243. $te»iiki. v Lnram. • moto. a. omam im im. m.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta    ....... 6-—
na mesec......» 2*—
v upravništvu prtjeman:
celo leto.......k 22*—
pol leta.....#  l i\-_
četrt leta.......5.50
na mesec......1-90
Dopisi naj se franki rajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Iihafa vsak dan sveder tevsensU nedelfe In
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih iitsaccijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
.- Pot*stnesne številka volja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon it 39.
.Slovenski NaroCT velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta •••+#«•   * B3*— četrt leta    ....... 6*50
na mesec   ......   . 2*30
aa Nemčijo: celo Jeto......,  K 28-
za Ameriko in vse drtrge dežele: celo leto......K 30-
Vprašanjem glede ieseratov se saj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Hnaflova ulica 41. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
meščfl
Vsilit!!
Dne 31. t. m- Vas Kliče volilna dolžnost vnovič na volišče. Ne dvomimo, da boste z odločnostjo in ponosom zopet manifestirali za narodno-napredne ideje, da v Četrtič letos dokažete vsem zunanjim in notranjim sovragom našega naroda, da ie v slovenski presrolici, naši beli Ljubljani naPOdnO"
napredna stranka nepremagljiva.
Volilci! Izvrsevalni odbor narodno-napredne stranke je
zaslisavši  organizacije  strankinih  zaupnikov  proglasil,   da se
kandidat narodno-napredne stranke za volitev v deželni zbor gospod
Hifmikaf
živinozdravnik in tržni nadzornik v LjubEjani.
Na volilnem shodu dne 7. t. m. je bila tudi ta kandidatura soglasno sprejeta in odobrena.
Someščani! Kakor ste še vselej, kadar Vas je klicala na krov strankina dolžnost« pokazali, da veste ceniti enotnost in disciplino v stranki, tako boste tudi dne
31. t. m. pokazali z odločnim nastopom svojo zvestobo do stranke« Delujte z vsemi močmi, pa bo naša
zmaga tudi to pot častna in sijajna.
V L|abl]ani| dne 14. vinotoka 1911.
I
Germanizacija pri sodiščih na Kronistom.
Odkar je postal dr. Hochenbur-prer, kolovodja nemških nacionalcev na Štajerskem, katerih glasilo je (i razer Tagblatt«, pravosodni minister, se opaža v justični opravi v področju graške pr a nadsodišča očitna težnja pravice slovenskeg-a jezika omejiti do najskrajnejše meje. Da se to tom lož je izvede, je justična uprava odstranila z vseh višjih in vplivnejših mest slovenske uradnike ter jih nadomestila z najzagrizenejšimi nemškimi nacionalci, o katerih ve, da ne bodo samo z največjim veseljem izvrševali njene, proti slovenskemu jeziku naperjene ukaze, marveč   da I
bodo še na svojo roko storili vse, da odvzamejo slovenskemu jeziku še tisto mrvico pravic, ki jih je užival do sedaj pri naših sodiščih.
Za eksekutivni organ leh germa-nizatorskih teženj je bil pri nas na Kranjskem postavljen E 1 s n e r, ki je bil vkljub enodušnemu protestu slovenske javnosti imenovan za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča*
Ogorčenje, ki je nastalo vsi od tega imenovanja v vseh slovenskih krogih, je Elsnerja nekoliko uplašilo, da si ni takoj upal pokaza* i ovojih rožičkov. Sprva se je delal nepristranskega'in objektivnega, a ^odaj, ko se je nekoliko ogrel v svojem gnezdu, smatra, da je napočil moment, da lahko brez bojazni pred eventual-
LJSTEKb
Albina.
Bili smo takrat napihnjeni r>mošolei, ko smo brenčali za lepo deklico Albinico. Bilo nas je pet takih junakov, ki smo mislili, da nI holj učenih ljudi na svetu od nas in da nam mora vsako dekle pasti kar v naročje in se izročiti naši samovolji.
Za Albino 6mo brenčali vsi hu-!o. Dasi smo vsi vedeli za drugega kolečinice in strasti, vendar nismo bili nič ljubosumni med seboj. Nauk o komunizmu nas je popolnoma proze! in čutili bi, da delamo proti svo-.lomu prepričanju, če bi kdo izmed nas bil ozlovoljen, če se je njegov tovariš sladil ob srčkanih poljubih srekane Albinice.
Bili so naravnost zlati časi takrat za nas. V soli smo živeli od znanja, ki so nam ga n tepli v glavo prejšnja tri leta, tako da smo videli, da kar znamo, že poponoma zadostuje za življenje, poleg tega smo pa imeli pristop na razne prireditve, kjer smo dvorili časti in poklonov željnim gospodičnam, ki so se smejale vsakemu še tako bedastemu dov-tipn. No bedastih dovtipov takrat ni zmanjkalo!
Edino Albina se ni smejala bedastim dovtipom. Bila je doma z Gorenjskega, kjer vlada med narodom zdrav humor in zdrav dovtip. Tudi sama je bila polna zdravega humorja in dovtipov, zato ji niso bili všeč bedasti, ampak kadar je kdo kako prav nazarensko prismojeno bleknil, udarila ga je s prstom po nosu in rekla: »Ah ti norček trapasti!«
Kljub temu smo jo radi imeli vsi. Besedi »norček trapasti« sta pogosto padali, vendar ker nista bili izgovorjeni sramotilno, smo ju ravnodušno pridejali k priimkom, ki smo jih kod drugod dobili, Albinico pa stiskali k sebi in jo poljubljali, da j s bila vsa rdeča.
Bilo vam je to srčkano dekle zares.
Posebno midva sva se dobro razumela, ker sva bila blizu skupaj doma. Prihajal sem k nji, da sva bila sama. Vselej me je sprejel« z otroško naivnostjo in prisrčno ljubeznivostjo, objela me ter me ljubko poljubila, nato sva se pa vsedla k mizi na en stol oba in govorila in se smejala kot dva norčka.
Tistih časov mi je resnično žal. Žal mi jih je, ker so že tako zdavnaj minuli in ker ni bilo nikoli več tako lepih. Žal mi je zanje tudi, ker so bili tako kratki.
Spominjam se se, kako je bilo, ko smo napravili maturo. Pri Albini
nimi posledicami prične s svojim delom.
Eisner je sicer velik German in nacijoiialec, mož in junak pa ni!
Će bi bil mož, bi se ne dal voditi od raznih zelenih mladeničev, ki imajo sedaj v kranjskem »Volksratu« glavno besedo; ako bi bil junak, bi se v izvrševanju svojih namenov ne posluževal tajnosti in zahrbtnosti.
Toda preidimo k stvari sami.
Že pred tedni smo bili poučeni o tem, da se v predsobi predsednika deželnega sodišča snujejo neki naklepi proti pravicam slovenskega jezika.
V tej informaciji je nas potrdila tudi afera, ki jo je imel s predsednikom Eisnerjem odvetniški kauriidat dr. R., ki dela sedaj sodno prakso pri ljubljanskem deželnem sodišču.
Imenovani odvetniški kandidat* je obolel ter s slovensko pi.~uno vlogo naznanil predsedstvu dežel negji sodišča, da radi bolezni ne more priti v urad. Presednik Eisner je to slovensko Tlogo zavrnil, eeš, da je notranji uradni jezik pri sodišču nemški.
Dr. R. je na to posla! predsed-stvii brez vsake vloge nemško zdravniško spričevalo, ki mu jo je napravil neki nemški zdravnik doma na Koroškem.
Toda tudi to spričevalo je Eisner vrnil z izrecno zahtevo, da mora dotični odvetniški kandidat brezpogojno vročiti sodišču svojeroćno, v nem« šVern jeziku pisano vlogo.
Eisner je torej zahteval, da sa cir. 11. brezpogojno podvrže njegovi vujji ter s tem prizna absolutno gospodarstvo nemškega jezika pri sodišču.
Ker dr. R. ni mogel riskirati, da se mu nadaljna sodna praksa zabrani, se je moral ukloniti ter stopiti pod kavdinski jarem.
Ta zmaga je Elsnerja ohrabrila k na daljnim korakom.
Razni nemški oekretnik; in odvetniški kandidatje, ki prav pridno stikajo zlasti ]>o pisarnah slovenskih uradnikov, so Eisner ju pridno dona-šali, da se ti uradniki drznejo celo v uradu v medsebojnem občevanju posluževati slovenskega jezika, ter ga ščuvati, naj proti tej slovenski predrznosti nastopi z vso energijo.
In Eisner, poslušni izvrševalni organ nemškega »Volksrata«, je bil iakoj pridobljen za načrt.
Javno si seveda ni upal nastopiti, ker se je prav dobro zavedal, da v zakonu nima prav nobene legitimacije za svoje dejanje.
Zato je izdal svoj ferman, ki prepoveduje slovenskim uradnikom rabo
slovenskega jezika v medsebojnem občevanju v prostor 111 sodnega poslopja, furtim, to se pravi, poslal je voditeljem posameznih oddelkov strogo zaupno okrožnico, v kateri jim zabičuje, naj ostro pazijo na to, da se ho v vseh uradih v ustnem in pisne-neiu poslovanju in občevanju izključno rabila nemščina, ki je baje zakonito uveljavljena kot notranji uradni jezik.
Vprašamo, ali je potreba naredbe skrivati in jih samo strogo zaupno priobčevati podrejenim organom, ako v resnici temelje na zakonih?
Trdimo, da je Eisner s tem, da jo izdal svoj formari pod pečatom tajnosti, s*m nehote priznal, da je njegova naredba krivična, da nima nobene opore v sakonih in da je vsled tega akt do pieiee podoben nasilju in birokratski brutalnost?.
To našo trditev pa potrjuje sam Eisner tudi s tem. da je uvedel na sodišču preiskavo, da bi dognal, kdo je nas obvestil o njegovem protizakonitem dejanju. Ce je bil njegov čin v zakonu utemeljen, čemu se potem boji javnosti?
Cemu potem stikati po krivcih, ki jih idl Sieer pa da ne bo gospou Eisner v dvomih, kdo je nam izdal one tajnosti, mu povemo, da so prav nemški uradniki o oni okrožnici obvestili vso kazinsko gospodo in da se je prav ta okrožnica v krogih gospode že par dni slavila »als eln grosser Erfaig der deutschen Sache«.
Sicer pa je povsem postranska stvar, ako je Elsnerjeva naredba uspeh nemške stvari ali ne, glavno je, da ta naredba ne samo ni v zakonu n temeljena, marveč je celo v direktnem nasprotstvu z obstoječimi državnimi osnovnimi zakoni, ki ir-reČno določajo, da uživa jezik vsake avstrijske narodnosti popolno ravnopravnost v uradu in v šoli!
Elsnerjeva naredba, je torej oeit-no kršenje državnih temeljnih zakonov.
Poleg: tega pa znači ta naredba tudi atentat na osebno svobodo slovenskih uradnikov.
Ni je namreč sile na svetn, ki bi mogla komurkoli predpisati, da mora v osebnem občevanju, ako se tudi leto nanaša na kakšne uradne posle, rabiti ta ali oni jezik. In kaj takšnega ne more storiti niti Eisner, čeprav je mogočen gospod, ki ima baje tudi v.e-liko zasiombo tam zgoraj.
Elsnerjeva jezikovna naredba jtf drzen atentat na pravice slovenskega jezika, za to mora izzvati v vsi slovenski javnosti najskrajnejši odpor,
slovenski poslanci pa so poklicani, da store vse, da se ta naredba brezpogojno prekliče.
Stvar je principialua, zato se nadejamo, da bo v tem vprašanju edina in složna vsa slovenska državnozbor-ska delegacija.
Takisto pa smo tudi prepričani, da smemo v tej borbi brezpogojno ra čunarti na dejansko pomoč čeških in poljskih, da, tudi italijanskih poslancev. Da pa bo v tej borbi, ako jo bomo vodili resno in smotreno, zmaga ki vkljub in proti Elsnerjn pravična stvar, je toliko, kakor gotovo J
Državni zbor.
D u u a j, 20. okt.
V proračunskem odseku je končal naučui minister dne :>(). junija 1010 svoj govor o italijanski fakulteti z naslednjimi besedami: , Italijansko fakultetno vprašanje je popolnoma dozorelo, rešite je gospodje, da se zamoremo lotiti ostalih visok i h šolskih zahtev, ki jih danes še tako otežkočajo narodne občutljivost i.<-Takrat so Nemci grotu Stiirghku živahno aplavdirali. Danes je isti minister z istimi besedami zaključil svov. izvajanja o italijanski fakulteti - -med Nemci pa se je dvignil vi bar ogorčenja in protestov! Je to kanti, teristična slika* iz avstrijskega parki -merita, kjer ne odločujejo doslednost i velikih stvarnih vprašanj, temvee trenotna razpoloženja takozvanih parlamentarnih voditeljev, ki nikjer ne vidijo principov, temveč povsod t le »taktiko^. V juniju 1910. leta jo bilo italijansko vprašanje taktično vprašanje, takrat so Nemci, hotee -i proti Slovanom pridobiti trajno zavezništvo Italijanov, privoščili »kulturnim prijateljem^ visoko šolo — situacija se .Je med tem bistveno >pr»•-menila, in duh najgrše naeijoualno brutalnosti je zopet zmagovito vsplamtel nad zastopniki onega naroda, ki se hvali, da je v Avstriji naj-kultumejši in da je vzgojitelj ostn-lih: »Dajte jim iakulteto v Bohuminu ali Konopištu!« je kričal ee*>ki renegat poslanec W e d r a in znani \ odj;i podivjanih nemških študentov, k: m demolirali leta 1905. poslopje ino-moške italijanske fakulteto, dr. Er< ler je v imenu kulturne narodu o>i-ne in državne ideje rohnel proti italijanski fakulteti iu proti »takozvn-nim« kulturnim zahtevani ostalih ne-nemških narodov. Trpka je bila lekcija, ki so jo danes prejeli Italijani
smo praznovali veseli dan težke zmage. Kot mi vsi tako je bila tudi Albina žiVo navdušena in pela je z nami študentovske pesmi. Objemali smo se in se poljubovali z deklico, ko nas je pa stražnik izcmal iz gostilne, šli smo v kavarno. Seveda Albina tudi.
In tu pri kavi, čaju in likerjih se je razvnela duša dodobra.
Albina je seveda poleg mene kot svojega najožjega sorojaka.
Kar je vstal prijatelj Vrlič in vprašal:
»Bratje in sestra, ali je naia ljubezen res docela nesebična in prava 1«
»Res je!« odgovorilo je pet ust naenkrat.
»Ali nas ti sestra ljubiš vse enako?« nadaljerval je Valič.
Albina se je zvonko zasmejala, kot se ie znala sanno ona.
»Vse ljubim!« je odvrnila čez trenutek.
»Ali vse enako?« vprašal je Va-lič znova.
»Ali tebi, Valič, kaj primanjkuje moje ljubezni f« menila je.
Viliou se je potemnilo oko.
»To se pravi, da čutiš do koga izmed nas večjo ljubezen kot do drugih,« rekel je ostro.
»In če bi bilo to res?« dejala je smeje deklica.
»Potem to ni prav!«
Udaril je s pestjo ob miso.
»Ti si sebičnež, Valič!« rekla je Albina, »ali ne privoščiš svojemu bližnjemu, da bi se smel radovati, ko se ti morda drttgod izvrstno zabavaš!«
»Mi smo sklenili, da je Arbina z nami vsemi enako ljubezniva in z nobenim bolj otl drugih. Danes pa vidimo, da se ti pogoji ne spolnujejo. Zakaj tičita Albina in Pohlin vedno skupaj?«
»Kako si siten daues?« dejal je tovariš Mehle, »ne razdiraj zadnji dan našega dosedaj tako lepega in vzornega prijateljstva!«
Rekši je objel Albino hi jo poljubil vnričo vseh navzočih na lice. Ona se je glasno zasmejala rekoč:
»Valiču spet ne bo prav!«
Dasi smo se trudili izbrisati Va-ličevih besedi vtisk in »kušali prejšnjo dobro voljo uveljaviti, se nam to n i posrečilo. Nekaj težkega je ležalo med nami, nekaj nas je dražilo, da bi se najrajši jeli prav po domače prepirati in čim dalje smo bili skupaj, tem težje smo se gledali. Tudi Albini je bila zoperna druščina in silila me je, da odrineva.
Res sem plačal in odšla sva, nosio vi vsi se naravnost mrzlo od prej tako gorečih prijateljev.
»Ta gnjufloba!« jezila se je Albina nad Valičem, komaj sva zaprla vrata za seboj, »same zdražbe iu jezo bi se jal! Kot stara baba!«
Zavila sva v bližnji park. Zrak, ki je podnevi pritiskal z vročino na možgane, se je zdaj ohladil in hla* na sapa je pihala od vzhoda. Z deklico .^va sedla na udobno klop v temi, kamor ni prisipal noben lučni žarek.
Sedela sva tako nekaj časa molče, zatopljena vsafc v svoje misli. Nisem vedel, kaj naj spregovorim ia tudi Albini se je godilo menda nekaj enakega. Naposled *e mi je tega molka zdelo preveč in šepnil sero:
»Albina!«
Ona se ni ganila.
>Albinica!«
Zopet nič.
Ozrl sem so vanjo in ji pogleda! idižje v oči.
Takrat p« se je zasanejala, zgrabila me je z obema rokama, me tr<l » objela m mi poljubovala nsUi.
»ivaj si mislil zdag?« vprašala me je.
» Vse in ma..«
»Jaz tudi.«
Ce« trenutek j<» rekla: »Kdaj odideŠ?« »V par dneh.« »Potem greš na Dunaj.« »Da.«
»In k Albini te ne bo več!.: dejala je počasi rzgovarjaje vsako besedo in mi zaupljivo gledala v oči, HM bo te več, ker boš dobil na Dunaju boljšo ljubico za življmje. A jaz ti ne bom zamerila lafa, dasi mi bo res
od svojih »prijateljev«, katere so vedno in pri vsaki stvari podpirali, kadar je šlo proti Slovanom, od onih, katerih nadvladje so pomagali vzdrževati. Odkrito zasmehovanje, ki ga jim je danes zalučal v obras repre-zentant nemškega Nationalverbanda, jih bo morda spametovalo, odprlo jim oči, da njihovo mesto ni pri bogata« šii. ki podi svoje brate od bogato obložene mize ter jim niti ne privošči rlrobtin, temveč pri trpečih in zapostavljenih. Saj vidijo, da jim le ti hočejo in morejo pomagati. Jugoslovani, od Lahov do dones na lastni grudi zatirani in tlačeni jim omogočajo, da pridejo njihove vseučiliške težnjo {v razpravo, oni privoščijo tudi svojim tlaČiteljem najvišje kulturne zavode; treba bi bilo od Italijanov le malo popustljivosti, malo priznanja, da kulturno zapostavljanje slovenskega človeka ravno tako boli, kakor njih same, pa bi Slovenec mogel brezpogojno ob njihovo stran. Toda baš tukaj tiči velika krivda Italijanov samih. Politični zavezniki na Dunaju jih zapuščajo, od narave jim določenega tovariša v boju za narodne pravice pa si sami podijo stran, izvršujoč nad njim še večje in stokrat bolj obsojanja vredne nasilnosti, kakor jih morajo prenašati sami.
Zato nima sicer tako simpatična zahteva Italijanov one notranje sile, •ki je lastna visokim narodnim idejam, nima čara etične upravičenosti, ker jo Italijani sami skrunijo z moralnim madežem lastnega kulturnega nasilstva.
L»ahi se torej ne smejo čuditi, če jim zamorejo Jugoslovani obljubiti svojo pomoč le pogojno. Mi, katerih visokošolske težnje so nujne jše in ntemeljnejše kakor italijanske, brez srarnncij ne moremo postati laski zavezniki. Ne verjemo, da bi bile na učnega ministra besede, češ da je italijanska fakulteta pozitven korak k uresničenju tudi naših teženj odkritosrčne, in prepričani smo skoraj, da se uzadovoljeni Lahi ne bodo brigali za svoje častne dolžnosti napram nam. Udajajo se še vedno oni narodni domišljiji, ki negira našo eksistenco v Trstu. Upravičeno je poslanec dr. Gregorin zaklieal tržaškemu poslancu G a s s e r j u, da tisoči in tisoči Slovencev v Trstu ne dobijo niti ljudske šole cd onih Italijanov, ki v parlamentu obtožujejo državo kulturnega barbarstva, ker jim ne da visoke šole.
Debata je bila jako živahna, prišlo je mestoma do burnih prizorov: slovanski poslanci so z dobro posre-eenemi medklici označili nazore nemških in italijanskih govornikov ter — v koliko so že danes prišli na vrsto utemeljevali svoje stališče in tolmačili kulturne želje: poslanec dr. Jankovičpo slovenski univerzi v Jjjubljani, dr. Sesardić po reciprociteti zagrebškega vseučilišča: poslanec D ii r i c h (češki agrarec) se je obširno pečil s češkim šolstvom na Nižjeavstrijskem.
Debata danes ni bila končana, temveč se nadaljuje še v torek. Zbornica se je proti koncu bavila i meri-tom predloga o dalmatinskih železnicah, o katerih je govoril dr. Dni i-b i ć. Pred zaključkom seje je poskrile] poslanec M al i k zopet za običajno zabavo. Malik razkrinkuje v novejšem času prav srečno posamezne vzor-značaje nemškega Nationalverbanda — seveda ga nemški poslanci za to tudi pri vsaki priliki opsujejo.
