu visokog položaja, gospodinu, koji se smatra naučen j akom, o vaj način ne doli-kuje baš nikako. Gospodine profesore, vi nešto tvrdite, o čemu niste naveli nikakvih dokaza. Kad ste u kritiku več ušli, moralno ste dužni, da idete pred istom publikom »Politike« do kraja. Kazite, u čemu je moja knjiga loša, u čemu je pogrešna, u čemu je na rdjavom putu. Bez obzira na to, da je otaic od vas pomenute »stare nemačke hipoteze« bio svesni Poljak L. Gumplowicz: meni njegova hipoteza nije imiponirala, jer je poljska, nego tretirati sam ju počeo kao prvi ozbiljno najpre radi toga, jer je stara i zanemarivana, a drugo jer je sociološka. Time sam hteo da utvrdim, kako se u nekim stranama obradjuje nauka, koja nije —• vi za n> tiska. Ovirn putem ja nedu da idem, jer hoču da ostajem samo naučni radnik.« Jože Rus. Pomožna akcija v Ljubljani Okrajni načelniki (ubožni očetje) boio (popisovali podpore potrebne v ponedeljek, torek in sredo, to je 21., 22. iai 23. t. m., na naslednjih krajah: 1.) za poljanski okraj v pisarni Pogrebnega zavoda na Ambroževem trga 7 okrajna načelnika gg. Regger Pran in Rozman Ivan od 15. do 17.; 2.) za notranje mesto mestni sociijalno-poliifcični urad od 17. do 18. okrajni načelnik g. Strnad Rudolf; 3.) za šentjakobska okraj do k ar lovskega mostu, Stari trg 1, od 13. do lo. okrajna načelnika gg. Olonp Josip in Daks Ivan, jmišno od karlovskega mosta, Dolenjska cesta 52 (čas določi -okrajni načelnik g. Pran Ba.rlič sam); 4.) za Krakovo • Trnovo, Cerkvena ulica 21, otroški vrtec, od 17__18. gg. okrajna načelnika Vehar Ignacij in Zirkelbacb Henrik; 5.) za dvorski okraj: a) Gosposvetska cesta 13, vrata 16, od 13. do 15., g. okrajni načelnik Legat Valentin; b) Borštnikov Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Jofeso-va« grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. trg 1 (Dvorska knjižnica) od 17. do 18. okrajna načelnika gg. Urbančič Kare! in Potočnik Alojzij; c) Vošnjakova cesta 10 od 16. do 17. okrajni načelnik g. Gayer Rudolf; 6.) za šentpetersfci okraj: a) šola na Ledini od 13. do 1-5. gg. okrajna načelnika Jeglič Nepomuk Ln Gregorc Anton; b) g. Blagajne Janko, Cejska ulica 13, za arfciljeriijsko vojašnico od 13. do pol 13.; Srebot. sam) ; 7.) za vodmaitskn okraij, Ravnikarje/a u/lliea 15 (čas določi okrajna načelnik g. 8.) za Barje, Ižanska cesta 40, soia (čas določi g. okrajni načelnik Grčar Tilt sam); 9.) Spodnja šiška: a) Srbska ultica 7, od 13. do 15 okrajni načelnik Mrak Ivan; b) Janševa ulica 11, Reiner Josip od 13 do 15.; c) černetova ulica 3 (čas določi okrajni načelnik Mlakar sam). Samo še danes! --Vi Ob 4., 7% in 9% zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Smrtna nesreča Ljubljana, 21. decembra. Danes popoldne se je pripetil na Domobranski cesti v delavnici kotlarskega mojstra Ivana Otorepca tragičen dogodek. Pri acetilenskem aparatu je imel opravek 201etni vajenec Jernej Kastelic z Zaloške ceste 13. Aparat je prižgal pa mu je v roki eksplodiral. Drobce aparata je razneslo po vsej delavnici, v glavnem pa so bušili nesrečnemu Kastelicu v glavo in mu jo skoro popolnoma raznesli. Nesrečnega fanta so sicer takoj prepeljali v bolnico, a je kmalu umrl. Mladi nesrečnik počiva na odru v bolniški mrtvaški veži. V Gregorčičevi ulici je bil uslužben že izpred vojne 661etni uglaševalec klavirjev Josip Schandl, doma od nekod iz Bavarskega. Bil je poznan tip m je spremljal skoro sleherni večer slepega klavirista Tončka po gostilnah. Schandl pa se je sčasoma precej zapustil, zanemarjal tudi delo in prihajal spat šele pozno ponoči v podstrešje nad Warbinekovo delavnico. V soboto ponoči je prišel domov precej pozno in zdaj so ga \Varbinekovi ljudje našli na ležišču mrtvega. Policijska komisija je ugotovila, da je umrl zaradi srčne kapi. Kino Ljubljanski Dvor Teleton 2730 Senzacija nad senzacijo! Runaway ekspres Novo! Ob 4, pol 8 in 9 zvečer. Cene 4.— in 6.— Din. Vinogradniki se organizirajo Dolnja Lendava, 21. decembra. V nedeljo 13. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Vinarskega društva vinogradnikov iz Dolnje Lendave in okolice. Huda vinska kriza je privabila na izbor mnogo vinogradnikov, ki so z radovednostjo čakali, kaj da se bo obravnavalo na občnem zbru. Zanimanje vinogradnikov za ta sestanek je dokaz, da se nahaja vinogradništvo v Lendavskih goricah v mnogo večji krizi, kakor bi se videlo na prvi pogled. Vse kleti so polne vina, starega in novega, a kupcev ni in denarja ni. Cena vinu ie tako nizka, da postaja ta gospodarska panoga nerentabilna. Krize v na?em vinogradništvu ni povzročila sodobna svetovna gospodarska depresija, ampak je vzrok starejšega izvora. Lendavski vinogradniki nimajo kupcev za svoje vino, to je zlo, ki ga čutimo že več let. Tujih kupcev ni, domači kon-zum pa je v primeri s količino pridelka premajhen. Naposled zadnja leta celo domači gostilničarji uvažajo tuja vina. Kje so tisti časi, vzdihuje naš vinogradnik, ko so na vse štiri vetrove odpeljali veseli vozniki ves mošt iz goric takoj po trgatvi! Največji vzrok slabe kupčije je ta, da so naša vina izgubila svoje dobro ime Nekdaj znana vina se danes obeležujejo kot šmarnica in kislica. Naše vinogradništvo se je silno zanemarilo: dobro trto je izpodrinila šmarnica in trgatev se izvrši mnogo prezgodaj. Tako imamo slaba vina. ki so odbila nekdanje kupce. Vina mnogih veščih vinogradnikov kažejo, da rodijo tudi naše gorice žlahtno kapljico. Tu je treba odpomoči. Imeti je treba boljša vina; posvečati je tedaj več skrbi in več pažnje vinogradu in za dobro vino poskrbeti dobro reklamo, pa se bo dosegel zaželi eni uspeh. To naj bo v prvi vrsti naloga novo ustanovljene organizacije naših vinogradni- kov. Društvo je v velikem interesu vseh vinogradnikov in želimo, da bi se blagodejni uspehi njegovega delovanja kmalu pokazali. Ni naš namen, govoriti v tem dopisu o občnem zboru kot takem, vendar pa poudarjamo, da mora društvo sloneti na najširših plasteh pridelovalcev vina, kar bi se moralo manifestirati na občnem zboru in v sestavi odbora. Sicer pa želimo novi gospodarski organizaciji v Prekmurju mnogo uspehov v prospeh narodnega gospodarstva. »Ingagi« Božični filmski spored ZKD — Premiera enega največjih zvočnih filmov iz kraljestva pragozda. Pod žgočim solncem ekvatorijalne Afrike je korakala karavana Huberta \Vin-stiidta. Dolga je bila pot in polna naporov. Toda vse prestane muke so bile obilno poplačane. Filmska in zvočna kamera sta doživeli triumfe in izpopolnili filmsko produkcijo za delo, ki je neprecenljive vrednosti. Senzacija za senzacijo se vrsti v filmu, ki ima čudno zveneče ime »Ingagi«, kakor imenujejo zamorci največjo opico gorilo. Najprej vidimo silnega pitona, ogromno kačo, ki streže po življenju mali opici. Črnci napadejo razjarjeno kačo in ji iztrgajo žrtev iz žrela. Potem sledi lov na leoparda. Sledovi kažejo na skrit brlog in res se nahajata v njem dva mladiča. Toda med tem ko se lovci baš igrajo z mladima »mačkama«, se povrneta starec in starka. Nastane ljuta borba in ekspediciji uspe ujeti živega leoparda. Tem senzaci-jonalnim prizorom sledi panorama najrazličnejših divjih eksotičnih zveri. V filmu vidimo slone, cebre, žirafe, gazele, leve, najrazličnejše opice, v vodah so nevarni krokodili in tako naprej. Največja senzacija filma pa je lov na človeško opico, na gorilo. V strnjenih vrstah so krenili člani ekspedicije v notranjost pragozda. Le ena črnka se je ločila nekoliko od družbe in stopila nekoliko v goščavo, da bi nabrala strupenih zelišč, s katerih sokom mažejo zamorci svoje sulice. Toda v tem hipu se gosto grmičevje razmakne in pred preplašeno žensko stopi pošastna prikazen človeške opice Novo rezilo Z DOLGIM PREREZOM IZ NOVOVRSTNEGA JEKLA ZA TRDE BRADE Ceneno, pa vendar prvorazredno blago DOBIVA SE POVSOD co o ogromne gorile. V naslednjem trenotku že objame razjarjena opica svojo žrtev, iz gcbca se prikažejo grozni zobje, v tem pa poči strel in zamorka je rešena. Filma takih senzacionalnih posnetkov, čarobnih prizorov, kakor jih nudi »Ingagi«, še ni videla Ljubljana raz filmsko platno. Vse kritike priznavajo enodušno, da je »Ingagi« daleč zasenčil slavo filma »Afrika govori«, zato bo tudi preko božičnih praznikov »Ingagi« v Ljubljani senzacija, o kateri bo govorilo vse mesto. KULTURNI PREGLED „Arsen Lupin" v ljubljanski drami Arsen Lupin contra Sherlock Holmsg. Maurice Lebianc je s tem naslovom označil svoje delo, v katerem ie znamenitemu angleškemu detektivu zoperstavil na kontinentu mojstra vseh tatov. Toda Lebianc se ni zadovoljil z enakovrednostjo obeh nasprotnikov, Lupinova duhovitost zmaguje nad detektivovo logiko. Razvoj moderne kn-minalistike je nudil detektivskim romanom obilo snovi za pester razvoj. Junak romana, bodisi detektiv ali tat, je vselej zaščitnik malih ljudi, za katere se pravica ne meni. Oba se borita zoper povprečnost in stupid-nost človeške družbe. Detektiv se roga omejeni birokratski logiki, genijalen zločinec vodi boj zoper letargičnost človeške družbe. sCe človek ue more biti velik vojskovodja ali slaven pisatelj, je pač velik tat,« pravi Lupin o sebi. Z drzno prevaro ozarja pisatelj svojega kriminalnega junaka z demonič-nim žarom ter ga pomakne v vrsto tistih ljudi, ki po svojih zakonih posegajo v človeško usodo. Lebianc si je svojega Lupina izposodil pri Balzacu, ki je precej časa pred njim ustvaril Vantrina v znamenitem delu »Kurtizane«. Avanturistična podjetja so tesno združena z junakovim življenjem, fan-tastičnost dogodkov in zapletljajev je tako bujna, da bralec ali gledalec nimata časa, opazovati golo logično zgradbo. Zato je uspeh le trenuten, preneha z delom, ker nobena umska konstrukcija ne more trajno utešiti ali vznemirjata človeške fantazije. In vendar bo tovrstna, dobra literatura vselej mikavna, zabavna