ORBDNluTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCnOJKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase U Kraljevine Italije m UNIONE PUBBL1C1TA ITAUANA 8. A^ MILANO ULIOA f In — Prt Ljubljane, 1*» hr ss pubblicita A pct>veoienaa 1TALIANA S. A*, MILANO. L'aspra battaglia stil fronte di El Alamein continua Altri 111 carri armati e 38 autoblinde distrutti — 23 nemi« abbattuti — Un sonunergibile affondato H Qnartier Generale delle Forze Armate oomunica in data di 27 ottobre H seguente bolletrino n. 884: La battaglia e divampata anche leri aspra e serrata sul fronte di KI Alamein dove l'avversaiio ha impegnato nuove in-genti forxe nel tenteitivo di rompere il nos tro schicramento. Altri 111 otirri ar-mati nemiri c 38 autoblinde so no stati di. stru 111. Nei combattimenti del giorno 25 s* e. distinto per tenaola e vulore il terzo bat ta gl i« ne del 61" reggimento fanteria «cTrento». L/aviazione dell'Asse ha svolto intensa attivita attaeando ripetutamente i' centri delle retrovie britann.ci: qumdici apparec-chi risultano distrutti doJla caccia t e germanica. Scontri aerei svoltisi nel cielo del Medi-terraneo si so no pure risolti a vantaggio dei nostri cacciatori che abbattevano sette velivoli. Un nostro ricognitore non ha fatto ritorno. Un nostro sonunergibile non h rientrnto alla base. Le faraiglie deireuuipagglo sono state informate. Una n ostra u ni t a al comando del capi-tano di corvetta Carlo Broncia di Apri-cena ha affondato un sonunergibile ne* mico. Srdita bitka pri El Alameinu se nadaljnje Spet 111 tankov in 38 oklepnih vozov uničenih — 32 sovražnih letal sestreljenih — Angleška podmornica potopljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 27. oktobra naslednje 884. vojno poročilo: Tudi včeraj je divjala ostra in srdita borba na bojišču pri El Alameinu. kjer se je sovražnik poslužil novih ogromnih sil z namenom, da bi razbil našo razvrstitev. Nadaljnjih 111 sovražnih tankov in 38 oklopnih avtomobilov je bilo uničenih. V bojih dne 25. t. m se je po vztrajnosti in junaštvu odlikoval 3. bataljon 61. pehotnega polka divizije »Trento«. Letalstvo Osi je razvilo živahno delavnost, napadajoč ponovno središča britanskega zaledja. Italijanski in nemški lovci so pri tem sestrelili 15 letal. Tudi spopadi v zraku nad Sredozemljem so se zaključili z uspehom za naše lovce, ki so sestrelili 7 letal. Eno naše izviduiško letalo se ni vrnilo. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Družine posadke so bile obveščene. Neka naša edinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Karla Brancie di Apricena je potopila sovražno podmornico. Junaški 61. polk Rim« 27. okt. s. Tretji bataljon 61. pehotnega polka divizije Trento, ki je bil omenjen v današnjem vojnem poročilu, je isti bataljon, ki je bil omenjen v vojnem poročilu dne 24. julija in ki je dobil ob tej priliki naslednjo pohvalo maršala Rom-mela: »3. bataljonu 61. pehotnega polka divizije »Trento« izražam svojo posebno zahvalo zaradi hrabrega zadržanja ob priliki sovražnega napada, podprtega s tanki, zvečer dne 22. julija. Bataljon je zlasti prispeval k velikemu uspehu, odlično se boreč skupno z nemškimi oddelki po preizkušeni skupnosti v orožju.« 61. polk je bil premeščen v marcu 1941 na četrto obalo ter se je skupno z nemškimi oklopnimi edinicami udeležil izredno odličnega pohoda ob zopetnem zavzetju Cirenaike, ko je orožje Osi prodrlo v 12 dneh do egiptske meje. Dne 14. in 15. aprila v Tobruku in kasneje 15. junija v trdnjavi Capuzzo, so se pešaki 61. polka, spominjajoč se junaških tradicij polka, čigar zastava je odlikovana s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, odeli z novo slavo. Potem ko so hrabro držah" nekaj mesecev utrjene postojanke v oblegovalnem pasu Tobruka in odbili vse poizkuse sovražnega izpada, so morali pešaki 61. polka opustiti postojanke, ki so jih s toliko vnemo držah. Pregazujoča velika ofenziva italijansko-nemškega oklepnega zbora je našla peša-ke 61. polka v prvih postjankah in oni so imeli zadovoljstvo videti dopoldne dne 21. junija angleške parlamentarce, ki so ponudili predajo mesta Tobruka. V prvih dneh meseca julija je polk prispel na fronto pri El Alameinu in je moral takoj prestati silne sovražne napade, za katere so bili pešaki junaškega 61. polka nepremostljiva bari era. Dne 22, julija je sovražnik po močni topniški pripravi silovito napadel s številnimi tanki odsek, ki ga je držal polk. z naglo reeak-cijo pešakov 61. polka, ki so izvedli protinapade tudi z bajoneti, ter z natančnim streljanjem vsega orožja je bil nasprotnik obvladan in prisiljen umakniti se v neredu. Pustil je na bojišču 26 mučenih tankov in številne ujetnike. Po treh mesecih občuduje italijanski narod zopet 3. bataljon 61. polka in je ponosen na svoje nepremagljive pesake, ki prestajajo vse preizkušnje in obnavljajo slavna dejanja prelaza Buole. ostajajoč ivesti geslu na grbu polka: Do zadnjega meža! Štiri letalonosilke in dve drugi ladji potopljeni po japonski mornarici V bitki pri Salomonskem otočju je izgubil dveh mesecih: letalonosilko „Wasp", 3 cev, 6 podmornic in 500 letal v , 5 rušil- Tokio, 27. okt. s. Japonski glavni stan poroča o uspelih operacijah, ki so jih izvedle japonske pomorske edinice v področju Salomonskih otokov v dveh mesecih od 26. avgusta do 24. oktobra. Potopljene so bile ameriška nosilka letal 3>Wasp« s 14.700 tonami, 3 križarke, 5 rušilcev. 6 podmornic, 6 tovornih parnikov in ena mi-nolovka. Hudo .poškodovano so bile sovražne ladje: ena oklopo'lca, dve nosilki letal, ena križarka, ena podmornica, dve tovorni ladji in ena minolovka. Sestreljena ali uničena so bila 403 sovražna letala. 97 letal pa je bilo uničenih na tleh. Med poškodovanimi letali je 19 bombnikov tipa >B 17* in drugi bombniki velikega tipa. Japorske pomorske edinice so imele naslednje izgube: 2 križarki, 2 rušilca. eno podmornico in 5 trinsportnih ladij. Poškodovane so bile ena križarka, 3 rušil ci, ena podmornica in 5 transportnih ladij. 26 japonskih letal, se je prostovolnjo žrtvovalo. 31 letal je bilo poškodovanih, 78 letal se pogreša. Tokio, 27. okt. s. Japonski glavni stan javlja, da se je cesarska mornarica borila 26. t. m. od zore do polnoči proti močni sovražni skupini v vodah okrog otoka Santa C niz. Japonska mornarica je potopila 4 nosilke letal, eno oklopnico in eno bojno ladjo nedoločenega tipa. Razen tega je hudo poškodovala eno oklopnico, 3 križarke, in en rušilec. Bilo je sestreljenih ali uničenih nad 200 sovražnih letal. Izgube, k? jih je utrpela japonska mornarica so: 2 lahko poškodovani nosilki letal in ena lahko poškodovana križarka, ki pa lahko nadaljuje plovbo in bitko. 40 japonskih letal pogrešajo. Ta bitka se bo imenovala pomorska bitka v Južnem Pacifiku. Močen letalski napad na Anglijo Berlin, 27. okt. s. Mednarodna obveščevalna agencija je doznala, da so lahki in težki bombniki nemškega letalstva včeraj silno napadli angleški otok. Nemški letalci so se vsmerili proti vojnim industrijam Ob obali in ob Temzi. Huio so bile zadete In poškodovane državne ladjedelnice v Cha-thamu. V ustju Temze so bile zadete številne ladje. Ugotovljeno je bilo, da se je en parnik nagnil, drugi pa potopil. Po Do-veru je bila zažgana neka tovarna. Zadeta In zažgana je bila tudi neka orožarna v bližini Bogmora ob južni obali Anglije. Potopljena Švedska ladja Stockholm, 26. okt. s. Včeraj zjutraj je švedska ladja »Valencia« s 1514 tonami za- dela v mino in se potopila ob severni obali Sijallana. severno od Cillelea. Posadka se je rešila z rešilnimi Čolni. Sprejela jo je neka druga švedska ladja, ki je plula v bližini. Pri Tereku obkoljene Berlin, 27. okt. s. V odseku Tereka so kakor doznava Mednarodna obveščevalna agencija, oklopne nemške skupine In skupine rum unskih gorskih lovcev uspešno iskoristile svoje z nenadnimi napadi dosežene uspehe. Ob podpori močnih letalskih sil, ki so zlasti pomagale pri uničevanju Številnih betonskih sovražnih naprav, so nemške in romunske sile nadaljevale akcijo ter obkolile številne sovjetske divizije, ki bodo v kratkem uničene. 20 let revolucije - 20 let dela Ob dvajsetletnici zgodovinskega fašističnega pohoda na Rim Danes poteka 20 let od spodaj opisanega revolucionarnega dejanja. Dve desetletji sta v življenju poedincev mnogo, v življenju narodov, ki živijo tisočletja, pa malo. In vendar je za Italijo ta kratka doba vekovnega pomena, je doba, do kakršnih se narodi vzpnejo morda samo enkrat, dvakrat v vsem svojem razvoju. Po zaslugi Fašizma in dalekovidnosti Duceja je danes italijanski narod strnjen na poti do slave, veličastne zmage in polaganja temeljev svetovne gospodarske moči v okviru Imperija. Italija si danes iz svojih sil ustvarja življenjski prostor, ki bo zagotovil vsem njenim sinovom eksistenco vredno njihovega smisla za delo, požrtvovan je in napredek. Vse to pa je bilo mogoče le zato, ker je italijansko ljudstvo pred 20 leti razumelo Ducejev klic in njegovo poslanstvo in se oklenilo disciplinirano z vsem srcem in dušo Fašizma. Važne reforme, ki so bile v tej solidarnosti vsega naroda olajšane, so ozdravile socialne, gospodarske in omogočile nov polet kulturnim prilikam. Zaupanje v državniško modrost Duceja, vera v njegovo ustvarjajočo delavnost, sta izločili vse napetosti, ki so prej izčrpavale narodne sile v medsebojnem boju. Narod je bil gospodarsko okrepljen in duševno pripravljen na naloge* ki so ga čakale izven meja. Ko je nastopil prvi trenutek preizkušnje, je s preziranjem smrti hrabro nastopil pot najtežjih naporov, ki so ga že do danes ovenčali z največjo slavo in spoštovanjem pri sovražnikih. Ob današnji 201etnici so vsi Italijani, doma