Prav malo parlamentarni prizori, ki se pri takih prilikah odigravajo, pa nudijo globok   vpogled v
»domače življenje« nemških političnih veličin. Malik se je danes lotil znanega Einspinerja, ki je bil svoj čas Schonererijanee, torej Vsenemec. Ko je se v pravem trenoikn rešil svoj mandat v tabor nemške ljudske stranke, je to v poznejših letih utemeljil napram Malikn ■ izgovorom, da so Vsenemei monarhisti, on pa da je republikanec. Par mesecev po tem razgovoru je ta prepričani republikanec dobil in prejel — viteški kri* žec Franc Jožefovega reda...
Če bo Malik svoja razkritja nadaljeval, riskira, da ga ves National-verband pozove na dvoboj —
V naslednjem kratko parlamentarno poročilo:
Italijanska fakulteta.
Prvi govornik je bil dr. E r 1 e r. Ta možakar jo svoj čas vodil izgrednike v Inomostu, ko so demolirali italijansko fakulteto, in je znan kot zagrizen nacijonalee. V svojem govoru je dejal, da je pri presoji, če gre Italijanom lastno vseučilišče, najprej upošteval število prebivalstva. Italijanov ni več kot pol milijona. Našteli so jih 700.000, ker so Ladince zapisali med Italijane. Slovenci in Malorusi imajo več pravice do lastne visoke šole kakor Italijani. Tudi po davkih, ki jih plačujejo Italijani, jim ne gre fakulteta,kajti Italijani so gospodarsko zaostali. (Dr. Gentili: Prej je bilo drugače; to je v zvezi 6 politično mejo.) Vzrok ni politična meja. Italijani vzamejo od države kaj radi kar dobe, dajo pa kaj neradi. G e n t i 1 i: Nemci pa narobe. Ti pa dajo državi radi, ne vzamejo pa ničesar. Tudi o kulturnih potrebah Italijanov ni dosti govoriti, kajti zanje je fakulteta nacijonalnopolitično vprašanje In gre se jim za ustanovitev političnega ognjišča. Dr. Erler se je seveda zaletaval tudi v kulturna prizadevanja drugih narodov. Napadal je Italijane, da niso zanesljivi in končal, da se Italijanom fakulteta ne sme dati.
Italijan G a s s e r je odgovarjal E r 1 e r j u in dokazoval pravico Italijanov do lastne fakultete. Ker Mečejo niti Nemci niti Italijani, da bi bila ta fakulteta na Dunaju, naj odsek določi, da ji bo sedež v Trstu.
Slovenec dr. J a n k o v i č se je zavzel za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Protestiral je, da se delajo z vseučiliškimi vprašanji politične kupčije in zgolj iz kulturne zadeva napravlja politikum. Glede predloge o italijanski fakulteti bodo Slovenci vravnali svoje postopanje po tem, kar se izkaže pri sedanji razpravi.
Naučni minister grof Stiirgkh se je zavzel za Italijane, češ, da se jim v resnici le vrne, kar so že imeli. Rešitev italijanskega visokošolskega problema je simptomatičnega pomena, zakaj na tej podlagi je opravičeno upati, da se bodo dali rešiti še drugi težji in bolj komplicirani visokošolski problemi.
Nemški nacijonalee W e d r a: Zagot ovijam vas. da s to stvarjo ne boste imeli sreče. Dnnaj pojde na ulico. Pojdite v Konopi št. če hočete, na Dunaju boste pa kaj doživeli. Postavite VSCUČillŠče v Trst ali kamor hočete, na Dnnaj pa ne. — Posi. Pieger: To bi bila sramota za nem-štvo. — Dr. Erler zakliee baronu Mnl f a tt iju: Oe hočete barona Gautscha podreti, se vam je to morda danes posrečilo. Malfatti: Ali, go-«r>od doktor, ee že Nemci na v^ak način hočejo, se bomo pa fakulteti odpovedali. Stremimo po višjem. (Tuljenje med Nemci.) Markhl: Zdaj ve
vsa -feoraies, kaj Italijani sasledo-
Le s težavo je napravilo pred-sedništvo mir.
Osa Durrieh js govoril o deških šolskih zadevah na Nižjem Avstrijskem, Hrvat S e s a r d i č o reciprociteti a zagrebškim vseučiliščem. Italijanski soc-demokrat Oliva se js zavzemal ta laško fakulteto, Nemec dr. Sehurf pa je govoril proti njL
Razprava je bila na to pretrgana in je prišla na vrsto razprava o dalmatinski železnici. Govoril js dr. Dulibič.
Koncem sejs je bil vihar med Mslikom in Einspinnerjem. Prihodnja seja bo v torek.
Klerlkolclinželeznllorjtvo
Iz Štajerskega, 19. okt.
Naši klerikalci so se torej izrekli proti povišanju prejemkov državnih uslužbencev in uslužbencev državnih želernic. Slovenski železničarji niso pričakovai nikdar od naših klerikalnih kolovodij, da bi jim ti pomagali izboljšati gmotno stališče in jih varovati gladu, a da se bodo izrecno postavili na to stališče, da kratkomalo protestirajo proti zvišanju, tega slovenski železničarji vkljnb slabim izkušnjam vendar do sedaj niso hoteli verjeti. Izgovor, da ne pripuste junktima med zboljšanjem prejemkov in od vlade predloženimi davki je popolnoma ničev in vreden »naših ljudskih rešiteljev«! Ako je že vlada hotela junktim med zboljšanjem in novimi davki, ako je predložila tako diletantsko predlogo v pokritje stroškov, je vendar bila dolžnost onih toli vplivnih in na vseh poljih verziranih strokovnjakov iz »Hrv. slov. zajednice«, da bi bili opozorili vlado, da je pokritje drugje mogoče. A kratkomalo odkloniti je veliko bolj diletantsko kakor predlog vlade, in prav je imel ministrski predsednik Gautsch, ki je kazal na naše klerikalce, poudarjajoč, da ima vlada dobro voljo, a naši klerikalni stebri parlamenta so proti. Kaj je iskal poslanec Gostinear na zborovanju državnih slug v Ljubljani, ne vem, a čudno se rri zdi, da se ni našel med zborovalci mož. ki bi temu gospodu pokazal vrata. Kaj bode naredilo društvo državnih uradnikov V Ljubljani, mi ni znano, da pa slovenski železničarji ne bodo pozabili tega nastopa ljudskih prijateljev, to je gotovo!
Imenoval sera vladino predlogo glede novih davkov diletantsko; še bolj diletantski je nastop Šusteršiča. Vlada postavi junktim, zahteva na eni strani nove davke, na drugi strani pa meče milijone ven, da pokaže dobro voljo! Dobro voljo napram u radništvu in napram raznim, visokim, kapitalističnim krogom, katerim je s 50% znižanjem tarifov z ozirorri na občo draginjo podarila milijone. Seveda tega naši klerikalni poslanci, zastopniki veleagrareev in kapitalistov, nočejo nmeti. Hic Rhodus, hic saltate, g. Šnsteršič in tovariši! Tukaj pokažite, da res znate gospodarsko, resno misliti, da SO vam znane gospodarske razmere. Pošljite v odsek moža, ki bode imel zmožnosti in pogum, pokazati vladi pravo pot in zabraniti, da vlada mrče milijone vstran in dopušča, da prekupovalci profitirajo s 50°^- znižanjem tarifov milijone nezasluženoga dobička in delajo z draginjo izborne kšefte, — ono ljudstvo, o kate rent je posl. Povše tako lepo govoril
oživeli. Spomnil sem se skoraj vseh besedi, ki sva jih govorila z Albino tisto noč najinega sestanka v parku. Stopil mi je pred oči njen žarek pogled, njen stisk roke in njena trdna določitev sestanka čez pet let na istem mestu in ob isti uri.
»Bogve kod je zdaj Albina!« menil sem med seboj, »kdaj je že pozabila na sestanek! A jaz grem nanj vseeno! Morda se kdaj še srečava v življenju in takrat jo lahko spomnim, da je ona porabila na nekaj, kar je sama določila!«
Ne vem, kaj mi je bilo tisti večer, da sem bil tako nemiren. Vedno sem pogledaval na uro, dasi je bilo šele devet proč. Bal sem se, da bi zamudil sestanek ali da bi eelo pozabil nanj!
Šel sem v kavarno brat časopise. Vsakih pet minut sem pogledal na uro. In ko je prisedel k meni prijatelj z vseučilišča, postajal sera nervozen, da se je oni čudil.
Že o polnoči eem odšel iz kavarne proti parku na sestanek z Albino. Zatrjeval sem si, da nje ne bo, a mene je nekaj čudovitega vleklo tja z neznano silo.
Polndveh je udarila nra v bližnjem zvoniku in jaz sem že bil na svojem prostoru prav ob tisti klopi-ei, kjer sva sedela pred petimi leti z Albino, mojo ljubeznijo. Bil sem tako čuden, tako poln najrazličnejših misli, kot še nikoli.
Ura je udarila tri četrt na dve.
▼ parlamentu, strada dalje in bode pri takih zastopnikih stradalo še hujše. Gospodje, oglejte si malo izdatke državnih železnic, oglejte razne rsfakcije, ki jih dobivajo od vas bajs tako sovraženi karteli in mili* jonski tovarnarji leto za letom od uprave državnih železnic, oglejte si postavke tisočev in desettisočev za razne šulvsreinske šole, ki nam po-nemčujejo našo deco, — proučite, kako se denar, zaslužen s krvavimi žulji železničarjev, razsipava za nepotrebne stvari, seštejte to in videli boste, da bi s tem denarjem vlada lahko ustregla vsem zahtevam državnih železničarjev. Seveda, zato je treba dela, treba zmožnosti, treba proučiti vse postavke, bdeti eventualno noči. A bolj komodno je »špila-ti« ljudskega zastopnika, odklanjati v pozi diletanta in demagoga junktim med zahtevami strada jočih in novimi davki! Komodno, a nevredno ljudskega zastopnika!
Poudarjal sem že, da slovenski železničarji niso pričakovali, da bi slovenski klerikalni poslanci šli v boj za njihove zahteve, tudi jih ni tako hudo dirnil nastop Šusteršiča kot vodje klerikalcev, pač pa si ne morejo razlagati nastopa nekaterih gospodov slovenskih poslancev, ki so s Šusteršičevim klubom v zvezi. Dne 6. avgusta tega leta sta imeli »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« v Trstu v »Balkanu« skupno zborovanje. Zborovanje sta posetila gospoda državna poslanca dr. Ravnikar in profesor Mandič. Spoštovali smo jr. dr. Ravni-harja kot vnetega zagovornika slovenskih železničarjev; to spoštovanje se je še povečalo s hvaležnostjo za možati in odločni nastop za železničarje v parlamentu. Tudi g. profesor Mandič nam je na imenovanem zborovanju obljubil v svojem in v imenu »Narodnega kluba«, da se bodeta on in klub vedno potegovala za narodne in stanovske koristi slov. železničarjev. Kako naj si slov. železničarji razlagamo vaš nastop v »Hrv. slov. zajednici«, g. prof. Mandič, tu je direktno proti tem, kar ste nam obljubili v Trstu na zborovanju? Tam ob sinji obali Adrije, na razburkanem političnem tržaškem ozemlju, ste nam obljubili, vedno zastopati nas, slov. železničarje, naše narodne in stanovske koristi! Srce mi je igralo navdušenje, ko sem poslušal vaš navduševalen, bodreč govor, — hvaležnosti, ko ste obljubljali svojo pomoč največjim trpinom, slovenskim železničarjem, ki so zatirani v narodnem in stanovskem oziru, da huje biti ne more! A sedaj na Dunaju ste v družbi s Šnsteršičem proti našim zahtevam? St<* li pozabili na dane obljube, ste li smatrali slovenske železničarje za nezrelo maso, ki se da nakrmiti s par domoljubnimi, puhlimi frazami? Ne. g. prof. Mnndič, govorili ste pred slovenskimi železničarji pred zrelimi, resnimi možmi, ki žrtvujejo v službi svoje zdravje, življenje, ki se trudijo noč in dan, a rrlie trudu in naporu morajo z družinami stradati, govorili ste pred odločnimi možmi, ki bodejo dosegli vkljub vašemu protestu toliko. da jim ne bode potreba trpeti gladu. Slovenski železničarji si pa bodejo tndi zapomnili vaše obljube in dejanje — mogoče še vse prav pride!
Somlšllenlkl,
jutri vsi na volilna shoda.
Mene je glas zvonov neprijetno dirnil in najrajši bi bil hitel proč. A noge so mi bile kot lesene, nisem jih mogel premakniti. Omahnil sem na klop in svinčena teža je ležala na meni. Srce mi je bilo nemirno, da sem menil, da mi mora počiti razburjenosti.
Tedaj je udarila ura dve.
Čudni so bili ti glasovi, nikdar še nisem čul tako nenavadnih.
»Ni je!« rekel sem,« in je ne bo!«
Zapihal je močan piš, zdelo se mi je, kot bi žvižgala sapa. Ozrl sem pe proti bližnjemu grmu, ki ga je obsevala bleda mesečina in obstal sem kot okamenjen. Tam je 6tala ženska podoba nepremično, njene oči so pa kot dva ognja zrle v me.
»Albina!« vskliknil sem in hotel planiti k njej.
»Stoj!« zaukazal je glas iz podobe, »ne bližaj 6e mi!«
»Albina!«
»Da, jaz sem!«
Odgovor ta je bil mehak in ljub.
»Zakaj ne smem k tebi, ljubica!« vprašal sem in zrl v obraz, v katerem ni bilo opaziti kapljice krvi.
»Ne govori tako, mladenič!« odvrnila je; »velik je prepad med menoj in teboj, a ker sva določila nocojšnji sestanek, sem držala besedo. Zdrav prijatelj!«
Keksi je zamahnila z roko kot v pozdrav, zdelo se mi je, da mi je vrgla poljub, trenutek nato pa je ni bilo več.
Itainonsko - turflco volno.
Velepomemben govor velikega vezirja. — Vojna nevarnost na Bal« kanu.
Iz Carigrada poročajo, da je veliki vezir izjavil v predvčerajšnji tajni zbornični seji glede tripolitan-skega vprašanja, da se gre pravzaprav za orientsko vprašanje. Turška vlada upa, s privolitvijo gotovih političnih, geografičnih in gospodarskih koncesij skleniti entente, na podlagi katerih bo tudi tripolitansko vprašanje rešeno v smislu interesov in pravic Turčije. Na zahtevo, naj da natančnejših pojasnil o tem, je veliki vezir izjavil, da more to storiti le tedaj, če prevzame zbornica odgovornost za to, da ostane zadeva tajna. Končno je izjavil, da je zunanji minister dobil ravnokar brzojavna poročila, da je na Balkanu zelo blizu nevarnost, da nastanejo ho nra t i j e. V s 1 e d tega zahteva, naj se kabinetno vprašanje reši v dveh dneh.
Novo grupiranje velevlasti.
»Tanin« poroča, da se turška vlada tajno pogaja, da vstopi v novo skupino velevlasti.
V Tripolitaniji.
»Corriere d' ltalia<c poroča, da je povelju i štvo v Tri polisu razglasilo vojno pravo in ustanovilo vojno Wfh dišče.
»Sabah« poroča, da je prišlo no opetovanih spopadov med Turki in Italijani, ki hočejo zasesti cesto v Džebel - i - Gharbi. Italijani so se morali umakniti v taborišče v Zi-varu.
Iz P ima poročajo: Druga divizija prve eskadre je prišla 16. t. m. pred Derno. Deputacija Arabcev j»-prišla na krov admiralske ladje in, prosila, naj se mesto ne bombardira, v katerem je le malo inf.mterije in par topov. Na to so Italijani znbto-vali, naj se mesto uda.Temu so pa nasprotovali trije Turki, ki so bili tudi na ladji. Turki so se na to vrnili v mesto. Italiiani so pa začeli bombardirati trdnjave in dve vojašnici, ki so jih razrušili. Odposlali so par čolnov z vojaštvom, ki naj bi se Izkrca lo, obenem so pa začeli močm bombardirati.
Čolni so pristali. Turki so HS nje streljali, toda ne da bi povzročili kako škodo. Mori* /V bilo pa tako razburkano, da se niso mogle vse čete i-/krcat i. Drugi dan je bil tako hud veter, da je bila vsaka Operacij* ne» mogoča. 18. t. m. se je morje umirilo. Na to so izkrcali eno sto+nijo, ki je zcsedla mesto in razobesila italijansko zastavo. Na daljnih čet niso mo^rli izkrcati. V četrtek so pa zopet začeli vojaštvo in material izkrcavati.
Bombardiranje Honisa.
»Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa: Italijanske čete so dosp« ■! nred mesto Homs. Odposlali so parobrod s častniki, ki so zahtevali, naj posadka kanitulira. Poveljnik tur-HfCga vojaštva je prosil, naj s*- um dovoli, da se gre pogajat nn ftđmirs> sko ladio. Ko je prišel na ladjo, italijanski poveljnik ponovil svojo zahtevo, naj se posadka uda. Prosi] je za kratek rok, ki se mu pa ni dovolil. Ko se je turški poveljnik vrni1 v mesto, so se Turki zabarikadirali v vojašnici ter se pripravili za od po-. Na to so začele italijanske vojne ladje streljati na vojašnice in utrdbe.
»Albina!< krikuil sem in planil s plopice proti mestu, kjer sem js prej videl stati.
A moj glas je otožno odmeval ob bližnjem zidovju, nje pa ni bilo nikjer.
»Albina!«
Padel sem v pesek na tla, kjer stala popreje ona. Neizrečena bol nije prevzela srce in solze so mi zalile oči. Ne vem, koliko časa bi bil ležal tam, da me ni sunil s sabljino nožnico stražnik in me ne ravno prijazna ogovoril ter spravil iz parka.
m
Par dni na to sem bil kot po navadi v kavarni in prebiral došle časopise. Tudi ameriški so bili vmes. Po navadi ne berem teh, kar vem, koliko strašnega prebiravanja je o njih. To pot sem pa instinktivno vzel v roke »Glas Naroda« in med razntn drugim drobižem sem zasledil to-le vest:
»V Calnraetu Pa. je umrla kletna Albina Vrbič, doma z Gorenjsk ga na Kranjskem. Deklica se je odlikovala po posebni telesni lepoti in pristnem slovenskem humorju. Vzela jo je sušica. V Ameriki je bila nad Štiri leta.«
Nič več nisem bral tisti dan časopisov. Ko sem pa prišel domov, poiskal sem Albin in a pisma, polna vroče ljubezni in gorke solze so mi kapale na drobne vrste.
Blaž Pohlin.
hudo po tebi. Vedi, da sem tebe ljubila bolj od vsakega drugega.«
Dasi sem bil večkrat prepričan, Ha je ljubezen moja do Albine le štu-dentovska pena in da nima nobenih ^rlobočjih korenin, vendar so me te besede razburile. Jel sem deklici zatrjevati svojo najiskrenejšo ljubav z obljubo, da mi ona ostane tndi v nadalje ona vzvišena deva, ki jo, čim bom sam svoj gospod, popeljem pred aitar.
Ne   obetaj!«   svarila   je ona, tvoje besede se ne bodo s poln i le.« »Jaz ne bom dajal prilike, da bi
se ne!«
»Daj mi roko!«
Dal sem jej jo, ona je pa rekla:
»Danes pet let se snideva tu. Videla bova, če sva si ostala zvesta. .Velja?«
»Velja. Tudi ob tem času?«
»Tudi.«
Pogledal sem na uro, bilo je dve čez polnoč.
Koledar je kazal 17. julija 190?.
*     . *
Hitro so tekla visokošolska leta •kljub stradanju in pomanjkanju. Hitela so in ni je bilo moči, ki bi jih obdržal. Pretekla so štiri, peto sem bil pa že gimnazijski suplent. Tudi to t j. šolsko leto je že minulo in pripravljal sem se prav resno, da napravim potrebne izpite za profesorja.
Sedel sem takorekoč v gozdiču poleg mestnega parka. Studiranja sem bil sit tisti dan, zato sem odložil
knjigo. Vlegel sem se znak na klop in gledal skozi redko vejevje v jasno nebo, po katerem je tupatam priplaval komaj viden oblaček in mahoma izginil. Tudi to me je jelo dolgočasiti. Zato sem se zopet vsedel in vzel v roke žepni zapisnik, če najdem v njem kak branja vreden vpis izza zadnjih let.
Listal som semtertja vsevprek, kot bi se igral. Že sem mislil zapreti zapisnik in ga vtakniti nazaj v njegov stari prostor, notranji žep, ko mi pade v oči ta-le vpis:
»17./VII. 1902 — 17./II. 1907 sestanek z Albino ob 2. zjutraj v mestnem parku.«
Švignil sem pokonei.
»Danes je 16. julij!« vskliknil eem, »torej nocoj bi naj bil ta sestanek!« •
Vsedel sem se na klop nazaj in se vtopil v prošla leta. Kako ljubezni polna pisma sem dobival od Albine prvi čas svojega bivanja na Dunaju in kako verno sem ji jaz pisaril! Trajalo je to pol leta. Potem pa od nje ni bilo nobenega odgovora več. Pisma svoja sem dobival vračana,, češ, da je Albina neznano kam odpotovala. V meni se je mnogokrat vznemirjalo srce, da sem posvetil svoje misli deklici, ki mi je postala nezvesta, sčasoma pa je tudi ta čut izginil in epominjal sem se Albine in njenih sladkih poljubov le kot zdavnaj minulih sanj.
Zdaj so mi pa ti spomini nanovo
Kmalu so Turki razobesili belo zastavo. Italijani se zaradi nemirnega morja niso mogli izkrcati.