in prijetna za oddih, ker ustreza elementarnemu, nagonskemu uživanju nad dogodki na stezah človeške bistroumnosti. Skrbinšek je gradil na dveh osnovah. Ka-r?ikteriziral je v ostrih obrisih svet, v katerem se pojavlja Arsen Lupin. Grabežljivega, lokavega in domišljavega Gournaya Ja dobro kreiral Danes. Gabri jelčičeva je v prvih prizorih jasno karakterizirala Germaine, Slavčeva in Juvanova njuni prijateljici. Gre-gorinov preiskovalni sodnik je reprezentant justice i.n šablonski tip kratkovidnega sodnika. V borbi med Arsenom Lupinom in mojstrom Guerchardom je potisnjen prvi svet v ozadje. Levarjev Arsen je gladek, prožen in samozavesten. V njem se iskri bojeviti intelekt, ki se cinično posmehu i"! človeški povprečnosti. S prešerno fantovsko cesto se spusti v nevarni boj z Guerchardom, ki mu je v logiki in iznajdljivosti kos. toda preslaboten, da bi se oprostil vseh zahtev, katere predpisuje zakonita pot. Skrbinšek sa je v maski in igri mojstrsko tipiziral. Lupinova družina, v kateri služijo Medvedova, Lipah, eleznik. Sancin, Drenovec, Juvan je prikazana tako, "da se v njihovih kretnjah, nastopih odraža gospodarjev '-način« de?a ;n življenja. Psihološke finese v posameznih prehodih sta Levar in Skrbinšek podajala z rgrivo lahkoto ter izčrpala vse možnosti fantazije. Celo tisto špranjico v konstrukciji, ko se da Guerchard nrevariti od Lupina, da leze po Victoirin robec, sta naravno zabrisala. Danilova ie ustvarila Victoire, kakršno zahteva drama, sentimentalno in nejasno. Zadnje dejanje prehaja v rokovnjaštvo, duhovnost ugaša, ker se ie izčrpala v osrednjih dveh prizorih, ko obtiči razvoj na mrtvi točki. Skrbmšek se je odločil za filmski način. Osebe žive na ploskvi, nikjer ni globine ne ozadja. Karakteristične kretnje podčrtavaio napetost dejanja. Liudje se izživljajo v akciji, vsebina je rafinirana mreža zapletljajev, v katerih se izpriča, kar je bilo že v po-četku jasno. In vendar je režiserju usp^l dokaz, da je tudi tovrstna drama lahko boljša na odru kakor v filmu J. K. P. S. V odmorih se je oočinstvu. tudi neukemu nudila prilika, da se ob zabavnem Lipahovem uvodniku v ^Gledališkem listu« seznani z zgodovino našega gledališča m gledališke kritike. MM I . !||!i II Zvočni kino Idea? Danes nov spored! Gustav Frohlich Renate Miiller (pesem Cjuttavi Film globoke ljubezni, radosti, razočaranja in največje sreče. Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Uprizoritev opere »Cannen« v novi režiji B. Krefta. V nedeljo je naša opera uprizorila popolnoma prenovljeno tCarment. O novih režijskih metodah Bratka Krefta »Jutro« že poročalo. Nedeljska predstava m vzbudila živahno zanimanje. Podrobnejše poročilo našega opernega recenzenta srno morali zaradi pomanjkanja prostora odlo--žiti. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Torek, 22.: Cvrček za pečjo. C. Sreda, 23.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPEKA. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 23.: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 22.: Ženitev. B. Sreda, 23.: Zaprto. Božični repertoar ljubljanske drame. V božičnih dneh bo dala naša drama 5 predstav, dve popoldanski in tri večerne. V petek na sveti dan ob 20. se bo uprizoril ^Cvrček za j>ečjo«. Štefa»,ji dan popoldne je namenjen naši mladini ter se bo uprizorila brez dvoma najbolj uspela in za mladino najbolj primerna slovenska mladinska igra >Petrčkove poslednje sanje« z Mitjo Goreem v ulogi Petrčka. Zvečer ob 20. bo »Zapravljivem. čarobna igra za stare in mlade. V nedeljo ob 15. se bo ponovila Golarjeva ^Dve nevesti«, zvečer pa detektivska drama i-Ar-sene Lupin«. Za vse predstave veljajo znižane cene. Božični repertoar ljubljanske opere. D božičnih praznikih nam bo nudila opera prav srečno izbran in zanimiv repertoar. Na sveti dan ob 15. se bo pela izvrstna Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«, ki se je naši publiki izredno priljubila, ot» 20. pa bo nastopil prvič v ulogi fiadži Tom^ v Konjevičevi operi Koštani gosp. Josip Križaj, ki prišteva to ulogo med svoje najboli-?e. Na Štefanovo poooldne bo Lebarjeva opereta rDežela smehljaja«, zvečer pa se bo pela Bizetova opera »Carmens v isti zasedbi in izvedbi kakor pri letošnji premijeri minule nedelje. V nedelio 27. t. m. bo Pucci-nrieva opera >Madame Bntterfly Božični izlet ameriških rojakov po francoski liniji v domovino. Francoska linija, katere zastopnik je v Ljubljani Ivan Kraker, Masarvkova eesta 11, je priredila, kakor vsako leto božični izlet ameriških rojakov v domovino. Udeležilo se ga je tir, Jugoslovanov, ki jih je prepeljal luksuz n: in najhitrejši francoski pomorski velikan >Ile cle France« po 5 in pol dnevni vožnji: preko Oceana. Potovali so od New-yorka do Ljubljane pod vodstvom našega rojaka g. Josipa Majdiča. zastopnika Francoske linije v Buclisu, ki je izletnikom poskrbel. da so imeli prijetno in brezskrbno potovanje Izletnike je čakal v Lfjuibljani okusen zajtrk, da so lahko okrepčani in spočiti nadaljevali .potovanje na svoje domove. kjer so jih veselih src pozdravili znanci in sorodnika, želimo jim v stari domovini prav vesele božične praznike in srečno novo leto. * Novi grobovi. V Mariboru so umrli v nedeljo zvečer v WiUtonrajnerjeivi ulici 13, s-vprega upokojenega zemlaeffcnrjiižnega ravnate"«. gospa Marija Križa n č e v a, stara 69 let. Pogreb bo jutri ob 15. na frančiškanskem pokopališču. V Slovenski ulici je umrla v viso-ki starosti 83 letna za sobni ca Marija M o d r i n 3 a k o v a. Po-»reb bo danes ob pol 16. na mestnem pokopališču. V starosti 79 let je umrla na Aleksandrovi cost-i zasebna ca Marija Pri-s t e r n i k o v a. Pogreb bo danes ob 15. na frančiškanskem pokopališču. — V Novem mestu je umrla ga. Pavla An d reso v a, poštna uradnica. Pogreb bo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše ■iskreno sožalje! Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana in Maribor. 15373 * Strašna smrt siromašne starke. Iz Hu- botiice poročajo o tragična smrti Si letne starke, -vdove čovičeve. Ko se je starka v soboto zvečer povrnila v svojo šoto masno izbiico in si malo zakurita peč, se je vleg'a na svojo slaimnjačo in zasipala. Na nepojasnjena način se je vnela slammjača in star ki je s slamnjačo vred zgorela. Ko so v nedeljo vlomili v njeno sobico, so starko našli jih pol. zoglenelo. Ker se je ogenj v sobici ■ni razširil, ostali stanovaici v hiši požara niso opazili. •> Požar v viničariji. V nedeJgo 13. t. m. je nastal iz neznanega vzroka požar pri ■vlaičariiji Tlakovanja Jožefa, posestnika iz Perovca. Viuičariija je zgorela do tal im se ni dalo nič rešiti iz nje. Na lice mesta so pni-liiteli naglo gasilci iz Konjic, vendar niso mogli pomagati. V zadnjem času se v konjiški okolici zelo serijo požari. + Izgubila se je v nedelo mala, črna psica »Dakel« z znamko Ribnica na. Pohorju. med št. Vidom in Gumcldami. Najditelj naj jo proti nagradi pripelje na stanovanje dr. Rusa, Gosposvetska cesta o, Ljubljana + Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s te-rn podpirate CM družbo, domače umetnike in domačo obrt. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGEK, Dvorni trg 1, Ljubljana. * Kdor potrebuje okrepčila, posebno, kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta še zanesljivo varuje z jačanjem mišic i.n kit, kakor tudii s pospeševanjem krvnega toka s Fellenjev.im Blsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, divojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih aii 6 dvoj-mih aLi 2 veliki specialni steklenici 62 Diu brez nadaljnjih stroškov pri lekarna rjai Eu-genu V. Fellerju, Stubica Donja., Bisatrg 245, savska banovina. + Beto blago za moško in žensko perilo kupite-najceneje v trgovini: Olga šli bar Ljubljana, Stari trg 21. ♦ žene in dekleta, darujte za Božič svojim inožem tin fantom priznano dobri ovratnik »PAN«. Dobi sc v vseh boljših trgovi- nah. Sipeoijaina izbira pri generalnem zastopstvu, Ljubicana, Sv. Potira 22. ♦ Pod vsakim božičnim drevescem mora biti lepa knjiga. Veliko izbiro ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. ♦ Smučarji, nabaivlte si smučke tuzem-ske ter vse druge smučarske potrebščine po najnižji ceni pri tvrdki P. Magdi č, Ljubljana ♦ Praktična, trajna darila za dame in gospode so nalivna peresa, namizne pisalne mape. spominske knjige itd. Velika Izbira po okasijskih cenah v specijalni trgovini Ivan Bonač, Šelenburgova ulica 5. Ljubljana. + Poceni, a vseeno okusna so naša božična darMa. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. + Pisarna, knjigovodstvo. Edino dr. čer-nefcov poslovni koledar, ki stane povsod 30 Din in ima novo poštno tarifo. Poslovni adrosar Jugoslavije! »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. Iz Linbljane u— Komandant dravske divizijske oblasti g. diiv. general Bogonjub Ilič se je vrnil s svojega službenega potovanja in prevzel svoje mesto u— Vokalni koncert Glasbene Matice. V ponedeljek po novem letu dine 4. januarja bo imel pevski zbor Glasbene Matice prva koncert letošnje sezone zato je izbran poseben, svojevrsten program. Obsega celo vrsto najlepših moškiih in mešanih zborov naše zborovske literature, ki so bili prvič peti na koncertih Glasbene Matice ljub Ijanske, dalje ima več ženskih zborov zadnje dobe in tri moderne slovenske mešane zbore, poleg tega pa tudii 4 narodne. Zbor nastopi pod vodstvom svcoega zborovodje ravnatelja Minka Poliča. Vstopnice bodo takoj po praznikih v predprodaji v Matični knjigarni. — Na jubilejni koncert iuše-ga Matičnega zbora že danes opozarjamo h— C vrček za pečjo, drama globoko obču-tpne vsebine, ki ie posebno primerna za božični čas, bo prišla tudi v letošnji repertoar. Prva njena uprizoritev bo danes za red C. Režija Debevčeva. Nastopijo sre. Šaričeva, Vida Juvanova, Medvedova, Mira Danilova ter gg. Cesar, Kralj, Skrbinšek in Grego-rin. u— Predavanje v »Pravniku«. Društvo »Pravnik« vabi na predavanje, ki bo v torek 22. t. m. Predaiva-1 bo namestnik viš;e-ga drž ar.'neg a tožilca g. dr. Munda Avgust o dokazu resničnosti ln opravičljivih zmotah .in sodni praksi. Predavanje bo 'očno ob 18. na sodišču v Ljubljani, soba /9. u— Jugoslovensko društvo za proučava-nje in zatiranje raka, pododbor Ljubljnna, iponovino vabi gg. zdravnike na sestanek, ki bo danes 22. t. m. ob 18. v m a.li dvorani Delavske zbornice z naslednjim dnevnim redom: Diskusija o organizaciji zdravljenja raka v Ljuiblijanl. Referirala bosta gg. prof. dr. Zailokar in dir. Leo šavnik. Veselja mnogo — izdatkov malo! Darujte Zeiss - Ikon kamero, od Din 180.— navzgor. Nasvet in ogled neobvezen v drogerijah Kane —- Ljubljana, Maribor. 15537 u— Jadranska straža v Ljubljani bo namesto običajne izključno plesne zabave priredila dne 9. januarja 1932 v unionskii divoranii večer z revijo narodnih noš in z res izbranim lepim programom. Ker je čisti dobiček te .prireditve namenjen za poseben nacionalni fond za naše morje in Primorje in bo poleg tega prireditev po svojem zanimivem programu in celotnem aranžmaju na višku, naj nihče ne zamudi. Vstop ni vezan na posebna vabila. u— Nesreči. V Šiška je 46 letna deiavka tobačne tovarne Antonija Žnidarjeva z Viča včeraj prišla pod neki voz in ohježala nezavestna Iz Seidlove gostilne so telefo- nirali po rešovaiLmi avto, lci jo je .prepeljal v bolnico. Tja so prepeljali včeraj tudi 22 letno Ivanko Udertovo, služkinjo iz Kamnika, Po nesreči se je zastrupila iu se kmalu onesvestila. u_ Pojasnilo. »Jutro« je 17. t. m. objavilo članek pod naslovom »Grdobija«, / katerem se je obravnavala policijska pre-dska/va o zvodništvu v Mostah. S čianikom, v katerem se je govorilo tudii o Min ki ž„ se je čutila prizadeta gospa Minka žličar-jeva, ki iima gostilno in delikatesno trgovino na Zaloški cesti 27. Poslala nam je pojasnilo, v katerem navaja: »Gostilno v KOLINSKA VODA MILO PUDER SHAMPOON OKUSNE BOŽIČNE KASETE RDEČ ŽIG FARINA POKLON navdušenja: gii š ki sem Imela tri leta in som jo oddala ker sem dobila primerno odškodnino. Oddala pa sem jo iz lastnega nagiba, zato je govorjenje tiiatih, ki trde nasprotno, natolcevanje. Tudi sedaj se proti moji osebi raiznašajo grde neresnice, še posebno pa ie lažmiiva trditev o nekakih j-bickiih«. Izjavljam, da bom vsakogar, ki bo o meni razširjal slične trditve in izmišljotine, pozvala na odgovor.« vsa a* za Prešernova u— Dobava mesa za mestno zavetišče za onemogle. Mestna občina ljubljanska potrebuje za zavetišče za onemogle v Jaiplje-vii ulici št. 2 za leto 1932 15.000 kg govejega mesa In 2 do 3000 kg mesnih izdelkov Poniiidbe je vložiti v zaprti kuverti z navedbo cene in nadpisom: »Ponudbe za dobavo mesa in mesnih izdelkov za zavetišče za onemogle v Ljubljani, Japljerva ulica št. 2 za leto 19S2« do 2S. t. m. ob 11. uri dopoldne pai upraivi zavetišča na mestnem magistratu soba -.\t. 43-11. Isti dan se bo vršilo komisijsko odpiranje kovert. Pogodi se dobe med uradnimi urami pri navedeni upravi zavetišča proti povračilu pristojbine 5 Din. Neverjetno okusni! ! DAMSKI KLOBUKI in SLAMNIKI v pariški, angleški in dunajski modi, po res nizkih cenah (tudi že od Din 60.— naprej) si cenjeno občinstvo lahko nabavi v detajlni trgovini ZDRUŽENIH TOVARN KLOBUKOV IN SLAMNIKOV V DOMŽALAH na Aleksandrovi cesti — palača sDunav«. 15574 u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi maja t. 1. zastavljenih predmetov: za dragocenosti (zlatnino, srebmino itd.) 7. januarja, za efekte (perilo, obleko, stroje itd.) pa 12. januarja 1932. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poganski cesti štev 15. u_ Odpovedana prireditev. Glede na današnje luude čase Društvo nižjih mestniii nameščencev v Ljubljani ne priredi v tem predpaistu nifcaike veselice. u— Plesni tečaj Propagandnega društva bo izjemoma drevii ob 20. v zeleni dvorani Umiona. u— Drevi Jadranova plesna vaja. u— Maturantska plesna vaja bo zaradi počitnic že d.revi ob poi 20. v Kazini. G. mojster Jenko bo nadaljeval s poukom »rumbe«. Vsi točno! u— Pred Božičem vsaj še nekaj gramofonskih plošč, najnovejših šlagerjev si pre-skrbite pri Iv. Bonaču gramofonski oddelek, šelenburgova ulica 5. u— Zlato, lomlijeaio, zlatnike in srebrne krone kupi Br. čuden, Prešernova 1. Iz Maribora a— Prisrčna zahvala trboveljskih pevcev. Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode, kateremu je ostala ura bivanja v Mariboru v nepozabnem spominu, se iskreno zahvaljuje za gostoljubni sprejem in vsem, ki so s svojo pomočjo in navzočnostjo pripomogli do sijajnega obiska. Uvideli smo sedaj, da ima tudi obdravska slovenska metropola misli na naša kulturna stremljenja in delovanja. Hvala vsem! Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode. a— Mestno županstvo razglaša, da je računski sklad meščanskega zaklada, meščanske imovine in drugih mestnih podjetij za 1932 razgrnjen na ogled v mestuem knjigovodstvu. a— Funkcljonarjl onih strokovnih organizacij. ki niiso pod/misali resolucije, sorede- Zaradi opustitve trgovine 0 0 25 ooousta J. BABIČ modna trgovina »POD TRANCO« % Ne zamudite prilike! 15706 te na protestnem zborovanju v unionski dvorani, naj so zgl-ase pri tajniku Delavske zbornice g Čehu v paiači OUZD. vbod v Sodni ulici med poslovnimi urami. a— Izredni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico bo v nedeljo 27. t. m. ob 9. v dvorani hotela Orel. Vstop ie dovoljen samo članom, 7a katere je udeležba obvezna. a— Mestno kopališče bo danes, jutri in v četrtek od S do 19. odprto, čez praznike pa ostane do 29. t. m. zaprto. a— Brivnice bodo v Mariboru in okolici ob božičnih praznikih odprte 23. in 24. t. m. do 21., na Štefanovo do 1-4.. 31. t. m. do 22. brez opoldanskega odmora. Na Božič, v nedelio ter na novega leta dan bodo zanrte. a_ Vlomilci so v noči na ponedeljek obiskali pisarno bolnico. Na,vrtali so na treh kraji h železno blagajno in odue&li 1400 Din i.n tri srebrne ure. a_ Iz bioskopov. Grajski kino: do vikliuč- no srede »Na mali stnannoti« Renate Mul ler Herman Thiemmig, Hans Rrausewet-ter. Union kino: do vklnnčno srede: »Deviški Oasa.nova«. Izborna veseloigra, Bu-ster Keaton. Iz Cella e— Zadnja pot nadučitelja g. Juga, Včeraj popoldne je bil položen k večnemu nočiitku zaslužni šolnik in javni delaivec g. Vinko Jug iz Maribora. K notici o n.jego. i smrti pripominjamo, da je pokojnik tragično končal zairadi hude živčne iK^czni, ki ga je privedla do žalostnega koraka. Pokojnik je živel v lepih gmotnih ka.kor tudii prisrčnih ro^lbi.n-skih razmerah in sa. oi>-leg globoko ipr'i7aidete rodbine obžainiiieio številni znanci iin t>r"rateljil, kl si jih je pridobili v svor.om dolgem, truda iin uspehov poln«m ŽKVilieniiu. Naj počiiva v mrru! e_ Obisk umetniške razstave Miroslava Modica in Rajka Slapernika v dvorani Mestne hranilnice v Oelnu je prve dni zelo slab in simo pogrešali predvsem naše inteligenčne in trgovske krege. Razstava, kii je prirejena zelo okusno in so ra-Samo Ti.. .« s Charloto An-drcijevo iu Wal-terjem Janssenom v glavnih vlogah. Iz Kamnika ka— Predavanje. Zadruga stavbenih obrtov v Kamniku bo priredila, danes ob 20. v dvorani kina zanimivo predavanje dr. Pretnarja o novem obrtnem zakonu in načelnih obrtnih vprašanjih, o zaščiti domačega izdelka in obrtnem zavarovanju. Vabljeni trgovci, obrtniki in drugi! ka— Zimski vrvež na drsališču. Led jo na mestnem drsališču prav dober in jo velifeo obiskovalcev. Urediti bo treba še cene vstopnicam, uvedejo naj se dnevno vstopnice, za dijaštvo bo treba znižanih cen. Bufet osfcrhuje g. Resnik. Te dni prično že s treniranjem hokeja. Skakalnica še ni uporabna, ker ni dovolj snega. Upamo, da bo do praznikov zapadlo dovolj snega /a skoke. Iz Koniic nj— Rojstni dan našega vladarja sni o obhajali tudi v našem trgu na slovesen način. Vršila 6e je ob 8. v farni cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki oblaste v, uradov in drušvtev. Gofha »Dravinja« ie priredila dopoldne ob 11. n;i glavnem trgu prvi svoj javni koncert, io države društveni prosvetar br. Nemec. Mala Sokoliča Medved Marjan in Zdovc sta prav lepo deklamirala. Na koncu je zaigral društveni tam bu rasi i zbor nekaj komadov. nj— Občinska proračunska seja bo ms pred božičnimi prazniki. Iz Ptula j— Zaradi tatvine izgnan Po Ptujski okolici se je že dalje časa poti-lcai in berači! neki Mahuntovič Ksat iz Bosanskega Bro-da. Pri neki prilTci jc izmeiknil ženski plašč Mariji Ranflovi, posestniki hčeri i r. Budi ne. Pri nedovoljenem poslu pa so ga domači zapazili in ovadili orožnikom, ki so ga potem aretirali. Izročen je bil sodišču, ki ga je obsodilo na 14 dni zapora, po prestani kazni pa bo oddan odgonski postaji, da ga izroči pristojni občini. Iz življenja na deželi SKARUČNA. Sofeol je priredil 13. t. m. igro »Deseti brat«, ki jc zelo dobro uspe-Ja ob zasedeni dvorani. Vsi igralci so svoje vloge lepo rešili. V soboto 36. t. m. ob 15. bo ponovil Sokol »Desetega brata-< v Komendi, kjer je dal brat VoJc dvorano brezp'ačno na razpolago. REMŠNIK. Družba sv. Cirila in Metoda, se je letos odzvala našemu klicu z izdatno podporo 800 Din in 50 (colcdačkov kraljeviča Marka. Učenci tukajšnje osnovne šole so bili ob priliki šolske prireditve obdarovani. Za lep dar prisrčna hvala. — *-'pra-viteljstvo državne osnovne šole na Remš-niku, p. Marenberg. SOKOL Smučarski tečaj v Žužemberku. Sokolska župa novomeška bo priredila od 26. t. m. do novega leta šestdnevni smučarski tečaj v romantičnem žužembeifcu in njega okolici. Tečaj bodo vodile strokovno i/-vežbane moči, med njimi tudi br. Ambro-žič Lado in sestra Cobuljeva. Celodnevna ot?krba (hrana in stanovanje) samo 22 Din. Vabijo se člani Sokola kakor_ tudi ostali prijatelji tega športa, da se tečaja, ako no do kraja izvršitve vsaj za nekaj dni udeleže. Vsa ostala pojasnila dajejo sokolska župa novomeška in Sokol v Žužemberku, odnosno br. Peha h i Albin v Žužemberku. Ako bi bile snežne pri'tce neugodne, tedaj se bo tečaj vršil kasneje, in sicer takoj po novem letu. kar sc bo pravočasno javilo. Dalmatinska vma Posebno izbrane vrste, namenjene za praznike, se točijo od danes čez ulico po sledečih cenah: črnina kuč, special, fino po . . . Din 10 Ružica (rdeče), special, fino po . »1« Opolo vlško, ekstra fino po . . , »11 Belo viško, staro, fino . . . , * »11 Belo vugava, sušeno, 15% . , . »14 Vermuth fin, original ..... »36 Prošek star, ekstra......»26 V sredo in četrtek velika izbira finih morskih rib, ribji rizot in škampov in datljev. CENE NIZKE. Se priporoča: M. LOZIC OPERNA KLET Gledališka ulica štev. 2. M. ČEPIC. LJUBLJANSKI DVOR Kolodvorska ulica št. 28. 