fehaja v Trstu Mo soboto opoindie. ^kopisi se ne vra-,J°- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. DtMUStvo in nprarništvo del Lavatoio št. I, |. 1 TELEFON 18-67. -• Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. (s^= 1= • ...... —I ■ CD „Narodna delavska organizacija". VRBILO na ZAUPNI SESTANEK slovenskih železničarjev c. kr. državne in c. kr. priv. juž. železnice ki se vrši v soboto, dne 6. marca 1909. ob 7. uri zvečer v dvorani „Narodne delavske organizacije" ulica Lavatoio štv. I. OO OO o o Tovariši! Udeležite se polnoštevilno tega sestanka, ker se bode razpravljalo o zvezi s češko narodno-socijalno železničarsko organizacijo ! Pripravljalni odbor. PODLISTEK. (Ital: Od smrti vstali. *janski spisal: Manuele Oris. Prevel F. Pirman.) (Nadaljevanje.) kale 1° ravno tako ceremonijozno, tjjiCo.1’ dan prej, v ravno istem starem, sve-ss a),°čem se in oguljenem površniku. Zdel ko ln‘ je še bolj suh, še bledejši, še višji, iQlej'e zravnal svoje prestano telo, ki je de po njegovi trdit.i že celili stoinpet-žatJ zim. A iz njegovih zenic je to pot *iH0 a neka čudna svetloba : morda malica, c'a skrb ali želja, da se zopet skuša Sv°jo osodo. ' Ste li torej pripravljen V — sem Prašal potem, ko sem mu odzdravil, iti 8 gospod ! Prečul sem celo noč imam drugo stekleničico „elixirja Torej, nama ne ostaja drugo, nego tit(]freva — sem mu dajal. Dal sem še listu - P°relja glede tretje izdaje našega at°p 1? potem odšel s čudnim človekom po vsl^lcak, dočim so moji kolegi in drugi l^Klov °i uredništva gledali za menoj s o* radovednosti. Vstavil sem izvoščeka, ki je ravno šel mimo, in vstopil z od smrti vstali m v njegovo kočijo ter mu velel peljati v mestno bolnišnico. Četrt ure pozneje sva izstopila na dvorišču tega pribežališči bolesti. Dr. Oskar Pery, moj dobri prijatelj in vodja neke klinke v isti bolnišnici, me je pričakoval. — Predstavljam ti... A propos — sem dejal, obrnivši se k od smrti vstalemu, — niste mi še povedali vašega imena ! Skrivil je svojo tanko osebo, rekši s turobnim naglasom : — Ne skrbite za moje ime, gospoda. Imenujta me jednostavno „od smrti vstalega", ali pa, če vama je ljubše pečnega človeka“. Vstopili smo vsi trije v anotomično dvorano, ki jo je slabo razsvetljevala oljnata svetiljka obešena v sredini. Na mrzli beli, bleščeči se steni nasproti vhodu, sem čital besede : „Ki morte vita“. Noben drug izrek se mi ni zdel pri-pravnejši, da bi jasneje tolmačil ta tragikomični trenutek tega čudnega dogodka. Dr. Pery je pristopil k eni kamnitih miz in potegnil ž nje prt, ki jo je pokrival. Podporne vstanove. V zgodovinskem razvoju delavskih vdruženj je opazovati dve kategoriji: strokovno sestavljena izobraževalna društva in strogo strokovno moderne organizacije. Dočim prva polagajo vso težo na vpliv ,.osvofcojujoče izobrazbe", vidijo drugo imenovane ed no rešitev v akti n:m poseganju v mezdni boj, v boj za po\zdig > življenjskega položaja delavstva. Ta stvarna diferenciacija po delokrogu in namenu, se je prenesla tudi na problem podpornih vstanov, ki ga obe navedeni kategoriji organizacije rešujeti, vsaka na svoj način. Strokovno-izobraževalnim društvom je dajanje podpor edina programna točka, sredstvo in cilj obenem. V teh delavskih društvih, so zastopane vse vrste podpor : od potovalnih, za brezposelnost, bolezen, do pogrebnih itd. Vse te podpore zasledujejo le zunanji namen, kateremu so posvečene in se ne prilag idjajo daljesež-nejim ciljem modernega strokovnega gibanja. Popolnoma nasprotno je to pri modernih strokovnih delavskih organizacijah. Tukaj se vsa podporne vstanove aplicirajo vodilni misli : katere podpore so v prvi vrsti poklicane, da olajšajo in podpirajo moderno strokovno gibanje? Tukaj ni več materijelna pedpora sredsvo in cilj, temveč le sredstvo do velicega cilja‘vsake moderne strokovne organizacije : do zboljšanja ekz.i-stenčnili pogojev delavskih slojev. To je tudi umevno. Podjetništvo in delodajalstvo je danes združeno v močnih, centralizova-nih 7.vezah, ki so vsaki nip pripravljene začeti ogenj proti delavstvu, oziroma njegovim organizacijam. Ni li tedaj naravno, da skuša vsaka organizacija gojiti posebno one podporne vstanove, ki so v stanu sodelovati v boju proti delodajalcem, storiti delavske organizacije agilnejšimi, rezistent-nejimi v boju in preprečiti razne neprijetnosti, b katerimi bi sicer te organizacije morale računati? Pomislimo na podpore za brezposelnost. Da ni teli slednjih, težko bi bilo držati v slučaju stavke daleč od bojnega polja brezposelne delavce, ki bi se, prisiljeni po bedi, lahko vtihotapili na mesto štrajkujočih in s tem stavili v nevarnost izid stavke. Istej svrlii služijo tudi potovalne podpore. Sploh je nemožno obvladati tržišče delavske sile in vrediti zme-njavo dela in kapitala brez podpornih vstanov za potujoče delavce. Ti dve vrsti podpor zavzemljeta s pravico