in na tujem, bolj kot kdaj enotni in zro neomajno zaupajoč Duceju, tudi v teh trenutkih vedro v svojo zmagovito bodočnost. Konec julija L 1922 je dozorel dogodek, ki je v sledečem avgustu pripravil Mussolinija, da se je odločil za upor: naglo propadli poskus socialističn-3 vstaje. V zadnji tretjini julija se je začel v Novari štrajk železničarjev: Fašiji so odgovorili z grožnjo, da zasedejo Milan s 30.000 možmi, če se štrajk ne bo končal 21. julija. In 21. julija se je štrajk končal. Toda nekaj dni zatem je prišlo v Ravenni do bitke med delavci rdečih zvez in delavci, ki so se pridružili fašističnim sindikatom. Neposreden odgovor je bilo zavzetje Ravemne po fašistih, ki so prihiteli iz Oližnjih pokrajin, posebno iz Ferrare, pod vodstvom Itala Baiba. in nato 31. julija proglasitev novega, obsežnejšega štrajka. Prav dan prej se je začela nova kriza vladnega kabineta Facte in Kralj je sprejel Filippa Turatija, vodjo desnih socialistov. Na vidiku je bilo možno sodelovanje med raznimi demokratičnimi frakcijami: to sodelovanje, ki bi mu bil krstni boter Turati, pa za Fašizem ni bilo sprejemljivo. Museolini je smatral za edino možno, kar Je bilo znano, damo veliko koalieijo treh strank množic, Socialistov, Popolarov (katoliške ljudske stranke) in Fašistov, med katerimi bi bil Fašizem primus inter pares. Ponovil je to jasno 30. julija v Po-polu d'Italia: vladna koalicija Socialisti —Popolari bi ne mogla pomeniti drugega kakor vojno napoved Fašizmu, torej državljansko vojno. Kot tak se je takoj tolmačil generalni štrajk 31. julija, revolucionarno dejanje, inspirirano po revolucionarnih elementih, kakršno koli je bilo že napram njemu zadržanje konfederacije za delo im socialistične stranke. Takojšnji odgovor fašistov: javen ultimat štrajkujočim in vladi: ali štrajk v 48 urah preneha, ali pa bo Fašizem prevzel javno oblast, da ga prisili k prenehanju. Ker je štrajk trajal naprej, so po 48 urah fašistični oddelki zasedli postaje, razpostavili po železniških progah svoje straže, vodili in spremljali vlake in Ščitili železničarje, ki niso štrajkali. V nekaj dneh je bil štrajk zlomljen z neizrečnim olajšanjem javnega mnenja, ki je povsod pozdravljalo fašistično mladino, stopajočo tiste dni na tramvaje, vodečo vlake in raz-obešajočo na oknih trobojnice. Dne 3. avgusta so fašistični oddelki pregnali socialiste iz milanske občinske uprave in z znatnim tributom krvi napadli ter razbili socialistični dnevnik Avanta. Z balkona Mornariške palače je znova vihrala trobojnica m je govoril D'Annunzio, ki se je prvič vrnil v Milam po noči v Ron-chih. Nato, dan zatem, bitka v Savoni, bitka v Parmi, bitka v Livorou; 5. avgusta okupacija pristanišča v Genovi, ki je bilo socialistična trdnjava In njihov tiranski sindikalni monopol, in Palače sv. Jurija, sedeža stare republike, srca mornariške Genove. Povsod so se rušili rdeči sindikati in občine, kakor po potresu; zasedba Zbornice za delo; zavzetje zadrug v Veroni in Benetkah; in povsod so vreli k Fašizmu iz meščanstva in ljudstva novi pristaši v množicah, ki so vedno bolj naraščale, da so postale nevarne. Socialistična stranka, ki se ni upala v 1. 1919—20 voditi svojo lastno ofenzivo proti liberalni državi do zmage, je prisostvovala poleti 1922 pasivna popuščanju iste države pred fašistično ofenzivo, ki je bila sedaj že usmerjena na pot upora, kakor je konec avgusta izjavil MusboHsJI na majhnem sestanku v Levantu, kasneje pa ponovil na zborovanju Fašijev v Ve-Jiezii Giulii v Ud inu. Upor je bil dokončno sklenjen 16. oktobra, na sestanku, ki ga je sklical in mu predsedoval Mussolini v Milanu v Ulici sv. Marka št. 46. Poleg Mussolinija so bili navzoči De Vecchi, Balbo, Bianchi, De Bomo, Teruzzi in generala Fara in Cecche-rlni. Ta upor, ki je prešel v zgodovino pod imenom Pohoda na Rim, obstoja dejansko v mobilizaciji, ki je bila ukazana, v skladu s sklepi sprejetimi že v noči 16. oktobra, po vsej Italiji v noči med 26. in 27. oktobrom 1922, vseh članov, vodij in triarijev Nacionalne fašistične stranke pod poveljstvom tajnega akcijskega K adrumvirata, ki je z diktatorskim pooblastilom prevzel vso politično, administrativno in vojaško oblast s smotrom, da se iztrže Iz rok eksponentov parlamenta in izroči v roke Mussolinija vlada Nacije. Mobilizacija je bila združena z grožnjo, takoj spremenljivo v dejanje, pohoda oboroženih kolon m vseh strani proti prestolnici, ki jim je pa bilo ukazano izogniti se vsakemu spopadu z vojsko in spoštovati Monarhijo. Med 27. in 28. so prihitela na vnaprej določena zborna mesta, 30 do 40 km od Rima, moštva ali kolone vodij ali mladih fašistov, med tem ko so triarji ostali za stražo mesta: v Santi Marinelli in v Monterotondu z markizom Perronejem in generali Faro in Caccherinijem ter odlikovancem z zlato kolajno Igliorijem so se zbrali tisti, ki so prišli iz severne in srednje Italije; v Tivoliju so se zbrali z Giuseppejem Bot-taiom, Giacomom A cer bom in konzulom Giannantonijem tisti, ki so prišli iz Abruz-zov; v Folignu pa se je z generalom Zam-bonijem zbirala rezerva. Nekaj oddelkov z juga je imelo glavno nalogo nadzorovati pokrajine in ovirati dotok čet proti Rimu. Sedež generalnega poveljstva ali Kvadrumvirov — De Bona, De Vecchia, Bianchia in Balba — je bila Perugia, ki je v noči 28. oktobra padla v roke fašistov. K odstranitvi nevarnosti krvavega spopada med silami vlade in f?J»istionimi kolonami sta prispevali opoldne 28. oktobra, vest, da Je" Kralj, ki Je sprejel na večer 27. demisijo vladnega kabineta Facte, odklonil podpisati ukaz o obsednem stanju, ki mu ga je predložil demisoniranii kabinet, in, v jutru 29., objava, da je Kralj poklical iz Milana Mussolinija, da mu poveri dolžnost sestave novega ministrstva. Fašizem je v svojem boju proti parlamentu zmagal v sporazumu z monarhijo. Nato se je Pohod fašističnih kolon z zbirnih mest proti Rimu, ki se je že začel, izvršil razen malenkostnih incidentov zelo mirno. 30. oktobra je več kot 100.000 črnih srajc, kj so se zbrale pred vilo Borghese defiliralo pred Mussolinijem; razvrščene v štirikotniku so počastile oltar Domovine in Neznanega vojaka; vrstile so se skozi pet ur pod Kvirtaalom pred Kraljem, ob katerega strani sta stala general Armando Diaz, Vojvoda Zmage, in admiral Paolo Thaon di Revel, Vojvoda morja, ki sta pred nekaj urami postala člana kabineta, ki je izšel iz Pohoda na Rim, Dne 31. je bil izdan za vso Italijo ukaz demobilizacije Fašisti zmagovalci so se vračali na svoje sedeže. Upor je torej triumfiral brez borbe, celo pred začetkom borbe, ker ni našel odpora, ali ga je našel samo v tistem edinem sovražniku, proti kateremu je bil Jiaperjan, Parlamentu in parlamentarnemu sistemu, ki je dejansko poskusil proti njemu, dasi zaman, udarec obsednega stanja. * Otvoritev novega sodnega leta Rim, 27. okt. s. Dne 30. t. m. ob 11. uri bo vrhovno kasači jsko sodišč o svečano otvorilo v veliki avli justične palače sodno leto XXI. (1942-43). Zborovanju bo predsedoval prvi predsednik Eksc. Ettore Casati. Otvoritveni govor bo imel vrhovni državni pravnik Eksc. Cario Saltelli. Pozdrav vojske Crnim srajcam Rim, 27. okt. s. Ob 20-lotnici je podtajnik v vojnem ministrstvu poslal šef t: Glavu, nega stana Milice naslednjo brzojavko: »Ob pričetku leta XXI. fašistu iw dobe pošilja Vojska goreč pozdrav vojaške sott* darnosti Crnim srajcam, ki z nespremenjeno trdnostjo in velikodušno vmmo borijo na najbolj oddaljenih bojiščih ter Izpričujejo življenske pravice in mor nesmrtne Domovine«. Podpis: Scuero. šef Glavnega stana Milice je takole odgovoril: »Milica, ki stoji ob strani hrabrih in ne-premaganih edinie Kr. vojsko na wh frontah, sprejema in vrača tovariški goreči pozdrav oh 20-letnici, izražajoč popolno gotovost, da bo v novem desetletju s trtiim-fom našega orožja dokončno uveljavljena fašistična doktrina, tako da se lio prič>ta nova doba sijaja in imperialne moči na£o domovin«v... Podpis: Galbiatl. Navdušen sprejem nemške delegacije Rim, 27. okt. s. Davi je dospela v Rim delegacija narodnosocialistične stranke, ki jo je poslal Fiihrer in ki se bo udeležila proslav ob 20-letnici Revolucije. V delegaciji, ki jo vodi vodja nemške delovne fronte dr. L*ey, so vodja nautike mladine Axmann in vodja nemških študentov Schell ter skupina visokih hierarhov narodno socialistične stranke. Na kolodvoru Ostiense so goste sprejeli tajnik Stranke Vidussoni, nemški veleposlanik Mackensen, generaln? podpovelinik GILa Bonamici, podtajnik GUFa D'Este, guverner, prefekt, zvezni tajnik ter številno zastopstvo Oboroženih Sil. Vlak je dospel ob 12. uri. Prvaki obeh velikih prijatrljskih in zavezniških sil so se ob svidenju kar naj-topleje pozdravili. Dr. Ley in ostali člani delegacije, so pregledali skupino GIL«\ ki je imela častno stražo. Ko so gostje odhajali s kolodvora, jih je množica pozdravila z navdušenimi manifestacijami simpatije. Oddaje v radiu Rim, 27. okt. s. Ob obletnici Pohoda na Rim, bodo postaje EIARja oddajale ob 10.30 poročilo o otvoritvi stalne razstave revolucije. Ob 14.15 bo general Fougier, podtajnik v letalskem ministrstvu, govoril o letalskem skvadrizmu. Zvečer ob 20.20 bo 20-letnica proslavljena v radiu z govorom ministra za narodno vzgojo Giuseppa Bottaia. Rim, 28. okt. s. Ob 20-letnici Pohoda na Rim bodo postaje EIARja oddajale tudi ob 17. uri poročilo o obisku tajnika Stranke pri sefu Glavnega stana. Ob tej priliki bo tajnik Stranke izročil pozdrav Crnih srajc slavnim Oboroženim silam. Uspehi v zapadnem Kavkazu Zavzete sovražne postoj .muke pri Novorasijstcu in Tuapteju Ulični bitji v Stalingradu Is Hitlerjevega glavnega stana, 27. okt s. Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na ozemlja pri Novorosijska Je napad nemškega pehotnega oddelka privedel po ostri borbi do zavzetja sovražne oklopne postojanke. Na goratem ozemlja severovzhodu« od Taapseja Je bila zavzeta sovražna visinska postojanka in Je bil pri tem skoraj popolnoma uničen cel sovjetski pehotni polk. Ob Tereku So nemške in romanske čete s močno podporo letalstva prešle v napad in so v prvih dveh dneh dosegle znatne uspehe, V SUlmgrađn se trdovratni boji po ulicah m hišah uspešno nadaljujejo. Jušno od ■nesla Je sovražnik obnova brezuspešne razbremenilne napade, ki so bili s krvavimi izgubami odbiti. Letalstvo Je tudi ponoči uspešno bombardiralo sovjetski cestni Železniški m vodni premet. Več transportnih vlakov Je bflo razdejanih in v zapadnem delu Baspišhigs morja so bili ena petrolejska ladja in 8 trgovskih ladij zažgale ali Dne 26. oktobra Je sovjetsko letalstvo v silovitih letalskih borbah in v ognja protiletalskega topništva izrabilo 60 letal. Stirl lastna letala pogrešamo. Bitka v Egiptu se z nezmanjšano silo nadaljuje. Sovražnik Je včeraj z močnimi svežimi silami zaman skušal prodreti postojanke nemško-italijanske oklopne vojske. Zopet H bilo uničenih 111 oklopnih bojnih vos in 38 oklopnih avtomobilov. Nemško« italijanske letalske sile so v vedno moč* nejših ponovnih napadih bombardirale prometne zveze sovražnika v zaledju. V letalskih bitkah je nemško in italijansko letalstvo nad severno Afriko in Sredozemskim morjem sestrelilo 16 sovražnih letal. Nad južno Anglijo Je nemško letalstvu izvedlo včeraj obsežne napade na industrij, ske in tovarniške naprave. Naročite se na romane Dobre knjige! > Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 28. oktobra 1942-XXI Štev. 247 Poslanica Zveznega Tajnika četam Ob priliki Dvajsetletnice Pohoda na Run, je Zvezni Tajnik naslovil četam, ki delujejo v Sloveniji, v imenu črnih Srajc Zveze v »prvi črtic naslednjo poslanico: TovarlSi ! Na ta dan, posvečen duhovni ln gmotni obnovi domovine, ki je dobila na krvavi predvečer bodreče razloge za svoje junaško dozorevanje, se spominjamo • ponosom onega bojevitega začetka, ki je dal zagona revoluciji, stremeči po zgodo vi as ki dediščini Naroda, Pri današnji svečanosti, ki slavi prarodne sile plemena, zbnjene od Fašističnega prostovoljstva, se obrača nada prva ganjena misel slavnim falangam Padlih, ki so s svojo skrajno žrtvijo posvetili vero posameznika In občestva, ter bnponnjočt množici tovariSev, ki v vojni Soli — na kopnem, na morju In v zraku — potrjujejo nesmrtne vrline rimske in fašistične omike. Dvajsetletnica Pohoda na Rim nas je nasla v odločilni borbi proti predstavnikom komunistične zablode, ki desetletja ograla osnove nase duhovne, politične in družbene celote. Nasla nas je v orožju, obsijane s stoletno usodo omike, drhteče v Isti kristalno čisti veri, sovražne vsakemu mlačnemu kompromisu, stremeče s netzpremenljtvo g"»»novostjo proti oboroženi rešitvi tega spopada, ki bo svetu se enkrat potrdil pravičnost naše stvari. Na konicah bajonetov nosimo nedotaknjeno In sijajno zavestno obljubo Zmag«. Živela Italija! Živio Duce! Zvezni Tajnik: ORLANDO OKLANDINI, * * Bogastvo znanja za mladino Pregled letošnjih predavani in predavateljev na filozofski in pravni fakulteti ljubljanske univerze Ljubljana, 24. oktobra. V dveh člankih smo opisali pouk in delo na dveh fakultetah ljubljanske univerze: na filozofski in pravni. Danes hočemo na kratko prikazati bogastvo znanja, ki ga profesorji teh dveh fakultet nudijo svojim slušateljem v tekočem zimskem semestru. Na univerzah predavajo znanstveniki in strokovnjak, različnih stopenj v univerzitetni hierarhiji. Poleg rednih in izrednih profesorjev našteva seznam predavanj tudi univerzitetne in privatne docente, lektorje in honorarne predavatelje, ki so pogosto redni profesorji z drugih fakultet. Vsa predavanja omenjenih dveh fakultet so v glav_ nem poslopju na Kongresnem trgu in delno tudi v univerzitetni knjižnici. Na filozofski fakulteti 47 predavateljev Na filozofski fakulteti predava najrazličnejše znanstvene predmete 47 predavateljev. Po številu predavateljev jo prekaša edino tehnična. Večina predavateljev razpravlja o dveh, treh temah. V vsaki skupini pa delujejo profesorji s svojimi slušatelji tudi v seminarjih in proseminarjih. V filozofski skupini predava dr. Franc Veber o psihologiji, dr. Alma Sodnikova pa o staro grški filozofiji in metodah filozofsko zgodovinskega raziskavanja. V pedagoška skupini govori dr. Karel Ozvald o zgodovini antične pedagoške kulture, o Platonovi Politeii, dr. Stanko Gogala pa o psiholoških, socioloških in kulturnih osnovah pedagoške teorije, ter o Bezjakovem delu za slovensko šolstvo. V matematični skupini predava dr. Josip Plemelj o diferencialnih enačbah in varia-cijskem račun, dr. Rikard Zupančič pa o d ferencialni geometriji. V fizikalni skupini tolmači dr. Anton P^terlin optiko in potencijalna polja, Julij Nardin pa eksperimentalne osnove valovne mehanike. V kemični skupini govori dr. Maks Samec o splošni in anorganski eksperimentalni kemiji, dr. Marij Rebek pa o organski kemiji cikličnih spojin. V zgodovinski skupini razpravlja dr. Milko Kos o zgodovini Evropa v poznem srednjem veku, latinski paleografiji in o uvodu v zgodovino Slovencev, dr. Eugenio Duprč Theseiuer o Italiji v dobi občin in gospostev, o osnovnih potezah zgodovine Italije novega veka, dr. Vojeslav Mole pa o rimskem imperiju od Antoninov do Konstantina. V geografski skupini predava dr. Anton Melik o obči geomorfologiji, geografiji Evrope in geografiji Azije, dr. Sveto-zar Ilešč pa o antropogeografiji morja in hidrografiji koprega. Dr. Oskar Reva tolmači elemente meteorologije in aerolo-gijo. V antropološki skupini predava dr. Božo škerlj o uvodu v antropologijo. V zoološki skup ni govori dr. Jovan Hadži o speci jal r i zoologiji in uvaja slušatelje v znanstveno delo, dr. Hubert Pohani tolmači Chordonio, dr. Ljudevit Kuščer pa sistematično zoologijo. V tej skupini predava tudi dr. Alija Košr. ki pa teme svojega predavanja v času izida seznama predavanj še ni naznanil. V fiziološki skupini predava dr. Albin Seliškar o fiziologiji živali. V botanični skupini govori dr. Ga-rijel Tomažič o morfologiji in morfogenezi rastlin in o filozofiji rastlin. V mineraloški in petrografski skupini predava dr. Ludmila Dolar-Mantuanl o pe-tregrafiji in magmi ter njeni diferenciaciji. V geološko-paleontološki skupini tolmači dr. Ivan Rakovec dinamično geologijo, v etnološki in etnografski pa dr. Niko Zupanić slovanski starožitnosti. socialne in rasne momente pri narodnostih in pokrajine in plemena stare Italije. V skupi" i slovanske filologije predava dr. Rajko Nahtigal o sintaksi starocorkve-neslcvanskega jezika in o akcentu v staro-cerkvenoslovanskih paradigmah, dr. Franc Ramovš govori o historični gramatiki slo-venskga jezika in slovanskih dialektih, dr. Aleksander Stojičević pa o značenju glagolskih oblik v srbohrvatskem jeziku. Isti predavatelj predava še o zgodovini dubrov-niške knj ževnosti. o sv. Savj v narodni tradiciji, dr. Anton Ocvirk o razvoju slovenske poezije v razdobju od 1868 do 1881 tsr o uvodu v sistematiko slovenskega pesniškega stila. dr. Nikolaj Preobraženskij pa predava c pregledu novejše ruske književnosti (od Lomonosova do Deržavina) ter o Puškinu in niegovih predhodnikih. V skuDiri romanske filologije govori dr. Franc Sturm o francoski književnosti v srednjem veku 'n o historični gramatik* francoskega in italijanskega jezika, dr. Bartolomeo Calvi predava o podrobnostih Božanske komedije, ki jo čita in razlaga, dr. Stanislav Leben pa o slovstveni kulturi v Italiji zgodnjega srednjega veka, čita Božarsko komedijo in predava o Ho-nor.ru de Balzacu, stvaritelju >Cloveske komedije«. Dr. Anton Grad tolmači historično sintakso francoskega jezika. V skupini germanske f^lologje predava dr. Jakob Kelemina o historični gramatiki nemskoTr iezika in o zgodovini nemSkega slovstva do srede XI. stoletja, dr. Oton Druner govori o Gottfriedu Kellerju in Con-radu Ferdinandu Meyerju pa o Richardu VVagnerju in Friedrichu Nietzscheju. Josip Sodja predava anglečino, dr. Dragotin Oštir pa tolmači gotske tekste. V skupini klasične filologije govori df. Franc Bradač o grški in rimski literaturi v dobi po Augustu in interpretira Sofok-lejevega Kralja Oidipa, dr. Milan Grofielj govori o Horacu, dr. Dragotin Oštir pa o historični gramatiki latinskega jezika. Isti predavatelj tolmači tudi primerjamo gramatiko sanskrta, grščine, latinščine, ger-manščine in slovanščine, v skupini za pri. merjalno književnost pa predava dr. Anton Ocvirk o modernem evropskem romanu. V skupini za umetnostno zgodovino predava dr. Vojeslav Mole o bizantinski umetnosti in umetnosti zapadne Evrope, dr. Franc Štele o zgodovini zapadnoevropske umetnosti, o zapadnoevropskem kiparstvu in o uvodu v Studij umetnostne zgodovine. Dr. Franc Mesesnel predava o bizantinskem slikarstvu na Balkanu. V skupini raznih predmetov so obavljena predavanja dr. Valerija Rorato-Groharjeve o italijanski slovnici s prevajanjem iz slovenščine v italijanščino in o italijanski sintaksi in stilistiki. Dr. Janko Kotnik tolmači elemente francoske fonetike, čita Ro-standovega Cvranoa de Bergeraca, predava o izbranih poglavjih iz moderne francoske slovnice, prevaja Tavčarjevo »Visoko kroniko« ln tolmači začetke francoske -romantike. Dr. Nikolaj Preobraženskij poučuje ruščino v treh skupinah, Boris Ur-bančič pa češčino v dveh ter vodi čitanje klasikov in modernih čeških avtorjev. Na pravni fakulteti le 23 Pravna fakulteta je po številu zaposle, nih učnih moči mnogo bolj skromna. V vseh letnikih in tečaju za doktorat predava le 23 