15737 GOSPODARSTVO žitni monopol in mlinarstvo v dravski banovini Na 6obotni plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani je imel zbornični član g. Jakob Zadravcc v okviru samostojnega predloga zanimiv referat o razmerah, ki »o naštele po uvedbi žitnega monopola v mlinski obrti in m Imele i industriji dravske banovine. Iz te ga referata posnemamo naslednie: Z zakonern od 5. septembra je bil razširjen žitni monopol na vse banovine naše države. Pri tej priliki so se mini v »mislu zakona razdelili na cve skupini, in sicer v mfcinc na merico in v trgovske mline. Mirni na merico (kmetiki mlini) smejo predelovati plenico v 80 odst. enotno moko proti plačilu mlevnine v naturi. Pšenico. dobljeno od merice, ki tvori za^iu-žck, morajo prodajati le trgovcem naku-povailcem, ki so registrirani pri Privilegirani izvozni druibi Moke ne smejo prodajati. voditi po marajo predpisane knjige, ki jih po visoki ceni prodaja Privilegirana izvozna družba. Pšenice ne smejo zamenjavati za moko in so tako prisiljeni, da k me tem pšenko melje jo v majhnih količinah. Ta način mletja povzroča pri primitivnih napravah, če izvzamemo redke izjeme, podražitev obratovanja, pa tudi nezadovoljstvo kmetov ki hočejo za svoj žlahtni pridelek, to je pšenico, dobiti sortirano moko za tafco zvari o boljšo (praznično) porabo, ker se za vsakdanjo porabo itak poslužujejo kruha iz zmesi aii iz rži odnosno koruze. Pšeniena enotna moka, zmleta po predpisih Privilegirane izvozno družbe pa odgovarja le krušni potrebi. Boljše sortirane moke kmetski mlinar kmetu ne sme zmleti, včasi pa tudi ne more. Sc slabši pa je položaj v trgovskih mlinih. Trgovski mlin sme pšenico kupovati edino preko Privilegirane izvozne družbe, in sicer z visokem doplačilom, ki znaša za december 8000 Din pri vagonu. _ Trgovski mlinar sme si-cer moko prodajati, ne snic pa zamenjavati pšenice za meko, _ niti mleti za trgovce. V dravski banovini je bilo pred 5. septembrom razen dveh velc-•nlinov 40 trgovskih mešanih mlinov, ki so •mleti pšenico za trgovino, obenem pa tudi '/a zamenjavo kmetom, kakor tudi (zlasti v okoii mest) za trgovcc-mokarie. Tem mlinom je z žit n itn monopolom odnosno s predpisi Privilegirane izvozne družbe odvzeta možnost eksistenco. Mnogi mešani mlini so ustavili obratovanje, ostali pa so skrčiti obratovanje na polovico. Razumiii-vo ie, da kmetu ne more konvenirati, da kupuje moko, podraženo zaradi doolačiia Privilegirani izvozni družbi po 400 Din _in še dražie. če istočasno prodaja evojo pšenico po 160 Din Pa še nekaj je, kar ograža obstoj trgovski mlinov v Sloveniji. Prav te dni so bile razposlane oferte nekega banatskega mlina, ki ponuja moko sortirano na bazi 375 Din frank o Celje, kamor ima najmanj 45 Din voznine. Ce preračunamo izmletje po najvišjih odstotkih posameznih vrst, tedaj kaže kalkulacija, m mlin dobi za mlinske proizvode iz 100 kg pšenice 240.90 dinarjev; če nadalje upoštevamo še stroške za vreče (7 Din), davtfc (2.50 Din), provizijo (1.50 Din) in najnižjo režijo brez zaslužka (16 Din), skupaj 27 Din in te stroške odbijemo od gornjega izkupička, tedaj ostane mlinu 213.90 Din, dočim mora za pšenico plačati 245 Din (!oO Din za producenta. 80 Din pribitka in 5 Din voznine) Pri enem stotu predelane pšenice mora torej imeti 31.10 Din izgube. S tako i /tiubo pa mlin gotovo ne dela, zato moramo domnevati, da si ponaša na način, ki ni V skladu z zakonom, na primer, da ne prijavlja svojih nakupov. Ta način je e;cer nekoiko nevaren, je pa zato tembolj rentabilen, saj znaša trenutno samo doplačilo 80^0 Din pri vagonu. Ensko nesorazmerje kaže kalkulacija na bazi cen nekega mlina v Slavoniji Ta kalkulacija se glasi: 45 odst. moke Ogg ir Og po 330 Din znese 148.50 Din: 10 odst. moke št. 2 po 310 Din znese 31 Din: 7 odst. moke št. 5 po 290 Din znese 20.30 Din: ^ odst. moke št 6 po 240 Din znese 19.20 dinarjev; 8 odst. moke št. 7 po 190 Dm znese 15.20 Din in končno 20 odst otrobov po 85 Din znese 17 Din, skupaj 251 20 dinarjev. Ker ra stane stot pšenice 245 Din in stroški, kakor gori navedeno 27 Din. 7nažajo torei vsi stroskj mlina 272 Din, fz česar reznltira izguba od 20.S0 Din pri 100 k<* pšenice. Lavko bi našfeli še mnogo takih primerov, mimo pa lahko trd:«no. da pošten nvinar pri takih razmerah ne more obsto-ati in da je naša_ mlinska industrija v dravski banovini, če se to nadalje tako razvija, zapisana propadu. Prepoved zamenjave pšenicc za moko in prepoved mletja trgovcem grosistem je za mlinarje v dravski banovini povsem tie-utemeliena. s*i takih omeKtev n* bilo piti v vojnem času, ko je bik aprovizacija silno otežkočena in so takrat našli mešani mlini vodili poseben pšf-nič.ni sklad za zamenjavo pšenice za moko in o tem polagali račun. Referent je nato predlagal, naj Zbornica potom naše parlamentarne delegacije izposoje, da se žitni režim ukine, dokler pa ostane v veliavi, nai se kmetski mlini oprostijo kontrole, dočim »e naj mešanim trgovskim mlinom v dravski banovini, ki «o sc do 5. septembra bavili z zamenjavo, dovoli podoben pšenifni sklad, ki naj omogoči zamenjavo. Lahko pa se račun zamenjave tudi uredi na posebne karte občinskih predstojništev. Trgovskim in mešanim mlinom naj bo dovoljeno tudi m" eti za trgovce grosiste pod pogojem, da Če si hočeš prihraniti čas, prostor in denar, Naroči si kartoteko brez predalov in omar, Vseh teh skrbi in brige Te reši »AGRIPPA« kartoteka v obliki knjige. Vsa pojasnila daje Agrippa kartoteka LJUBLJANA, Šelenburgova nlica 1 373 ti trgovci dokažejo nakup pšenice pr-^0 Privilegirane izvozne družbe in da si ©.skrbijo potrebne plombe. Mlini v donavski in" savski banovini naj se stavijo pod strožjo kontrolo, da ne bodo onemogočali obstoja onim mlinom, ki morajo dovažati pšenico po železnici. Dop'ačilo za Privilegirano izvozno družbo naj ee za Pasivne kraje reducira na polovico aii pa sploh opusti. Stanje Narodne banke Lz najnovejšega izkaza Narodne banko od 15. t. m. je razvidno, da se je v drugi četrtini decembra oodlaga zmanjšala za 27 9 milijona Din. Zlati zaklad se je namreč povečal za 0.2 na 1758.1 nvlijona D,n, devizni pa se je zman;šal za 30.1 milijona Din na 351.4 milijona Din. Naraščanje meničnega portfelia gre sedaj bolj počasi. V izkazu od 15. t. m. je izkazano povečanje meničnih posojil le za 3.5 milijona: od srede novembra znaša po-višek le 60.3 milijona Din, dočim je znašal od srede oktobra do srede novembra 141 milijonov in od srede septembra do srede oktobra 281 milijonov. Obtok bankovcev se je precej zmanišal, in sicer za 144.1 na 5129 milijonov D:n. Zato pa so se povečale žirovne vloge odnosno obveznosti banke na pokaz za 107.8 na 59C.2 milijona Din. Najznačilnejše Je povečanje privatnih vlog na žirovne račune, ki so dosegle zopet povsem normalno stanje, kakor je bilo pred izbruhom denarne krize v septembru. To je vsekakor znak vračajoče se likvidnosti in znak ozdravljenja našega bankarstva po težkočah, ki so se pojavile v jeseni. Žirovne vloge pri Narodni banki, ki predstavljajo del razpoložljivih sredstev naših denarnih zavodov, so znašale 15. julija 1931 15. avgusta 1931 15. septembra 1931 15. oktobra 1931 15. novembra 1931 15. decembra 1931 Od najnižjega stanja sredi oktobra so se privatne žirovne vloge pri Narodni banki že podvojile. Ker je skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz nazadovala ni moglo zmanjšanje podlage bistveno uplivati na razmerje kritja. Kriije v zlatu in devizah je nazadovalo le od 37.1 na 36.') cdst.. krii je v samem zlatu pa se je povečdo od 3G.5 na 30.7 odst. Stanje na dan 15. decembra je bilo naslednje (v milijonih D;n; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. dec.): aktiva podlaga 2109.5 C— 27.9), od tega v zlatu 1758.1 (4- 0.2), v valutah im devizah 351.4 (-— 30.1); posojila na menice 1892.2 ( 4- 3.5) na lombard 2S0.2 (— 1.2>: začasni avans glavne državne blagajne 275.0 (—); pasiva: cbtok bankovcev 5129.0 (— 144.1); obveznosti na pokaz 590.2 ( 4- 107.8), od tega nasproti državi 83.1 f— 1.3), na žirovnih računih 439.1 (4- 94.5). po raznih računih (državna gospodarska pod;e+ia) 67.9 (_+ 14.4); obveznosti z rokom 751.8 (4- 11.7). 