odlično mesto m zaslužujeta naj-večo pažnjo. Isto najdemo pri vseh večili organizacijah. Prikazalo se je mrtvo truplo krasnega dvajsetletnega mladeniča. Smrt se ga je bila še le malo prej dotaknila se svojim mrzlim poljubom, a zdelo se je, da se pokojnik, z ustnicami odprtimi kakor v radosten nasmeh, smehlja smrti. Bolj nego kakor mrlič, je izgledal kakor umotvor naj-večega kiparja, tak je bil v onej legi srečnega spečega človeka v objemu sladkih zapeljivih sauj. — Torej, sedaj je odvisno od vas — pretrgal sem jaz ono mrtvaško tišino obrnivši se proti „rečnemu človeku“ od vas je jsedaj odvisno, da obudite k življenju tega vbozega mladeniča. — Da — pristavil je moj prijatelj Oskar — vrnite tega nadarjenega pesnika nazaj umetnosti in ljubezni. Od smrti vstali — na ga nazivljam tako, ali naj mu rečem poosebljena bolest ? — je pristopil k mrliču, mu vtaknil nož mej zobe in mu tako šiloma odprl usta. Na to je iz enega svojih globokih žepov vzel malo stekleničico, polno one zelene tekočine, ki sem jo jaz že poznal. Pogledal jo je proti svitlobi oljnate svetiljke in na to vso na enkrat zlil v usta pokojnemu. Stekleničica je bila komaj izpraznjena, ko se je mrtvo truplo že zdrznilo, streslo, zganilo na anatomični mizi. Druge podpore ne zasledujejo te cilje, ampak nimajo svojo svrlio v dejanju samem. Radi tega niso te podpore povsod enako uvedene. Iz tabelarične slike, ki jo jemljemo iz nekega članka Julijusa Griin-vvald v socijalno-demokratičnetn mesečniku „Der Kampf", je razvidno, da je 1. 1906, od- 66 delavskih organizacij z vkupno 448.270 organiziranimi delavci uvedlo: 50 organizacij potovalne podpore : 57 organizaciji podpore za brezposel-selnost 42 organizacij bolniške podpore 8 organizacij podpore za onemoglost 36 organizacij pogrebne podpore, in 39 organizacij podpore v drugih slučajih sile. Kaj nam predočuje ta pregled ? Da ima od 66 delavskih organizacij, skoraj vsaka svoje podporne vstanove za potujoče im brezposelne delavce. Dobro je, da držimo to v spominu. „Narodna delavska Organizacij", ki se sicer počasi, vendsr pa sigurno razvija do prave strokovne zveze in ki je s tako srečno roko vstanovila pročvitajoči bo'niški zaklad, ki izplačuje redne podpore, bo morala č m prej razmišljati tudi o zakladu za potujoče delavce in za brezposelnost. Seveda, predpogoj temu je, da so vse slovenske dežele posejane z naši sličnimi organizacijami. Na ta način bi bili s tem dani vsi pogoji za izvajanje praktičae vzajemnosti med vsemi slovenskimi delavci. Centralizacija poslovanja predmetnih . zakladov bi postavljala iste v položaj, da zavzemajo mesto eminentnih činit-ljev in zaveznikov v borbi slovenskega delavstva za gospodarsko osamosvojitev. Do tega mora priti v najkrajšem času. Se o varstvu zdravja na delu. *V predzadnji številki tega lista smo obrazložili, kako umestna, koristna in opravičena je zahteva, da delo bodi zdravo, to je, da delo bodi neškodljivo zdravju delavca. In ta zahteva po zdravem delu ni le delavcu samemu v korist, kakor bi si kdo mislil, nego to je v hasek vsega človeštva sploh in vsled tega tudi v prid bogatina. Tedaj imata delojemalec in delodajalec svojo korist na tem, da delo, ki je mej njima pogojeno, ne škoduje zdravju nikogar. A tudi dolžnost države je skrbeti, da bodi delo zdravo, kajti nje temeljni zakon to določa, kakor tudi vrsta družili zakonskih odredb. Res, da dandanašnje poslovanje državnih oblasti ne moremo smatrati Videli smo na to, kako se je krami mladi pesnik dvignil in sedel na anatomični mizi. Bil je videti, kakor bi se bil predramil iz sanj ; z desno roko si je počasi mel zaspano oči in čelo, kakor bi hotel priklicati nazaj krasne pretrgane sanje. Jaz in dr. Pery sva pristopila k njemu, dočim, je „večni človek" — bolest — ostal korak za nama, ne več sklonjen, ampak vzravnan v svoji visoki suhi postavi, triumtujoč v glorijoli nekake zlobne svitlobe ki je odsevala iz njegovih belih zenic. — Pogum, pogum si dajte in vstanite — sva rekla jaz in dr. Pery mlademu pesniku. — Vi ste bili samo zaspali in miJili so, da ste vmrli. Evo, sedaj ste rešeni. Vrnite se mej ljudi in v čar poezije ! Pesnik je razumel, a nasmehnil se je turobno. Neka velika tuga mu je oblila obraz in mu omeglila jasni pogled. Zat m je z nekako krutim glasom zamrmral: — Kdo vam je dal pravico, poklicati me nazaj v človeško življenje? Spal sem tako sladko v deželi pozabljenja ! Jaz in moj prijatelj, dr. Pery, zadeta po tam groznem vprašanju, nisva ved-.la odgovora ter sva, da izgovoriva sebe, s kretnjo pokazala na „večnega rlovekau, ki se je bil mej tem vmaknil v najtemneji kot anatomične dvorane. zadostnim v tem obziru, ker vse uradništvo ne pojmi vzvišenosti svoje naloge in ker državljani niso dovolj izobraženi in zavedni da bi znali izposlovati točno izvrševanje oblastvenega nadzorstva dela. Ali, koncem koncev, dolžnost obstaja in ostaja oblastem da tudi one skrbe za zdravo delo in tako je upravičeno upanje, da se v tem obziru še marsikaj izboljša tekom časa. Ako smo prej kazali kako kvarno upliva nezdravo delo na delavca in njegovo okolico, hočemo še ogledati si, kako škoduje isto celo v bodočnost, namreč naraščajoči mladini. Bolehajoči delavec ni sam, ko stavlja z svojo boleznijo v nevarnost zdravje človeške družbe, ne, on ima navadno še otroke, in ne malo njih. In tem otrokom v nežnej mladosti vceplja oboleli oče velikokrat kal svoje bolezni, da se ista polagoma razpase do poznejih let, do tedaj morda, ko se razvije iz olroka dijak, vajenec, delavec, ženin. In ta sicer prej lo navidezno zdravi in čvrsti mladenič je podedoval nagnenje do iste bolezni, ter baš v času, ko stopa mej svet in mora napenjati prvič svoje sile in upirati se novim po-trebam in prilagoditi novim razmeram izbruhne njegova bolezen in človeštvo mora hraniti in ravnati hirajočega, ki razseje zopet mej bližnje kal bolezni. Ali drugi vsakdanji slučaj : Delavec dela čez uro, o neprimernem ponočnem času, izostaja od doina, se navadi zanemarjati rodbino ; brezvestni gospodar in dobičkarska družba mu nujata za „okrepilo“ opojnih pijač — tako le pri hitro zgublja delavec oče in soprog vso smisel in ljubezen do rodbine, zanemarja vsako vzgojo otrok in kaj sledi? Iz teh zanemarjenih družin vzraste čreda potepuhov, malopridnežev, zločincev, kakor jih je opažati v obilici v našem mestu. -Te li delavec, njih oče, na tem kriv ? Prav maP, navadno nič, k večem v toliko, ker ni spoznal, da če ga človeška družba izrablja od zore do mraka in služi potem še za poboljšek svojega kruha do pozno v noč. da niso s tem nikakor še dani vsi pogoji, potrebni za mirno državljansko in družinsko življenje. V glavnem pada pač krivda na človeško družbo, oziroma one nje činitelje. da se zastruplja nevedno ljudstvo z alkoholom. In tako se nezdravo delo maščuje celo v daljnej bodočnosti nad človeško družbo in ji polni bolnišnice, sirotišnice in ječe. Radi tega ponavljamo da ni samo delavcu v korist, nego pač vsemu človeštvu, ako se skrbi da delo ne pokvarja duševnega in telesnega zdravjs. Razumljivo, da marsikomu to misli ne ugajajo in ne prijam, da se posebno delodajalec ne more tako zlepa ž njimi spo-prijazniti, dokler ga strogost zakona ne sili v t-\ Ostali pa, katerim je sreča bila tako mila, da jim je priskrbela stalen in dober zaslužek se ne zmenijo veliko in smatrajo te moderne zahteve po zdravem delu za neiztršljive in neizpeljive želje. Ali temu ni tako. Al ar sikaj je tudi prosvitljenim glavam bilo nekdaj neumljivo in vendar se je dovršilo v korist človeka. Grškim modrijanom je bilo suženjstvo potrebno in za blagostanje ostalih neodpravljivo zlo in vendar se je sužnje oslobodilo v čast in prid človeštva. Tako se je odpravilo tlačanstvo, dasi so mnogi se zbali za napredek poljedeljstva in istotako bode treba rešiti zdravje delavstva, tudi če obrti in kapitalu ne bode po godu. Sirite ..HflRODHEGfllEiflličir Pesnik je skočil s kamnite mize in šel proli skrunitelju posmrtne sreče. — Ab, ti si, nesrečnež ? — je zavpil bro si mi znan! Skočil je nanj, zgrabil ga za vrat, a njuni trupli, sklenjeni eno k drugemu, sta se zvalili na mrzli tlak. A zaman so se prsti enega krčevito ovijali vratu druzega, da bi ga zadušili, zaman sta so skušala eden druzega smrtno raniti z nohti, se zobmi! Oba — pesnik in bolest — sta bila večna, nesmrtna, ker sta oba pila usodno tekočino življenja. Tedaj se je revni človek — Bolest — dvignil in rekel pesniku : Jaz sem te obudil k večnemu življenju zato, da boš mogel s tvojo umetnostjo obdelovati, sicer staio a vedno lepo resnico, na katero je večina človeškega rodu, kakor so zdi, pozbila, namreč : lepoto smrti. Opevaj to krasno boginjo. Pred taboi že so jo opevali Petrarca in sv. Frančišek, Bvron in Byron in Leopardi. Pri zadn ih besedah „rcčnega človeka1' — Bolesti — sem dvignil oči proti steni anatomične dvorane, ki je stala nasproti vbodu v isto. Prejšnji nadpis je bil spremenjen in se je sedaj glasil: „ In morte vita !“ Politični razgled. Avstrijski državni zbor je torej sklican na zasedanje za dne 10. t. m. Baronu Bienertliu su mudi, da bi spravil pod streho predlog o rekrutnem kontingentu. Sicer pa. če ne bo mogla zbornica delovali in če vsled tega ne bo mogel baron Bienertli rešiti to vprašanje parlamentarnim potom, tedaj si bo pa pomagal se zloglasnim § 14. Veleizdajniški proces v Zagrebu. Kolosalni proces: 53 obtožencev in preko 600 prič. Obtoženci so že kakih 8 mesecev v [>reiskovalnem zaporu v Zagrebu. Bilo jih je 54, a eden njih, imenom Vukalja, je vmrl v preiskovalnem zaporu. Odkod in zakaj ta proces? Znana je reška resolucija, sklenjena 1. 1906 mej Srbi in Hrvati z ogrsko koalicijsko stranko. Namen te zveze je bil, odpraviti s površja „madjarone“. Proti tej zvezi se je dvignila Frankova stranka, ki je napovedovala vojno Srbom, Madjarom in Avstriji, a je bila obenem vedno pripravljena služiti bodisi Avstriji, bodisi Ogrski. Istotako je nastala tudi na srbski strani stranka, tako-zvana radikalna stranka, ki je nastopala proti bratski zvezi s Hrvati. Tej zvezi zvesti Srbi tso tvorili takozvano: srbsko neodvisno stranko. Hrvatska vlada pod banom Pejačevi-čem je imela močno zaslombo v narodu. Protivila se je — nasprotno prejšnjim vladam — volji Ogrske. — Močna opozicija Hrvatov proti ogrskemu železniškemu redu, je provzročila, da je prišel na Hrvat-sko vlado ban Rakodczaj, ki pa si ni mogel nikakor sestaviti večine in je moral vsled tega podati svojo ostavko. No, sledil mu je zloglasni baron Raucb, ki je— prej prijatelj koalicije — hotel koalicijo vničiti. Razpustil je hrvatsko zbornico, a po novih volitvah je bila koalicija v zbornici zastopana številneje, nego prej. No, Raucb si jo pomagal s tem, da je vladal brez zbornice. Branil in protežiral je Frankovo stranko in radikalne Srbe, a preganjal re-8olucijonaše ter plenil njih glasila, s čemer si je zaslužil, da ga je narod izžvižgal. Slednjič je — nalašč za to plačani — Nastič izdal neko brošuro, v kateri je mnogo Srbov in Hrvatov obdolžil veleizdajstva. Zločin obtožencev je torej vele zdajstvo : kazen, določena za ta zločin, je smrt. Obtožencev je 53, kakor že rečeno, a mej temi je mnogo trgovcev, ki so vsled dolgega preiskovalnega zapora gmotno popolnoma minirani. A ves ta monstruozni proces ni nič druzega, nego mahinacija proti stranki resolucijonašev, mahinacija proti sporazumu mej bratskima narodoma srbskim in hrvats-kim, in to na podlagi gesla. Divide et iropera! Turški bojkot. Bojkot avstro ogrskega blaga v Turčiji, je jenjal. Predminoli teden je namreč prišlo do sporazuma mej našo monarhijo in Turčijo glede Bosne in Hercegovine. Takoj dan po podpisu tega sporazuma, je jenjal bojkot. To je torej jasen dokaz, da je turška vlada sama organizirala in vzdrž -vala ta bojkot. Kajti, dasiravno je turška vlada prej vedno in ponovno zagotavljala avstro-ogrskemu poslaniku v Carigradu, markizu Pallavicini, da bo storila vse, kar je v nje moči, da bojkot jenja, ni bojkot vendar hotel jenjati, dokler ni prišlo do definitivnega sporazuma, dokler ni bil do-tični zapisnik podpisan. Kakor hitro se je pa to zgodlo, ni bilo bojkota več. Konflikt med Srbijo in Avstro ogrsko. Zdi se, da se je ta spor nekoliko vblažil. Sicer se pa sme reči, da je položaj v tem sporu ravno tako nestalen, kakor vzeme. Grof Forgarb, avstro-ogrski poslanik v Belemgradu, ki je bil predminoli teden odpozvan iz Belegagrada pod pretvezo, da se je doznalo za zaroto, ki da se kovala proti njemu, se je v sredo vrnil na svoje mesto. Istega dne so se zglasili na ministrstvu za zunanje stvari v Belemgradu poslaniki vseh velevlasti, a ne skupno, marveč posamično. Prvi je bil ruski poslanik Sergejev, ki je v imenu Rusije svetoval srbskemu ministru za zunanje stvari, Milovanoviču, naj Srbija v prilog splošnemu miru odjenja od teritorij sinili zahtev in naj zaupa velesilam. Poslaniki ostalih velesil, namreč nemški, italijanski, angleški in francoski so pa Milanoviču izrazili željo do-tičnih vlad, da bi naj Srbija sledila nasvetu Rusije. No, Srbija je Rusiji žc odgovorila. In ta odgovor je jako pomirjevalen. Glasom tega odgovora, ima Srbija miroljubne namene in izjavlja, da so vse vojne odredbe 1 le defenzivnega značaja, Srbija da ne želi I ničesar druzega, kakor vspostavljenje normalnih odnošajev na meji, da ne zahteva ničesar in je pripravljena zaupati svoje-interese velevlastim, če Evropa prizna aneksijo Bosno in Hercegovine. Vprašanje avtonomije za Bosno in Hercegovino pa, da smatra rešenim se sporazumom mej Avstro-ogrsko in Turčijo. Od druge strani se zatrjuje, da je avstro-ogrski poslanik v Belemgradu, grof Forgach, vrnivši se v Beligrad, prinesel seboj ultimatum Avstro-ogrske ter da je imel nalogo, da ta ultimatum izroči srbski vladi, da ga pa po gori povedanem miroljubnem odgovoru Srbije ne bo izročil. Torej se zdi, da se je začelo jasniti na balkanskem obzorju. Za sedaj kaže, da bo vreme lepo, da ne bo grmenja topov, in da ne bo padal svinčeni dež. Vozniki tržaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in daje vsako dovažanje gramoza (batude, ja-rine in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev! DOMAČE VESTI. ki se o vsaki priliki bahajo se svojo lj®.‘ beznijo za ljudstvo, kmečki stan itd., in hočejo na vse načine kake nove »ljudske' stranke, posebno od teh ljudij, bi se sme^ pričakovati, da bodo podpirali štrajkujoi« voznike iti jih bodrili k vstrajnosti. Tod*) zaman iščeš vsmiljenja pri hijeni ! Ona se zaleti v svojo žrtev in jej požre drob, ®e meneča se za vse vzdihe. Takih hijen im®' mo tudi mi v Trstu. Neka slovenska ,,kl®; rikalna cunja44, katere ime hočemo zamolčanj iz obzira do čitateljev, kar tekmuje v vsak1 številki, kako bo najbolj blatila in črnil* voditelje stavko, zanesla med te in štraj' kujoče seme nesloge in razdora in s tem škodila ugledu voditeljev stavke. Pri tem se pa čisto nič ne meni, da s tem, d* škodi njej obsovraženemu vodstvu stavk®' škodi tudi stavki sami in torej voznikom samim. Ni možno našteti vseli obrekovanj m neresnic, ki jih v številki za številko tros' ta v božjem strahu pisani in urejevani liji' Posebno si je to ljudsko glasilo privošči}0 d.ra Mandiča. (Je bi bilo res to ,kar piš® rečeni pobožni list o njem z ozirom ®* sedanjo stavko, tedaj bi dr. Mandič z*' služil, da se ga imenuje glavnim urednikom „Zarje“. Toda vozniki se za vsa ta ako; dožeijna obrekovanja ne menijo ; svesti sl svojega položaja stopajo naprej v trdnem prepričanju, da se pobožne želje še pobo2' nejšega lista ne bodo vresničile. Zarja .... se dela! Okoličane!11 vozniki! V eni svojih zadnjih številki® neki majhni tržaški slovenski tednik obsoj Vaše gibanje, češ, da ste s tem oškodova1! podjetnika (loka in Turka. Zapomnita81 P. N. naročnikom našega lista. Podpisano prosi vse one naročnike »Narodnega Delavca14, ki še niso plačali naročnine in one, ki so zaostali za drugo po-luletje, da dopošljejo to malo svotico čim preje. V to svrlio smo današnji številki »Narodnega Delavca44 za naročnike, ki nam še dolguje,o na naročnini, prilož li poštno nakaznico,' katere naj se blagovolijo po-služiti, da nam dopošljejo naročnino. Upravništvo „Nar. Delaven". Železničarji c. kr. državne, c kr. priv. južne železnice in premikači c. kr. glavnih skladišč, so vabljeni na zaupni železničarski sestanek, kateri se vrši v soboto dne (i. marca t. 1. ob T. uri zvečer v dvorani »Narodne delavske organizacije44. Tovariši, udeležite se polnoštevilno tega sestanka, ker se bode razpravljalo o zvezi s češko narodno-socijalno železničarsko organizacijo. Volitev v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam za VI. kategorijo delavcev je odrejena _ za dan 31. t. m. Naša kandidata ostaneta ista kakor pri zadnji razveljavljeni volitvi in sicer Jeriha Anton, delavec v papirnici v Vevčah; njegov namestnik Fran Go-mišček, delovodja mizarske zadruge v Solkanu. Glasovnice, ki morajo biti podpisane od delodajalca in zaupnika delavcev, naj se nemudoma vpošljejo predsedniku volilnega odbora dru. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu. Priporočamo našim vdeležencem teh volitev, da pazijo na to, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene in podpisane, kajti ob zadnjih volitvah smo izgubili mnogo glasovnic ravno zaradi tega, ker niso bile glasovnice pravilno podpisane. Obenem pa priporočamo našim članom in somišljenikom, da zastavijo vse sile v to, da zopet prodremo v tej kategoriji, da s tem dokažemo še jasneje nego prvikrat, da je večina v ti kategoriji na naši strani in da s tem dokažemo lažnjivost trditve naših nasprotnikov. Vstanovni občni zbor železniških uradnikov se vrši jutri, v nedeljo, dne 7. t. m. v Sokolovi dvorani »Narodnega Doma44 v Trstu. S tem se uresniči davno gojena želja vseh jugoslovanskih uradnikov po svoji lastni organizaciji. Združeni se svojimi rojaki s severa, bodo tvorili močno trdnjavo v obrambo svojih stanovskih in narodnih interesov. Mi voščimo novovstajajoči organizaciji najboljšo bodočnost! Hijene! Z ozirom na štrajk oko-ličanskih voznikov. - Štrajk okebčan-skili voznikov ni «e do dam s nehal. Dne 12. januvarja t. 1., torej pred 7 tedui. so okoličanski vozniki, siti dosedanjih razmer, proglasili stavko. Ne glede na vzorno disciplino, bajkovito vstrajnost ia požrtvovalnost, ki So jo štrajkujoči vozniki do sedaj pokazali, dokazuje že dejstvo, da štrajk traja že c lih 7 tednov, kolike važnosti je to gibanje za voznike. Človek bi mislil, da pred takimi izrazi stanovske zavednosti in požrtvovalnosti, mora vsak poštenjak sneti kapo, pa naj bo že Lah, ali Slovenec. Posebno pa od ljudi, to dobro ! Strahovlada kamore. TržasK0 tramwaysko vprašanje. — V zadnji1} vzdihljajih, na koncu svojega življenja, ž®' lostnpga spomina, je hotela sedaj vladajoč* laškoliberalna stranka dokazati še enkt'fl svojo popoln' nezmožnost v reševanju s° cijalno-gospodarskih problemov in naravn°s, ostudno frivolnost v igranju z življenski*®. interesi ljuditva. Kakor znano, je mesto odbor izvolil nekak pododbor „ad hop’ naj pripravi načrt nove pogodbe oboi° tržaške s tuka šojo tram\vaysko družbo. . Mesto, da bil pododbor skušal vsft približati se priznanim načelom modern®!? občinikega gospodar-tva, ki zahtevajo rektno prevzetje tramwayskega prom® (municipalizacijo), ter s tem preprečiti m0 nopoliziranje tega prometa potom požrešn' velekapitahstičnih društev na škodo javnef? blagra in davkoplačevalcev, je rečeni P°rt odbor ne le več ali manj ohranil do sedanj _ velekapitalistično izkoriščanja ljudstva V — občine, temveč zagotovil tej tuji (M gijski jezuvitski) družbi neomejeno gosp0®' stvo na tržaškem tramwayskem prome do 1. 1923. in še naprej (morda) do 1® 1948. To je res moderno gospodarstvo. S vprašanjem se bomo bavili natančnejše prihodnjič. Danes omenjamo še, da ®®J v zadnjih dneh podala k županu deput®i:1L sociialnili demokratov, so zahtevo, naj rajoči mestni svet pusti nerešeno to 6*®. nentno socijalno občinsko vprašanje, in 11 prepusti rešitev istega novemu, na podile novega volilnega reda izvoljenemu mestnem1 zastopstvu. ■ Mi se pridružujemo tej zahtevi so®, jalnili demokratov. Sedanji vmirajoči mes 11 svet je le še v stanu vmreti. Sklepanje življenju občine naj prepusti vstajalo cim — Odmevi afere s paroplova družbo »Dalmatia44. Čitstelji se bo< gotovo še spominjali burnih prizorov, ® lili je provzročilo kršenje z nekaterimi n šib delavcev sklenjene pogodbo glede 11 • krcavanja in razkrcavanja blaga se str®, parobrodne družbo »Dalmstia44. Vže teh priprav J)000.000 kron. Po končanju aneksije št j- .ei'bn. kar bi znašalo v našem približno smo pa z na. Celot l0—1,1 priprav so do sedaj znašali •iOn ai 1)1 ziasai° v nas021 približno ta ,’POO.OOO kron. Kakor smo pa zvedeli, je jaških ' iviuu. ivnaui OlUU pa AVCUC11, JU ,sRvlka močno pretirana. Celotni izdatki d ’ v „jN°pi ta številka 200,00t).000 kron Ta ■j ’ a000.000 K. Pripisali bi še malo pri-'*?eo> toda c. kr. urad bi si napravil — ^«bavo«. Cjajr Hudeči batalijoni se — suše. Šota*?'0111 ^elu BO.000 članov, kakor dokazife h,;1 n° demokratične strokovne zveze v > aoler *J°Pis ,.Fr;ink. Kuritr*. Tako so zgubili : ^1 a,ji 21.956 članov, lesni delavci 8266 k a°v, kovinski delavci 4153, tesarji 3800, poseki 5641, krojači 2214, slikarji štukaterji 1369 itd. v celem 79.432 , ru ~ ____4..i.~ ______: x_ b °v- Ce bo šlo vedno tako naprej, to k '0 sodrugi na čuden način pridobivali 1 celi — svet. $0p-^r2aniz®cija nemško govorečih ^.'Jalnih demokratov v Trstu. (Or-kra,lsati°n deutchsprechender Sozialdemo-ei"er' in Triest.) To je naslov interna-kat na^ne sorijalne demokracije tržaške, vabi s posebnimi samonemškimi le-k^1 tržaške sodruge na veliko slavnost, v .e*'a liode v nedeljo dne 14. marca 1909. "jernadjonalni dvorani v ulici Boschetto prj Zelo zanimivo pa je to, da sodeluje ljCj teJ nemško socijalno demokratični vese- da nemških socijalistov v ve» }} sjdoli ni in da priredijo imenovano Perl,',?0 ^an* nemškega društva „Adria-^biri’ kateD se hočejo okoristiti na račun 'a tržaških socijalistov. Ne Vakor vse kaže, se "spolnjujejo be-nemškega državnozborskega poslanca Ha a> kateri je pred kratkim časom rekel 1 1 Wol(, "eniškega državnozborskega poslanca a ai kat« Heil)?auPnem sestanku tržaških Nemcev v H) 'm domu „Eintracht“, na katerem je k°i'D Ben?®ko pevsko društvo „Adriaperle“ *°rativno zastopano, velepomembne be- sede : Organizirajte v pr. i vrsti nemško delavstvo v Trstu. Radovedni smo, kaj poreko naši vrli slovenski sodrugi k temu. Vsaj vendar povsod in pri vsaki priliki povdarjajo razni Regenti, Kopači in Šolarčki, da so dobri Slovenci in da delajo vedno v prid slovenstva v Trstu. Kedo je pomagal premikačem c. kr. glav. skladišč. (Pišejo nam) Glasilo jugoslovanske socijalne demokracije, katero nas je še pred kratkim časom imenovalo pijance in šnopsarje, nas sedaj hoče pre-pričati, da so bili vedno socijalisti tisti, kateri so nam pomagali doseči razno po-boljske tekom celih 20 let. Našteva nam plače, katere smo imeli pred 10 leti, ter zraven potuhnjeno omeni, da sicer takrat res niso bili premikači organizirani, vendar je vse t9 pridobitve tekom 10 let pomagala pridobiti socijalna demokracija. Smešno se nam zdi odgovarjati na tako neumnost, toda ker nam je znano, zakaj sodrugi socijalisti to trdijo, si dovoljujemo jim na vsa usta povedati, da nismo nikdar potom so-c:jalne demokratične stranke ničesar pridobili, obratno so nam ravno socjalisti pri pomogli, da smo bili ob priliki štrajka ogljarjev občutno kaznovani, Kar se pa tiče naših pridobitev in poboljškov Vam hočemo v prihodnji št. »Narodnega Deb“ nekoliko Vaš zaspani spomin obuditi in s številkami dokazati kedo in kedaj nam je ! pripomogel do te malenkosti, kar smo si priborili tekom 10 let. P r e m i k a č. Slovensko gledališče. „Tržaško dramatično društvo* vprizori jutri, v nedeljo, dne 7. t. m. veliko Tolstojevo dramo „Moč teme“, ki je eno izmed najtehtnejši del, ki jih je ustvaril slavni grof L. N. Tolstoj. Sicer že pisateljevo ime .jamči za dovršenost in zname, nitost tega dramatičnega umotvora. Tolstoj, ki tako dobro pozna vse, tudi najbolj skrite sile in nagone človeško narave kakor pri izobražencih tako tudi pri preprostem kmetu, nam je v svoji drami očrtal z nedosežno umetnostjo vrsto likov, ki nastopajo pred nami s porazujočo verjetnostjo življenja in nas tem bolj prepričujejo, da je razvoj dejanja, ki je videti docela enostavno in preprosto, brez vsake prisiljenosti in narejene umetnosti; z ito pa se gledalec uklanja tudi 2ilemeniti ideji, kateri služi „Moč terne*, brez najmanjše nevolje in brez naj-rablejšega dvoma. Glavna lica, ki jih zremo na odru, so : Bolehni gospodar Pjotr, ki ga mlajša njegova žena Anisija kot neprijetno breme mrzi ; v Pjotrovi li ši sta še, nekaj slaboumna hči Akulina in mala Anjukta, ki zre s svojimi nedolžnimi očmi vse te grde čine „teme“, ki se gode v očetovi hiš:, in prezgodaj dozoreva ; pri hiši služi za hlapca mladi in gizdavi Nikita, za katerim obrača pohotna gospodinja svoje zaljubljeno oči. Nastopita tudi Nikitin stari oče, dobri in mehki Akim, ki je smešen po svojem govorjenju iu neroden pri nastopanju, ampak on je poštenje, vest, ki se neprenehoma oglaša v tej — „temi“. Vse drugačna je mati Matrjona, zvita in hudobna ženska, ki celo podpira grešno ljubezen med sinom in gospodinjo, kateri preskrbi za novce celo „praškov“, da bi gospodarju prej — odleglo. Tn res mu odleže po praških in „moč teme* raste in raste. Nikita se poroči z Anisijo, pa začne ljubimkovati s pastorko Akulino in ta ljubezen ne ostane brez posledic; te pa je treba odpraviti za vsako ceno in to se tudi zgodi. „Moč teme* je dospela do vrhunca: Akulinino dete Nikita umori, saj so prijavljeni snubači za to nesrečno dekle, ki se je v svoji omejenosti in poltnosti docela udala mlademu, njenim željam strežočtmu možu matere, ki jo 7. dna duše sovraži, saj ve da je Anisija zastrupila Pjotra. In dasi se na zunaj zbirajo čim dalje temnejši oblaki nad grešnim domom, se jame v Ni-kitovi duši jasniti: teža greha je prevelika, da bi jo mogel nositi človek in dobri Akim, živa njegova vest, mu pomaga osvoboditi se „moči teme*. Pred zbranimi svati pred vso družbo prizna svoj greh, da zabrani vsaj zadnje zlo — zvezo med Akulino in njenim ženinom. Drama je po tem takem polna najimenitnejših učinkov, ki se jim občinstvo ne more odtegniti. Pričakovati je torej, da nihče ne zamude prilike uživati ta najlepši dar slovanske umetnosti. DOPISI. Iz Doline. Na pustno nedeljo prired lo je naše vrlo pevsko in bralno društvo „Vodaik“ lepo veselico, ki se je v vsakem obziru izvrstno obnesla. Vdeležba je bila velika, program se je razvil v splošno za- dovoljstvo in zabavo in tudi z gmotnim vspebom smemo biti prav zadovoljni. Polovica čistega dobička odločena je za podporni sklad naše podružnice N, D. O. Iz Brega. V dopisu predzadnjega „Nar. Del.* o najnovejej zvezdi vrinila se je kaj neljuba in neprimerna tiskovna pomota, kar steni popravljamo. Tiskano je da se je celo krščanskim oslom dopadlo, da se je kaplanu Volku posrečilo odkriti tak govorniški talent, a glasiti bi se moralo brežanskim oslom, kakor j3 to lahko razumljivo. Popraviti bi treba nadalje da se je predavanje kaplana Volka o (socija-lizmu vršilo pri Vanetu Galmo v Dolini. TOVARIŠI! ČItajte Vaš list „tfaro. O.« priporoča podpisani svojo dobro-znano »Kavarno Universo68 na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago naj finejše likerje ter tukajšnjo in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Podjusani priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom , N. P. 0“ svojo na novo odprto Gostilno „Allfl citta tii Firenze" v ulici sv. Katarine št. !), kjer toči naizvrstnejši krašbi teran in druga vina vrve vrste ter lahko vedno postreže z gorkimi in mrilimi jedili. Cene zmene, postrežba točna. Za obilen obisk ae priporoča vdani Viktor Kosič. Podpisani naznanja članom „N. D. O*, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo M" GOSTILNO 1L GA8TELL0 Dl DIMI” kjer toči najboljša vlpavaka, izborna latraka in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik, Dr. Fran Korsano jspecijaiiet za sifilitične in kožne bolezni Ima svoj ambulaforlj 9 v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Književne novost!. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„ 2 80 »Štiri ruske slike", povesti .... „ —'60 BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" . „ P50 Kip Gregorčlda.................. 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST tlahitl za dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Val (liri vo 40. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatclj c. kr. redarstvene straže, o. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. prir. lloyd orož. c. l«;r. tlnančne straže v Trstu, Kopru lu 1’ulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najDoljše voščilo (is) C. io I. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.-------- — Postrežba točna. —- AU8TRO AMERIKANA ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRS T—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio do Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. ...... . , Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin Plooolo dt. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ^.TRŽflŠKfl POSOJILNICA IN HRANILNICA1*1 registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza (lella Caserina St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih atopnloah). — TELEFON St. 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4Vio -»■ Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/o> na zastave po 578 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. | Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. j izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. s.\w\\\\\\\\' Poštno-hrauilnični račun 8i6’oo4. vrmmummmmmm ^ i m n— ...... Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Glulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. : pekarna jtfreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago (3 vedno svež kruh a in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ A(lria“ ul. Nuova Stv. 11 in „Ai lratelli dalmati“ ulici Zudecclie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. JOSIP PRELC priporoča svojo trgovino z ogljem ulica Selte Fontane št. 16. kjer ima na razpolago tudi milo, drva, koks, sodo in pepel. Svojim k svojim ! Podpisani priporoča svojo GOSTILNO «m. leiristii« 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže Jahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. Ga Babiča Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št, 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruli n razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobec. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. jfllojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ijarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Slovensko podjetje! Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano iostilno s krasnim vrtom uii Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško - obrt. — Odlikovan dne 5. aprila I 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Posle 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Kajetan Bonefačic priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo «v. Antona novega;. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča ..Pri stari Breskvi44 KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4, - Tf$ priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točo1' Gostilna društva Jadrno ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Gorka in mrzla jedila so vedn® na razpolago., kakor tudi slovensk' časopisi. — Najnovejše avtomatih orgije, katere svirajo izbrane slovel1' ske komade. Postrežba točna. mr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporo^ Odbor krčmar društva „Jadran“ Viktor Kante. IVAN KOŠMERLI IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI r ROJANU, ul. Montorsino št. 7* ,fl kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonij®11* in druge jestvine; kakor tudi razne deli*8 teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. MOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402 v. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvafilre stroke. Zaloga voSčenih sveč z lastno tovarno- — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v inozemstvo. VODSTVO. J P. Pekama Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Slovenci! Pozor ! Slovenci! Pozor I Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici V. Dobauschek TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. " I zamorete kupiti po neverjetno niških cenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečloa, Pletenine, Spodnje hlače, Srajce, Kape, kakor tudi vse potreblčlne za mOžke. Izvršujejo se naročila za obleke po meri. po JAKO NIZKIH CENAH. Govori so slovensko. I rSMKsOSREDNJA BANKA W LESKIH HKANILNIUSS&. Telefon 19-95. J ^ Naslov za brz.: SPOROB!«^ Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. A j / 0 / ¥^°B® na knjižice. Vloge na tekoči račun do A ] j Q I • j 4 /0 Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE! VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 /Q Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije -JADRANSKA BANKA v TRSTU- Via della KUPUJE IN PRODAJA V^EDlMOSTHE PflPlHJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISJVIA, PRIdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE Ifl DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. —.-..■■■■.—.. Uradne ure : 9 Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). Eskoipt nič in laso, torna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica DOKUMENTOM VKRCANJA. 12., 2 30 - 5.30. — Brzojavi: ,.JADRANSKA" - Trst. — Telefon: 1463 in 793. ======== A II O VLOGE NA KNJIŽICE- T" 4 o — tekoč1 in žmo račun — I VLOŽENI DENAR OBRESTUJ^ SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : 1 STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI = = I Trst - Grand Hotel BflliKflN - Trst S S Kavarna, S cene zmerne