predavateljev. V prvem letniku predava dr. Evgen Spek-torski o pravni enciklopediji, uvodu v sociologijo in pravni metodologiji. Dr. Viktor Korošec tolmači sistem rimskega prava, in sicer splošne nauke, stvarno in obligacijsko pravo, ter zgodovino rimskega prava. Dr. Ciril Kržišnik govori o virih rimskega prava in o uvodu v papirologijo. Dr. Janko Polec predava o narodni in primerjalni pravni zgodovini, dr. Gorazd Kušej pa o cerkvenem pravu. Dr. Attilio Budrovich posreduje slušateljem italijanščino. V drugem letniku tolmač dr. Jurij stena, pihar obči del m stvarno pravo državljanskega prava. Aleksander Maklecov govori o občem delu materialnega kazenskega prava, o zločinu in zločincu v moderni doktrini kazenskega prava in kriminologiji. Dr. Avgust Munda predava o kazenskem sodnem postopanju, dr. Miha Kamin pa o fo-renzični psihopatologiji. Dr. Leonid Pitamic tolmači teorijo o državi, dr. Gorazd Kušej pa institucije ustavnega prava. Dr. Aleksander Bilimovič predava o narodnem gospodarstvu in o nekaterih dinamičnih shemah gospodarskega procesa, dr. Ciril 2e-bot pa o osnovnih tipih modernih gospodarskih ustrojev. V tretjem letniku tolmači dr. Stojan Ba-jič delovno pravo, dr. Jurij stempihar pa splošni del obveznostnega prava. Dr. Henrik Steska govori o teorijah upravnega prava in organizaciji italijanske uprave. Dr. Vladimir Kukman predava o notranji upravi in cestnem pravu. Dr. Ivan Tomšič tolmači meddržavno pravo in najnovejša razdobja obče diplomatske zgodovine. Dr. Vladimir Murko predava o finančni vedi, dr. Albin Ogria pa o ekonomski politiki, gospodarsko-politični ureditvi konkurence in statistiki V četrtem letniku predava dr. Stojan Bajič o dednem pravu, mednarodnem zasebnem pravu in uvaja v primerjalno zasebno pravo. Dr. Rudolf Sajovic tolmači civilni pravdni postopek, dr. Anton stuhec pa splošni del nepravdnega postopka. Dr. Milan Skerij predava o trgovinskem pravu, dr. Evgen Spektorskij o pravni filozofiji in dr. Igo Pehani o rudarskem pravu. Nekatera teh predavanj so predpisana tudj z* slušatelje tečaja za doktorat. Posebej so naznanili za ta tečaj dr. Gorazd Kušej predavanje o državi in cerkvi in dr. Ivan Tomšič izbrana poglavja iz kopnovojnega prava. Narodno gledališče DRAMA Sreda. 28. oktobra: ob 16. uri: fteuteto ousu Išče avtorja. Red Sreda Četrtek. 29. oktobra: ob 16. uri: Deseti brat. Red Četrtek Petek, 30. oktobra: ob 16. uri: Hamlet. Red Premierski OPEKA Sreda, 28. oktobra: ob 16. uri: Tiavtota. Red B Četrtek, 29. oktobra: zaprto Petek, 30. oktobra: ob 16. uri: Travtata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Sobota, 31. oktobra: ob 16. uri: Đea Fa- auuale. Red Premierski Tovariild dar bojevnikom Tovariš Arturo Raitano, ravnatelj Instituta za nadzorstvo in obrambo prihrankov ter zavoda za kredit jo poslal Zveznemu tajniku tudi v imenu uradnikov istega zavoda vsoto Lir 225. da počasti 20 obletnico pohoda na Rim. Zvezni tajnik je namenil vsoto podpornemu skladu bojevnikov. Nove žlanske izkaznice Dopolavora Pokrajinski Dopolavoro sporoča: Z dnevom 28. oktobra XX zapade z vsemi učinki veljavnost Članske izkaznice Dopolavora, ki je bila izdana med letom slovenskim državljanom Ljubljanske pokrajine. Zaradi tega se od 29. oktobra XXI. dalje nobeden izmed vpisanih leta XX. ne smatra za člana organizacije Dopolavora. Kdor želi obdržati članstvo za leto XXI, mora predložiti novo prošnjo. Potrebni formuiarji se lahko dobe pri pokrajinskem Dopolavoru ali pri podrejenih občinskih Dopolavorih kakor tudi pri tajnikih javnih uradov ter ravnateljstvih podjetij. Bolniški dodatki ¥ novembru Ljubljana, 28. oktobra Bolnikom, ki so po predloženih zlrav-niških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni presrbovalni urad delil bolniška nakazila dopoldne od 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Dne 2. do 5. novembra bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, tako da pridejo v ponedeljek 2. novembra na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do E, v torek 3. novembra bolniki z začetnicami F do K, v sredo 4. novembra z začetnicami L do R in v četrtek 5. novembra bolniki z začetnicami S do 2. Dne 6. do 10. novembra drugim bolnikom tako, da v petek 6. novembra pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do G, v soboto 7. novembra z začetnicami H do L, v ponedeljek 9. novembra z začetnicami M do S in v torek 10. novembra bolniki z začetnicami S do 2. Dne 11. do 14. novembra bo mestni pre-skrbovalni urad delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako, da v sredo 11. novembra pri Je jo na vrsto upravičenci z začetnicaini A do G, v četrtek 12. novembra z začenicami H do L, v petek 13. novembra z začetnicami M do S in v soboto 14. novembra z začetnicami d do 2. Vse, ki pridejo po bolniška nakazila, spet opozarjamo, da morajo s seboj prinesti živilsko nakaznico opravičenca za november. Pripommjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. novembru, dobili nakazila šele po 20. novembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v soboto 31. oktobra med uradnimi urami v Turjaško palačo. Kdor ne bo prišel po nakazilo o pravem času, ga bo lahko dobil Šele po 20. novembru, ker se urad zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda. Iz pokrajine Trieste — Na polju slave je padel pri Teir Eli Munassibu sin triestinskih staršev poročnik Italico Ghenda, ki je bil uvrščen v sestav divizije »Folgore«. Bil je na alOanskem grškem in afriškem bojišču, kjer je sedaj žrtvoval svoje mlado življenje. — Srebrna poroka admirala L. Rlzza. Včeraj je praznoval srebrno poroko s svojo soprogo gospod Pino Marino admiral Luigi Rizzo. Proslava zakonskega jubileja je biha v Gradu, kjer je slavijenka doma, — Prve dramske uprizoritve v Verdijevem gledališču. Dne 3. novembra bo pričela s svojimi uprizoritvami v triestinskem Verdijevem gledališču skupina, ki jo vodi Hanibal Ninchi. Uprizorila bo sledeča dela: >Beli častnik«, spisal Hanibal Ninchi, nadalje »Grof Mirabeau« v štirih dejanjih, »Proces strupov« (spisal v. Sardou), »Civilna smrt (Pavel Giacometi) ter »Porogljive*« (Nino Berini). Ko bo Nmchijcva igralska skupina absolvirala svoj uprizorit-veni program, bo sledilo gostovanje druge skupine. — Smrt starih Trlestinov. Te dni so umrli v Triestu 85-letna Katarina Mainard, 62-letnl Josip Stoea, Sl-letna Regina Cover-liza, 68-letna Ivana Traval, 79-letna Marija Ilich-Micolic, 70-letni Franc Gandrus, 58-letni J ust Merlach. 73-letna Gabrijela Do-linschek, 67-letni Karol Novak in 38-letni Karol Gust in. — Ponesrečenci. 16-letni kovač Cualtiero Podgornik iz ulice Scusa 5, je prišel pod tramvajski voz na progi 1 in je dobil poškodbe po vsem telesu, 79-letni Franc Bie-ker iz ulice Cologna 17, je padel v ulici Giulia in si poškodoval desno stegnenico. Pri obisku babice je padla petletna Iris Petronio iz ulice Vigneti in se potolkla po glavi in obeh komolcih. Fred hišo se je spodrsnila 51-letna gospodinja Livija Pe-loei, ki ima poškodbe na levi strani života. Desno piščal ima zlomljeno 37-letna Marija Deibello iz Citanove, ki je padla po stopnicah. Desnico si je poškodovala pri padcu 30-letna Julija Roman. Vse ponesrečence so prepeljali v triestinsko bolnišnico Kraljice Helene, kjer se zdravi tudi 40-letni delavec Mario Vranich iz ulice Gozzi 5, ki ima na glavi poškodbe in rane od steklenice. —Umri le tri cetinski pesnik. Te dni je umrl v Triestu prof. Mario Tamburini, ki je zaslovel v Triestu kot strokovnjak in temeljit poznavalec italijanske književnosti. Med njegovimi številnimi ter še neizdanim i rokpisi so našli tudi zbirko pesmi. Pokojnikovi prijatelji si prizadevajo, da bi bile te pesmi natisnjene. — Poroka t umetniški rodbini Gospodična Nerina Canciani. hčerka kiparja Alfonza Cancianija, nestorja likovnih umetnikov Venezje Giulie, se je poročila s fi-umskim slikarjem Ladislavom de. Gaus-som. ki je prejel ob priliki lanske giulijske dndttalne razstave Ducejevo nagrado. — Pričetek dramske sezone v Verdijevem gledališču. Po zaključku jesenske operne sezone se bo pričela s 3. novembrom v triestinskem Verdijevem gledali, iču nova dramska sezona. Številne dramske skupine bodo sodelovale na triestinskem odru v neprekinjeni menjavi tja do pomladi 1943. — Smrten padec s kolesa. 401etni Mario Locatelli iz Ville Decani je pri Zaulah padel s kolesa in obležal s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico Kraljice Helene, kjer je podlegel za poškodbami. S Spodnie štajerske — Novi grobovi, v Mariboru so umrli delavčeva žena Helena Kaltenbeck, stara 79 let, trgovski pomočnik Josip rfartber-ger, star 44 let, in bivša kuharica Antonija Keček, stara 59 let. V Ptuju i? pa umrla vpokojena nadučiteljica Marija" Pro-Protokopova, stara 57 let. — Večer pesmi in balad v Celja. Kulturni urad mesta Celja je sklenil v sporazumu z uradom za kulturo in ljudsko izobrazbo v štajerskem Heimatbundu prirediti čez zimo vsak mes:c eno kulturno prireditev. Prva prireditev je bil večer balad in pesmi, na katerem je nastopil komorni pevec Herbart Al sem z Dunaja. Spored je obsegal Schubertova in Lowejeva dela. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in občinstvo je nagradilo pevca z navdušenim ploskanjem. — Mariborski Rdeči križ na delu. V nedeljo dopoldne je priredil mariborski Rdeči križ skupno vajo svojih samarijanov in sa-marijank pod vodstvom primanja dr. Bou-viera in ob sodelovanju treh drugih zdrav« cikov. Vaja naj bi pokazala kako so sa-marijani in samarijanke pripravljeni za pomoč bližnjemu v primeru katastrofe. Tehnični del vaje je vodil vodja straže Hans Tschertsche. Vaja je pokazala temeljito izvežbanost osebja Rdečega križa, ki sa mu je ob zaključku primarij dr. Bou-vier zahvalil za njegovo požrtvovalnost — Teden varčevanja. Od 26. do 31. t. m. imajo po vsej Nemčiji teden varčevanja. V dnevnem tisku in radiju je bilo prebi- Ljubljana, 28. oktobra Zdaj prihajajo ljudje na živilski trg ne le zaradi živil, temveč tuii zaradi cvetja in okrasnih rastlin za okrasitev grobov. Jesensko cvetje, krizanteme, so prodajali že prejšnji tržni dan. Meščani krase grobove že nekaj tednov, za kar je bilo tudi doslej ugodno vreme, be bo lepo vreme tudi na praznik mrtvih, pa zdaj ne moremo reči. Kaže pa, da bo prihodnje dni še toplo. Zato pa tudi lahko pričakujemo, da bo živilski trg še bolj založen s cvetjem. Slana letos meni a ne bo napravila škode, ne bo-jjim© se pa tudi tako snega kakor smo se ga. lani. čeprav je bilo danes na trgu že mnogo cvetja, vendar je bilo tudi precej domače zelenjave. Zdaj je Se čas, da se zalagamo z njo in kupovali bi jo naj tem bolj zato, ker pozimi pač ne bo tako lepe izbire in jo bomo bolj pogrešali. Zadnje čase naši zelenjadarji zalagajo trg precej dobro zlasti s špinačo. Sorazmerno mnogo je skoraj vsak dan zelene kolerabe. Zeljnatih glav zdaj tudi ne primanjkuje. Dovolj je ohrov-ta. Na izbiro je zelene, ki pa ne gre posebno v denar. Men i a mnoge gospodinje ne poznajo dovolj receptov za uporabo. Gospodinje so danes ugotavljale z velikim zadovoljstvom, da je prispela izredno velika pošiljka krasne cvetače. Toliko cvetače, zlasti ne uvožene, ni bilo na trgu že dolgo, vsaj ne od pomladi. Cvetača je v primeri s kvaliteto in s cenami drugega blaga poceni. Prodajali so jo po 4 lire kg navzgor. Gospodinje bi bilo treba opozoriti, da je dobro tudi listje cvetače; nekateri ga cenijo celo mnogo bolj kakor listje zelja Športni pregled — Pro Gorizia sama na čelu. V nedeljo je Pro Gorizia igrala na svojem igrišču proti drugoplasiranemu moštvu Grion iz Pole. Zmagala je i najtesnejšim rezultatom 1:0 (1:0) in se tako uvrstila na prvo mesto z 8 točkami, med tem ko imajo vsi njeni tekmeci samo 6 točk. Fiumana je nastopila proti Monfalconu v Monfalconu. Mon-falcone je zmagal 3:0 (3:0). — Schalke—Bremen 2:0. V tekmovanju za Tschammerjev pokal v Nemčiji je v nedeljo premagal nemški nogometni prvak Schalke moštvo Bremena 2:0. S to zmago se je Schalke uvrstil v finale. — Hokej na travi: Madžarska—Nemčija 1:0. V Budimpešti je bila v nedeljo meddržavna tekma v hokeju na travi med Madžarsko in Nemčijo. Zmagali so Madžari 1:0. — Najhitrejši evropski tekači. Lista letošnjih najboljših lahkcatletskih rezultatov v Evropi obsega naslednja imena m čase na sprinterskih progah: na 100 m: 1. Mellero-wicz (Nem.) 10.4; 2. do 4. Oscndarp (Niz.), Strandbec-g in Ohlson (Šved.) 10.5; 5. do 13. Facchini (It.), Spr©& (Niz.), Monti (It.), Berger in Grijsels (Niz.). Fusril (Fr.). Licha (Nem.), Scilvmosi (Ma 2:0. Zmago na tujem igrišču je doseglo edino mcOtvo Grasshoppersa. — Prvenstvo v nezasedeni Franciji, V nezasedeni Franci>i je v nedeljo edino vodeči Toulouse zmagali na tujih tleh, ko je porazil Cannes 3:1. S to zmago si je :e bolj utrdil svoje vodstvo. Ostale tekme so izšle takole: Montpetlior—Grenoble 1:0. Annecv —Nhnes 1:1, MarseiUe—Lvon 8:2, St. Etien-ne—Avignon 2:1, Aleš—Brive 3:2, Clermont —Sete 1:1, Perpvgnan—Nizza 3:0. — Drugi nemški pokalni finalist je Miin-chen 1860. V drugi semifi*n«lni tekmi za TscbseMiik» Mella. štajerski Heimatbund priredi danes v počastitev spomina pesnika Mexa Mella, ki je bil rojen 10. novembra 1882 v Mariboru. spow .ninsko svečanost, ki bo na nji orof. dr. Fritz Endres bral odlomke iz Mcllovih del. in ohrovta. Uporabljivo je prav tako za juho kakor sam cvet, zato bi ga naj no zametavali. Gospodinje so z veseljem kupovale cvetačo, ki bo zdaj menda prišla v modo namestu paprike. Vendar je naprodaj tudi še precej paprike. Zdaj, ko je kostanj začel pohajati in ko tudi ni več gTOzdja, bomo morali biti zadovoljni z drugim sadjem, kolikor ga pač je. Posamezni prolajalci so precej dobro založeni z jabolki. Med uvoženim blagom, ki gre zdaj dobro v denar, je treba cmeniti tudi čebulo, ki je je bilo danes precej lepe po 2 liri kg. Dobro je bil založen z njo prodajalec za stolnico, kjer prodajajo tudi pobe. Ljudje zdaj radi kupujejo čebulo, zlast., ker je prejšnje čase ni bilo toliko. Gobe se dobro rastejo. Tudi zlrave žlahtne gobane prinašajo dobri gobarji iz gozdov. Davi je bilo naprodaj tudi nekaj gobanov, sicer so pa gospodinje rade posegale tudi po drugih dobrih gobah. Tako so bile naprodaj zelenkaste kolobamice, cigani, nekaj sirovk in maslenk. V poznejših tržnih urah prinesejo na trg Se precej gob. Posamezne gospodinje pa prihajajo na trg zaradi gob zgolaj, da bi pokupile boljše. Gospodinje, ki skrbno pregledajo blago pri branjevcih, bodo lahko opazile, da je zdaj naprodaj tudi že topinambur letošnjega pridelka. Lani so ga mnogi radi kupovali, ko so sprevideli, da so posamezne jedi iz njega zelo okusne. Letos so mestni pridelovalci prilelovali precej topinambur-ja, a ne le za živalsko krmo. Ko so g% zdaj posamezni začeli kopati, so z veseljem ugotovili, da je precej dobro obrodil. — Tajnik španske teniške z\*cze na obisku v Rimu. Na poti po Italiji. Hrvatski ;n Madžarski se je v ponedeljek ustavni v Rimu tajnik španske tcni;kc zveze Dom Dionisio de Ia Huerta. Smoter njegovr-ga potovanja je, pridobiti igralce omenjenih treh držav za sodelovanje na španskih in portugalskih teniških turnirjih. Prva taka prHo/nost bo božični turnir v BarceHomi. — Tekme za prvenstva Dona\mskoalpjtke-gti okrožja, V nedeljskem kolu prvenstvenih nogometnih tekem donavsko - alpskega okrožja so bi'li izidi nasilednji- Rapid-Srunn 4:0, Austria—FAC 3:2, Dunajski športni klub—Vienna 3:1. \Vackcr—FC \Vien 3:2 in \\ AC—Admira 2:2. (Be/eztiico KOLEDAR Danes: Sreda, 28. oktobra: Simon in Juda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Da, milostljiva . . . Kino Sloga: Bastard Kino Fnion: Usodni briljanti Slikarska razstava Miloša ftušter&lča »Dolenjska vas« v Obersnelovi galeriji na Go-sposvetski cesti, odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ftamor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Radio Liublfana ČETRTEK, 29. OKTOBRA 1942-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: P'n-šče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 1300: Napoved časa poročila v italijanščini 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Izmenjevalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročilo v slovenščini. 17.15: Konce-t Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.15: Operetno glasbo vodi dirigent PcAralia. 21.30: Preča vanj^ v slovenščini. 21.40: Klasični orke-ter vodi dirigent Manno. 22.20: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. Vedno več cvetja na trgu Danes je bil Živilski trg tudi zelo dobro založen z uvoženo cvetačo % - tov. 247 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 28. oktobra 1942-XXI Stran 3 Dicejeva pohvala vojnim kmetovalcem Kakor druga mesta v Kraljevini, tako je tudi Ljubljana letos skrbno obdelala slednjo ped zemlje in tuko dosegla prav lepe uspeh« z znatnimi množinami pridelkov Tako dobri uspeh; so bili pa mogoči samo s prostovoljnim sodelovanjem prebivalstva pri prizadevanjih vseh poljedelskih ustanov nase pokrajine za čim bogatejšo letino. To prvo leto tako hvale vredne delavnosti je bilo zaključeno s pohvalo Du-ceja, ki jo je državni podtajnik notranjega ministrstva Buffartoi brzojavno sporočil tuđi ljubljanskemu županu in se glasi: »Duoe Vam izraža pohvalo sa marljivost in delavnost, kj ste z njo Izpolnili njegovo naročilo sa Izkoriščanje slednje grude neobdelanega sveta.« Ljubljansko županstvo smatra, da je ve- like časti Ducejeve pohvale deležna vsa Ljubljana, ki je posredno ali neposredno sodelovala pri obdelovanju zemlje ter jo zato sporoča vsem vojnim vrtnarjem in kmetovalcem ter vsem, ki so z dobrim zgledom alf s poukom ali s propagando pomagali doseči, da je bilo vse v Ljubljani razpoložljivo zemljišče koristno obdelano. Po letošnjih uspehih prostovoljnega sodelovanja najrazličnejših slojev prebivalstva je mestno županstvo globoko prepričano, da bo Ducejeva pohvala vsem Ljubljančanom najmočnejša pobuda za bodočo delavnost, tako da bo že jeseni pripravljen slednji košček zemlje za pomladansko delo ter se bo tudi prihodnje leto ljubljansko prebivalstvo z obdelavo slednje grude zemlje izkazalo vredno Ducejeve pohvale. DNEVNE VESTI — Rumunski novinarji in pisatelji v p»-prževi avdijenci. Papež Pij XII. je sprejel v posebni avdijenci skupino rumunskih novinarjev in pisateljev, ki so prispeli te dni v Rim. Rumunske novinarje in pisatelje je predstavil papežu general Daniel Papp, rumunski opolnomočeni minister v Vatikanu. Papež je naslovil na skupino pezdravne besede v francoščini ter je v svojem nagovoru podčrtal pomembnost in odgovornost naloge, ki jo opravljajo novinarji ter pisatelji. Vodja skupine je izrazil papežu Piju XII. svojo hvaležnost za teple besede. V soboto bo prebral papež v vatikanskem radiu svojo poslanico v prtugalščini ob 225 obletnici fatimskega pojava. — Zlata svetinja plemeniti žrtvi materinstva. Kakor poroča službeni list v Rimu, je bila podeljena v spomin zlata svetinja Angelini Senise iz Napolija. ki je navzlic odsvetovanju zdravnikov rajši rodila in dala življenje svojemu 11. otroku, kakor da bi v bolezni mislila na sebe. Po srečnem porodu je umrla. Za svoje plemenito materinstvo, ki je sebe povžilo, da je lahko vzklilo novo življenje lastnega otroka, je bila sedaj po smrti deležna najvišjega priznanja ter odlikovanja. — Osebne oblačilne izkaznice — veljavnost. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča, da je prejelo od Pokrajinskega sveta korporacij v Ljubljani dopis sledeče vsebine: »Glede na to, da z 3i. t. m. preneha veljanost osebnih oblačilnih izkaznic, ki so sedaj v veljavi, obveščamo, da se bodo mogli izdajati trgovcem in obrtnikom nabavni boni za točke na odrezke izkaznic, samo do 7. novembra 1.1. Po tem tarminu se bodo izdajali nabavni bcni samo proti predložitvi odrezkov novih izkaznic, ki stopijo v veljavo 1. novembra t. L« Prizadeti trgovci se na gornje obvestilo opozarjajo in se po njem ravnajo. — V 39 letih iz CarSolija v Rim. Redek in nenavaden primer, ki ga je pripisati le izrednemu naključju, se je primeril v po-š.ljki treh razglednic, ki so jih odposlali nekega dne v letu 1903 Viktorija, Angelina ter Ahil iz Carsolija v Rim. Razglednice so bile naslovljene na gospo Emilijo Gi-ansotti v Rimu. Na razglednicah so bili sporočeni prisrčni pozdravi, ki so pa prispeli šele te dni po 39 letih v Rim. Posebno naključje je povzročilo* da so potrebovale te razglednice za 80 km dolgo pot skoraj 40 let. (Popolo cTItalia«). — Gosli iz aluminija. Izredno spreten ter iznajdljiv obrtnik iz Camposampiera pri Castelfrancu Venetu je po večletnih poizkusih skonstruiral gosli iz aluminija. Za strune in kobilico je bil uporabljen običajni material. Gosli iz aluminija so pokrite s posebno snovjo, ki vzbuja videz, ko da so gosli iz lesa. Strokovnjaki, ki so se zanimali za nove gosli in ki so preizkusili njihov ton. zatrjujejo, da so gosli zelo pripravne ter da proizvajajo zelo bla-gozvočne. čiste tone. — Priprave za razstavo Japonskih dragotin in umetnin v Rimu. Te dni se je sestal v palači Orsini v Rimu odbor Društva prijateljev Japonske. Navzoči so bili tudi predstavniki zunanjega ministrstva ter ministrstva za ljudsko kulturo. Društvo je oragniziralo tečaje za pouk japonščine, sedaj pa bodo prirejena še številna predavanja, ki se bodo nanašala na življenje, gospodarske, kulturne in politične prilike, v katerih živi japonski narod. Predavanja so prevzeli poslaniki Aloisi, Paolucci in Auritf, nadalje akademij Tucci. admiral Bemotti ter polkovnika Brunetti in Sca-lise, ki bodo podali pregledno sliko sodobne Japonske, pa tudi dvetisoČIetne japonske zgodovine in civilzacije. Zatem je sklepal odbor o japonski razstavi, k! bo v decembru. Na razstavi bodo zbrani fotografski dokumenti ter zgodovinske in umetnostne dragotine Japonske, ki so na razpolago v Rimu. Razstava bo v prostorih razstavne palače, vzporedno bodo tudi druge manifestacije italijansko japonskega prijateljstva. V okviru teh prireditev bo "tudi izročitev nagrad onim učencem osnovnih in srednj'h šol, ki se bodo udeležili zadevnega natečaja z obdelavo teme po ogledu razstave slik japonske mladine. V načrtu je tudi velik italijansko japon- ski zbor. Bodo pa tudi prireditve, na katerih bodo prikazane japonske Šege, običaji ter druge zanimivosti iz japonskega življenja. * m— Novo središče sa proučevanje zgodovine arhitekture. V Milanu je bilo ustanovljeno novo središče za proučevanje zgodovine arhitekture na področju Lombardije. Naloga novega zavoda je raziskovanje lombardskih arhitektunvh posebnosti ter zgodovinskih znamenitosti. Novo ustanovljeno središče bo zbiralo Po svojih organih fotografije in grafična dela, k| se nanašajo na arhitekturo, stavbarstvo in slične stroke. Izdajalo bo tudi svoje publikacije ter bo sodelovalo v najtesnejšem stiku s krožkom umetnosti in književnosti. Naloga tega središča pa bo tudi v tem. da bo organiziralo kongrese in sestanke strokovnjakov na torišču arhitekture. Izšla je že prva številka Bollettjna, ki ga izdaja novo središče in ki vsebuje polno dragocenega gradiva in slik znamenitih lombardskih stavb Za predsednika novega središča je bil postavljen senator Hektor Conti. — Novo imenovani komisar pri Zvezi trgovcev s kurivom. Korporacijski minister je imenoval na predlog predsednika Konfederacije trgovcev Santa De Negrija kot komisarja pri nacionalni zvezi trgovcev s kurivom na mestu nacionalnega svetnika Karla Beminzona. — Priznanje hrabrim reševalcem. S srebrno svetinjo so bili odlikovani: Kmetovalec Anton Gruden iz Sambassa pri Gorl-ziji je prejel v spomin srebrno svetinjo, ker je pri reševanju svojega s:nčka, ki je padel v vodnjak, tudi som izgub 1 življenje- Z istim odlikovanjem ie bilo zra-ženo najvišje priznanje Angeli Busatto !z Monfalcona pri Triestu. ki je rešila življenje mali deklici, ki se je s svojo sestrico znašla ob bližanju vlaka na železn skem križišču. V zadnjem h;pu je planila pret: otroku in ga potegnila nazaj, doč'm starejše sestrice, ki je bila nekoliko bolj oddaljena, ni mogla več rešiti. Nadaije je bila odlikovana s srebrno svetinjo delavka Marija Pirik iz Circhine pri Goriziii, ki se je vrgla v potok Circlvno da reši in potegne iz njega nesrečno starko ki je padla z brvi v omenje-.i potok. Z 'sum odlikovanjem je bilo Izraženo priznanje Viktorju Adammnu iz Orv gnana, ki je s tveganjem lastnega življenja rešil iz kanala potapljajočega se moškega Srebrno svetinjo je prejel tudi Črna srajca Libero Benevenia iz Zar214., i/216. in i/218. uri! KINO MATICA TELEF. «-41 Drama sodobne socialne vsebine Da, milastljiva... Maria Denis — Leonardo Cortese Fmma Gramatica, KINO UNION TELEF. 22-21 Napeta in zabavna kriminalna komedija zmešnjav in zapletljajev Us3dni briljanti Vera Carral, Roberto Villa alNO SLOGA TELE*. 27-30 Zelo napeta drama v velefilmu Bastard z Gabrielom Aho, Hildo Borgstroem, Georgom Loeckberg, Signe Hasso v glavnih vlogah Učenci ter učenke bodo deležni vsakodnevnega okrepčila skozi-vse šolsko loto. — Nakazila za javna dela v Albaniji. Gospodarski finančni dopolnilni vestnik agencije s-Agat« poroča: Zakonski osuucek, ki je bil predložen zakonodajni skupščini, predvideva zvišanje nakazila za Železniška dela v Albaniji in sic?r od 280 nuiijonov lir na 360 miliojnov. Izdatki za Albanijo so v smislu že prejetih zakonov sledeči: za melioracijska dela 377.800 _ir. cestna dela 1.260.000 lir, stavbna dela 203 milijone lir, za bolnišnice 42 milijonov lir, za šolske gradnje 20 miliojnov lir, za železniške gradnje 360 milijonov lir, za organizacijo zdravstvenih ustanov &5 milijonov LJf, za razna javna dela 20 miliojnov -ir. — Tečaji za osebje industrije svile. V februarju 1943 se bodo pričeli pri ooizkus-ni postaji za svilo posebni učni tečaji, namenjeni osebju, ki je uslužbeno v industriji svile. Tečaji se bodo pričeli dn<* 1. februarja 1943-XXI in bodo trajali dva mesca. Pouk je namenjen predvsem izpopolnjevanju mlajših nameščencev, ki se hočejo posvetiti tej stroki ter njenemu temeljitemu poznavanju. V okviru teh tečajev bodo tudi praktični preizkusi, vežbe ter ogledi najbolj znanih obratov te industrije. IZ LJUBLJANE —lj Južno vreme. £2 več dni se ie uveljavljalo južno vren-h?. vendar je do>'o.l ostalo pretežno jasno Bolj se ie pooblačilo včeraj popoldne ;"n tudi začelo ros *:. V presledkih je bilo neicr.j dežja tudi ponoči. Davi je pa bila vendar gosta mej?!a, ki je navadno ni ob izraz te.ai južnem vremenu, ko je nebo oblačno *n ko tudi veter razganja meglo. Da pa prevladuje še vedno jug, smo sprevideli po toplem jutru. Današnja minimalna temperatura je znašala 8.8° ter je bila najvišja v drugI polovici tega meseca. Toplo je b:lo tudi včeraj popoldne. Včerajšnja najvišja temperatura je znašala 16°. Zračni tlak včeraj ni več popuščal in davi je bil celo malo višji kakor včeraj zjutraj. —lj Prostor za park sredi mesta. Med hšanii Dukičevega bloka ob Verdijevi ulici so manjši presleaki, da imata pristop soln-ce in zrak. Te vrzeli so bile namenjene, da jih spremene v zasebne parke ali manjše vrtove, že zaradi tega, ker je prost pogled na dvorišča z ulice. V resn.ci so dve dvorišči tudi uredili, da na njiju Z3leni negovana trava. Ob podaljšku pasaža in palači 2. Slavi je s je pa bilo več let stavblšče stavbnega gradiva in v nasprotje modernih stavb so stale nizke lope, poleg so pa vztrajali ostanki dvoriščnih, razpadajočih poslopij nekdanje okolice Figovca. Zdelo se je, da skladišča sredi mesta v neposredni bližini največjih novejših ljubljanskih poslopij ne bo mogoče odpraviti. Po dolgem oklevanju so pa ropotijo vendar odpeljali. Zato je tudi marsikdo pričakoval, da bodo končno uredili lep prostor, kakor se spodobi. Zdaj so tam še vedno groblja, le plotov, barak in ostankov starega zi-dovja ni več. Precej bujno uspeva plevel in psi se vesele imenitnega sprehajališča. —lj Prometna ureditev ob palači »Slavlje«. Bleiweisova (prej Tjrrševa) cesta ima nezravnano stavbno črto, zlasti na levi strani. Ko so pred 20 leti začeli zidati ob začetku te ceste večja poslopja, so določili novo stavbno črto, da bi se cesta razširila. Palača Ljubljanske kreditne banke je zato precej umaknjena od stare stavbne črte. V isti črti z njo so sezidati nebotičnik, potem smo pa morali dolgo čakati na nadalj-no razširitev navzdol proti Ajdovščini, dokler ni bila sezi'.ana palača »Slavije«. Pred tem poslopjem je nastal m211 trg. Scsedna stara hiša izstopa od nove stavbne Črte za več metrov. Prvotno so določili ves pridobljeni prostor pred »Slavijo« le za osebni promet^ da bi se črta cestišča ne lomila. Zdaj so se pa odloČili, da porabijo vendar zelo pikantna. Vendar je pa bila vdova Klinčič zelo nezadovoljna in komaj je Ča-ksla, da bi napočil dan, ko bi mogla odložiti črne nogavice. Cez leto dni je imela gospa Klinčič Ijub-čka. inteligentnega in duhovitega mladeniča. Mislila je. da jo ljubi zaradi duhovitosti in zrele lepote. Tako mislijo vse žene. Bila je prepričana, u? je našla pravega moža in prav<> ljubezen. čez dve leti jo je zasnubil. Seveda ie privolila. Bila je srečna. Njen drugi mož je bil dolgo v