472.9 mili j ena Din 444.0 » 356.9 » » 214.5 » » 301.3 » » 439.1 » » — Revizija zakona o nedržavnih cestah Beograjsko »Vreme« poroča: Na zadnjem kongresu zbornic in gospodarskih organizacij se je razpravljalo med drugim o referatu glede vzdrževanja ?n financiranja naših cest, v katerem je iznešena preobremenitev industrije, zlasti pa takozva-no prekomerno izkoriščanje cest. Minister za zgradbe dr. Kramer, ki mu je delo kongresa znano, želi vprašanje gradnje, vzdrževala in financiranja cest rešiti na najboljši način in je že zahteval cd banskih uprav eventualne predloge z revizijo zakona o nedržavnih cestah. == Upokojitev pomočnika finančnega ministra Letfce. Ni. Vel. kralj je podpisal 12. t. m. ukaz, s katerim se upokoji pomočnik finančnega ministra g. Dušan Letica. = Tuili jugoslovenska sladkorna industrija je pristopila k Cliadbournovi mednarodni sladkorni konvenciji. Kakor poročajo iz Pariza, j"e jugoslovenska sladkorna industrija pristopila k znani Chadbouraovi konvenciji, ki so jo letos po dolgotrajnih pogajanjih sklenile glavne produkcijske in izvozne države za sladkor, namreč Java, Kuba, Češkoslovaška, Nemčija, Poliska, Madžarska m Belgija. Istočasno z Jugoslavijo je pristopila tudi Peru. Naša sladkorna industrija je prijavila svoj pristop predvsem zaradi tega. ker se hoče otresti neprijetne konkurence izvoznih držav na našem trgu (Češkoslovaške, Madžarske) in ker dobi tako zasigurn-no možnost izvoza v višini 1000 vagonov sladkorja. Mednarodni sladkorni svet v Parizu je ta piislop Jugoslavije odobril na seji v soboto. = Občni zbor Gremiia trgovcev v Kranju. Pretekli četrtek se ie v restavraciji Narodnega doma v Kranju vršil občni zbor Gremiia trgovcev, ki ga ie vodi! načelnik g Pr. Sire. Na predlog načelnika ie bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa so bije poslane ministrskemu predsedniku P. Živkoviču in slovenskima ministroma dr. Kramerju in Iv. Puclju. Sledila je nato obširna debata glede administrativnega sistema v gremiju, nakar ie bil soglasno sprejet proračun. Pri nadomestnih volitvah so bili v načelstvo izvoljeni gg.: K. Koželj, Kokelj, Savnik in Pehar. Borze 21. decembra. Na ljubljanski borzi se je danes. deviza Amsterdam po zadnjem padcu zopet okrepila, dočim so devize Trst, Newyork in London nadalje popustile. Pariz je bil za malenkost čvrstejši. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena le za kaso po 258. Od dolarskih papirjev se je trgovalo 7p.% begluške 39 zaklj., 1% Blair 51 bi.. 8" o Blair 55.50 bi., Narodna banka 4900 — 509i) Blagovna tržišča LEb 4- Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 30 m8 hrastovih obrobljenih desk (I., M., 24 m3 27 mm in 6 m3 50. 60, 70. 80, 90 in 100 mm, dolž na 1—2.50 in 3 m, Širina 20 — 40 cm, suho blago, po možnosti 2 leti staro). ŽITO -t- Chicago, 21. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za deremb?'- 54.625, za marc 55.123, za maj 56.875. za julij 55-625; koruza: za maj 41.125, za julij 42.50- rž: za julij 45.75; oves*: za maj 26, za julij 25.635. + AViniiipeg. 21. decembra. Začetni tečaii. za december 59.125, za mai 62.125, za julij 73.125. + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet 54 va->. Oves: baški, srem slavon. 125—130. Ječmeiir baški. 64 kg 122.50 — 127.50. baški. sremski. pomladni. 07/68 kg 160 - 170 Koruza: baška. s kakovostno garancijo 58 — 60; ba- naška z garancijo 56 — 58; sremska z garancijo 59 — 61; baška in sremska za december - januar 62.50 — 05; za marc • maj 77.50 — 80; baška sušena 74 — 73; sremska sušena 75 — 77.50; banatekn sušena 70 do 73; baška. okolica Šid. sušena 7S dUua*. 360— 380. *2« 340- 300. >5« 305—315; *6t 255 -265. >7« !&<>- 200. t8< 122.50 — 127.50 Otrabi: baški in sremski 85 - 90; banaški SO - 85 1 + lSudimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. P-c-liiea: za marc 13.33 — 13.38, za maj 14.2S do 14.30; rž: za marc 13.13 — 15.17; koruza: za maj l-*.53 — 14.55. Šport Splošen smučarski tečaj SK Ilirije se bo vršil od 26. do 31. t. m. v klubovem novem domu v Slatni (Planici) za začetnike in izvežbane smučarje Tečaj bo vodil inž. Koudeika. Celotna oskrba v kurjenih sobah 50 do 60 Din po izberi za osebo na dan (dunajski zartrk, kosilo in večerja). Prijavnina 50 Din za osebo Zaključek tečaja i zabavo na Silvestrov večer v domu. Pismene prijave sprejema do 24. t. m. SK Ilirija, smučarska sekcija, Ljubljana, kavarna Evropa. Tečaj za kiu- bove tekmovalce pa bo od 3. do 10. januarja v Slatni. Za smučarje začetnike! Smučarski klub Ljubljana priredi v sredo dne 23. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona predavanje odnosno mformacijsk' večer glede vseh problemov (oprema itd.), ki zanimajo smučarje začetnike. Dostop dovoljen vsem, brez razlike klubske pripadnosti. Predava g. Gnidovec. Mariborski smučarski klub obvešča vse prijavljence za smučarski tečaj pri Pohorskem domu od 25. t m. do 1. januarja, da bo odhod iz Maribora 24. t. m. ob 16. in 25. t. rii. ob 7. Zbirališče na Glavnem trgu pred Veliko kavarno. Prijavljence opozarjamo, da se zaradi skupnega odhoda z avtobusom oglasijo v uranr Stoječ na Jurčičevi ulici. — Silvestrovo v Pohorskem domu bo priredil Mariborski smučarski klub. Skupen odhod 31. decembra ob 16. z glavnega kolodvora. Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 obvezen trening v telovadnici na učiteljišču. TSK Slovan (zimska sekcija). Drevi ob 20. sestanek v lovski sobi pri Sokolu. Prosim sigurno, da se pogovorimo zaradi izleta. Po možnosti prinesite s seboj eno fotografijo zaradi polovične vožnje. SK Jadran. Danes odborova seja ob 20. pri Sokliču. Obvezen članski sestanek bo jutri. Vsak naj prinese klubov o opremo. Klavirji Prej3(V 'nunfiqnfT »,wva-rva xa.ij.ia IX9IXViVOXAV m^msMd is 9)(!IIZftld £2 Zahvala Za številne ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše 'drage sestre, tete in svakinje Pavle Ciuha se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. še posebno zahvalo pa smo dolžni izreči g. dr. Franti Misu za njegovo nadvse požrtvovalno skrb za pokojnico med njeno dolgotrajno boleznijo, g. župniku dr. Ange-liku Tomincu za njegove tolažilne obiske, prečastiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so v tako cbilrem številu spremili predrago rajnico na njeni zadnji poti. 15739 V Ljubljani, dne 21. dccembra 1931. Žalujoči ostali. Uitz posebnega jUvcslila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena, nepozabna soproga, gospa MARIJA KRIŽANEC soproga zemljoknjižnega ravnatelja v pokoju v nedeljo, dne 21. decembra 1931 ob 2. uri po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 69. letu svoje dobe, boguvdano preminula. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v sredo, dne 23. decembra 1931 ob 15. uri lz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 28. decembra 1931 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 21. decembra 1931. 1573S Ferdinand Križanec, zemljeknjižni ravnatelj v pok., soprog. V. . Zahvala Ob tragični smrti naše srčno ljubljene soproge in mame, gospe fine Strahovnik posestnice v Žalcu nam je lajšalo našo bol in neizmerno žalost nebroj izrazov in prisrčnega sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se za izraženo sožalje narodnih poslancev, sreskemu načelniku, prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Žalcu, županstvu trga Žalec, č. duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in končno vsem, ki so spremili našo nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem naša najglobokejša zahvala. 15736 Žalec, dne 21. decembra 1931. Žalujoča rodbina Strahovnik Sinsss 3 dni (fo Božiča! Szmo 3 (fn! do Bofica Ne pozabite si nabaviti ob priliki Božiča srečke za zaradbo katedrale dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu flalesz vredno darilo! Ilaioecfe spanje šal Glavni dobitek: Din F Žrebanje Prodajajo vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene in dobrodelne ustanove, itd. Cene srtčk: % Din 100, % Din 50. /4 Di 2> Glavna uprava Beograd Ulica Jovana Rističa 30. Prodajalna podružnica Zagreb: Trg Kralja. Aleksandra 8. deaij decolog.ve GUCKENGASSE N?47H" DE COLO1 Božična številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" je pravkar Izšla. Cena 2 Din po vseh trafikah Za božične praznike v gore! življenja Največja zakladnica v Evropi je že danes predmet najtežjih preizkušenj. Zedinjene države so vsekakor nasprotnice misli, da bi si z vojnimi sredstvi zasigu-rale mir. Bivši vnanji minister Zedinjenih držav je danes član mednarodnega mirovnega razsodišča v Haagu in posveča vse svoje sile ideji mednarodnega razsodišča. Zanimivosti iz vsega sveta Angleški nogometnik} zmagali nad španskimi London. V Highburyju je angleška re-prenzentanca potolkla s 7:0 eno najboljših španskih nogometnih moštev, fo je bila prva mednarodna tekma med Angleško in Španijo, ki se je vršila na angleških tleh. Ljudsko štetje na Francoskem. Pariz. Najnovejše ljudsko štetje je naštelo na Francoskem 38,994.000 prebivalcev, to je 700.000 več nego L 1926, ko se je vršilo zadnje štetje. Davčni vijak v Zedinjenih državah. Washington. Po novem proračunu bodo davkoplačevalci obremenjeni z nadaljnjima dvema milijardama letno. Tisoči, ki doslej niso plačevali nobenega dohodninskega davka, bodo morali sedaj občutiti to dobroto, ki se ji ne bo mogla odtegniti nobena oseba z najmanj 20 dol. tedenskega dohodka in tudi zakonci s preko 50 dol. tedenskega zaslužka. Richard Tauber mora plačati odškodnino. London. Richard Tauber, znani tenor, bi se moral te dni zagovarjati pred sodniki v Sussexu radi avtomobilske nezgode, ki se mu je pripetila nedavno tega. Avto, ki ga je krmaril mlad Anglež, je zadel v njegov avto. Tauber pri razpravi ni bil navzoč in so ga obsodili na plačilo 135 funtov šterlingov. Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF BA DOV AN tapetnlk Mestni trg št. IS. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 s^EČ^ sov« to rabljene v&eb »rst ter luto za embalažo; trna redo« « talogi j Mirko Mlakar i Ljubljana Slomškova ulica tt relel. 29-47 Telefon 2059 ftftPretnog A suha drva c-ogs&nik. Bobortter* M. | Kupujte ie najboljše domače čewl je znamke pp. / I lovarna ^ TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 Naval zimskih športnikov na nekem bavarskem kolodvoru Vsak dan sna na sumu, da se Davi z vohunsKimi posli za neko »tujo« državo. Pri njem so našli dokumente, ki so dokazovali, da je bil ta smm popolnoma upravičen. Montefiorio je hotel izvršiti samomor, a so mu to namero policijski agenti pravočasno preprečili. KeHoggova 75Ietnica Frank B. Kellogg, oče po njem nazvane-ga pakta obhaja danes svojo 75 letnico. Njegov pakt, podpisan pred dvema letoma, Repr. Rave d. d., Zagreb Jack Diamond - žrtev svojega »poklica" Papež ostavi Vatikan Obnovitvena dela papeževega poletnega gradu ob Albanskem jezeru pri Rimu so že toliko napredovala, da bo papež brez predhodnega obvestila v januarju 1932 ostavil Vatikansko mesto ter se odpeljal z avtomobilom ogledati svojo bodočo poletno rezidenco. »S poti,' domišljavec, a svojim vozilom na kredit!.. .« »Tebi — idiot, ki si ga plačaj na roko?!« V Londonu so pravkar izročili svojim namenom to moderno zakladno napravo, ki je z ozirom na svojo velikost in na najnovejše tehnične pridobitve na prvem mestu v Evropi. V zakladnici je več tisoč predalov ter je zasigurana z najmodernejšimi varstvenimi napravami Pri nerednem iztreblianfu Kako je bil ustreljen bandit in zaupnik policije — Številne aretacije Kakor smo že poročali med brzojavnimi noče dati nobenih pojasnil, zatrjuje pa, d Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, je postal sloviti ameriški bandit Jack Diamond žrtev zahrbtnega napada. Dve uri potem, ko se je bil vrnil s sodišča, kjer &e je proti njemu vršila obravnava zaradi nasilstva nad nekim vozačem, kateremu je hotel izvabiti skrivnosti konkurenčne tihotapske družbe, je sedel v družinskem krogu za bogato obloženo mizo v hotelu »Albany«. Nenadoma sta vsto Jack Diamond pila dva okrinkana moška in oddala nanj več strelov iz revolverjev. Dve svinčenki sta ga pogodili naravnost v glavo. Jack Diamond je obležal na mestu mrtev. Bilo mu je komaj 30 let. Policija je doznala za umor šele naslednji dan zjutraj in je takoj odredila najstrožjo preiskavo. Dejstvo, da je bila tako pozno obveščena o dogodku, je dalo preiskavi čisto svojo smer. Ker je bil atentat izvršen v hotelu, je takoj izšel nalog za aretacijo revijske plesalke Marion Roberte, ki je bila Diamondova ljubica in je bila priča prvega napada na kralja gang-sterjev. Ta ženska je igrali v življenju velikega bandita zelo zamotano vlogo. V trenutku napada sicer ni bila navzoča, vendar pa je dognano, da se je mudila v neki sobi Diamondovega stanovanja. Priče atentata so se razbežale na vse strani. Bale so se, da ne bi prišle v roke policiji. Banditova žena, ki jo je policija podrobno zaslišala o dogodku, neprestano joče in noče dati nobenih pojasnil, zatrjuje pa, da je povsem nedolžna. Značilno je tudi to^ da ni baje nihče izmed Diamondovih pajdašev skušal zasledovati napadalcev. Diamond je dobil dve krogli v glavo ln dve svinčenki v hrbet, po sodbi strokovnjak, v iz najbtižje bližine. Na njegovem obrazu je videti nepobitne dokaze strašne smrtne borbe. Ker se je udeležilo predsmrtne gostije z Diamondom več deklet, je velei^ policija aretirati vse do zadnje, istočasno pa je bil odveden v zapore lastnik hotela Al!bany. Tudi Diamondova žena je poj kfljučem, ker so okoliščine, v katerih je bil izvršen napad, skrajno sumljive. Diamond je bil že leta in leta v smrtni nevarnosti. Prišel je tako na ostrino borbe med življenjem in smrtjo, da je imel kopico detektivov, ki so nadzirali njegove sovražnike. Najbolj pa se je bal zalezovanja s strani svojih nekdanjih zaveznikov, ki niso mogli pozabiti, da je bil obenem njihov zaupnik in policijski vohun. Pcleg tega so se hoteli maščevati nad njim zaradi umorov, ki jih je bil zagrešil. Ime Jacka Diamon-da je prodrlo prvič v javnost ob času, ko je bil igralec Rotb-stein na vrhuncu svoje slave, Rothstein se je bil takisto obdal s telesno stražo enakovrednih elementov, in med njimi je bil tudi Jack Diamond. Njegova čuječnost pa se ni izkazala. Nekega den so našli Koto-steina umorjenega. Diamond se je od njega marsičesa nručil, kajti Rothstein ni bil samo velik igralec, ampak prav '•.ako velik tihotapec. Zaslužil je ogromno denarja s tihotapljenjem. Diamondu je ta poklic zelo prijal in je kmalu bil med ameriškimi milijonarji. Sreča mu je bila tem milejša. ker ga je protežiral razvpiti bandit A.1 Capone, kralj chicaških zločincev. Tako se je Diamondu dobro godilo tudi v času, ko je začela Ameriki trda presti. Bil je zelo temperamenten in če ni tihotapil, se je podil po nočnih klubih in sumljivih zabaviščih, kjer je bil običajno središče izgredov, cesto je prišal v kočljiv položaj, da se je moral braniti z revolverjem v roki. Imel je naravnost pravljične srečo in res je vselej ušel katastrofi. Lani se je prostovoljno javil policiji v veri, da je najbolj varen za zidovi jetnišmc.e Kc so ga izpustili iz ječe, se je pripeljal v Evropo, kjer so ga pa nemudoma vrnili v Ameriko. Tam je postal zaupnik policijskih oblasti, in to mu je bilo nakopale silne sovražnosti med poklicnimi banditi Ni čudno, da so prisegli maščevanje, ki sc ga zdaj tudi. izvršili. Vohunska afera na Francoskem v hipu, ko se je hotel odpeljati v Belgijo, je pariška policija aretirala 43 letnega bivšega italijanskega častnika Uga Montpf'onia. ki so ,era imeli že dalj časa Smrt bolgarskega kiparja Iz Sofije poročajo, da je zadela kiparja Marina Vasiljeva med predavanjem v umetnostni akademiji srčna kap. Vasiljev je bil eden izmed utemeljiteljev umetnost> ne akademije v bolgarski prestolnici in užival v krogih umetnikov velik ugled. Iz uredniškega koša Turkovec. Vnet lovec je stal nekega večera na preži. Hipoma se mu je zazdelo, da je slišal v bližini brundanje medveda. Hitro je stekel, da pozove pomoč. Lovci so obkrožili rjavo, brundajočo stvar, nato so jo pogumno naskočili. V zadnjem trenutku so ugotovili, da je bila — mlad ka-pucin, ki je vadil svoj glas v petju sred} gozdne tišine. Govoreči diapozitiv Uredništvo praške revije »Radioamater« je priredilo za povabljene novinarje poskusno predvajanje izuma nekega avstrijskega inženjerja, predvajanje »govorečih diapozitivov«. Aparat deluje popolnoma samostojno in projicira sliko za sliko brez človeške pomoči ob spremljevanju zvočne aparature. K vsaki sliki se oglasi samodelno pojasnjevalni tekst ali pa tudi glasbena spremljava. Princip novega izuma je preprost. Pred-vaialna naprava za slike je v zvezi z gramofonom. na katerem pa se ne vrtijo običajne plošče, temve-" valji. Igla. ki drsi po teh valjih, ni navadna jeklena igla, temveč konica trdega kristala, ki je ni treba menjati za vsak va'j, temveč kvečjemu vsakih tisoč. Slike se menjavajo običajno v presledkih po 2 rrrnuti. valj pa se v tem času zavrti 20 krat. Apara* pa ima posebne vzvode. ki dovoljuiejo hitrejše ali počasnejše predvaianje. Slike se projicirajo na povr- šino 1 kv. m., vendar je izumitelj izdelal že aparaturo, ki bo predvajala še večje slike. Novi izum bo imel med drugim veliko vlogo za atraktivno reklamo in so si ga v ta namen nabavile že razne praške veletrgovine. Francoski vzlet v stratosfero * telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo 15678 Neda- sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. Pilot Coupet, ki se namerava s posebno konstruiranim enokrovnikom dvigniti v višino 17.000 m Uspelo iznenadenje za Božič Po starem običaju darujte tudi tokrat ob najlepšem prazniku žlahtno in pravo ko= lonjsko vodo »4711«. Toda izročite ta dar osebno — ta pazljiva gesta bo sigurno našla radostno priznanje. Že dolgo ima »4711« splošen pomen edinstvenega darila za praznike. Ona prednjači zaradi vedno enake in izbrane kakovosti, ki napravi vsako kreacijo svetovne tvrdke »4711« kot posebno vredno darilo za Božič. »4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah t mo-dro-zlato etiketo. Da ne dobite potvorbe, zavrnite odločno odprto steklenico. I ^ette malim egia&om s Ženitve, dopisovanja, naznanilu te* oglasi trgovskega, reklamnega ili posredovalnega značaja, vsaka beseda L— Din Pristojbina za iitro i.— Dm Nu/manjši enesek 10.— Din Ostali oglasi, vsaka beseda 50 para Pristojbina ta iiTro 3.— Dm Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra« je plačat> še onstojbino 2.— Din PrL ttojbme je vposlati obenem t naročilom Čekovni račun pn Poštni hranilni'-' v Liublianl 11.R42 - Telefnr ftevilk* 2492 M ttovetn mestu, *Brbt>oljah in na Jesenicah, ki sprejemajo naročita na male oglase rn inserate. o v tudi J Bsszszaa Trg. učenca »ročnega poštenih staršev, c prirr-rno šolsko izobraz bsprejme takoj v triro-•viao J. Razboržek. Tr bc vije. 58983-1 Delovodink) za šivalni oddelek ple-teuin, ki se mora razumeti na samostojno ki oj en je, lice Janka Novak, Radovljica. — Prednost imajo one moči ki so bile že v kakšni tovarni pletenin zaposlene. Oskrba v hiši. 59178-1 Avto, moto Avto po cc-ni proda Davorin Tonibah. Maribor. Zrinske sra trg G. 5903S-10 Nata* arico itTa-io. simpatično in družabno sprejmem. Naslov v oslasnetn oddelka »Jutra« 59245-1 Samsko žensko žedue zunanjosti, z nekaj k; pitala, v svrho povečanja trgovine, sprejmem ta k'vi v službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ».lutra-;o k 6 otrokom. Mati je državna uradnica. Dober i«.'Str>pek. Naslov v ogln-s. oddelka »Jutra«. 59217-1 Brivskega pomočnika sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59295-1 Natakarico « kavcijo, sprejmemo v b 'i Ji a podjetje. Dober in siguren zaslužek. Ponudbe in. oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavarna in restavracija«. 59297-1 Prodajalko a>ša«e stroke, starejšo, sprejmem takoj. Ponudbe ;r» ogbisni oddelek »Jutra« p "i Jifro ^Ljubljana«. 5931-3-1 Mesto obč. tajnika iti mesto sluge Ta/.pisnje županstvo občine Prečna." Pismene ponudbe j-., treba vložiti pri občin -kcm uradu do 31. dccem bra, 1931. Županstvo P-ePna 5S895-1 Dekle •prid-nvi in pošteno, sprejmem takoj pri Mariboru, za pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. .59:531-1 Motor s prikolico kupim. Ta.koj plačam 1000 Din. ostalo pa v obrokih po 500 Din mesečno, ali po dogovoru. Ponudbe na naslov- Turk Ivan, Carinama. Jesenice. Gorenjsko 50270-10 Službe išče Prodajalka pridna ia twwte-ua začetni-•■■a, ztrii službo v kakšni večji trgovini. Pomagala b: tudi pri,- gospodinjstva. Naslov v oglasnem oddelkn »•Jutra«. 58911-2 Sodarski pomočnik star 30 let, marljiv in vesten, dobro izvežban. želi službe v kaki vinski trgovini. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 59230-2 Dnevno službo ali kakršnokoli delo iščem Ponudbe na tigla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada žena«. 59284-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, išče kakršnokoli nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek .-»•Jutra« pod "'šifro »Hiter«. 59272-2 Stenografinja perfektna v slov. in nemškem jeziku ter strojepiska išče službo. Ponudbo pod š:fro »Izurjena« na ejlasni oddelek »jutra«. 59:518-2 Mlajša uradnica z izborno prakso, zmožna vseh pisarniških poslov, išče kjerkoli službo. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna iu zanesljiva«. 59319-2 Kolonialist samostojna ukjč, verzira.n trdi v knjigovodstvu (bi iancist) in vseh tr". pisar niških poslih, žrli preme niti službo. Razpolaga tudi z večiim zneskesm. ki bi obenem vlu-žil proti do bri varščini. Dopise pod šifro ».Jamstvo« r.a oclas. "•d d elek »Jutra« v Lbiblia-ni. 59310-2 Drsalke za Božič — Jakson-Haines 165 Din, Risb! ume. vot-lo-brašsne 159 Din. _ Veletrgovina z žoleznino Fr. Stupica. Ljubljana. Gosposvetska ce-sta 1. 59014-6 2 otroški posteljici belo pleskani. z žimDic-o in zofo za kot vse debro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 59276-6 F iksum in provizijo Budimo pitni-kn-m za ob:«k privatnih strank n Ljub liano in okolico ter vso dravsko banovino za mana fakturno blacro. Ponudbe ili vsrlasn? oddelek »Jutra« pod š:fro »Fiksum in pro v"7rn t 5S663-5 Velik dnevni zaslužek 7-asfopnike (ce) za božične predmete takoj sprejme Olimp. Maribor. Aleksandrova 19. 59240-3 Konceslonirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pioenbacher J.jnblfana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 57104 4 C A,MERNIKOV A šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo A ut-o) telefon 2236-Prva oblastveno koncesijo nirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Hrvatski pouk ■i š e. o m z januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kroatisch Deutsch«. 59299-4 25.000 Din dara trgovini, podjetju aii kiiVJ drueri ustanovi ra :raž-pelago, ki bi me obenem ■zaposlilo in mi nudilo za dosftno ianictvo ^a vložen denar. Sem samostojna trnovska moč in vešč vseh trgovskih pisarniških del. knjigovodstva, k-orespe-n dence itd. Ceni. ponudbe na 0£r'a.sni oddelek Jutra v Liublj-a-n ped šifro »Var ščana«. 59:511-2 Dva fotelja (Ohren) po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 59283-6 Smučke naprodaj v Rožni ul. 91/T. 59273-6 Dalmatinske fige prvovrstne razpošiljam na dum 3 kg za 45 Din in figino marmelado 5 kg za 65 Din po povzetju. Za večje količine znaten popust. — Petar Vrsalovič. pošta Selen na otoku Braču. 53209-6 5 različnih sani 3 z lestvami, oblike zapravi jivčka. 2 oblike ko-leseljna. 2 pokriti kočiji v prav dobrem stanju in nov športai-Iovsk-i voz ter komple-tne stelaže s predali in pulte za man;šo špecerijsko trgovino proda M-'hael Vojska, kovač — R-odica- pri Domžalah. 59250-6 2 para drsalk za odrasle, zelo poceni prfvd3-in. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59328-6 Radio Radio aparat tri cevni »Radione«, skoraj nov, in Pbillpsov zvočnik za polovično ceno prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod /Tricevni«. 58909-9 Tricevn? radio kompleten za Din naprodaj v Stožicah štev. 89 59:302-9 Tricevni radio Philips, anodni aparat na električni tok. zvočnik, vse skoraj novo. ti izbor no sprejema, ugodno naprodaj ua Polianskem nasipu št. 12/U-9. 59303-9 Radio-aparat s ti .''ceven, skor-a-i nov. pr-\-«vre»pn. na stikalo, predam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 59329-9 Puhasto perje čisto, čoliano. kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razi»>šilja po ooštnem povzetju L. Brozovič, Zagreli, Ilica 82. 22-6 Lem> boo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 502'25-6 Nov fotoaparat P 3.5, Voigtlander, s pritiklinami ta nekal radlomaterilala poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5.9187-6 L Parni kotel dobro ohranjen, stoječ, vi sokotiačni, s približno S ms kurilno ploskve (ponudbi priložiti prepis certifikata), in dobioobra-njeno, srednje-veliko Wertheim-blagajno kupi Mlekarska zadruga Naklo pri Kranju. 590S9-7 Zephir peč kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro i Peč«. 59253-7 Kočije in sani Po zelo ngodni ceni prodam 2 enovprežoii. 1 dvo-vprežne sani in več polpo-kritih kočij. Na ogled v Slomškovi ulici štev. 6. 59145-0 Briliantne ulja-.e male. iu srebrno tak dozo oboje noro, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59326-6 Klubsko garnituro snažno in lc-po ohranjeno kupim proti gotovini. Ponudbe z navedbo za-dnje cer.o na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Klub-garnitura«. 59288-7 Jabolka po najnižji ceni razpošilja Peter Setina, Radeče. 231-7 Stare lesene mi-e z marmornato ploščo ku p>m. Naslov v ogla.s. oddelku »Jutra«. 59327-7 Kožo Muflon za voziček, skoro nevo. ugodno proda-m. Naslov v o-slasnero oddelka »Jntra«. 50058-6 Edgar Rice BurroughS; , Tarzan, kralj Amrnl? Kala n> dovolila ndbeni drugi opioi. da bi se dotaknila njenega dojenčka. fe6no je pritiskala postavico malega lortfa Grey-stokea k svojim prsim, kazala zobe n z globokim, pretečim renčanjem odganjata radovedneže, ki so hoteli videti čudnega mladiča. Nežno ga je pestovala in hranila. DOMAČI IZDELEK 40.000 Din posojila iščem proti 13 % obresti in sigurni garancija Vrnciu avgusta 1932. Ponudbo mogoče drugih za htev na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Avgust 1932«. 53912-16 Dobra vloga kapitala Umetni mlin in iaga, 6 hiše ter lil oralov posestva po nizki ceni naprodaj ali r najem. Tla čila: ;>?-g3ji ugodni. F,ven tuelno zamenja za drugo posestvo. Ponudbe pod »Dober promet« na podružnico »Jutra« v Ma riboru. 59010-16 Novo spalnico hrastovo, s psiho in mizo za 4000 Din naprodaj v Aljaževi uiici 12. 59301-12 m rti v Ljubljani oddam v podnajem s 1. jan. 1932 proti provzejnu zaloge in kavciji. Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« pod šifro i>De!ikate=a in točilnica«. 5926od zelo ugodnimi pogoji. Ponudbo na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Trgovina 50«. 58906-19 Pisarno s telefonom — popolnoma opremljeno, v sredini me. »ta takoj oddam za so uporabo, ponudbe na ogl. oddelesk »Jutra« pod šifro »Zmanjšana režija«. 59220-19 Gostilno ali restavracijo v Ljubljani, Kranju. Tr bovljah šli Jesenicah želim kaniti ali vzeti v najem. Ponudbe na oglasni od de 1-ek »Jutra« ped šifro »Gostilua 425«. 50039-19 Lokal na prometni vogalni točki, pripraven za ir.ajhuo trgovino ali pisarno, takoj oddam proti mesečni najemnini 75o IWn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59104-19 Pozor! Po zelo zmerni ceni oddam dva lokala (vinotoč-deliki-tesa) s pripadajočimi pritiklinami. brez vsakega cd-kupa. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 59304-19 Gostilno prodam z vsem gostilniškim in kuhinjskim inventar iem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 322«. 59322-19 Prešanega sena večja množine kupim ali zamenjam za vino. oz.ir. les. Tonudbo s ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bgodna prilika 3«. 59258-33 Sadje Zaloga boštanjskih jabolk se nahaja na Turjaškem trgu št. 4. Na razpolago vse zimske vrste. Naročila in pojasnila v trafiki istotam. 59330-34 Sobo s hrano oddam takoj 2 osebama. — Restavracija »Soča«. Sv Petra cesta 3. £9192-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam dvema ose-baina. Nasiov v oglatem oddelku »Jutra«. 50265-23 Gospoda ali dijaka sprejmem v lepo sobo s hrano ali brez. takoj a!i s 1. januarjem v centru mesta. N'aclov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59263-23 Sostanovalca sprejmem v lepo in zračno sobo v sredini mesta. Naslov pove "lla-s. oddelek »Jutra«. 59292-23 Hlode bukove, hrastove in jrlo-vm kupuje stalno Lavrea Či8 & Cc. Ljubljana. V oš niakova ul. 16 59017 15 Stanovanje Stanovanje v prvem nadstropju, 3 sobe, kopalnica, veranda, vrt. oddaljeno 5 minut od cestne železnice oddam. Poizvedbe Moste. Krekova 0-1 ,za šolo. 59138-21 Stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje, kopalnico ili vseh firltiklin takoj oddani za Bežigra dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59171-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam v Zg. šiški št. 163 59244-21 Sobo oddam 2 boljšima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59290-23 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, z eno ali dve.ma posteljama oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek. »Jutra-. 59321-23 Sobo z 2 posteHama oddam na Sv. Petna cesti št. 81. 59314 23 Dijaka ali gospoda sprejmem v lepo in toplo sobo ko-t sostanovalca z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 59315---3 Prazno sobo » souporabo telofona oddam v centru mesta za pisarno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 59316-23 Opremlieno sobo oddam boljši gospodični na Jernejevi eesti št. 8. pritličje, levo. 58204-23 Starejša ženska čodne zunanjosti, bi poro čila starejšega gospoda v državni službi — vdovca ali samra. Ponudbe ;»od sifM »Dobra gospodinja« na oglasni oddelek ».Jutra« 59320-20 Ločenec ne ]«> lastni krivdi, srednji') let, premožen industrijalec, posestnik. opise na frizerski salon Gorzn. 7,asrr"b Primorska ulica S" 59261-19 riTiffi/Tfiii Opremljeno sobo lepo in veliko, z električ no razsvetljavo ter p051'^ nim vhodom oddam 3 1. januarjem solidnemu gospoda. R. B., Rimska ce sta 7/U, levo, vrata 12. 58804-2S Kabinet z električno razsvetVavo v centru mesta oddam s 1. jamiarjem stalnemu gospodu. Knafljava ul. 13/1' 59111-2? Klavirji Preden kupite klavir. s: oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih " klavirjev. Prodajam najce-r.cje ia na na'manjše obroke, r. ga ranoi:o. Najcenejša izpnso. jevalnica! \Varbinek. Ljub-ijana, Gregorčičeva ul. 5. 590S6-26 Krasen kratek klavir in pianino oba skoraj nova, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5S871-20 Živali Veverica mlada, udomačena, naprodaj v Rožni ulici št. 29,11 59282-27 Mlad volčjak ki sliši na ime »rerun«. se je izgubil. Proti carra-di ga je oddati v Mar-montovi ulici štev. 14. 59291-2 Leno sobo z vso 4i«ikrl>o, v sredini mesta oddam 2 gospodoma Nasio-v v oglasnem oddelku »Jntra«. 59339-23 r Ur Sobo s separatnim vhodom, išče tujec za čas božičnih praznikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Božič«. 59271-23'a Opremljeno sobico s pečjo solnčno in. snažno v mestu' iščo za tak.o-j ali s 1. januarjem solidna gospodična, ki plača 250 do 300 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna sobica-. 59344-23/a Opremljeno sobo s hrano za 1 mesec iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni od delek »Jutra« pod značko »J Z.« 59336-83/a Dopisi Nevesti pohištvo- ne dela skrbi — ker vč, da bo pri mizar stvu Albert Cerne v Zg. Šiški (pri remizi) dobiia ? vrstno in prav p occni pohištvo! " 385/24 Tilči Javi so — što znači to — Čekam nestrpno — moguče ne dolazim. Z. I. 5930S-2-1 Preklic! Podpisani Friškovec Ivan. mizarski mojster v Top Vi šici, izjivljam. da je ne resnično, kar sem govoril 0 gos;* Kotnik Mariji Topolšic« in njeiih hčer k ah; obžalujem kleveto in se go«pe Kotnik Mariji zahvaljujem. Ja .;t o J-to pila od kazemskeca pr»£:»-na. Friškovec. Ivan. BHzar-ski mojster v Topoišioi. 59246-31 Izkazovali isto zaupanje kakor doslej v Radečah. Na večkratno veselo svidenje na Jag-njencil Si me Jane. J 19173-31 KARP1 se dobijo dnevno po najnižji ceni pri tvrdki FERD. MKCINA Maribor Gosnoska ulica 2. 15617 /J Stroji! Zaradi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma ujHirabno in brezhibne, najnižji ceni — in sicer: 8-40 po 650 Din, 8-50 po i:i00 Din, 8-00 no 1300 Din Izvolite si osebno ogledali, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo porabo tako '.a izdelovanje n o g a v i c kakor vseh druirib pletenih predmetov. Pišite na na slov: Kati Vaj t. Cc'i». 305-29 Pletilni stroj malo rabljen, poceni proda 1. Lcvar, Mengeš. 59285-29 Pisalni stroj v dobrem stanju kupim. Ponudbo z navedbo znamke in odti^k-om črk na ogl. oddelok »Jutra« pod šifro »Dober pisalni stroj«. 59312-29 Brezplačno popularna znanstvena raz prava: Kako se povrne in nadalje ohrani zdravje, moč in delavna sposobnos' Pilati na naslov: Jugo mosse, Beograd, pošt. fal-409 — pod »Raaprav.v-. o^Kt-V-f Izjava Pod[>isani nisem plač 11 il dolgov, odnosno kl'edito^ moje žene, katero bt nare di-la aa mojo ime. Veronil Miha, Maribor. Tržaška e št. 63. ■ 59238-3 bple^a, roza, ranega in kasnega, izbranega, za ljudsko prehrano kupuje: Vatroslav Fleisclihacker, poobl. borzni senzal, Zagreb, Araruševa 15. —s Telefon 47—34. Brzojavke: Vatros. 156SS Preminula je 20. t. m. naša srčno ljubljena sestra, svakinja in teta, gospodična poštna uradnica po težkem, junaško prenašanera bolo vanju. K večnemu počitku jo spremimo v torek 22,- t. m. ob 15,- 15702 Blag spomin blagi duši. . Novo mesto, dne 20. dec. 1931. Žalujoči ostali. a nas 11: j se kupujejo naši domaei proizvodi! prašek, za peci/o pcwi (cn+r.šre. mm fes« /fv^l J 5 4c rmmte jjajčai »»dc>. <« v.*:'*:* ««<' » «\->ry, im '■>: sfokm ti<6fjiv.tr •«•*. /<» .<•■ .t-J.; 'S-* > - v.:. • : Se vsak izum se je tekom časa izpopolnil; do najvišje popolnosti se je pa dvignil pecivni prašek naše domače znamke »ADRIA«, katera tudi jamči za sigurno in popolno uspetje. Nekaj izbranih receptov je odtisnjenih na samih vrečicah blaga; ako želita kaj posebnega, izvolite se obrniti na .tovarno peciv-nih praškov 15703 »» ADRIA" — LJUBLJANA I, poštni predal 124* u. »Tako gospoda z borze čita. Še malčka v časopis strmita in gledata, kako gre trda stebru, ki zvija se od srdaa POSLUŠAJTE INGELEN RADIO - APARATOM U 4 S Kratki, normalni in dolgi valovi. — Priključek za elektrodinamični zvočnik Predvaja Vam ga TONE POLJŠAK, Ljubljana, Aleksandrova cesta s Telefon 30-66. KARL MAY POTUJE PO JUGOSLAVIJI Tako bi lahko imenovali vse tri knjige Kari Maya: V gorah Balkana — V deželi škipetarjev — žuti, ki bodo izšle v letu 1932. Te tri knjige, vsaka po 4 zvezke, v skupnem okrog 2000 strani, pripovedujejo o zanimivih doživljajih Karla Maya na Balkanu, predvsem v Južni Srbiji, ko je bila še pod turškim gospodstvom. Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek. Cena zvezku Din 13.—, kdor pa naroči vse zvezke kot celoleten naročnik vsaj do konca januarja ali pozneje tako, da plača vse nazaj, plača za vseh 12 zvezkov samo 10 obrokov po Din 13.—. Kdor hoče dobiti v celo platno vezane knjige vsak četrt leta eno, vplačuje deset obrokov po Din 17.-—. Originalne platnice za vse knjige se bodo dobile po Din 10.— v začetku januarja. — Za vse ostale knjige našega založništva imajo naročniki 25% popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU 15626 Vesele božične praznike! Din 75.-— TRETORN Din 90.- Z zaponko Din 170, brez zap. Din J5 . v Ca hočete da Vam v rcs-nici kolači ia pecivo bo po želji, zahtevajte pri trgovcu Dr. Octkerjev pecilni prašek »Backin«, kakor tudi Dr. Octkerjev vanilinov sladkor in nadomestilo Jajc »Bactaniid«. — Jamči za uspeb svetovna znamka »Dr. Oetkerc, iznajditelj pecilnega praška. Brezplačno recepthc knjižice dobite pri Vašem trgovcu. VAi Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toči delikatesa in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 Kdor je pameten, uporablja „OLLA" dokazano nenad-kriljiva. 249/V Edina slovenska tedenska revija »Živlienfe in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. MajnoTcta siiUIMM p.-teta« ielczna celo prak* lična tloiljiva postelja * tapeciranim madracom — EraEtična z* vsaku hiiu, otele, za puttijuče oio-be in nočne altUbe. Sta* ne Dia 3*9.—. Razpoiu liani poitom in ielczni* con po povzetju. Lesena aluiinska patent* ■a ' zelo ' praktična sloJ-Ijira postcla s tapecira* Bim madracom. — Stane Dia 29$.—. spat/nt patent fotelj stane Din 1300 Licgestuhl praktičan za Icžanie ► in ledenic. Stane Dia IS«___ Po tem imam Cisto co> hano perje k£ po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Dia 131__in čisti puh kg po Dia 258.—. L BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82. IIL * Srčna želja Vaše rodbine je, da dobi za božične praznike ali novo leto dober radio aparat. Nudim za to priliko najmodernejše radio aparate, svetovno znanih tovarn. Scevni radio aparat na baterije z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo za božično ceno Din 1500,— Velika izbera radio aparatov, vdelanih v zvočniku od Din 1.600— dalje. Oglasite se v naši špecijalni radio_ trgovini 15389 J)(yii©: C. :ScbraiTamle, ob hiši. Pojdi z menoj.« »Stoj! V katero smer? Iti moram naprej in svetiti po tleh. Mor-tia najdeva kake sledove.« »Nekoliko na levo od okna,« ie zašepetal. Razsvetljeno okno mi je kazalo pot, in ko sva se približala hiši, sva kmalu zagledala temno dvojno črto železne lestvice, ki je vodila navpično proti strehi. Na gredi, ki je obrobljala hišo, sem našel ob znožju lestvice različne odtiske nog. Sklonil sem se, da si jih bolje ogledam in jih zmerim. Takoj sem spoznal, da nočni gost ni imel čevljev na nogah, ampak samo nogavice, zakaj robovi odtiskov so bili zabrisani, vendar pa ni bilo videti prstov, kakor pri odtisku bose noge. Nato sem splezal po lestvici do razsvetljenega okna. Od tod pač ni bilo težko pognati puščice v Kamilovo spalnico. Storilec se je bil vsekako z nečim privezal, da je imel obe roki prosti. Drugače si nisem mogel misliti. Tudi če ni zadel Kamila, je mogel biti spet na tleh, preden se je ta opomogel od svojega strahu. Res obupna nakana! Ko sem se vrnil k prijatelju, sem mu kratko dejal: »Ako ti živci dopuščajo, lezi zdaj mirno spat. Okna pa vendarle zapri. Poznam strelca in mislim, da ima še nekaj puščic, čeprav dvomim, da bi se upal nocoj iznova poizkušati srečo. Jutri ob tem času bo že tam, kamor spada. Več ti v tem trenutku ne bi rad povedal.« Kamil ni bil videti zelo zadovoljen. A nisem mu mogel pomagati. Kdo ve, s kakšno nespametnostjo bi mi bil pokvaril načrt — zdaj, ko je bilo njegovo uresničenje pred durmi! Zjutraj sem naročil Johnu, naj natanko zmeri dva čevlja Jamesa Wellesleya. Cez pol ure mi je prinesel mero. Ujemala se je. Nočni strelec je bil v resnici James Wellesley; njegovo dejanje ie bilo plod skrajnega obupa, dobro zasnovano, a klavrno izvršeno. Ivo sem tisto jutro srečal Irido, sem opazil pod plastjo lič ia in pudra na njenem obrazu kar nenaravno bledico. »James je odpotoval,« je dejala, »na vse zgodaj se ie moral odpeljati po nujnih opravkih; prositi vas moram, da bi drevi na moji vrtni veselici vi zastopali domačina.« Očividno je hotela izreči te besede s šaljivim poudarkom. A vzlic temu namenu je bil v njih tak nepristen zvok, da sem se komaj premagal. »Rad! Upam, da mi ta naloga ne bo pretežka. Res ie, da bom moral biti ves dan v mestu in se najbrže ne bom mogel bogvekaj pripraviti...« »Nič ne de! Priprave so moja skrb. Pojdite mirno po svojih poslih; jaz imam itak preko glave opravka in bi si težko utrgala kaj časa za vas. A vrnete se točno, jelite da?« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.