m «. 133 pr* UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCINIJUVA ULICA • ~ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglas* Iz Kraljevine Italije to UNIONE PUBBL1CITA IT ALI ANA S. A-, MILANO «1-«, 31-21, 31-24, »1-2S In 31-26 prt postno čekovnem zarodu: LJubljana itev. 10-351 dan opoldne — MessCn a naročnina fl.— Ur, za lin—inil m 15-20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSTVA par la pubblicita di provenlenza italiana ed eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Gli elementi corazzati nemiri scoftfitti in Marmarica X0 carri armati distrutti — Nuovi successi delTaviazione delPAsse — Un con vogli o nemico scunvalto nel Mediter- raneo ori en tale H Quartier General«4 delle Forze Armate eomunica in data di 11 giugno il seguente bollettino di guerra n. 741: Vi vari scontri tra elementi corazzati si zono conelusi in Marntarica a nostro van-taggio. Sono stati distrutti 20 carri armati, preso un centinaio di priglonleri. I/aviuzione e intervenuta con successo su eoncentrani«*nti nrmici di truppe e «It mezzi in mareia e in so* t a. immubiliz/.ando e in-cendiando 17 autoblindc e molto diecine di Teicoli di ogni speeio. Le K A F" lia perduto in sonihattimento 21 velivoll dei cpmii 12 abhattuti dalla caeeia tedesca e nove dalla nostra ene nel cielo di El Adem vittoriosa-mente afrontava sen za subire perdite, una formasione nuinericaincnte superiore. In Bristol Blenheim colpito da aviatori gcrmanij'i e precipitato presso 1'isola di Li-nosa. otto altri apparecchi risultano distrutti da cacciatori italiani e tedesehi nel corso di azioni sull'isola di Malta, dove gli obliiet-tivi delle basi di Micabba e Ta Venezia so-no stati ripetutamente bombardali. Due nostri aeroplani non hanno fatto rit orno. Da Taranto nuovamente attaccata la seorsa notte di aerei britannioi, sono »ogna-lati danni di limitata entita, fra la popola-zione cinque feriti leggeri. Nel Mediterraneo orientale sommorgil»ili perma nui hanno attaccato un convogtio fortemente seortato dlretto a Tobruk. Diie p: rosen fi per complessive 12 mila tonn. risultano affondati ed altre 4 colpiti con silu rL f Zavzetje trdnjave Bir el Hakeim v Marmariki Osne čete so zavzele glavni steber angleškega obrambnega sistema — Novi uspehi letalstva — Razbit konvoj Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je 11. junija objavil naslednje 741. vojno poročilo: 2ivahni spopadi oklopnih oddelkov v Marmariki so se zaključili v naš prilog. Uničenih je bilo 20 tankov, kalah 100 ljudi je bilo ujetih. Letalstvo je z uspehom napadlo zbirajoče se sovražne oddelke in motorizirane skupine na pohodu in pri počitku ter je imobiliziralo in zažgalo 17 oklopnih avtomobilov in večkrat po 10 vozil raznih vrst. Angleško letalstvo je v spopadih v zraku izgubilo 21 letal. 12 so jih sestrelili nemški, 9 pa naši lovci, ki so se nad El Ade-mom zmagovito spopadli so sovražno formacijo, ki je bila številčno v premoči, ne sa bi sond utrpeli kako izgubo. Nemška letala so zadela letalo tipa Bri-ztol-Blenheini, ki je padlo v bližini otoka Linosa v morje. Nadaljnjih 8 letal so oni. čili italijanski in nemški lovci pri operacijah proti otoku Malti, kjer so bili ponovno bombardirani objekti oporišč v Mikabi in Ta Vene/i ji. Dve naši letali se nista vrnili. V pretekli noči so angleška letala znova bombardirala Taranto. Poročajo o neznatni škodi in da je bilo med prebivalstvom lažje ranjenih 5 ljudi. Na vzhodnem Sredozemskem morja so nemške podmornice napadle močno zaščiten konvoj, ki je bil na poti v Tobruk. Iz. kazalo se je, da sta bili dve ladji s skupno 12.000 tonami podtopljenl, 4 nadaljne pa torpedirane. Kim, 12. junija, s. Po vesteh, ki »o Jih dobila vojaška poveljstva, so osne čete zavzele utrjeno postoajnko Bir el Hakeim, južni steber angleškega obrambnega sistema v Marmariki. Nadmoč italijanskih letalcev na vzhodu Z vzhodne fronte, 12. junija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Delovanje italijanskih lovcev, ki so podpirali borbe pri Harkovu in nadzorovanje odseka nemških čet, ki se nahajajo severno od italijanske postrojitve, je bilo ojačeno zadnje dni zaradi tega, ker so se skupine ru-skifa tetal zopet pojavile nad bojnimi črtami. Srečanje s so\^ažnimi skupinami se pa težko udejstvi, kajti ruska letala najraje nizko letajo in raje pobegnejo, brž ko opazijo prihod italijanskih lovcev. V jutru dne 10. t m. so patrole naših lovcev prodrle nad sovražnikovo ozemlje. Kljub oblačnemu vremenu in omejeni vidljivosti so naši lovci manevrirali nad črtami in križari!i v raznih višinah med oblaki, da bi presenetili morebitna sovražna letala. V višini 3000 m so naše skupine med oblaki ugotovile, da z našega ozemlja streljajo protiletalske baterije očitno na sovražna letala, ki nizko letijo. Na to znamenje so se naši strmoglavci v strmoglavskem poletu spustili na 1000 m in izsledili skupino 7 ruskih lovcev obeh vrst Superrata in Magg. Ob pojavu naših lovcev je bila sovražna skupina presenečena. Pripravljala se je na obstreljevanje naših črt s strojnicami Skupina se je takoj obrnila, toda preden se je nasprotnikom umik posrečil, so pričeli italijanski lovci sovražni!ca obstreljevati s strojnicami. Sovražna skupina je izgubila stik in posamezni piloti so skušali uteči napadli. Naši posamezni lovci, ki so zasledovali sovražno letalo tipa Magg nad sovražnimi črtami, so letalo dohiteli in izkoristili višino ter ga iz majhne razdalje obstreljevali. Sovražno letalo je bilo verjetno zadeto v rezervoar, kajti nastala je eksplozija, ki je letalo popolnoma uničila. Ostali naši piloti so učinkovito obstreljevali druga ruska letala, ki so pa izginila za oblaki in se umaknila iz borbe. Potem je naša skupina nadaljevala svoj polet nad določeni objekt. V tej fazi poleta je poveljnik naše skupine opazil še dva pa tro] i sovražnih lovcev, vsi najmodernejše vrste Magg in Lang. Sovražna skupina se je skušala umakniti na svoje oporišča, toda naši lovci so pričeli z borbo, vendar se je sovražnim letalcem posrečil umik za oblake. Naše patrole so žilavo zasledovale 3 sovražna letala in jih* zapletla v borbo. Pričelo se je streljanje s strojnicami. Pilot enega ruskega letala je bil zadet ter je izugbil oblast nad letalom. Letalo je strmoglavilo na tla in eksplodiralo. Drugo rusko letalo je bilo od blizu zadeto, pa je izginilo, v goste oblake in zapustilo za seboj progo dima. Te borbe, ki jih vodijo naši lovci zelo žilavo, so nagrade za živahno delovanje naših letalskih oddelkov, ki so ob slehernem spopadu sposobnejši kot sovražnik. Tudi naši izvidniki lete globoko nad sovražno ozemlje ter dobavljajo dragocene informacije o kretanju in položaju sovražnika. Kljub izredno hudemu zapornemu ognju nasprotnega protiletalskega topniStva, ki ne štedi s sredstvi, opravljajo naši izvidniki še naprej svoje kočljive naloge. Dnevno opravijo številne izvidni-ške polete kljub močni sovražnikovi reakciji in naša letala se dostikrat vračajo zadeta na oporišča. Bilanca letalstva Rim, 12. jun. s. Uspehi, ki jih je doseglo italijansko letalstvo v prvibj dveh letih vojne so: Bojnih akcij je bilo Izvedenih 70.050, bomb je bilo edvrženih 344.614, letala so letela 298.557 ur. Italijanska transportna letala so opravila 37.452 poletov, in preletela 28,810.414 kilometrov. Prevozila so 345.975 ljudi tn 23.726.419 kg potrebščin. V letalskih borbah je bilo gotovo uničenih 1290 sovražnih letal, na tleh uničenih pa 449. Proti letalska obramba je z gotovostjo uničila 784 sovražnih letal, v letalskih borbah je bilo uničenih verjetno 518 sovražnih letal, na tleh je bilo verjetno uničenih 275 letal, protiletalska obramba pa je verjetno uničila 16 letal. Z bombami ali torpedi je bilo potopljenih 34 bojnih ladij, poškodovanih pa 151. Z bombami ali torpedi je bilo potopljenih 65 trgovinskih ladij, poškodovanih pa 81. Papen pri predsedniku turške republike 'Artkara, 12. jun. s. Predsednik republiko je včeraj sprejel nemškega veleposlanika v. Papena, Razgovora se je udeležil tudi turški zunanji minister Saradzoglu. Obisk turških novinarjev v Nemčiji Ankara, 12. junija, s. Proti koncu tega meseca bo odšlo v Berlin odposlanstvo turških novinarjev s šefom generalnem direktorjem turškega tiska Selip Sarterjem. Trgovinska pogajanja med Madžarstu in Bolgarijo Sofija, 12. junija, s. Dne 15. bo v Budimpešto odšla gospodarska delegacija iz Sofije. 17. junija se boo v Budimpešti pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Bolgarijo, ker poteče sedanja pogodba 30. t. m. Vojna na Kitajskem Tokio, 12. junija, s. S fronte v Kijangsi-ju poročajo, da japonske čete še naprej prodirajo vzdolž železniške proge Kijang-Kijangsi. Včeraj zjutraj so zasedle Tung-pu, 25 km od Tungsijanga, ki je bil zaseden že 6. t m. Japonci so zajeli velike količine vojnih potrebščin Rim, 12. junija, s. Newyorski radio poroča iz Londona, da je dr. Evatt, ko je govoril o nedavnih dogodkih na Pacifiku, svaril svoje poslušalce, naj si ne delajo pretiranih iluzij glede bitke pri Midwayskem otočju. Italija gre neomajno po začrtani poti tfo končne in popolne zmage Ves narod je trdno odločen nadaljevati pod vodstvom Dnceja borbo na vseh področjih za novi red in trajen mir Operacijsko področje. 12. jun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Ob drugi obletnici vstopa Italije v vojno so naše v Afriki boreče se čete obnovile obljubo, da bodo dosegle zmago. Borbeni duh, ki se je stopnjeval v zadnjih dveh letih vojne, se kaže zdaj na bojiščih v Marmariki, kjer se nadaljuje borba za uničenje sovražnih sil. Vojna, ki se je razširila po vsem svetu, se ni mogla na hitro končati. Borci v Afriki, ki se bore zdaj z največjimi silami angleškega imperija, se zavedajo tega ter stopnjujejo svoje napore za dosego zmage, ki bo zagotovila svetu trajen mir. V puščavah Marmarike, kjer je sovražnik zbral vse svoje sile, se naš vojak danes bori z enako žilavostjo kakor prvega dne in z enakim prepričanjem v zmago. Proslava dneva Mornarice na bojiščih Operacijsko področje, 12. junija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije SteranU V vseh pomorskih taboriščih v Libiji, Tri-politaniji in Cirenaiki je Kr. mornarica proslavila svoj dan. Vsa poveljništva so prečitala dnevno povelje mornariškega podtajnika Riccardia z omenitvijo vseh junaških dejanj v preteklosti, ki tvorijo slavno zgodovino italijanske mornarice. Vrhovni poveljnik čet v Severni Afriki je poslal dnevno povelje vsem mornarjem, v katerem poveličuje junaška dejanja mornarice, poveljnik mornarice v Libiji pa je v svojem dnevnem povelju očrtal zmagovite akcije libijske mornarice. za reaje padle tovariše Rim, 12. junija, s. Sef glavnega stana Milice je poslal Duceju naslednjo brzojavko: Legionarji II. napadalne legije Crnih srajc so prostovoljko sklenili poslati vsaki izmed družin 33. v nedavnih operacijah na Hrvatskem padlih tovarišev kot viden znak hvaležnosti in naklonjenosti dar po 3000 in 2000 Ur v skupnem znesku 83.000 lir. Nov dom za slepce v Firenci Rimt 12. ;un. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Ob slavni obletnici naše revolucionarne vojne, s katero bo italijanski narod osvobojen in ojačen, se je v Firenzi odprl popolnoma prenovljen in olepšan Dom za vojne invalide, ki bodo občutili v tihi gostoljubnosti Doma vezi dejanske solidarnosti naroda, ki naj jo bodo deležni po Vaši volji tisti, ki so za veličino domovine velikodušno darovali svojo kri. Sprejmite. Duce, izraze moje vdanosti. — Predsednik Gianni Baccarini. Zahvala bolgarskih industrijcev Duceju Rim, 12. jun. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Ko izražamo svoje globoko spoštovanje Vam, Duce. ki niste nikoli zanikali svoje simpatije do bel .carske ga naroda, si dovoljujemo zagotoviti Vam. da so Va^e besede zapustile v nas globoko brazdo. Velik vtis je naredilo na nas tudi vse to. kar smo videli z lastnimi oOmi v Italiji, ki je zemlja žilavega dela in socialne pravice. Spoznanje fašistične Italije in njene industrije, ki se ima zahvaliti VaShn genialnim smernicam za svoj čudoviti napredek in ki ima odločHno vlogo v zmagovitih bojnih akcijah o*wi. nas \xj neprestano« izp«xlbu jalt>. da bomo posvečali svoje napore postavitvi nove gospodarske Evrope in predvsem pospešili in utrdili vezi med Italijo in oolga-rijo, ki sta zdaj sosedi. Ko zapuščamo Vašo gostoljubno in marljivo deželo. Vam kar najbolj odkritosrčno želimo zdravja in moči. da boste lahko z uspehom kronali osvobojovalno delo, ki ste ga pričeli s toli- kim navdušenjem in toliko jasnovidnost jo. — Za delegacijo bolgarskih industrijeev: predsednik Bulov. Sofija, 12. junija, sv. Listi poročajo s bližnjem odhodu skupine bolgarskih Industrijcev in tekstilnih trgovcev v Italijo, kjer se bodo pogajali za nakup tekstilnega blaga, polizdelkov in surovin za tekstilno industrijo. Prepričanje Madžarske Budimpešta, 12. junija, s. Pod predsed-ništvom grofa Telekvja se jo včeraj sostaJa parlamentarna komisija za zunanje zadevo. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Kallav je poročal podrobno o svojem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu. Vsi poslanci in člani vlade so navdušeno odobravali poročilo predsednika ministrskega sveta. V parlamentarnih krogih kažejo največje zadovoljstvo spričo uspehov potovanja predsednika ministrskega sveta v Nemčiji in podčrtavajo. da je sestanek ■ Hitlerjem še bolj utrdil sodelovanje nv cveteli zakladi* na zapuščenih krajih in ljudje so pogosto stikali za njimi ter trdno verovali v stare vraže. Tedaj je veljalo za zaklad le zakopano zlato ali srebro. Dandanes poznamo razne druge zaklade — tudi zakopane, toda na skrivnostnih krajih, in za njimi ne stikamo ponoči ter ne delamo V risih zagovorov. Te zaklade zametujemc, ne da bi jih znali ceniti. V mestna smetišča roma dan za dnem zlato v obliki dragocenih surovin, bodisi organskih ali tudi zavrženih predmetov. Večkrat je bil že sprožen predlog, naj bi zbirali razne odpadke, ki romajo iz gospodinjstev na smetišča. Pozimi je bilo zavrženih mnogo krompirjevih olupkov, ki so izvrstna krma, pa tudi ostankov sočivja in jedi. Ko so nekateri predlagali zbiranje krompirjevih olupkov in ostankov zavrženega sočivja ter zelenjave, ni n*hče jemal predlog dovolj resno v požtev. Nekateri so se posmehovali, češ, taksni predlogi so neizvedljivi. V resnici so pa v nekaterih drugih večjih mestih že zdavnaj posrečeno organizirali zbiranje gospodinjskih odpadkov za živalsko krmo. Tako so n. pr. v nekem nemškem mestu že pred vojno zbirali krompirjeve olupke in ostanke sočivja in zelenjave; zbiralci so dajali gospodinjam primemo odškodnino za trud, in sicer mala bremena trsk. Morda se zdaj takšni predlogi ne zde tako aktualni, ker ni več takšnega pomanjkanja za krmo. Dovolj je zelene krme — tako se vsaj zdi tudi tistim, ki niso preveč tankovestni, ko žamejo travo, kjer pač nanese. Vendar prav to čudno preskrbovanje krme nekaterih »rejcev« kaže, da je treba zadevo urediti bolj zadovoljivo. Rejska društva ne drže križem rok, to je treba vsekakor priznati. V težavnih razmerah so storila vse, kar so mogla. Poročali smo. da si 3>že-goza« že zdaj živo prizadeva preskrbeti rejcem malih živali dovolj krme za zimo in v ta namen uvaja obročno plačevanje. V resnici je zdaj pravi čas, da mislimo, kako bomo prehranili živalce čez zimo. Skrbeti je pa treba tudi za prehrano živali med letom. Nekateri rejci, ki jemljejo rejo sploh precej od lahke strani in se tudi ne zanimajo za rejske organizacije, kakor rečeno, ne delajo iz tega nobenega vprašanja, saj zdaj travniki zelene. V resnici je zdaj marsikje dovolj zelene krme. Tudi v gozdovih, kjer nihče ne kosi in kjer bi ne delali nikomur škode, bi našli mnogo dobre trave za kun- ce, toda večina teh divjih koscev se raje ozira po najbolj sočni travi na travnikih, kjer je treba samo nekajkrat zamahniti s srpom, pa je vreča polna. Preskrba živilske krme za večje fttevi!o rejcev je zvezana s težavnimi organizacijskimi nalogami. Da bi bilo zbrane dovoij krme za zimo, bi rejska društva morala imeti predvsem velika skladišča, ki bi jih napolnila ob pravem času. Rejci bi prihajali v skladišča po krmo od časa do časa. ko bi jo potrebovali. Odpravljen bi bil drag prevoz in dovolj krme bi lahko nakupili, ko bi bila najcenejša. Za vse to bi pa morali imeti seveda precej denarja. V zvezi s preskrbo večjih količin krme je pa tudi zbiranje raznih organskih ostankov. Nedavno smo mimogrede omenili, da >Žegoza« uvaja zbiranje kosti v gospodinjstvih. Čeprav poraba mesa dandanes ni posebno velika, vendar je bilo doslej Še vedno zavrženih precej kosti, zlasti v večjih gostilnah. Največ kosti je bilo zavrženih in zakopanih v smetišča. Na smetiščih so te zakopane zaklade izkopavali lačni psi ali tudi posamezni zbiralci, ki imajo svoje delovno torišče na smetiščih. Vendar je mnogo kosti ostalo neizkoriščenih Znano je. da je kostna moka Izvrstna živalska krma, ki vsebuje mnogo hranilnih snovi. Pridobivanje kostne moke je seveda zvezano s stroški, ker je treba kosti mleti. Toda vrednost kostne moke bogato poplača vse stroške. 'Zegoza* je organizirala zbiranje kosti po gospodinjstvih v Ljubljani in pričakujejo, da bodo lahko pridobili do 1000 kg kostne moke na mesec; na teden bodo zbrali približno 250 kg kosti. Že iz tega lahko sprevidimo. kako velike zaklade še vedno zakopavamo v smetišča. Izvedba drugega predloga, ki zasluži tudi resno upoštevanje, namreč izkoriščanje krvi živali, zaklanih v mestni klavnici, za živalsko krmo. je pa zvezana z velikimi stroški in se je lahko loti organizacija le, če dobi primeren kredit. Iz vsega tega je razvidno, da je vprašanje preskrbe krme rešljivo ob skrbni organizaciji in primernih sredstvih. To je zadeva umnega izkoriščanja vseh surovin in smotrne reje malih živali — vzorne organizacije malega gospodarstva. č>e bodo društveni delavci našli za ta svoja prizadevanja več razumevanja, jim bo delo zelo olajšano ter bo uspešnejše, kar bo koristilo splošnosU in ne le rejcem malih živali. Soseska ga ne mara in mu nagaja Odkar se je priselil, mu večina sosedov nagaja in že 10 let se U3žari po sodni] ah — Značilna vaških socialnih odnosov Ljubljana, 12. junija. Na naši vasi so še vedno socialni odnosi močno zaostreni. Dninar, bajtar, tovarniški delavec, kmet, veleposestnik so sicer na zunaj vsi enaki ljudje in na prvi pogled dobiš najboljši vtis o njihovih medsebojnih odnosih, če pa se poglobiš vanje, Če del j Časa med njimi živiš, pa se ti pokaže docela nasprotna slika Življenje se ne presoja tako. kot je, temveč na eni strani tako kakor kažejo interesi veleposestniku ali gruntarju, na drug; pa zopet tako kakor kažejo bajtarju, dninarju in delavcu. Vaška skupnost ima le imensko vrednost, ki je mnogokrat ni mogoče oživotvoriti niti tedaj ko gre za kakšno vsej vasi koristno akcijo. V enem pogledu pa zavest skupnosti zlasti med posameznimi predeli vasi, med soseskami le pride skoro vedno do veljave, kadar so pogoji dani. Mislimo na odpor, ki se skoro redoma poraja v vsej soseski proti priseljencu. Ta pojav, ki je skoro pravilo, si ne moremo iz vseh številnih primerov tolmačiti drugače, kakor iz kolektivne zavesti, ki se ne sprašuje, ali je priseljenec prišel pošteno, ali je priden, marljiv in si je zaslužil svoj napredek, temveč iz nasprotovanja, da se sedaj naenkrat pojavlja v njihovi sredini »homo novus« in moti soseski ne »idilične« odnose. Ta zavest nedvomno korenini še v daljni preteklosti, ko je imela vaška skupnost mnopo večji pomen, kakor ga ima danes. Zemlja, dasi je zasebna lastnina, vendarle po nekem daljnem spominu spada v skupno lastnino, ki bi se morala izkazati zlasti tedaj, ko posamezni kosi menjajo lastnika. Vsem članom soseske se zdi naravno, da imajo oni predpravico na to zemljo, nove- ga lastnika, ki pride od drugod, ne smatrajo samo za nadležnega vsiljivca, temveč mu tudi odrekajo pešteno pridobljeno lastninsko pravico. Priseljenca največkrat sprejme hladen prezir vseh sosedov, često pa mu tudi nagajajo na vseh koncih in krajih. Šele več pokolenj zabriše taka nasprotja, ki ima sodnija z njimi mnogokrat preko glave dela. Podobna nasprotovanja se rode, če si skuša priden, deloven človek pomagati navzgor. Socialne skupine ljubosumno čuvajo svoj položaj in zelo nerade sprejmejo med se človeka, ki je dotlej pripadal nižji skupini. Primer posledic takih nasprotovanj je v četrtek obravnaval pred okrožnim sodiščem sodnik poedinec dr. Rant. Zadeva je že starejšega datuma, saj je dogodek, ki je sprožil vrsto kazenskih in civilnih tožb, že iz h 1938. Toda obtoženec, 44 letni posestnik v Sostrem, ki se je s pridnim delom in štedljivost jo dvignil na vrh, je imel sitnosti s svojimi sosedi že prej. 2e pred 10 leti so se začele razne tožbe, ovadbe in nagajanja. Doslej pa se je še vedno izkazalo, da so bile vse obdolžitve, ki so mu jih hoteli naprtiti, neosnovane. Se vedno je bil oproščen. Toda soseska se noče in noče pomiriti in ga sprejeti v svojo skupnost. Zlasti nekaj »petelinov«, ki znajo iz tega kovati zase razne manjše priboljše, mu venomer nagaja Julija 1938 je bila v Sostrem gasilska veselica. Ljudje so bili dobre volje in nekaterim je vino že izdatno sililo v glavo. Proti 22. uri sta se na veseličnem prostoru srečala tudi sin imenovanega posestnika in zasebni udeleženec B. Slednji je po izpoved bah več prič posestnikovega sina brcnil v zadnjico in mu priložil nekaj gorkih okoli ušes. Seveda se je iz tega izcimila tožba zaradi lahke telesne poškodbe. Javile so se razne priče, ki so dogodek opazovale. Značilno pa je, da so se nekatere kmalu potem začele obotavljati in so boci si popolnoma »pozabile« na dogodek, ali pa so, kakor je storil F. J., svojo izpoved preklicale, češ da jih je k pričevanju nagovoril imenovani posestnik. Tak umik je dal državnemu tožilcu osnovo, da je proti F. J. in posestniku vložil kazensko obtožbo zaradi krivega pričevanja in zaradi nagovarjanja k krivemu pričevanju. Na včerajšnji razpravi pa so se izkazala naslednja dejstva: da je B. dejansko brcnil obtoženčevega sina, kar je bilo izkazano kot poškodba po zdravniškem spričevalu kot dogodek pa po več pričah, da je priča F. J. umaknila svojo izpoved bržkone pod vplivom zasebnega oškodovanca. Bila je nekaj časa pri njem v službi. Podobno se je omajala tudi verodostojnost drugih prič in seveda s tem je podla utemeljenost obtožbe proti posestniku. Istočasno se je moral posestnik skupno s svojim sinom zagovarjati. Češ da sta sodelovala pri poškodbi otroka nekega va-Ščana. Obremenilna priča, ki je dogodek opazovala iz precej oddaljene drvarnice, je zatrjevala, da je videla, kako je obtoženec »izpodbujal z mežikanjem« svojega srna *%aj pretepe otroka. Pa se je izkazalo, da posestnika in njegovega sina v času tepe-že sploh ni bilo na kraju dogodka in da je otroka po lastnem priznanju pretepel s količkom, ki se je pozneje spremenil v ustih obtožiteljev celo v cepin, nekdo drugi. Posestnik in njegov sin sta prišla na kraj dogodka, ko je že vse minilo. Obtožnica, podprta z izpovedmi nevoščljivih in sovražnih sosedov, je tako v vseh točkah padla oziroma zanjo ni bilo dokazov. Sodnik je vse tri obtožence oprostil po § 280 kp. Stanka Cajnkarja: Razgovori Nova založba je te dni izdala krajše, večinoma Ze objavljene spise avtorja ^Potopljenega sveta44 Ljubljana, 12. junija Stanko Cajnkar je zbudil pozorno« t šir^e slovenske kulturne jasnosti kot pisatelj, ko jc pred leti šla čez oder ljubljanskega, gledališča njegova drama »Potopljeni Sfvct«. .Manj je bitlo m je znano njegovo ostalo pisateljsko delo, kakor knjiga »Oceniš« in razni spisi v takratnih silonenskih katoliških revijah. Misel, zbrati te raztresene in zato teže dostopne spise ter jih izdati v skupni knji-ci. je nedvomno hvale vredna in Nova založba je v tem pogledu storila koristno delo, ko je knjigo založila in jo te dni izročila javnosti. Na 218 straneh običajnega knjižnega formata v lepem tisku in na lepem papirju je zbranih osem spisov, od katerih jc prvič tiskana edinole »Nevarna igra«. Vsi drugi so buli že objavljeni bodisi v »Mladiki«, bodisri v »Dejanju« v letih 1038 do 1940. Cajnkarjevi sestavki v »Razgovorih* rriso ne povesti ne eseji. Trave fabule ni. dejanje je bledo in povsem nevažno. Kolikor pa je, služi avtorju predvsem kot okvir za njegova plobokoumnu premišljevanja o sodobnih duhovnih, socialnih m vzgojnih problemih, kakor je prihajal z njimi v stifc predvsem kot duhovnik in profes^vr. Težino sedanjega časa občuti Cajnkar globlje kot mnogi njegovi stanovski tovariši in duhovni somišljeniki. V svojih spisih pa ne za-jema vprašanj v celoti, temveč zajame sedaj tukaj, sedaj tam in vrta do nresenet-Jjivih globin. To je bržkone rudi vzrok za svojevrotno literarno obtfko. Toda ta posebnost ne zmanjšuje njihove vrednosti, čeprav so ponekod diaJogi trdi, šolarsko zastavljeni in motijo zbrano čitanje. Na uvodnem mestu je objavljen spis »Moj srvet«. Avtor razmišlja »o mnogih težavnih stvareh« tn si zastavlja ^7J^rašanie: kakšen je moj svet? »Moj svet je kakor noč. v katero se druga za drugo vžigajo luči. Nekatere ugasnejo prav kmalu, druge gore dolgo in lepo.« »V mojem svetu je drobec sonca, nekaj čistega veselja in prav to?»ko sreče, kakor je dobro za človeka, ki bi ga Bog ne dal rad iz svoje težavne službe.« Toda mar je prav. da. se v tem svetu dvigom navzgor, na vrhove, na planine? Afj ne kliče življenje »iz prašnih, črnih in rtrrobnih dolin, iz rovov in tovarn, iz delavskih kolonij, s ceM in m^Mtov, s polj in travnikov, koder hodijo tisoči m milijoni.« »Ali ne joka nekje zapuščen otrok? Ali ne trka nekje nekdo na vrata, da si izprosi kruha? Ali se ni prav sedaj neka ubita in pohojena nVado^t zagnala v umazane valove reke, ki namaka m preplavlja našo zemljo:« Vpmšanja. ki jih dnevno postavlja življenje in zahtevajo nelahek odgovryr: »Tedaj sem doumel, kako vsakdo ob vsem trpljenju človeštva grabi za drobcem veselja, pa čeprav si mora zatisniti oči, da ne vidi vsega, kar nas duši m ubija. Sedaj vem, da je v vsakem srcu neumrjoče. vedno se sme joče m zahteva joče hrepenenje po življenju.« »Živeti pomenja vendar biti na nekem važnem mestu, storiti vse in povedati vse. Dati vse in izgubiti vse, da se kot blagoslov razkropi po svetu.« Preprosta pa najgloblja resnica, ki jo pa pisatelj ne razvija naprej. »Zdi se mi, kakor da se z vso naglico vozrm v ropotajočem vlaku Dreko božjega sveta. Zunanje stvari mi zelo malo ostanejo v spominu.« »Šolski izleti« m »Profesorska modrost« govore o doživetjih v razredu, o pogovorih in nagen-orih na svoje učence. Jci jim kaže življenje ne samo z mladostne, vesele, brezskrbne strani, temveč predvsem z resne, odgovorne življenjske. Govora je o smrzlu življenja, o smrti, o človeškem trpljenju. Iz vsega drha pisateljevo etično versko pre- sojanje ž ivi jenja in njegovih problemov. Zanimivi so zlasti »Večerni razgovori«, kjer se dotika stališča svojih svetovnonazorskih vrst do sodobnih socialnih vprašanj in obžaluje, da ni več razumevanja za neizogibne gospodarske reforme. Globoko čuti ne-varni/st, ki izhaja iz te;*a za krščansko vem. Tudi duhovniki bi morali s svojo osebnostjo doprinesti k reševanju teh vprašanj svoj delež. In pisatelj se bori za prerod i t ev duhovnika, bori se za duhovnost vseh cerkvenih zunanjih nastopov. Vseh teh za sodobno cerkev perečih vprašanj se dotika Cajnkar miselno zelo zanimivo in poleg «T\az-govorov. ki jih ni bilo«, »Sodobnih in nesodobnih malenkosti« je borben in iskren zlasti spis »Na obisku«. »Nevarna igra«, pravljica, ki je rahlo podobna dramatični sliki, je razgovor, napisan v obliki dramatičnega dialoga. Pisatelj postavlja drugega proti drugemu plehkega, pralnega mo'keča, ki se navduši za svojo žonsiko partnerko ob prve ni pogledu, in težko preizkusano, trpečo žensko, ki išče ob sorodni duši odpuščanja, ljubezni, raz-umevan;a. Dialog se sijajno razvija, zaključek pa jc sicer v skladu z značaji akterjev, vendar pa tako vsakdanji, da malce razočara. Vse v vsem: knjiga je vredna poromo^sti no aktualnosti obravnavanih življenjskih vprašanj, po Cajnkarjevi g!obr>komiselnost i in težnji za novim svetom Okor stili se bodo pri njej tudi tisti, ki se sicer s pisateljem miselno ne strinjajo. Gz. Naše "tadališče DRAMA Petek. 12. njnija. Zaprto, Sobota 13. junija, ob 1/.: Romeo m Julija Red A. Bcrnauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Osrednji lik je originalni vodja pisarne, Izidor Srakoper, kj zaplete in razplete konflikte okrog skrivnostnega konta X. na račun katerega živi obubožana aristokratska obitelj, ne da bi vedela, da je zadolžena. Igrali bodo: Alkanovo— Gorinškova, Uh—Starčeva. Oskarja—Blai. očeta—Bratina, dr. Šolarja—Nakrst, Srakoper ja—Gorinšek, Piškurja—Ko*lč. njegovo ženo—Rakarjeva, Zamorska—Košuta, sobarico—Kržajeva. strojepisko— R Stritarjeva. Režiser: Milan Košič. OPERA Petek, 12 junija, ob 15: La Boheme. Izven Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota. 13. junija, ob 16.30: Carmen. Red B Fr»nz v. Suppe: »Boccaecio«. Opereta « treh dejanjih. Peli bodo: Boccaecio—Mlej-nikova, Lotheringhi—Anžlovar. Lambertu-ccio—Zupan, Scalza—Sancin M., Leonetto —Sancin B., Fiametta—Barblčeva, Beatri-ce—Polajnarjeva, Peronella—Poličeva. Iza-bella—španova, Pletro—Drenovec, kolporter—Dolničar, majordom—M. Gregorin, Filipa—Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Dijaška predstava Puccinijeve opere: »La Boheme«. V petek ob 15. uri bode uprizorili po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol >La Boheme«. Partijo Rudolfa bo pei Janez Lipu£ček, partijo Collina pa Friderik Lupša. Nadaljnja zasedba je naslednja: Mirni—Vidalljeva. Marcel—Janko, Mu. setta — Hevbalova, Schaunard—Dolničar, Benoit—Zupan. Alcindor—Anžlovar, Par-pignol—Kristančič. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R Simoniti. Zlatolasa kraljica Giovannl je prispel lz Kalabrije. Kočija ga je odpeljala gori do Anacapri, mimo Madonne di Michele. Sveče so razsvetljevale fijen nasmejani obraz. Zdelo se je, da se smehlja Giovanniju in mu kima v pozdrav. Prvo noč je spal kakor ubit. Samo preden je zaspal, se mu je zdelo, kakor da še vedno stoji na ladji, natovorjeni s sočlvjem. S to ladjo je bil prispel iz Napoiija v Capri. Valovi sinjega zaliva so ga uspavali. Zjutraj se je zbudil v tuji sobi. — To ni Kalabrija, — je dejal sam pri sebi, — a vendar je Italija. Se pred zajtrkom je odšel doli na cesto, vodečo pod zelenimi platanami v Caprils. Kmalu je zavil z nje in krenil med vinogradi doli k Punti Miglieri. Prav do za-padnega rta otoka pa ni prišel, ker mu je krulilo po trebuhu od lakote. Vračal se je mimo temno zelenih cipres in črnih pinij. široke palmine pahljače so vihrale v mlado jutro. Belo obzidje okrog bujnega zelenja je opazil šele, ko je stal že tik njega. Biti je moral lep park, ki se je tu molče skrival. Pomladno solnce je že močno pripekalo. Hrepeneče se je Giovanni ozrl na hladno senco vrta. Iz kmečke hiše se je razlegalo monotono dekliško petje. Lahno so rožljale bambusove paličice pred vrati. Lahen vetrič z morja je majal zastor in odnašal dekliško petje. Ko je zatonil vroči dan za Monte Solari ▼ morje, je Giovanni znova odšel z doma. Prišel je do obzidja ottrog parka. V prvem mraku, lega jočem v dolgih sencah na olivni gaj, je opazil, da je obzidje staro, za- nemarjeno. Giovanni je potisnil nogo med kamenje in se povzpel na zid. Po parku so bile speljane z opeko tlakovane poti. Giovanni je sedel na obzidju, noge so mu visele doli, njegove oči bi bile rade prodrle temo cipres. Opazile so klo-pico, stoječo pod črnima dežnikoma dveh pinlj. Pogledal je tja proti vili; noben svetlobni žarek nI prodiral skozi veje košatih dreves. Gospodarjev menda ni bilo doma. Počasi je zdrsnil na vrt. Njegovi 'toraki so odmevali zamolklo po rdečih poteh. Krenil je k opaženi klopici in sedel na njo. Od tod je videl skozi srebrnkast olivni gaj na morje. Daleč tam v večerni soparici sta se stikala voda in nebo, oba temno sinja. S klopice je Giovanni videl proti severu. In ko se je jela dvigati Iz morja noč, je postal otožen. Rad bi se bil odpeljal proti severu. Takrat, 5e kot otrok, se je igral na zelenih livadah. Hrib z veternim mlinom na vrhu je bil njegov otroSki raj in Tilda, njegova družica, je znala soseda tako spretno prositi, naj ji dovoli pobirati hruške maslenke. Kako rad M bil pravil Tildi o tem parku, toda počitnice so bile prekratke, da bi se bil mogel vrniti domov. Zlezel je nazaj čez zid in odšel jc večerji. —" čigava pa je ta vila pri olivnem gaju ? — je vprašal gospodinjo. — Ta vila? Ali ni lepa? Njena lastnica je švedska kraljica, — je odgovorila sigrno-ra Filomena, ponosna na bližino kraljevske -hiše. — Da, lepa je, je pn... . Giovanni. Navijal je svoje špagete na vilice in prt tem je moral misliti na kraljico. Takoj po večerji je voščil gospodinji lahko noč in odšel. Zvezde so migljale nad otokom in (Se/ eznica KOLEDAR Jane*: Petek, 12. junija: Srce Jezusovo. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Postržek. Kino Sloga: Osamljenost. "•vino V ni on: Papft Lebonnard. Razstava Gorse-Male* v Jakopičevem paviljonu. DEil'RNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Ba-hovec. Kongresni trg 12. in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. morjem. Šumenje plime je prodiralo po strmi obali. Giovanni je hodil brez cllla po vinogradih in pot ga je kar sama privedla k beli vili. Zamišljeno je stal nekaj časa pred njo, potem je pa preplezal oV zidje parka. Dve mački sta skočili pred njim v grmovje. Zopet je sedel na klopici. z oliv je pihljal lahen vetriC. Cisto blizu je moral biti grm mimoze, kajti okrog njega se je širil prijeten vonj. — Gotovo ima zlate kodre, — je pomislil Giovanni. — Njena koža je nežna, mehka, žametasta. Ponosno vzravnana in dostojanstveno hodi gotovo po tem parku. — Oči so mu žarele v sanjavem hrepenenju. — Vsak večer bova hodila po terasi Funi-culara sem in tja. Po večerji bova sedela tu na klopici in *akala, da bo ugasnil zadnji rdeči odsev solnčnega zahoda in da se bo morje zavilo v svoj nočni plašč. — Ali bo dolgo trajalo, preden me bo vzljubila? Potem bo zrla s svojimi sivimi očmi v te^-no nočno nebo. Hrepenenje ga je davilo v grlu. Otrplih udov je Giovanni vstal in odšel domov. Ponoči se mu je sanjalo o zlatih kodrih, o zelenih livadah, razprostirajočih se daleč preko pokrajine in spremljajočih reke. In držal je roo, 1 je rada počivala v njegovi. Med palci je začutil nekaj trdega in začudeno je pogledal, kaj je. Bil je njen prstan, lz zlata je odseval »S« s krono. — Prihajam ti naproti, proti severu grem! — je vzkliknil v sanjah. Pri tem se je pa zbudil in ustrašil lastnega glasu, ki se je še razlegal po sobi. Prisluhnil je v noč. Crno in z migljajocimi zvezdami se je bodla nad otokom. Ni hotel več spati, bal se je novih sanj o zlatih kodrih m hladu. Toda mislil je v daljno krajino, mislil na gore, pokrite z gozdovi in na domače hiše s koničastimi strehami. Počasi je napočilo jutro. Tema je postala siva, potem modra in rdeča jutranja zarja je poljubila vrtove In gere. Najraje bi bil vstal in odšel na vrt, toda to bi b:lo brez pomena. Izložbe so zrle še slepo v park. Ležal je nepremično in prvi obročki solnčnih žarkov so plesali po stenah. Oo. zunaj se je širil vonj po zrelih pomarančah. Pri zajtrku je vprašujoče pogledal gospodinjo. Ne, niti sanjati se ji ni moglo o njegovi ljubezni In tako jo je lahko brez skrbi vprašal: — Kdaj pa prihaja kraliica sem, pozimi ali poleti? — Ona? se je začudila signora Filomena. Potem je pa zazvenela iz njenega glasu globoka žalost: — Ona je že davno mrtva. Umrla je kot stara žena. Zadnja leta svojega življenja je preživela v samoti v beli vili in temnem vrtu. Morda je pokopana na Švedskem, točno tega ne vem. — Ona j3 mrtva! — je ponovil Giovanni z zamolklim glasom. Cez dan je skušal pozabiti na vse to. Tolažil se je s tem, da bi bilo vse možno. Toda med večernim izprehodom je sel zopet mimo bele vile. Nasmehnil se je nekoliko, ko je preplezal zid in se napotil h klopici. Prav za prav v zapuščenem parku nI Imel kaj več iskati. Toda bilo je vendar lepo sedeti tako na klopici in zreti na morje. Na zapadu se .V stikalo morje z ne be sklonom. Žareča obla se je pogreznila v more. Zlato nebo se je izbočilo nad morjem. Srebrnkasto je Suštel olivni gaj v hladni večer. Športni pregled Ureditev športnega udejstvovanja v Spalatu Nedavno smo zabeležili, da fe rudi v Spalatu v teku akcija, da se tamošnja športna društva prilagodiio novemu polo/aju. Tuiwi »Gazzetta dello Sport« objavlja *edaj definitivno ureditev, ki so io sklenili predstavnik- CONIja. lz poročila posnemamo: CONI se je pri reorganizaciji Sporta T Spalatski pokrajini omejil trenutno na vzpostavitev najvažnejših društev, ki so že prej delovala. Vsako društvo predstavlja pop-ebno panogo Športa, tako da je bilo večje Število dru:tcv v eni panogi omejeno, da se preprečijo prejšnji medsebojni spori, ki so uspešnemu športnemu delu !e škodovali. Kasneje bodo ustanovljena se posebna društva za nekatere nove športCs ki jih doklej v Dalmazii niso gojili. Pet dm;tev je dobilo naslednja imena: bivši Hajduk se seda: imenuje Societit Cal-cio Spalato f predsednik: Kovi Steno Franko; odborniki: Kamber, Pali ini. Ter/ič. Rla-žević. Mffcron iO. Kal it em a Tommnseo Pu~ planJić, Rcnćić. Cicrvav<\ FoKBtJč); bivšH veslaški klub (hi*ar se je reorganiziral v Societa Canottieri Dalmazia Spalato (predsednik: Biankini; odborniki: P<.parie. Mara-šović. Ma rani, Allegranti. Polvcrini Rulič, Kamb;o. Parac. Radiniiri. Gcrvsao. Hal Ago); bivši plavalni športni klub Jadran se imenuje sedaj Sccicta Noofo Jm-cntus Spalato (predsednik: Roić: olborniki: Pe-derin. Rerki.vić. Romić. Sen i.un>vić. M'ho-vilovie, Quaranta, 2a£ar. Alino-vie, (""ulić, Trcsić. Cervaso, Vi:turi); bivši Jadranski teniški klub se je prekrstil v Circoio Tcn-nis Firule Spalato (predsednik: Foretić, odborniki: Karalinić. Marjetic. Ivaniševič. Matirano. P u g!: esc, BooAcid, (laz/ari. Gri-zogf.no. Kara man. Clervaso, De Lisičić) m končno je bil Labud, ki je gojil jadralni šport, prekršen v Circoio dcUa \'c!a Spalato (predsednik: Rencuti'). Slednje jadralno dnnho bi moralo prav za prav spadati v fertestsko jadralno okr je. Ker pa ima jadralni šport v Spalatu velik pomen, jc CONI predlagal, naj so ustanovi posebno d.ilma/i j s.k<> okro/j jo predsedstvo sklenilo Salemitano izključiti od nadaljnjega prvenstva. Sklep je utemeljen z dokazanim poskusom podkupirve eneira izmed Ijrralcev Caveseja. iMednarodni teniški turnir v Genovi V torek se je v Genovi začel mednarodni teniski turnir. Sodelujejo razen italijRn-skih prvakov tudi Hrvati in Madžari. Prvi dan je bila odigTana edino ena pomembnejša partija nred Cucellijem in Riccljem, do-Clm drugi močnejši igralci Se niso nastopili. Cucelli je premapal Ricclja 2:6, 6:1, 8 6. Torej s precejSn;'o težavo! Kratke vesti Med lahkoatletskimi uspehi evropske veljave je treba zabeležiti, da je Nemec Lam-pert v Lembergu vrgel disk že 50.40 m, Nemec Wotapek je v Brnu dosegel 47.80 m, na Dunaju je Pektor vrgel kopje 65.95 m, v Lipskem je Schwenke preskočil 7.22 n\. Senzacionalni rezultati prihajajo z Nizozemske. Na mitingu v Rotterdamu so sprinteri! postavili na 100 m rezultate svetovne veljave. Spree je zmagal z 10.3, Grijseels tn Nota pa sta dosegla 10.4. Poročilo pa objektivno pristavlja, da je med tekom pihal tekačem veter v hrbet. V Kaliforniji je Warmerdam Izboljšal svetovni rekord v skoku ob palici na 4.77 m. Ali bodo Američani že letos dosegli 5 m? iter. 133 »SLOVENSKI a ARODc,Petek. 12. junij* 1942-XX Stran t Od Camlole do Krajine in Kranjske Nekaj podatkov o nastanka Kranjske in nj nastalo v X. stoletju iz „Krajina" imenu — Ime kranjske dežele je Ljubljana, 12. junija. Kdor hoče proučevati našo zgodovino, sc mora vsaj nekoiiko poglobiti tudi v ime bivše Kranjske, čemu se ne more izogniti, ko raziskuje, kako je nastala ta dežela. Ob tej pr'liki se poslužujemo podatkov iz razprave naš?cra zgodovinarja dr. Milka Kosa * Postanek in rar-voj Kranjske t (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 929). Pisec v tisti -az-pravi izp^prln'uje razpravo L. Hauntman-na »Enstehung und Entwicklung> Krains« tn je zbral mnogo pomembnih podatkov. Kranjska po zgodovinskem atlantu Dunajska akademija znanosti je ob koncu preteklega stoletja začela izdajati Zgodovinski atlant avstrijskih alpskih dežel. Objavljen je bil samo prvi oddelek, ki vsebuje sliko dizelsko sodne razdelitve alpskih dežel avstrijske m^narh'ic. to se pravi tudi večjega dela slovenskih krajev. Karta prikazuje v glavnem stanje 18. in začetka 19. stoletja. Vedeti pa moramo, da se dežel-sko sodne meje niso mnogo spreminjale, tako da lahko lz te karte posnamemo, kakšne so bile meje — toda ne le deželsko sodne, temveč tudi politične, posestne -n nekoliko tudi cerkvene, celo v zgodnjem srednjem veku. K deželsko sodni karti Kranjske je bila priložena obširna razpre-va. ki jo je napisal prof. L. Hauptmann. Razprava vsebuje mnogo več, kakor le razlago k Zgodovinskemu atlantu. Poročevalci naše preteklosti te razprave ne morejo prezreti. M. Kos jo ;e dobro ocenil. Pri posameznih vprašanjih se je naš zgodovinar pomudil dalje, če se ni strinjal s Haupt-mannom. Po Hauptmannu je Kranjska stara Krajina, to se pravi pokrajina, ki se je prvotno raztezala od Hrušice do Titanjske gore. od Boča, Karavank in Julijs'kih alp do kočevskih gozdov in spodnje Krke. Čeprav je Krajina v zemljepisnem pogledu sicer sorazmerno trdno sklenjena, vendar se ni mogla upirati nezemljepisnim činiteljem, ki so jo razbili v polovici, v ožjo Kranjsko (Gorenjsko, del Notranjske in Dolenjsko) in Savinjsko (porečje Savinje ki desno porečje Sotle). Ožji Kranjski so priključili pozneje predel na desnem spodnjem delu Krke, Zumberk in Belo Krajino. Zanimiv nastanek imena Kranjske Hauptmannovo razpravo o Imenu Kranjske izpopolnjuje M. Kos. Predvsem opozarja, da je treba razlikovati keltsko romansko >Carniola< in slovensko >Krajinac. Krajina pomeni pokrajino sploh, zlasti še obmejno pokrajino. Za to nam služi dobra primer imen obmejnih pokrajin: Vojna krajina. Krajina v vzhodni Srbiji in Krajina v južni Dalmaciji. Dežela, ki je pozneje dobila ime * Kranjska«, je bila obmejna pokrajina in nemška oblast je tu organizirala mejne marke. Marchia je slovenska Krajina. Takšna Krajina je tudi karolinška Posavska marka, predhodnica Kranjske. Dalje pisec opozarja, da je mnogo krajevnih Imen izvedenih iz Krajine, namreč od dežele, ki so bili v nji tisti kraji. Haupt-man k takšnim imenom prišteva tudi Selo pri šumborku na Dolenjskem, ker je med ljudstvom še vedno znano pod uranom Kranjsko Selo. Krajino so Slovenci imenovali r?^n marke ob zgo-nji Savi tudi Ptujsko ali Podravsko marko in Karantensko marko. Na ozemlju Karanta^iske marke, v okolici Gradca in Hartberga, so bili v srednjem veku trije Krainbachi. Prav tako zvemo iz zgodovinskih "virov, da je bila Krajina tudi v Halozah. Tam je bila namreč meja med Ogrsko in Hrvatsko. Okoliš južno od Ptujske gore je bil 1. 14ol imenovan »aus der Chrainen*. Kos pa naglasa, da vendar ni nujno izvajati vseh >*kra;irLskih< imen od lege tistih krajev v tej ali oni Krajini. Pri nastanku podobnih imen bi lahko odločala tudi beseda >kraj« v pomenu meja ali konec. Na Koroškem so trije kraji, ki so njih imena nastala, bodisi iz »Krajine« ali »kraja«. Pri št. Vidu na Koroškem je lz 1. 1230 znan kraj pod imenom Chraindorf. Podobnih imen je ne-jtaj tudi drugje, n, pr. Krajna vas, Krajnik in Krajno brdo. NajpomembnejŠa slovenska krajina Krajina kot deželno ime se je oprijelo tedanje največje in najpomembnejše slovenske krajine, »marke* ob zgornji Savi. Da se je pa Krajina ohranila kot deželno ime. je treba po sodbi M. Kosa pripisovati tudi odnosom tega imena k imenom Car-niola in Carnium. Lingvisti trde, da imeni Carniola in Carnium izvirata iz keltščine. Carniola pomeni malo Carnijo v razliko od večje Carnije onkraj glavnega grebena Julijs'kih alp. Pod imenom Carniole je treba razumeti domovino Karnov, ne pa kot posebno rimsko provinco. Carniolo omenja prvič neki anonimni geograf iz Ravenne v Vil, stoletju. Omen;'a tudi mesto Carnium v pokrajini Carnioli; po sodbi M. Kosa gre nedvomno za današnji Kranj. Carniola ali mala Carnia je v pozni antični dobi obsegala večji del Gorenjske. Zanimivo je. da omenjeni anonimni geograf ne šteje Emone v Carniolo. To se pravi, da tedaj meje Carniole niso še segale tako daleč na jug, da bi obsegale tudi Emono. Zgodovinarji se sklicujejo tudi na to, da v spodnjem delu Ljubljanske kctline, kjer se razprostira zdaj Ljubljana, niso živeli Kami, temveč Tauriski. kar tudi dokazuje, da je bila meja Carniole višje na severu. Ime Carniola v zgodovinskih listinah Anonimni geograf iz VTI. stoletja je v svoji kozmografiji opisoval razmere mnogo stareše dobe. to se pravi Carniolo starega veka. Ime Carnicla je bilo omenjano še enkrat v srednjem veku. Zasledimo ga pri Pavlu Diakonu in v frankovsk'h državnih analih. Posebno značilno je, da se v drugi polovici X. stoletja ime Carniola pojavi v zelo zanimivi zvezi: »Carniola quod vulgo Creina marcha appellatur«. To se pravi, da je bilo domače ime za Carniolo v drugi polovici X- stoletja Creina — Krajina. Creina marcha kot deželno ime se pojavlja prav ob času reorganizacije mark na jugovzhodu. M. Kos pravi, da se je ime Krajina za deželo lahko, tem bolj utrdilo, ker je po pomenu ustrezalo pojmu nemško latinske marke in ker je temu pripomoglo srednjeveško ime za Carnium. Iz »Krajina« Krain V slovenščini ;e nastal karnj — Kranj iz keltsko romanskega Carnium. V zgodnjem srednjem veku se je razvila na tleh antičnega Carniuma naselbina, ki se je imenovala, kakor je razvidno iz virov X. in XI. stoletja, Creina — Krajina, torej enako kaker dežela. V tisti dobi je morM bi*.; tam omemben kraj, kakor sklepajo iz langobardskih grobov in številnih zgodovinskih listin. Kraj je dobil v poznejfim stoletjih ime Kranj, odnosno Kramburg). Ime se je razvilo tako, ker so Nemci zaceli imenovati deželo po domači Krajini Creina in v XII. stoletju že Krain. Mesto in dežela sta se torej imenovala enako. Menda se ;e prav zaradi tega tudi utrdilo še tem bolj ime dežele po imenu ^Krajina.', ker je na to vplivalo ime masta. ki je postalo v XII- stoletju sedež deželnega grofa. Ze v XI. stoletju prevladuje ime za deželo Krajina — Creina nad imenom Camio'a. V XII. stoletju še obliko Creina. ob koncu stoletja pa začenja zopet prevladovati Carniola. Tudi v latinskih besedilih izpodriva Carniola Creino. Obliko Carniola uporabljajo dosledno pisci listin, izdanih na • il-skih tleh, odnosno italskih izdajateljev. — Končno je dežela dobila ime po mestu Kranj, in sicer dežela, ki je spadala gori deželnega grofa v Kranju. »Kranjska« ali »Kranjsko« je povsem izp:drinila končno tudi v slovenščini staro Kraj.no. Rimska Kranjska Hauptmann je opisal tudi etnografsko '.n politično razdelitev Kranjske v rimski dobi. V dolini notranjske Fweke in na PiVki »o bivali Japodi, v Idrijskem in vipavskem okraju Kami, na Dolenjskem Latcbiki, na Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini Ka»-ni in Tauriski. V političnem pogledu je v zgornji cesarski dobi spadal notranjski Kras k Italiji, drugo severno ozemlje na Zgornji Panoniji. Iz vojaških raziogov 30 Rimlani po markomanskih vojnah in pred 1. 238 priključili tudi emonski mestni okraj Italiji, tako da je tekla Italsko noriška meja na Trojanah, italsko panonska pa nekje pri Grosuplju. Po razpadu rimske oblasti v Noriku se je meja premaknila najbrž okrog 1. 488 nazaj na nekdanjo črto na Karsu ln Julijskih alpah. V VI. stoletju je živelo kranjsko Posavje, ki so ga naseljevali Karni, to se pravi romanska {n romanizirana ljudstva pod precej urejeno getsko upravo, naicar se je začela nova nemirna doba. ko ;e izbruhnila dvajsetletna bizantinsko gotska vojna. Sredi VI. stoletja so Longfobardl dobili od bizantinskega cesarja mnogo panonskih trdnjav in krajev, med njimi tudi mesto Noricum, ki je bilo brdisi Ptuj ali Celje. Zanesljivo je. da je tedaj prišlo tudi ozemlje Carniole pod Langobarde. 'Kar nam tudi priča langobard-ska nekropola v Kranju. Po odhodu Lan-gobardov so se naselili v naših krajih SIo-veni in Obri. — Meje na czeml u. ki je dcbiio končie ime Kranjska*:, so se v poznejših stoletjih še vnečkrat spreminja .e. Kranjska se je znatno razširila v XV. stoletju pod Habsburžani, pozneje so pa sledile pogoste teritorialne razdelitve in po n ih se je dežela zopet zmanjšala. Do večjih teritorialnih sprememb je prišlo ob franceek. zasedbi v začetku prejšnjega stoletja, potem pa ni bilo do konca svetovne vojne več nobene spremembe. DNEVNE VE — Zanimiva razstava vojnih zdravnikov bo otvorjena jutri soboto v Dopolavorovia prostorih v Milanu. Na razstavi bodo slikarska dela treh padlih zdravnikov dr. Hermana Vigano, dr. A. Anonija ter dr. G. Brere. Svoja kiparska dela bodo razstavili znana nevrologa dr. prof. Favini ter prof. Agosta in vojni ranjenec dr. Scando-la. Globoko umetniško čustvovanje kažejo dela tudi ostalih razstavljalcev dr. Pianca-stellija, dr. Cantamesse. karikaturistov dr. Amicija ter dr. Musiniia, nadalje dr. Ma-linvernija, dr. R. Pozzija, dr. Ramelle, dr. Cartolarija in dr. Bandiralija. Omenjena razstava bo prva te vrste in vzbuja ravno zaraćb tega posebno zanimanje. Zdravniki-likovni umetniki so po svojem slovesu že znani italijanski kulturni javnosti. — Štiri Berlitzeve šole v Brescii. Oomu, Bol ogni in Bariju bodo v smislu odredbe ministra za ljudsko vzgojo zaprte s 1. avgustom. — Nikar takoj po kosilu v vodo! 27Ietni Edvard Valtoria iz Muggia pri Milam: se je šel takoj po kosilu kopat v kanal Villo-resi. Nenadoma se je začel potapljali in je utonil, preden je pršla pomoč. Zadela ga je ssčna kap. Tudi ta primer kaže, da ni priporočljivo V vodo takoj po kosilu. — Na 20.000 lir globe in pet let zapora je bil obsojen pred sodiščem v Trani trgovec Mihael di Schiena, ker je proti zakonito odtegnil redni potrošnji 40 m. stotov moke. — Blagoslovitev 1400 bolnih in 50 ranjenih vojakov. V nedeljo bo pri baziliki Marije Pomočnice v Torinu na prostem svečana blagoslovitev 1400 bolnih in 50 ranjenih vojakov, ki se zdravijo v torinski 1 bolnicah. Blagoslovil jih bo torinski kardinal Fossatti. Dvorišče pri baziliki bo pokrito, da bodo bolniki ter ranjenci obvarovani pred solncem. Bolnike bodo prepeljali na kraj slovesnega blagoslova z avtomobili mestne občine, Rdečega in Zelenega križa. — Milijonske ter polmilijon^ke nagrade. Pričelo se je žrebanje milijonskih ter pol-milijonskih nagrad za zakladne bone, ki zapadejo 15. febr. 1950. Serija 1 a: nagrada 1 milij. lir za št. 524.095, pol miPjona Ur za št. 920.446. Serija 2 a: 1 milij. lir za St. 1,908.301; pol milijona lir za št. 574.570. Serija 3 a: 1 milij. za št. 369.007, pol milijona lir za št. 1.704.715. Serija 4 a: 1 milij. za št. 1,679.296, pol milijona za št 1,959.997. Serija 5 a: 1 milij. za št. 1,135.771, pol milijona za št. 644.396. Serija 6 a: 1 milij. za st. 1.346.473, pol milijona za št 1,970.229. Serija 7 a: 1 milij. za št. 240777. pol milijona za št. 1.322.853. Serija 8 a: 1 mliij. za št. 1,469.107, pol miiij. za št. 1,774.011. — Obrtnfk okraden r.a S5.OO0 Hr. V Genovi se je mudil po opravkih v neki trge-vini obrtnik Henrik Reggio. Ko je prišel domov, je opazil, da mu je izginila listnica, ki je bilo v njej 35.000 lir. Oblastva skušajo pojasniti to za Rcggia zelo neprijetno zadevo. — Težka avtomobilska nesreča se je primerila pri Civitavecchii. Skupina pi"4.-jateljev se jc vračala domov od večerne kinematografske predstave. Po nesrečnem naključju je priletelo vozilo na nekem ovinku v drevo. Potniki so popadali na tla, dva med njimi, 241etni Anton Patelli in Ange'o Mattencci, sta podlegla za smrtnmi poškodbami. Sergij Salvio, Aldo Gattaroli in Adolf Seraglini so bili laže ranjeni. — Hrvatski novinarji v Fiat ovi h obratih. Hrvatski novinarji, ki so na turneji po Italiji, so bili tudi gostje mesta Torino. Ogledali so si obrate >Fiat-MifrafiorU in druge industrijske zanimivosti. Nadaljevali so vožnjo v Milano. — Nesrečo. Včeraj so bile sprejete v ljubljansko bolnico naslednje žrtve manjših nesreč. Jože Sitar, 291etni delavec z Jezice je padel s konja in se potolkel na glavic — Pr. Vavpotič, 311etni mesarski pomočnik iz Ljubljane, se je po nesreči sunil z nožem v trebuh. — Jakob Verbec, 27letni kurjač iz Ljubljane, je padel na stopnicah in si zlomil desnico. — Joško Jeran, enoletni sin slikarja z Dobrunj, je zvrnil nase lonec vročega kamiličnega čaja; opekel se je po obrazu in rami. — Fr. Majde, 301etni sla posestnika iz Dobrnič, je klepal koso in pri tem mu je odletel v levo oko kos železa. — Miha Stempihar, 421etni delavec z Jezice, se je usekal v desnico, ko je cepil drva. Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Znana gledališka \e.»e!ogra n.r fi!n*Veni platnu! Edva n^jlepbih filmov sezone! Postršek LFTJA SILV! 'ev-o;*fc:i DttH Dnrbla!), amed::o nazza.u Najnovejše popcvJre! KINO UNION — TELEFON 22-21 Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitaSi prikazuje film Papa Letroisnarđ V glavnih vloga: Kuggero Kuggorl, Jeanne Provost JilNO SLOGA — TELEFON 27-30 Ganl'iva filmska zgodh?. globoke v 5~ce »ejraječe vsebine o domnevni on aloveževsni ljubezni Ci.ro!a Hohfl, Ard:ea Cheecbt IZ LJUBLJANE —lj Pogreb. Dane.- 12. t. m. ob 15.80 bo pogrb toverišic? Arlelle IV-a, pokrajinske tajnice cdseka kmečkih gospodinj ženskih fašijev. —lj Ribji trg. Ribji trg je bil danes založen malo bolje z rečnimi ribami iz ljubljanskih voda. Prodajali so belice, pouusta, mrene in platnice po IS uo 20 L kg. Morske r be je zastopala samo s.eža polenov-ka, ki je po 30 L. Priliodnje tedne bo morda naprodaj tudi vsaj nekaj rib iz Cerkniške.-ga jezera. Jezero je načelo že usihati, letos mnogo prej kakor navadno, zato se bo najbrž kmalu začel glavni ribolov. —lj 11 dni brez dežja. Nastopa že prava su:ša, kakrdna je zelo redko v Ljubljani. Zdi se, da ni deževalo že več tednov, vendar je dež precej dobro namočil v noči med ne'.eljo in ponedeljkom v začetku meseca. Potem so zopet sledili topli dnevi in večkrat je pihal močen veter, ki je naglo izsušil zemljo. Že pred tednom bi bil zopet potreben dež, zato ga tem težje pričakujemo zadnje dni. Vsak dan je tudi nekaj upanja, da bo začelo deževati. Tako se ;e včeraj sredi dneva močno pooblačilo, toda popoldne je začel pihati močen veter, ki je razgnaJ oblake in solnce je ponovno močno pripekalo. Nekateri, ki verujejo, da luna vpUva na vreme, se tolažijo, 'a bo priš1 o do vremenske spremembe jutri cb mla.'u. Samo da bi nas tudi to upanje ne ogoljufalo: —lj Zadnja dva dneva eepfjenja proti da-vici sta lanašnji petek in jutrišnja sobota. DanaiTiji petek ob 17. uri bo cepljen ;e v šoli v Sp. Šiški, a za prebivalstvo Spodnje in Zgornje Šiške onkraj kontrolne črte bo cepljenje ob 17.30 v društveni dvorani V Dravljah tudi v petek. V soboto 13. t. m. ob 17. uri bo cepljenje v šoli na Bariu. prav tako bo pa jutrišnjo soboto cepljenje ob 17. uri spet v Mestnem domu. Star* naj si natančno zapcrruino. kateri dan tega tedna so bili njih otroci prvič cep'jeni ter naj čez 14 dni tisti dan tedna pripeljejo prvič cepljene otroke k drugemu celjenju na isti kraj. Drugo cepljenje bo torej od 22. do 27. junija, ko morajo b'ti drugič cepljeni vsi ta teden cepljeni otreci. —lj Novo sarrtoetanfko rimsko katoliško župnijo v Zgornji Šiški je ustanovil škofijski ordjsiariat ter jo je Vis. Komrsariat že odobril z razglasom v *S"užb. listu«. Nova župnija obsega Toško Čelo, Ceplje, GJinico, Dolnice, Podutik, Kamno gorico, Peržan, Trato, Zapuže, Koseze. Zgornjo fiiako. Dravlje *n Poljane z t keliši. Za območje nove Župn'.je bo matične knjige vo-'dil župni urad v Zgornji Šiški. —lj Ravnare.tetvo IV. moške realne gimnazije t Ljubljani vabi vse učence IV. a razreda, ki so v tem šolskem letu mora1! prekiniti redni pouk. da se zglasijo v soboto 13. junija ob 10. uri v gimnaziji. —lj Danes beluši (žnarglji), barbara, specialno Crno vino trči tv.di čez ulico gostilna Lovilo. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljublja- ni, je na svojem zasedanju dne 30. maja 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti Novaku Jožetu, sinu Ivana in Marije Vodušek. rojenemu v Šoštanju 18. XII. 1921, bivajočemu v Mostah pri Ljubljani. Zakotnikova 4. Obtožen je bil zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941. ker je bil član n je sodeloval pri prevratn; družbi naperjeni zoper politični, gospodarski in socialni red države, nadalje zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe istega dne. ker je sodeloval pri oboroženi tolpi od 3. julija do 30 oktobra 1941, najprej na Raš ci, potem na Sv. Katarini ter kasneje v taborišču v Zalogu. Obtoženec je bil v posesti mitraljeske puške, kar je bilo zanj zlasti obtežilno. Tudi je 19. oktobra 1941 v Logu poizkusil napad na italijanske vojake -n je proti njim izstrelil mnogo strelov iz mitraljeske puške. Iz teh razlogov ga prog'laša sodišče za krive.ea in ga obsoja na smrtno kazen z •jstrelitvijo. Sodišče določa obenem, da se ta sodba v izvlečku po enkrat objav: v tržaškem »Pic-colu« in ljubljanskem ''Jutru«. Ljubljana, 30. maja 1942-XX. Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju dne 3. junija 1942-X*X izreklo naslednjo sodbo v ksr.en-ski zadevj proti Vdovfu Vinku, sinu Fran-ea in M?rije STare. rojenemu v Zalogu 18 1. 1911. tam bivajočemu samskemu kleparju, psmenemu, nekaznovanemu. Obtožen je bil zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941. da je do maja meseca 1942 v okolici Zaloga sodeloval pri družbi, naperjeni proti političnemu in socialnemu redu, kot organizator upora ln komun stični komisar, nadalje članstva pri oboroženem krdelu, ter je ob koncu maja 1942 v Ljubljani sodeloval prt družbi naperjeni proti državi, kjer je zbiral partizane, živež in denar za upornike ter slednjim pošiljal živež, municijo in opremo, nadalje nedovoljene posesti municije in eksplozivov, ker je do konca maja 1942 v Zalogu imel v svojem stanovanju tri vrečice eksploziva. Tudi so našli pri njem v Zalogu razne predmete, k' tvorijo voinj plen kot oprema bivše jugoslovanske vojske. Obtožen >e prevratne propagande z razširjanjem letakov in knjižic, ki so jih 5. mula 1942 našli pri njem v Zalogu. Tud. je de!al načrt za porušenje nekega /..»'ezniškega mostu in ie dajal ukaze za poboj stra/.e na mostu ter ukazal umor treh deklic, prijatelj c Italijanov, in določil osebe, ki bi morale izvršiti ta nalog, ter nato pobegniti. Iz teh razlogov proglaša sodišče Vink.^ Vdovca za krivega ter ga obsoja na »mrl z ustrertvijo. Pričujoča sodbo noj se po nalogu sodišča v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in Ljubljanskem »Jutru«. — Ore^nje proiajajo edaj na gorizij-skem trgu po 2 20 in 3.10 lir kg. Letin.i ČreŠenj je l^tos v splošnem srednja. — Poročili so se v Merni pii Goriz'i tiskar Pavel Eudia in gdč. Anica Klanci^, v Idiii pa trgovec Rudolf Viktor iz Mon-tenora d' Idria ter gdč. Marija Kobalova iz Idrie. — fmrl je v Barci i ugleden posestnik, vzoren gopedar Anton Koder, star 77 let. Slava spominu dobrega km^tskega gospodarja! — Prefekt n» trgu. Gorizijski prefekt «n je v Supanovem spremstvu ogledal trg ter se zanimal za cere posameznim pridelkom. — V Kulturnem laroSka je bil lep koncertni večer, ki je bil organiziran pod okriljem nacionalnega glasbenega sindikata in Kulturnega krožka. Izvrstno sta iz.'a;ali izbrane skladbe B-icha. Clmarose, Suhu-raanna, Debussjrja, Carina, Pizzettija, Davica in Lir^zta odlična p anistka Marta de Concilis ter znana sopranistka Eva Ba-gni. Na klavir u ju je spremljala dobra spremljevalka gdč. Noiiv Afncano. — Pokrajinski arhiv ter pokrajinska knjižnica v Gorizii sta od včeraj dalje odprta vsak dan od 15 do iS izvzemši nedelje, praznike ter penedeljke. — Zakonca prei! »odniki. Pred sodniki kazenske sekcije sta se morala zagovarjati zaradi ta nega zakola Štirih telet 37-letni posestnik Anton Kac:n ter njegova 291etna žena Pavla, oba iz CarnizTe di Idria. Obsojena sta bf.a v??k na šest mesecev zapora, 500 lir globe in 2000 lir odškodnine. Iz pskrajjanie Trieste — Svečana proslava dneva mornarice. V okviru slovesnih prosdavnih prireditev mornariškega dneva v Tvtestu je bila tudi svečana izroditev odlikovanj mornarjem v navzočnosti trlestmsldb od'ičnikov in prvakov. Sledila je služba božja na prestem ter počasti'ev spomina junaških mornarjev, ki so padli na polju slave na morju. Na spomenik zmage je bil r°'cžen lovorjev venec. V spomin so bili odlikovani padli mornarji Utro BonaccL Angelo Cosulich, Afiero Sva-ghi in Erne-st Versa. — Novi kvestor. Po kvestorju comm. Francu Buscemiju je prevzel vodstvo kve-str.re v Triestu comm. Ettore Messana, bivši ljubljanski kvestor. Gomm. Messana je bil imenovan za kvc3torja pred 13 leti. Služboval je v Ravenni, Bariju, Padovi in Ljubljani. Svojo karijero je pričel že pred prvo svetovno vojno v notranjem ministrstvu v Rimu. — Poročili so se v Triestu trgovec Fias Mileta in trgovska namesčenka Julijana Kenda, železničar Alfred Ponton in zaseb-nica Avgusta Sandrin. — Razstava odlične slikarke. Znana trie-stinska slikarka Mercede de FuniB Enenkel. ki je žela lep uspeh ob svoji zadnji razstavi v Toscani, je otvorila svojo umetnostno razstavo v viii Mercede v Castagnetu. Na razstavi je razmeščenih okoli 100 suk. med katertml vzbuja pozornost zbirka »Lepe Triestinke«. — Ubogi milijonar. V mestnem parku v Triestu predvajajo sedaj na prostem znani film >Ubogi milijonar« z Ano Sotheru in B Meredith. Predstave so vedno dobro obiskane, kar izpričuje umesnost filmskih predstav na prostem. — Izbrane umetnine trir»tinskih slikarjev so do 13. t. m. naprodaj v umetnostni prodajalni na trgu Costanzo Ciano. Razstavljene umetnine so delo najbolj znanih slikarjev iz Triesta. — Tretji komorni koncert bo v nedello ob 18 30 v gta-ski dvorani p« sv. Justu v Triestu. Tartinijev kvartel bo izvajal Bo-ceherinijeve, Ravclove in Brahmsove skladbe. — Izpopolnitev tramvajskega prometa. S trga Obcrdan vrzi vsakih 15 minut tramvaj na Opicino. V zadnjem času pa so v javnosti sprožili nvsel, da bi bilo treba misliti tudi na one potnike, ki prihajajo v Trieste z direktnim vlakom ob 0.30 iz Rima ter Milana in ki bi radi domov na Opicino. Ker je ho a peš le predolgotrajna, ni preostalo tem potnikom nič drugega ko da so prenočili v mestu in se naslednje jutro odpeljali s tramvajem domov. Sedaj pa je tramvajska uprava upoštevala želje prizadetega občinstva in je poskrbela za to, da pojde ob enih po polnoči opicinski tramvaj redno vsak dan s trga Obsrdan čez Scor-colo na Opicino. Izid tskfisiovan] Dcpolavaro Cbsroženih sil Ljul \ aaa, 12. junija. »Picco'o« je 6. t. m. objavil individualno klasifffcacifo tekmovanji ki j:h ;c priredil D< podvo^o Ob<,oj/\Miih S;l <.b prdiki Četrtega dne Yoj-ke Sedaj so bde objavljene se ocene za -iiineznc oddelke, ki so u*pe>-no nastopili pri umetni""ko kulturnih nate- čajlh omenjenegi Dop lavom v Ljubljeni, ki jih ;e priredi! v SodcSo^rsnjU z Zve/o H' Tbeivh f:i::ic\ v okviru četrtega dne Vojske. Podatki so naslednji: Generalni Itab Armiiv^caa rboca 70 tovlc, prvc*vi oddeick ■ctđjeHj kcfl r^Hka 57 točk. San*tejski c.d-tA ir> t&SSL bđta';o ničarjev 45 točk, r*r\ cl jni;4ci oddelek za:čitn '-'a odseka 44 točk, m 'vina postno* telegnifsBc* fetS 40 točk, bita''cn **rrnad1r- akegi p- "• • B fi fifc bataljon c;.\i; t<>0k, četa peh t nega r- »Cocno« -2 točk. čets HGF 22 točk, četa vojaških obrtnikov čet« bartaijoCM G.\l; J^t.i pii prMka. skupina artfljerijcev GAF, četa železni carskega bata!j^n^. povelj mak i vn ha:a!; jake. SOBOTA. 13, JUNIJA !942-XX 7.30: lV;«roč:la v s!ovcn>č-ini. 7.45: Operetna glasba; v odmoru (8.: PoTočida v Hali jan sčitii, 14.15: Koncert radijskega o-rkeiitra, vodi dirigent D. M. šija-nec. Operna tl'a-ba. 14.45: P(j*ro0ila v &lo-vcn'jčini. 15.00: Pokrajinski ve»tnik. 17.1": Nc\e plošče Cetra. 17.55: Habjan A.: Reševanje utopljenca in obeseaca (predavanje v slovenščini). 1930: Poročila v ^kvenščini. 19.45: Koncert loreota Dobrick. 20.0O: Na- • poved časa: p»nr(^č:la v italijanščini. 20.2": 1 Komenrar dnevnih d^^jodkov v slovenščini. 30.40: Puceini: I.a B<*-hemc. V odnv^ih: Pre-; davanje v slovcn:čini. Zanimivosti v slov j venščini. Po končani opori: Porovila v ita-; tijan>ćini. ČEZMEREN TOK w KISLINE preprečite z rednim uživanjem Ambroževe medice, ki jo dobite le v Medarnl, Ljubljana, židovska ulica 6. PAPIGICA rumsaa (samček) — v ponedeljek užel. — Prosimo proti nagradi vrniti. — Bleiwelsova cesta (Tvrseva) 13, n. nadstr. (nasproti sv. Krištofa. FrieSelovanse riža v Eački V južni krajih Madžarske, v srednji Bački, so že pred 50 leti poskušali pridelovati rtž in izkazilo se je, da bo trud bo-srato poplačan. Najprej je pa bila potrebna melioracija polja, kjer so izkopali več kanalov in grabnov za odtekanje vode. Tako so zaCeli v dolinah pridelovati rlž. Največ so ga sejali v bližini Novega Vrbasa. Lota 1910. je bilo tu že nad 110.000 oralov zasejano z rižem. Trianonrka p'-^odha je napravila pridelovanju riža v Eački konec, ker je bila meja med Madžarsko in bivšo Jugoslavijo potegnjena tako. da je bil glavni kanal prerezan na dvoje. S tem je bilo onemogočeno umetno namakanje polja. Na podlagi prejšnjih izkušenj hočejo zdaj razširiti in moder-niziratl pridelovanje riža v Bački. Madžarska vlada je dala v ta namen na razpolago mnogo denarja. V dolini reke Tise, kjer je zemlja zdaj večinoma nerodovitna, hočejo pridobiti z raznimi melioracijami okrog 200.000 oralov rodovitne zemlje. Madžarski kmetje se zelo zanimalo za te načrte. Stroški za melioracijo ne bodo posebno visoki. Znaten del tako pridobljene rodovitne zemlje se bo porabil za pridelovanje riža. Posrečilo se je namreč prilagoditi nekatere vrste riža ondotnim pogojem tako. da znaša pridelek na katastralni oral do 30 metrskih stotov. Lani je bilo sicer vreme neugodno, vendar so pa že pridelali v Bački precej riža. Letos pričakujejo znatno večji pridelek, ker so melio-racijska dela že zelo napredovala, in ker so letos tudi vremenske prilike ugodnejše. OJ, TT OTROCI Peter pride na prvi obisk k svojemu bodočemu tastu in ta£či. kjer ga povabijo na obed. — Tako dobro pa že dolgo nisem jedel, pravi med obedom. Tedaj se pa og»aat domači sinko rekoč: Mi tudi ne atuc Stran 4 »SLOVENSKI NAROD t. Petek, 12. junije 1942 XX 133 Aljaska — prazna soba Amerike Aleuti v japonski interesni sferi — V ameriški mladini ni več pionirskega doka Valdezov zaliv Kakor o Sibiriji tako Imajo ljudje večinoma napačne pojme tudi o Aljaski. To nI dežela lačnih volkov in strašnega mraza, niti ni pustinja, kjer bi ne bilo mogoče živeti. Res doseže najhujši mraz do 60 stopinj, a na drugi strani imajo pa vulkanične Aleuti, med Aljasko in Kamčatko zelo milo podnebje, saj doseže srednja najvišja temperatura v januarju komaj 1.6. Temu ae morajo Aleuti zahvaliti japonskemu zalivskemu toku Kurošivo. Morje južno od Aleu-tov nikoli ne zamrzne in bi ne moglo ščititi ameriškega ozemlje ob polarnem krogu, če M smatrali Japonci iz strateških ozirov za potrebno napasti vojno pristanišče Dutch Harbour na Unalaskl. podmorniško oporišče na Kodiaku ali letališča v Sitkl. V iglastih gozdovih in tundrah Aljaske so še vedno najbogatejša nahajaJišča sveta. 17. pohlepa po zlatu znana, imena Klondike. None in Faii 'banka so sicer že obledela, ker iskalci zlata ne prihajajo več tja v velikih množicah kakor so nekoč, ko je bilo tam še m n opro zlata, pa tudi mesti iskalcev zlata Dewsou in Cirele Citv sta zdaj skoraj prazni, toda vsakdo ve, da je v pesku rek na Aljaski še za milijone zlata. Važnejše od zlata je pa zdaj za Ameriko tisti cin, ki so ga iskalci zlata prvotno ogorčeno me- na Aljaski tali proč, čim se je nabral na dnu posod katerih so izpirali zlatonosni pesek. sele neki geolog je postal pozorn na trdo rudnino, ki jo je našel na obali Beringovega morja. Ugotovil je, da gre za dragocen ci-nonosni granit. Kmalu je nastalo posebno cinovo mesto Tin City na obali Beringovega morja, ležeče tako blizu Sibirije, da lahko Eskimi priveslajo do tja s svojimi čolni. Že med prvo svetovno vojno je dobivala Amerika mnogo cina z Aljaske, še večjega pomena so pa postala ležišča cm ove rude za Ameriko zdaj. ko je ameriška industrija izgubila Malakko in Billitonove otoke v Južnokitajskem morju. Zaradi visokih prevoznih in življenjskih stroškov tu pridobivana ruda ni poceni, toda pomisliti jc treba, da je poleg Bolivije to edini vir, iz katerega lahko dobiva Amerika cin. človek bi skoraj mislil, da narava nalašč skriva vsa naravna bogastva pod pusto zemljo Aljaske. Baker in antimon, platina in premog, mineralna olja, vsega tega je na Aljaski dovolj. Ali je pa Aljaska res na koncu sveta ? Zemljevidi, viseči v pisarnah letalskih družb odločno ugovarjajo tej trditvi. Ozemlju na skrajnem severu ameriškega kontinenta pripisujejo celo ponosno centralno lego in skušajo uresničiti vsej na papirju fantastično misel zračnega prometa preko severnega tečaja, če je vajen človek računati z velikimi daljavami in če pomisli na Amund-senove in Lindberghove polete, se mu zemljevidi »Pacific Aljaska Airwaysc ne zde več tako bahavi, čeprav je načrt zračnega prometa preko severnega tečaja trenutno v vojaško strateškem pogledu brez pomena. Vendar je pa zanimivo ogledati si razdalje med Fairbanksom in nekaterimi važnimi mesti na severni po!uti. Od Fair-banksa do New Torka je 5916 km. od Fairbanksa do Tokia 5610. od Fairbanksa do Manile 8560, od Fairbanksa do Londona 6752, od Fairbanksa do Leningrada 6112 km. V gospodarskem pogledu je Amerika doslej zelo malo storila za Aljasko, za ta svojo >prazno sobo«, kakor jo mnogi imenujejo. Odkar ne prihajajo na Aljasko več iskalci zlata, je ta dežela pozabljena in zapuščena. Le nekaj turistov prihaja tja vsako leto občudovat zlasti najvišjo severo-ameriško goro Mount Me Kinlev. Izkoriščanje naravnih bogastev na Aljaski bi prinašalo sicer nekaj dohodkov, toda v Ama« riki so se našli vedno ljudje, ki so znali to preprečiti, ker so se bali, da bi proizvodi z Aljaske ne preplavili ameriškega trga. Tako je bilo doslej. Zdaj je pa Američanom že žal, da so se tako malo zanimali za naravna bogastva Aljaske. Kako zanemarjena je bila ta dežela, nam kaže že njena redka naseljenost. Aljaska meri 530.000 km-, pa ima samo 60.000 prebivalcev in še od teh ;je samo polovica belokož-cev. Amerika smatra zidaj Aljasko za far-marsko deželo bodočnosti, in Američani so izračunali, da čaka 168.000 km2 polja in 190.000 km- paznikov in travnikov na milijone brezposelnih iz New Yorka. Ameriški listi priobčujejo vedno več propagandnih člankov o Aljaski. Da bi izvabili čim več ljudi tja, pišejo, da sije solnce Fairbanksu sredi poletja 22 ur in da doseže temperatura 30 stopinj. Vse to je res, toia mladih Američanov ni mogoče priprav*ti do tega. cl a bi mol zli v Matanuzki Cook Inletu krave ali pridelovali zeleno, čeprav bi se lahko na Aljaski prehranili. Ce že pri spo po dolgi vožnji v Fairbanks hočejo čimprej obogateti. Večina že čez nekaj mesecev obrne Aljaski hrbet v veliko žalost vlade, ki resignirano ugotavlja, da v ameriški mladini ni več pionirskega duha. Civilizacija ga je ubila in Amerika je danes tam, kjer je bil Rim v Neronovih časih. Zakaj je nebo sinje? Če bi ne bilo v višjih zračnih plasteh prahu, bi ne imelo nebo tako lepe barve Skrivaj kakor tat prodira v naše telo, pogosto kot zahrbten strup. Toda brez njega bi ne bilo žarečega solnčnega zahoda in nebosklon bi ne bil sinji. Prah namreč ni ustvarjen samo zato, da se mora jeziti nanj milijone gospodinj in da je tudi drugim ljudem v nadlego. Približno 5.000 drobcev prahu vdihne vsak prebivalec velikega mesta z vsakim dihom. To pomeni, da pride v človeško telo pri okroglo 20.000 d:h-Ijajih dnevno 100 milijonov drobcev prahu, ki jih morajo pljuča in dihalni organi obvladati. Debelejši prah do najmanj 1.50 mm mJimctra obtiči v sapniku, če ga že ne prestreže nos. Manjši delci pa pridejo v pljuča. Toda narava je ustvarila vse modro in tako je tudi poskrbela, da človeška pljuča prah sproti izločajo. Poseben organ v pljučih skrbi, da se vračajo vsa vdihana tuja telesca s hitrostjo pol metra na uro zopet na prosto. Najdrobnejši delci prahu, zlasti če jih vdihava človek mnogo, kakor je to po kavarnah in kamnolomih ali pri brusa-dih, pa ostanejo v pljučih, ker jih drobne domačlce na sluzasti koži ne prestrižejo. Tu mora priskočiti na pomoč tehnika, ki vedno bolj poskrbi, da se prah po tovarnah in kamnolomih oistrani, da ne pride delavcem v pljuča. V Berlinu so v raznih delih mesta preiskali gostoto prahu v poedinlh zračnih plasteh. Kot srecinjo količino so ugotovili 12 tisoč delcev prahu v enem litru zraka. Mestni okraji, kjer je mnogo vrtov in parkov pa izkazujejo komaj 20tino te količine prahu. Nasprotno so pa ugotovili v Lichenbergu in Neukollnu 15 do 100<7r gostejše plasti prahu. Ozračje so razdelili v tri plasti. Prva je pri tleh in sega do drugega nadstropja hio. V tej je največ prahu. Druga sega od drugega nadstropja 20 m nad strehe. Tu je že znatno manj prahu in še ta izvira večinoma iz dimnikov. Tre- tja plast je praktično neomejena, kajti oblaki najmanjših delcev prahu se drže tuli v najvišjih zračnih plasteh. Tu pa postane prah za življenje neobhodno potreben. Delci prahu so namreč važna kondenzacijska jedra. Ce bi ne bilo v višjih zračnih plasteh prahu, bi bili izpostavljeni pripeliajočim solnčnim žarkom, ki bi jih naše telo na moglo trajno prenašati. Noči bi bile celo poleti ledenomrzle, ker bi se toplota mnogo hitreje zopet vračala v vsem i rje. če gledamo oblake dima proti soincu, se nam zde rdečkasti, če jih pa gledamo proti temnemu ozadju, recimo proti smrekovemu gozdu, se nam vidi dim sinji. Gotovo je vsakdo to že opazil, in gotovo nihče ne dvomi, da je nebo sinje. In vendar je soln-čna svetloba bela, odnosno brezbarvna, kar velja tudi za zrak, če ne prodira skozi vodne kapljice oblaka in se ne razkraja v mavrične barve. To zagonetko nam pojas-nuje prah. Ob zračni plasti z drobnimi delci prahu se namreč prelomi sinji kratkovalovni del sestavljene solnčne svetlobe mnogo močneje kakor dolgovalni rdečkasto-žolti. Ce je med našim očesom in solneem s prahom nasičena zračna plast, vidimo v glavnem samo žarke z večjo prodorno močjo in solnce se nam vidi skozi prašni filter rdeče. Posredna svetloba, ki prihaja do nas v obliki solnčnih žarkov, odbijajočih se o! delcev vode, ledu in prahu, je zaradi prevladujočih razprašenih kratkovalovnih žarkov pač sinja in zato vidimo nebo sinje. Ce bd ne bilo prahu, bi tudi sinjega neba ne bilo. CE IMA MOŽ RAZTRGAN ŽEP Zena: Le kako je mogoče, da si izgubil poročni prstan? Mož: To je samo tvoja krivda. Kolikokrat sem te pa že prosil, da bi mi zašila luknjo v žepu mojega telovnika, a vse je bilo zaman. Ozon kot zdravilo Lajik razume pod ozonom samo posebno Čist zrak. V resnici je pa ozon kemično samostojen plin in odkrili so ga komaj pred 100 leti. Povsem čisti ozon je brezbarven in diši nekoliko po dogorevajočih žveplen-kah. Vsi poznamo ta karakteristični vonj, ki naletimo nanj po strelah tudi na prostem, ker tudi izvira ol ozona. Ozon namreč nastane pri prcdU'anju električnih isker skozi ozračje. Ker je ozon takorekoč pojačen, posebno aktiven kisik, so prišli učenjaki na mi3el uporabljati ga v zdravilstvu, kakor uporabljajo čisti kisik. Prvotno so bili doseženi pri tem zelo nasprotujoči si uspehi. šele nekaj let je tega, ko je neki curiški zcbozclravnik prišel na to, da je velika razlika med ozonom, izvirajočim iz zraka in onim, Id ga dobimo iz kemično čistega kisika. Iz zraka dobljenemu kisiku so namreč primešane strupeno učinkujoče dušikove spojine. Odkar je bilo to ugotovljeno se čisti ozon mnogo uporablja v zdravilstvu. Ozon ubija bakterije in v močni koncentraciji ga uporabljajo za razkuževanje ran. Tudi globoka gnojenja, gnojenje po zlomu kosti, in podobne rane, se mnogo hitreje zacelijo, če jih spiramo z ozonom. Ozon je večkrat pripomogel, da ni bila potrebna amputacija roke ali noge. Posebno dobro loslo sredstvo je ozon v zobozdravništvu. Zobozdra.vniki ga uporabljajo v vseh primerih gnojenja, pa tudi pri vnetju v čeljustih se ozon zelo dobro obnese. To je pa šele začetek uporabljanja ozona v zdravstvu. Sčasoma bo ozon nedvomno postal dragocen pripomoček v rokah modernega zdravnika. Javna usmrtitev v Istanbulu Danes teden so imeli v Istambulu po štirih letih zopet javno usmrtitev. Na smrt obsojeni Nazmi, ki je vlomil v neko hišo in ubil redarja, ko ga je hotel aretirati, nekaj svojih zasledovalcev pa težko ranil, je bil ob solnčnem vzhodu obešen v drevoredu pred slovečo mošejo Haghia Sophia. Po turških predpisih mora imeti obešenec na sebi belo srajco. V Graji bo dobra letina rozin in olja Posevkom se pa že poznajo posledice suše Finančni minister God zaman! s. ki se je vrnil v spremstvu ministra za javna dela z inšpekcijskega potovanja po Pelopcnezu. je izjavil, da je bilo potovanje sic?r kratko, toda zelo poučno. Na njem je imel priliko priti v stik z grškimi lokalnimi in okupacijskimi oblastmi pa tudi s prebivalstvom. Posetil je mnoge kraje, kjer se je zanimal 5-a stanje posevkov, v dolinah pa rudi po hribih. Proučil je sedanje življenjske in delovne razmere. Omenil je razveseljivo sodelovanje vseh slojev prebivalstva n« Pelo-ponezu. Povsod je dobil vtis. da so ljudje pripravljeni staviti vse svoje sile za usp^h vladnih prizadevanj. Izgledi na let »no rozin in olja so ugodni, posevki pa zaradi suše zlasti v gorskih krajih ne kažejo dobro, do-Čim je položaj v dolinah znatno bo Uši. Prebivalstvo kaže povsod veliko veselje do dela. V t«*sru zvezi z grškimi in okupacijskimi oblastmi bo po zatrdilu ministra Godzama-nisa storjeno vse. da bo zagotovljena prehrana grškega narod«. Zarpdi nezadostnega števila orožnikov in poljskih čuvajev so bile crganizirane lastne poljske straže, ki jih podpirajo italijanski karabinjerji. Ker so pričeli ljudje v nekaterih krajih prezgodaj žeti, so okupacijske oblasti odre lile. da bedo oblasti najstrožje postopale v vseh za- devah letine in prehrane grškega naroda, ker gre j,a življenjsko vprašanje. Nikomur ne bo v bodoče dovoljeno delati \ tem pogledu na lastno pest. Grški poljski pridelki niso ogroženi od nobene strani in okupacijske oblasti, ki nudijo Grtki vsestransko podporo, izdajajo ukrepe samo na prošnjo grške vlade. JVT*risterijalni direktor dr. Gramsch tz urada pooblaščenca za štiriletni gospodarski načrt je predaval 3. juniji v Atenah o štiriletki v prelomu svetovnega g lspodur-stva. V z»ezi s tem je finančni minister Godzmanis izjavil, da prihaja ministeri-jalni direktor Gramsch v Grčijo o pia\v.n času. ker je treba urediti važna vpiašanja prenran" in proizvodnje. Zasnovan je šiio-kopotezen nečrt. Grčija se lahko niarsu'osi nauči iz nemške štiriletke. ki se njenim uspehom čuci ves svet. Iz tega vidika jo-zdravlja dr. Gramsehevo predavanj<\ in «e zahvaljuje okupacijskim oblastem, ki si še med vojne, vrizadevajo ustvariti duhovne veii med svojimi d-v.elami in Gr.\jo. S pristojnega mesta poročajo, di je Se pripravljen osnutek novega zakona o st.u"»- vanjskih naiemninah. Novi zakon prta lil zvibar.je ytaH najemnin. Obravnavi! >e ko na prihodnji seji miniMisk :,i svc'.i. 120 krat Je darova! kri V bolnici v Bohumu so imeli oni dan lepo svečanost. Višji strežnik Heinrich Brux je že 120 krat daroval kri za transfuzijo. Zato mu je bila svečano izročena častna diploma notranjega ministrstva. Bolnica Bergmannshall v Bohumu. kjer služi Brus. je največja te vrste v Evropi. V nji se zdravijo po pretežni večini ponesrečeni rudarji. Bntx je od leta 1928. rešil zdravje odnosno življenje 120 bolnikom. Krvi je daroval že blizu 40 Ktrov, večinoma za bolne ali ponesrečence rudarje. Mnogi izmed teh bi bili umrli, če bi jim zdravniki ne bili rešili življenje s transfuzijo krvi. Seveda bolniško osebje po bolnicah se-mo ne more darovati toliko krvi, da bi jo bilo dovolj za vse primere, ko je potrebna transfuzija krvi. Zato so po bolnicah v vseh kulturnih državah na razpolago poklicni darovalci krvi, razdeljeni v štiri razUčne krvne skupine. Darovalci krvi so stari navadno 20 do 50 let in po temeljitem pregledu so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Za svojo kri dobivajo sicer nekaj odškodnine, kJ pa še daleč ne zadostuje, da bi se vsaj skromno preživljali. Zato morajo iskati zaslužka kje drugod. Nekateri ljudje imajo toliko ki vi, da jim še tako močno in pogosto puščanje iste prav nič ne škoduje. Taki ljudje so tudi najboljši darovalci krvi. Najboljši stare nemške vojske V Berlinu je umrl oni dan general Adolf von Kries, star 91 let. Pokojni je bil v stari nemški vojski splošno znan kot eden najboljših strelcev. Skozi 20 let je bil zmagovalec na strelski tekmi za cesarjevo nagrado in še kot poveljnik polka je bil najboljši strelec svojega armadnega zbora, za kar je bil tudi odlikovan s častnim mečem. Po vpokojitvi leta 1905. se je posvetil lovu in strelskemu sportu, ter vzgoji mladine v vojaškem duhu. 25 let je bil predsednik preizkuse valnice za strelno orožje, v Wannsee, njen častni predsednik pa do svoje smrti. Nemško-bolgarski kulturni teden Nemško-bolgarski kulturni teJcn je bil svečano otvorjen v cetilvk s spivjrmom bolgarskih gostov v Frankfurtu, kjer jih je prLarčno pozdravil Ciauloiter in .. namestnik Sprenger. Dobrodošlico jim je izrekel obenem v imenu vojske in ArSavc« Simpatije obeh narolov, — je dejal Sp: tiger — slone na medsebojnem apofltovaaju« Nemško_bolgai?ki narod m epoitl t medsebojno v pivi vrsti kot hrabra na ničla, pripravljena vedno boriti se /a svobodo svoje domovine. Te simpatije so se posebno utrdile meti prvo svetovno vojno I br.i'-stvom po orožju. Tiskovni at:LŠe bolgarskega poslaništva dr. Popov je v svoj.au nagovoru izrazil prepričanje, da bo nemŠk • -bolgarska teden pripomogel, da se bo nem-ško-bolgarsko prijateljstvo po vojni še po_ elobilo. Športni uspeh rejenega prašiča Velik snortni uspeh je dosegel oni d in nekje v Nemčiji dobro rejen pr;>£i< . Ušel je svojemu gospodarju, preplaval več ribnikov in ko je opazil svoje zasledovali Q se je pognal še v Labo in jo hotel preplavati. Opazili so ga pa ljudje in se pognali za njim, da bi ga na bregu Dre« stregli in ujeli. Toda prašič se je pognal flo enkrat v vodo In tudi drugič ere« no preplaval reko. Toda tudi na drugem bregu »o ga že čakali zasledovali i. Pia^id se je pognal še tretjič v Labo. Prepl I jo jc sicer srečno, toda izčrpan je bil ko, da se četrtič ni več hotel pognati v vodo, temveč se je dal mirno ujeti. Kljub svoji rejenosti je preplaval bHžlno B0Q kar je za takega plavača, kakor je pi i-šič, res velik športni uspeh. Runmnsko vrtnarstvo in zelenjadarstvo Sadje in sočivje spada med tiste poljske pridelke, ki jih tudi Rumunija iz narodnih in vojnih razlogov zelo pospešuje Romunsko vrtnarstvo se je v zadnjih letih močno razvilo in razmah se bo še nadaljeval. S sočivjem ima Rumunija zdaj za?ejanih okrog 100.000 ha, sadni vrtovi pa obsegajo blizu 300.000 ha Na njih je nad 100 milijonov sadnih dreves. Vrednost sadnega pridelka v Rumuniji se ceni letno na 20 milijonov lej, vrednost sočivja pa na 7 milijonov. Da bi bil pridelek sočivja čim večji, bo povečana tudi površina toplih gred. Površina toplih gred znaša v Rumuniji okrog 150.000 k v m. Baurita samo Se za 6 let Uvoz bauksita v Združene države iz zapadne Indije je vedno bolj ogrožen po italijanskih in nemških podmornicah. V zve/i s tem je zelo zanimiv Članek objavljen v londonski strokovni reviji »The Engincei : o ležiščih bauksita v Združenih državah. List ugotavlja, da Je ameriška industrij■ v zadnjih treh letih izdelala 70 aluminija iz uvoženega bauksita. Amerika ima tr» važne sirovine v najboljšem primeru še za šest let, če je ne bo mogla uvažati iz inozemstva. Aligator ali krokodil? Večina ljudi ne zna razlikovati aligatorja od krokodila. Sicer sta si pa res zelo podobna. E