Ameriki, da bi izpopolnil svoje znanje. Bil je namreč inženjer. In znal ji je pogosto pripovedovati o novem svetu tako Z3nimivot da ga je poslušala s posebnim užitkom. Samo njegovo navdušeno pripovedovanje o lepih plesalkah v barih in varijetejih je vedno nalašč preslišala. — Dušica, ali veš. zaradi česa sem se najbolj zaljubil vate? Ali ves. s čim si me najbolj očarala? — jo Je vprašal nekaj dni po poroki. — S čim? — so vprašale njene zaljubljene oči v nestrpnem pričakovanju najlepšega in naprijetnejšega odgovora. — S svojimi črnimi nogavicam", v katerih so tvoje noge slcke in dolge kakor nožice ameriških plesalk. Nosi črne nogavice velno, prosim te! precej prostora tudi sa cestišče in te dni so mestni delavci zaposleni pri cestnem delu. To bi bolo vsekakor v prid voznega prometa, da ne bo več taksne gneče ob ustju Verdijeve ulice. S prometnimi ureditvami na Blehveisovi cesti je težava zaradi tramvajske proge. Cesta je za živahnejši promet preozka, kar bo posebno občutno, ko bo zopet oživel promet z motornimi vozili, zlasti, ker ostane na desni strani stara stavbna črta nespremenjena med pošto in Ajdovščino. —lj Čevljarske mojstre opozarjamo, da se bo izvedla v mesecu novembru, v zvezi z nakazovanjem usnja, kontrola zaposlenih pomočnikov. Pred nakazilom usnja bo potrdil Odsek za obrtništvo, koliko pomočnikov lastnik pooblastila še zaposluje v mesecu novembru t. 1., odnosno ali oni, ki ne zaposluje pomečnikov, vobče še obratuje. Brez tega potrdila na pooblastilu noben čevljar ne bo dobil usnja za mesec november t. 1. Mojstrj naj zato predložijo Odseku za obrtništvo obenem s pooblastilom tudi novo potrdilo Zavoda za socijalno zavarovanje o številu zaposlen h pomočnikov, mojstri iz dežele pa. ki ne zaposlujejo pomečnikov. tudi potrdilo pristojnega Poverjeni št va Odseka za obrtrištvo (bivšega Skupnega združenja), da vobče obratujejo, ker se jim sicer poob!ast:lo ne bo moglo potrditi. —lj Važno opozorilo davčne uprave za mesto Ljubljana točllcem in producentom alkoholnih pijač. V Službenem listu bo v kratkem objavljena odločba Visokega ko-misarijata. da bo veljanost dosedanje odmere točilne takse podaljšana. Zato prizadetim ni treba vlagati pri Oddelku finančne kontrole prijav za odmero točilne t«k**e za takšno periodo 1943-1945. —lj Violinist Albert Dermelj, čelist Ce-nek šzdlbauer in pianist Marijan Llpov-šek, trojica naših izvrstnih umetnikov, in-stmmentalistov. so združeni v Ljubljanski komorni trio, ki goji z resničnim umetniškim vjspehom našo komorno glasbo. Za letošnjo koncertno sezono je Ljubljanski komorni trio napovedal dva svoja javna koncerta, in sicer se bo vršil prvi v torek, dna 3. novembra ob 18. uri v veliki filhar-monični dvorani, drugi triov koncert pa bo prve dni meseca aprila. Na prvem koncertu bo izvajal trio tri skladbe iz svetovnih literatur, in sicer eno klas čno, e^o italijansko in eno češko delo. poleg tega še izvirno Lipov.škovo Sonato za violino in klavir doč m bo izvajal trio na drugem svojem koncertu v aprilu, kar tri izvirna, slovenska tria, ki so jih napisali Arnič. Osterc in Škrjarc. Na torkov koncert Ljubljanskega komornega tria opozarjamo že danes. Vstopn:ce so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. —lj Za počaščen je rajnih obhajajo Ljubljančani že od nekdaj praznike mrtvih s posebno globoko pieteto, da obiskujejo čim najlepše okrašene grobove svojih dragih in tudi zaslužnih mož. Da bo Ljubljana tudi letos mogla svojim rajnim izkazati čim večja čast ter spet odkriti svojo veliko srčno kulturo s pobožr.im ob skom č;m lepše okrašenih grobov, je županstvo ukinilo mestno trošarino na vse uvoženo svež? cvetje in vence od današnjega dne pa do Vernih duš dne zvečer. S tem plemenitim dejanjem hoče županstvo prebival^vu za praznike mrtvih omogočit; vsaj skromno okras;tev grobov z žlahtnim uvoženim cvetjem. Mestna trošarina na iz drugih pokrajin uvoženo cvetje namreč znaša za kilogram 10 Lir. Ce pa upoštevamo, da za okras grobov predvsem prihajajo v poštev umetno vzgojena bohotne krizanteme, ki gre samo nekaj cvetov na kilogram, bo posamezen velik cvet vsaj za 2 Liri cenejši, man;ši cvetovi pa za 1 Liro cenejši. Nikakor pa županstvo z ukinitvijo mestne trošarine na cvetje in vene3 za okras grobov ne namerava podpirati razsipnosti in razkošnosti ali celo bahaštva na grobovih in zato vse prebivalstvo opominja k kromnosti ter z upoštevanjem v Ljubljani tako lepo uveljavljenega gesla: »Počastite rajne z dobrimi deli!« —lj Vrtnarji na delu na novem otroškem igrišču. Glavna zemeljska dela, kakor tudi zilarska so na novem tivolskem otroškem igrišču končana. Zdaj so prijeli za lopate že vrtnarji, ki bodo nasadili na veliki površini drevje. V ta namen zdaj pripravljajo tla, kopljejo jame in jih nasipa-vajo s prstjo. Zdaj je zaposlenih mnogo manj delavcev kakor prejšnje mesece, ker pač ni več toliko dela. Kaže, da bo igrišče izročeno svojemu namenu prihodnje leto, najbrže že pred poletjem. —lj Skupina novih hi*. Ob Celovški cesti, in sicer med Obirsko ulico in nasa-oom, nastalim pred nekoliko leti, ko so cesto proti Šentvidu uravnavali in odstranjevali njene prehude ovvke, gradi stavbenik Angelo Battelino Ernestu Galletu, graS&tku na Vodnikovi cesti, blok ali skupino štiih hiš. Vsaka, dolga navidezno do dva in dvajset metrov, bo imela svetla kletne prostore, nadpritličje in štiri nad-sircnja. V slehernem hišrem višinskem predelku bodo v f.nj vrsti po štiri široka okna. Izmed treh hiš, ki so že pod streho, ima ena vzidane že okenske okvire, a četrta hiša je dograjena zdaj šele do višine dveh nadstiopj. Hiše v surovem stanju bodo zimske sape tako dobro prevetrile in presušile, da se bodo moglj lotiti zidarji že prav zgodaj spomladi njihove dovržitve. Ker stoj2 hiše na sončnem in zračnem kraju, od koder se bo nud;l očem krasen razgted spredaj na blžnje južne griče in hribe, zadaj pa na enake severne in povrhu še na gorenjske gorske velikane, ter je razen tega v bližini postajališče clek- ««« maxdel|evan]e raclimiranlli živil za november Prehranjevalni zavod Visokega komisa« riiata v Ljubljani sporoča, da bodo prejeti potrošniki v novembru nn vsako živilsko nakaznico 150 kg testenin, 0.50 kg riža, 0.20 kg surovega masla in * del olja. Vse ostale količine živil ostanejo neizpre-menjene. Dodatne krušne karte za trgavske vajence Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino Je s svoja rešitvijo z dne 17. X. 1942. odobril izdajo dodatnih krušnih nakaznic za ro?ne delavce tistim trgovskim vajencem, ki so zaposleni v trgovini z živili. Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze poziva vse trgovske vajene^, zaposlene v trgovini z živili, da v .astn^m interesu dvignejo pripadajoče jim ciodatne nakaznice za kruh, do konca tega n.esoca. Opozsrilo zaradi krompirja Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti karte za krompir na Prevod že do 3. t. m. Opozarjamo stranke, da bo oblsst njihove zaloge krompirja zaplenila, kršitelje pa kaznovala po čl. 6 nare*!be Visokega komisarijata št. 166 z dne 29. avgusta 1924-XX. če bodo še na4al;e o DaSmH in kolikor ne bodo od '.ali odrezkov do 31. oktobra t 1. Obenem pozivamo vse one. ki so si nabavili krompir brez dovolilnice za prSTOi ali kakor koli brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da takoj prinesejo svoje k::r-te za krompir, da jim olte^nemo ustrezajoče štev:lo odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prijavili Prehranjevalnemu zavodu polep količin, ki so j h prodali, tu'i nasVvp teh strank, so Prehranjevalnemu zivodu znani mnogi naslovi onih. ki še vodno n tO prijavili kupljenega krompirja Krompir je — kot rečeno — treba pr javiti naipozneje do 26. t. m., sicer se bo proti kršiteljem zgoraj navedene naredbe kazensko p stopalo. trične železnice, bo njihov lastnik lepa, prostorra in moderna stanovanji ki 'm baje kar štirideset na uporabo, po vsej priliki skoraj br.z težave oddal, i obenem ublažil stanovanjsko nedost t; — I j Vozniki za vožnjo tm *i t« v jo zimo, M.stno cestno nadzorstvo vabi vo.'.-•nike, ki so že vozili za mestno ohc.r." : n vse one, ki imajo primerna vozila (kaso-ne), naj se najkasneje do četrtki r» novembra javijo zaredi dogovora o odvajanju s".ega z mestnih cest in ulic v uradu mestnega cestnega nadzorstva na Amhi >.:v m trgu št. 7. v pritličju, levo, sob i št. 7 med dopoldanslrmi uradnimi urami. —lj Krompir za zimsko zalego lahko upravičenci cd 28. t. m. dobe pri trgovcih tudi še na decembrske odrezke nakaznice za krompir po 10 kg. Spet pa i prebivalstvo, naj varčuje s krompirjem, ker je ves ta krompir namenjen za prehrano do prihodnje letine, torej za zimsko zalogo. Iz pokrajine Gcfičztfa — Smrten padec s triciklja. Sll.tn! Jakob Martelloosi iz S. Giovanna .li M » je pred kaJcšnim mesecem padel s triciklja. Priletel je na kamen in dobil usodne poškodbe, za katerimi je sedaj zaradi nastopi vših komplikacij podlegel v gorizjj>lU bolnišnici. — Razstava A. i iirlana. V prostorih umetnostne prodajalne na korzu Vittorio Emanuele III. bo te dni otvorjena umetnostna razstava venetskega slikarja Antona Furlana. Razstavljenih bo koli 30 umetnin. Z Gorenjskega — Nov f'rob. V predmestju Radovljice je umrl čevljar Janez Debelak, p. d Vuder, Mar 83 let. — Gibanje prebivalstva v Radovljici. V občini Radovljica so se p r i !' \ :rrt _:n četrtletju tcfcocepa leta: Mib.i M . /. Ano Naglic. Jarornir Razinger /. M urijo Hafner, Miha Mavrer z Angelo Pre e-n. Franc Kem-perlc s Franeiško Jec in Ah'/j Rak >vec z Marijo L'rcuc. — Rodilo se ie v tem figam 13 otrok. Že!c/nča r jc\a /ena katur:na 1 )t/-man jc pondi'la dvojčki. — Nova grobova ?-ta bi''a samo dva. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobucarna >PAJK classe Znana harmonika JIIIHIIIII Soc. Italana NOTA D'ORO Oiimo (prov. Ancona) teli ob otvortvl noveg« obrata omot? o č ti 200 novim odjemalcem na-Hup svojih svetovnoznm:h h*--ron:k. Zato bo dala v promet 200 glasbi modela impero k glasovi 3a 5» na 1 register po •*!edecih izjemn h propagandnih cenah: S4 tipk. 48 basov, cen* po ceni-fcu L. 1700 zi L. 1450; 37 t pc. n basov, cen« po ceniku L. 2150 -a L. 1650: 41 t pk. 120 basov, ena po ceniku L 2350 za L. 1850 !>a se moremo okoristit' s to zredno priliko je potrebno: l nemudoma poeUiti naročilo z odgovarjajočim zneskom vred na naslov: Soc. Itahana NO TA D'ORO. Osimo (prov. An-'»ona). 2. priložiti naročilu ta oglas. La NOTA D'ORO garantlsce per cmqoe aam tntti i raoi strumen t i da ogni difetto di fabbn- cazone. L'imballo e il tras por to nel Regno aei suddetti 200 strumen t > e g a tu. to. NOTA D'ORO Jamci pet let sa vse napake pri isde!aii Svojih glasbil. Za vojn. na in prevoz ▼ Kraljevim rta sa agoraj omenjen« glasbila brezplačna. IBHM J Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 1B42-70C 247 Zakaj je špinača tako čislana? Vsebuje mnogo vitatnjna A, Železa pa baje ni ▼ nji, kakor so ndmBU prejšnje Ljubljana, 26. oktobra Marsikateremu bleđićnemu meščanskemu otroku je špinača obležala v želodcu v pravem pomenu besede, ker so ga pitali z njo res tako, da se mu je morala pristuditi. Zdravniki radi piiporočajo špinačo bledič-nim, slabim otrokom se dandanes. špinača slovi že dolgo kot ze?o zdravilna zelenjava. Meščani jo čislajo zaradi njene resnične ali namišljene kakovosti vsaj tako kakor paradižnike in c.trone (zaradi vitaminov). Sicer pa iz špinače pripravljamo precej okusne jedi. Najbolj je priljubljena nekakšna omaka h krompirjevi kaši. Gospod.nje jo najraje pripravljajo s smetano. Odrasli silijo tudi zlrLve, rdečelične otroke, naj jedo čim več špinače. Toda otroci se navadno otepajo najbolj prav t.stega, kar jim najbolj ponujajo. Včasih so odrasli vprav nesrečni, ker ne morejo prepričati otrok, kiko dobra je špinača. Kako je v resnici s špinačo? Poskušajmo na to odgovoriti nekoliko danes. — Po novejših ugotovitvah špinača baje ne vsebuje železa, a njena vrednost je velika zaradi vitamina A. Špinača in ribje olje Se bolj kakor špinača, je bilo zasovraze-no ribje olje. ZaK"j ga omenjamo? R:bje olje je namreč precej sorodno špinači: vsebuje mnogo vitamina A. Po količini vitamina A je ribje olje na prvem mestu. Otroci, ki so moiali popiti mnogo ribjega olja in pojesti še več špinače, bi pa rekli, da je na prvem mestu tudi med n3jbolj neprijetnimi jedrni in zdravili. — Će povemo, da ribje olje in špinača vsebujeta mnogo vitamina A, morate še vedeti kaj več o tem vitaminu. Zakaj je potreben vitamin A in k;tera živila ga vsebujejo? Strokovnjaki nam povedo, da je vitamin A neobhodno potreben za normalno funkcijo Stanič sluznice in kože. Potreben je pa tudi, ker bi se brez njega ne mogla obnavljati propadajoča organična substanca. Ko telo začuti pomankanje vitamina A, se kmalu začno kazati škodljive posledice. Tako se začne povrlmica izsuševati, zlasti na nožnici in veznici. Suha povrhnica seasom postane rožo na in na nji nastajajo čiri in rane. Ob hujšem obolenju roženica razpade in človek oslepi. Pojav te bolezni na očeh strokovnjaki imenujejo: kseroftalmija ali ker^malacija. Pomanjkanje vitaimina A je lahko tudi vzrok kurje slepote in slepote za barve. Avitaminoza je baje tuJi ječmen na očesu, prav tako zaa*adi pomanjkanja vitamina A. Bolezenskih znakov zaradi pomanjkanja tega vitamina je še več. Suha keža, ki se lušči, prezgodnja osivelost las, ki izgrube sijaj ter postanejo krhki in suhi — vse to so znaki avitaminoze A. K znakom te bolezni štejejo tudi motnje v prebavi, prolive, pomanjkanje teka, živčne motnje, slabokrvnost itd. Cel0 sečni in žol_ čni kamni nastajajo zaradi pomanjkanja vitamina A. Dognali so tudi, da je s tem vitaminom mogoče zmanjšati umrljivost za pljučnico. Povsem zanesljivo je, da kurjo slepoto povzroča pomanjkanje vitamina A. Vprav čudovito je, da je kurjo slepoto speznal že najpomembnejši zdravnik starega veka. Hipokrit ter da jo je zlravil z jetri namočenimi v medu, kar povsem ustreza modernim načelom zdravilstva. Živila, ki vsebujejo vitamin A Vitamin A vsebujejo mnoga živila, tako da je čudno, če ljudje kljub temu obolevajo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Vitamin A sicer vsebuje meso in tudi v mleku ga je precej; če pa mesa del j časa ne uživamo, je vendar dovolj rastlinske hrane, bogate na vitaminu A, odnosno na njegovih provitammih. Vedeti moramo, da organizem sprejema vitamin A iz živalske hrane neposredno, n. pr. iz mleka, mesa, sira ;t * Dragi gospod,« je rekel polkovnik, »docela zaman se jezite name. Niti nisem sodnik, ki je vodil obravnavo, niti ne član porote, ki je izrekla pravo-rek. Sem samo mirovni sodnik tega okraja. Seveda vam želim pomagati, kolikor morem, tako vam kakor de VVinterju. Pravite, da se branite verjeti, da bi bila v asa sestrična izvršila samomor. Po drugi strani ste, kakor mi vsi, slišali izpovedbo gospoda Tabba. Zapornici sta bili odprti, tla preluknjana. Izvrstno: s tem smo pri stvari Kaj naj bi se bilo v resnici zgodilo?« Favell je počasi okrenil glavo in pogledal Maksi- ma. Še vedno je obračal list med prsti »Nikoli ni Rebeka odprla zapornic, niti ne preluknjala deska. Rebeka ni nikoli izvršila samomora. Vprašali ste me za moje mnenje — nu, bogme, evo ga. Rebeka je bila umorjena. In če hočete vedeti, kdo je morilec, evo ga tu, ondukajle pri oknu, s tistim njegovim prekletim nasmehom človeka in pol. Niti toliko ni utegnil počakati, da bi leto minilo, preden se je poročil s prvim dekletom, ki mu je prišlo na oči! Evo ga, evo morilca, ako hočete videti: gospoda Maksimilijana de VVinterja. Dobro si ga oglejte. Lepo ga bo videti, ko bo bingljal na vešalih, ali ne?« In Favell je planil v smeh, v rezek, posiljen, bedast pijanski grohot, ne da bi nehal sukati Rebekin list med prsti XXIV Bog bodi zahvaljen za ta Favellov smeh. In za njegov iztegnjeni prst, njegovo zariplo lice in njegove s krvjo zalite oči... Bog bodi zahvaljen za vas njegov netrdni, opoteka vi nastop. Kajti ta nastop je zbudil odpor polkovniku Julvana, ki se je odločno postavil na naša stran. Na obrazu sem mu čitala stud; videla sem, kako so se mu ustnice naglo zganile. Julvan Favellu ni verjeL Bil je na naši strani »Ta človek je pijan,« je rekel, ne da bi povsdignil glas. »Sam ne ve, kaj govoric »Jaz pijan?« je Favell zahrumel. »O ne, dragi gospod! Čeprav ste sodnik in še polkovnik povrhu, mene s tem ne uženete v kozji rog. Jaz imam zakon na svoji strani in se ga bom tudi posluša. Saj so v tej umazani grofiji še drugi sodniki razen vas. Ljudje, ki imajo možgane, ljudje, ki znajo tolmačiti zakon. Ne vojaki, ne častniki, ki so bili pred toliko in toliko leti odžagani, zdaj pa hodijo okoli z nizom odlikovanj na prsih! Gospod Maks de VVinter je ubil svojo ženo, in jaz imam dokaze, da jo je ubil!« »Počakajte malo, gospod Favell,« je mirno rekel polkovnik, »pri današnji obravnavi ste bili navzočni, jelite? Zdaj se spominjam, da sem vas videl med občinstvom. Če vas je krivičnost pravoreka tako globoko presunila, zakaj se niste s svojim ugovorom obrnili do porote in do samega preiskovalnega sodnika? Zakaj niste pokazali tega pisma pred sodiščem?« Favell ga je krivo pogledal, nato se je zasmejal. »Zakaj?... Ker mi ni šlo v račun, evo! Rajši sem prišel semkaj , da... da osebno pokličem gospoda de VVinterja na odgovor.« »Vidite, zato sem vam telefoniral,« je rekel Maksim in se odtrgal od okna. »Favelove obtožbe ste zdaj slišali Jaz sem mu zadal isto vprašanje. Zakaj ni razodel svojega suma sodniku? Toda odgovoril mi je, da ni bogat človek in da me ne bo nikoli več nadlegoval, Če mu zagotovim skromno rento, dva do tri tisoč funtov na leto. Frank je bil navzočen in moja žena takisto. Oba sta slišala Ta dva vprašajte. »Cista resnica, polkovnik,« je rekel Frank. »To je navadno, prostaško izsiljevanje.« »Očitno,« je polkovnik odvrnil; »nesreča je le, da ni izsiljevanje niti kdo ve kako snažna niti kdo ve kako preprosta stvar. Marsikomu utegne povzročiti mnogo neprijetnosti, tudi če se izsiljevalec nazadnje znajde v ječi, Časih se tudi nedolžnim zgodi, da pridejo v ječo... Baš to je tisto, česar bi se hoteli v tem primeru ogniti. Ne vem, gospod Favell, ali ste dovolj pri sebi, da bi lahko odgovarjali na moja vprašanja; in če pustite razna osebna vprašanja, ki niso važna, ob strani, bomo tem prej opravili. Izrekli ste hudo obtožbo zoper gospoda de VVinterja. Ali jo morete podpreti z dokazi?« »Z dokazi?« je Favell odgovoril. »Kaj vraga pa hočete v dokaz? Ali mar tiste luknje v tleh nise zadostni dokazi?« »Nikakor ne,« je odvrnil polkovnik, »razen če lahko privedete pričo, ki je videla, kako so nastala, Kje je vaša priča?« »Kakopak, ie priče je treba!« je vzkliknil FavelL »VVinter jih je napravil! Kdo drug naj bi bil umoril Rebeko, če je ni on?« »Kerrith ima dokaj mnogoštevilno prebivalstvo,e je rekel polkovnik. »Zakaj ne greste od hiše do hiša in ne poizvedujete? Krivec bi utegnil biti na primer jaz. Zdi se mi, da nimate zoper de VVinterja nič vetf dokazov, nego bi jih imeli zoper mene.« »Oh, razumem... Vi ste na njegovi strani. In g* seveda zagovarjate. Nočete ga pustiti v zagati, kss? ste obedovali v njegovi hiši in ker je on obedovat pri vas! Da, on ima v teh krajih znano ime, " levski gospod je...« »Pazite, Favell, pazite...« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jetrno — Za lamami dej Usta: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani