Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE V. b. b. Kreftova komedija ,,KRAJNSKI KOMEDIJANTI*' je najmočnejša odrska manifestacija slovenstva vse od Cankarja sem! letnik VIL CELOVEC, SOBOTA, 10. MAJ 1952 ŠTEV. 32 (492) V znamenju medsebojnega zbližanja ^ času od 2. do 9. maja t. 1. se je mudila Da Koroškem skupina slovenskih učiteljev in Profesorjev iz Ljubljane. Bratje iz domovine bili gostje Društva socialističnih učiteljev vstrije. Udeležili so se v Drobolah na Baš-eW jezeru strokovnega in političnega tečaja 0roških socialističnih učiteljev, si ogledali orovlje, šolo v Hodišah, Beljak, nove glavne p e v Bistrici ob Dravi, Št. Vidu in Celovcu. Ovsod so jih koroški stanovski tovariši in Unkcionarji Socialistične stranke gostoljubno ^Prejeli in seznanili s kulturno, gospodarsko ln Politično problematiko v deželi. Tudi dežel-n' glavar g. VVedenig se je v daljšem razgo-v°ru z gosti iz Jugoslavije posebno zanimal vzorno rešeno manjšinsko vprašanje v Jugo-av*ji in pokazal na težave dvojezičnega šol-pri nas. Taki obiski mnogo pripomorejo rriedsebojnemu zbližanju obeh sosednih na-,(>dov in izmenjavanju obojestranskih izkušenj. ^ovenski duhovniki obsojaj‘o fašizem Kakor na Primorskem, v Celju in Ljubljani, ob li. obletnici ustanovitve OF tudi v Ma-‘ooru zborovali slovenski katoliški duhovniki "" člani Cirilmetodijskega društva. S konfe-|ence, na kateri je bilo zbranih okrog 60 du-°vnikov, so poslali ministru za zunanje zade-Ve Edvardu Kardelju naslednjo resolucijo: Katoliški duhovniki, zbrani na pokrajinskem Ostanku CMD v Mariboru, enodušno izjavlja-aao' da hočemo ostati neomajno zvesti tistim 'dejani, ki so priklicale v življenje OF, ki je Precai Umreti, kot pa se odpovedati svetim pra- tisoč _ni do svoje zemlje, katero je posvetila kri ev in tisočev naših borcev.*1 "Pet sc bahajo z novim orožjem 0l3^'rneriški vojni minister Frank Pace je te dni javil nekaj podrobnejših podatkov o novem topu. Trdil je, da tak top pešadiji ri.1"° nudi doslej še nepoznano orjaško artile-c I 0 Pomoč in nadomesti samo glede učinka nil° VrSto najboljših dosedaj izdelanih navad-n . f°pov. Poleg tega novi atomski top niti hov''1' ne k° odvisen od vremenskih in ve-Cnih nePri'>k ter bo zelo gibčen na vsakem Jugoslavija dobi novo ustavo V ponedeljek je bil objavljen v Beogradu načrt za novo jugoslovansko ustavo. V primeri s sedanjo so v načrtu za novo ustavo predvidene v glavnem naslednje spremembe: 1. Jugoslavija bo imela predsednika republike, ki bo izvoljen izmed poslancev, članov Prezidiuma. Predsednik republike bo hkrati predsednik Prezidiuma in vrhovni poveljnik oboroženih sil. 2. Parlament bo sestavljen iz dveh delov: a) iz Zveznega sveta in iz Doma narodov z dosedanjim nazivom: Zvezna ljudska skupščina; drugi del parlamenta bo Svet proizvajalcev, ki ga bodo sestavljali zastopniki proizvajalcev, t. j. zastopniki delavskih svetov, industrijskih in trgovskih podjetij. n 3. Poslance Zvezne ljudske skupščine bodo izvolili neposredno okrajni in mestni ljudski odbori, tako da bo na vsakih 60.000 volilcev izvoljen po en ljudski poslanec. Člane Sveta proizvajalcev pa bodo volili delavci in uradniki, ki sodelujejo v proizvodnji. 4. Sedanja oblika vlade se spremeni tako, da bodo namesto sedanjih ministrstev ustanovljeni „odbori Prezidiuma**, ki bodo neposredno j odvisni od predsednika republike in od Prezidiuma. Ti odbori bodo vsebovali sledeče resorje: za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za gospodarsko politiko, za socialno politiko, za kulturo in prosveto, za zaščito zakonodaje in državljanskih pravic, za nadzorstvo računov in za vprašanja državne uprave. Načrt nove ustave bo verjetno predložen v razpravo in odobritev že na letošnjem letnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Italijanski volilci zahtevajo kruh in zaposlitev Težko gospodarsko stanje v Italiji ni naj- I boljša reklama za.bližajoče se volitve. Da bi ! ljudstvo pozabilo na vsakodnevne skrbi in težave, se vse one politične stranke, od vladajočih demokristjanov pa do kominformovcev, ki so jim resnične potrebe ljudstva deseta briga, krčevito trudijo, da bi čim bolj razplamtele šovinizem in imperialistični pohlep po tuji zemlji. Na volilnem zborovanju v južnoitalijanskem mestu Potenci je predsednik italijanske vlade De Gasperi znova zahteval celotno Svobodno tržaško ozemlje za Italijo ter rotil zahodne zaveznike naj izpolnijo svojo obljubo. De Gasperijev govor je povzročil pri jugoslovanski javnosti upravičeno ogorčenje. Jugoslovanski tisk in radio sta poudarila, da De Gasperi nima s čim potolažiti in zadovoljiti italijanskih volilcev, zato pa jim obljublja tuja ozemlja. ,,Toda — poudarja „Borba“ — italijanski volilci, delavci, kmetje, državljani sosedne republike ne zahtevajo ropanja in osvajanja; oni ne zahtevajo tujih mest; oni ne zahtevajo jugoslovanskega ozemlja, ki ga je prigrabil fašizem. Oni zahtevajo kruha in zaposlitve. To zahteva Italija od vlade De Gaspcrija.** „Borba“ nadaljuje, da italijanski narod, ki je imel priliko videti, kakšno korist je imel od raznih prenapetih domišlavcev v preteklosti, ni sovražnik Jugoslavije, čeprav poskušajo ta narod neki krogi v Italiji na sistematični način okužiti z imperialističnimi apetiti. „Bor-ba“ zaključuje: „Naj De Gasperi gleda, da bo zmagal na volitvah s pomočjo boljše uprave, z boljšo socialno politiko in s tem, da izroči zemljo kmetom itd. Da ne bo zmagal na volitvah z našim ozemljem, pa mu jamčijo vsi Jugoslovani. Nikoli ne bo prestopila naših meja noga osva-jalca!“ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU Slovensko narodno gledališče bo v nedeljo, dne 18. maja 1952, ob 9. uri dopoldne gostovalo v celovškem Mestnem gledališču s Kreftovo komedijo Pred nastopom gostov iz Ljubljane fkfLOSJži ltC)4lC£Jrt združenih moških in mešanih zborov Slovenskih prosvetnih društev Hkrati se bomo spomnili desetletnice izselitve! Vstopnice dobite pri krajevnih SPD in pii SPZ ter v »Naši knjigi' v Celovcu, Gasometergasse 10 Osrednji odbor Churchillova vlada vara britansko ljudstvo Pred nedavnim ie britanska vlada objavila pregled gospodarskega položaja. Čeprav ta najnovejši pregled precej odgovarja dejanskemu stanju, v katerem Se Velika Britanija trenutno nahaja in tudi ne prikriva gospodarskih težav, v katerih se je znašla odkar je po zadnjih volitvah spet Churchillova konzervativna stranka prevzela oblast, pa vendar ni takšen, kakor ga je vedno objavljala prejšnja laburistična vlada. Z nobeno besedo namreč v seda- njem gospodarskem pregledu niso omenjeni načrti, ki jih ima vlada glede na bodoči razvoj gospodarstva. Namesto da bi vlada jasno izpovedala, kaj še čaka britansko ljudstvo, samo po besedičarskih ovinkih opozarja, da bodo nastale „neke“ težave, če ne bodo britanski državljani spoznali, da so sedaj žrtve potrebne bolj kot kdaj koli. (Znano je, da je britansko ljudstvo že parkrat moralo malo bolj zategniti svoj pas, odkar je spet nastopila Churchillova vladavina). Vladni pozivi na žrtve so povezani z zahtevo, naj se poveča proizvodnja (pod nespremenjenimi delovnimi pogoji in mezdami seveda), naj se v industriji usmerijo napori v proizvodnjo tistih dobrin, ki jih Velika Britanija lahko izvaža in naj se prikrajšajo tam, kjer delajo le za domači trg in potrebščine širokih množic, ki si želijo zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Vso krivdo za sedanje stanje v Veliki Britaniji skuša Churchill naprtiti bivši laburistični vladi, da bi tako opravičil sedanje reakcionarne korake konzervativne vlade na gospodarskem področju, ki merijo na staro zasebno opravljenje najosnovnejšili gospodarskih panog po privatnih kapitalistih. Tako hoče na primer spet razveljaviti podržavljenje industrije jekla in železa, ki jo je izvedla laburistična vlada. Ta politični vidik omenjenega gospodarskega pregleda je nujno treba upoštevati, ker je namen Churchillove vlade, da z deloma tudi umetnim ustvarjanjem gospodarskih težav vara ljudstvo, ki naj bi ji potem raje sledilo na nazadnjaško pot gospodarjenja. Brez dvoma bo zelo zanimivo, kaj bodo delovne množice na pozive in ukrepe Churchillove vlade rekle in s svoje strani ukrenile. Dejstvo je, da je šest milijonov sindikalno organiziranih delavcev že zahtevalo zvišanje mezd. Tudi pri premeščanju delavcev iz manj važnih v važnejše industrijske panoge, ki so potrebne za izvoz in za oborožitev, so že nastale večje težave, ki se jih pa gospodarski pregled skrbno izogiba, namesto da bi jih objavil in priznal. Prav tako gospodarski pregled ne govori nič o tem, kako bo s potrebnimi surovinami, ki so potrebne za gospodarski razvoj, katerih nabavo pa mora vlada spraviti v sklad z zlatimi in dolarskimi rezervami britanskega gospodarstva. Proizvodnja jekla, glavne in temeljne surovine za britansko industrijo, je navzlic vsemu še vedno nižja, kot je bila leta 1950, ko je bila šc laburistična vlada. Glavna značilnost tega najnovejšega dokumenta — gospodarskega pregleda — je popolna negotovost in netočni proračuni, ki bodo odvisni od razvoja pričakovanih in nepričakovanih dogodkov v britanskem in svetovnem gospodarstvu. To pa dokazuje, da bo na vsak način šele prihodnost pokazala, kako se bo razvijal britanski gospodarski položaj (namesto da bi bilo to začrtano v vladnem gospodarskem pregledu) in ali bo doživel večjo in daljšo krizo, ki zgleda, da je neizogibna. Figi na poti v Ameriko V sredo popoldne je avstrijski zvezni kancler Figi z angleškim letalom odletel na svoje predvideno potovanje v Ameriko preko Londona. Ko se je na letališču Schvvechat poslavljal od članov vlade, ni bil navzoč noben socialistični minister, kar kaže, da socialisti v Fig-lovem potovanju gledajo bolj strankarski kot državni obisk kanclerja v Ameriki. Drugi dan po svojem prihodu v London je Figi obiskal ministrskega predsednika Churchilla, nato pa je bil sprejet v Buckingham-palači od mlade angleške kraljice Elizabete, kateri ga je predstavil zunanji minister Eden in s katero se je nekaj časa razgovarjal. S tiskovno konferenco in sledečim sprejemom pri Edemi je bil prvi dan Figlovega obiska v Veliki Britaniji zaključen. Danes bo zvezni kancler nadaljeval svojo pot v Ameriko, kjer so predvidene tiskovne konference v VVasliingtonu in New Yorku. Kredit za voj’aška oporišča VVashington. — Ameriško obrambno ministrstvo je zahtevalo od kongresa kredit v znesku 1.242,555.000 dolarjev za zgraditev vojaških oporišč v tujih državah. Davki in strah pred vojno kot propagandna sredstva v ameriški predvolilni kampanji Pri ameriških volitvah snubita glasove volil-cev vedno le dve pomembni stranki in sicer ..demokrati", h katerim se prišteva tudi sedanji predsednik ZDA Truman in „republikanci", ki imajo svojega najznamenitejšega predstavnika v senatorju Taftu. V sestavu obeh strank po svetovno nazornih vidikih in po socialnem položaju njenih vrhovnih predstavnikov praktično ni prav nobene razlike. Obe stranki vodijo ameriški finančni mogotci, ki so si v volilnih časih v laseh edinole glede na zunanjo politiko: demokrati zagovarjajo svetovno razgledanost in širokogrudnost na tem področju, republikanci pa s senatorjem Taftom na čelu politiko umika v domačo zatišje, predvsem kar se tiče vprašanja takozvane ameriške pomoči tujim državam. Z ozirom na različno postavljanje vprašanja ..zunanje pomoči" ter v zvezi s tem vprašanjem je vedno večji državni proračun, ki ga mora poravnavati ameriško ljudstvo s svojimi davki, ena od poglavitnih točk volilne propagande republikancev. Zato Truman ni doživel samo močnega odpora proti visokemu znesku za ..zunanjo pomoč", ko je v svoji poslanici kongresu zahteval nadaljnih sedem milijard in devetsto milijonov dolarjev v to svrho, ampak še bolj so se njegovi nasprotniki v ameriškem kongresu upirali proti vrtoglavi vsoti 85 milijard in 400 milijonov dolarjev proračunskega predloga za prihodnje gospodarsko leto, ki se v Ameriki začne s 1. julijem. Ko je predlagal leta 1940 Roosevelt prota-čun v znesku 9.000,000.000 (devet milijard) dolarjev, so številni Američani napovedali gospodarski propast. Vsa dežela je bila razburkana, ko je Truma p predlagal za leto 1950 proračun v znesku 40 milijard dolarjev. To pa je bilo pred vojno na Koreji. Sedanji proračun zahteva polnih 51 milijard samo v vojaške namene. Ali se smemo zaradi tega čuditi, če nad temi vsotami, ki izvirajo po večini iz davkov širokih ljudskih plasti, milo rečeno, premnogi Američani majejo z glavo? Najbolj se način republikanske volilne propagande v zvezi s proračunom zrcali v naslednji ..ugotovitvi", ki sta jo prinesla dva znana ameriška lista: „Vsi prezidenti, vštevši Franklina Roosevelta, so pobrali od državljanov v 156 letih davkov za 248 milijard dolarjev. V tem času sta bili dve svetovni vojni. Truman pa nam jevšestihletih pobra^ 2 6 0 milijard dolarjev. In še vedno nimamo dovolj denarja za poravnavo tekočih računov." Republikancem torej res ni težka propaganda, češ da je vse to Trumanova pogreška, ali z drugimi besedami ..demokrati" s svojo politiko žre jo vedno več ljudskih davkov. ..Demokrati" s Trumanom (pa čeprav le-ta na predstoječih volitvah ne bo več kandidiral) seveda tudi niso leni. Dobro vedo, kje morajo prijeti Američane, da kljub astronomskim številkam v svojem državnem proračunu v glavnem vendarle izbijejo, kar hočejo izbiti. S slič- no krepkimi besedami, izkoriščajoč propagando o vojni nevarnosti in strah Američanov pred morebitno novo vojno, ki bi znala zajeti tudi ameriško celino, zagovarjajo visoke vsote, ki jih Truman zahteva za ..zunanjo pomoč" in se z razmeroma ostrimi sunki zaletavajo v republikanske izolacioniste in ,retretiste“ (to so ljudje, ki se raje umikajo pred svetom v domačo zatišje). V že zgoraj omenjeni poslanici, v kateri je Truman zahteval tudi sedem milijard in devetsto milijonov dolarjev za druge države, namreč pravi: ..Politika umika bi nas prisilila ... da postanemo garnizijska država ... in nazadnje se bomo znašli pr£d krvavo bitko na naših lastnih obalah. Končni stroški take politike se ne dajo izračunati, taka politika bi bila naročilo narodnega samomora." Ob drugi priložnosti pa je po radiu postavljal vprašanje takole: »Obnova programa vzajemne varnosti pomeni lahko razliko med življenjem in smrtjo za mnoge od vas, ki me nocoj poslušate." (Te izjave so v toliko še bolj zanimive, ker ne strašijo samo ameriških davkoplačevalcev pred vojno, ampak tudi jasno izpovejo, da je takozvana ameriška pomoč tujim državam med drugim namenjena in ..potrebna" zato, da bi morebitne prihodnje krvave bitke ne bile na ameriških obalah ampak raje na tleh in na hrbtih drugih držav in narodov). Koroška bo izdelovala filme Lansko leto ustanovljena „Družba za filmsko umetnost Carinthia" se je zadnjo sredo na tiskovni konferenci prvič predstavila javnosti. Njen poslovodja, znani pisatelj profesor J. F. Perkonig, je poročal o delu in načrtih te za Koroško popolnoma nove ustanove. Prav Koroška, je dejal, ima na tem področju posebne naloge ne samo zaradi pokrajinskih lepot, temveč predvsem tudi zaradi njene posebne geografske lege, ki ji narekuje visoko misijo sporazumevanja med narodi. In film ima tu velike naloge, predvsem kulturni film, ki s prikazovanjem velikih stvaritev posameznih narodov omogoča globlje medsebojno spoznavanje in s tem zbližuje narode in ljudstva. V tem stremljenju je Družba za filmsko umetnost Carinthia tudi že navezala stike s Triglav-filmom v Ljubljani in je tudi že v dogovorih z italijanskimi filmskimi podjetji v Rimu. Govomk je povedal, da hoče družba najprej proizvajati le kulturne filme in so zimska snemanja za prvi kulturni film družbe »Poročno potovanje na Koroško" že gotova. S snemanjem poletne pokrajine za ta film pa bodo končali najkasneje v začetku junija. Dolžina filma bo znašala 300 do 400 metrov. Trenutno snemajo v Krški stolnici drugi kulturni film »Hiša svete Eme". Medtem ko prvi film financira dežela, so pri drugem udeleženi krški stolni kapitel, koroški tujski urad in veleposestnik Oto Aichbichler, mož znane pisateljice Dolores Vieser. Režija tega drugega filma je v rokah znanega filmskega režiserja Schott-Schobingerja, medtem ko je napisal besedilo za umetnostno-zgodovinsko ilustracijo dr. Milesi od koroškega urada za varstvo spomenikov. Družba pa se hoče uveljaviti tudi z zabavnimi celovečernimi filmi in bo verjetno prav tako še letos producirala prvi zabavni film. Snov trenutno še ni določena, vendar naj bi prišlo v tem filmu do izraza resnično bistvo Koroške, to pa nč v popačenem, ozkem smislu, kakor prikazuje bistvo Koroške Landsmann- schaft, temveč v širokem, nespremenljivem, tako rekoč »večnem" smislu. Filmi se bodo kazali predvsem v inozemstvu in je že zagotovljeno, da jih bodo v smislu filmskega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo vrteli tudi v Nemčiji. Zato morajo biti vsi ti filmi gotovi še pred začetkom nove filmske sezone, ki se pričenja 1. oktobra 1952. Kakor' je poslovadja družbe J. F. Perkonig v navzočnosti komercijalnega direktorja podjetja Winklerja iznašal, podjetje noče sprejemati od nobene strani subvencij in hoče biti predvsem splošno koristna ustanova, ki ji ne gre v prvi vrsti za dobiček. Izkušnje sorodnih podjetij pa kažejo, da so dobri filmi, posebno če jih je mogoče plasirati tudi v Nemčiji, v finančnem oziru jako donosni. Samostojna filmska produkcija je na Koroškem brez vsake tradicije in se bo zato mlado podjetje z vsemi silami zavzelo, da si koroški film pribori kljub mladosti in silnim težkočam ugled in mesto v filmskem svetu. Pretresljiva nesreča slovenskih planincev V Julijskih Alpah v Sloveniji se je zgod*'J te dni strašna in pretresljiva nesreča. Minulo soboto je odšlo pet planincev, starin od 21 do 26 let, iz planinske koče v Martulj-ku v smeri proti severni steni Šipka v vzhod' nih Julijskih Alpah. V steni jih je nenadoma zajela težka nevihta. Dva plezalca sta se odi**" čila za povratek. Ko sta plezala nazaj, je enemu spodrsnilo in je med padcem strmoglavil v prepad še svojega tovariša, s katerim je b| privezan na isti vrvi. Oba sta padla v globoči' no 200 metrov ter obležala na mestu mrtva-Ostali trije, ki niso več mogli dalje, so se skušali zateči pred neurjem med skale, da bi prl" čakali pomoč. Reševalna odprava iz Kranjske gore, ki s° se ji pridružili tudi gorski reševalci z Jesenici je mogla zaradi dežja in megle začeti z reševanjem šele v ponedeljek. Ko so našli v snežnem metežu v steni pogrešane planince, je bil samo še eden živ, dva pa sta vsled izčrpanosti že v steni našla smrt. Vendar je bil tudi tretji že tako izčrpan, da je kmalu potem. k° so ga rešili, izdihnil. Med ponesrečenimi so trije bratje Ivan, Milan in Janez Uršič, vsi trije študenti ljubljanske univerze, ter Hinko Muraus in uslužbenec sodišča Franc Karner, vsi iz Slov. Bistrice. Vesti iz Jugoslavije g Tiskovni zakon pred parlamentom Že dalj časa so nekateri reakcionarni krogi v Avstriji pripravljali spremembo tiskovnega zakona, da bi postal še slabši, še nedemokratič-nejši kot je že. Koncem meseca marca je parlament razpravljanje o spremembi' tega zakona še odložil, na svojem zadnjem zasedanju preteklo sredo pa so z glasovi koalicijskih strank proti VdU-jevskim in kominformovskim glasovom le sklenili spremembo, ki sicer ni taka, kot je bila prvotno predvidena, kljub temu pa vsebuje nekatera poslabšanja. Predvsem so znatno zvišali denarno globo za odgovorne urednike, če se pregrešijo proti- tiskovnemu zakonu. Sklenili pa so tudi, da ministrstvo za sodstvo do jesenskega zasedanja parlamenta izdela osnutek za temeljito reformo avstrijskega tiskovnega prava. Prvi makedonski umetniški film Podjetje »Vardar film" v Skopi ju je končale snemanje prvega makedonskega umetniškega filma »Frosina" v režiji Vojislava NananiČa-Film obravnava borbo makedonskega naroda med fašistično okupacijo. Večino filma so p°" sneli v ateljeju na Začjem Ridu pri Skoplju in na Ohridskem jezeru. Scenarij jie napisi makedonski književnik Vlado Malevski. Mladi film »Kekec" je že četrti mesec ua sporedih jugoslovanskih kinematografov. V 28 kinematografih, v katerih so ga do sedaj vrtel* po Sloveniji, ga je gledalo 163.000 ljudi. P0' sebno veliko zanimanje in obisk je bil zabeležen v Brežicah, ki imajo komaj 1.350 prebivalcev, prodali pa so 2.975 vstopnic. Podobe*1 primer so zabeležili tudi v Tolminu, Žalcu, Ra" dovljici, Vrhniki in Novem mestu, kar kaže da se predstav udeležujejo tudi prebivalci *l okoliških krajev. Film »Kekec" se predvaja tudi že v drugil’ ljudskih republikah, kjer je bil prav dobr° sprejet. V Beogradu ga je gledalo do sedaj nad 45 tisoč ljudi, v Zagrebu pa nad 30.000- Washington. — Vlada ZDA je prepovedala ameriškim državljanom potovanje v drža',e sovjetskega bloka. Zunanje ministrstvo je sp°" ročilo, da je bil ta ukrep izdan zavoljo tega> da bi s tem ameriške državljane opozoril n* tveganje, ki so mu izpostavljeni med potovanjem v te države. Državljani ZDA lahko P°" tujejo sedaj v države sovjetskega bloka sani° s posebnim dovoljenjem. S knjižnega irga CARINTHIA I - 142. letnik 1952 Zgodovinski in narodopisni prispevki h koroškemu domoznanstvu — Poročila Zgodovinskega društva za Koroško — Vodi dr. Gotbert Moro. V založbi Zgodovinskega društva za Koroško (Gescliichtsverein fiir Karnten) v Celovcu je pred nekaj tedni izšel 142. letni zvezek zbornika »CARINTHIA I“, ki je tokrat posvečen častnemu članu omenjenega društva, dvornemu svetniku Juliusu Heinzelu. Zvezek, ali bolje rečeno knjiga (kajti njen obseg je preko 750 strani) je kot vsi letniki Carinthije broširana in se začenja s posvetilom Heinzelu ter z njegovo sliko. V 42 obširnejših člankih in znanstvenih razpravah ter nadaljnjih 38 krajših najrazličnejših poročilih, ki sodijo v tematiko, ki jo napovedujejo pravila Zgodovinskega društva, s katerimi se knjiga končuje, je zbrana bogata in pestra vsebina. V kratkem knjižnem poročilu nikakor ni mogoče, da bi se dotaknili podrobneje vsakega posameznega dela, niti jih ne bomo vseh naštevali. Od poročila o delu za ohranitev številnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v letih 1948—1950 preko poročil o arheoloških najdbah in drugih arheoloških ter zgodovinskih zapiskov, preko nekaterih krajevnih zgodovin, ohranjenih starih beležk o posameznih zgodovinskih dogodkih in folklornih razprav, preko zanimivega članka o zgodovini kopanja in plavanja na Koroškem pa tja do raziskavanja različnih navad pri izdelovanju grabelj v posameznih predelih dežele najdemo v knjigi mnogo zanimivega ter s pestrimi slikami in risbami podkrepljenega gradiva za spoznavanje Koroške, njene preteklosti, njenih značilnosti in nekdanjih ter še današnjih navad njenega ljudstva. Posebno naj omenimo članek „Wahlheimat Unterkarnten", ki je lastna biografija slikarja-umetnika Wernerja B e r g a, ker njegov avtor, po rodu Nemec iz takozvane Gorate dežele ob Renu, s hvaležno toplimi besedami v enem stavku govori tudi o koroških Slovencih, ki jih skuša razumeti in jih prizna kot enakovredne deželane, kar od »rojenih Korošcev" premno-gokrat pogrešamo. Tudi s posnetki moderno usmerjenega umetniškega ustvarjanja Werner-ja Berga, s katerim hote ali nehote zajema tudi slovenske motive po krajih in ljudeh, ki jih upodablja, je Zgodovinsko društvo napravilo korak k zbližanju obeh narodov v deželi, ko je njegove slike sprejelo v svojo knjigo. Najbolj nas pa v 142. letniku »CARINTHIA I" brez dvoma zanimajo C e f a r i n -ovi »Prispevki k zgodovini koroškega dnevnega časopisja" in tu pred vsem dvoje poglavij v katerih obravnava »začetke slovenskega dnevne- ga časopisja na Koroškem" ter »Slovenski partizanski tisk na Koroškem". Zraven spada še ustrezni del »bibliografije koroškega časopisja v slovenskem jeziku". Čeprav je opaziti, da se je avtor te razprave do neke mere potrudil, da bi podal objektivno sliko slovenskega časopisja in partizanskega tiska in mu je to v grobem okviru tudi uspelo (saj ga je zaradi tega nesramno napadla »Volkszeitung" in s tem ponovno dokazala, da v njenih stolpcih igra Steinacherjev nacistični duh prvo violino v takih in sličnih vprašanjih), moramo pa kljub temu ugotoviti, da se mu je vrinilo mnogo na- pak in netočnosti, katere bi se bil gotovo praV lahko izognil, ko bi se ne bil zanašal samo 11 nepopolne materialno vire, ampak bi poseb**0 kar se tiče partizanskega tiska našel pot k živim tovarišem, pričam teh zgodovinskih let, k* bi mu prav radi in z odkritim veseljem šli 11 a roko pri njegovih prizadevanjih okoli svo,° razprave. Vsekakor pa je treba priznati k**1 napredek na poti do razumevanja in pozidnega priznanja naše partizanske dobe po merodajnih avstrijskih krogih, da je sploh enkraj prišlo do take objave v avstrijski knjigi izp°c peresa avstrijskega avtorja. —or. ,Mladi rod” - številka 4—5 Kakor že za februar in marec, je pred kratkim izšla tudi za april in maj dvojna številka »Mladega rodu". Vsebina nove številke, ki je spet bogato ilustrirana, je mnogovrstna in bo sleherni bralec našel v njej marsikaj privlačnega. Kratke popevčice, med njimi ljudske in umetne izpod peresa slovenskih pesnikov Otona Župančiča, Stritarja, Grudna, Levstika in Široka, so lahko dojemljive za naš šolski mladi rod in mu bodo ob pomoči staršev in šole dale prve osnove za spoznavanje slovenskega pesništva. Prebiranje leposlovnih, narodopisnih in prirodoslovnih sestavkov bo širilo obzorje otrok, reševanje križank in dopolnilnic s slikami in brez njih pa jih bo navajalo na samostojno razmišljanje in jim krepilo spomin. Nekaj narodopisnih sestavkov je tokrat povzetih po koroških nemških avtorjih, čeprav s° tudi ti zapisovali le po izročilih, ki so še z d’ med našim ljudstvom samim. Zato se nam zCjl način, kako fantje ljudske šole v Ledine*11 opisujejo Jurjevanje v svojem domačem kraj*1’ bolj pristen ker je neposreden. Dobro znamenje je, da so se v listu pričel* oglašati že tudi mladi bralci z dopisi, rešitvami ugank in s pošiljanjem sličic. S tem dok*" zujejo, da so s svojim listom zadovoljni in ga radi prebirajo. Sicer pa o tem zgovorno S° vori tudi dejstvo, da je število naročnikov v kratkem času štirih mesecev, odkar ,,Mjad rod" izhaja, naraslo že na razveseljivo viš*n° 4.000. Za izdajatelja in uredniški odbor je hkrati zadoščenje in vzpodbuda za nadalj*11 trud v korist našega mladega rodu. ^r- Anion Bajc: Q(ekuj besed o jeziku a „3C(rajii škili kuuieelijeiiitili” Kreftova komedija je pisana v jeziku dobe, )* je Zoisova osebnost vtisnila svoj pečat, tor je dolge mesece prebiral Linharta, Jap-ia’ Makovica, Vodnika in Pohlina, dokler se st ^an^0 toliko vživel, da mu je jezik lagodno e • Toda Kreftova komedija ni namenjena “"o branju, marveč pride na oder. Tu pa se Zastavi tisto veliko vprašanje: kako naj igralci 'Ogovarjajo ta jezik? Mar po črki, po današnjih Ptavorečnih pravilih ali morda po narečju? or hoče na to odgovoriti, mora najprej ve-'> kako so izgovarjali naši prosvetljenci. rubar je brez dvoma skušal pisati tako, ka-°r so govorili njegovi ožji rojaki. Zanj je bil T?vopis še bolj ali manj fonetičen (kakor v ..atetku prejšnjega stoletja Vuku Karadžiču). Vdei »nemeia. N, kruh ' setletjih po Trubarjevi smrti pa so sloven-osrednja narečja doživela hude pretrese: , 11 se je jel izgovarjati kakor dvoustnični v, atka vokala i in u sta oslabela, deloma celo Ker je vsak knjižni jezik konserva-so pisci še zmeraj pisali: bil, sirota, , --> ko je ljudstvo že govorilo: biu, srota, eo. Kako so odgovarjali pridigarji, nam je s°Vedal Janez Svetokriški: „Sledni po navadi ,voje dežele bo govuril, jest pak bom pisal, ,, r so Slovenci (= protestantje) pisali." akdo je torej govoril po svojem narečju, ftdar moramo celo za tiste čase pripustiti 2nost, da je pisana beseda semtertja vpli-a a "a govorjeno. ‘di se, da se je vprašanje knjižnega izgo-I a pomaknilo za korak naprej s Kopitarjevo , ynico. Tam pravi avtor, da je načelo: piši, j. kor govoriš 1 sicer sijajno, vendar pa da bo ,azalo ostati pri tistem malem odmiku, ko pi-*k° 1, izgovarjamo pa v. Ta Kopitarjev sta-. k priča, da so — nekateri vsaj — izgovar-k Vse druge glasove po črki. Na drugi strani so nam mete^'ca s pisav0 kreh, pteč kaže, da **Pet drugi izgovarjali po narečju. >, _ Vso verjetnostjo so osebe, ki nastopajo v rajnskih komedijantih, govorile narečje do-acega kraja, seveda nekoliko požlahtnjeno s jksano besedo. Linhart je bil iz Radovljice. Ja-e‘j Kamničan, Vodnik Šiškar, torej sami Go-enici pa Ljubljančani. Pisava knjižnega jezika ^a je bila dolenjska. Iz tega je moralo priti ko omahovanje v govoru, neka nedosled-s st' Eno pa je gotovo: govorjena beseda Zoi-i !®ga časa se ni tolikanj ločila od današnje, ."kor bi kdo utegnil sklepati po pisanju, le da j r*'k uporabljal brez primere več tujk in da k besedni red nekam bolj starinski. Rr ie napisal komedijo v jeziku naših °svetljepcev zato, ker ji je hotel dati Časov-, barvo; za{0rej mu ne bi moglo biti všeč, °i le-ta šla na odru v izgubo. Res je, da so jjr ^°isa govorili skoraj tako kakor danes, le j *s® je dosti čutila narečna osnova, ki je kul-f^a se ni zabrisala. Na drugi strani pa je tudi ' izgovorjava po tedanji pisani besedi si “"ja v današnjem poslušalcu občutek starin-s.e§a> patriarhalnega. Zato je jezikovno vod-^1° jnirno pripustilo izgovor n. pr. nejsim vej-'> čeprav le-ta ni zgodovinsko upravičen. r°vorica tujcev, za katere je izpričano, da iezika n'so znak ali pa so ga le lomili, b°'j ali manj karikirana. ,Kršenca‘ Micka pa MATI j^Sak° drugo razmerje med ljudmi se lahko s T(emeni: ali mati ostane mati. Naša duša t b lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, je a Vcdno ostajamo del nje same, plod, ki ga °aa dala svetu. Lahko begamo po drugih cin- je hodila ona, naš duh lahko zasle- druge cilje ,ali njeno dete ostajamo hh)uvb vsemu. V stoterih naših navadah, mis-„. ’ custvih se očituje kri, ki smo jo prejeli od )e- In je bila prav za gotovo s kmetov in kdo bi si upal trditi, da ni bila nemara iz istih krajev doma kakor Levarjeva. Z dežele je tudi Matiček; toda Matiček zna brati, zna govoriti z ,učenimi" gospodi, kdo bi torej zameril, če se je Sever malce otresel narečnih posebnosti? Poglavje zase je jezik, ki ga govore komedijanti v Županovi Micki. Po večini so Ljubljančani, a Linhart je dogajanje postavil v gorenjsko vas. Sam jih je učil, sam jim je prišepeta-val. Ali Linhartova gorenjščina utegne včasih v njih ustih po ljubljansko zazveneti, včasih jim je pred očmi pisana beseda, včasih pozabijo na vse, ko se milo ozirajo proti suflerjevi skrinji. Morda bi kdo utegnil očitati, da je Županova Micka po jeziku lokalizirana previsoko na Gorenjsko. Pogovor o kamniški burji in obiski ljubljanskih gospodičev da kažejo na bližino Ljubljane, morda na kraje za Šmarno goro. Pa saj je za Trubarja Ljubljana govorila še go-renjščino, ob Linhartovem času je segala gorenjščina še do mestnih vrat, še danes v Št. Vidu ,švapajo‘! Za tisti čas in za te kraje lahko mirno jemljemo, da se je govorilo: hodit, smejat, mene, lepe nive, t&ja vola, pjete, trple-ne itd. Nismo pa šli tako daleč, da bi dopuščali jezikovne posebnosti gornjega kota, recimo roče, noje, šiša za knjižno roke, noge, hiša (in vendar imamo pri Ljubljani — Šiško!) Tako torej pošiljamo Komedijante na oder s tiho željo, naj bi se jim nova jezikovna obleka dobro podajala. Komur ne bo povšeči, naj pomisli, koliko je še nerešenih vprašanj, kar zadeva naš odrski jezik, pa naj z dobrohotnim nasvetom priskoči na pomoč! Ivan Tavčar: JUfrfr lin. bol" nv onen’ 0 čemer mislimo, da nas naj-J loči od nje, tudi ondi je ona. . (Zofka Kvedrova.) čilska moč v rodbini je brezmejna; materin bol -n Vpbv delata čudeže; žena ozdravlja "ike, prestvarja trde značaje v čuteče in ^emehke v junaške; žena oživlja lene, pre-ar)a malodušne v delavne in marljive. (Pavlina Pajkova.) Izmerile so se globočine morja, izmerile vi-Clne gora; kdo pa pride kdaj do dna skrivnim materinega srca? (Josip .Stritar.) Stari Anton Kimovec je bil ves čas svojega življenja velik revež na zemlji. Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi in truditi, če si je hotel pridobiti vsakdanjega ovsenjaka. Ko pa je vstopil v sveti zakon, ga je naš gospod Bog udaril s tako žensko, da me je še sedaj groza, če se spominjam. Pri delu mu ni prav nič pomagala. A v hiši mu je ukradla, kar je dosegla. In to, kar je ukradla, je kolikor največ mogoče zapila z žganjem. In če se je Anton zvečer vračal proti domu od težkega dela, je naletel pogostoma na svojega zakona slabšo polovico, v jarku ali pa sredi pota ležečo. Vaški otročadi pa šo kriče hrumeli kriig nje. Ali potrpežljivo jo je vselej naložil na svoje rame, jo odnesel v kočo ter ji odpuščal —-ker je bila mati njegovemu otroku! In ko jo je pobrala smrt in ko smo jo bili zagrebli v tisto rumeno prst tam gori pri svetem Lovrencu, je stal Anton Kimovec žalostno pri strani in po licih so mu rinile debele solze. „Možje,“ je dejal, ,,škoda je je, da je umrla! Človek se vsega privadi. In če sem zaboje in predale dobro zaklepal, mi še vzeti kaj ni mogla. Škoda, da je umrla!" Za njo mu je ostal otrok, sin. Tega svojega otroka pa je imel Anton Kimovec silno rad. Nekega jutra, ležeč na trdem svojem ležišču, pa se je hipoma domislil, da je njegovo življenje, če se stvar natanko pretehta, vendarle težavno. In tedaj je Anton Kimovec prišel do sklepa, da mu mora sin v šolo, da ne bo moral nositi gnoja v košu na plečih in da mu ne bo treba stradati. V resnici ga je vlekel v Ljubljano. In stopil je pred patra Kalista, ki je bil tedaj gospodar pri frančiškanih, in poljubil mu je belo roko ter izprosil, da je smel sin vsako opoldne prihajati na tisto slabo, ali vendar dobro kosilo. Anton pa je potem, kar je le mogel, lezel v Ljubljano, ,.Tončka gledat". S sabo je jemal kos črnega kruha, da ga je jedel med potjo. Pil pa je iz studencev kraj ceste. Časih si je oprtal koš, v katerem je bila „hrana“ za sina, in potem sopel v sončni vročini do mesta. Gotovega denarja ni zapravil nikdar. Pač pa so ga končno pričeli spoznavati dobrosrčni vozniki in vabili so ga, kadar je požiral prah po cesti, da je odložil in prisedel. In tedaj bi ga vi morali čuti, kako je tem voznikom vestno pripovedoval, da hodi sina gledat; da je to otrok, kakor si ga le želeti more; kako da so očetje gospodje frančiškani zadovoljni z njim in kako da mu napravlja le veselje in veselje! In res, otrok je dobro delal. Leto za letom je bil „prvi" in prinašal je zlate knjige domov. Z očetom sta prihajala skupno v cerkev. Staremu pa se je videla velika sreča na obrazu, da smo mu zavidali vsi, ki smo imeli slabe in razposajene otročaje. Ko pa je bilo dokončanih osem šol, je moral Kimovec prodati svoj laz in, ko je sin dokončal visoke šole, je bila prodana tudi koča. Stari pa je potem po vasi gostoval ter se živil od svojih rok. A vi si ne morete misliti, koliko del je znal! Pozimi je pletel koše, po večerji pri- povedoval za kos kruha otrokom pravljice ali pa molil družini posebne in dobrodejne molitvice. Iz bezgove grče je rezljal pipe iz lipovega leda pa žlice. In če je ravno tako prišlo, je legel spat, dasi ni bil ves dan nič gorkega za-užil. Spomladi je zahajal na delo ter kosil ali kopal za malo denarjev ves ljubi dan. Poleti pa je nabiral borovnice, kril slamnate strehe, popravljal in vezal lonce, prodajal sol od hiše do hiše ter živel skoraj ob samem kislem mleku. Jeseni je spet smukal brinje, iskal maline, strgal smolo od smrek ter pobiral žir po bukovju. Tako si je napravljal krajcarjev, ki jih je potem sinu pošiljal. Ali sam je bil siromak, da večjega ni treba iskati! Ce se je takisto bos, s sklonjenim telesom in z globoko ležečimi očmi plazil okrog, se je moral smiliti vsakomur. In smilil se je tudi nam vsem. Leto za letom je preteklo in leto za letom je postajal Kimovec večji siromak. Sin pa mu je bil nekje tam v Nemcih postal velik gospod in denarjev si je služil, kolikor je le mogel. Vsaj tako so pravili. Na starega svojega očeta pa je bil čisto pozabil. Otrok pozna svoje roditelje le toliko časa, dokler mu morejo kaj dati. Potem pa kot ptica na veji odfrči ter pozabi na domače svoje gnezdo. Mi pa smo stiskali glave in govorili smo, da je takov sin malovreden, takov sin, ki pusti takega očeta stradati in revščino trpeti. Ce pa je kdo staremu Antonu kaj enakega zinil, tedaj mu je prikipela kri v lice in raztogotil in razsrdil se je: ,,Kaj moj sin nehvaležen? Moj sin! Moj Tonček! Boste že videli, kako me bo še podpiral na stara moja leta! Sedaj, sedaj pa še ne more. Ko bi le vi imeli take otroke!" Nekega dne je ta sin res prišel v vas. Tako skrivaj je prišel, da ga nihče ni pričakoval. Nosil je svetlo brado, ki mu je segala čez prsi do obširnega trebuha. Močno se je bil zredil. A z očesom je gledal srpo kakor jež. In nam vsem se je prav, prav grd zdel. In grd je tudi bil. Na gosposkem vozu se je bil pripeljal. Pri županu pa je obstal ter ondi z učiteljem in drugimi gospodi popival ves dan. Doma pa je čepel stari in od veselja se je tresel, kajti njegov sin je bil prišel! „No, sedaj vidite, da je prišel moj sin! Moj Tonček! Ko bi le vi take otroke imeli!" Pa preteklo je popoldne in sin se ni spomnil, da ima v vasi starega očeta. Šele zvečer, ko je že bila tema, je pritaval k svojemu očetu ter mu potrkal na duri. „Oče, ali spite?" je vprašal osorno. „Kaj bom spal? Kako bom spal, če si ti tu, Tonček! Nikar tako ne vprašaj!" Drugo jutro smo stali pred županom ter gledali, kako se je odpravljal Kimovčev Tonček. Pri strani tik voza pa je stal stari oče, praznično oblečen in z odkrito glavo. A sin, zvalivši se na voz, ga je komaj pogledal. In prav imenitno je dejal: ,,Oče, vam sem pa pri županu nekaj pustil!" Potem se je odpeljal in starec je z žarečim obrazom zrl za vozom, dokler se ni skril za ovinkom. „Morda ga ne vidim nikdar večl" In solze so mu silile v oko. Potem je stopil k županu. Ta mu je izročil trideset srebrnih dvajsetič. In te je prinesel k nam ter jih razkazoval in hvalil svojega sina, da ni bilo konca. „Sedaj vidite! Sedaj vidite, kako me podpira na stare dni! To mi je sin! A vi ste govorili, da me je pozabil. Moj sin naj bi mene pozabil!" Ali mi smo stvar bolje pregledali. Župan mu je sicer izročil trideset dvajsetič, a tega mu ni povedal, da mu je bil sin naročil, naj „stare-mu“ vsak mesec daje le po eno dvajsetico! In laz in kočo mu je bil snedel š šolo! Sedaj pa mu je z dvajsetico plačeval skrbno, ali nespametno ljubezen! Od tedaj pa se je nam ta sin še veliko grši zdel, še veliko grši! Ali očetu pa nismo upali povedati, kako da je bilo, da bi mu ne kalili Veselja. Saj mu je moralo pravo spoznanje tako ali tako priti. In to spoznanje je prišlo! Še tisto leto, ko je bil prejel prvo sinovo podporo, tiste dvajseti-ce. Proti jeseni se je stari Kimovec kakor cvet po tratinah hipoma posušil. Star je bil, a tedaj se je v malo dneh še veliko bolj postaral. Ko pa je padel prvi sneg, je moral leči. In takoj smo vedeli vsi, da pomladi ne dočaka več. Skoraj na golih deskah je ležal in primanjkovalo mu je vsega. Sosedje smo imeli usmiljenja z njim. Ali človek, bolan človek in od miloščine živeč, to vam je uboga stvar! In dejali smo mu: „Piši sinu, da ti kaj pošlje! Laz in hišo ti je snedel, naj ti kaj da sedaj?" „Kaj snedel? Kdo pravi snedel?" In ves bolan in slaboten se je raztogotil ter nam dejal slabe priimke. Ali končno je pa le poklical kruljavega Do-linčevega Tomažka, ki nam je tedaj pisaril pisma, kadar je bila potreba. In ta je v tistih kruljavih, njemu podobnih črkah skljuval pismo na Kimovčevega Tončka. In pisal mu je, da je oče bolan, da nima ne jesti ne piti, tudi ne postrežbe in ne gorke in mehke postelje; in da naj torej kaj pošlje, kaj da bolniku. In čakali smo deset dni, čakali smo dvajset dni — in ali mislite, da je prišel odgovor? Oni še odgovoril ni! ,,Vidiš, ničesar ti ne pošlje, ničesar ti dati noče, ta grdi tvoj sin!" Tako smo govorili. Pa takoj je bil ves razjarjen: „Molčite mi! Pisma ni prejel. Saj se še pisma z denarji izgube, pa bi se tako brez denarja ne! Pismo se je izgubilo! Da bi mene moj sin zapustil, tega še misliti ni treba! Tako vam povem!" A Dolinčev Tomažek je moral spet sesti in spet je skljuval pismo in poslali smo ga sinu. In prišel je tudi odgovor! V nedeljo popoldne smo sedeli v tisti Gabrčevi podstrešni luknji, kjer je bil Kimovec vzel svoje stanovanje. In v čumnato je birič, Sadarjev Korle, ki je takrat pisma prinašal, hipoma pomolil svojo glavo. Ali v roki je držal pisemce, tanko kot jesenski list. Bolnik na postelji pa je od veselja vzkliknil: „vidite, da mi piše! Sedaj vidite!" Dolinčev Tomažek pa je vzel tisto pisemce, razpečatil pečat in privlekel na dan, kar je bilo napisanega. In list je razgrnil, obračal ga na vse strani ter gledal pod mizo, če ni pri razpečatenju kaj padlo na tla. Ali denarja ni bilo! „Denarja ni!" „Kaj mi hoče denarjev pošiljati! Sam pride! Sam pride! Beri, Tomažek, le beri!" In staremu so je napel obraz. Tomažek pa je pričel kovati besedo za besedo: „Ljubi oče! Pišeto mi, da ste bolni. Res je, da ste stari in pričakovati vam je vsak trenutek smrtne ure. To je že tako na svetu in božja volja! Pišete, da naj bi sam prišel. Ne morem, imam preveč opravila. Pa če boste morali umreti, umrete tako ali tako, če jaz pridem ali ne! Kam pa ste tiste dvajsetice dejali, Po mojem mnenju bi jih morali vsaj polovico še imeti!" Potem je se nekaj govoril, da mu zdravja želi in potlej je končal. Starec pa je zaječal na trdem ležišču: „Ali je še kdo med vami, ki lahko prebere pisano pismo," Oglasil se je Vratarjev Martinče. In vzel je list v umazano svojo roko ter trgal iz njega besedo za besedo. Ali vse je bilo tako, kakor je bil Tomažek prebral. Stari je silno prebledel in globoko zdihnil: „Zdi se mi, da res ne mara zame!" In kako težko je spravljal besede iz grla! Potem pa se je obrnil proti steni in ničesar ni hotel govoriti. Šele ko smo odhajali, se je obrnil in izpregovoril zamolklo: ,,pa mu nikar ne pravite, da sem težko, prav težko umrl!" Ponoči pa je umrl. Prav ubožno smo ga pokopali. Na grobu ni spominka. Vsako pomlad zraste na njem nekaj trave in osata. Ali po tem grobu nikdo ne povpraša. Taki so ti naši otroci! France Bevk UBIJALEC Imel sem strica, ki mu je bilo ime Luka. Moja mati, njegova sestra, se ga je rada spominjala z zanosom in ljubeznijo. Tudi on jo je imel rad in jo je pogosto obiskoval, kadar ni bil po svetu. Pravili so mi, da me je večkrat pestoval in ujčkal na kolenih. A bil sem takrat še preveč samosrajčnik, da bi se tega spominjal. In vendar ga še danes vidim pred seboj. Poznal sem ga po rjavi, pobledeli fotografiji, ki smo jo hranili v leseni skrinjici med knjigama in raznimi papirji. Bil je močan fant s širokimi ličnicami in s krepkim, malce ukrivljenim nosom. Brki so mu bili ostro zavihani, oči žive, močne ustnice so se mu prav narahlo smehljale. Nosil je štajerski jopič s širokimi, zelenimi obšivi in belimi, koščenimi gumbi. Taka obleka je bila nekdaj pri nas višek veljave in imenitnosti. A držal se je tako trdo in togo, kakor da drobi veliko porcelanasto pipo, ki jo je tiščal v pesti. Pogosto sem odpiral skrinjico in ogledaval fotografijo. Stričeva podoba se mi je do zadnjega gumba vtisnila v spomin. Obžarjen z materino hvalo je zrasel v mojih očeh v izrednega človeka. Bilo mi je zanj stokrat žal, da ga že dolgo ni več med živimi. Njegova smrt mi je bila zagonetna. Bolj zagonetna kot katera koli druga smrt. Težko sem verjel, da je res umrl. Ni bilo njegovega groba, da bi z materjo poromala nanj. Ubili so ga bili nekje v svetu — menda v Bosni — kamor je hodil drvarit. Ko se je neke noči vračal iz krčme domov, so ga napadli iz zasede. Takrat, ko se je to zgodilo, sem bil še pre-otroški, da bi bil kaj razumel. A v naši hiši so pogosto govorili o tem, obnavljali dogodek in ga opletali z legendami. Z leti, ko sta mi rastli pamet in razumevanje, sem to poslušal z drhtečo dušo. Bil sem kot goba in sem željno vsrkaval vtise. Skrivnost v mrak zavitega uboja mi je živo burkala domišljijo. Prizor sem si naslikal po svoje in ga stokrat obnovil v mislih. Vsakikrat sem se stresnil od groze. Kdo je ubijalec? To sem se vpraševal že koj spočetka. Včasih me je to vprašanje bolj zanimalo kot rajni stric. Da, saj so doma govorili tudi o krivcu. Toda le polglasno, z namiga-vanjem, nikoli ga niso imenovali. Dolgo sem zaman napenjal ušesa, da bi prodrl v to skrivnost. Le počasi, besedo za besedo, sem uganil, na koga pada senca suma. Na nekega fanta iz sosednje vasi, ki so ga klicali za Drejca. Bil je že prileten, veliko je hodil po svetu, a je ves zaslužek sproti vtopil v žganju. S stricem sta takrat delala pri istem gospodarju, baje sta bila na usodni večer skupaj v krčmi. Drejca so bili zaprli, a so ga izpustili, ker niso imeli dokazov. Nisem ga poznal. A trapila me je strastna želja, da bi ga vsaj enkrat videl v obraz. Ta želja se mi je izpolnila. Bil sem že deček, ne več otrok, in sem že hodil v šolo. Tedaj sva nekega decembrskega dne z materjo odšla v dolino. Osojni obronki so bili pokriti z debelo slano. Ob potoku, kjer se je že delala poledica, sva srečala pijanca, ki se nama je po stezi bližal naproti. Obleka mu je bila povaljana, brada zanemarjena, temni lasje so mu razmršeni gledali izpod krajcev klobuka. Vpala lica so mu trzala, oči so mu izpod košatih obrvi ostro sršele nekam v tla. Dolge noge so mu opletale, roke so lovile ravnotežje. Kazalo je, da se samozadovoljno vdaja pijani omami. Zdaj pa zdaj je pritišano zeklel skozi zobe. Ko ga je mati zagledala, je za trenutek obstala, nato je stopila s poti v breg. Bilo je videti, da ji to srečanje ni prijetno in bi se mu rada izognila v velikem ovinku. Tudi pijanec je za trenutek obstal in zasr-. šel vanjo, kakor da je neprijetno presenečen. Ne vem, kaj so izražale materine oči, ker sem stal za njenim hrbtom. Pijanec je umaknil pogled in se pognal dalje. Hodil je hitreje kot prej, noge se mu niso več tako zapletale. V brado je brundal neke nerazumljive besede. Stopical sem poleg matere, ki je Sla dalje, in se venomer ozirala. „Ne oziraje se!“ mi je rekla. „Ne glej za njim!“ ,,Kdo je?“ sem vprašal. „Drejc. Saj ga ne poznaš." Drejc! Čudno me je spreletelo po telesu. Nisem se mogel premagati, da bi se ne bil še enkrat ozrl. Temna postava pijanca se je bila že izgubila za ovinkom in med grmovjem. Dogodek, ki sem ga bil že na pol pozabil, mi je znova kot živ stopil pred oči. Pijanec je na mene napravil tak vtis, da niti za hip nisem- podvomil, da je on ubil mojega strica. Le čudil sem se, da tega nisem uganil že v prvem trenutku, ko sem ga zagledal. In obnovilo se mi je vprašanje, na katerega si nikoli nisem znal odgovoriti. „Mati! Pa zakaj je ubil strica?" Tedaj se je mati zdrznila, se ustavila in me premerila z dolgim, na pol začudenim, a na pol očitajočim pogledom. Morda je mislila, da pred leti nisem ujel niti besedice namigavanj, ki niso bila za otroška ušesa. Zdaj se je zgrozila nad tem. „Molči!“ je rekla strogo in stopila dalje. „Da mi tega nikoli več ne zineš! Ali je bil on ali ni bil — nihče za trdno ne ve,“ je dostavila po Teja Janežič-Mikeš: premolku. „Ne smemo ga soditi, da mu ne storimo krivice ..." Bil sem za trenutek ves trd od presenečenja in razočaranja. Na tihem mi je bilo žal, da se je na mah zrušilo vse, kar mi je zgradila domišljija. A četudi sem bil še majhen, sem se takoj zavedal, da je mati tako govorila le zaradi mene. Ni hotela, da bi spoznal greh in hudodelstvo. In da bi kogar koli sodil in obsodil le zaradi suma. V svoji duši pa je imela Drejca za ubijalca. Tudi jaz se nikoli več nisem otresel tega občutka. Ko sem Drejca pozneje nekoč našel pijanega v krčmi, kako glasno blede predse, sem z grozo zijal vanj in čakal, da izreče strašno priznanje. Ni ga izrekel. Iznenada je umolknil, me krvavo pogledal, naperil vame črni kazalec, kakor da me hoče prebosti, in srdito zarenčal. Od strahu sem pobegnil. . . Drejc je skrivnost odnesel s seboj v grob. Naj mi odpusti, če sem mu delal krivico! Vselej, kadar slišim lahkomiselne sodbe in obsodbe ljudi, pa se spomnim materinih besed. DCako j* luda kokoška pomagala o+taicd Na sončnem vrtu je cvetela vrtnica. Sonce j jo je vsako jutro prijazno pozdravilo. Vrtnica je vračala pozdrave prijatelju soncu z ljubkim smehljajem. Neko jutro pa se je sonce vzne- j mirilo. Lepa, ljubezniva vrtnica je venela. Nje- | ni cvetovi so žalostno povešali glavico. Brž je j poslalo žarek na zemljo, da poizve, kaj se ji je j pripetilo. Svetel žarek jo je vprašal: »Ljuba vrtnica, j zakaj veneš in,zakaj si tako žalostna?" Vrtnica je vzdihnila: »Kaj bi ne bila žalost- j na in nesrečna! Črv mi objeda listje in noče j se splaziti dalje." Sonce se je užalostilo zaradi tolikšne nesre- j če. Reklo je: „,Ne bom več sijalo vse dotlej, i dokler he bo vrtnica rešena svojega sovražni- | ka.“ Skrilo se je za temen oblak. Vreme je postalo pusto, ifiračno in brez toplote. Veter se je vznemiril, močno zapihal in I vprašal: »Oče sonce, zakaj ne siješ?" Sonce je žalostno odgovorilo: »Moja prija- j teljica, dišeča vrtnica, je zelo nesrečna. Črv j ji objeda listje. Dokler bo tako nesrečna, ne bom sijalo." »Tudi meni je žal lepe vrtnice, je zašepetal veter, »zato ne bom pihal, dokler bo vrtnica v nesreči." In veter je utihnil. Ptičica v gozdu se je Čudila, zakaj veter ne piha. Vprašala ga je: »Dragi veter, zakaj si se tako umiril, zakaj ne pihaš?" Lepa vrtnica je zbolela. Objeda jo črv in sonce od žalosti nad njeno nesrečo noče več sijati. Tudi jaz ne bom pihal, dokler vrtnica ne ozdravi." ne bo sijalo, veter ne bo pihal in jaz ne bom pela, dokler ne bo vrtnica zopet srečna." „To pa je res žalostno," je dejal hrast. »Tudi jaz ne bom dajal želoda, dokler bo vrtnica nesrečna." Priskakljala je veverica, da bi nabrala veliko orehov. Našla jih je pa zelo malo. Zaprosila je košato drevo: »Prosim te, dragi hrast, daj mi nekaj želoda, da ne bom pozimi lačna." „Ne morem ti ustreči, četudi te imam rad," je odgovoril hrast. »Zakaj ne?" je vprašala veverica vsa začudena. »Lepa vrtnica je zelo nesrečna," je zašume-lo drevo. Velik črv ji že dolgo objeda listje. Vsi smo zato žalostni. Od same žalosti sonce ne bo več sijalo, veter ne bo več pihal, ptičica v gozdu ne bo več žvrgolela in jaz ne bom več dajal želoda, dokler ne bo vrtnica z°Pe* srečna." . »Jaz pa delala več ne bom," je odgovoril® veverica. »Kar vnila se bom v svoje gnezd0 v starem votlem drevesu.” Na poti domov je veverica srečala raC°' »Dobro jutro, veverica," jo je pozdravila r®ca' »Zakaj pa danes ne delaš?" Veverica je povedala raci o nesreči, ki 1, doletela ubogo vrtnico. Povedala ji je tudi, kal so sklenili: sonce, veter, ptičicavv gozdu, hr®-1 in ona. Rekla je: »Ne bom delala, dokler ne vrtnica zopet srečna." „Ce je tako, pa tudi jaz ne bom plavala, r odgovorila raca in odracala na dvorišče. Ta!® je srečala belo kokoško. »Ljuba raca, zakaj si tako žalostna?" jo )e nagovorila kokoška. „Joj,“ je zagagala raca. »Vrtnica, ki jo if®a' mo vsi tako radi, je zelo nesrečna. Vsa je ov«' nela, ker jo uničuje črv. Ker je vrtnica v tak° veliki stiski, od same žalosti nočejo delati ®e sonce, ne veter, ne ptičica v gozdu, ne hrast in ne veverica. Tudi jaz ne bom plavala, d°' kler vrtnica ne bo zopet srečna." »Nesrečna vrtnica se mi res smili," je zak°' kodajsala b^la putka. »Ali vprašam te, kaj k° pomagano vrtnici s tem, ko ste vsi njeni P®' jatelji prenehali delati? Ce hočete vrtni00 osrečiti, morate zanjo kaj koristnega storiti-Pojdi z menoj!" Kokoška in raca sta hiteli k vrtnici. Star® kokoška ni spregovorila nobene besede, n?1 toliko ni utegnila, da bi jo pozdravila, z drob' nimi svetlimi očmi je pregledala vse vrtnic®6 liste. Stopila je naprej, hlastnila s kljunom pogoltnila debelega črva. »Tako draga račica," je zakokodajsala k°" koška, „le poglej, kako sem pomagala vrt®’" ci, da bo zopet srečna. Poleg tega sem im®'a res okusen in izdaten zajtrk. Vrtnica se je vsa srečna ozrla proti sonc®-Nasmehnila se je od velike sreče. Sonce je z®' čelo sijati. »Ce bi bilo le malo pomislilo," je reklo so®" ce, »bi lahko s svojimi žarki sežgala črva? »Jaz bi ga bil lahko odpihnil," je zašepeta' veter in začel zopet pihati. »Če bi bila pametna, bi lahko imela lepeg® mastnega črva za zajtrk," je zapela ptičica. »In jaz tudi," je zagagala raca in odracal® proti mlaki. Hrast je stresel s sebe ploho želoda. Ve'/ rica ga je marljivo nabirala. Oba, hrast in vf” verica sta si želela, da bi bila tudi onadva n®' slila, kako bi pomagala nesrečni vrtnici. Pametna stara bela kokoška pa je molčal*1, (PO ANGLEŠKI PRAVLJICI) Dnevno se rodi čez 60.000 otrok SIMON JENKO: Trojno gorje Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod, naj križem svet preroma. saj vendar tujec je povsod. Gorje, kdor se useda za tujo mizo žive dni; vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni. Gorje, kdor zatajiti prisiljen voljo in srce, bedakom posoditi čas mora, glavo in roke. Ptičica je žalostno zažvrgolela: »Vrtnico imam rada, zelo mi je žal, zato ne bom več pela, dokler ne bo zopet srečna." Staro drevo je radovedno vprašalo ptičico: »Kako to, da si se že vrnila? Zakaj ne letaš in ne poješ, saj še ni noč?" »Dogodila se je velika nesreča. Črv lepi vrtnici objeda listje. Zaradi te nesreče sonce Po navadi zapustijo številke vtis nečega dolgočasnega. Vendar pa nam številke marsikdaj povedo mnogo zanimivega. Govorijo o življenju narodov, o njihovih uspehih in naporih pri delu. Zato niso pomembne samo za ljudi, ki podatke zbirajo, urejujejo in jih nato v številkah izražajo, temveč za vse, kajti izza teh številk stojijo ljudje, iz njih se čuti njihovo življenje in delo. Vsak dan je treba nahraniti nad 60.000 novih ust Evropa ima danes trikrat toliko prebivalcev kot jih je imela leta 1800 in petkrat več kot pred tremi stoletji. V istem času so se milijoni izseljencev izselili v Novi svet in v nekatere predele Starega sveta. Vendar se število prebivalcev na našem kontinentu v zadnjem času le malo dviga in ni po mišljenju znanstvenikov več daleč dan, ko bo število prebivalstva začelo padati. V nekaterih zapadnoevropskih državah se je to že zgodilo. Posebno v Franciji število prebivalstva naglo pada. To pomeni, da je vedno manj delovne sile, manj vojakov za obrambo meja ... Države na vzhodu Evrope in po drugih kontinentih beležijo povsem obraten pojav. Prebivalstvo sveta se vsako leto poveča za nad 20 milijonov ljudi. Vsak dan se širom po zemeljski obli odpre več kot 60 tisoč novih ust. Nad 60.000 novih ust zahteva hrane. Toda še pred zadnjo svetovno vojno sta bili dve tretjini prebivalstva na svetu slabo hranjeni. Strokovnjaki pa se že stoletje in pol ukvarjajo s težkimi socialnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji, ki izhajajo iz tega problema, ki se ne da tako enostavno rešiti. Število prebivalstva Jugoslavije hitro raste. Po rojstnih letih je največ moških do 20. leta starosti, a ženske so v večini stare čez dvajset let. Po tem se vidi, da je v preteklosti vojna bila večja izguba moškega prebivalstva, tak0 da sedaj odpade na tisoč žena 926 moških. Jugoslovanske žene želijo biti matere. O" sklepnega števila ženskega prebivalstva iz®®0 14 let starosti je 62 odst. žensk rodilo vsaj P° enega živega otroka, a vsaka 18. žena do 10 več otrok. Rodi se več otrok moškega kakor ženskega spola. V Jugoslaviji se rodi letno 24® tisoč dečkov in 232.000 deklic. Toda moški® umre več kakor žena. Vsako uro se rodi p°v’ prečno 55 otrok, 1333 vsak dan, a 480.000 vs®' ko leto. To pomeni, da bi se lahko vsak mes°° z novorojenimi otroci dvignilo mesto s 40.00 prebivalci. Ljudje živijo sedaj dalj časa kol pred vojn® V bodočnosti bo znanost mogoče našla ®a' čine, s katerimi se bo človek pomladil ali Pa mu bo podaljšala življenje. V tem primeru naša dosedanja predvidevanja ne bila toč®®' Toda do takrat je vseeno bolje, da računal®0 s preteklostjo. Tak račun nam pokaže, da vorojeno dete v FLRJ živi povprečno 50,8 1®*’ če je moško, dete ženskega spola pa 53,0 Žal ni popolnih podatkov o umrljivosti ®a področju vse države. Vendar se že iz stanj® v Sloveniji, kjer obstojajo točni pregledi, da ug°' toviti, da se je življenje ljudi po vojni znat®0 podaljšalo. V letih blizu ljudskega štetja let‘l 1931 je bilo povprečno trajanje življenja v Sloveniji 52,1 let, oziroma 50 let za moške j® 44,1 za ženske. Sedaj pa je povprečna ui®r'?" vost moškega 52,7 let, pri ženskah pa 57,6 1®*’ kar pomeni, da se je povprečno življenje Sl°" vencev podaljšalo za tri leta. V Indiji in Burmi za 26,7 let, v Evropski Ru' siji 44,3, v Bolgariji 46,2, v Grčiji 49,9 «<*•' medtem ko je v Združenih državah Amerik® znašala dolgost življenja povprečno 63,7 let' Vendar se točno povprečje trajanja življe®)3 ne da ugotoviti, kajti v zadnjih stoletjih stal®0 raste. IIESIM3B03I Sobota, 10. maj: Antonin Nedelja, 11. maj: Frančišek Ponedeljek, 12. maj: Pankracij torek, 13. maj: Servacij SPOMINSKI DNEVI 10- 5. 1S76 — Rojen v Vrhniki pisatelj Ivan Cankar — 1940 Nemčija napadla Belgijo in Nizozemsko. It- 5. 1944 — Začetek zavezniške ofenzive v Italiji. 12. 5. 1943 — Konferenca političnih delavcev na Koroškem. 13' 5. 1907 — Kongres ruskih socialistov v Londonu — 1944 Bataljon Vzhodnoko-roškega partizanskega odreda vdrl v j . Bistrico pri Pliberku. CpozorOo staršem glede letovanja otrok na morju Kakor zadnja leta je Zveza slovenskih žena tudi letos sprejela od Rdečega križa Slovenije vabilo, da lahko pošlje določeno število koroških otrok na brezplačni poletni oddih v počitniške otroške kolonije v Jugoslavijo. Zveza slovenskih žena je hvaležna za praženo pomoč in bo do konca tega meseca slično kakor lani sprejemala prijave staršev, ki bi radi dali svoje 7 do 14 let stare, zdravstveno šibke in okrepitve potrebne otroke za tri tedne v počitniške kolonije ob Jadranskem morju. Predvideno je, da bo šla prva skupina otrok na letovanje takoj po končani šoli, druga pa tri do štiri ledne poznpje. Pismene prošnje za sprejem otrok v prvo skupino je treba najkasneje do 31. majnika 1952 oddati ali pa v pismu poslati na naslov: Zveza slovenskih ' žena, Celovcc-Klagenfurt, Salmsir. 6. Prošnji je treba priložiti: Osebno izkaznico otroka s sliko (Lichtbilder-ausvveis), ki se dobi pri pristojnem občinskem uradu. Izjavo staršev ali varuha (Elternerklarung), da soglašajo z udeležbo otroka v koloniji (potrjeno od občine). Zdravniško izpričevalo: za otroke, katerih starši so zavarovani, pri bolniški blagajni (Karntner Gebietskrankenkasse) pa predlog bolniške blagajne. 40 šilingov za vsakega otroka za poravnanje stroškov (potna dovoljenja, koleki, vožnja do meje in nazaj itd.). Opozarjamo starše, da bomo mogli upošte-' vati samo prošnje, ki bodo z vsemi naštetimi prilogami pravočasno oddane. Zveza slovenskih žena Naznanilo bralcem! Z današnjo številko sino končali s povestjo „Moč zemlje". S prihodnjo številko bomo pričeli prinašati povest Juša Kozaka „Beli mece-sen“ in smo prepričani, da bomo spet ustregli. ŠT. JANŽ V ROŽU S silno naglico se je razširila po naši vasi vest o usodni nesreči vsepovsod priljubljenega komaj 31 letnega Folteja Incka. Foltej je prišel v stik z električnim tokom pretrgane žice, ki mu je zadel udarec, da je na transportu v bolnišnico umrl. Mrtvega so pripeljali v Št, Janž in ga pri Tišlerju položili na mrtvaški oder. Nenadna smrt dragega Folteja je bridko odjeknila v vseh, ki so ga poznali, posebno v vrstah šentjanških prosvetašev, prav posebno pa v vrstah pevcev, ki so izgubili z njim odličnega in predanega tenorista. Pogreb bo danes, v soboto, na šentjanškem pokopališču, o čemur bomo še poročali, medtem pa izrekamo žalostnim preostalim naše iskreno sožalje! KORTE Vsak, ki je videl v letošnji zimi oddaljene in od sveta odmaknjene, vse z snegom obsute in v dolžini štirih kilometrov s plazovi zabarikadirane Korte, si je mislil: teh pa pred kresom ne bo na dan. Res jim letos zima ni prizanesla, šele prav posebno jim je nagajala. Komaj je cestna uprava v Železni Kapli z najetimi delavci cesto že skorajda skozi celo dolžino korških peči in plazov očistila, so ;o še silnejši plazovi znova zasuli, tako da so bili Korčani za nekaj tednov zares popolnoma odrezani od ostalega sveta in od prometa. Bog varuj, da bi bil kdo nevarno obolel; ta bi bil zapisan gotovi smrti. Imamo pa k sreči zelo podjetnega cestarja Nečija, kateremu so se ubogi Korčani zasmilili. Ni odnehal prigovarjati človekoljubnim Obirčanom prej, da so se skupno s Korčani spravili v borbo na plazove in jih z dobro voljo in humorjem — predvsem pa seveda z lopatami — spravili v globoko strugo Kor-ščice. Za »likof" ali „zmago" so jim pa v zahvalo radodarni Korčani postregli s pristnim domačim sadnim in češpljevcem, da so z vriskom in nasmejani odhajali iz Kort nazaj v Obirsko. Menda jim tega svojega človekoljubnega -dejanja ni bilo žal, čeprav je tega ali onega drugi dan malo bolela glava, želi so za to vsekakor hvaležnost in priznanje od strani Korčanov in še posebno od strani voznikov lesa, ki so tudi še kljub muhasti zimi prišli na svoj račun. Spomladansko sonce pa je prej kot se je pričakovalo pobralo vse ostanke zime in kar čez noč je . ozelenelo. Znova je oživela planinska flora, vse je v cvetju. Mnogi ljubitelji planinskega cvetja že prihajajo, se vspenjajo v skale in ga nabirajo, da ga ponesejo kot planinski pozdrav svojim dragim. Tudi Vi, dragi bralci, ste povabljeni. Tudi za vas katerega še ždi nekje za to ali ono skalo še neprebujen cvetek, če boste pravočasni. Samo — ne pridite na jesen! VERNBERK V Novi vesi pri Vernberku se je preteklo nedeljo primerila nezgoda, ko je na od dežja premočeni cesti spodletelo motorno kolo, s katerim se je vozil Jožef VVblbič. Občinskega tajnika Messnerja, ki je tudi sedel na kolesu, je treščilo na cesto in je pri padcu zadobil občutne poškodbe, zlom podočnice in pretres možganov, ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. • ŽELEZNA KAPLA Na kolodvoru v Železni Kapli je nastal pretekli torek požar in je zgorelo skladišče pri kolodvorskem poslopju. Blago iz skladišča so mogli docela rešiti, pač je zgorelo 3000 kilogramov slame, ki je bila v bližini nakupičena. Požarni brambi iz Železne Kaple in gozdarskega urada sta bili kmalu na mestu in sta preprečili, da se ogenj ni razširil. Domnevajo, da so požar povzročile iskre iz mimovozeče lokomotive in cenijo škodo na okoli 28.000 šilingov. Slovenska prosvetna zyeza naznanja Slovensko prosvetno društvo Malošče bo v soboto, dne 10. maja 1952, ob 20. uri in v nedeljo, dne 11. maja 1952, ob 14. uri priredilo pri Prangerju v Zmotičah dve zabavni igri: šaloigro: „Cignni“ in burko iz vojaškega življenja »V ječi". Vsi prisrčno vabljeni! OBVESTILO Obveščamo udeležence prireditve dne 18. maja 1952 v Mestnem gledališču v Celovcu iz Škofič, Št. lija, Hodiš i. t. d. da bo vozil iz Škofič ob 7. uri zjutraj posebni avtobus v Celovec. Javite se pravočasno pri domačem SPD v Škofičah. POSVETOVANJA O ZAŠČITI PROTI ŠKODAM, KI JIH POVZROČA STRELA V Bregenzu je zasedala komisija za zaščito proti škodam, ki jih povzroča strela, kjer je bila zastopana Avstrija, Nemčija in Švica. Pri zasedanju so obravnavali izkušnje vseh treh dežel. V Avstriji je bilo leta 1949 824 primerov škod, povzročene po streli, leta 1950 1046 in leta 1951 1239. Skupna škoda je dosegla okoli 10,5 milijona, oziroma 15,8 milijona, oziroma 15,1 milijona šilingov. Ce se vračuna še indirektna škoda, izkazuje izguba, povzročena po streli, okoli 20 milijonov šilingov letno. Okoli štiri petine te škode odpade na kmetijstvo. V Avstriji znaša tovrstna škoda 60—70 odstotkov več kakor v sosednih deželah. Vsota škode je znašala za posamezen primer * leta 1945 12.800 šilingov, 1950 13.000 šilingov in 1951 12.400 šilingov. Najtežji primeri so bili na Štajerskem, kjer so 303 udari strele povzročili 79 požarov. Vsled tega je strokovnjaška obramba pred strelo in ognjem za kmeta največjega pomena. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Potek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasomotergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Vevlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschliefifach 17. Dizajn s ki komedijanti ENA KOMEDIA V TREH AKTIH, KATERA LINHARTA INU ..SHUPANOVO MIZKO" TIZHE. — Od BRATKA KREFTA. Godi sc v lejti ta hude franzoske prckuzije 1789 v meszih Kosapersk, Listov-gnoj inu Gruden. Pervi inu drugi akt je per Zoisi, ta treki pak v Stanovskim teatri na dan 28. Grudna, kader so perjadi inu besedniki Krajnshinc ta nar pervo posvejtno krajnsko jegro »Shupanovo Mizko" ondukej na ogled inu posluh postavili. — Ta vel-ki oddih je po drugem akti. Vsebina »Krajnskih komedijantov" je posvečena pionirjem slovenske književnosti, prav posebno pu prvemu slovenskemu dramatiku Antonu Tomažu Linhartu. Anton Tomaž Linhart je veličastna pojava v zgodovini našega gledališča in dramatike. Cim bolj oživeti sodobnikom njegovo osebnost in ves takratni za slovensko kulturo tako zaslužni razsvetljenski krog, čigar mecen je bil kranjski rodoljub Zois — to je bil eden izmed poglavitnih namenov, ki ga je imel pisec, ko se je odločil, da napiše to komedijo! Linhart je bil revolucionar, svobodomislec — bil se je v težkih okoliščinah za svoje ideale, ki pa so bili hkrati ideali slovenstva, čeprav takrat ni mogel predreti v najširše množice slovenskega ljudstvu, toda z »Županovo Micko" in z »Matičkom" je v gledališču odločno in revolucionarno spregovoril zanje. IVAN MATIČIČ: fflLeč zemlje PRIPOVED VASI 31 »Ce nočete, dobro. Popeljem Tonco gori k Temnemu borštu — in pri znamenju naju venča Silan." »Hm.“ »Samo od Vas zavisi, Vi ste buh in župan. Ali rečem Vam: na Otavah ni Boga! Ko pride ®°g, tedaj se bo Vaš grunt podrl, moj grimtek nikoli, Otave ne preminejo nikoli! Vaš grunt Se bo podrl, ne sloni na žuljih. Saj vi žrete Prav nam iz skled, mi smo pa ovce, klavna ži-vina. Mi tepci, osli, a vi zajedavci prakleti! Hudič naj vas odnese, odkoder ste se znesli!" Zaklecal se je pa zaloputnil vrata. Pred hišo je postal. Še nekaj ga je tiščalo, *e tisto je hotel bruhniti iz sebe. Okrenil se je. Gori pa je«zafrfotala frankfurterica, prav nad niim je vihrala v vetru. Tedaj ga je zgrabilo. »Fej!“ je pljunil visoko, pljunil razkačen, kakor v samo strupeno pošast. — »Prakleta nagnusna laž! Komedija hudičeva, našem-Ijena, fej! Volkovi, goljufi, ravbarji! Fej!“ — Juzej je klel besen, kar bruhal. »Kanaljel Pri-yandrano seme!" Tedaj se je prinesel izza hiše Paškal. »Kru-c'fiks! Bos bilst da?" je zarevsal. »Prav tebe, prakleti merjasec!" ga je sprejel J°zej. Spogledala sta se sovražno, preteče ... „Hund!“ se je zapodil hlapec naprej. Jozej je pa dvignil okovano palico in ga usekal po glavi, da je hlapec kar obstal. In ga je oplazil še v drugo, v tretje... Hlapec: se je opotekel nazaj, kakor polomljen maček se splazil za hišo. Jozej se ni umaknil. Čakal je še na druge. Ni se bal ne kovača ne mesarja ne zlomka ne pekla, nikogar več na svetu. Bil je do studa sit vsega. Toda nikogar ni bilo. Izza polkna je strmela Krista, Štih si bled grizel ustnice za njenim hrbtom. Kovač je samo oddaleč pokukal pa smuknil v mesarijo, kar pohleven ... Jozej je stal tam pred lipo, bledikav, izhiran, a strašen v svojem srdu ... Šporn je vklonil glavo. Ljudje bodo ob vero, podivjali, izpodnesli zakonel Čudno se je pre-vrglo. Pesmi ni več na Otavah, le kletev, upor. Špornova štacuna jemlje konec, ljudje jedo rajši neslano, nego bi prestopili Špornov prag. Saj jim dovoli Silana, v ime božje, naj ga imajo; tudi župansko oblast jim vrne. naj jo prevzame Šmonc, je zdrav in jak. Vse jim dovoli, le zemlje ne deh, drugo vse, samo da bodo kakor so bili: veseli in blagi. — Pobaral je Štiha, kako misli on. — Neinl — je odbit ta. Je nevarno, stebriči bodo odpovedali, se spun-tali! Brez stebrov pa Špornov grunt ne more obstati, se zlomi, propade. Radi same ženitve, nu, če ni drugače, naj pride oni, le radi ženitve same, samo za dan, dlje ne, je nevaren O tavam. Gospodje so ženitev dovolili — in Krigl jo je mahnil čez goro po gospoda. Ljudje so pri- sluhnili tajnemu utripu drhtečih src ... Vrb-nik je pa popadel sina za roko in stopil z njim k Šmoncu. — Ne gre več, stari so opešali, grunti bodo propadli, če ne poprimejo mladi! Bi dal Mojco Mohorju? Mladi naj sprejmejo brige in testamente, naj drže grunte! Mladi, mladi! — Šmonc je kar pritrdil: V imenu božjem, kakor je namenjeno. Prav pričakoval ju je. Segli so si v roke in bilo je urejeno. Nedelja v maju. Pri Sveti Ani je povabilo. En sam zvonec je klical pa zvabi! vso vas. Ljudje so vedeli, da ga vleče Kriglova roka, slutili, da jih vabi sam Silan. Daši ga ni nihče videl. Pa so slutili, da je prišel, da jih čaka gori, — in vse se je dvignilo v klanec, kakor po očetov blagoslov. Dvoje parov se je pomikalo bližje k oltarju: Tonca ovenčana, skrivnostna Tonca ... Na njeni desnici Jozej, v črnem gvantu, glavo nekoliko upognjeno, kakor utrujen... Poleg Mohor in Mojca, spodobna pred stolom božjim. Za njimi družice in voji, a svatje vsa vas, vse Otave za pričo. V cerkvi tišina, samo utrip src. Udaril je bron — pa se je spel na lečo gospod Silan, utrujen, daljni. Ozrl se je po svojih, kakor bi jih gledal iz sanj — pa jih blagoslovil, počasi, z drhtečo roko. Ko je prečital blagovest, je poprijel besedo. Z muko je luščil, besede so tičale globoko, bile so težke, glas izmučen, tako daljni, nič več njegov. Luščil je priliko o dobrem pastirju. Jozej se je zamaknil v davnino, v zlato dobo pašnje, v Suho reber, v zvonce in v kosje speve. Zatopil se v tiste mlade dni in kar začutil, kako je neizživljen, resničen otrok. O dobrem pastirju je pridigal gospod, o ovcah, živinčetu, trnju. Tonca je zrla v oltar, rože, bele, rdeče, roženkravt, sveče, sonce, blesk. Njeno srce pa je bilo čisto, tako brezmejno čisto... Gospod se je mučil dalje: Dobri pastir ne more ostaviti črede, ne more od nje, ne sme ... Pa se mu je zlomil glas, zastal. Uklonil je glavo, kar umolknil, kakor nem. Cerkev se je zamajala, množica lezla k tlom .. Ko se je množica zdramila, se je okrenil gospod pred oltarjem in čital zakrament svetega zakona. Cerkev je spodobno poslušala, kot bi veljal pouk vsem, ne le onim pred oltarjem. Gospod je pogledal Jozeja in Tonco — pa ju blagoslovil kakor sam čisti pšenični kruh pri niti Gospodovi... Kakor pravi oče ju je prijel za roke, mehko položil dlan v dlan ... Nato je primaknil Mojco k Mohor ju, klas h klasu, toplo ju zvezal, za večno združil... Množica je kar stala zamaknjena, nikomur se ni mudilo. Para sta se vračala tiha iz svetišča, kakor posvečena, prekvašena z dihom božjim. Mohor in Mojca naprej, poslednja sta stopala Jozej in Tonca. Jozej resen, a v očeh ogenj; Tonca je drhtela na njegovi desni, Tonca — žena, do groba zvesta ... Pred cerkvijo nič godcev, nič vriska. Kar tihi so se pomikali svatje, pogreznjeni v resničnost dneva, uklonjeni pod pezo ohromelih gruntov in silo zemlje. Uklonjeno zdravje... Otave so klonile tihe, Otave — Untergras Konec. ZA GOSPODINJO IN DOM iitekaj besed a presajanju. zeLettjadtuh sadik Veliko zelenjadnih rastlin moramo iz setvenih gredic presajati, da jim nudimo dovolj prostora v zemlji, kakor tudi v zraku. Predvsem presajamo solato in kapusnice. Za dobro uspe-vanje in dober pridelek pa je treba to delo dobro in prav napraviti. Predvsem sadimo le zdrave, močne in zastavne sadike z dobro rastnimi koreninami. Predolgo srčno korenino priščipnemo, da se nam pri sajenju ne zakrive, kar zelo ovira rast. S tem tudi prisilimo rastline, da poženo več stranskih korenin in bolje izrabijo zemljo. Sadike previdno napulimo na gredah setve-nicah, katere po potrebi, posebno v suši, pred nabiranjem temeljito zalijemo, da se drži korenin čim več zemlje. Najboljše je, da presajamo po dežju, kar pa ni vselej mogoče, ker bi s tem lahko zakasnili s pridelavo, na drugi strani pa bi sadike prerastle in ostarele. Ce je zemlja suha, jo pred sajenjem zalijemo, prav tako tudi posajene sadike. Tudi je dobro, če sadike, posebno če smo jih kupili ali od kod prinesli, postavimo pred sajenjem za nekaj ur v redko mešanico prsti in razredčene gnojnice ali vode, da se korenin prime mešanica. Sadimo običajno s sadilnim klinom, s katerim napravimo tako globoko luknjo, da se v njej korenine sproste in srčna korenina ne pokrivi. S klinom nato pritisnemo prst h koreninam, posebno tudi na spodnji strani, da ne ostanejo pod rastlinami prazni prostori. Sadike sadimo tako globoko, da so kalčni listi tik zemlje. To velja posebno za kapusnice. Posajene sadike.dobro zalijemo, da voda dobro premoči prst in jo splove h koreninam. Sadimo če le mogoče po dežju ali vsaj v oblačnem vremenu, na vsak način pa ne v sončni pripeki. Občutljive rastline je dobro zasenčiti, da ne prevenejo. '3Cipermtwqxut a go spadinjsiau Kupimo ga v lekarni ali drogeriji v obliki temnovijoličnih kristalov. Ako nekaj zrnc vržemo v vodo, postane svetlovijolična. V dotiku z zrakom postane rjavkasta. Z močno raztopino rjavo pobarvamo razne lesene predmete. Ko se posuši, jih natremo s parketnim voščilom in tako dobe svetlo poli-turo. Na ta način lahko pobarvamo tudi bela ladijska tla. Tudi jajca se v hipermanganu prav dobro drže. V dveh litrih vode raztopimo 2 grama hi-permangana in v to raztopino položimo sveža jajca za približno eno uro. Obrisana in osušena zavijemo vsakega posebej v svilen papir, zložimo v zaboj v žaganje, pesek ali proso. Hranimo jih na suhem in hladnem prostoru. Slab vonj v bolniški sobi preženemo, če postavimo vanjo preoej močno hipermanganovo raztopino. Na isti način preženemo slab duh tudi iz nočnih omaric. Pogosto, zlasti poleti zavdarja neprijeten smrad iz umivalnih školjk, lijakov in stranišč. Ako nekajkrat na teden vlijemo vanje močno hipermanganovo raztopino, bo neprijetni duh izginil. V hladilnikih poleti neprijetno diši in se po stenah nabira sluzava snov. Oboje preženemo s hipermanganom, če umijemo stene, kljuke, police in še oplaknemo s čisto vročo vodo. Tudi v jedilnih omarah začne sčasoma dišati po razkrajajočih se jedilih, posebno še v omarah, kjer hranimo kruh. Tudi tu si pomagamo, če omare umijemo s hipermanganovo raztopino. Izvrstno očistimo tudi vse zanemarjene steklenice in konzervne kozarce. Raztopino pustimo v njih dan ali dva, zastarele usedline se bodo z lahkoto odločile. Pri pomivanju posode se navzamejo roke in pomivalne krpe duha po pomijah in ostankih. Ako roke umijemo v raztopini hipermangana, se te neprijetnosti znebimo, prav tako preženemo ta nevšečni duh tudi s pomivalnih krp, če jih preperemo v hipermanganu. Tudi pri gojenju rastlin se lahko koristimo z njim, ker vsebuje mnogo kisikovih snovi, zdravilno vpliva na obolele rastlinske dele. Pri sobnih rastlinah se poslužujemo majhnega raz-pršilnika, v vrtovih pa uporabljamo ročne ali strojne razpršilce. Raztopina sme biti le svetlovijolična. Škropljenje ponovimo na 14 dni. Velika šansa. RADIO LJUBLJANA Nedelja, 11. inaj: 6.00 Pester glasbeni spored — 8.15 Za dobro voljo — 9.40 Lepi glasovi — lepe pesmi — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.35 Želimo vas razvedriti — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Za naše kmetovalce! — 15.40 Kar po domače — 18.00 Pomlad na morju — 18.15 Slovenske narodne — 18.30 Igra godba na pihala — 22.00 Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 12. inaj: 5.00 Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Jezikovni pogovori — 14.10 Od melodije do melodije — 15.30 Šolska ura za nižjo RADIO SCHMIDT „hiia malega človeka" Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica - Studijo za snemanje na plošče. Celovec. Bahnhofslrasse 22, Tel. 29*48 stopnjo — 18.30 Polke in valčki — 19.40 Zabavna glasba — 20.20 Simfonični koncert. Torek, 13. maj: 5.00 Pester glasbeni spored — 6.05 Gospodinj* ski nasveti — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 12.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 13.00 Zanimivosti' iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 15.10 Zabavna glasba —* 18.30 Zabavne melodije — 20.00 Radijska univerza — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21.00 O kulturnem življenju ameriških Slovencev. KU N O;- P.R E D STA mm CELOVEC Carinthia Od 10. do 12. maja: In der Holle von Mbsiouri Od 13. do 15. maja: Die Alm an der Grcnze Peterhof Od 10. do 12. maja: Eva erbt das Paradies Od 13. do 15. maja: Frau auf der Flucht KRIVA VRBA 10. in 11. maja: Nacht am Montblanc 11. maja izredni program: In Ketten um Kap llom 12. in 13. maja: . Die Millionenbraut TRŽNO POROČILO V četrtek, dne 8. maja, so na celovškem trgu prodajali: krompir kg po 1.40 do 1.50 šil., čebulo kg po 4.— šil., česen kg po 9.-— do 10.— šil-, glavnato solato kg po 6.— do 10.— šil., navadno solato kg po 4.— šil., pšeno kg po 7.— šil., špinačo kg po 2.— do 3.— šil., ričet kg po 5.— šil., fižol kg po 6.— šil., zeler kg po 4.— šil., pore kg po 3.— šiil., suhe hruške kg po 8.— šil., jajca komad po 90 grošev. Pralne stroje. Alfa in Miele Separatorje za posnemanje mleka, vseh vrst in velikosti mlatilnih strojev, čistilnic za žito ter izruvačev krompirja, kakor tudi vse druge gospodarske stroje kupite lahko na mesečna odplačila pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev in koles J. LOMSCHEK, Zagorje, pošta Dobrla ves Obisk pri naših gorjanskih gospodarjih Kot Gorjance v Spodnjem Rožu vedno označujemo prebivalce na Guraih, prebivalce med Dravo na jugu in Vrbskim jezerom, Celovcem, žrel-skim in grabštanjsldm „Podnom“ na severu. Ko potuješ ob številnih hodiških jezerih skozi Plešerko in naprej proti zapadu po tako raznolikih in svojskih, v zelenju in cvetju starih sadovnjakov in gozdičev skritih škofiških vasicah, katerih polja in travniki leže mestoma v dolinskih kotanjah in koritih, mestoma v prisojnih in osojnih bregovih ter na jasnih gorskih slemenih in ravnicah, s katerih se ti odpira prekrasen razgled na modro jezero ob Vrbi (gospodarji odtod uravnajo dnevni čas po cerkveni uri iz Poreč, katere udarci tako čisto zvenijo z onstran vode sem!) na severu in na bele, skalnate stene na sinjem obzorju dalj-njega juga, te prešine nehote topel občutek, da se nahajaš v varnem zavetju domačnosti starodavne koroške Slovenije. a Ogledujeva si te dni z delavnim gospodaričin iz Holbič, z Zedermanom, lastnikom posestva z okrog 50 birinjev posestva, raznovrstne poizkuse z novimi, tujimi sortami žit. Prav odlično so prezimila in so mnogo lx>ljša od starih, opešanih domačih. Smeje pojasnjuje gospodar svoje uspehe: „Vidite. ne zadostuje samo boljša sorta, treba je tej tudi postreči, ji dati posredno ali neposredno dosti dobro razkrojene hrane domačega gnoja." In pripoveduje dalje, da je že oče vedno poudarjal, da je treba že ovsu obilno zagnojiti, kajti rž uspeva nato dobro po njem, pa čeprav bi za njo ne bilo več neposredno gnoja na razpolago. Kjer je vendar žito šibko, Žederman naravno pomaga smotrno z umetnimi gnojili. Koruzo, katero sadijo povsod že okrog 1. majnika, še letos, 10. majnika, ni spravil v zemljo. Lani jo je posadil šele 22. velikega travna, pa je imel daleč naokrog najboljši pridelek. Svoje zavidljive uspehe v poljedelstvu pripisuje Žederman svoji glavni skrbi, da je dosti dobrega domačega gnoja na razpolago. Prideluje tega pač še v starem globokem hlevu, kjer se vedno sproti premeša s hranilno vlago in na ta način najbolje dozori. Vsakodnevno spravljanje izpod živine, ki je potrebno v modernih hlevih, daje polovico slabši pridelek, če ni zadosti časa za oskrbovanje na kupih. Praviloma se zato Žederman ogreva za tako imenovane „globoke hleve", katere danes zopet priporočajo tudi — Amerikanci. „Vidite v tehniki in znanosti je pač tako kot marsikje drugod v našem življenju", razpreda svoje zdrave misli spremljevalec, ..korakamo sicer vedno naprej, toda marsikdaj je treba iti tudi korak nazaj." Enakega mišljenja sta tudi naša napredna gospodrja, Bajdi v Goricah in Oran v Logu. a Sedim pri Janšeju in se razgovarjam o strahotnih posledicah, katere je letos marsikje povzročilo pomanjkanje krme. Pripovedujem, kako so v nekem hlevu poginile vsled lakote štiri kravo, kako se drugod vsled pomanjkljivega krmljenja niso mogle otrebiti, kako so marsikje porinile telečnik od sebe in vsled tega, če ni bilo hitro živinozdra* vnika pri roki, tudi poginile. Toda Janšej mi je oporekel in smeje se zatrjeval, česar mu spočetka nisem mogel verjeti, da ni potrobno, da bi krava zaradi otrebljenja končala in pripovedoval, kako mu je v vseh mnogih primerih uspelo žival rešiti. Ko mi je nazorno opisal svoje delo in spretnost pri delikatni živinozdravniški pomoči in povedal, da je rešil živali, ko se je zdelo, da je uspeh brez-izgledori, sem mu radevolje verjel. Zaključil je svoje pripovedovanje ves razgret in zatopljen v spomin na svojo dragoceno pomoč v veliko korist soseščine. Spričo te njegove gospodarske sposobnosti in spretnosti, ki sem jo šele danes prav spoznal, jo zrastel Janšej-Kramer, predsednik SKZ in manda-tor celovške okrajne kmečke zbornice tako silno v mojih očeh, da bi bil želel, da bi Janšeja spoznali kot praktičnega gospodarja in človekoljubnega soseda tudi vsi oni, ki so v svoji zastareli veleposestniški miselnosti omalovaževali našega na- rodnega predstavnika, češ, kaj bo on (Janšej). mali posestnik, tesar in godec! Osramočeni bi spoznali, da danes pri človeku ne odloča več premoženje, ki ga je kdo slučajno podedoval, ampak prirojena sposobnost in nadarjenost. Vsaj je bil tudi naš. Slovenskemu Korotanu nepozabni Grafenauer, le mali posestnik in orglar v Zilji! o Ustavim se končno še v bregu v Mericah, v prostrani beli kmečki hiši, pri Janažu, kjer je inte-legentnemu gospodarju uspelo spraviti posestvo zopet na trdne noge, čeprav so mu predniki ob koncu vojne posekali ves les. Nič nepotrebnih strojev, poleg dvanajstih glav velike govedi le en konj, nič obiskov v gostilnah in niti radiioaparat v sicer skoraj gosposkem stanovanjskem poslopju, so med drugim razlogi, ki so omogočili Janaževi kmetiji današnjo trdnost. Ko je gospodarju vendar nekdo svetoval, da naj svoje ščetiuarje „rimka“, da ne bodo tako zelo rili v zemljo, je to povsem pravilno odločno z filozofsko utemeljitvijo zavrnil, češ: „Clovek je v davnimi svoje domače živali prevzel od ne* potvorjene, divje narave z vsemi naravnimi potrebami in goni in zato je tudi potrebno (če hoče, da mu ostanejo zdrave in se redijo), da ji1” v polni meri omogoči zadostitev teh naravnih potreb in nagonov. Samo v svobodnem izživljanju svojih prirojenih potreb, lastnosti in navad je. zajamčeno zdravje in uspevanje. Vsaj je pri živali ravno tako kot pri človeku." Pretreseva še silno pomanjkanje delovnih moči v kmečkih gospodarstvih na Gurah in navedem potrjeni primer, ko sta morala gospodar in sin vstati ob drugi uri ponoči in iti s svetilko v rok' orat, da sta zamogla dokončati pomladansko sc' tev. „Edina, čeprav le bolj navidezna prednost našega kmetovanja je pač ta", meni za zaključek gorjanski posestnik, „da si po šestnajst in tudi osemnajsturnem trdem garanju kolikor toliko prost, če si mogel redno odrajtati in poravnat* davke in vsa plačila, ki jih je žal od dneva d° dneva na naših gorjanskih kmetijah več in katerih se menda s prenehanjem ameriške pomoči pri naj v Avstriji še znatno, znatno več obeta." Vem«*'