Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—, NOVE 1 p V»i O*®*’ 2 S Ver. dute MBER 16 S Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon e 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 3 N 21. P°b‘ 4 p Karel 9 6 T Caharija 6 S Lenart 7 č Janez 8 P Bogomir 9 8 Teodor 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. G 27 S Vlrgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold V 30 dneh 30 številk „GLAS NARODA" tlUBEJANA — MEBOTlCPilK St. 197 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 8855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Plebiscit za DN Zelo živahna seja v Narodni skupščini Poneverba in samomor poslovodje tvrdke »Astra« v Celju žrtev najetih morilcev Rešite zdrave temelje Naše delavsko zavarovanje V Ljubljani v petek, dne 15. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Plebiscit za DN Včeraj se je v Angliji bila pomembna bitka. Angleški narod je bil pozvan, da da bodoči vladi smernice v njeni zunanji politiki. V tem je prav za prav edini, a v tem je tudi veliki pomen včerajšnjih volitev. Svet bo te dni z zanimanjem prebiral rezultate tega svojevrstnega plebiscita angleških volilcev, ki naj za daljšo dobo odloči o zunanji politiki največjega imperija na vsetu, posredno s tem pa o razvoju našega in drugih kontinentov v najbližnji bodoč-nösti. Ne smemo namreč pozabiti, da vpada volilni Intermezzo v Angliji v eno izmed najbolj zapletenih in kritičnih faz povojnega mednarodnega razvoja, ki sta v njej kriza povojnih načel o mednarodnem sodelovanju in zastoj v mednarodni organizaciji dosegla tisto svojo kulminacijsko točko, po kateri je mogoče samo še dvoje: nov polet navzgor po prestani preizkušnji ali — katastrofa. Pred to alternativo je stal včeraj tudi angleški volilec, ko je s svojim glasom moral določiti osnovne smernice zunanji politiki svoje države. Bolj ko za volitve, je šlo tu za plebiscit. In bolj ko za domačo, interno zadevo, je šlo za odločitev velikega mednarodnega pomena. Nič se ne čudimo, če Angleži sami označajo te svoje volitve za »ženevski plebiscit«, volitve za ženevski pakt ali proti njemu, za sankcije ali proti njim, za mednarodno organizacijo na kolektivni podlagi, kakor odgovarja — v spremenjenem strateškem položaju — vitalnim potrebam britanskega imperija, ali proti njej. -. Ni bilo težko uganiti, kako se bo v tem pogledu odločil angleški volilec. Ob znani anketi, ki jo je letos poleti sprožil lord Cecil v okviru angleških društev za DN na vprašanje, ali Angleži verjamejo v DN in ali so pripravljeni podpirati popolno izvedbo pakta v primeru neizzvanega napada, je izmed 20 milijonov volilcev, kolikor jih šteje Anglija, nad 11 milijonov odgovorilo pritrdilno. Morda ima zato znani publicist George Glasgow prav, ko pravi, da si zunanji svet niti približno ne more predstavljati, kako velika je privrženost angleškega ljudstva do ženevske institucije. Danes mu. to verjamemo toliko bolj, ker smo z njim in z drugimi Angleži prepričani, da je zdrava ženevska politika angleške vlade edina mogoča pot britanskega imperija v sedanjem položaju. Razumljivo je zato, da. se v vprašanjih angleške zunanje politike nobena izmed obstoječih političnih grupacij a Angleškem ni mogla včeraj obrniti na svoje .volilče, ne da bi se v svojem programu z vso silo zavzela za brezpogojno podpiranje ženevske institucije. V tem pa je bil obenem tudi naj večji paradoks včerajšnjih angleških volitev: Vse, prav vse stranke so se v svojih volilnih programih izrekla za ista zunanjepolitična načela. Neznatne razlike niso mogle igrati velike vloge. Zato je bila to pot volilna borba opozicije brez prave udarnosti. Spretnosti Hoara in Edena se je prav v zadnjih mesecih posrečilo ubrati take strune v zunanji politiki, da so njih glasovi prijetno cdmevali v angleškem ljudstvu. Ne smemo si seveda misliti, da bi navzlic enotnosti pogledov v načelnih zunanjepolitičnih vprašanjih ne bilo manjših razlik v podrobnosti. Tako sta se opozicionalni delav-ska_ in liberalna stranka v volilni agitaciji močno zavzemali za najostrejše mere proti Italiji: ne samo za popolno izvedbo ženevskega pakta, marveč tudi za dejanske ukrepe, kakor zaporo Sueškega prekopa in prekinitev zveze Italije z njenimi kolonijami. Spričo energične Edenove in Hoarove akcije v Ženevi pa so taka in podobna gesla zgubila na svoji privlačnosti v neposrednem kontaktu z volilci. Saj je Hoare še pred dvema dnevoma v neki ižjavi z vso odločnostjo poudaril, da v zunanji politiki Anglije Uidi p0 volitvah ne bo nobenih sprememb, v teh vprašanjih je torej angleški volilec lanko brez strahu oddal svoj glas zaupanja sedanji vladi, ki ga je za to konzultirala. Vse drugo je bilo le vprašanje strankarske pripadnosti, predvsem pa strankarske discipline, na katero je v deželi, kakor je Anglija, tudi opozicija z uspehom lahko apelirala. Porast glasov pri socialistični levici (Laoour party), ki je v agitaciji lahko izrabila nekaj notranjepolitičnih šlagerjev (brezposelnost!), ne more nikogar presenetiti. Definitivni rezultati niso še znani. Zdi se pa, da včerajšnje volitve ne bodo pome-! nile senzacionalnih sprememb v primeri s i prejšnjim parlamentom, ki je štel 459 kon-I servativcev, 38 nacionalnih (vladnih) nbe-I ralcev pod vodstvom sira Samuela, 13 vladnih laburistov pod vodstvom MacEonalda, 2 nacic ilista in i neodvisnega na. vladni strani, u9 laburistov, 30 liberalcev (Lloyd George), 4 neodvisne liberalce, 3 neodvisne Posvetiš dmSomaSov MkiSßen all Soieu odgovor Italiji? Živahni razgovori diplomatov — Ali se situacija čisti? Pariz, 14. novembra, r. Kakor se je izvedelo, francoska vlada ne bo direktno odgovorila na italijansko noto. Kompetentni politični krogi menijo, da se bo Francija bržkone priključila eventualnemu kolektivnemu odgovoru. Poučeni krogi zatrjujejo, da iz Londona 5e ni prispel nikak predlog o kolektivnem odgovoru Italiji na njeno protestno noto proti sankcijam. Pri tem opozarjajo, da bi ta skupni korak lahko samo še poslabšal sedanji položaj. Vsekakor pa bi se moral izvršiti še pred 18. novembrom, k« stopijo sankcije v veljavo, a bi bilo dotlej premalo časa, da se odgovor sporazumno sestavi. Pariški listi pa vendarle resno računajo s tem, da bodo države, ki so se odločile za izvajanje sankcij proti Italiji, dale skupen odgovor na italijansko protestno noto. »Petit Parisien' pravi, da sicer še ni bil sprejet nikak definitivni sklep o kolektivnem odgovoru, da pa je zelo verjetno, da se bodo države, ki so članice DN, sporazumele vsaj o tem, kakšen odgovor naj bi dale Italiji, če že ne bo mogoče sporazumno sestaviti odgovora samega. Odgovori bodo v tem primeru po svoji vsebini zelo podobni. Podobno mislita »Journal« in »Petit Journal«. »Figaro« je mnenja, da je težko točno napovedati, kakšen bo odgovor sankcionističnih držav. List meni, da bodo nekatere vlade skušale izkoristiti priliko in organizirati manifestacijo sloge in solidarnosti držav, ki so se odločile za sankcije. Če že ne bo mogoče dati Italiji skupnega odgovora, bi morali biti vsaj posamezni odgovori po svoji vsebini istovetni. Berlin, 14. novembra. AA. Nemški listi sodijo v svojih današnjih komentarjih glede italijanske note proti sankcijam, tla bo Anglija gotovo nastopila za kolektivni odgovor vseli prizadetih držav na to noto. Laval — Cerutti Pariz, 14. novembra, r. »Hatin« poroča o včerajšnjem sestanku italijanskega poslanika Cer-ruttija z ministrskim predsednikom Lavalom. Italijanski poslanik je dal francoskemu ministrskemu predsedniku pomirjevalne izjave o italijanskih represalijah proti sankcijam. List trdi, da je italijanska vlada spočetka nameravala prepovedati uvoz francoskega blaga, da pa je spričo protesta francoskega poslanika v Rimu, prepoved v zadnjem hipu umaknila. Laval je danes sprejel tudi britanskega poslanika Clerka in konferiral z njim o italijansko-abesinškem sporu. Doznava se, da sta govorila o odgovoru na italijansko noto. Mussolini — de Chambrun Rim. 14. novembra. AA. Francoski poslanik de Chambrun je imel včeraj daljši sestanek z Mussolinijem. Po informacijah agencije Havas so uradni italijanski krogi izjavliali, da se je na tem sestanku proučila politična situacija. De Chambnmov razgovor z Mussolinijem dokazuje v enaki meri kakor sestanek angleškega poslanika Drummonda z italijanskim ministrskim predsednikom, da so London, Pariz In Rim v stalnem stiku. Mussolini — Drummond Italijanski politični krogi ne pričakujejo nobene izpremembe angleške zunanje politike radi današnjih volitev. Pač pa polagajo italijanski politični krogi velike upe v razgovore med Mussolinijem in angleškim poslanikom v Rimu Driimmondom. Prepričani so, da bodo samo ugodni rezultati teb razgovorov lahko odstranili nesoglasja med Italijo in Veliko Britanijo. VafiHon in spor Vatikan, 14 novembra. A A. Čeprav skuša .sveta stolica do skrajnosti obraniti nevtralnost laburiste in 6 neodvisnih poslancev v opoziciji, skupno tedaj 615 politikov v. razmerju 513:102. torej z ogromno vladno večino 411 glasov. Včerajšnje volitve so to razmerje gotovo precej spremenile v prid opoziciji, dasi na podlagi dosedanjih rezultatov točnih številk še ni mogoče postaviti. Močno verjeten se zdi samo napredek laburistov pod vodstvom majorja Attieea, U si bo ž njim utrl pot za bodoče volitve. Za notranjo presojo včerajšnjih .volitev Pa.111 brez pomena, kar je na njih predvečer zapisal o volilnem razpoloženju znani »lime and Tido«: »Liberalci so v glavnem zavrgli stahsce svobodne trgovine, sociali-sti so zavrgli socializem, ki je ostal samo Š6 iiciido, konservativci pa že zdavna iiiso več konservativni... Vsi podpirajo samo še DN.« —n. v italijansko-abesinskem sporu, se prizadeva, da praktično olajša nalogo italijanski vladi, nalogo, ki je v sed. časih posebno težka. Cerkvene oblasti so izdale seminarjem in kolegijem navodila, da vpoštevajo ukrepe, ki jih je izdala fašistična vlada za gospodarsko obrambo. Obenem je pozvala duhovnike in prelate, da začno propagando med verniki in jih prepričajo o absolutni potrebi teh ukrepov ter opozore na Položaj v Afriki Asmara, 14. novembra. Po informacijah poročevalca agencije Havas prodira vojska generala Grazianija na južni fronti po zelo dobro premišljenih načrtih. Običajno zavzemajo najprej motorizirane kolone nekaj ozemlja, zlasti vodnjake, ki jih obkrožajo in vztrajajo ob njih, dokler ne prispe ostali del vojske. Oddelek vojske se utabori okrog vodnjaka, drugi oddelki pa sledijo motorizirani koloni, ki prodira dalje proti severu. Tako vojaki nikoli ne ostanejo brez straže. Spričo izredno velikega števila tovornih avtomobilov in drugih transportnih sredstev italijanskim vojakom nikoli ne zmanjka hrane. Vojaki prejemajo zjutraj črno kavo in kos kruha, opoldne juho z makaroni ali čim drugim, sir ali mleko ter kruh. Med 17. in 18. uro imajo večerjo. Hkratu dobijo po trt decilitre vina. ter po enega ali dva litra vode. Iz higijenskih razlogov dajejo vojakom tudi mnogo citron. Oe Bono v Mafcali Rim, 14. novembra. AA. Vrhovni poveljnik italijanske vojske general De Bono je včeraj prispel v Makalo, kjer bo proglasil, da je mesto z vso deželo prišlo pod oblast italijanskega kralja. Ubežnik pripoveduje... London, 14. novembra. (Reuter). Iz Sueza poročajo, da je prispel tja neki delavec iz Sirije,, ki* je bil zaposlen pri gradnji cest v Eritreji. Mož je zbežal in se je 30 dni klatil po Eritreji, nazadnje pa je prišel v egiptski Sudan. Izjavil je, da je meseca avgusta z drugimi delavci, ki so jih Italijani najeli v Beirutu, zbežal. Prejemati bi morali po 12 šterlingov na mesec, hrano in stanovanje. Ko pa smo prispeli v Masa-vo. smo morali ležati na goli zemlji pod milim nebom. Dajali so nam zelo malo hrane, delati pa smo morali po 12. mesto po štiri are na lian. kakor smo se dogovorili. Tedaj smo se uprli dolžnosti, ki jih imajo kot državljani do obrambe države pred sankcijami. Enake ukrepe so izdali tudi voditelji posameznih redov, zlasti glede nabave živeža. Vatikanski prebivalci, ki kot državljani posebne države niso podvrženi sankcijam proti Italiji, so spontano izjavili, da se odpovedo blagu, ki prihaja iz takih držav, ki so pristale na sankcije. Previdna taktika italifanske armade in nismo hoteli delati. Miličniki pa so nas okovali in zaprli. Nazadnje smo morali popustiti in so nas spet spravili na delo. Grozili so nam, da nas bodo bičali. Končno se nam je posrečilo, da smo zbežali iz Asmare. Prehodili smo peš vso pot od Asmare do Kasala‘v Sudanu. Ponoči sem se običajno zatekel pod streho eritrejski domačinov. Reuterjevo poročilo London, 14. novembra. Agencija Reuter pa roča: Danes ni bilo še nikakih vesti o bojih na severni in južni fronti, razen nekaj brzojavk o manjših akcijah italijanskih letal, ki so izvršila, kakor običajno, razne izvidniške polete. Italijani so se pričeli v jugozapadni Tigri utrjevati. Močnejše utrdbe gradijo zlasti na ozemlju severno reke Takaze. Hkratu je v gradnji več cest. Abesinci so sedaj na severni fronti kon-eentrarali 120.000 vojakov, pričakujejo pa iz Desija še več novih oddelkov. V; pgadenski deželi prodirajo italijanski motorizirani oddelki polagoma proti Džidžigi. Zasedli so nekaj vodnjakov. Prodirajoče tanke in oklopne avtomobile ščiti letalstvo, ki neprestano bombardira posamezne vasi in naselja. Letala tudi zelo ovirajo koncentracijo abesinske vojske, ki se pripravlja na velike borbe med Džidžigo in Hararjem. Z italijanske strani so bile potrjene vesti o zavzetju Dagabura in Sasabane, ki jih Abesinci, kakor znano, demantirajo . Iz Addis-Abebe poroča Reuterjev poročevalec, da sta davi dve italijanski letali bombardirali Dagabur in Gžidžigo. V Dagaburu sta bili ranjeni dve osebi. Poročilo iz Hararja potrjuje to vest. Poročevalec v Asmari je sporočil po radiu, da general Graziani v ogadenski deželi polagoma prodira in osvaja predvsem vodnjake, da bi omogočil predvsem redni promet med zaledjem in fronto. Veliki nemiri v Egiptu „..„.uči. —Bm—— ——■h-j-ü-.-u» jkih nacionalistov proti Angliji in njeni politiki v Egiptu Kairo, 14. novembra, a. Pokret proti izjavi angleškega zunanjega ministra Hoara, ki se je izrazil proti popolnemu uveljavljenju egiptske ustave iz leta 1923, se vedno bolj širi. Včeraj je prišlo v posameznih mestnih okrajih Kaira, pa tudi na deželi, do hudih neredov in nemirov. V bližini bolnišnice Kasrela se je zbralo okrog tri tisoč demonstrantov, ki so napadli policijo. Demonstranti so na policijske organe celo streljali. Nekaj stražnikov je bilo ranjenih. Nato so demonriranti v povorki odkorakali pred palačo ministrskega . predsedstva ter zahtevali, naj se Egiptu prizna brez vsake umejjitve ustava iz leta 1923. Tedaj so proti demonstrantom nastopili večji oddelki policije. Množica se je morala nazadnje umakniti. Neki policijski agent, ki je mislil, da mu preti življenjska nevarnost, je zgrabil za revolver in oddat nekaj strelov na demonstrante. V mestnem okraju Daheru je imela policija hud boj z demonstranti, ki so jo obmetavali s kamenjem in Jeklenicami. V tein spopadu je bilo ranjenih več demonstrantov. Kakor poročajo iz.Kaira, nemiri še vedno niso ponehali. Dosedaj je bilo ranjenih 47 policijskih organov in okrog 50 civilistov. Med ranjenimi policisti je tudi neki angleški policijski inspektor. Ranjen je bil tudi predsednik vrhovnega delavskega sveta Hamdi beg šefer. ki je obenem ■eden izmed voditeljevi vafdistov Zahteve nacionalistov Vodja vhfflištične stranke je imel včeraj na nekem zborovanju, ki še ga je udeležilo okrog 20.000 ljudi, velik protestni govor proti Angliji. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo egiptski nacionali Ji med drugim: 1. ) da egiptski narod takoj prekine vsako sodelovanje z Angleži; 2. )da vlada v znak protesta proti angleškemu vmešavanju v egiptske notranje razmere poda ostavko; .3.) da se vladi v parlamentu in izven njega takoj odpove vsaka materialna in moralna pomoč, če ostavke ne poda in 4.) da se vsaka vlada, ki bi sodelovala z Angleži. smatra za narodnega sovražnika. Govor predsednika nacionalistične stranke, kakor rešulucija. ki je bila sprejeta na zborovanju, je izzvala veliko pozornost v vseh političnih krogih in jo komentirajo kot dva izredno važna momenta v razvoju egiptske notranje politike. Ruski poslanik v Bruslju Bruselj, 14. novembra. AA. V Bruselj je prispel včeraj novi ruski opolnomočeni minister Ruhiiiin. V bližnjih dneh ga bo kralj sprejel v nastopno avdijenco. bremenska napoved Novi Sad; Prevladovalo je vedro na vzhodni polovici in na Primorju, a oblačno v Dravski. Savski. Vrbaski irt Drinski banovini. Nekaj dežja je bilo samo v okolici Spbi:n lemperahna brez večjih sprememb, najnižja tlžice -- 3 C. Napoved za danes: Vedro, suho vreme, malo hladnejše morda v severovzhodnih krajih. Sobice vzhaja o!) 6.34. zahaja ob 16.10. Dunajska napoved: V nižinah še megleno in oblačno vreme, mogoče se'bo zjasnilo. V višinah jasno in nekoliko hladnejše Današnja seja Narodne skupštine Sesa ie hita tako živahna, da ie mos-al predsednik seso prekiniti za 20 min. -Pri volitvah v odbore za zakonske predloge ie zmagal klub vladne veiine Beograd, 14. novembra, b. Za danes ob 10. uri dopoldne je bila sklicana seja Narodne skupščine, ki pa je bila otvorjena šele ob pol 12. uri. Današnji seji, ki ji je predsedoval dr. ćirić, so prisostvovali tudi predsednik kr. vlade dr. Stojadinović in ministri dr. Korošec, dr. Spaho ,dr. Vrbanič, Djura Jankovič, dr. Kaludjerčič, dr. Miškulin in Mirko Komnenovič. Pred prehodom na dnevni red je dal predsednik parlamenta sledečo izjavo: »V zvezi z včerajšnjim govorom nar. poslanca Milenka Miljutinoviča in v namenu, da bi se Narodna skupščina pomirila, stoji predsedništvo Narodne skupščine na razpolago in poziva slehernega gospoda nar. poslanca, da ga skupno zasliši, če ima ali če hoče dati o tem kaka pojasnila.« Ob velikem protestu opozicije, je sekretar Mustafa Mulalič prečital zapisnik včerajšnje seje Narodne skupščine. Nato je prečital sekretar tudi nekatera obvestila o konstituiranju stalnih skupščinskih odborov, o ostavkah nekaterih narodnih poslancev na položaje predsednika občin. Interpelacija poslanca dr. Fuxa Nar. poslanec dr. Riko Fux in tovariši so vložili na prosvetnega ministra Dobrivoje Stoševiča interpelacijo v zadevi razrešitve prvega namestnika staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije g. Engelberta Gangla kot člana banovinskega šolskega odbora. Ob čitanju interpelacije so nastali na strani opozicije protesti proti temu ukrepu. Razpoloženje v zbornici je postalo čedalje bolj zaostreno. K besedi se je prijavil zem-Ijoradniški poslanec Voja Lazič, da bi govoril o kršitvi poslovnika Nar. skupščine. Predsednik ćirić poziva govornika, da govori k stvari in mu končno odvzame besedo ob vsesplošnem hrupu, ki je nastal v zbornici, tako na strani opozicije, kakor na strani vladne večine, čujejo se različni vzkliki. V zbornici nastane na.peta atmosfera. Predsednik ćirić zopet povzame besedo in izjavi: »Izjavo, ki sem jo dal v začetku seje, sem dal na pristanek — to posebej poudarjam — gospodov šefov opozi-cionalnih klubov. To sem storil iz razloga, ia vnesem v skupščino pomiritev, ki je po včerajšnjem incidentu potrebna.« Prekinitev seje Ker se poslanci ne pomirijo, marveč nadaljujejo z izpadi, prekinja predsednik ćirić sejo. Poslanci so prenesli prepir iz zbornice na hodnike in v vežo pred zbornično dvorano. Povsod se čujejo vzkliki, protesti in grožnje, šele polagoma se ozračje pomiri in na zvonenje skupščinskega zvonca, poslanci zopet vstopajo v dvorano. Volitve v zakonodajne odbore Seja se je po 20. minutah zopet nadaljevala. Predsednik ćirić preide na dnevni red: Volitve v posebne zakonodajne odbore, ki imajo nalogo, da proučijo načrt zakona o gospodarskih zadrugah, o prestopkih, načrt trgovinskega zakona, predložitev mednarodnih dogovorov in sporazumov ter sprememba § 19. poslovnega reda Narodne skupščine. Za vse odbore se je volilo po 21 članov in prav toliko namestnikov. Nato se je prešlo na glasovanje. Ob 3. uri popoldne je predsednik ćirić objavil sledeče rezultate: Lista g. Mite Dimitrije vica (vladna) je Že polna galerija je kazala, da bo današnja občinska seja razpravljala o perečih vprašanjih. V svojem poročilu se je mestni predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar predvsem spominjal dostojnih svečanosti ob obletnici smrti blago-pokojnega kralja Aleksandra L, ki mu je ves občinski svet stoje trikrat zaklical >:Siaval«. Nadalje je župan govoril tople nekrologe bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Voji Marinkoviču. predsedniki' češkoslovaškega parlamenta Bohumilu Bradaču, bivšemu dubrovniškemu županu Mičiču, kiparju Ganglu, Matevžu Hartmanu, bivšemu občinskemu svetniku Jožetu Rutarju in občinskim uslužbencem Rudolfu Estu, Kotniku Antonu, Fortiču Valentinu ter Indofn Antonu. Ves govor so občinski svetniki poslušali stoje. Nadalje se je župan spominjal proslave Davorina Jenka in jjudenburške slovesnosti Zračna zveza Jugoslavija Avstrija Važno je bilo poročilo o tujsko prometni konferenci v Celovcu, kjer je mestno občino zastopal mestni svetnik g. Rado Hribar in je bila sklenjena zračna zveza Avstrije in Jugoslavije na ta način, da bi namestu dosedanje proge Dunaj—-Gradec—Zagreb bila uvedena nova zračna zveza Dunaj—Gradec—Celovec—Ljubljana— Sušak s priključno zvezo od Celovca do Solno-grada, ker bi z njo Ljubljana dobila^ direktno zvezo preko Solnograda v zapadne države, preko Dunaja pa na sever in vzhod, ter tako postala važno križišče mednarodnih linij. Župan je omenjal strelske tekme in kongres Jadranske Straže. dobila za odbor, ki bo proučil zakonski načrt o gospodarskih zadrugah, 160 glasov in 12 odbornikov. Od slovenskih poslancev je na tej listi izvoljen dr. Andrej Veble, kot namestnik pa dr. Koce. Lista Voje Djordje-viča (opozicija) 123 glasov, 9 odbornikov. Od slovenskih poslancev je izvoljen Ivan Prekoršek. Za odbor, ki bo proučil trgovinski zakon, je dobila vladna lista dr. Branka Nikoliča 159 glasov in 12 odbornikov. Od teh slovenski poslanec Josip Benko. Opozi-cionalna lista Ivana Mohoriča 121 glasov in 9 odbornikov. Od slovenskih poslancev je izvoljen Ivan Mohorič. Za odbor, ki bo proučil zakonski načrt o prestopkih, je dobila vladna lista dr. Živka Sušica 160 glasov in 12 odbornikov, od slovenskih poslancev pride v odbor dr. Veble, kot namestnik Karel Gajšek. Opozicionalna lista dr. Ivekoviča 121 glasov in 9 odbornikov, od Slovencev pride kot odbornik dr. Ivan Jančič, kot namestnika dr. Riko Fux in Rajko Turk. Za odbor, ki bo proučil mednarodne konvencije, je dobila vladna lista dr. Tomaševiča 160 glasov in 12 odbornikov, med njimi dr. Fran Šemrov, kot namestnik Pevec Rudolf. Opozicionalna lista dr. Antona Novačana 123 glasov in 9 odbornikov, med njimi dr. Novačan in dr. Lovrenčič, kot namestnik pa dr. Janžekovič. Za odbor za spremembo poslovnika je dobila vladna lista Dragiše Cvetkoviča 160 glasov in 12 odbornikov, med slovenskimi poslanci ni na tej listi izvoljenih. Opozicionalna lista dr. Lovrenčiča je dobila 122 glasov, izvoljen je dr. Lovrenčič.. Lista ima 9 odbornikov. Predsednik dr. ćirić je za tem sejo zaključil s pozivom, da se odbori v teku po- Beograd, 14. novembra. AA. Albanski poslanik v Beogradu Rauf Fico je sprejel poročevalca agencije Avale in mu dal to izjavo o naj-novejših mednarodnih dogodkih in o razmerju med obema državam: Mi smo zvesti Društvu narodov, a vzlic temu nismo mogli glasovati za sankcije, predlagane v Ženevi proti Italiji, državi, ki sodeluje z 80 odstotki v naši zunanji trgovini. Razen teh važnih gospodarskih zvez, ki so, kakor lahko sami vidite, življenskega pomena za nas, smo z Italijo zvezani še z zavezniško pogodbo, podpisano leta 1927. na temelju popolne enakopravnosti obeh pogodbenic. Ta pogodba je obrambnega značaja in zato predstavlja orodje mednarodnega miru. Zato tudi Albanija ni mogla glasovati za gospodarske sankcije proti Italiji, toda to njeno stališče v tem vprašanju ni v nobenem primeru in v nikaki obliki navzkriž z njenim dosedanjim zadržanjem in z njenim stališčem do visoke mednar. ustanove v Ženevi. Glede na vesti, ki so izšle v jugoslovanskih, pa tudi v drugih tujih listih o nekih kreditih, ki jih je italijanska vlada dovolila italijanski družbi za gospodarsko in industrijsko povzdigo Albanije, je albam poslanik dejal med drugim: Tudi jaz sem bral te vesti, in podčrtati želim: čeprav je resnica, da imamo te kredite, in čeprav so res na razpolago družbi »Svea«, ni albanska vlada pri tej zadevi prav nič zainteresirana .V tej stvari so že izšli razni demantiji v naših listih, in tudi naš zunanji minister je pred kratkim o vsej tej zadevi podal uradno izjavo. Isto velja tudi za glasove, ki so govorili o neki mobilizaciji in oboroževanju nekaterih Za mestno boinišnko Nato je pa poročal še o nekaterih manjših stvareh in končno podal poročilo, da mestna občina hoče ustanoviti mestno bolnišnico, ker mora k splošni bolnišnici na leto prispevati 600.000 Din, k tej vsoti pa lahko pride še prispevek za žensko bolnišnico v znesku 200.000 dinarjev, a za skupno vsoto 800.000 Din bi mesto že. lahko samo vzdrževalo bolnišnico s 100 posteljami. Sanaciia Mest. hraniinice Ko je zavrnil tudi kritiko včerajšnjega -Slovenca« o »klicanju seje z nujnostjo vseh vprašanj dnevnega reda, je načelnik finančnega odbora g. Ivan Tavčar priporočal odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice in Kreditnega društva Mestne hranilnice za leto .1934. Debate so se udeležili občinski svetniki gosp. Jarc, Frelih in Dachs, ki so predlagali, naj mestna občina stori vse, da dobi od države 35,000.000 Din, ki so potrebni za sanacijo Mestne hranilnice. Sprejet je bil tudi predlog mestnega svetnika g. Freliha, naj Mestna hranilnica stopi takoj v dogovor z ostalimi denarnimi zavodi, da ee obrestna mera za hipotekarna posojila zniža od 1. januarja 1936 dalje vsaj za toliko, kolikor se je znižala obrestna mera za vloge, a amortizacijska doba naj se raztegne na čim daljšo dobo. Občinski svetnik g. Rado Hribar je kot predsednik Mestne hranilnice opozarjal, da akcija za pridobitev omenjene vsote še ni propadla, vendar naj pa mestno predsedstvo stori vse, da se stvar čimprej uredi. poldneva konstituirajo in izjavil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Plenarna seja Nar. del. kluba in Jugosl. kluba Beograd, 14. novembra, h. Danes popoldne ob 6. uri se je pričela plenarna seja Narodnega delovega kluba, kateri je prisostvovalo 60 nar. poslancev. Seja je predsedoval dr. Ivan Lovrenčič. Na lej seji se je obravnavalo o splošni politični situaciji in o bodočem delu v stalni in zakonodajni odbor. Danes popoldne se je vršila tudi plenarna seja Jugoslovanskega kluba pod predsedstvom g. Bogoljuba Jevtiča. Demanti sestanka Davidović — Uzunović Beograd, 14. novembra, b. Z ozirom na današnjo vest, ki jo je prinesel beograjski dnevnih »Vreme«, da sta imela včeraj dopoldne sestanek bivša predsednika vlade g. Ljuba Davidović in Nikola Uzunović, je danes g. Ljuba Davidović to vest odločno demantiral. Narodna skupščina za ponesrečence na Radii Beograd, 14. novembra, b. Predsednik Narodne skupščine je na intervencijo nar. poslanca jr. Karla Dobrška naklonil 5.000 Din kot pomoc za ponesrečence pri avtobusni nesreči na Radii (prevaljski srez). delov našega obrežja s strani albanske vlade. Vse le vesti so brez sleherne podlage in k ra-Ijevsko poslaništvo v Beogradu, a prav tako ludi vlada v Tirani, sta jih že zavrnili. Na vprašanje o politično-gospodarskem razmerju med Albanijo in Jugoslavijo je albanski poslanik dejal: Naše politično razmerje z Jugoslavijo je pri jateljsko in prisrčno. Najboljši dokaz vani je to, in to ste tudi sami videli, da sem |>red nekaj časa osebno mnogim jugoslovanskim osebnostim izročil visoka odlikovanja mojega vzvišenega vladarja. Res, med našima državama ne obstoji nič črnega na belem v tern pogledu, lo je pa tudi dokaz, da se nimamo drug na drugega v ničemer pritoževali. Glede našega ' gospodarskega razmerja govore pa najbolje številke. Albanija je uvozila iz Jugoslavije leta 1932. za 1.562.000 zlatih frankov blaga, leta 1933 za 1,438.000 in leta 1934. za 1.134.000 zlatih frankov. V Jugoslavijo je pa izvozila leta 1932. 55.026. leta 1933. za 158.302 in leta 1934. za 211.000 zlatih frankov. V prvih šestih mesecih t. 1. ie Jugoslavija izvozila v Albanijo za 277.000 zlatih frankov blaga, uvozila ga je pa za 47.000 frankov. Kakor vidite, je jugoslovanska trgovinska bilanca z Albanijo aktivna. Da uravnotežimo naš trgovinski promet, smo 20. decembra 1933 podpisali trgovinsko pogodbo. Njeni rezultati po moji sodbi še niso zadosti zadovoljivi. Dobra volja obstoji na obeh straneh in upam. da se nam bo v bodočnosti posrečilo, da jo še bolj pokažemo, zlasti pa da uravnotežimo gospodarsko razmerje med našima dvema državama. Kopališče Hiriia Po soglasnem sprejemu vseh predlogov »e je pa pričela ostra debata zaradi prošnje SK Ilirije, tla ji mestna občina odstopi zemljišče, kjer stoji društveno kopališče. Poročevalec g. Ivan Tavčar se je za predlog vsestransko zavzel in poudarjal mecena teki', žrtve idealnega inženjerja Bloudka, ki je v splošno koristno podjetje vložil skoraj^ 3,400.000 Din. Moralna dolžnost je, da zemljišče, ki nima nobene resnične vrednosti, dobi SK Ilirija brezplačno. Za predlog so se v daljših govorih povebno zavzemali podžupan Jare in občinski svetniki gg. Rupnik, dr. Bohinj«, Kosem in dr. Cepuder. Podžupan je posebno o zarjal na obveze mestne občine, ki so ji nastale z zakonom o obvezni telesni vzgoji, ko bo morala mestna občina žrtvovati še ogromne vsote za sport. Ostro so pa govorili proti poklanjanju mestnega sveta občinski svetniki gospodič Urbas. Frelih. Dachs, inž. Pavlin in dok-stor Modic, ki ~'o opozarjali, da je najboljše jamstvo za kopališče Ilirije, če zemljišče ostane mestna last. Končno je zmagal predlog finančnega odbora z dodatnimi predlogi, ki mestni občini jamčijo močan vpliv na vodstvo kopališča v sanitarnem in higienskem pogledu, nadalje pa ludi jamstvo, da bo kopališče dogovorno mestni občini vedno na razpolago za vse obveze iz zakona za telesno vzgojo. SK Ilirija mora vzdrževati obratovanje brezhibno v smislu zahtev mestnega fizikata, poleg tega se pa mora društvo tudi zavezati, da zemljišče v primeru prenehanja SK Ilirije ne pride v privatno last. temveč v last društva z enakim: nameni. Proti takemu servi-tutu na zemljišču je glasovala H) občinskih svetnikov, vsi ostali so bili na za podaritev zemljišča SK Iliriji pod naštetimi pogoji. Sanaeiia SMD Največje zanimanje današnje seje sta vzbudili točki 3. in 4. dnevnega reda, t. j. sanacija bilance maloželezniške družbe in pa splošna Sanacija Splošne maloželezniške družbe. Poročevalec dr. Oton Fettieh se je v obširnem ekspozeju bavil s sanacijo bilance maloželezniške družbe za leto 1934., ter poudarjal, da znaša deficit za Jelo 1934. 2,408.000 Din Predlagal je, da se črta za leto 1934. anuiteta SMD, -!'aj je dobila MOL od SMD staro remizo z vsemi pripadajočimi poslopji. Nato čita predloge za sanacijo bilance in priporoča, da glasujejo občinski svetniki za njegov predlog. K debati se je prvi oglasil občinski svetnik Seunig. ki je v daljšem govoru kritiziral delo MŽD in ugotovil, da znaša primanjkljaj oziroma izguba 8 milijonov dinarjev. Zlasti je grajal, da MŽD ni izvršila nobenih odpisov. Poročevalec dr. Fettieh je odgovarjal občinskemu svetniku Seunigu, da hoče prav za prav konkurz MŽD, čemur pa občinski svetnik Seunig ugovarja. (Na galeriji pa je nekdo dejal, da bi bil konkurz edina zdrava rešitev.) Končno je dal predsednik dr. Ravnihar predlog poročevalca na glasovanje ter je bil predlog sprejet proti glasovom občinskih svetnikov Rebeka, Scuniga in Urbasa. Po glasovanju je imel zopet obširen referat o sanaciji MŽD poročevalec dr. Fettieh, ki je pojasnil načrt sanacije družbe. Predvsem je poudarjal, da bi bilo treba dolg MOL spremeniti v delniško glavnico, Siemens je znižal obresti na 5%, dočim Pokojninski zavod obresti še ni znižal. Sanacija je vsekakor potrebna, ker preide MŽD z letom 1941. itak v roke MOL. Občinski svetnik Soss predlaga, naj se napravi točen sanacijski načrt, v katerem bodo sodelovali strokovnjaki in naj se ta točka preloži na eno prihodnjih sej. Občinski svetnik dr. Šubic kot član upravnega odbora MŽD se pridružuje izvajanjem dr. Fetticha in predlaga, da se njegov načrt sanacije sprejme. Podžupan prof. Jarc predlaga, da se izposluje pri PZ znižanje obrestne mere, kakor je to storila tvrdka Siemens. Po yklepni besedi poročevalca dr. Fetticha se je prešlo na glasovanje ter so glasovali za predlog občinskega svetnika Sossa 4" občinski svetniki, proti predlogu dr. Fetticha trije, za predlog podžupana Jarca pa vsi občinski svetniki. Nato je poročal predsednik finančnega odseka občinski svetnik Tavčar o zakupu mestnega lovišča, o odkupu zemljišča za novo projektirano cesto v svetokrižkem okraju. Oba predloga sta bila soglasno sprejela. Prav tako so bili soglasno sprejeti predlogi o izplačilih iz letošnje proračunske rezerve, nato odpisi na mestnih hišnih davščinah, o odpisu na navrtalnih delih inženier-ja Aecetta, n odpisih na najemninah in o prenosu kredita za nabavo desinfekrijskega materiala. Občinski svetnik inž. Pavli» je nato poročal o sklepih tehničnega odbora, ki so bili vsi soglasno sprejeli, potem pa ie bila seja ob 20.30 zaključena in se bo nadaljevala v petek ob 17. Avdijenca našega poslanika pri Nj. Vel. kraljici Bukarešta, 14. novembra. AA. Rador poro ča: Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija je danes sprejela v avdijenci poslanika kraljevine Jugoslavije dr. Ninka Perica in njegovo gospo. Ban dr. Natlačen na Dolenjskem Novo mesto, 14. novembra. Danes ob pol devetih se je g. ban odpeljal iz Metlike proti Novemu mestu. Na meji metliškega in novomeškega sreza so sprejeli g. bana sreski načelnik dr. Marčič, dr. Veble, gasilci na konjih in velika množica ljudi, ki so spremili " na do Novega mesta. Ob 10. se je g. ban pripeljal v Novo , ki je bilo v zastavah. Pred sreskim nai 1-stvom so ga sprejeli zastopniki oblastev in uradov, deputacije sokolske župe, gasilci in zastopniki raznih prosvetnih, kulturnih in človečanskih društev in ustanov. V imenu uradov je g. bana pozdravil župan g- Pavšič, nato se je pa ban odpeljal na sresko načelstvo, kjer je sprejemal deputacije in stranke. Jutri se ban dr. Marko Natlačen vrne z inšpekcijskega potovanja v Ljubljano. Osebne vesti Beograd, 14. novembra, b. Postavljen je za pomočnika komandanta vojnega okruga v Po-žarevcu podpolkovnik Die Vaclav, za Vršilca dolžnosti komandanta I. divizije 32. art. polka kapetan I. ki. Golob Franjo. —- Premeščen je na realno gimnazijo v Celje dr. Pavel Strmšek, dozdaj direktor nepopolne gimnazije v Murski Soboti. Zadnie vesti Abesinci z zasede napadli Italijane in jih pobili Pariz, 14. novembra. AA. Havas poroča iz Addis-Abebe, da so Abesinci blizu Makale iz zasede napadli nek velik italijanski transport in ga zaplenili, spremljajoče vojake pa pobili. Priznanje uspehov Pariz, 14. novembra. Havasov posebni dopis* n ik poroča iz Hararja: . , Iz dejstva, da italijanski komunike ouje- «ja samo dogodke na tigrejskem hopscu, sklepajo v tukajšnjih krogih, da Italija»! ,1,!0 priznajo abesinske uspehe v Ogadenu. Kralj Jurij se vrača London, 14. novembra, n. Danes ob 11. je odpotoval iz Londona Nj._ Vel. grški kralj Jurij. Na postaji so se od grškega vladarja poslovili Nj. kr. Vis. angleški prestolonaslednik princ ivaleškh vojvoda, in vojvodinja Vorška, vojvoda i„ vojvodinja Kentska, Nj. kr. Vis. jugoslovanska kneginja Olga, člani grške kraljevske rodbine, člani grškega odposlanstva iz Aten. člani grške kolonije v Londonu, predstavniki diplomatskega zbora in zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze Sela mest. sveta liublianskega Računski zaključek Mest. hranilnice odobren — Ustanovitev občinske bolnišnice — Zračna zveza Solnograd — Celovec — Ljubljana_ —Zagreb—Sušak — SK Ilirija je dobila zemljišče, kjer stoji njeno kopališče, v dar Albanski poslanik o odnošaiih med Jugoslavijo in Albaniio Slavni poljski pianist Paderewski, ki je bil rojen 18. novembra 1860. Prihodnji ponedeljek bo torej 15 let star. Pred svetovno vojno je bil v Ameriki, kjer si je pridobil svetovno slavo* Po vojni se je vrnil na Poljsko. Izvolili so ga celo za poljskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra 1. 1919* Kmalu je pa odložil te časti in se vrnil v Ameriko. Cdmevi Spričo aktualnosti angleških volitev se nam zdi primerno, da na tem mestu predočimo našim čitateljem osebnost konservativnega premijer ja Stanleya Baidwina, kakor jo vidi znani angleški publicist Wickham Steed: Stanley Bald ivin se zdi mnogim uganka. V mnog očem je preje pesnik ko politik in ima na sebi več moralnega filozofa ko strankarskega moža. Samega sebe se smatra- za zelo enostavnega, v resnici pa je suptilen prav do zvitosti. ■»Stanley Balwin je zvit in dober«, se je pred kratkim izrazila o njem neka angleška dama, ki ga dobro pozna. Nekega izmed njegovih kolegov pa. je označila za »zvitega in hudobnega«. Dobrota in nesebičnost pa... sreča so Baidwina več ko enkrat rešile iz težavnih položajev, v katerih bi celo »bolj prebrisani« 'podlegli. In Baldivin je dovolj uravnotežen, ßaldwiii da zna svojo srečo prav uporabiti. Prezira retoriko, je pa sam govornik izredne enostavnosti in sile, ki navidezno neumetniško, v resnici pa s popolno umetniško d-ovršenostji »glasno misli«. Ni zaman bratranec Rudyar-da Kiplinga in nečak slavnega slikarja Bur ne-Jonesa .. ■ Lahko bi ga smatrali za preprostega in grobega^ angleškega »junkerja«, ka--ei ega največja želja obstoji v tem, da red’-najboljše' svinje in sredi podeželskega min, adi svojo pipico. Je Anglež po rojstvu m pt ~figji, toda njegov stari oče je bil po mate-3* . strani neki MacDonald, slavni škotsk, >,„l<.;~a-r’ t/t-jegov stari oee po očetovi stram pa izvira iz Walesa. Kri pa se izkaže. Nikoh se ni navacien človek 12 let vodil konservative stranke, nikdar ni še Ml navaden človek trikrat angleški premijer. Kako so konserva-twcl .fp1 Jcakor jih on imenuje: »Tories« __ prisu do tega, da so prav njega sprejeli za svojega voditelja? S častjo in laskanjem so mu prigovarjali, da je edini zares pravi liberalec v spodnji hiši... Celje V reva v d Ljudsko vseuciiisce. »Narodno socialistična vzgoja v Nemčiji« bo naslov predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek Ig. novembra ob 20. v risalnici deške meščanske šole znani pedagog in mladinski pisatelj prof. Gustav »iiih iz Maribora. ' , Umrli sta v bolnišnici v sredo 13. t. rn. 4'J . stara Rihter Antonija, žena trg. sluge Gelju, in Gorjup Ivana, 671etna občinska nedeVljomi7Pt. m. bo na igri- iTsk" Maribor‘^fAtletik4:30 ^ □ Shkar, ki shka s nogo Aleksander Klein bo jutu • • • ° voril raztavo slik, katera bo v dvorani mestne hranilnice. Slikar Aleksander Klein je vojni invalid ter ie nrenoto-val žc ves svet razen Avstrije 1 P P □ Obrtniški dan L decembra ho proslavila podružnica drštva jugosl. obrtnikov v Celju tudi letos na svečan način. Dopoldne se bo vršila v Narodnem domu proslava, kjer bo prečitana primerna tozadevna poslanica; nastopil bo tudi tamburaški zbor in mladinski odsek društva. Po mestu se bodo prodajale Prazniku primerne značke. □ Strel v glavo. Preteklo nedeljo ob 17.15 kri sta se sprla ,‘Uleni posestniški sin Konec Prane s Polene pri Konjicah in tovarniški delavec Josip Bobik iz Zreč, kateri je pred gostilno Markša v Konjicah v hudi jezi potegnil iz žepa samokres ter brez pomisleka Ustrelil Konca Franca v glavo.Strel je bil jako nevaren, vendar je še Konec ostal pri življenju ter je v celjski bolnišnici. Poneverba in samomor poslovodje celiske tvrdke „Astra“ Z ženo je skočil pri Hvaru s peči ne v morje — Truplo njegove žene v • v v • se iščejo S Hvara poročajo, da je pri Sv. Nedelji izvršil aamomor neki mlad par, ki je ekočil s 40 m visoke pečine v morje. Truplo samomorilca so našli, dočim truplo njegove družice še iščejo. Vzroki samomora niso znani. O tem tragičnem dogodku poročajo s Hvara sledeče; Pred dvema dnevoma je kmet Grabešič pri Milili našel moško truplo, katerega je razburkano morje vrglo na kopno. Obveščeni orožniki so ugotovili, da je utopljenec Riko Fink, uradnik v Zagrebu, rojen leta 1004 na Dunaju. Ugotovili so nadalje, da je Fink prišel na Hvar 21. oktobra z neko mlado žensko, katero je prijavil kot svojo ženo Teo, rojeno leta 1910. Nastanila sla se v hotelu Kovačič, kjer sla ostala dva dni. Nato sta se pa napotila peš v Stari-grad. V hotelu sta pustila svoj kovčeg. Ker se lastnik ni vrnil, je komisija kovčeg odprla, v njem pa so našli samo perilo in obleko. Po popisu hotelirja, je najden utopljenec identičen s Finkom. Ko je Fink z ženo odšel s Hvara, se je pojavil 24. oktobra pri Sv. Nedelji, kjer se je nastanil pri kmetu Matijaniču. 28. oktobra sta zapustila Sv. Nedjeljo in rekla Matijaniču, da se vračata na Hvar. Pred odhodom je Fink kmetu dal 200 Din, njegova žena pa je podarila Ma-tijanovičevi hčerki Fanici zlat medaljon s križcem, katerega si je vzela z vratu, srebrno krono. svilene nogavice, nekaj parfuma in drugih ženskih potrebščin. Pred odhodom je Fink za-piaal kmetu tudi svoj naslov: Fink Riko, Zagreb, Gundulićeva ulica 15. Po vsem tem je bilo jasno, da sla Fink in žena izvršila samomor. Orožniki so preiskali ves teren v okolici Sv. Nedelje in našli v nekem gozdiču pogorišče, kjer sta si nesrečneža zakurila, preden sta izvršila obupno dejanje. Nad tem mestom se dviga kakih 40 m visoka pečina, morje pa je tu zelo globoko. Vse kaže, da aia se na tem kraju Fink in žena odpočila, nato pa se s pečine vrgla v morje. V Finkovem žepu so našli samo tovorni list. Sodijo, da je truplo ležalo že 10 do 15 dni v morju in je že razpadalo. Po izjavi hotelirja Kovačiča e Hvara je Fink govoril nemški in slabo hrvatski, njegova spremljevalka pa nemški in slovenski,, po čemer je brožništvo na Hvaru sodilo, da je bila ženska Slovenka. Zagrebška policija je takoj ugotovila, da Riko Fink ni nikoli stanoval v Gunduličevi ulici št. 15. To življenjsko tragedijo pa pojasnjuje poročilo, katerega je prejel včeraj »Glas naroda« od svojega poročevalca v Celju. Sporočil je. da sta pred tedni pobegnila poslovodja in njegova žena podjetja »Astre« v Celju. Policija ju ni mogla izslediti. Podatki orožuištva s Hvara pa dokazujejo. da sta nesrečneža, ki sta izvršila samomor s pečin »ri Sv. Nedjelji poslovodja tvrdke »Astra« in njegova žena, ki sta pobegnila s 16.000 Din. Žrtev najetih moriSsev Dol. Lendava, 14. novembra. V nedeljo, 10. novembra, je bil zavratno umorjen 521etni posestnik iz Gaberja Štefan Kepe. Ker je bila Martinova nedelja, je šel v svoje vinske gorice. Bil je dobre volje. V svojo klet je povabil še 451etnega konjača Franca Vaša, 281etnega Štefana Huzjana in ISletnega Štefana Sečkarja. Ko je z njimi pil in pel, gotovo ni slutil, da so njegovi gostje tudi njegovi morilci. Ko se je ob šestih zvečer napotil domov, so ga omenjeni trije v bližini mesta napadli. Sečkar in Huzjan sta ga zavratno od zadaj s kolom udarila po glavi s tako silo, da se je Štefan zrušil na tla. Tu sta ga bila po glavi tako dolgo, da sta mu razbila lobanjo. Izstopili so mu možgani. Tako zverinskega umora že dolgo ni bilo v našem kraju. Spretnosti naših orožnikov — posebno gg. Ipavcu in Kremžarju, gre hvala, da so bili takoj izsledeni morilci. — Že pred leti je bil izvršen na Štefana Kepeja napad z namenom ga spraviti s sveta. Strel iz mo- lilne puške mu je poškodoval eno oko. Krogla sama je obtičala v očesni duplini. Osumljeni napadalec je zbežal v Ameriko, že takrat so ljudje dolžili Kepejevo ženo, da je ona najela napadalca. Po deseturnem zaslišanju na orožniški stanici sta v ponedeljek zvečer priznala Sečkar in Huzjan, da ju je Vaš podkupil in sicer jima je obetal za umor 2000 Din. Za vso zadevo pa tiči tudi sedaj Kepe jeva žena — v resnici prava žena-vrag. S trojico morilcev je bila včeraj tudi ona aretirana in predana sodišču. Dočim priznavata Sečkar in Huzjan zločin, ga Vaš in-Kepe Terezija zanikata. — Oba sta po njunem zatrdilu nedolžna, čeprav ju obtežuje ljudska govorica. Uboji se množe. Letošnje vino je pač vsemu temu krivo. V Lakošu, ki se drži Gaberja, komaj 10 minut od umorjenčevega doma umira neki mladi posestnik, ki je postal žrtev nočnega napada neke pijane druhali. Treba, bo železne pesti. — lajša krizo v trgovini odpravlja brezposelnost opravlja svojo službo od 'timu, St&efi Atoitnotac je bomba smeha. 2 uri veselja in 200 Din gotovine če najdete, pravilni slovenski izraz za to tujko! Čitajte naš današnji članek! Obupal, ker ni imel za doto Horvat Franc, SOletni posestnik iz Gra-jenščaka, je bil znan dober in priden gospodar. Imel je le to napako, da se je včasih rad preveč napil. Zadnji čas je bil zelo otožen in potrt ter zamišljen in je še pogosteje iška] tolažbe v pijači. Velike skrbi mu je povzročalo tudi to, ker se je možila njegova hči Liza, kateri je obljubil 16 tisoč Din dote, katerega zneska pa pri današnjem pomanjkanju gotovine ni mogel nikjer dobiti. V ponedeljek dopoldne je odšel v hlev odpravljat živino. Ko pa je čez čas prišla žena v hlev, ga je našla tamkaj obešenega. Poklicala^ je takoj sosede na pomoč, ki so nesrečneža skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju, toda ves trud je bil zaman. Najbrže je dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Zapustil je ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, s katerimi vsi čustvujejo. Kino Union Tel. 22-21 Jutri klasična opereta: Ci§ast baron Njen mojster; Kralj melodij Johann Strauss Ptuj T,J.V!n3ski semenj v Ptuju. 13. t. m. se je svinjski semenj, na katerega je bil P-ipeljan 231 prašič. Prodanih pa je b‘k' ^ Živah, ki so se prodajali: prašiči od 6 do 12 tednov po Din 30 do 90, pršutarji po Din 4'50 do 4'75, debeli prašiči po 5 do 5 75 in plemene svinje od Din 4 do 4'25 za kg žive teže. Tatvina kolesa. Zupanič Dragotin, šolski upravitelj' iz Dornave, je posodil svoje kolo dijaku Mauhu Francu, ki se je odpeljal po opravku v Ptuj. Ko je odšel za kratek čas na pošto ter pustil kolo pred poštnim poslopjem, mu ga je med tem časom nekdo odpeljal. Kolo je znamke »Kosmus«, tov. številka ze 510703, evid. štev, pa 84378. Kolo je še prav dobro ohranjeno in je vredno Din 1.506'—. Pri cvrtju loja se je opekel. 191etni mesarski vajenec Tomanič Jožef, uslužben pri mesarskem mojstru Weisensteinu v Ptuju, je cvrl loj, pri tem pa se mu je vnelo v kotlu ter se je močno opekel po desni roki. Kamnik Predavanje! V sredo se je vršilo v prostorih Narodne čitalnice predavanje, pod naslo-vonK »Korčula in Oretič«. Predavaje s ski-optičnimi slikami je bilo zelo zanimivo in prikupno podano. Predaval je g. Janežič, dolgoletni predsednik Nar. čitalnice, v nameri da s tem da inciativo za ciklus predavanj za poširitev delovanja v Čitalnici. Dvorana je bila nabito polna, tako da je kamniška javnost jasno dokazala, s kakšimi simpatijami spremlja požrtvovalno delovanje odbora! Zagone Obrino-trgovsko nadaljevalna šola je pričela letošnje šolsko leto 2. sept. Pouk traja 9 mesecev, šola ima 3 letnike obrtne in 1 letnik trgovsko-nadaljevalne šole. V prvi 'etnik se je vpisalo 17 učencev in 6 učenk; v drugi letnik 14 učencev in 10 učenk; v tretji letnik 14 učencev in 7 učenk. V trgovski pa 9 učencev in 16 učenk. Skupaj je vseh učencev in učenk 93. Pouk se vrši na topliški šoli, kjer poučujejo učitelji zagorske in topliške šole. š š Osebne vesti. Nameščena je bila v Toplicah pri Zagorju učiteljica gdč. Kelšivar Mara. Poučuje na Lokah. Prometni uradnik na zagorski postaji g. Arhar je premeščen na postajo Zidani most. Kino Triglav. Predstave se vrše redno vsak teden v soboto in nedeljo vsakokrat ob 7. uri zvečer. V soboto, 16. in v nedeljo 17. t. m. predvajamo popularni film »Don Juan:;. V nedeljo popoldne ob 4. uri je matineja za otroke: Silly simfonija-Miki Miška in njeni doživljaji. Znižane cene! Trebnje Znak časa! Prihodnjo Martinovo nedeljo bodo trebanjski mesarji nudili odjemalcem govedino po Din 5-— za kg. Z napovedano ceno Din 5-— za kg hočejo mesarji preprečiti klanje živine po vaseh, saj je znano, da pokoljejo na škodo mesarjev kmetje za marti-novo nedeljo mnogo živine. Pa pravijo kmetje, da bodo to pot obrnili na 4 Din, če treba tudi na 3 Din! Res prehuda konkurenca, ki je spričo težkega položaja kmetov in mesarjev popolnoma odveč! Telefon 22-21 Danes ob 16., 19.15, 21.15 Vesela imena Vesel Mm Veseli boste tudi Vi, že si danes ogledate film Igra z ognjem Paul Hörbiger, Trude Marlen, Elka Brink Ne zamudite, danes je nepreklicno zadnjikrat Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Premiera burke „Animator" Kino Sloga predvaja od jutri naprej sijajno filmsko burko »Animator«. Dve uri smeha, zabave, razvedrila in osvežujočega užitka pri lepih šlagerjih skladatelja Hansa Maya, je zajamčenih vsakemu, ki si bo ogledal ta film, kajti že dolgo pogrešani Fritz Schulz v glavni vlogi, poleg njega še Feliks Bressart, Tibor Halmoy in temperamentna Rosy Barsony spravijo v smeh najbolj resnega človeka. In kaj je »Animator«? »Animator« je mož, ki je zlasti danes potreben vsakemu trgovcu. Je duša in desna roka trgovca, vzbuja razpoloženje med kupujočim občinstvom, odpravlja krizo in gospodarsko stisko. »Animatorja« bi moral imeti vsak trgovec. Da se prepričate kakšne sijajne uspehe ima dober »Animator«, pridite v kino Slogo in videli boste uspehe! Prvega ljubljanskega »Animatorja« v osebi popularnega Fritza Schulza je sprejela v svoje podjetje uprava kina »Sloge«. Trgovci, industrije!, podjetniki! V Vašem lastnem interesu je tedaj, da posetite kino Slogo in se prepričate kako velikega pomena za Vas je »Animator«. Za tujko »Animator« nimamo danes še primernega slovenskega izraza. Zato razpisuje uprava kina Sloge nagradni natečaj in podeli kot prvo nagrado 200 Din v gotovini ter še dvoje tolažilnih nagrad tistemu, ki ji pove pravilni slovenski izraz za tujko »Animator«. Slovenski izraz pa mora seveda pomeniti isto kot tujka »Animator« v filmu. Pogoji za podelitev nagrad so naslednji; Pri vseh predstavah filma »Animator« od jutri do torka 20. t, m. dobi vsak posetnik filma pri blagajni kina Sloge poleg vstopnice še prazen listek v kuverti. Po ogledu filma napiše na listek izraz, ki ga smatra za najboljšega v slovenščini,, priloži svojo vstopnico kot dokaz, da je videl film in napiše svoj poklic in točen naslov. Zalepljeno kuverto vrže potem v posebno, v čakalnici nameščeno skrinjico (nabiralnik), ali pa jo pošlje po pošti ali osebno na upravo kinematografa do srede 20. t. ni. Ta dan se sestane namreč posebna strokovna žirija, sestavljena iz slovničarja, pisateljev in režiserjev, ki bo proučila doposlane odgovore'in predlagala ter določila izraz za besedo »Animator«. V primeru, da dobi uprava kina več enakih predlogov, ki bi bili upravičeni do nagrad, bo odločal žreb. Narodno gledališče Drama Začetek ob 20. isri 15. nov., petek: Bratomor na Metavi. Gostovanje v Celju. Izven. 16. nov., sobota; Bratomor na Metavi, Red C. 17. nov., nedelja ob 15. uri; Direktor Čampa. Izven. Znižane cene; ob 20. uri: Otroci. Premiera. Izven. Opera 15. nov., petek: zaprto. 16. nov., sobota: Netopir. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. 17. nov., nedelja: Aida. Debut gdčne Karene. Izven. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15. 16. nov., sobota: Skandal pri Bartletto-vih (Vzorni soprog). 17. nov., nedelja: Skandal pri Bartletto-vih (Vzorni soprog). 200 Dill v gotovini in še nekaj tolažilnih nagrad podelimo tistim, ki nam povedo najboljši slovenski izraz za besedo „Animator”. Slovenski izraz mora imeti isti pomen, kot ga ima tujka „Animator" v filmu „Animator“, ki se bo predvajal od jutri naprej v kinu Slogi Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Bojan Pirc, šef Higienskega zavoda o zdravstvenem stanju našega naroda. Prenos iz Beograda. X Dediče iščejo. V Billingsu, zvezna država Montana (USA), je umrl 9. oktobra 1929 neki Mike Sudo, oziroma Mihael Sotto ali Mato Sotonović. Ker niso mogli najti pokojnikovih naslednikov, je pristojno sodišče izročilo njegovo dokaj veliko zapuščino (okrog 5.000 dolarjev) državni blagajni zvezne države Montane, če se v kratkem ne bodo nasledniki prijavili, bo ta zapuščina zapadla v korist navedene državne blagajne. Morebitni sorodniki ali nasledniki navedenega Sudo-Sotto-Sotonovič naj se zato čimprej prijavijo Izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu, Palmotičeva ul. 59. X Pod izkušenim vodstvom narodno-ob-rambnega delavca dr. Simona Dolarja, ravnatelja gimnazije v Kranju, je kranjsko prebivalstvo nabralo in darovalo »Bran-i-boru« znesek Din 790'25, Zglednim darovalcem prav topla hvala! — Osred.odbor društva »Bran-i-bor« v Ljubljani. Kapital v zimi ----- Lutz X Poročila sta se v torek na Brezjah g. Prane Bajc, pripravnik na prvem drž. tožilstvu v Ljubljani, in gdč. Angela Mavec, učiteljica na Čatežu pod Zaplazom na Dolenjskem. Bilo srečno! X Slovenski pravopis. Izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani. Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, izdajo priredila A. Breznik in 1’. Ramovž. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vez. izvodu Din 60. Prihodnji teden izide to dolgo pričakovano delo, ki naj prinese vsaj nekaj urejenosti in jasnosti v slovensko pisanje in govorjenje. Knjiga obsega nad 20 pol, in sicer zavzemajo pravopisna in pravorečna pravila 20 strani, pravopisni slovar, ki vsebuje 22 tisoč besedi, pa 300 strani. — Naročila sprejema že sedaj Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. X Rijavec bo gostoval v Moskvi. Na pobudo dirigenta moskovske filharmonije Sen-kara, bivšega dirigenta v Kölnu, je Josip Rijavec podpisal pogodbo za gostovanje v moskovski operi za nagrado 1000 dolarjev. Rijavec bo priredil več koncertov tudi v notranjosti Rusije. X Jaša Dundjerski umrl. V Budimpešti je umrl znani ekonom in eden naj bogatejših Novosadčanov Jaša Dunjerski. Pokopali ga bodo v Novem Sadu. Jutri v KINU SLOGI premiera sijajne burke ANIMATOR Fritz Schulz, Tibor Halmay, Felix Bressart, Rosy Barsony X Obravnava proti Ivanu Šoštariču, ki je poneveril skoraj tri milijone občinskega denarja v Zagrebu, se je včeraj nadaljevala. Zaslišali so več prič, ki so vse izjavile, da niso niti slutile, da si Šoštarič prilašča občinski denar. 12 let je Šoštarič samovoljno gospodaril z občinskim denarjem in vse številne kontrole niso prišle na sled njegovim manipulacijam. Šoštarič je izjavil, da se njemu samemu čudno zdi, da tega kontrolorji niso opazili, kar je vzbudilo smeh v sodni dvorani. Mnogi načelniki mestne občine so si izposojali večje vsote pri Šoštariču. Stjepan Zorič, sedanji blagajnik zagrebške občine, je izjavil, da je nekoč Šoštariču izročil blagajno in je ob tej priliki zmanjkalo 10.000 Din, ne more pa obdolžiti Šoštariča, ker nima dokazov. Anton Tolovič, kateremu je Šoštarič posodil 100.000 Din, si je s tem denarjem zgradil novo hišo. Pravi, pa da ni vedel, da je to društveni denar. Zato vrača društvu v obrokih izposojeno vsoto. Doslej je vrnil že 62.0000 Din. X Odlična kakovost letošnjega tobaka. Hercegovski tobak prodajajo letos od 40 do 46 Din tujcem, kar dokazuje, da je njegova kakovost letos odlična. Zaradi tega bi bilo treba povečati tarifo za tobak, ki se ga lahko odkupi, ker bi le na ta način imel hercegovski kmet korist od svojega letošnjega pridelka. X Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi drevi ob 20. uri predavanje: Potovanje Kraljice Marije v Afriko. Predava dr. Vladimir Pirnat. Po predavanju film: 20.000 let v Sing-Singu. Vstopnina Din 3'—. X »Volkašin« v Cirovcih. Agilna gasilska četa v Cirkovcah pri Ptuju je v režiji Kor-žeta Vinka vprizorila v nedeljo 10. t. m. ljudsko igro »Volkašin«. Oder so postavili v Medvedovi kolarnici. Kulise je dalo mestno gledališče, oziroma Dramatsko društvo v Ptuju. Tekst igre je bil govorjen v domačem narečju, ki se je lepo ujemal z domačimi narodnimi nošami. Prav posebno hvalo zasluži naravni pristni »poljanski« cere-monjal pogostovanja. Igralska družina je pokazala, koliko uspehov se lahko doseže, če se premaga vse ovire, katerih je bilo bojda mnogo. Občinstvo, ki ga je bilo mnogo, je nagradilo igralce z obilnim posetom in ploskanjem. Igro bodo v nedeljo 17. t. m. ponovili. X Šolski mladini za Miklavža in Božič je še vedno najlepše, najcenejše in praktično darilo bogato ilustrirana, pouka, smeha in zabave polna knjiga Manice Romanove: »Zgodbe, slike, šale...« Cena knjigi Din 30. Pri večjem naročilu znaten popust, na I ar opozarjamo zlasti šolska vodstva. Pišite tozadevno na Učiteljsko knjigarno v Ljubljani, ki vam poljubno število odpošlje takoj z obratno pošto. LJubliana DNEVNA PRATIKA Petek, 15. novembra. Katoličani: Leopold. Pravoslavni: 2. novembra, Sv. Kvirin. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova 7. * * Sadjarski tečaj. Sadjarski tečaj priredi podružnica SVD v šentjakobski šoli predvsem za svoje člane, a tudi za nečlane. Tečaj bo trajal od 18. t. m. do 27. t. m. Dne 18. t. m. ob 19. bo predaval znani strokovnjak g.Anton Flego o važnosti organov drevesa, drugo uro pa asistent mestne vrtnarije g. Fran Pirnat o razmnoževanju dreves in grmičevju. Dne 19. t. m. bo od 19. do 21. razpravljal višji klet. inspektor g. Fran Gombač o vzgoji dreves, a 20. t. m. prav tako od 19. do 21. bo poučeval g. Anton Flego cepljenje s praktičnimi vajami. 21. t. m. bo obe uri govoril ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap o pritlikavem sadnem drevju, a dne 22. bo obe uri opisoval predsednik, nadzornik g. Josip štrekelj oblikovanje pritlikavcev. Dne 25. t. m. bo predaval predsednik g. Josip Štrekelj o sadnih škodljivcih in njih zatiranju in bo svoje predavanje nadaljeval tudi še prvo uro dne 26. t. m., ko bo drugo uro opisal g. Anton Flego pripravljanje pijač iz sadja. Tečaj bo zaključen 27. t. m., ko bo prvo uro višji inspektor g. Gombač dajal navodila za shranjevanje sadja, drugo uro bo pa opisal vzgojo špalirnih zgodnjih vinskih trt, kakršne v Ljubljani prav dobro uspevajo. Poleg tega sadjarskega tečaja ima pa ljubljanska podružnica SVD še vso zimo tečaj o vrtnarstvu in sadjarstvu in o prvem predavanju poročamo na drugem mestu. V sredo smo imeli že drugo predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, ko je predaval ravnatelj g. Lap o jeseni na vrtu, 4. decembra bo g. Anton Flego opisal življenje v drevesu, 11. decembra bo g. Lap opisal škodljivce sobnih rastlin in njih zatiranje, še prav posebno zanimivo bo pa 18. decembra predavanje g. Plega, ki bo orisal interesantne operacije na sadnem drevju, ki so kaj podobne in še čudovitejše, kakor operacije naših kirurgov, saj pri drevesih lahko prenašamo celo cele ude kakor veje in celo cele krone na druga drevesa. Vsa predavanja so brez vstopnine. * Intimni koncert Glasbene Matice bo drevi ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Koncertni spored izvajata čelist Cenek Šedlbauer in pianist Pavel šivic. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. * Ali že veste, da bo v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dop. v Filharmonični dvorani prvi mladinski koncert letošnje sezone pod naslovom »Pesem«. Uvodno besedo govori skladatelj Adamič, nato pa zapoje ob spremljevanju kapelnika Štritofa operna pevka ga. Gjungjenac 21 narodnih pesmi. Vstopnina 3 Din. Program, ki je obenem vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Banes nepreklkno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri španska inkvizicija, Kristus pred Pilatom, prokletstvo in stoletno beganje neumrljivega Žida Ahas-vera, ki ga predstavlja sloviti Conrad Veidt v mogočnem monumentalnem velefimu „Ahasver“, ki ostane vsakomur neizbrisno v spominu v kinu Slogi Telefon 2730 * Zopet je začel z resnim umetniškim delom Ljubljanski komorni kvartet v sestavi: Pfeifer, Stanič, Šušteršič, Müller. Mesece in mesece je vadil in vežbal, sad svojega truda nam bo podal na koncertu v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani, kjer bo igral po en Stamitzev, Schubertov in Čajkovskega godalni kvartet. Večer bo prvovrstna umetniška prireditev, zato nanj še prav posebej opozarjamo. Vstopnice po običajnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. * Novinarski koncert bo tudi letos v proslavo narodnega praznika 1. decembra zvečer. Pri tem pa opozarjamo, da bo ta zares slavnostna prireditev letos na Taboru, kjer bomo spet deležni največjih muzikalnih dkov, poleg tega bo pa prav pester tudi zabavni del. * »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo v soboto, 16. novembra 1935 ob 18. uri v predavalnici mineroškega instituta na univerzi prvo svoje predavanje. Predaval bo vseuč.docent g. dr. B. Furlan o temi »Kriza kavzalnosti«. Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. Vstop prost. * »Tabor« — pevski odsek ima danes — v petek — pevsko^ vajo namesto jutri, ker ima bratsko društvo »Soča« otvoritveno predavanje. Pevske vaje naj se udeleže vsi, ker je 1. decembra nastop. " * »Skandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog), izvrstno Hopwoodovo veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto 16. in nedelj 17. t. m. ob 20.15. Maribor A Narodno gledališče. Petek, 15. nov.; Zaprto. — Sobota, 16. nov. ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premijera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutinovieeve. Izven. — Nedelja, 17. nov. ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane .cene. A Mladinsko akademijo priredi v soboto 16. t. m. ob 20. uri v telovadnici inž. podčastniške šole naraščaj Sokola Maribor I. Akademija je posvečena spominu pokojnega br. Tomija Jen-šča. Čisti dohodek pa je namenjen fondu za postavitev nagrobnega kamna. A Pokojninski zavod prenavljajo. Že nekaj tednov temeljito prenavljajo palačo Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Povsem predelan bo trakt, v katerem je hotel »Mariborski dvor«, ki bo preurejen najmodernejše. A Izkoriščanje. V neki mariborski tovarni čokolade zaslužijo delavke po 1'50 Din na uro, preddelavke pa po 4 do 5 dinarjev. Delavke se pritožujejo, da jim preddelavke dajejo delo še na dom, kjer morajo zastonj delati pozno v noč. Vsaka pritožba je nemogoča, ker sledi ta- koj odpust. Za take razmere se naj pozanima tudi inspekcija dela! A Proslava zaslužne umetnice. Naša Štefa Dragutinovičeva, priljubljena igra'ka maribor-skega gledališča, slavi v soboto 16. t. m. 40-letnico dela na odru, obenem pa se kot upoko-jenka ob tej priliki za vselej poslovi od gledališča. Ob tej priliki uprizore Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu«, kjer igra Dragutinovičeva komično vlogo gospe Škorčeve. ‘Občinstvo naj si pravočasno kupi ali rezervira vstopnice. A Visoke kazni. Kot doznavamo, so bile nekatere mariborske tvrdke občutno kaznovane, ker so ob priliki popisa zalog riža prikrile na nezakonit način večje količine. Neka tvrdka je bila kaznovana z giobo 86.000 dinarjev, druga s 65.000, tretja e 15.000 dinarji itd. A Na lovskega čuvaja so streljali. Kakor smo že večkrat poročali, je Dravsko polje, zlasti v okolici. Braunšvajga, pravcati brlog divjih lovcev, ki so zlasti lovskim čuvajem zelo nevarni. Tako je prišlo na imenovanem lovišču te dni pozno zvečer do srditega streljanja in je le izredni sreči pripisati, da ni bilo človeških žrtev. Zapriseženi lovski čuvaj Andrej Kirbiš je izsledil.! divje lovce, ki so se mu pa uprli in pričeli nanj streljati. Pravočasno je še odnesel zdravo kožo. Divje lovce so aretirali in so to sami posestniški sinovi Franc B., brata Alojz in Ivan H. ter Franc M. Vsi štirje so bili izročeni v mariborske sodne zapore. A Nesreča zidarja. Včeraj popoldne je padel na Pobrežju pri neki novi stavbi s 4 metre visokega zidarskega odra 24 letni delavec Alojz Žinko iz Ormoža. Pri padcu je zadobil na tilniku dolgo, zevajočo rano. ki so mu jo morali zdravniki v mariborski bolnici zašiti. A Otroci — tatovi. Nekaterim hišnim posestnikom na Teznem in Pobrežju so zadnje čase izginjale iz kokošnjakov kokoši, gosi in druga perjad. Te dni pa so orožniki izsledili tatove, ki so otroci v starosti 13 do 15 let. Že doslej so ugotovili, da so dečki pokradli okoli 100 kokoši in 17 gosi. A Požar sredi mesta. Včeraj popoldne je hišni posestnik Josip Gertner na Koroški cesti št. 52 zaprosil mariborske gasilce za pomoč. Na njegovem podstrešju je pričel tik nad stanovanjem goreti tram, ki se je vnel zaradi poleg stoječega dimnika. Obstojala je velika nevarnost požara, toda gasilci, ki so pravočasno prišli na pomoč, so po kratkem naporu odstranili vsako nevarnost. A Dve prometni nesreči. Včeraj popoldne je šofer Alojz Hojnik iz Hrama s tovornim avtomobilom podrl na križišču Kopitarjeve in Aleksandrove ceste na tla 16 letno šiviljsko vajenko Josipino Kelbičevo. bdi šofer je uro nato povozil blizu tovornega skladišča na glavnem kolodvoru 29 letno tovarniško delavko ÄnoPod-platnikovo. Obe kolesarki sta pri padcu zadobili nekaj nevarnih poškodb. A Vlomna tatvina. Včeraj zvečer je vlomil v stanovanje čevljarja Čorka v Nekrepovi ulici 8 neznani storilec in s silo odprl omaro ter stikal za denarjem. Ker tega ni bilo. je odnesel vso obleko in perilo, ki je bilo v omari ter tako oškodoval Čorka za i590 dinarjev. Tatvine je osumljen možakar, ki je prejšnje dni v isti hiši sekal drva. A Grajski kino. Danek velika nova senzacija velefilm »Križarji«. A Kino Union. Od danes dalje muzikalična šlaser-veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustavom Fröhlichom, Lido Baarovo in dunajskim komikom Rudolf Carlom. Sle glavil° skupščino, ki znašajo Din ,!b2.3i0' . Brez teh stroškov znaša potrebščina samouprave Din 94.430-____ Iz razprav o proračunu je bilo posneti, da je vprašanje sanacije socialnega zavarovanja neodložljivo. Brezbrižnost v tem pogledu bi povzročila ogromno škodo neposredno zavarovancem in tudi narodnemu gospodarstvu. Za sanacijo bolniškega zavarovanja prihajajo v poštev še druge možnosti, katere je ravnateljstvo OUZD do dobra pretreslo in sklenilo: 1. Predvsem, da se breme sanacije porazdeli enakomerno na vse vrste zavarovanja, t. j. bolniško zavarovanje, zavarovanje za slučaj nezgode, pa tudi na Delavsko zbornico in Borzo dela. 2. Investicijska politika nezgodnega zavarovanja se mora prilagoditi današnjim razmeram s lem, da se zniža obrestna mera. Na ta način bo mogoče znižati najemnino v hišah, ki so bile zgrajene iz teh sredstev. 3. s tem v zvezi se morajo znižati tudi oskrbnine v lastnih sanatorijih, ki so bili zgrajeni ali nakupljeni iz sredstev nezgodnih kapitali]. 4. Obrestna mera *a obveznosii nasproti nezgodnemu zavarova-u!u se mora znižati od 6% "a 5%. 5. Odškod-nme, k; jih je doižno nezgodno zavarovanje da-tpili r,0™skemU zavarovanju za vršenje poslov v prenesene,,, delokrogu naj bodo določene v gotovem odstotku, ki obsegu teh poslov odgovarja m neodvisno od poslovanja centrale in ostalih krajevnih organov. Skupna odškodnina ne «me biti nižja, kakor je bila določena v prvotnem statutu. 6. Primanjkljaji pasivnih okrožnih uradov naj »e pokrivajo iz prihrankov, ki ee zbirajo pri osrednjem uradu. Okrožne urade, katerim manjkajo pogoji za finančno ravnovesje naj se priključi življenja zmožnim enotam. 7. Podvzeti je treba korake, da ee ukine za nosilce socialnega zavarovanja pobiranje posebnega gradbenega prispevka, ki se pobira od oskrbnin III. razreda v banovinskih bolnišnicah Dravske banovine. Ker je ta prispevek določen za zidanje banovinskih bolnišnic, je upravičeno zanimanje, koliko je teh sredstev že nabranih, koliko je od teh sredstev investiranih, oziroma kako se nalagajo. 8. V ‘tedaj veljavni lekarniški taksi je spremeniti najbolj kričeče postavke in jih prilagoditi razmeram na farmacijskem trgu. 9. Zdravniško službo je treba ekonomizirati in izboljšati, zlasti v podeželju, kjer ordinira še več zdravnikov vpokojencev iz javnih služb. 10. Načeti je vprašanje, kako poenostaviti poslovanje pri okrožnih uradih ter prilagoditi pravilnik o nabavah trgovkim načelom. Š tem in z ostalimi reformami v smeri pocenitve poslovanja naj se bavi posebna komisija strokovnjakov. 11. Osrednji urad ee naproša, da kot nosilec zavarovanja podvzame vse v dosego, da se zopet vpoNavi v državni proračun subvencija, kakor je predvidena v zakonu o zavarovanju delavcev, ter da slopi zopet v veljavo poštninska prostost in davčne olajšave. Obdavčenja objektov, zlasti zdravilišč, ki služijo delavskemu zavarovanju je v zadnjih letih doseglo sto in stolisoče dinarjev, zaradi pogrešne razlage zakonitih določil. Noveliza-cija teh določb je nujno potrebna, da se socialno zavarovanje obvaruje škode. 12. Posojila na hipoteke iz sredstev nezgodnega zavarovanja naj se v naprej dovoljuje tudi zasebnikom, ki nudijo primerno jamstvo in ne samo občinam, mestom in banovinam. Tozadevni pravilnik naj se prilagodi onemu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. S tem v zvezi se sklene priporočati Osrednjemu uradu, da od prvih razpoložljivih sredstev za leto 1936, ki pridejo v poštev kol posojila v Dravski banovini stavi na razpolago večjo vsoto banovini za zidanje bolnišnice v Ljubliani. 13. Določbe § 11. zakona o zavarovanju delavcev naj se novelizirajo razmeram primerno. Dotlej naj se pri reševanju regresnih slučajev vpo-števajo olajševalne okolnosti, ki izpodbijajo zlonamernost. 14. Ugotovi se kot nujno potrebno razširjanje pokojninskega zavarovanja na vae one nameščence, ki danes z ozirom na ozkosrčna določila temu zavarovanju niso podvrženi. 15. Kot neodložljivo smatra seja uvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, dalje zavarovanje proti nezaposlenosti in zakon o minimalnih mezdah. GoSß®darske vesti . »Službeni m« št. 91 od 13. t. m. objavlja: Ukaz o sklicanju senata. ukaz o sklicanju Narodne skupseme. — Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Ježica. — Odločbo o sejmskih in tržnih pračah v srezu brežiškem. -— Izpremembo v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na Področju Dravske banovine. Razne objave iz »Službenih novin«. -— . . . — Občina Zavrč, srez Ptuj razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravni-ka. Izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5.000-Prošnje je vložiti pri občini do 10. decembra. — Hranilnici in posojilnici v Preserju odobrena zaščita. Ministrstvo za kmetijstvo je v skladu z uredbo o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug dovolilo hranilnici in posojilnici v Preserju r. z. z n. z. odlok plačil za 3 leta od 18. oktobra 1935 dalje za dolgove, nastale pred 24. novembrom ter obrestno mei-o za stare vloge v višini 2%. Zaščita je bila odobrena nadalje Hranilnici in posojilnici v At. Janžu. in sicer z odlogom plačil za 6 let od 16. oktobra 1935 dalje za dolgove, nastale pred 18. aprilom t. 1. in obrestno mero za stare vloge V 3 %, enako je odobren odlog- plačil za 6 let od 16. oktobra 1985 dalje za dolgove, nastale do 11. marca t. 1. Posojilnici v Vojniku. — Licitacija za gradnjo prvega odseka ceste Ljubljana—Kranj. Kr. banska uprava razpisuje drugo pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo sodobnega cestišča z asfaltnim be- tonom in drobnimi kockami na državni cesti št. 2 od km 617.470 do km 618.403. Ta licitacija se razpisuje v roku 20 dni po naročilu gradbenega ministrstva za 7. december ob 11. v prostorih oddelka za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Kongresni trg 1. Kontingent za izvoz grozdja v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča izvoznike grozdja, da je Nemčija dovolila naknadni uvozni kontingent 40 vagonov svežega grozdja iz naše države. — Uvozne carine za mast v Avstrijo. Avstrijsko ministrstvo financ je s svojo uredbo od 6. t. m. odredilo uvozne carine za mast, in sicer 10 zlatih kron za 100 kg sirove svinjske masti in 25 zlatih kron za svinjsko slanino in 30 zlatih kron za 100 kg netopljene svinjske masti. —- Elektrifikacija Slovenije. Banska uprava v Ljubljani je izdelala velik načrt za elektrifikacijo vse Slovenije. Po tem načrtu se predvidevajo stroški za elektrifikacijo okroglo 70 milijonov Din. S temi stroški bodo postavljeni predvsem daljnovodi in transformatorske postaje. — Novi Pullmanovi vagoni. Glavno ravnateljstvo državnih železnic se je pogodilo s tvornico vagonov v Brodu za zgradbo 10 Pull-manovih vagonov v vredosti 1.5 milijona Din. Vagoni bodo služili v brzem mednarodnem prometu. — Paroplovne družbe za atlantski promet so te dni zasedale na konferenci v Newyorku, kjer so razpravljali spor zaradi nelojalne konkurence nemških paroplovnih družb, ki uporabljajo za blagovni prevoz iz Evrope v Ameriko blokirane nemške marke. Med posamezni mi družbami še je zadnji čas razvila silna konkurenca, tako da nekatera pretijo celo z znižanjem pi-evozne tarife za 60%. — Nemčija prepovedala izvoz nekaterih si-rovin. S posebno odredbo je nemška vlada prepovedala izvoz nekaterih glavnih življen-skih potrebščin in industrijskih sirovin. Med življenskimi potrebščinami je prepovedala izvoz vseh vrst jedilnih masti, olja in krompirja. Od industrijskih sirovin pa je v glavnem S O M o ! s TOletnica smrti ustanovitelja Sokolstva br. Jindneha Fiignerja Poleg br. tir. Miroslava Tyrša bo za vedno zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovanskega Sokolstva ime prvega staroste br. Jindricha Fiignerja, katerega 70. obletnico smrti se spominja danes vse slovansko Sokolstvo. V najtežjih časih avstrijskega absolutizma leta 1862. je sklical Fiigner 16. februarja ustanovni občni zbor »Praškega Sokola«, na katerem je bil soglasno izvoljen za prvega starosto. Po njegovi izvolitvi je začel vladati v telovadnem drštvu bratski in narodni duh. Že koncem meseca marca istega leta je sklical prijateljski sestanek, kjer je bil ob splošnem navdušenju sprejet njegov predlog, naj se člani med seboj kot bratje tikajo. Kajti Sokol je imel biti po Fiignerjevih besedah »društvo složnih, niti po političnih nazorih, niti po veri razdvojenih bratov, bogat je imel biti brat onemu, komur je usoda naklonila manj, kdor dela z duševnimi močmi v korist domovine, je imel biti iskren brat onemu, čigar roke krasijo žulji poštenega dela.« Fiigner je delal in delal samo za češko Sokolstvo, smatrajoč ga za narodno vojsko svojega naroda. Krepko mu je stal ob strani br. dr. Tyrš s svojim izvrstnim vaditeljskim zborom, žal se je pričelo zdravje br. Fiignerja v jeseni leta 1865. krhati, pa tudi gmotne razmere so podkopavale njegovo zdravje. Toda kot mož trdne volje je premagal tudi to nerazpoloženje. Dne 20. oktobra 1865. se je še udeležil odkritja spomenika Čelakovske-mu na olšanskem pokopališču, dokler ni naposled legel. Katastrofa se je naglo bližala in edina priča smrti dragega prvega staroste je bil sam br. dr. Tvrš. Dne 15. novembra 1865. je prenehalo biti zlato sokolsko srce prvega staroste br. Jindricha Fiignerja. prepovedan izvoz sirovin tekstilne industrije, železne in kovinske in industrije kavčuka. K tej prepovedni uredbi pripominja nemška vlada, da sedanja kontrola nad izvozom nima trajnega značaja nemške trgovinske politike, temveč da bo veljala samo dotlej, dokler bodo vladale na svetovnem tržišču sedanje izredne razmere. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana. 14. novembra. Amsterdam 29?4'58 do 2989-17, Berlin 1756-08—1769'95, Bruselj 739-72-744-78, Curib 1424-22—1431-29, London 215-13—217-19, Nevvyork 4345-72—4382-04, Pariz 288-57—290-01, Praga 18P19 do 182-30, Trst 354-32—357-40. Curih, 14. novembra. Beograd 7 —, Pariz 20‘26, London 15T425, Newyork 307-625. Bruselj 51-98, Milan 24-9250, Madrid 41-98, Amsterdam 208-8750, Berlin 123-65, Dunaj 56-40, Stockholm 78-10, Oslo 76-10, Kopenhagen 67-60, Praga 12-73, Varšava 57-85, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6 6725. Buenos-Aires 0-8350. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 14. novembra. 7% in veri. posojilo 75 den.. Vojna škoda 354 50—35650—35650— 358, dec. 355—357—359, 4% agrarne obveznice 43—46, 7% Blerovo posojilo 71—71'50—70'50, 8% Blerovo posojilo 81—82, 7% posojilo hipot. banke 76—80, 6% beglücke obveznice 62—63. Agrarna priv. banka 230 den., Dunaj-Zagreb 855—865—800, Dunaj-Beograd 863-63—853-63, Grčija-Zagreb 29-25 bh, Grčija-Beograd 29-85— 29-15, Priv. klir. London-Zagreb 244*95—246-55 do 245-75, Priv. klir. London-Beograd 246-80— 245 20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 599—609—604, Priv. klir. Madrid-Beograd 000 povpr., Trboveljska 110 bi., Šećer Osijek 128 b). BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 14. novembra. Otrobi; bački, sremski in banaški juta vreča 83—86, bački juta vreča ladja 84—86. Ostalo neizpremenjeno. — Tedenea neizpreroenjena. Promet srednji. Mrtvo truplo Fiigner jevo so položili na mrtvaški oder v telovadnici Praškega Sokola. Na visokem katafalku je ležal obdan od častne straže 12 Sokolov mrtvi starosta. Naval na telovadnico je bil ogromen, še večji pa na dan pogreba. Na zadnji poti ga je spremil takorekoč ves češki narod. Na grobu je govoril član odbora br. dr. Edvard Gregr. Njegov govor je izval veliko žalost vseh navzočih. Bilo je vsega konec. Danes počiva prvi starosta br. Fiigner v skupnem grobu z br dr. Tyršem na olšanskem pokopališču. Njegovemu svetlemu spominu se klanja ob 701etnici njegove smrti vse slovansko Sokolstvo. Slava prvemu starosti in ustanovitelju Sokolstva br. Jindrichu Fiigner ju! J. H. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši ineseb 5 Din. Dri in ban. davek 3 Din Oglasniki, bi iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna »rsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoi pri naročilu. ČINOVNIK vešč vseh pisarniških del, perfekten knjigovodja tudi kartoteke bilancist, popolnoma samostojen, korespondent za slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko in francosko, dober kalkulant in administrator v neodpovedani službi, želi ugodnejšega mesta. Informacije prvovrstne. Gre eventuelno tudi izven Ljubljane. Cenj ponudbe pod »Dober namestnik« na upravo lista. VLOŽNO KNJIŽICO do Din 10.000— Ljubljanske kreditne banke, kupim. Ponudbe pod »Ljukreba« na upravo lista. PRODAM DECIMALNO TEHTNICO i>o nizki ceni. Naslov v upravi »Glasa naroda«. Zima, dež, mraz ... Obleke, plašče A. & E. Skaberne Uubliana hacoiatU ,,Qlas naroda"! iiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zahvala Ob bridki izgubi mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda VALENTINA FORTIČA se ne morem vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja, poklonitev cvetja in vencev. Vsem skupaj najiskrenejša hvala. Ljubljana, 14. novembra 1935. ZOFIJA FORTIĆ in ostalo sorodstvo. K trboveljskemu sestanku dobrovolitev Do nedeljskega sestanka vseh dobroveljskih organizacij, ki se je vršil v Trbovljah, je privedlo spoznanje, da razcepljene organizcije ne niore'o izpolniti svojega programa. Mnogi naši najboljši, ki so v svojem idealizmu in goreči ljubezni do domovine prostovoljno pograbili za puško, da so branili našo narodno last in da so zagotovili današnje meje Jugoslavije, nimajo v tej državi, za katero so tvegali svoje življenje, niti najmanjših pogojev s, svoj obstoj. Izvršujoč svoj socijalni program, morajo dobroveljske organizacije predvsem poskrbeti, da pribore priznanje dobrovoljstva vsem, ki so se iz svojih notranjih plemenitih nagibov postavili v bran, ko so bile v nevarnosti naše severne meje. /sem tem ljudem je domovina dolžna, da jim zagotovi skromno, vendar gotovo eksistenco. Žal, da je to težko delo. Tako so dobrovoljske organizacije regijonalnega značaja spoznale, da morejo to pereče vprašanje rešiti le skupno v tesni povezanosti. Na trboveljskem sestanku je prišla tako do izraza eno-dušna volja po združitvi. Načelno so se vsi delegati brez vsake debate izjavili za zedinjenje. Tudi nihče ni osporaval Zagreba, kot bodoči sedež skupne • organizacije. Določitev Zagreba za sedež glavnega odbora je zelo posrečena. Prevečkrat moramo priznati, da naše narodnoobrambno delo ne ustreza niti najnujnejšim potrebam. Temu bo vzrok tudi dejstvo, da onstran Kolpe in Sotle ni zavesti o potrebi takega dela in se s tem poslom bavi izključno le Slovenija, če izvzamemo nekaj društev Jugoslovnske Matice in kako podružnico C M. D. na jugu (n. pr. v Splitu), ki pa tudi združuje le tam naseljene Slovence. Zveza Maistrovih borcev in Legija koroških borcev pa imata tudi narodnoobrambni program, ki ga bo morala prevzeti nova organizacija. Tako bo vstopil tudi Zagreb s svojini glavnim odborom v narodnoobrambno akcijo. To bo za našo severno še vedno ogroženo mejo pridobitev. Edina težava, ki ovira združenje, so imena naših društev. Na eni strani Zveza Maistrovih borcev zbira le one, ki so se borili v četah generala Maistra, medtem ko Legija koroških borcev udružuje one, ki so se bojevali na Koroškem. V bistvu ni med enimi in drugimi nobene razlike. In vendar ne sprejmejo na pr. koroškega dobrovoljca v Mariboru v organizacijo Maistrovcev. Iz tega sledi, da mora Maistrova zveza organizirati posebne krajevne skupine, kakor spet koroški legijonarji svoje. To cepljenje pa je luksus. ki si ga lahko privoščimo menda smo mi Slovenci. Zagrebško udru- ženje ima n. pr. člane, ki so se borili pod Maistrom ali pa na Koroškem; ima pa tudi take, ki so se borili v Medjimurju in Prekmurju. Če hočemo doseči res končno združitev vseh dobroveljskih sil, moramo opustiti vse te posebne organizacije, ki se ločijo po frontah in poveljnikih. Zbrati je vse dobrovoljce v eno samo krajevno organizacijo v vsakem kraju. Tehten je bil ugovor Maistrovcev, da oni tega imena ne morejo opustiti. Tudi to je mogoče in celo potrebno: imena naših junakov naj se ohranijo. Vsaka krajevna sekcija naj bi nosila neko ime. Tako n. pr. mariborska naj bi se zvala »•Maistrova sekcija«, ljubljanska >Švabičeva sekcija'; »Malgajeva sekcija« naj bi bila v Celju itd. V teh sekcijah pa bi bilo združeno vse članstvo ne glede na kraj njihovega dobro-voljskega udejstvovanja. „ülda* v liiabijamki operi Narodno gledališče v Ljubljani je uprizorilo v torek 12. t. m. premiero Verdijeve opere »Aida«. Verdi je bil začetnik nove italijanske ooere in največji glasbeno-dramatski skladatelj italijanskega naroda. Njegova glasba je zlasti v začetnih glasbenih delih enostavna, lapidarna, torej lahko umljiva in je sčasoma postala tako popularna, da so njegove melodije prepevali povsod, kakor recimo narodne popevke. Verdi si je v začetku zelo težko utrl pot do uspeha, pozneje pa je nastal precejšen preobrat. Od glasbeno-poliiičnega vpliva je prešel na zgolj umetniško ustvarjanje v dokaj uglajenem slogu. Aida« je prva izmed treh poslednjih oper, ki so nasiale pod vplivom wagnerjanSke barvitosti. Zaključene oblike se vedno bolj izpopolnjujejo na scepični osnovi. Instrumentacija spominja deloma na Wagnerja, prepojena z izrazitimi elementi italijanske melodike. Naslovno vlogo je pela Olga Oljdekopova odlično. Že v prvi sceni je s svojim nastopom pokazala izrazito osebnost temeljito šolanega glasu, ki je v vseh registrih izvrstno tempiran. Čustvo v pp cresbendira do zanosite patetike v ff. Občutene arije podane z dramatsko dovršeno mimiko tvorijo mogočno linijo preko • drainatskega zapletka do viška (ko zavede Ka- To je edini način za rešitev, ki bi ustrezal v polni meri želji po združitvi, od druge strani pa bi ohranil tudi ona imena, ki so tesno zvezana z zgodovino našega dobrovoljstva. Po sklepu nedeljskega dobroveljskega sestanka bodo posamezne organizacije sklicale do novega leta izredne občne zbore, da razpravljajo o nadaljnjih korakih za združitev. Zato smo hoteli dobrovoljce z zgornjimi vrsticami opozoriti, da ni nobenih bistvenih ovir za končno združitev. Pomisleki so spričo veličine ideje zedinjenja tako malenkostni, da ne pridejo v poštev; posebno ker je možna rešitev, kot smo jo opisali zgoraj. Prepričani smo, da ne bodo dobrovoljci, ki so z dejanji na fronti pokazali, da znajo podrediti celo «svoje osebne interese veliki stvari, sedaj obravnavali z ozkosrčnostjo vprašanja združitve. Upamo, da se z dobroveljskimi društvi ne ponovi slučaj z narodnoobrambnimi društvi. Ta društva so pred časom sprožila anketo za koncentracijo vseh narodnoobrambnih sil. Do prepotrebne in od vseh zaželjene koncentracije pa nismo prišli radi naše že dobro znane — ozkosrčnosti. d a mesa do izdajstva) in konča po katastrofi v ljubezenskem eiiziju vedno v enako močni izraznosti. Oljdekopova je za naše gledališče izredna pridobitev in želimo, da ga ne.bi na noben način zapustila. Visoko pevsko in igralsko potenco pot Aidina tekmovalka je pokazala Koge jeva v vlogi Amneris. Izrazit je njen dramatični nastop. Kakor sta bili obe omenjeni vlogi izvrstni, pa ni bil v tolikšni meri zadovoljiv Marčec v vlogi Radamesa. Barva njegovega liričnega tenorja ne odgovarja dovoljno partu Radamesa. Dočim je bilo opaziti v prvem delu opere nekoliko boječnosti, se je v drugem delu ojunačil in lepo podal svojo vlogo. Velikega duhovna Ramfisa je pel Betetto, egiptovskega kralja pa Zupan. Primožič v vlogi Aidinega očeta je pevsko krepak. Nekoliko motijo preobilne kretnje v predpostavljanju lastne osebnosti. Igralec se mora vedno podrediti značaju in bistvu vloge, nikdar ne obratno. Ako še omenim nekoliko prekriča-vega Rusa J., bi s •tem zaključil poročilo o solistih, številni mešani zbor se je odlikoval zlasti v četrti sliki. Ženski glasovi so zvočno polnejši in enotnejši kot moški, priporočal bi pomnožitev basov. Balet je bil-naštudiran precizno in usmerjeno v dobo nastale opere (leta 1871,). Inscenacija vsekakor odlična, tuintam bi ICuiItuiroL Trije prizori z mednarodnih tekem rokoborcev v Berlinu. Levo boj med Nemcem Adolfom Wittom (Kiel) in Belgijcem Besle-montom, ki se je v tretjem kolu udal. V sredi sta Nemec Eder (Dortmund) in Belgijec Wonters, ki je bil premagan v devetem kolu. Desno je pa prizor iz neodločene borbe med Nemcem Hovverjem (Köln) in Nemcem Schönrathem (Krefeld) morda postala učinkovitejša, ako bi bile stranice odra malenkostno izenačene z ozadjem. Osnova režije pri vsaki operi temelji na glasbeni konstrukciji, partitura je ogrodje, na čemur je izdelana vsa tematika oilerske uprizoritve kake opere. Dejanje narašča od začetka do viška v dokaj zmernem tempu, dočim pohiti od viška do katastrofe, ki izraža po zakonih tehnike globoko tragiko. Vse to je izvrstno režiral prof. šest. Dirigent je bil dr. Švara. Instrumentacija nima nikakih tehničnih težkoč. Orkester je izvršil svojo nalogo dobro. Nekoliko je motila netočnost v intonaciji pri fanfarah za kulisami. Ne dvomimo, da je Verdi velik glasbenik svoje dobe. Njegova dela so kvalitetno dobra. Vendar pa moramo pripomniti: ali moremo Verdijevo glasbo smatrati v 1. 1935. za edino merodajno in današnjemu času primerno? Časovna distanca med 1. 1871. (ko je »Aida« nastala) in 1. 1935. je tako velika, da se ne moremo s Jako glasho lahnega značaja obvarovati pred težavami, ki tarejo slehernega izmed nas. Uprizoritev Verdijeve opere je le sočno jabolko brez izrazitega glasbenega poudarka v smislu trenotnih razmer. Ob tej priliki mi zopet prihaja na misel Kogojeva opera »Črne maske«, delo našega skladatelja. Muka slehernega skladatelja ni olajšana in poplačana na ta način, da skladatelja in njegova dela prezremo in popolnoma pozabimo, da se ne zmenimo, kako živi in kaj dela. Šele po smrti pa iščemo v glasbeni zgodovini ime skladatelja in naslov njegovih del ter hitimo postavljat spomenik. Tako pa ni zadoščeno dolžnostim, ki jih predpostavlja glasbena kultura. Rupnik Ivan. Pri abesinskem svetem mestu Aksumu so postavili to ogromno sliko Mussolinija, pred katero se domačini v zavzetih predelih Abe-sinije klanjajo. Slika je simbol novega režima. Kakor kaže slika, izražajo domačini svojo vdanost pred to' podobo s fašistov-skim pozdravom Zanimivosti z vseh strani Delegacija višjih uradnikov angleškega ministrstva za pošto ter oddelka'za/letalski proinet v letalskem mihistrsfvu je odpotovala v Öttawo, kjer se bodo vodila s kanadsko vlado pogajanja za uvedbo prekooceanske letalske prometne zveze. .... .. '/ ’ Novozelandska letalska Jeane Batten, kj je prispela v Pprt-Natal, je, preletela južni Atlantski ocean v 13 urah, 15 minutah. V prihodnji etapi namerava preleteti do Ria de Janeira. Vam« Biahcrt figiiNii — Vedno lepše! In taki znanstveniki naj vrnejo zdravje moji hčeri?! čudim se le, gospoda, odkod jemljete predrznost, da si upate nastopati kot zdravniki, ki naj vam ljudje zaupajo življenje? — Saj to je tisto, je z mrzlim poudarkom razpletala tujka, — da si ljudje upajo tem več, čim manj razumejo. Ako bi jeli slutiti in umevati svoje naloge, bi njih pogum v strahu pred neskončnostjo kmalu skopnel in bi se največji zdeli samim sebi tako neznatni, da si ne bi upali niti spregovoriti, kaj šele prevzemati odgovornost za druge ljudi! Kakor da je to nič več ne briga, je z nagajivim pogledom pobožala dr. Gyn ta, češ; — No. dragi gospod, kako pa z vami? Ali vam je teknila nagrada, ki ste jo prejeli od inž. Kalmika za svoj molk? — Kaj si drznete, gospodična! je skušal vzrojiti dr. Gynt, toda pod steklenim žarom neznakinih oči je njegovo ogorčenje takoj splahnelo kakor jeza majhnega kužka, če ga osorno pogleda gospodar. Zvil se je v gube in na obraz mu je šinilo nekaj judeževskega nekaj tako izdajalsko ponižnega, da je menda sam čutil, kako je premagan. Neznanka se je visoko vzravnala in z oblastnim glasom kakor vladarica sekala besedo za besedo: — Da, da, dragi gospod Gynt, močno se motite, če mislite, da more biti kdaj izbrisano, kar leži v preteklosti. Dejanje, ki ste ga izvršili, ostane dejanje in ohrani vso svojo nizko ali visoko vrednost, pa naj ga kdo gleda danes ah čez tisoč let. Kaj pa je za vas čas? Menda niste ob svoji učenosti tako otroški, da bi mislili, da se z odmikanjem let odmikajo od vas tudi vaša dejanja? O, ljubi moj, to bi bila naj večja zmota. Vsako vaše dejanje je neločljiv del vas samega in vas bo spremljalo vekomaj. Za denar, za naslade in vžitke, ki jim niste mogli biti nikdar gospodar, ste potrdili inženjerju Kalmiku, da je njegova žena umrla naravne smrti. Imeli ste toliko poguma, da ste imenovali naravno smrt — svoje lastno delo. Saj veste, da ste ji namenoma in premišljeno s svojimi zdravili pomagali s sveta, če ste bili tolikanj mož, da ste si takrat upali storiti kaj tega, bodite vsaj še toliko, da lahko poslušate opis svojega čina! Brezbrižno se je nato tujka obrnila k tovarnarju in z istim ledenim prezirom kakor zdravniški trojici povedala tudi njemu: — Naslikala sem vam vse tri vaše odlične gospode, toda nikar si ne domišljujte, da sem vam hotela s tem kakorkoli pomagati. Pomoč ni nikoli moj namen. Edini smisel, ki ga vidim v svojem početju, je moje lastno ugodje. Meni vedno ugaja, kadar lahko z veličin v tej ali oni obliki trgam lažnjive krinke. Kajti življenje v svojem temelju je samo gola in čista resnica, vse pa, kar jo potvarja, kazi življenje samo in naravni red. Gospod Larsen je vstal, da bi dami, ki se mu je po tem čudnem nastopu neverjetno priljubila, ponudil stol in se spustil z njo v daljši razgovor, tujka pa se je smehljaje naklonila in je že ni bilo več. Tedaj so vsi štirje moški kakor na povelje trepetaje ponovili: — Demon, to je bil demon! Peter Larsen je pričel drgetati in je prosil zdravnike, naj ga puste samega. Omaljeni in kakor slepi so odmotovilili iz njegove sprejemnice in vsem trem je bilo tako strašno pri srcu, da si nihče ni upal ziniti niti besede. Molče so se razstali in odšli vsak svojo pot. XVI. poglavje. Hans von Berg je sedel v svojem kabinetu in sestavljal načrt poročila nemški vladi: — Izum, ki se je deloma posrečil zagonetnemu inženjerju Jensu Podumjinu Kneževiću, razburja vse kroge in moram priznati, da tudi mene samega. Podrobnejše podatke iz življenja tega čudaškega inže-njerja sem že sporočil, kolikor sem jih mogel doslej izslediti. Novih stikov z njim pa zadnji čas nisem mogel navezati, ker je mladi človek neznano kam odpotoval. Iz okolice njegovih zaupnikov sem izvedel, da se baje podi po svetu za plodom lastnega izuma, če je to res, o tem se doslej še nisem mogel prepričati. Ponekod se namreč precej otipljivo namiguje, da je podjetje Larsen in drug zašlo spričo velikanskih izdatkov za inženjerjeve poskuse v zagate in da ni več daleč čas, ko ga bodo plačilne težkoče zadušile. Ako dobim primerna navodila, bi bil nemara sedaj trenutek za pogajanja z izumitelji ugoden. Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. Vsi v Ljubljani.