»Reuterjev biro« poroča iz Tri-polisa: Italijanska eskadra je bombardirala Homs ter ga zavzela. V Derni se je 18. t. m. izkrcal en italijanski polk ter se tam utrdil.
Bombardiranje Benghasija.
Iz Rima poročajo: 18. t. m. je prišel pred Benghasi drugi oddelek ekspedicijske armade pod eskorto več vojnih ladij. Admiral Anbry je zahteval, naj mesto takoj kapitulira. Turške oblasti niso hotele kapitulirati, na kar jim je dal admiral zaradi slabega vremena rok do šestih zjutraj. Morje je bilo celo noč nemirno. Proti jutru se je nekoliko zjasnilo. Ker je rok, ki je bil dovoljen turški garniziji potekel, so zaceli Italijani bombardirati utrdbe. To bombardiranje je pa trajalo le malo časa. Italijani so na to izkrcali stotnijo mornarjev in več regularnih čet.Ko so se prve italijanske čete izkrcale, so jih Turki z vso silo napadli. Vendar se je pa Italijanom posrečilo, odbiti turški napad.
Italijani so polagoma izkrcali štiritisoč mož na obali Giuliane, čeprav je bil hud odpor Turkov, ki so jih podpirali deloma tudi Arabci. Boj se je začel ob devetih dopoldne in je trajal do večera. Zvečer je bilo vas vojaštvo izkrcano. Ker se je dol Arabcev sovražno obnašal, so Italijani včeraj zjutraj bombardirali južni del mosta. Oddali so pa le par strelov. Druge italijanske čete so na pota proti Benghasiju.
Tripolitansko   prebivalstvo podpira Turke.
Carigradski listi poročajo, da je ■t lada sporočila tripolitanskemu prebivalstvu imenovanje Fethi - boja začasnega valija iu pozvala prebivalstvo, naj se mu pokori. Poslanec :nesta Benghasi, Setvan, poroča, da so Sen asi poslali 14.000 mož v bo.;, -e v notranji deželi upro Italijanom. Glavno taborišče je v Hafcdu. Kot središče defenzive so izbrali kraj Ivasr Salam. En del Senusijev pa koraka s regularnimi turškimi četami proti Tripolisu. Časopisi poročajo nadalje, da koraka glavar plemena Tezzan z 10.000 mož proti Tripolisu, Ja se pridruži turškim Četam.
Italijanska mornarica v Egejskem morju.
Turška vlada je dobila zanesljiva poročila, da križa italijanska mornarica v Arhipelju. Vlada je na to ukazala turški mornarici v Dardane-lih, naj pošlje svoje štiri torpedovke proti Mvtilcnom. Torpedua flotila je baje že od plula.
Politične! Kmnika.
Ministrski predsednik Gautsch se močno trudi, da bi si pridobil prijateljstvo Rusinov, ki jih hoče imeti kot nekako parlamentarično rezervo. Zato skuša Gautsch pregovoriti Po-1 jake in Rusine, da začno s prihodnjim tednom s skupnimi konferencami glede sprave v Galiciji. Rusinske zabteve, ki so jih pri konferenci ministrskemu predsedniku povedali, so 1. pravična reforma deželnega volilnega reda, 2. pomiloščenje zaradi lvovskih izgredov obsojenih dijakov, 3. upoštevanje rusinskih vseučiliških stremljenj. O volilnem redu se vrše posvetovanja danes, jutri in v ponedeljek med načelništvom poljskega kluba in zaupniki galiških poljskih deželnozborskih strank. Posvetovanja se vrše na Dunaju.
m *
Na osmem avstrijskem shodu zastopnikov mest je bila včeraj sklenjena sledeča resolucija: Shod izjavlja, da § 12. izvršilnega naloga k členu 20. nagodbe med Avstrijo in Ogrsko ni pravnoobvezen za Avstrijo in da je za dovoljenje ali prepoved uvoza prekomorskega mesa v to državno polovico raerodajen le ^ 4. zakona o živinskih boleznih in veterinarno policijski obziri, nikakor pa ni mero-dajno privoljenje Ogrske.
Najvišji sodni in kasacijski dvor zavrnil ničnostno pritožbo zaradi lanskih izgredov na vseučilišču v kvovu obsojenih 99 rusinskih dijakov in je v polnem obsegu potrdil razsodbo deželnega sodišča v Lvovu.
*
Poročila o revoluciji na Kitajskem si nasprotujejo tako, da ni moj/oče dobiti jasne slike o dogodkib. v lada pravi, da zmagujejo njene čete, revolucijonarji pa pravijo, da oni zmagujejo. Iz Šangaja poročajo revolucijonarji, da so zavzeli Hankau i u da je prestopil admiral Sa Cen Ping k revolucijonarjem. Nasprotno pa poroča podkralj v Naukingu, da so cesarski vojaki premagali revolucionarje v ovlločilni bitki.
OMftfte mirte • nem Loki.
Zadnji naš članek o občinskih volitvah, priobčen v tem listu dne 18. t. m., smo namenoma posvetili ponaj-več le onim krogom izmed naših vo-lilcev, ki pod zapeljivim plaščem miroljubnosti in v znamenju gospodarskega napredka našega mesta skušajo na sicer neukreten način zbrati v svoje okrilje le takozvane »najboljše« može, ue glede na njihovo politično prepričanje, in jih potem kadidirati v naš občinski zastop. Ne bomo tn o tem razpravljali, da-li se bo ta poskus posrečil ali izjalovil. Toliko bodi za danes od naše strani povedano, da se klerikalci že resno pripravljajo na volitve in da se za propaga-torje miroljubno gospodarske politike še ne zmenijo. In kaj hočejo ti brezbarvni gospodarski politiki t Pravijo, da bi se po njihovih nazorih dal sestaviti tak konglomerat občin, uprave, ki bi bil v stanu najuspešneje delovati za resnično povzdigo našega mesta in odpravo vseh krivičnih davščin! Ali tiči v možganih teh propagator je v res taka sila modrosti, da o tem vedo oni najbolj razsoditi in toliko tinancijelne bistroumnosti, da že za naprej vedo, kako se bo pod tako zmešano občinsko upravo najlepše razevitalo naše gorenjsko mesto? Razun najženijalnejšega klerikalnega občinskega odbornika Tomaževega Pepeta bi gotovo nihče drug pri nas ne mogel na to vprašanje odgovoriti. Veljavni ta klerikalni možakar se je že pri zadnji občinski seji botei nekaj vsajati nad raznimi gospodi dopisniki, ki so se brez njegovega dovoljenja drznili pisati v časnikih o povišanju občinskih doklad, s katerimi bo bodoči občinski odbor prisiljen si xx>magati, ako bodo v tem odločevali glasovi klerikalnih veljakov njegove baze in pričeli z akcijo radi prezidavanja župne cerkve. Zatorej z mimo vestjo lahko prepustimo temu kleriklnemu veleumu odgovor na naše gorenje vprašanje!
Pravzaprav taka »mešana« občinska uprava bi na našem županstvu ne bilo še nič novega! Vsi naši dosedanji občinski odbori so bili sestavljeni iz mož. različnih političnih stremljenj, le zadnji, to je sedanji od-bor.se je v tem oziru toliko razlikoval od prejšnjih, da so se ločili v dveh skupinah: napredno in klerikalno. Pa tudi pri vseh dosedanjih občinskih volitvah, razun zadnje, volilci niso nastopali kot odločni politični nasprotniki, in to je tudi vzrok skromnega zanimanja za tedanja občinske volitve. Lie zaduje občinske volitve so se vršile v znamenju boja med na-prednjaki in klerikalci iu zas'užna svetinja za razdor med volilci gre pač edino župniku Šinkovcu, kot oznanje-valcn miru in ljubezen i med nami.
Takrat, ko se volilci med seboj niso ločili v politične stranke, so bili tudi drugačni, kakor so danes. Ali se bodo ti časi zopet povrnili?
Približno to bi radi dosegli začetkom navedeni gospodarski politiki!
Politično prepričanje med n*širni volilci se vedno bolj razvija. To je tudi povsem naravno, ako pomislimo, da dandanašnji morajo v boju za obstanek vsi volilci uživati več duševne hrane, kakor tačas, ko jim jc bila, vsaj manj izobraženim, »dina taka hrana, pridiga svojega dušnega pastirja. Draginja in slabe letine ne more le ubogega kmeta, ampak tudi ubogega meščana! Vsem, ali vsaj večini, so se jele odpirati oči, ne ]»osIu-šajo samo hujskajočih pridig in ne prebirajo samo od »gospodov« priporočenih časopisov, ampak poslušajo in berejo tudi kaj drugega, kar tem »gospodom« ni posebno všeč. Taki so torej časi tudi pri nas, in vprašnimo v o 1 i 1 c e, ne pa propagatorie miroljubne gospodarske politike brez barv, ali bi bilo v njihovem interesu tudi, da izvolimo »zmešani« občinski odbor.
Se je čas, o volilci, da se pripravite za volitev in temeljito premislite, komu bodete zaupali upravo naše občine. Z razgrnitvijo volilnih imenikov v mestni hiši. dne 11. t. m., so stopile volitve v prvi stadij predpriprav, to je v reVlamaciiskem postopanju, ki bo trajalo do 8. novembra t. 1. Prepričajte se vsi ali in kako ste vpisani v teh imenikih in sicer ne odlašajte to storiti, ker bo po 8. novembru t. 1. vsaka reklamacija prepozna in kot taka neveljavna.
Našim somišljenikom pa kličemo: Na delo za našo zmago!
OMMe vnllt e u
Hoinloh ntf Gmnljkem.
(Odgovor    »Slovenčevemu« dopisniku.)
V »Slovencu« z dne 16. t. m. je spisal neki »belonosec« nekaj kritike
•o izvršenih občinskih volitvah in o samostojni kmečki stranki, ki je pri
i teh volitvah nastopila s svojimi kan-
didati. Norčuje se pač na način, kakor navadno zna taka gospoda pri obloženih mizah in polnih sodih »rdeče vodke«; zabavlja, da smo vse tiste, katerim je »bela vodka« pordečila nosove, vsled naklade na žganje in pivo, divje nahnjskali.
Resnica je, da smo z vso odločnostjo agitirali proti nakladam na žganje in pivo in se tega nič ne sramujemo, ker bi bilo dosti slabo znamenje, ko bi si pustili od strani občinskega odbora nakladati razne davke. Zapomnite si gospodje z belimi nosovi, da četndi nismo pri teh volitvah zmagali, bomo vsako krivično ravnanje pri občinskem odboru zanesli med ljudi, in naj volilci sami sodijo potem o vašem delovanju.
Ako smo nastopili proti tem nakladam in rekli, da jih nečemo plačevati, vprašamo slavno »katoliško« stranko, kakor se sama imenuje, naslednje: Vzemimo, da bi bil občinski odbor v rokah samostojne kmetske stranke in ta bi naložil naklado na vino in tudi na ono po farovžih in sa-stanih; kakšen krik in vik bi nastal, kako bi na prižnicah grmelo, da je vera v nevarnosti in da hočemo duhovščino iz farovžev pregnati, in tega hujskanja bi ne bilo konca, dokler bi se taka naklada ne odpravila.
Torej, mi naj bi lepo molčali! Bodite pravični, ako ste res katoliška stranka, saj veste, da tudi mnogokdo izmed vaše stranke ljubi »belo vino«.
Dopisnik omenja brzojavko v > Slovenskem Narodu«. Ta res ni bila na mestu in tako stvar sami obsojamo; kdo je poslal to brzojavko in mi-stificiral »Slovenski Narod«, nam ni znano to je pa gotovo, da izmed naših volilcev nobeden. Predbaci va nam »Slovenec« s tem laž, ne pomisli pa, da nekaj vrstic spodaj sam naj-nesramnejše laže, pišoč, da je bil od njih stranke izvoljen gosp. Anton G a b r i j e 1 č i č, kateri je faktično propadel. Izvoljen je bil g. Mirko F i n ž g a r in ta ostane. Vsa zadeva glede M. F., ki se je vršila v samostanu, pa pride pred sodnijo.
Ne vemo pa, kako se dopade gospodu Ant. G a h r i j e i č i e u, da se na tak način norčuje gospoda iz njega.
Iz celega »Slovenčevega« dopisa se razvidi, kaka strašna jeza vlada med magnati »katoliške stranke«. Čeravno nismo zmagali, vendar smo precej pretresli klerikalni štab, ker je nekaj prvih generalov padlo; a če tudi je večina na njih strani, jih ta zmaga ne veseli, ker so si jo priborili le vsled tega, ker je bilo vodstvo volitve v njihovih rokah. Kako se jc volilo, o tem drugič.
Naš volimi oklic imenuje »Slovenec« »oklic žgr> njarske stranke«. Povemo mu, da nas ne more s tem prav nič razžaliti, nai nas imenuje že tako ali tako. Na naši strani so bili za kandidate možje-posestniki in so vodili agitacijo sami, katerim se ni treba sramovati; vsa čnst jim gre za njib trud.
Poglejmo pa agitatorje stranke »belonoscev«.
Glavni agitator je bil frančiškanski samostan, osobito se je trudil nežni pater Henrik, kateri plačuje največ občinskih naklad, za pomagača mu je bil neki lemenatar iz begunjske župnije, torej gotovo »sami največji posestniki in davkoplačevalci«. Toliko, da se razumemo! Končno vsem volilcem, ki so stali zvesto na na naši strani, vsa čast iu hvala, in uporno, da ostanejo še za naprej zvesti samostojni kmečki stranki! Ako se bomo zvesto držali našib načel, bode prišel kmalu čas, da bode odklenkalo raznim »belonos-cem«, ki mislijo, da samo oni smejo gospodariti naši občini, in to mogoče preje, kakor sami mislijo.
Možje volilci — nevstrašeno naprej z delom za občni blagor do zmage!
Ujzel ftHfnrtili volitev v Zmfnco.
Najprej se moram spomniti dopisa v »Domoljubu« št. 40, v katerem se Kokar in Pevničan na čudno vižo zvijata; zato bom pa jaz danes bolj naravnost povedal.
Kar zadeva moje pismo M. P e č-n i k ii, je to sicer privatna stvar, ki jo bi imel on, ako bi imel kaj časti v sebi, tudi poravnati, ne pa mene vprašati, če odobrujem dvoboj, z mislijo, zdajle bo že nekaj rekel, pa se bom zmazal. Ne boš, Jaka, ti kronice ali pa jaz!
Nadalje kvase ti namišljeni možje, da sem jaz rekel tisti večer, ko so volilni imenik prepisovali, »nečistost ni greh«. Vem, da bi to koj potrdili, pa so ravno k sreči tri priče ves razgovor slišale. Izpovem pa, da sem ro-kel v tem-le čistem pomenu:
Ce se dva samska ljubita in če iz tega tudi nastane zarod, da dejanje samo na sebi ni greh, ampak nastane pač lahko pozneje s tem, da se zarod zanemarja. Ce ima Kokar veselje se o tem s menoj dalje razgovarjati, sem vselej pripravljen, in če mi bo na stavljena vprašanja temeljito od-
*
govoril, se mu tudi pokoriti. Samo težko bo kaj, ker je že on pričo mene in več drugih v brivnici Otajac, ko je bil že oženjen, takole izjavil: »Pri vojakih ne gre nobenemu popred iz-učba v glavo, da ga kak starejši vleče h kakim babam.« To je moral že on skusiti in tudi svoje podrejene kot desetnik tako učiti.
Dalje so tudi zapisali, da sem rekel: »Prav za prav smrtnega greha ni.« Lažniki! Ali jih nisem vam takoj nekaj bolj navadnih imenoval, ko sem radi navzočnosti fanta bolj redko nahajajoče zamolčal in jih imenoval naravnost smrtne grehe. Pristavil sem pa le to, da smrtni greh ni tako naglo, kot se po navadi misli, če pa je storjen, je veliko zlo.
Ti dopisuni me hočejo pred ljudmi naslikati kot nevernika. Rečem pa: Da sem bil, sem in bom ostal do zadnjega zdihljaja kristjan tako gotovo, kakor mi bog pomagaj. In mislim, da mi zadostuje brez škofjeloškega klerikalizma, pred katerim me Bog varuj, kar bom nazadnje pojasnil.
Kar pa zadeva drugega dopisa
v »Domoljubu« št. 42, ne bom odgovarjal na neke pozive, in naj si pisei poiščejo pravega dopisnika. Kar pa zadevr* moj prejšnji dopis v »Slovenskem Narodu«, da je župnik slab politik, naj si ga le tako pridrže, pa bodo prišli počas na drugo smer. Ce sem se jaz postavil na stališče, občane obvarovati brezpotrobnega plačila za mežnarja, se pred vami ne bom sramoval, rajši bi mi povedali, kako se to sklada, da, ko ljudje po eni strani prosijo državne podpore, se pa Bo-dolčani potegujejo za nepotrebno plačilo. Ce bodo Bodolčani tako kmete reševali, bo že zlodej! Svetujem pa vam, da v svrho prej omenjenega pla-eil* nal^žito kapital, kar boste prav lahko storili s tistim denarjem, ki je bil po tujih rokah zaslužen. Sodbo odbora o meni in 0 vas pa prostodušno prepuščam. Saj že zdaj dejanja govore.
Dalje g. Kokar piše: Ali nisi dal pred volitvijo oklieati, da naj vsak voli po svojem prepričanju in se n^ ozirati na noben pritisk, in pravi, da naj za to denem roko na srce. O ja, prav lahko jo denem, a vi ne! Ali niste vi najbolj delavnih mož iz volilne liste izpustili? Ali niste vi lagali, da bo župan vseeno Dagarin, če ga prav na volilni listi ni? Drugim očitate pri agitaciji zvijačnost in surovost, svojega bruna v očesu pa ne vidite! Ce je naša stran, ki ste jo le
vi letos napravili, agitirala i inež-narjevo plačo in nove cerkvijo, je pač vse pribito, ne pa zlagano, saj se je že oboje pred gospodarsko obravnavalo in tudi s prižnice je bilo že večkrat oznanjeno, samo toliko lažnjivo, da se je ljudem za plačilo mežnarja predočeva! le 1% doklad. razprava pa je pokazala nad 4%. Lepa reč za osebo in kraj razglaševanja. Imena agitatorjev naše strani pa le razglasite, bodo še s tem prav zadovoljni. Vnaprej je isti dopis »Domoljuba« tako zmeden, da ni vreden odgovora, ker takih čenč so zmožni le tisti, ki bi s pisanjem radi sami sebi oči zamašili, da bi jih resnica v njih tako ue klala.
Nazadnje sem r»a prisiljen te tn-ko imenovane krščanske m$žc malo bližje pogledati. Ce pogledamo na zunaj, rečem, da, če bi katehet v ponedeljek otroke v šoli vprašal, kdo se je včeraj v cerkvi najgrši zadržal, bi gotovo vsi odgovorili: Kokar, zato, ker jc tako grdo po strani glavo držal in tako čudno je zijal. Če pa pogledamo na znotraj, vidimo:
1. Na eni strani hI in jen je svetosti pred ljudmi in molitev — na drugi strani pa natolcevanje, obrekovanje in prenašanje Čenč.
2. Na eni strani čezmerna gorečnost misli o svoji pobožnosti — na drugi strani pa preziranje vsakega, ki ne trobi v njihov rog, in zanašanje sovraštva med prej mirne sosede in še celo v Marijine družbe.
3. Na eni strani radodarni, tam, kjer ni potrebe — na drugi strani pustijo bližnjega v potrebi brez pomoči.
4. Na eni strani v zvesti si svojo popoluosti in nanjo ošabni — na drugi strani lomljenje Kristusovega nauka s tem, da se jim gabi govoriti z grešnikom, namesto ga s ponižjostjo k dobremu napeljavati.
5. Na eni strani pogosto prejemanje sv. zakramentov — na drugi strani lomljenje zakonske zvestobe pod pokroviteljstvom izgovora hude starosti itd.
Pobeljeni grobovi, enaki plešočim dervišom!
Pes naj se zahvali za tako krščanstvo, ne bo se pa
L. Dagarin.
C *r. nourm mlnftterstvo tn telo alba jotolJkejo noMHalo.
Splošno je znano s kakšnim na-silstvom in sovraštvom je nastopila
tako pri nas kakor ma Moravske m«
in deloma tudi na Češkem klerikalna struja proti telovadbi šolskega naraščaja v sokolskih telovadnicah. V L 1910 pa je zborovala na Dunaju c. kr. državna enketa za telesno vzgo mladine in ker je uvidela, ds šolnka uprava ne more skrbeti zadostno za telesni razvoj in okrepitev mladine je priporočala v tozadevnem odloku vinem šolskim oblastvom, da naj skrbe za to, da stopijo šolski zavodi v najožji stik z društvi, ki goje telovadbo, šport ali petje. Povsod se je ta smer odobravala in zlasti pri nemških zavodih in društvih našla ugodna tla. Prav v tem času *o pa klerikalci na Moravskom in na K ran skem dosegli, da je deželni šolski svet prepovedal to, kar je zau kazale po nasvetu c. kr. državne enkete za telesno vzgojo visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. Storili se pa to vsled tega, ker sami niso imeli zmožnih moči za telesno vzgojo mladine. Ta prepoved pa je posegi«, v najprimitivnejše pravico staršev, ki edini odločajo začaaa. 1 jn<fakošoh;ke dobe o vzgoji svojih otrok. Vsaj ljod-ska šola ni nikak srednješolski th-vod, ki ga zamore obiskovati učone*-le tedaj, ako odobravajo starši disciplinarni red, ki ga mora učenec iz-I>olnovati.
Na Mor a v skem in Češkem se je v tem pogledu že zboljšalo, kajti vrata sokolske telovadniee so zopet odprta mladini. In kakor nam priča pe-ročilo v 7 številki sokolskega list* »Za bratrstvini«, je visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje spoznalo prevažen pomen smotrne telesne vzgoje, ki jo uživa -mladina v sokolskih telovadnicah ob požrtvovalnem delu sokolskih vaditeljev. Omenjeno poročilo poroča, da je izreklo visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje priznanje sokolskemu vaditelju Fr. Krajinu za njego uspešno delovanje na polju mladinske telesne vzgoje i u mu v ta namen odražalo priznal ni znesek 100 K. Dotični odlok je: Štev. 1981.
C. kr. okrajni Šolski svet v Choteborn dne 3. avgusta 1911.
Gospodu Františku Krajinu, načelniku telovadnega društva »Sokol« v Choteborn.
C. kr. ministrstvo za uk in boge-
čast je Vam je podelilo z dne 28. februarja 1911. št. 6550 na predlog e. kr. okrajnega šolskega sveta v Choteborn nagrado 100 K v priznanje uspešnega delovanja pri podpiranju telesne vzgoje ehoteborske šolske mladine.
C. kr. davčni urad v Choteborti je pooblaščen, da Vam izplača to vsoto proti kolkovani in od c. kr. okrajnega šolskega sveta podpisani pobotnici.
O pretekn telesnih vaj, ki ste jih vodili v 1. 1911 se naj nam predloži podrobno poročilo koncem 1. 1911.
Predsednik: Viehr, m. p. Priobčujemo ta odlok dobesedno, ker govori več kot sto člankov i* jasno kaže, da podere resno delo tudi debelo steno natolcevanj in iz trte zvitih očmitev. Skrajni čas je že, da se tudi na Kranjskem reši enkrat tozadevno vprašanje tako, da ne bodo šikanirali in pestili fanatični kateheti in neznačajni Slomškarji našik otrok, ki pohajajo v sokolsko telovadnico, to prevažno telesno vzgojevali-šče. Naloga merodajnih faktorjev je, da store že vendarle enkrat potrebne in odločne korake v tej aadevi i a nam pridobe zopet nazaj pravico, ki nam je že dana po naravi in ki jo uživajo vsi avstrijski državljani iv-ven Kranjske.
Prizadeti starši.
ftalersko.
Iz Celja. V »Slov. Nar.« pišete, da kranjski župniki, dasi so predsedniki podružnic »Slov. Str.«, dosledno sprejemajo od političnih uradov nemške dopise. Nič boljše ni na Štajerskem. Skoro vsi slovenski župniki na Sp. Štajerskem — izjeme se lahko na štejejo na prstih eno roke — sprejemajo od političnih oblasti nemške dopise in tudi nemški odgovarjajo na nje. Uradni jezik lavantinske-ga keezosk. ordinarijata je nemški, nemška morajo biti poročila župnikov na dekanijskih konferencah, nemški je uradni sheroatizem, nemške so po župniščih večinoma ti radne knjige. Samo glede teh se v zadnjih letih obrača nekoliko na boljše. Naši duhovniki so pri svojem rradnem občevanju s političnimi oblastmi večji kleeeplasci ko navadni kmečki župani. Zato še tudi ni bilo slišati niti v enem slučaju, da bi se kak duhovnik potegnil za jezikovne oraviee našega naroda, dasi so duhovniki veliko bolj prosti in neod. \isni od nemških državnih oblasti kot recimo učitelji ali uradniki. Klerikalno časopisje bi imelo več let sa* ino s tem dela, da bi aatrlo nemško-trstvo med dnhovništvom. In ne leto: t adi špijonstvo in politične obla-
cti, ki ga župniki s takim veseljem opravljajo. Pa o tem drugi pot. -d-Ii Frankoveev pri Ormoža. Dne
17. oktobra, ravno ob popoldne |e začelo goreti v hiši posestnika Ludvika Gotweina, ki je železničar. Gospodinja je ravno prej pekla kruh »n staro brvenje se je mendi užgalo in tako v odsotnosti staršev napravilo veliko nesrečo. Skrbnima zakonskima je zgorelo vse, živino so rešili, le tri svinje so se opekle. Štiri briz-galne so prišle na pomoč, a ni bilo vode. Frankovske žene in dekleta so posebne hvale vredne, ker so pridno prinašale vodo. Pomagajte nesrečnemu, ki je izgubil skoraj vse v eni uri.
»Sokol« v Graden ima v sredo 25. t. m. ob osmih zvečer v dvorani sTOstilne g. Glanzerja »Zur Weinhe-eke« Klosterwiesgasse, svoj šesti redni občni zbor. Na dnevnem redu je prečitanje zapisnikov zadnjega rednega in izrednega občnega zbora, poročilo društvenih odbornikov in revizorjev, volitve novega odbora in slučajnosti. Dolžnost vsakega Sokola in vsake Sokoliće je, da se udeleže občnega zbora. Slovenski in slovau-ski gostje naprednega mišljenja dobrodošli.
Celjske novice. Slovenska deška okoliška šola šteje v letošnjem šolskem letu 436 učencev. Zavod ima 5 razredov in 3 paralelke, 6 razredov se nahaja v znani šolski I*)drtiji v Novi ulici, 2 pa v Gosposki ulici v hiši gospe Koderman. Poslopje deške okoliške šole v Celju jt zares pravi kulturni škandal, knkor je mogoč le v Avstriji. Vlada absolutno ne dovoli nove stavbe — in to na ljubo par renegatskim političnim in gospodarskim desperadom v Celju, kojih politično prepričanje se da kupiti za njihove dolgove pri mestni hranilnici in »Siidmarki«. V 4. razredu je n. pr. nad 90 učencev stlačenih v majhnem, zaduhlem prostoru. Kak zrak nastane v taki šolski sobi v pozimskem času, tega ne more popisati nobeno pero. Glasovitega dr. Keppa, ki je pri Šolskib stavbah v zadnji heilovski vasi glede higijene včasi tako natančen, da je njegova natančnost zelo podobna šikanam, pri tej šoli ni blizu. Na ljubo prijateljem Nemcem ničasar ne vidi. In to se imenuje vestno izpolnjevanje uradne dolžnosti v — Avstriji! Prva in glavna naloga vodilnih naših klerikalnih politikov bi moralo biti od-pravljenje teh neznosnih razmer, ki spravljajo zdravje našega naraščaja \ nevarnost in — tirajo vsako leto na stotine otrok v nemške šole. — I z občine Celjska okolica je šlo letos v mestno ljudsko dekliško šolo 206 deklic, med njimi naimanj dve tretjini Slovenk. Koliko fantov je šlo v mestno nemško deško šolo, <e nam sedai ni znano. A število ne bo manjši od deklic. — Celjska Čitalnica slavi letošnjo jesen 501et-nico svojega obstanka. Dne 20. novembra bo namreč ravno 50 let, kar je potrdila vlada pravila celjska Čitalnice. Zgodovina tega društva je v narodnem in kulturnem, posebno pa še v lokalnem ozirn prezanimiva. Za »Slov. Narod« je obljubljen o njej daljši podlistek. — Zanimivo predavanje priredi celjska Čitalnica v soboto dne 4. novembra. Predaval bo nek mladotnrški inženir v hrvaškem jeziku o razmerah na Turškem. — Pričetek letošnje gledališke sezone se je zaradi različnih ovir malo zakasnil. Kakor čujemo, bo prva predstava v nedeljo 5. novembra. Vprizorilo se bo igrokaz »Mati Skrb«, napisal Rudolf Havel. — Ljubljanska kreditna banka si je, kakor čujemo, najela s 1. novembrom prostore v Kolenčevi hiši na Graški cesti in bo tam čimprej začela s poslovanjem. Potem bo delovalo v Celju 6 slovenskih denarnih zavodov napram Z nemškim. — Celjski magistrat si je, zdi se nam naložil težko nalogo držati nad vodo papirnega trgovca Rascha. To prijateljstvo je sicer nekoliko nenaravno: četudi so vodilne glave celjskih magistratov-cev sami renegati, so vendar še vedno arijci. O Raschu pa pripovedujejo njegovi najboljši prijatelji, da je židovskega pokolenja iz Galicije. V Celju si je samo dal svedrčke odstričj in postal čistokrven sin matere Ger-manije. Možu ste obe slovenski papirni trgovini silno na poti. Pri tem mu gre kronski »jurist« celjskega magistrata dr. Ambrožič zvesto na roke — ali samo vsled somisljeništva ali iz kakih drugih zvenečih vzrokov, tega ne vemo. Pred kratkim je dal dr. Ambrožič zapleniti v slovenski papirni trgovini neke razglednice, tičoče se turško - italijanske vojske, češ, da so zemljevidi in ne dopisnice in da jih torej Zvezna trgovina ne sme prodajati! Založnik — neka nemška tvrdka v Pragi — je vložil ugovor. Radovedni smo, kaj odgovori »nemški« magistrat nemškemu bratu iz Prage. Take šikane so napram slovenskim obrtnikom v Celju na dnevnem redu. — Ustanovilo se je, kakor čitamo v klerikalnih listih, štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze s sedežem v Celju.
Predsednik mu je — vikar Goriftek, odborniki po en trboveljski in Akal-ski rudar ter neki cinkamarji. Ko
— mnogo kalinov se ne bo ujelo, delavci nimajo uprav sedaj, ko zagovarjajo klerikalci neznosno draginjo in hujskajo kmeta proti konsumen-tom, prav nobenega vzroka se navduševati za nje. Sicer je pa g. Gori-šek med onimi klerikalnimi »griin-derji«, katerim se vse ponesreči. To okrožje bo ravno tako v miru zaspalo kot svoječasno z velikim pompom ustanovljeno cinkarnafsko strokovno društvo. To je tudi naravno: vsem gospodom ni mogoče naenkrat služiti. — Veeljskem »Sokolu« se je ustanovila vrsta starejših bratov, ki telovadi v Sokolskem domu vsako 6redo in petek od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Želeti je čim mnogoŠtevilnej-še udeležbe. Število izvrŠujočih članov pri celjskem »Sokolu« mora narasti tako, tako bo Častno odgovarja lo moči celjskega in okoliškega slovenstva. Telovadbo vodi br. Josip Smrtnik.
Drobne novice. Iz finančne službe. Prestavljena sta nadpaz-nika Franc Repolusk iz Št. Juna ob Ščavnici v Konjice in Mihael Feren-čak iz Ptuja v Slovenjgradec. Nad-paznik Jože Lužar je napravil z dobrim   uspehom   uradniško skušnjo.
— Župnijo Sv. Ožbalt v Dravski dolini je dobil dosedanji provizor Vinko I^orenčič. Ta župnija je v narodnostnem oziru menr'a najbolj zapuščena v Dravski dolini. Novi župnik bi si pridobil za slovensko stvar veliko zaslugo, ako bi te razmere nekoliko zholjsal Slovencem vprid. — Zastrupljeni e. V mariborsko splošno bolnišnico so pripel jal! 17fetnO šiviljo Sofijo Fich-bolzer, hčerko bivšega gostilničarja v Mariji Puščavi. Dekle ie v bolnišnici umrlo v okolšoinah, ki kažejo na zastrupi jonje. — Tatvina. Iz ie-keera skladišča za smodnik in dinamit v \Vindisebgraetzovib gozdovih vb Pohorju «0 neznani tatovi odnesli 20 kg smodnika in dinamita. — V Moškanjeih so otroci na paŠi kurili. Pri tem se je hčerkici nekeora železničarja vnela oblekica in je dobila tako težke opekline, da je še isti dan umrla. — Imenovan je g. •Takob Mosnrec za višjeora pisarniškega predstojnika nri okrožnem sodišču v Celju. — Ohrtnopospošo-valni urad v Gradcu priredi od 6. do 1°. novembra strohni tečaj za mizarje. Prigušila ie treba podati ravnateljstvu teera zavoda. — Na nad na poštni urad. V noči od 16. na 17. oktober so skucpli nekateri rredrzni nzmoviči oropati poštni urad na Cvenu. a se jih ie pravočasno opazijo in pronodilo.
Tatvina v občinskem uradu. V
občinski urad pri Sv. Herni je prWs nek* ženska in zahtevala domnv;n-^t list. Tajnik je listino izpolnil in Sel k županu, da jo podniše. Med tem je neznana ženska ukradla iz občinske blacajno T>0 K denarja in več vnžn'h listin. 2>nska je pobegnila in jo še niso dobili.
100.000 kron je daroval koroške nu dež. društvu za mladinski skrb saksonski general baron Hnm-merstein. ki je prodal svojo graščino in se preseli s Koroškega na Nemško.
Smcšm ljudje. Volilni okraj be-Mnški ima socijalnega demokrata Rieceja za državnega poslanca. Kj^r :imajo v tem okraju nemški naciio nalci večino v obe. odboru, tam sklepajo sedaj izjave, da Rie<eja ne priznavajo kot svojega poslanca. Socijalni demokrat je se seveda krvavo norca delajo iz teh smešnih nacijo-nnlnib Jok'dmov.
Požar. Včeraj se je vnelo posestvo Jakoba Ulriba pri Sv. Andreju. Occjjj se je razširil po vseh gospo darskih poslopjih in le z največjo težavo so ga omej;li na Plrihovo posestvo, ki je popolnoma nogorelo. Pogorelo .te trdi nekaj živine. Škoda znaša nad 10.000 K, ki je le delno krita z zavarovalnino.
Primorcuo.
Revizija ljudskega štetja v Gorici kaže za Slovence, kakor se poroča iz zanesljivih virov jako dobre uspehe. Ta teden še pošilja glavarstvo vabila za zaslišavanje že oglašenih pritožnikov, ki hodijo trumo-ma na zglaševalni urad. Izpovedne so uradno tajne, na kar se udeležence posebno opozarja. Kdor je uradno vabljen se mora zglasiti pri revizijskem uradu. Drugi teden bodo javno razložene vpisovalne pole, da se lah ko vsak prepriča, če je pravilno vpi-suu ali ne. Revizija je razkrila, kakor svoječasno v Trstu, tudi v Gorici je jako veliko nekorektnosti in je crtala iz laške rubrike že jako mnogo goriških Slovencev, ki so bili nepravilno vpisani kot Lahi, ker znajo slnčajno laški jezik. Po mestu hodijo baje laški agitatorji, ki hočejo na vse
mogoče načine pregovoriti Slovence, da se vpišejo kot Italijani. Nekaterim so obljubljali ti vsiljive! cela meščanstvo. Če ostanejo vpisani kot babi, kakor so jih magistrat ni uradniki vpisali nepravilno ie pri ljudskem štetju
Najemninski davek v Gorici. Goriški mestni svet je imel V sredo občinsko sejo, v kateri je poročal svetnik Thedrez o najemninskem davku v Gorici, ki je že dovolil dežel ni zbor v delno pokritje mestnih potreb. Govornik je predlagal, od 200 do 300 K najemnine 2% in čez J00 kron najemnine 5% najemninskega davka. Predlog je bil sprejet s lb proti 3 glasovi. Meščanstvo v Gor;ci, l>osebno srednji sloji odločno prote stirajo proti temu predlogu, ker bodo ravno oni najbolj občutili to novo naklado, ki jim jo je naklonil občinski svet v teh že itak neznosnih dra-ginskih razmerah kot nadomestilo za draginisko doklado.
Nove železniške zveze na Krasu. Na zadnjem zborovanju kraških županov dne 15. *. m. v Štanjelu, S? h-ta\ili zborovalci resolucijo, v kateri zahtevajo direktno železniško zve zo Štanjela s progo Divača - Pulj. S to zvezo bi kraške občine med Šta njelom in Divačo jako mnogo pridobilo, ker ;o direktni izvoz njihovih pridelkov v Istro sedaj nemogoč.
Poroka na smrtni postelji. Nad-poročnik V. Janjanin v Gradiški, ki je služboval dolgo let pri vojni upra vi se je poročil predvčerajšnjem popoldne na smrtni postelji. Poročno dovoljenje je dobil ob 2. popoldne poroka se .ie vršila ob 4. popoldne in ob 10. zvečer ie Janjan;n že umrl.
Nesreča. V Trstu Via nuova bi vajoča gospa Ana Maver, hišna po-sestniea v Ljubljani. Umrla je dne IS. t. m. vsled hudih opeklin, ki jih je dobila, ko je pripravljala svoj obed v kuhinji m je vlivala špirit na aparat za kuhanje. Brizgnila je goreča kaplja iz aparata, užgala poleg stoječo steklenico napolnjeno s špiritom, ki je razpečila in špirit polil se je po nesrečniki Ista je bila takoj v plamenu in vsled groznih opeklin in bolečin umrla je še istega dne. Ti slučaj je zopet nov dokaz, da se ne sme nikdar steklenic s špiritom po leg ognja puščati, ker nesreča se pri vs^j pazljivosti kaj lahko pripeti. N. v m. d.!
Kolera. Zdravstveni oddelek tr-žaškeera namestništva poroča uradno, da je obolel za kolero 541etni Anton Belovič v Tam. Belovič je bil že od torka pod zdravstvenim nadzorstvom v infekcijski baraki, kjer je v ponedeljek umrla za kolero njegova sopioga Helena Belovič. Dalje je pokazala bakteri jologična preiskava, da je njegova hči, ki je tudi pod zdravstvenim nadzorstvom že od smrti svoje matere kolerobacilono-ska. Včeraj so pripeljaH v infekcijsko barako več sumljivih oseb. ki so občevale v zadnjem času z Bel^čevo in K^dellovo rodbino.
Nezgode. V parku Sv. Andreja so n*sli včerai zjutraj zastruoljčnega 2ftb?tnega Slovenca Fmila FuHa-ria. Nenadoma je umrla včeraj v Škorkljn 311etr.a Barbara Tone. Zdravnik je konstatiral srčno otrp-r.enje.
Tz železniške službe. Stavbni ad-pinkt D. Bnjič v Vdovski je imenovan za stavbnega inženirja, prov. stavbni ndjunkt H. Heinze v Trstu Za definitivnoga stavbnega ar'inuk-ta in stavbni praktikant A. Mar-kuzzi v TVlminu za prov. stavbnega adjvnkta.
Hrvatski Sokol v Zadru išče učitelja telovadbe. Letna plača 1800 kron in še postranski dohodki. v
Gospodarsko napr dramo za Šentjakobski okraj
priredi
¥ nedeljo 22. t m. ob 3. popoldne
v gostilni pri Rastoharju na KarlovSki cesti
volilni shod
i tim u MMM »lil« 31.1.i
Volile! iz Šentjakobskega okraja, v času ko izvaja klerikalna stranka najstrastnejSi terorizem zlasti nad našim kandidatom, pokažimo z mnogoštevilno udeležbo na tem shodu, da se od klerikalcev užugati ne damo. Val na shodi
Dnevne vesti.
+ O razmerah na ljubljanskem
sodižču. Pri ljubljanskem sodišču je polno nemških uradnikov. Ti so v nacionalnem ozira prav marljivi in podjetni, v uradnih poslih pa večinoma pasejo lenobo. Zdi se, kakor da bi bili za delo tu samo slovenski uradniki. Splošno se opaža, da so na mestih, kjer je mnogo in napornega dela, izključno sami Slovenci, dočim žde nemški sodniki prav komodno na oddelkih, kjer ni prav nobenega ali pa zelo malo posla. Ako pride v razpravo kaka kočljiva stvar, je čisto
gotovo, da ss ta stvar poveri slovenskim sodnikom, ker je za nemško gospodo prentrudljivo in prenaporno, da bi si prenapenjala živce ter se dala motiti v svoji idilski lenobi. So na sodišču nemški uradniki, ki sicer vlečejo mastne plače, ne delajo pa pod živim bogom ničesar, kvečjemu da so vsake kvatre prigedniki v kakem senatu, pri katerem obstoji ves njihov posel v tem, da rečejo »dne ali »ne«. Ti gospodje, ki so že zdavna zreli za pokoj, vstrajajo na svojem mestu samo za tega delj, ker se nemški »Volksrat« boji, da bi mogel nji hovo službo eventualno dobiti kak Slovenec. Nemci sami pravijo tem gospodom »Platzhalter«, ker čuvajo dotično službeno mesto za nemškega naslednika. Tudi predsednik Elsner leži večinoma na medvedovi koži. Prejšnji predsednik Levičnik je bil čisto drug mož. Sodeloval je pri v/.klicnih senatih in predsedoval porotnim obravnavam. In Elsner? Nikoli ga se nismo videli v kaki raz pravni dvorani. Morda je bil postavljen za predsednika deželnega sodišča samo za to, da »nuje načrte, kako bi najložje in najuspešneje spravil slovenski jezik izpred sodišča. Iz povedanega je razvidno, da je postalo Ijnbljansko sodišče pravi Avgijev hlev in da bo treba velike metle, da se bo ta hlev očistil in osnažil. Zato smatramo za svojo človeško in narodno dolžnost, da bomo odslej posvečali največjo pazljivost razmeram pri našem sodišču ter započeli neizprosen boj v varstvo pravic slovenskega jezika, v obrambo interesov slovenskega naroda in slovenskih sodnih uradnikov. Nadejamo se, da nas bodo v tej borbi podpirali vsi dobro misleči Slovenci!
+ Elsner v svojem elementu. Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da je deželne s* dnije predsednik Elsner izdal včeraj nov ferman. Ta ferman je zaupno naslovljen na av-skultante, pravne praktikante in odvetniške kandidate, ki delajo sodno prakso ter zabičuje v uradu izključno rabo nemškega jezika. V tej naredbi pravi Elsner med drugim: »Prišlo mi je na ušesa, (torej ima g. predsednik vohune) da se sodni uradniki pri občevanja med sabo, pri predstavljanju in pri dmerih prilikah poslužujejo poleir nemščine tudi slovenskega jezika. To moram odločno grajati, ker je protizakonito in v protislovju z uradnim jezikom, ki je Izključno nemški. Zato strogo ukazujem, da imajo vsi avskultantje, pravni praktikantje in odvetniški kandidati v sodni praksi rabiti pri predstavljanju in drugih prilikah edino nemščino kot izključno uradni jezik.« — Ali sega naša brezpravnost že tako daleč, da morajo slovenski uradniki mirno prenašati take »v zakonih utemeljene« ukaze?!
+ Rojina le števni deželnozbor-ski kandidat. Klerikalci so za bližajočo deželnozborsko volitev v obupni zadregi. Na vse mogoče načine so skušali zopet pridobiti dr. Gregoriča, da bi kandidiral, kajti dobro vedo. da bi ta njibov kandidat dobil še največ glasov. Dan na dan so letali prijatelji okoli dr. Gregoriča, dan na dan so pošiljali nanj deputacije, ki naj bi ga pridobile za zopetno kandidaturo. Dr. Gregoriču pa sta ostali zadnji vo-litvi — državno- in deželnozborska — pri katerih je tako nesramno pogorel, še tako živo v spominu, da mu to pot tudi najlepše besede niso mogle vzbuditi v srcu niti iskre upa in nade za izvolitev. Dr. Gregorič je končno klerikalcem le obljubil, da bo sklical v nedeljo zaupen shod v Union, na katerem bo najtopVje priporočal kandidata S. L. S. Kdo naj sedaj nese za nas kožo na prodaj? iz-praševal je radovedno klerikalni volilni štab. Kregar je izjavil, da se sploh ne vtika več v take eksperimente in da si je že dovolj prstov osmodil pri volitvah v trgovsko obrtni zbornici. Štefe je zbežal pred sodni jo čez mejo, torej z njim tudi ni nič. Dr. Zaje bi prišel v poštev kot najboljši reprezentant klerikalnih meščanskih manir, toda dr. Zaje je milo prosil, da naj ga puste pri miru, ker on noče biti pajac. »Kdo pa naj potem bo naš kandidat?« zagodrnja-lo je v vodstvu S.L.S. »Rojino pritis-nimo!« dejali so. Tega imamo v rokah. Rojina bo naš kandidat... In res, Rojina je moral posoditi Ime in kozo za S. L. S. Nič mu ni pomagal izgovor, da on nima o politiki nobenega pojma, nič ni zalegel njegov izgovor, da mu bo kandidatura odžrla veliko dela, nič ni prišlo v poštev dejstvo, da ga niti klerikalci ne marajo, ker vedo, da je samo iz koritar-stva postal klerikalec. Rojina je dobil ukaz in temo ukazu se je moral ukloniti. Iz omenjenih dejstev je razvidno, da so klerikalci od zadnjih volitev v Ljbljani zelo nazadovali. Zadnjič so še z vso resnostjo kandidirali dr. Gregoriča, danes niti resnega kandidata ne morejo več dobiti. Rojina je očlvtdno le posili klerikalen kandidat in klerikalna kandidatura je to pot menda le števna.
+ Krinko doli, klerikalci! Sedaj, ko stojimo neposredno pred na-
domestno  deželnozborsko volitvijo v Ljubljani,   so   se   klerikalci zopet spomnili, da jim bije   prav zaprav plamteČe srce za — uradnike. Sedaj se cede same ljubezni in naklonjenosti do uradništva in »Slovenec« preliva potoke črnila, da bi dokazal, da nimajo uradniki boljših prijateljev pod solncem, kakor so klerikalci. Co bi bilo verjeti njihovim sladkim besedam, bo napočila doba, ko bo teklo za uradništvo mleko in med, v tistem trenotku, ko zaupajo uradniki varstvo svojih   interesov klerikalcem. Kdor hoče   klerikalnim snubitvam verjeti, svobodno   mu, razsodnemu uradništvu   pa navajamo v vednost in ravnanje ta-le    zgled klerikalne ljubezeni do uradnikov:    Sredi tega meseca so se vršila na Dunaju pogajanja radi zvišanja plač železniških uradnikov, uslužbencev in delavcev. Pri tej priliki so se obrnili delegati železničarjev na razne parlamentarne skupine, da poizvodo, kakšno stališče zavzemajo dotične    stranke napram železničarskim zahtevam. »Češki enotni klub<;, katerega član je tudi poslanec ljubljanskega mesta, dr. Itavnihar, in  nemški »Nationalver-haml« sta obljubila, da bosta najodločneje podpirala   železniearske zahteve, »Kolo Polskie« se je izreklo, da se bo pri vsaki priliki zavzemalo za železničarje, da, tudi nemška kr-Ščansko-soeialna   stranka je podala izjavo, da se železničarji smejo tudi pri njej nadejati krepke opore. Izmed vseh parlamentarnih strank so bili slovenski klerikalci edini, ki so železničarjem odrekli vsako podporo ter direktno izjavili, da nimajo niti volje, niti namena   podpirati njihove težnje!... Navajamo to kot najjasnejši eksempel   hI in jene klerikalne ljubezni do uradništva in uslužbencev. Ta zgled pa je poučen tem bolj, ker zahtevajo železničarji zboljšanje v prvi vrsti za   poduradnike, nižje uslužbence in delavce,   na katere bi glasom njihovih zahtev morala od-pasti dve tretjini vsega zvišanja.Kle-rikalci pravijo, da so prijatelji prav najnižjih slojev   med   uradnist\-om! Klerikalci,  krinko doli s sleparskih in hinavskih lic!
-j- Klerikalci  v  zadregi. »Slo-venčevi« uredniki so slab«« volje, ker je javnost jela spoznavati, da so klerikalci privesek gotovih elementov, ki jim diktirajo od zgoraj, kakšne nazore da smejo imeti in kakšno politiko da smejo voditi. Klerikalci bili doslej najponižnejŠ.i    sini <bniki ministra grofa Aehrenthala in kakor pravcati lakaji so se pokorili vsakemu njegovemu migljaju. A ne samo to, opravljali so zanj celo vohunske posle ter denuncirali  vsakogar kot izdajalca in irredentista, kdor ni hotel trobiti v njihov rog. Dve leti s**m je »Slovenec« opravljal sploh samo ta posel, da je den unci ral svoje j>oli-tične nasprotnike ter jih sumničil veleizdaje, samo da bi se prikupil svojemu pokrovitelju Aehrenthalu, katerega je v vseh tonih in varijacijah predstavljal kot vzor    velikega državnika in nedosežnega diplomata. Pred kratkim pa je jel na Dunaju pihati drugi veter. Aehrenthal je v go tovih krogih padel tako v nemilost, da so jeli kritizirati in obsojati nje govo politiko. »Slovenčevi« uredniki ne spadajo med najbrihtnejše ljudi, zato se jim ni čuditi, da niso opazili preobrata na Dunaju,   čeprav je o njem govoril že ves svet. Ko so na Dunaju že napravili križ preko A^h renthalove politike, je »Slovenec« še vedno pel slavo ministru in pretekli petek je priobčil članek, ki se kai cedi samega navdušenja do Aehren-thalove politike. Takrat pa je prišel migljaj z Dunaja in   »Slovenec« je kakor tepen kužek stisnil repek med noge ter priobčil v ponedeljek čla nek »Zavoženo«, v katerem se je postavil na    diamentralno nasprotne stališče, kakršno je zastopal še v petek.   Vse to smo   suho konstatirali predvčerajšnjim in dokazali s citati iz »Slovenca« samega. Zaraditega je sedaj »Slovenec« ves iz sebe in zvija se kakor gad, ako se mu stopi na gla vo. Škofovo glasilo seveda dobro ču ti, da je pred javnostjo nesmrtno bla inirano in do kosti kompromitirane in ker se zaveda,   da ne more več oprati zamorca, je seglo po starem svojem orožju — po denuncijaciji in podlem   sumničenju.   Mesto   da bi »Slovenec« priznal, kakor je to obi čaj pri poštenih ljudeh, da je preje grešil, sedaj pa se je poboljšal, kriči kakor lopov, ki so ga zalotili pri zločinu: »Nisem jaz stoTil tega, marveč oni tam je zakrivil to in to.« »Narod« je obsojal aneksijo, češ, da pripada Srbom, Albanijo privošči Lahom, Sandžak pa Srbom,« tako kriči sedaj pošteno glasilo šenklavške gospode. Da bi za nesramno sum ničen je navedli tudi dokaze, tega seveda od katoliških »poštenjakov« ni pričakovati. Ti »poštenjaki« so vzeli patent na ves patriotizem, mi pa si »pustimo svoje zunanje   politične nazore diktirati — od Belgrada.« Da, tako je, katoliški patriotje. Mi smo veleizdajnici, vi ste avstrijski rodoljubi najčistejšega kova. Kdo bi se o tem še nadalje prerekal?   Mi ne, ker že itak komaj   čakamo,   da si pošteno
umijemo in operemo roke, ker smo imeli posla s takšnimi kreaturami!
+ Klerikalci in uradniki. Pri-cbčili smo iz Herman Bahrove knjige »Austriaca« citate, ki se nanašajo na visoke upravne uradnike, to je tiste, ki imajo poleg ministrov državno krmilo v rokah. Vsak šolarček ve, da je med temi uradniki prav malo Slovanov, čisto gotovo pa niti enega Slovenca. In da tisti visoki uradniki niso v svojem delovanju baš vzorui,
0 tem je z nami vred prepričan ves svet in tudi uradništvo, ne samo slovensko, marveč uradništvo vseh ka-t gorij in vseh narodov. Sodbo Hermana Bahra o teh ljudeh bo torej z obema rokama podpisal vsak uradnik, ker ravno uradniki najbolj vedo, da so prav razni visoki dostojanstveniki, ki opravljajo večinoma po nedopustni protekciji razne važne službe, največ krivi, da se ostalo uradništvo zapostavlja in da se ga pušča * bedi in pomanjkanju. Če torej »Slovenec« podtika sedaj nam sodbo Hermana Bahra o gotovih elementih, ki s poštenim, s slovenskim uradni-štvom pa še posebe nimajo absolutno nobenih stikov, je to naravnost bedasto. »Slovenec« si pač misli, da ima pred sabo svoje zabite klerikalne backe, katerim lahko natvezi največje neumnosti, zato skuša sedaj z nerodnim tem manevrom klerikalce spraviti iz zagate, v katero jih je spravil Šusteršič pri razpravi v uradniških zahtevah v parlamentu. Pa ne bo upalilo! Naše stališče v uradniških vprašanjih je znano, zato pa se čisto nič ne strašimo javno in odkrito povedati, da   smo neiz-
1 rosni nasprotniki tistih »skozi nos govorečih« grofov in baronov- »z dolgimi nosovi in visokimi čevlji«, ki odjedajo kruh sposobnim uradnikom,
stih gospodov, pred katerimi pa se e v prah in jim liže   pesti vsa klerikalna gospoda s »Slovenčevimi« uredniki vred.
-f- Klerikalna nesebičnost. N:s: klerikalni magnatje, koritarji in bi--Msrarji imajo vedno polna usta sladkih besedi. Vedno govore o svoji ljubezni do ljudstva, vedno polasra-n roko na srce in prisegajo, da hočejo ljudstvu pomagati, in erinljivo razglaša io, da jim gre občni blagor nad vse. Toda dojania teh klerikalnih maomatov, koritarjev in bisagarjev kažejo vse kaj drugega. Namesto srca pa imajo ti ljudje v prsih le ža-kelj, poln hinavstva in sebičnosti in vse njihovo govorjenje je lieemersko. Vsak dan prinese novih dokazov za to. 83 7'ibeleževati jih ni mogoč1, toliko jih je. Klerikalec misli le v »d-no, kako bi se polastil tujega imetja. Na to mislijo eelo pri suovaniu gv> spodTsk;h 7adrng. Naj navedemo !e en izgled. Na VrhnMu so kVrikalc: ustanovili »Kmetijsko društvo«, in so v pravila te?a gospodarskega društva postavili naclednjo nezaslišano določbo: *§ 3f>. V BlUČajU likvidacije
■>ra   načelstvo   izterjati zadružne teriatve, drugo zadružno premože-nje spraviti v denar, in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, izročiti župnemu uradu na Vrhniki,   da ga razdeli   v gospodarske :^ore  društvenega okoliša ali ga porabi za ustanovitev in podporo no v^ga takega zavoda    v zadružnem okoliŠTi« — Če torej zadruga preno-^r*do vse čisto premoženje v last vbm^kesra žnr»T»*ka, ki lahko ž njim stori kar hoče. To io vendar vrhnnec .imazanosti od koristolovstvau    Če si mžniki s svojim d^lom  kaj pri-lobe, je  vendar pravično,  da  to v '-lučaju razdrnž'tvo med sabo razde-le, na Vrhniki na bi vse to pebas.al župni urad! To pač jasno kaže, da e te klerikalne masm^te, koritarje in hisagarje sama sebičnost in binav-očina.
-4- Klerikalna kupčija s senom. Klerikalei so letos s svojo sensko knočijo dobro osknbili kranjske kn.o tovaV'p in r <koHili domačo živinorejo rv-?znrodali so seno na VSC strani, tako da bo domačim živinorejcem kmalu zmanjkalo krmil. Kako so kili na Bavarskem, na Češkem in drugod zadovoljni s senom, ki so g«i dobili od naših klerikalcev zadovolj ni, tega pač ne moremo vedeti, a en prav zanimiv slučaj smo vendar izvedeli Klerikalei so poslali nekam na Češko en vagon sena. To seno so prešali na Igu in sicer na ta način. <!a so med seno natlačili gnoja i 11 kamenja. Ker so klerikalei sami poštenjaki, je seveda čisto izključeno, da so s to manipulacijo poskusili goljufati svoje češke odjemalce. Hnoj in kamni so le po nesrečnem -lučaju prišli v to seno. Ali — hudič ne spi nikoli. Čehi so si seno ogledali in našli v njem gnoj in kamenje. In konec je bil, da so morali klerikalci ta vagon sena pustiti za 20 K, beri dvajset kronic, ker so Čehi rekli, da tega sena ne morejo rabiti za nič drugega, kot za steljo.
+ O slovenskem »docentu« Lenartu v Krakovu, kateremu je poslal deželni odbor na pomoč dva propadla klerikalna študenta, piše lvovska »Prikarpatskaja Rus« to - le: »Mi poznamo patra Lenarda prav dobro. Svoje čase se je postavljal pred lvov-
skimi dijaki s istimi ideali — naprednimi in slovanskimi —, na katere je ponosna pretežna večina slovenske mladine. On je bil docela v ruskem taboru z vso svojo dušo in navduševal se je za rusko literaturo, na Poljakih pa mu ni ugajalo to, s čemer hoče sedaj osrečiti svoj narod: aristokratisem, naklonjenost zunanjim formam, bahavost in neizmerno preziranje vsega, kar ni poljsko in gosposko. Toda poljska aristokratska družba, v katero ga je uvedel škof Sapieha, ga je predrugačila in mu spremenila dušo. Sedaj se oče Lenard klanja navidezni kulturi in je sovrag vsega ruskega . . . Sicer pa bodo aristokratski Poljaki ostali vsikdar tuji vseskozi demokratskemu slovenskemu narodu.« — Prav res, zlasti če bodo za zbližanje Poljakov in Slovencev delovali takšni elementi, kakršni so Lenard, Kregar in Štefe.
-f Na volilni shod pri Rasto-harju na Karlovški cesti jutri v nedeljo ob 3. popoldne, vabimo vse somišljenike iz šentjakobskega okraja, da se ga zanesljivo udeleže. Na shodu govorita deželni poslanec gosp. prof. Reisner ter deželnozborski kandidat gosp. R i b n i k a r.
+ Somišljeniki iz dvorskega okraja se vljudno vabijo, da se v obi-lem številu udeleže volilnega shoda, ki bo jutri, v nedeljo ob 5. popoldne pri »Franceljnu« na Tržaški cesti št 22.
-J- Obč. volitve v Kamniku. Dne
18. t. m. zvečer vršil se je v Kamniku v čitalnični dvorani volilni shod ob mnogobrojni udeležbi narodno-naprednih volileev vseh razredov is slojev. Predsednik polit, društva »Zora« dr. K r a u t pozdravil je vo-Hlce, razložil veliko važnost volitev in škodljivost pretečega klerikalnega j gpodarstva. Po nasvetih »Zoie«, za katero je poročal dr. Karba, in Fr. Stareta imenom »opozicije«, določili so zbrani volilci deloma z vskli-kou , deloma po tajnem, pismenem glavSovanju kandidate za obč. volitev. Vmes oglasil se je k shodu povabljeni doz zborski kandidat g. R i b n i -kar, ki je od navzočih burno pozdravljen v znesenih besedah izpodbijal volilee k složnemu in odločnemu na>topu, da krasote Kamnika ne ofkmni črni madež. Navajal je iz-podbujnjoče vzerlede, kako si drugod tudi po kmetskih občinah pridobivajo napredni narodnjaki sijajnih z'uag vsled zavesti svoje in složnost:. Govornik hvali način postavitve kandidatov, ki ustreza po vsem demokratičnim načelom. Besede govornikove napravile so vidno najboljši vtisk. Pričakovati je, da se podajo sedaj vsi naši somišljeniki pogumno in složno v volilni boj. In ta boj ni lahak, ker klerikalci niso Iz birčni v svojih sredstvih in preziralo zakon in dostojnost. Dokaz: Okr. slugh. obenem klerikalni kandidat, Janez Domik, je imel nalogo, dostavljali izkaznice in glasovnice v Ncv-Ijah in na Vrhnoliu bivajočim volil-oem. Mož je dostavljanje kratkoma-lo dvema klerikalnima agitatorjema prepustil, ki sta se ve vse izkaznice in glasovnice pobrala In odnesla. Dekan "Lavreneie ag'tuje z gostilniškimi konopsiiami (ljudstvo pravi. da se je cl a varstvo v farovž preselilo*, frančiškani s srvovednimi odrezanu in ueiteljiea Olln-'ek strahuje starš** Šolskih otrok. Orizasti davčni asistent Mnjcr pa zlorabi ia tvoj radi »bolezni« mu podeUeni dopust za ^itacijo r»o zaduhlih spelunkah! Tako se vidi. da je vse no nogab. kar leze in kar srre . . .
-f- Takih zav^aleev r^snire, kakor so idriiski. klerikalci ni na celem svetu. Tako je »Slovencev« idriisk; novičar podtaknil »Narodovemu« dopisniku doniš v »Zarji« o idrijskih Čehih, dasi dobro ve. da se »Narodovim« dopisnikom ni treba zatekati pod streho »Zarje«. To je zlobno pod tikanje, ki trn more 7ol'r>viti santo kak idrijski klerikalec.Nikdar se nismo strašili odkrito povedati svoje tnnenie v »Slov. Narodu«, zato tudi ni nikakega povoda, da bi se morali posluževati drugega lista. Hvala bogu nismo v hlapčevski službi idrijskih klerikalcev, ki morajo imeti vedno razne ozire na zgoraj. Tudi se nam ni treba otepati za vsakomur, kakor morajo to delati idrijski klerikalci, ki imajo tako med seboj največ odpadnikov od te in one strani. Naravnost divno je opazovati, kako iz vsake malenkosti hočejo klerikalci kovati kapital za svojo stranko in kako breznačajno pri tem nastopajo. Sedaj kaže okupirati idrijske Cehe, Pa čenča tista stranka, ki je spravila Nemca v idrijski občinski zastop, o slovanski vzajemnosti. Kar je »Zarja« pisala o Cehih v Idriji, je sama odgovorna, kakor smo odgovorni mi za dopise v »Slov. Narodu«. Mi pa smo le ožigosali postopanje nad-oskrbnika Vitouša z ozirom na njegovo protiljudsko stališče v zadevi podelitve podpor ubogim idrijskim visokošolcem. Prepričani smo, da bi se ostali idrijski Čehi lepo zahvalili, če bi jih identificirali z klerikalnim Vitoušem. Znano je, da je čefikl narod najnaprednejši slovanski narod,
zato pa je čudno, da se najde češki uradnik, ki js v stanu podpirati Oswalda v njegovih hudobijah. To more biti le uradnik Vitouševega kalibra. In kdor stopi v Oswaldovo zločesto službo, more biti tudi pripravljen, da njegovega delovanja no bomo mirno gledali, marveč po za-sluinosti javno ozigostli. Idrijski »Slovencev« novičar pravi tudi, da se je vendar sprejel Vitoušev predlog tudi od strani naprednih občinskih odbornikov. Je to resnica. Ali Vitovsev je svoj prvotni predlog umaknil, ko je videl, koliko ogorčenje je nastalo med naprednimi odborniki in med poslušalci in stavil drugi predlog, ki pa je bil v bistvu to, kar je predlagal ubožni odsek odnosno starešinstvo. Sprva pa je ta klerikalni uradnik trdovratno zahteval, naj se razdeli le borih 300 med 14 prosilcev. Taka je resnica, a na to so idrijski klerikalci že davno popolnoma pozabili. Pozivamo »Sloven-čevega« idrijskega novičarja, naj čim preje prične s priobčevsnjem številk, a najprvo iz svojega lastnega ta borja, kjer ima tako lepo in obširno polje.
-f- Ii srednješolske službe. Učitelj na ljubljanski realki Jnst Baroni je imenovan za učitelja na realni gimnaziji v Pulju, učitelj na komunalni realki v Pulju Karel Sora pa za učitelja na ljubljansko realko.
-f- Iz stavbne službe. Stavbni pristav Oskar J n r a n je imenovan za inženirja, stavbni praktikant Fr. E m m e r pa za stavbnega pristava v državni stavbni službi.
— fcelezničarske zahteve. Poročilo o pogajanjih železničarskih delegatov na Dunaju z raznimi parlamentarnimi strankami in z vlado glede zboljšanja plač priobčimo pri hodnji teden.
— Gospodinjski tečaj društva »Mladike« se otvori, kakor smo že poročali, v sredo, dne 1. novembra. Vodila bo ta učni tečaj gdč. Zemljanov«, odlična učna moč, ki je napravila pred leti na Dunaja z izvrstnim uspehom vse za to učno stroko potrebne izpite. Društvo je poslalo neposredno pred otvoritvijo tečaja gdč. Zemljanovo na poučno potovanje v Draždane, Brno in Prago, da se natančno pouči o uredbi ondotnih vzornih gospodinjskih zavodov. Najdlje časa se je mudila v Pragi, kjer si je pod vodstvom gospe Tvrševe temeljito ogledala vse moderne in praktične uredbe na ondotnem gospodinjskem zavodu ter s tem izdatno popolnila svoje znanje. Vodstvo tečaja bo torej v docela sposobnih in spretnih rokah. Gospodinjski tečaj bo trajal 5 mesecev. Opozarjamo na ta tečaj starše, zlasti pa neveste.
— Avijatika v Ljubljani. Opozarjamo na današnje »Poslano« tvrd-ke »Pisarna Universal agenture M. Mullev«, ki kot podjetnica aranžuje razstavo aeroplana slov. izumiteljev Kjuder-Reneelj, kakor tudi javne polete, ki jih namerava avijatik Kjuder napraviti na ljubljanskem polju. R'^s nečastno bi bilo za naše si. občinstvo, ako bi edini slovenski avijatik v srcu svoje domovine ne našel toliko podpore, da bi pokril otroške svoje prireditve, ki je nekaj nenavadno zanimivega in pomenja velik napredek našega naroda. Naš prvi avijatik pokojni Rusjan je moral od doma k bratom Hrvatom in SrJvom, ker ni našel doma podpore. — Ne pustimo, da bi tudi drug: njegov tovariš odšel, ne da bi od nas nesel dobrih spominov. Poglejmo druge narode: Italijane, ki žrtvujejo svojim sinovom-avijatikom naravnost ogromne vsote, da se le pokažejo svetu kot narod, ki tekrrnjje z drugimi na vseh poljih: Francoze, ki so si z narodno požrtvovalnostjo priborili prvenstvo v avijatiki: Nemce, ki prirejajo svoje letalne tedne: Angleže, Amerikance — a mi? Kdinega imamo, ali hočemo še tega odpoditi v tuji no 1 Nc! To bodi odgovor in vsakdo naj si kupi vstopnico za razstavo, ki ie veljavna za vstop tudi v letališče.
— Kranjski avtomobilni klub. Vsled intervencije kranjskega avto-mobilnega kluba pri e. kr. avtomo-bilnera klubu na Dunaju, posrečilo se je pridobiti ondotne športne kroge, da se je že določena dirkalna proga za avtomobilno dirko 1912 spremenila in bode pri tej dirki, ki se vrši v mesecu juniju 1912, naše mesto eno glavnih postaj. Vsi tekmovalci pridejo v Ljubljano, kjer bodo tudi prenočevali. K**r za prihodnje leto vožnja »prine Henrik« izostane, je pričakovati, da se oglasi mnogo angleških in nemških avtomobiliatov k tej dirki, katera bode najzanimivev ša avtomobilna prireditev leta 1912 v Evropi. Start in cilj dirke je zopet Dunaj, tekma traja celih 6 dni In pasira četrti dan nase glavno mesto, kjer bode nočna postaja. Kranjski avtomobilni klub bode osnoval posebni pripravljalni odbor, ki bode skrbel, da se postavijo za približno 150 avtomobilov garaže, lupe in da se preskrbi prenočevanje v hotelih ca   približno    400 avtomobilistov.
Kranjski avtomobilni klub bode poklonil tekmi krasno darilo.
— Češki list »Venkov« ln slovenska krajevna imena. Češki agrarni list »Venkov« prinaša tržna poročila o hmelju, v katerih pa označuje slovenski Žalec vedno z nemškim imenom »Sachsenfeld«. Upamo, da bo to popravil.
— Srebrno poroko bode ta praznovala dne 24. oktobra nad učitelj v Ljubljani gosp. Jakob Dimnik in njegova soproga gospa Josipi na roj. Kraigher. Čestitamo!
— Odlikovanje. Na letošnji mednarodni razstavi v Rimu je bila tukajšnja eksportna tvrdka žive in zaklane živine Janko Popovič odlikovana z Grand prix, zlato kolajno in oficijalno diplomo.
— Poplgovslnih pol za šolsko matico se do danes več gospodarjev ni prineslo v mestni zglaševalni urad, dasi je tozadevni rok že pote kel dne 10. oktobra. Prizadeti hišni gospodarji, oziroma njih namestniki se nujno opozarjajo, da nemudoma store svojo dolžnost, da se izognejo vsem neprilikam in sitnostim. Šolske otroke je treba razun tega tudi policijsko /glasiti.
— Izmed dobrega najboljše izbora vsaka pametna gospodinja, kadar kupuje blago, kajti to je edino pravilno načelo. In zato zahteva vedno in povsod, kadar kupuje kavni fridatek izrecno samo Kolinsko kavno primes, ki je najboljše blago te vrste, o čemur se je vsak že lahko do dobra prepričal, če je le enkrat poizkusil ta izborni kavni pridatek. Vpoštevati je treba pri tem obenem tudi to, da je Kolinska kavna primes edino res domače blago te vrste in ker je načelo vsake slovenske gospodinje, da daje vedno prednost doma-1 mu blagu, zato tudi iz tega vzroka slovenske gospodinje kupujejo samo Kolinsko kavno primes, katero kot najizbornejše in edino domače blago te vrste tudi mi toplo priporočamo.
Umrl je v Kosezah pri Ljubljani Anton Z r i m s e k , mesar, gostilničar in posestnik. P. v m.!
Na Dobrovi pri Ljubljani se v kratkem vrše občinske volitve. Volilni imeniki 30 razpoloženi do vštete nedelje. Čas je torej, da volilci trezno preudariio, komu naj v bodoče iz-roče gospodarstvo v občini. Kdor bo trezno in pametno vse preudaril. l>o pač prišel do prepričanja, da sedaj gospodarstvo v občini ni bilo v dobrih rokah. Večina odbornikov se za občinske posle ni Čisto nič brigala, župan pa je bil ponižen hlapec župnika P'an*ariča. In če je županstvo kaj ukrenilo, je borilo, ker je bilo to farovž.u na korist. Kmetske koristi so bile županstvu deveta briga. V spominu nam je še prav živo, kako je skrbel župan za nas, ko je pred leti pri nas toča pobila in nam uničila poljska pridelke. Takrat se nt zganil niti župan, niti župnik, da b" irposlovala prizadetim kako podporo. Druge -osedne občine so dobivale tnkfat od države bogate podpore, na-<a pa se ja obrisala in ostala na suhem, ker je imela nesposobnega žu-nan« fn nesposoben občinski odbor Zato bi bilo priporočati, da se dogovore pametni in samostojno mislefl mo*ie rer *i sJm ro \t svoje srede odbornike, ki H ne bodo dali komandi rati od farovža. marveč bodo delali •zkliučno in samo za kmetske ko-ri>ti.
Občinske volitve v Domžalah. A' *rodo. dne 25. t. m. vrše s* v Domža lah občinske volitve. Zategadelj je sklical preteklo nedeljo, hinavsko priH:meni petelin iz farovža shod. Na shodu je udrihal čez naprednjake, da to so liberalci, brezverci in da takih mož <?e ne sme voliti v občinski zastop; ampak le može, katere vam bode predlagala Slov. ljudska stranka. Rekel ie tudi: »Seveda Tirolee moramo tudi voliti«. On že ve zakaj, vzlic temu, da ne hodijo Ladstatter, 01>ervalder, Kurzthaler in več drugih v cerkev, so vendar ti pri njem dobri kristjani. Za agitacijo porabil je vsa sredstva, celo svojo »virčaftarčo« Manco iz njegovega zafuranega Društvenega doma je poslal v svet med ljudi in celo s hudičem je žu-sral '»Cestarjem«. Da se je zavzemal ta prebrihtni Franeelj iz farovža, da pridejo v odbor Tirolci Ladstii:-rer, Oberwalder, Kurzthaler. je um-Ijivo. Lepega dne bode predlagal, da na; občina prevzame od fajmoštra Bernika zafurani društveni dom. To se lahko zgodi že prav kmalu in T: rulei bodo pa za odškodnino zato za htevali, da jim boste nemško šolo vzdrževali. Tako bo kravja kupčija narejena. Potem pa ti ubogi kmet ln rokodelec odpri svojo mošnjo, ker plačeval bo*, da boš kar črno gledal. Zato pa možje volilci, volite može po svoji previdnosti, ki bodo gledali na korist občine, in na zmanjšanje davkov. — Ne dajte se komandirati ne od ran«. Se manj pa od privandrs-nih Tirolcev, kakor so »Prekleta«, »2ak« in pa naduti »Hana«.
Ogenj. V petek 20. t. m. je začel okoli 10. ure dopoldne goreti kozolec posestnika Janeza Skerjanca iz
Brvae občina Grosuplje. Otroka* oz'roma vnuka imenovanega gospodarja sta .-e igrala pod kozolcem. Gospodar ju je varoval in obenem pripravljal na kozolcu klajo za živino. M"d tem sta otroka zakurila pod kozolcem, kateri je bil naenkrat ves v plamenu. Gospodar je sicer slišal vpitje »ogenj«, a se je tako prestrašil, da ni mogel najti stopnjic in bi gotovo zgorel, da ga ni rešil o pravem času posestnikov sin Jožef Gar-bas. Ta je tudi-obenem rešitelj vse vasi. Njegovi pogumnosti in vstiaj-nosti se imajo zahvaliti vaščani, posebno pa prizadeti, ker njegova hiša se je že parkrat vnela, a Jožef Gar-bas jo je rešil vkljub hudi vročini, katera ga je že skoraj popolnoma omamila. Na pomoč so prišli Gro^u-peljčani z brizgalno in gasilno društvo iz Šmarja s svojo. Zgorelo je okrog 300 q sena in ves letošnji pridelek ajde, tako da se skupna škoda ceni okrog 2400 K, katero pokriva mala zavarovalnina kozolca 600 T". Zamolčati pa ne smemo komičnega prizora pri tej ne«reči. Hči Janeza Škerianca je začela zmerjati svojo svakinjo, ko je bil kozolec v najveS-jass plamenu in gasilci v najhujšem delu. Za svakinjo se potegnejo dru^e. ženske, posebno neko dekle iz Sel in kmalu nastane med njima hud pie-pir 'm pretep. Nastal je tak vrišč, da so z.-*silci prenehali z delom in gledali lasujoči se dekleti. Ko je bilo «e preveč nameri eden gasilcev cev nanje, kateri se po takem »žegnu« takoj razdružita. Res smešen prizor pitak' nesreči! Glede gašenja bi radi opomnili Grosupeljčane, da bi se vendar že enkrat združili in ustanovili prepotrebno gasilno društvo. Kako potrebno je izvežbano moštvo se je uvidelo zopet sedaj, ker akorav-no so imeli gasilno pripravo, vend.ir niFO mogli stopiti dolgo v akcijo, ker ni.«o znali pripraviti brizgalnice. Zdramito se torej zaspanci!
Iz ftkoeijana. &kocijanski župnik je razlil v nedeljo na prižniei VSO svojo jezo nad naprednimi žnpijani. Mi smo takoj vedeli. kam pes taco moli: za blamažo mu je, ki so jo doživeli on na stara leta in njegovi kl-movci. G. župnik! Pri nas je zastonj strašiti z razl^nimi katastrofami, ki jih imenujete kazni božje. Tista Ksv-Hevernost v klerikalne veljake in tisti strah prod peklom, s katerim strašite s prižnic, se je docela umaknil spoznaniu in resnici. Večina je začela ločiti vero od politike, oči so se jim začele še pravočasno odpirati . . . Zdaj pa le prosi »Lažiljubovo dopisnnče svoje tovariše > penzjoni-ste«, da vas dobro potegnejo za ušesa, da vam jih nategnejo po vseh vaseh, da boste zvedeli in slišali, kaki« sodi priprosto ljudstvo o vas »ljud-rki osrečevaloi«. Če vam pa ni kaj všeč crlede volitev, vas bomo pa pri jeli mi za kosmata ušesa ter vlekli v v?ako vns ter tam dokazali, k;iko šte sleparili in goljufali ori pobiranju glasovnic. Kar lepo bodi tiho, ljubr dopisunče in se nikar ne repenči češ da je zmagala mešana stranka ir razkoračuj se glede n^ših »goljufi: ker je še verlno čas, da vam posveti run pri sodni ji. da boste uri skledi vričeta« premišljevali O dovoljenih in nedovoljenih agitacijskih sred stvih. Caoito"*!
Pastirif so kadili. Dno T oktobrr so pasli pastirčki blizu Rake. Dolg ča.s »io si s tem preganjali, da je pri nesel e^en s seboj na pašo očofovr pipo. Najorej je nabasal pipo Loir.-Obrč ■ tohnkom. ki ga je imel pr! sebi, in kadil. Ko je imel dovolj, j/t tel pipo Francetu Kočevarju. ki j* tudi poskušal junaštvo, pa se kmalr zmagan udal in prepustil pipo Antonu Kočevarju, ki jo je vzel s seboj, ko je šel živino vračat. Skrivni je iz praznil pipo in jo nabasal z drugi ie tobakom, med katerega je bil pometal smodnik. Vmivši se k tovarišem je vnovič dal pipo Aloiziju Obrcu, ki je bil še najbolj kora »žen in se je najdalje bojeval s tobakom. Komaj pa je Obrč prižgal pipo, mu je puhnilo v obraz in mu osmodilo vse obličje. — To so vsekakor drugačne pj-sledice nego smo navajeni na nje pri dečakih, ki prvič kadt
Sel po svetu, bog ve kam. Pri rudokopu v Kočevju je delalo več hrvaških delavcev, ki so si bili najeli za kuharja Nikolo Snčeviča iz Premišlja pri Ogulinu. Sučevič je nakupa val jedila, kuhal delavcem, porazdelil potem na delavce plačilo za jed, pobral zneske in plačal pri trgovcih na upanje vzeto blago. Do 15. septembra je mino pobiral in plačeval. Dne 18. septembra pa je pobral >d sodelavcev nad 250 K za živež, prevzel od nekaterih ure in verižice v shrambo in je spravil za nekega tovariša 60 K denarja, potem pa ga je vzela noč. Plačal ni nobenega denarja ter je odnesel razen tir čez 300 K. Orožniki ga iščejo pridno, toda do-zdaj zaman.
Požari na Dolenjskem. V neposredni bližini trga Mokronog se nahajajoča vas Slepšek je na polovico pogorela. Zažgal je trileten deček. Ogenj se je posrečilo lokalizirati po trudapolnem   delu mokronoske po-
žarne brambe. Na pomoč sta prihiteli tudi požarni brambi iz Mirne in Št. Kuperta. V nedeljo 15. t. m. pa je gorelo v Spodnjem Lakencu, zgorel je en pod. Domačini pod vodstvom g. Ivana Dolenška so jako pridno gabili. I*e temu je pripisovati, da so ogenj ni razširil. Končno je prišla požarna hramba iz Mokronoga, ki je po1 vodstvom tajnika Smrekai ja •»stala toliko časa na pogorišču, da M je ogenj popolnoma pogasil. Zadala je deklica osebenke, ki stanuje v CVelharjovi hiši.
Elektroradiograf »Ideal«. Spo-red za soboto 21., nedeljo 22. in ponedeljek 23. oktobra: Popoldanski spored: Kanali in reke v Siarnu. ^Prekrasen koloriran naravni posneti k.) Fina burka. (.Tako komično.) zavarovanje. (Senzaeijonalna drama, najnovejša privlačnost.) Magi-ška umetnost. (Izredno posrečeni rarietetni trik.) Nio Wintra doživljaj v Celebrie hotelu. (Napeto pokornost zbujajoča detektivska drama v barvah; senzacija.) Čudne burke 1 ukove. (Jako komično.) V petek, 27. t. iu. speci?'.• ni veer z učinkovito rlramo »Za pestniea grofice« detektivska zgodba, s šestletnim Friekom v glavni vlogi in drugim izbranim sporedom. A' soboto, dne 28. t. m. zopet prvo vrste fina drama Nordisk-fibn Co. Mladostni greh. Samo pri večernih predstavah! Večerni spored ob 7., 8. in 9.: Zigomar kralj bandi tov v boju s Pavlom Brooue-tom, kraljem detektivov. (Največja Detektivska privlačnost sesije v 3 (tajanjih ]>o slovitem romanu Leona Sazie.
Elektroradiograt* »Ideal«. Danes predvaja se prvič krasna senza-cijska detektivska drama »Zigomar« kralj haodttov v noju s Pavlom Bin-q netom, kraljem detektivov. Drama je od začetka do konea velezanimiva, zatorej naj nihče ne zamudi, ogle la-ti si ta velikanski film. Predvaja se I i pri večernih predstavah in je šoloobveznim otrokom nedostopna.
Okrog sto voz zelja so danes pripeljali na tukajšnji trg. Blago je vseskD3i lepo in zdravo in cena tudi pov-en- povoljna, kajti plačevali so zeljnate glave po 6 do 12 vinarjev, ar vspričo splošne draginje vseli dmgih zivjl nikakor ni pretirano.
Med na cesti. Snoei se je nekemu vozniku, ki je peljal med, pokva-:1 sod, da je sladka tekočina začela i tirljati pv cesti. Na Bregu pa se je napravila kar eela mlaka medu. Mladina je hitro zapazila voznikovo nezgodo ter hitela z žlieami in lonci "■a kraj »sladke« nesreče, da si nekoliko potolaži svoja sladkosneda usta. Dogodek je povzročil mnogo vesele zabave med občinstvom.
Vlorn v sv. Petra cerkev odkrit. Ob zaključku lista došla nam je senzaeijonalna vest, da je bil vlomilec v sv. Petra cerkev po prizadevanju ljubljanske policije prijet v Gradcu v osebi znanega cerkvenega tatu Pavla Webra rojenega 1871. 1. pri sv. Krištofu pri Celju. Ukradena moštranca se je dobila v Mariboru. Podrobnosti poročamo prihodnjič.
Skrivnostna najdba. Včeraj zjutraj je našel nek pekovski pomočnik na obrežju Ljubljanice pri prisilni de lavnici izvod Prešernovih pesem med katerimi se je našel listek s sledečim napisom: Tukaj si je končala življenje 18 letna A. P. Policija še ni doznala kdo je samomorilka.
Izgubljeno in najdeno. Šivilja Marjeta Žumer je izgubila črno bar-žunasto ročno torbico. — Delavec Jakob Kramar je izgubil v robec zavezana 2 komada po 5 K- — Delavka Marija Žulj je izgubila zlat prstan. — Xcka gospa je izgubila nojevo pero. — Trgovčev sin Evold Schneider je izgubil zelenw plišast klobuk. — Delavka Marija Škvarci je našla ponošeno baržunasto ročno torbico.
Varietetne predstave bodo jutri ob 4. popoldne in ob 8. zvečer pri VVeissu v Trnovem. Konjušna ulica. Več inserat.
mmm obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
rx sla] g, dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, 10 K iz poravnave neke kazenske zadeve. V Limbušu jc nabral g. načelnik C. M. podružuice Ani Godec 2 K 50 v na trgatvi v vi-uegradti g. Fel. Ribiča. Mesto venca na krsto pokojnemu g. not. kand. Milanu Detičku darovala je ga. Marija Boblekova v Žalcu C. M. družbi 10 X. Ob gostovanju ge. Anice Švigl-Simoncičeve na Vidmu se je nabralo 7 K 07 v, katere je poslal C. M. druž bi g. učitelj Rudolf Arnšek. Hvala!
Društvena naznanila.
Sokol I. priredi 4. novembra »Sokolski večer« s koncertnim, telj-vadnim in plesuim sporedom. Prvič nastopi popolni društveni orkestralni odsek.
Ravnateljstvo trg. bolniškega in podpornega društva vabi vse svoje čl ine k maši, ki se bo kot društvena cerkvena obletnica služila jutri v I
nedeljo ob 10. dopoldne v kapeli v Leonišcu.
Slcv. akad. društvo   »Ilirija« v
Pragi. I. redni občni zbor se vrši dne 23. okto bra 1911 ob 8. zvečer v prostorih restavracije »u Kettuera«, Slovanski gostje dobrodošli!
Prosveto.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes zvečer opereta »Sramežljiva Suzana« (za nepar). — Jutri v nedrju popoldne ob 3. igra za mladino »Mali lord« (za lože nepar); zvečer opera »Rigolctto« (za par-abo-nente). — V torek prvič v sezoni Grillparzerjeva »Sappho« (za nepar) .
Izmed sodlfto.
Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Klerikalno maslo. Danes se je
vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti posestniku in gostilničarju pri Novem svetu A. Gor-šetu. Tožil ga je znani klerikalni agitator Debevc, zlatar na Marije Terezije cesti, zaradi razžaljenja časti. Gorše je svoječasno opozoril svojega hlapca, da naj pazi če da svojo uro Debevcu v popravilo, da mu jo Debevc ne zapravi. Gorše je to pripoznal, nastopil pa je dokaz resnice, ki se mu je popolnoma posrečil. Sodišče je Goršeta oprostilo. Natančnejše poročilo o obravnavi priobčimo prihodnjič. — Danes se je vršila tudi obravnava proti nadsprevod-nikti južne železnice Ošabnu, katerega je tožil znani klerikalni propagator in agent dr. ŠušteršiČev Antončič zaradi očitanja peskušene žepne tatvine. Ker sc jc pri obravnavi pokazalo, da je stvar resnejša kot navadno gostilniško zmerjanje je sodnik obravnavo preložil, da zasliši nove priče, ki bodo potrdile obtožilne izjave toženčeve proti tožniku Antončiču. Tudi to obravnavo priobčimo natančnejše prihodnič.
mm %imi
* Poroka v cesarski hiši. Danes ob ]X>1 12. so je vršila na gradu Schwarzavu ob Južni žel. poroka bodočega avstrijskega prestolonaslednika Karla Frana Josipa s princeso Žito Parmsko. Poroka, ki ima za našo cesarsko hiš-, velik pomen pa je historično zanimiva tudi zaradi oseb, ki se je udeleže. Razen našega cesarja se udeleže poroke kralj Friderik Avgust Saksonski s svojima obema najstarejšima sinovoma, nadvojvoda Josip Ferdinand, nadvojvoda Fran Saivaror s soprogo nadvojvodi-njo Marijo Valerijo in hčerko, vojvode Filip in Albreht \Vurttemher-ški, vojvoda Miguel Braganški, pretendent za portugalski prestol in princ K&aver Parmski, ki se je bojeval, Kakor je znano na strani monar-ltistov na Portugalskem in kt je imel še pred kratkim v Verinu na Španskem, kakor smo poročali, konflikt s španskimi uradi, ki niso hoteli dopustiti, da bi na španskih tleh zasledoval gibanje portugalskih mo-narbistov. Med gosti se nahaja tudi princ Lonls Orleanski in Henrik XXIX. Keuški. Cesar se je pripeljal danes ob 10. in 45 minut na kolodvor SL Egvdenj ki so ga za sprejem razširili. Pri poročnem sprevodu je bilo odka/ano mesto nadvojvodi Karlu Franu Josipu med cesarjem in nadvojvodinjo Marijo Joze-fo, princesa Žita pa je korakala med vojvodo Madridskim in vojvodinjo Parmsko. Takoj za njima je sledil saksonski kralj z nadvojvodo Franom Ferdinandom. Kakor znano, je daroval cesar nevesti krasen diadem v briljantin, njen ženin pa ji je poklonil Širok ovratni kolje iz velikih biserov, nanizanih v dvajset vrstah. Prihodnja cesarica pa dobi tudi svoj lastni dvor, kateremu bo stala na čelu grofica Thuuova. Novoporočenca bosta prebivala čez zimo večidel v gradu Hetzendorf, ki je za nju žo popolnoma pripravljen, mimogrede pa se bosta mudila tudi na gradu Brandvs ob Labi. Nadvojvodi je zvišal cesar takoj, ko je zasnubil princeso Žito apanažo od 50.000 K na pol .»^ilii^na kron.
* Aviatik ponesrečil. Iz Macvna v Georgiji poročajo, da je avijatik Evgen Ely padel s svojim aeroplanom ter vslod poškodb kmalu nato umrl.
* Parnik se potopil. Parni k »Se-gundo del Cerro« se je na potu v Amsterdam v Severnem morju potopil, 39 oseb je utonilo.
* Samomor 1041etnega starca. V Noviji na Hrvaškem je skočil v morje 1041etni Peter Gortič iz žalosti, ker mu je umrla njegova žena, stara 100 let.
* Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožcf-ova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 201) gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima napram drugim, na
odvajanje čreves nčinknjočim zdravilnim vodam še to prednost, da »Prane Jožef-ovo« vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj
naznanja, da se vrsi
v nedeljo, dne 22. oktobra 1911 •b S popoludao ▼ gostilni gosp. Oblaka (pri »Tončkovem Fran-celjnu") nn TrtnftU cesti it. 22.
volilni shod
Na shodu poročata kandidat za deželni zbor g Adolf R bnikar in drž  poslanec g. dr. Vi   Ravni h ar
Somišljeniki, udeležite se shoda oolno-številno. Odbor*.
Teletom i mwm
»OhlBlP
Dr. Josip Vosnjak težko zbolel.
Slovenska Bistrica, 21. oktobra. Dr. Josip Vošnjak je težko zbolel. — Katastrofa skoro neizogibna. Politična situacija.
Dunaj, 21. oktobra. Voditelji češke delegacije pridno nadaljujejo svoja pogajanja z baronom Gau-tsehem, katerih potek je dosedaj vseskozi ugoden. Bolj kakor kedaj pa čuvajo prizadeti najstrožjo tajnost, da se obvarujejo pred spletkami mnogoštevilnih sovražnikov, ki se zaganjajo v idejo rekonstrukcije. Na čelu hujskače v, ki si iščejo sedaj torišča ne le med Nemci, temveč tudi med Poljaki, koraka dunajska »Neue Freie Presse«, infernalna nasprotnica vsakega parlamentarnega in ua-rodnega sporazuma sploh. Razvoja započete akcije ne l>o moglo preprečiti — če Čehi obranijo hladno kri in premišljenost svojega postopanja. — Sporedno in ne posebej, kakor hočejo vedeti nekateri nemški listi, z Gau-tschevo akcijo pripravlja zbornični predsednik Svlvester medsebojne dogovore voditeljev velikih strank glede parlamentarnega delovnega programa. Ta »parlamentarni delovni svet« bi naj v bodoče zasigural konsekventno izvajanje sklepov, ki jih sprejme konferenca načelnikov strank ter za take konference tudi pripravljal predloge. Seveda zamore tak »delovni svet« le tedaj funkcijo-nirati, če so si stranke, ki ga tvorijo, na jasnem, da to kar sklenejo, tudi hočejo. Predpogoj je torej, da se vsaj nobena izmed njih ne nahaja v opoziciji. Za Cehe pa obstoja danes le alternativa, ali v vladno večino, ali pa v* najstrožjo opozicijo — tertiuin takozvana politika prostih rok non datur. — Neka druga akcija barona Gautscha, ki se giblje sporedno z njegovim prizadevanjem za rekonstrukcijo kabineta, pa je v nevarnosti. Ministrski predsednik si hoče ustvariti ne le parlamentarno večino, temveč tudi precej močno rezervo, katero bi v slučaju potrebe lahko klical na pomoč. So to Rusini, ki so v zadnjem času zapuščali svoje absolutno opozi-cijonalne okope ter se približali ministrskemu načelniku, v nadi, da jim pomaga vsaj v največjih njibovih težnjah. Konference z baronom Gau-tsehem pa jih niso zadovoljile in izdali so komunike, ki znova oznanja strogo opozicijo. Večja nevarnost preti baronu Gantschu seveda od druge strani. Prepiri v nemškem Na-tionalverbandu so povzročili v tej organizaciji kritično situacijo, ki grozi roditi razpad. Razvezani nemški radikalci pa bi se takoj podali v boj proti »slovanskim aspiracijam«. Zmešnjava bi bila perfektna. Treba bo še veliko taktične umetnosti, mnogo takta in preudarka na vseh straneh, predno bodo dozoreli Gautschevi načrti. Časih imajo stare »Dolenjske Novice« prav s svojim klasičnim izrekom: »Kaj se bo skuhalo — to se še ne ve.«
Inicijativni predlog poslanca dr. Ravnih ar ja.
Dunaj, 21. oktobra. Včeraj jc podal poslanec dr. Ravnikar v parlamentu inicijativni predlog glede regulacije razmer sodnih oficijantov in pomožnih uradnikov v smislu njih zahtev.
Poroka v cesarski hiši.
Dunaj, 21. oktobra. Na gradu Schvrarzan Se je vršila danes poroka nadvojvode Karla Frana Josipa z princeso Žito Parmsko, kakor smo to že opisali na drugem mestu. — Ob V«JI. je priplul nad grad nadi*>roč-nik Bier v svojem Etricbovem aeroplanu. Poroko je izvršil papeški delegat mon8ignor Bizletti. Priče so bili Za ženina: kralj saški in nadvojvo-dinja Marija Jožefa, za nevesto pa: Juan, vojvoda Madridski in Marija Antonija Parmska. Po poroki je bila maša ter je po maši papeški delegat izročil novoporočencema papeževo lastnoročno   pismo s Čestitkami in
s
papežev blagoslov. Na vrtu so priča-kovsli novoporočence otroci in neka deklica je deklamirala pesem. Nato so bili vsi udeleženci kinematograf i-rani. Ob 1. popoldne se je vršil slavnostni rodbinski dine.
Češko - nemška sprava. Praga, 21. oktobra. Pogajanja za mirno delovanje nacijonalno - politične komisije se bodo najbrže posrečila.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 21. oktobra. Ministrski predsednik grof Khuen pride v ponedeljek na Dunaj ter bo sprejet od cesarja v posebni avdijenci, v kateri mu bo poročal o kompromisnih pogajanjih za ogrski državni zbor. — Diference obstojajo glede dveh točk: vlada hoče, da se najprej reši brambna reforma in potem proračun; opozicija pa zahteva, da se dc»-bata o brambni reformi prekine in reši najprej proračun. Opozicija pa zahteva tudi junktim med brambno in volilno reformo. Ce se pogajanja razbijejo, bo vlada primorana državni zbor razpustiti.
Hmelj.
Norimberg, 21. oktobra. 200, 500, zelo trdno, cene se dvigajo. 285/845.
Turčija pristopi k trozvezi.
Carigrad, 21. oktobra. V turških krogih so zatrjuje, da pristopi Turčija v kratkem trozvezi.
Rcvolucfja na Kitajskem.
London, 21. oktobra. Iz Kiu Ki-anga prihajajo vesti, da so v Hanko-vu revolucijonarji vzeli eno križar-ko. Iz Pekinga poročajo, da so revolucijonarji zasedli nek ij važnih točk ob železniški progi v Hankau. Vladno vojaštvo trumoma prehaja k revolucionarjem, zlasti zaradi toga, ker vlada ne izplačuje mezde. Podkralj v Junanu je dal iz strahu odvzeti vojaštvu vso municijo.
London, 21. oktobra. »Dailv Mail« poroča iz Kiu Kianga, da se je vršil pri Hankavu oster boj z revolucijonarji, ki so z granatami potopili neko topničarko. Ostale kitajske ladje so zapustile Hankau, njih moštvo pa simpatizira z revolucijonarji ter jim hoče izročiti ladje. Izgube so majhne, materijalna škoda pa zelo velika, ker so granate užgale tudi mnogo poslopij.
New York, 21. oktobra. Uradno se razglaša, da je ameriška vlada poslala pred Hankau dve križarki.
Italijansko-turška vojna.
Mir?
Carigrad, 21. oktobra. Turški zunanji minister je v zbornici izjavil, da je v najbližjem času pričakovati miru z Italijo pod pogoji, ki so za Turčijo ugodni.
Pariz, 21. oktobra. Turški poslanik Rtfaat paša je dobil baje poziv, da uvede mirovne preliminarije.
Afriško bojišče.
Pariz, 21. oktobra. Pri izkrcanju italijanskega vojaštva v Bengasiju je prišlo do hudega boja med Italijani na eni in Turki na drugi strani. Turki so se borili s pravim junaštvom. Italijani so sicer sedaj gospodarji mesta, vendar potrebujejo nujno pomoči, ker je število izkrcanega vojaštva premajhno.
Rim, 21. oktobra. „Corrtere d' Ilalia" poroča, da so Italijani zasedli mesto Bengasi. V boju so Turki imeli 300 mrtvih in kakih 500 ranjenih. Italijanske izgube so baje neizogibne.
Carigrad, 21. oktobra. Izšel je sultanov ferman, s katerim se imenuje polkovnik Rešad paša za poveljnika turških čet v Tripolitaniji.
Berolln, 21. oktobra. „Lokalan-zeiger" poroča iz Carigrada, da so prodirali Italijani proti Nešatu. Pri c int i so jih napadli Arabci, kaLrim so se pozneje pridružili tudi Turki. Italijani so izgubili na bojišču 50 mož In so pobegnili ter pustili na bojišču mnogo orožja in municije. Arabci so imeli 10 mrtvih.
Ob bolgarski meji.
London, 20. oktobra. „Dally Cronicle*4 poroča iz Soluna, da so se vršili na botgarsko-turški meji ostri boji med Bolgari in Turki, v katerih je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Boj je trajal kake 3 ure. Baje so streljali tudi s topovi.
Izjava.*)
Podpisani uslužbenec pri Meščanski k rporaciji v Kamniku izjavljam danes dne 19. oktobra t. 1. na dopis v »Slovencu« z dne 18. oktobra t. I. frt 239, pod naslovom »Liberalni terorizem«:
Načelnik kamniške korporacije Jank^ Kosehier je bil sicer pri meni in me vprašal, ako mu dam pooblastil - in glasovnico ali pa če grem z njim vobt. na to sem mu rekel, ]a gospo t, trnja žena je že oddala zjutraj brez moje vednosti pooblastilo g. župnil u, ne morem več pomagati.
* Za vsebino tega spisa je nredui&tvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Siee* sem videl, da je kil gospod nekoliko jezen, se obrnil in rekel, je že dobro.
Ćez nekaj časa pošlje po mene, da naj pri Jem v gostilno k Tomažu Grid "ku, kamor sem tudi šel.
Tam pa mi je rekel, ako je vasa žera dala pooblastilo brez vašega dovoljenja g. župniku, lahko gresto po njega, ga vam mora vrniti in vi lahko pridete potem sami volit.
Nikdar pa tni ni g. Kosehier od. povedal službe, kakor tudi ne grozil, da me iz slnžbe odpusti.
Bistrica, dne 19. okt. 1011. R. Debeue, priča.      Alojz Gradišek.
• *
i
K zgorajŠnji izjavi imam pripomniti le toliko, da kaže slučaj, kakšen je klerikalen terorizem. Ako ne more človeku po praviei in poštt-nn*ti blizu,pa mu ni nepoštenost, laž, hinavšeina, sploh nobena lumparija preslana, da bi poštenega človeka pripravil ob dobro ime. To je Bogu in klerikalcem ljubo.
dopisnika notice v »Sloveneu« pod naslovom »Liberalni terorizem« pa imenujem, rloker se ne podpiše s polnim imenom, ali pa mi ne dokaže resnico vsebine tistega dopisa, ničvrednega lažnikij in čisto navadnega lumpa.
Da pa bo državno pravdništv* izvedelo za nedovoljeno agitacijo klerikalcev, naznanim tn javno:
Dne 18. t. m. prišla je gospa Cecilija Pire, žfna t^sarskejra mojstra k ?neni v prodajalno, bila vsa razburjena in rekla, to je pa že vendar prp*-«V-. s*» na eesti nima človek miru. Vorašam jo, knj pa je mama. ona na ini reče: Na kbmeu me dobi dekan LavrenTič in mi reče, ali ste že pregovoril i svojega moža, da bo z nami volil? Ko sem mu rekla, da M, zagrozi mi 1 besedami: če ne ho val mož z nami volil, ne boste vi pa tudi nc vaB otroci v nebesa prišli.
Jaz pa v Masam iIHtatBO oravd-nistvo: mar je |n dovoljeno, ?ili je to prostn votHevI Ako -i npa kamniški tj. feka?! Lavrenrir tako vplivati na žene volil crv. pozivi jn m torej dr/. ntavimiStvo, da vzame ta sluraj v ptMfWi in kaznuje preveC- srborito tint!:. »Sl<~>venea< na poživljam, ako i m 9 Še kaj r»oSteno^ti v ^bi. da ponatisne to »Izjavo«.
Janko Kosehier.
Poslano.
Tvrdki >;Pisarna   T'niversal • agenture M. Mullev«
Ljubljana.
Sporočam vam, da sem pripravljen, spustiti se v zračne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slučaju, ako so stroški teh poletov vnaprej pokriti, k^r se mi ne zdi umrstno, vzlic temu, da sern Slovenec, delati "Ljubljančanom zabavo na svoje stroške, poleg tega pa še tvegati z avija-tiko spojene nevarnosti.
Z odličnim spoštovanjem
Alfonz Kjudcr
3610_avijatik
VFndni poziv.
Slavnemu občinstvu!
Razstava aeroplana Kjnder-Ken-čelj v areni »Narodnega doraac, ki se je otvorila v svrho pokritja stroškov javnih poletov, ni posečana tako, kakor bi to bilo v čast slovenskemu narodu. Ker ima avijatik Kjudcr v programu javne polete v Ljubljani, izjavljamo s tem, da so vstopnice a 1 K veljavne tudi za vstop na letališče.
Obenem se naproša rodoljubno slovensko javnost, naj vsaj sedaj, k# so zadnji dnovi, — poseča razstavo ter omogoči avijatiku Kjudru polet, kar bo v čast vsemu sloveuskemu narodu.
Ker je pa polet spojen z velikanskimi stroški t. j. postavljanje han-gerja. razne pristojbine, varnostne odredbe, poslujoči personal itd., itd. in ker avijatik Kjuder ne razpolaga s tako ogromnimi denarnimi sredstvi ter je trosil velike vsote za aeroplan sam, je ležeče na slav. občinstvu, da z malenkostno vstopnino 1 K omogoči našemu odličnemu rojaku, da se pred domačo javnostjo izkaže.
Ne pustite, da edini slovenski avijatik odide prosit tujca pomoči, katero pri tem podjetju absolutno potrebuje. 3611
Pisarna »UNIVERSAL« podjetništvo poletov in razstavno ravnateljstvo aeroplanu Kjuder-Renčelj.
Darila.
Upravništvn naših listov so poslali:
Za Ciril . Metodovo družbo: G.
dr. Jeruc v Ljubljani, ob vstopu k Ciril - Metodovi družbi 5 K kot darilo.
Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj In odgovorni urednik: Raslo Paatoslenriek.
--—- t-----. Gotovo ni domačega zdravila, katero ae da tako mnogo-stransko porabiti, nego »MoUo-vo franooofco Iganfe iai sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže Ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeiim. Steklenica K %'—• Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOU, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchlanbsn 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ot preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Kašljajoče opozarjamo na oglas
0 TIiynonal Scillae, večkrat zdravniško odrejeni in preizkušeni preparat.
Vsaka dobra, varčna kuhinja bi
morala imeti v zalogi Maggijeve koc-v' za govejo juho. Vsaka kocka — saino z vrelo vodo polita — da takoj
deiikafoo govejo juho, katero lahko vporat'jate kakor druge doma i>ri-rejeac juhe. Maggijeve kocke za govejo ;!u'jo a 5 v so iz najboljšega , osnega ekstrakta in iz vseh potreb-
1 ,h tlorlatkov pripravljene in zato so j ■mclnoma gotova goveja juha v su-lii obliki. Kadar kupujete, pazite vedno, na ime Maggi in varstveno znamko zvezdo s križcem.
Mnogo je preizkušena
alkalicna kislina pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojil no s sečno kislino.
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
SUNTA kolesa.
«iiGbšim!J?! jamstva Onstrarinj ceniki brapiifei
w
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
fredal. trgovina s kolesiin posem. deli.
Izposojevanje koles.
Svarilo
pred ponaredbatni!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
Ne bil bi bolan!
Naročajte »FLORJAN'* od izdeJovalnice j Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
J
Postavno varovano.
Žitne cene w Budimpešti.
Dne 21. oktobra 1911.
Termin«
šenica zaoktober 1911.   . za 50 kg 11-95
zenica za april 1911    .  . za 50 kg 1212
!<2 za oktobet 1912 ... za 50 kg 1052
Koruza za maj 1912 .   . . za 50 kg 864
>ves za oktober 1°U   .   . za 50 kc 95§
->ves za april  1912 ... za 50 kg 9*70
Meteorolosftno ponflto«
Sna* mM a* ii.lt mm
| oktobra |	Cta Tiaja	Stmaje tara-■etra vmm	h	1	Nebe
20	t. pop.	73P2	161	si. vrh.	bresobL
•	9.tv.	739-6	8-6	si. szaa.	•
21.	7.zj.	739-6	32	brezvetr.	megli
Slednja včerajšnja temperatura 9*1*, norm. 9 7'. Padavina v 24 arah 00* m«.
rranćlika Irlmiek naznanja v
svojem in sorodnikov imenu pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod 3607
Anton Zrimšek
mesar, gcsfiinitor, sedaiifar ia posest, t Kosezah
po dolgi, neizmerno mučni bolezni v starosti 43 let, dne 20. oktobra 1911 ob pol 4. pop., previden s sv.
zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 22. oktobra 19M ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Kosezah št. 15, na pokopališče v Dravlje.
Sv maše zadušnice opravile se bodo v več cerkvah.
Za prijazen spomin rajnika se
prosi.
Koseze pri Ljubljani, 20. oktobra 1911.
Frančiška Zrimšek
soproga.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Jakoba Dragan
bivšega  urarja v Ljubljani
mi je došlo tolikov izrazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zahvaljujem se srčno vsem, ki so mi stali na strani v teh težkih urah s tolažili in oskrbo rajnega Na dalje se zahval i ujem si. urarski zadrugi in nje gosp. načelniku za izrečeno sožalje, častno spremstvo in krasni venec. Končno vsem cenj. darovalcem vencev in šopkov, ki so ga spremili k večnemu počitku stotera hvala. 3620
Ljnbljana, 21. oktobra 1911. Karolina Dragan.
Elegantno, ceno 3622
stanovanje
s 3 sobami, kopalno sobo in pritikli-
nami, visoko pritličje,
se odda s   1. novembrom.
Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«.
Izjava.
m*
anten Zaje,
pgjjhaM tajaj t fnww. H«t«urt>.
Trgovski pomočnik
star 19 let, iiučen in službujoč v vetji trgovini mešane stroke in deželnih pridelkov ter zmožen slovenskega in po večini hrvaškega jezika, si ieli v svrho boljših izkušenj pi*e-aneattl sedanja aa—ta. — Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na upravnistvo »Slov. Naroda« pod šifro »Pesne* IS1". 3621
Redka prilika I
planino
Zelo dober skoro nov
aa po •oni proda na voglu Sv. Petra cesto, vhod Eadeckega e. it 2, L nadstropje. 3619
vsi! hm
bi se moja sestra, Slovenka, 27 let stara, rada spoznala z absolv. starejšim visokošolcem. Ima 10.( 00 K gotovine, pozneje Se 10.000 do 14.000 K. — Nekaj denarja takoj na razpolago. — Samo resne ponudbe pod „J. M. J. 968" na anončno ekspedicijo Eienretca,
3616
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno   za gostilni* carje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Tenzije cesti 11
(KellzeJ).
Ravnokar se došle aajaevejše sIOTenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2-—. 271
jutri, v nedeljo 22. oktobra
v gostilni Weiss v Trnovem,
Kon|ušna ulica. Karel Lewen, univerzalni komik.
Alfons Peochke,
sloviti kralj vezilomeev in univerzal. artist
Gospodična Gospodična Ela Carmen,   Fricka Ferron
3624 iiuzionistinji
Začetek ob 4. pop. in ob 8. zvečer.
Vstopnina 60 vin.
Danes v soboto ob B. zv. v hotela LIoyd.
Nc 1 168 11-1
3623
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani odd. I. je po prošnji lastnika g. Franca Pavlovčiča, kontrolorja prisilne delavnice v Ljubljani, na prodaj po
javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer
j zemljišče vlož. štev. 88 kat. obč. Št. Petersko predmestje I. del, :-:     obstoječe iz hiše štev. 13. sv. Petra cesta in vrta :-:
za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 80000 K.
Dražba se bo vrnila dne 30. oktobra 1911 dopolndae ob t« ari v pisarni c. kr. notarja g. Matije Hafner, Ljubljana! Dunajska cesta.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiž. dolga izročiti v roke prodajalcu. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Matiji Hafner,
kot sodnem komisarju v Ljubljani.
G. kr. okrajno sodišča LJubljana,
oddelek I., dne 17. oktobra 1911.
SamO 6 dni! z brzoparniki francoske dražbe.
Najkrajša Itovre u M W\l
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za vse razrede dobiš eaUaio pri 3439
ED. SMARDA
oblastveno p trjena potovalna pisarna v
LJubljani Dunajski cesta 18
? kiši Knttete seseJiblce, tri .r
3615
gestilse
Igvtca".
domovine pe naprtili cevi. Izdaja vozne listke pe za prirejanje zal sklk vlakov. Tsa
učenca
bolji, hiie ▼ minufmktnrni ter m elani
trgoTini Mac itokar v AJtovMtaL
PWW>— doobln Blata, paaciraao aimto čm ar.br—
'mm w piiiii —— wktm II-,
v 14 kifiktii ataaoK •"—* v pristao ar.bro Z t*SS, » P»-•iaćeno Z t*4S, j« do»cd«j »•)-
at. aadoaaMtilo a* prtatn« MM lina«i Kat morm m-daatuje ko4C.k papirja Raapo-iUja po povsetju sli će m denar na-jre^poSlje c hi kr. d to m i <to-
IMS, iaOm  Bogato ilattro*«« glavai katalog . okoli «UM ;  aa aahtovo grmti.
ia fraaka
3
Dr. juris
z več ko 2 1. notarsko in sodnijsko prakso BnV*   liče mesta ~W
kot BotanJn ali odvelDiski kandidat.
Naslov  pove  uprav.   »Slov. Naroda«*
Uradnika
z dobro  šolsko   izobrazbo, veščega nemškega in slovenskega jezika,
sprejme velika zavarovalnica.
Vstop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na 3606
poštni predal štev. 11 v Ljubljani.
Sftiaoisčnika In detalllsta
spretna železninarja,
nemščine, hrvaščine ali kakega drugega slovanskega jezika zmožna 3614
sprejme veletrgovina z železom.
Natančne ponudbe na upravnistvo >Slovenskega Naroda« pod „at. 3614".
Proda se lopo
: za afcti H utaj tmm pobiltra :
Uralu alloa 21, L aadstroplo, llnbllaaa. 3567
dobrega, zanesljivega nakupnega vira za porabne in darilne predmete zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilu-strovani katalog z okoli  4OC0 siikami.
C. In kr. dvorni dokavlt«!)
Jan Konrad, Most 1173, Češko.
Knpim proti takoj injemn plačilu
1   •        ■•!        i »v 3593
sredmeveliko hi
V LJubljani. — Ponudbe z navedbo cene, davka itd. pod „Hi S a" na upravnistvo »Slov. Naroda« do 26. oktobra.
liče se aa 7 letnega dečka
stanovanje i m oskrbo
k boljii rodbini. Ponudbe in zahteve plačila pod »A. G.« poste restante Ljubljana, do 25. t. m. 3568
se proda
v Hrenovi ulici it IS.
Stalna cena 9.000 K. Poizve se Marila Terezije cesta štev. 16 v Lfnbliani. 3601
3595
popolnoma ve££ hrvaškega in nemškega jezika ter strojepisja 3613
se takoj za trajno sprejme
pri veletrgovini z železnico. Prosilci železninske stroke imajo prednost. — Ponudbe s popisom življenja na unrav-nistvo »Slov. Naroda« pod ,,ite 3613".
Primar i j
5609
dr. Dersnnc
notarskega kandidata
izvežbanega v vseh notarskih opravilih* samostojno moč. Prednost ima oni, ki ima tudi vsaj eno leto sodne prakse. Plača po dogovoru, nastop čimnajpreje.
Notar Anton C ar 11 v Žužemberku,
Išče se starejša, preprosta,
Ujna mM
ki zna kukati ter slovensko in nami ko brati in pisati. — Več pri
0. FIux, Poljanska cesta 6.
Vrtnarski mm
najmanj  14 let star, poštenih staršev,
se sprejme takoj pri
Alojziju Kor sika,
umetnem in trgovskem vrtnarju v Ljubljani, Bleinreisova cesta 1 ali Vrtača itev. 1. .;,>os
Hrastove sode
v vseh velikostih, nove in že rabljene razpošilja najceneje tovarna sodov
Emil Plcb, Praga-Mlchle. «*
:: Komisijske zaloge se oddajo ::
vestnim zastopnikom pod najugodnejšimi pogoji.
E 349-8
3617
Dražbeni oklic.
Pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi Štev. 4. bo
dno 21. novembra 1911, dopolndne ob 9. url
dražba posestva, vlož. št 51 kat. obč. Lužarje, obstoječega iz gospodarskih poslopij, več njiv, vrtov, travnikov, pašnikov in gozdov, s priti-::   klino vred, ki obstoji is več glav živine ter gospodarskega orodja, u
Nepremičnini določena je vrednost na 18835 K, njeni priti k hm pa 1227 K 60 v.
Najmanjši ponadek znala 13375 K 07 v.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št 4, med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je vglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v toku dražbenega postopanja, tedaj samo s nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj osnamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C kr. okrajna sodnija Velike Lašče oddelek IL,
dne 14. oktobra 1911.
MVB
8
023154
6231
FK
T4
7HVF^^
FU
55
Cementne cevi t vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
x m x
Ljubljana
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd.
X SI X
Preizkušeno zanesljive ure
Samo K no.
3 letnim rednim pismenim jamstvom.
Nr 4010 nikiasta renjon" toarka   »Fantasie«, so* i i ti en okrovi
s dobrini, izvrstno reguliranim ni-klastim kole>
»jem s kame
Nr. 413 Ravaotaka s pravim srebrnim okro-vom s pozlačenim kolesjem skameni
K 11-—.
Nr. 4139. S
srebrnim notranjim plai-ceni K 13-—. Nlkak Hi-
kol Zamena
dovoljena.
Denar nazaj.
Razpošilja po povsetjtf znana zmožna svetovna tvrdka *
Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj Most št. 1144, Češko.
Glarni   katalog  c   okoli   *m ■ '   slikami   dobi   vsak na »ahtevo gratis in trar.ko_
Za Vsesvete!
Za Vsesvete!
Največjo zalogo
in trakov 11
• O
(komad od 2 K do M E) Ima
fr. Iglic. Ljubljana, Mestni trg štev. 11-12.
Cene brez konkurence! Zunanja naročila hitro in ceno!
Kupajte samo najpopolnejše!
Stroji Rcmington
pišejo, seštevalo la odštevalo I
— K/5
1 f
o
nT 2£
Glogovski & Co.
o. in kr. dvorni dobavitelji Gradec, ioanoeumsring 118. Telefon 384.
Pojasnila brezobvezno. 3507
JS£  : Ea EbBn pil
v Čeških Budejevicah.
To je izborno, na plzenjski način varjeno pivo.
Zaloge: Ljudi jaca: V. S. Eohrman. Trat: Schmidt & Poloni. Postojna: Emil nh CarzaroUi. Pulj: Lacko Krti. Trnovo: Rudolf
1825 Vaienčič. EekA-Sašali: Ante Sablick.
Si tal
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
m
151
& KOMP.
19
0 151
m
o is
(§1 0
lil GD tsl
Bi[^iDii^irji[Di!mmiroirqiim^
I tsl
[al
FRANCA JOŽEFA CESTA STEV. 3
:: SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. n
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
Jtfpdna in konfekcijska trgovina
M- hrištofič- ftučar
s* je prss&lila v lastno hišo na S*ari 9-
Priporoča $elo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni   tudi po meri.
Postno krasne k°^ume, plošče, pelerine, rasne jopiče, ^r//ar, domače halje ter
: bluze m otroške oblekice. :
Velika locira perila in hiffijeničnih potrebščin 3a novorojeni^e. — ,\ „•,   Vsa^o modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po pošli.
99
Peter Majdič, Celje.
Podružnica v Kranju.
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, gospodarskih Štedilnikov, prekucijivih kotlov in parilnikov za pičo, bakrenih kotlov za kihanje žganja, dobrih slamoreznic in dragih gospodarskih strojev, nagrobnih križev, Kristusovih teles in nagrobnih svetilk v vsaki izpeljavi. Cena nizke! 3491 P©etre*bo tedna!
samo stolna tudi v gospodinjstvu,
30—40 let stara, z dobrimi izpričevali
se sprejme z novim letom. 3576 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
leta 1066.
M.
Jana, I M
Ljublj
Kongresni
Predtlskarlfa.
Risarski atelije.
Hisiraje. knfnranje, raontiranle. I
TamlmriraDje in vezenje na roko. |
Največja zaloga ienakih 146      ročnih del
in vsakovrstnega materijala.
Pijan wij|ilii|ai nuni!
Jftoftna trgovina I
0. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, lavratnic, pletenin, rokavic, predpasnikov itd.
PRIVATNI PLESNI POUK.
IV ponedeljek 23. oktobra se prične v dvorani hotela „UNION" posebni pleenl IP
poduk za gospodične in gospode iz boljših krogov. Plesne vaje, katerih udeležiti se '
mm  moreje samo oni, ki so se preje vpisali pri spodaj označenem, vršile se bodo vsak pone- ^
I deljek in četrtek, začenši točno ob 8 uri zvečer. ^
B          Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje se vsaki dan od 11—12. nre dop. is od Lj
2 2—5 popoldan.                                     Z odličnim spoštovanjem ™
mr,-.i Giulio Morterra, Šote! pri SiOIlU Št. 73j§
^"za jesensko sezono priporoča velikansko izber^
m. iiroii
1 za gospode in dečke v krasnih vzorcih in najboljši izvršitvi I
Ljubljana, Dvorski trg št. 3
K. Kune
:: Ljubljana,
Dvorski trg it 3
STROGO  SOLIDNA POSTREŽBA1
juiUli v Ljubljani
Stari trg štev. 21
Velika zaloga damskih klobukov.
mt Ogled klobukov brez obveznosti neku pa. -mm
Sprejemajo se popravila. pošilja se trii na izbiro.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Prta petja ebiirtia tvrdMa v. zlatnine ii srebrnine
. SUTTMER
LjiiUjaiiL Mestu tro (nasproti rotora) ii Si Petra cesta 8
Nikelnasta moška ara z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrni ».»»•*    »•     mm 970 14 kar. zlata  „    ••    o • • m m 44-— M Nikelnasta danuka „ z verižico  „ M 8-50 Prava srebrna m    mm    m mm
9-50
14 kar. zlata N m • • • m ».20*— Uhani zlato oa srebro . • . # a 1*80 14 kar. zlati enaiii.....m „ 4-50
M
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „lko".
Teletom it. 173. Teletea it 137.
3Z
SL
8166
42
CF
02
4OEX
706
DUoikl vestnih.
Kri zeva pot naših srednješolcev.
Kadar pride v naše liste vest o slov. srednješolcih, gotovo ni nikdar vesela. Čeprav se pa adi včasih kak časniški odmev srednješolske mizerije malenkosten in ne preveč upoštevanja vreden, vendar bi bilo skrajno napačno omalovaževati te X>ojave iz srednješolskega življenja, kajti vsi skupaj kažejo na sistem, ki je skrajno škodljiv svobodnemu razvoju mladega inteligenta.
V letošnji jeseni so se zopet čule upravičene pritožbe o malenkostno-sti in smešni pedanteriji različnih c. kr. gimnazijskih ravnateljstev, ko je šlo za običajno družabno in plesno izobrazbo gojencev najvišjih razredov.
Ne more se tajiti, da gimnazije na slovenskem ne poskusijo vsega, kar bi oviralo družabno omiko svojih gojencev. Sicer se po univerzitetnih mescih že takoj spozna, kdo prihaja iz zavodov, ki družabno življenje ne smatrajo za pogubo in one revčke, ki plahi, nevajeni in nerodni begajo okrog- sebi in drugim v nadlego in neprijetnost.
Včasih smo take eksemplarje personificirane nerodnosti dobili le po »zavodih« a la »Marianum«, »Alovsianum« itd., sedaj je pa taka figura postala nekako vzor slovenskega gimnazijca in c. kr. ravnateljstva tekmujejo, kdo bo produeiral vee Štorastih nerodnežev in neizobraženih neolikancev, seveda na pristni katoliški podlagi.
Glavno divjanje se v tem času koncentruje proti tako imenovanim ^srednješolskim plesom«. Ti, po na-iienem ministrstvu direktno priporo-
Tani kurzi nikakor niso določeni sa-l o brezumnemu norenju po plesni dvorani, ampak imajo zelo potrebno namero, vsaj nekoliko privaditi one, kateri nimajo sreče doma si pridobiti slov. izobražencu potrebne fine j se olike, na elegantnejše, prožnejše gi-he, izbranejše besede in — last not le&st — na »občevanje z osebami finijega spola«. Kakor bi gotovo take vaje med sabo postale dijakom, mične in bi padli vedno zopet in zopet v svoj domači kolegijalni ton, se vzbudi ob ženski družbi le oni čut za finejše izražanje in obnašanje skoro spontansko in gotovo ne smemo prezreti dejstva, da raznospol-nost zelo pospešuje razvoj estetičnega čnta.
Seveda se bodo proti temu pojavili takoj ugovori, češ, praktično pa i>ivar popolnoma drugače izgleda. Ne gleda se baje niti na napredek v oliki, niti na estetične pridobitve, študente kvari drugospolna družba v nravnejn in verskem (!!) oziru in enako je za deklice ples poguba; po-i^g tega »trpi« šolski napredek itd., skratka, kdor pleše :>anathema sit«! Z^radi tega pa nastopajo, srednješolska ravnateljstva z navdušenjem, vrednim boljše stvari, proti plesu dijakov in pri nas je ta boj za ples na-vzel že ravnotako odurne, kakor smešne oblike. Zahteva se sklep in dovoljenje vsega učiteljskega zbora sa obisk plesa, določajo se za ples take ure, da se mora stvar končati še pred pravim začetkom, od obiskava-nja ali neobiskavanja plesa se na-priivlja odvisen red v šolskih predmetih, plesalci se strožje cenzujejo itd.; vzrokov za šikaniranje srednješolskemu profesorju znano nikoli no zmanjka.
Na ta način postopajo sedaj vse slovenske gimnazije na Kranjskem. Pa, za večjo čast božjo, naj bi tudi še to bilo.
Napredni srednješolci občutijo mrzli veter sedanjega klerikalnega režima tudi še na drug način. Znano je, da neka cesarska odredba iz leta 1851 prepoveduje srednješolcem snovati društva, obenem pa društveni z*kon od 15. novembra 1867 izvze-Tiiov cerkvene bratovščine in razne kongregacije od določb tega zakona.
To izrabljajo katehetje, da pod patronanco škofov, dež. šolskega bveta in ravnateljstev srednješolskih zavodov snujejo razne »Marijine« in podobne kongregacije, ki za svojim neumno - nedolžnim naslovom skrivajo srednješolske politične organizacije.
Ne smemo prezreti dejstva, da se naše srednje šol — najvažnejši fcktor za razvoj naše narodne inteligence — sistematično poklerikalju-jejo. Izmeti suplentov dobe samo klerikalni mesta, mnogo jih zaradi avaneementa postane neodločnih, če ne klerikalnih, stari, resni in značajni profesorji pa ali gredo iz studa pred temi novimi razmerami, ali pa stanejo kot manjšina neupoštevani.
Tako se z učiteljske strani skrbi za procvit klerikalizma na naših erednjih šolah.
Da je ob takih razmerah fanatičnim katehetom njihova klerikalno - politična misija lahka, ni težko uganiti. Zato procvitajo »kongregacije«, ki imajo svoje člane že v prvih razredih med pol - otroci in zato je
vsak ugovor proti takim razmeram brezpomemben in skoro že nemogoč. A tudi klerikalizem sam pod krinko človekoljubnosti ali usmiljenosti skrbi za ubijanje mladih talentov. Pri nas imamo za to privatno škofovo gimnazijo, ker menda c. kr. še prepočasi delujejo, poleg tega pa še srednješolske internate, ki skrbe z zločinsko natančnostjo, da je mladi duši vsak polet nemogoč in mora- ostati prikovana v temnih sponah znanosti, »odobrene od visokega knezoško-fijskega ordinarijata«. V Ljubljani je tako interniranih kakih 200 Mari-janišenikov, v Mariboru je tak inter-natski zapor, v Št. Vidu' pri Ljubljani je škofova gimnazija itd.
Nepobiten fakt je, da se pri nas sistematično poklerikaljuje naša srednješolska mladina, kajti klerikalci vedo, da je treba uničiti naraščaj, pa pade tudi edini še nezmagan nasprotnik klerikalizmu — narodna inteligenca. Zato pa boj tem zastrup-ljevalcem vodnjakov! Z odločnim bojem no moremo izgubiti ničesar. Mojstri političnega bojkota znajo, četudi z nepostavnostjo in ciniično brez vestnost jo proti svojemu boljše-u\v prepričanju naprednim dijakom odjesti vse podpore, ustanove in celo od klerikalcev odvisne službe. Če pa že prospeva kaka liberalna institucija, pa se vsaj vgnezdijo vanjo, da imajo oni dobiček od nje, čeprav nič cela. (Glej klerikalne parasite pri podpornih društvih za slov. visoko-šolce. kjer so pustili napredne akademike vse počitnice truditi se z zbiranjem denarja, ki ga bodo sedaj pridno pomagali porabljati zase.) Vsaka pri zanesljivost na naši strani je bila vedno za nas pogubna, nikoli-nam niso klerikalci dobro z dobrim vračali, zato rešimo na srednjih šolah, kar so še da rešiti z odločnostjo in brezobzirnostjo. Pred vsem je treba, da se s samoizobrazbo izpolnijo one velikanske vrzeli, ki morajo ostati od formalne šolske izobrazbe, ki je pri vsej svoji revščini še klerikalno pobarvana.
Gojiti samoizobrazbo posamezno vsak zase, ali združeno je tedaj prvo in najpotrebnejše. Ker je pa treba paralizovati vpliv in pomen klerikalnih »konirregacij«, ne bomo odnehali in i s svojimi organizacijami, ki so, da že rabimo pedantsko - pedagoško frazo »necessarium malum«; vsaj pri teb razmerah.
Zanemarjati srednješolske razmere na Slovenskem bi bil neodpu-sfen greh za vso bodočo inteligenco in sploh za napredek slov. svobodomiselnosti.
Zato opozarjamo tudi na naslednje: Kadar se ponavljajo brutalni dokazi krivične klerikalne maščevalnosti bodi si s strani profesorjev do dijakov, ali s strani kateheto v, kar se posebno ob času svetih eksercicij vsako leto ponavlja, tedaj so ne bomo več zadovoljevali s kako ogorčeno časniško notico, ki stvari prav nič ne koristi, ampak bomo gledali na to, da se za stvar zavzamejo faktorji, ki bodo znali varovati tudi vsakega dijaka pred klerikalno nasilnostjo. Dosedaj so taki škandalozni slučaji ostali nekaznovani, ker se ali starši, ali dijaki sami niso upali nastopati proti prepotentnim □či tel jem ali pa tudi niso bili dosti verzirani, da bi mogli z zadostnim poudarkom privesti stvar do konca. Ker se je podobno godilo vsem naprednjakom, ki so morali s EaroroSke strani pretrpeti marsikatero nepo-stavnost, je zadnji sestanek župnikov narodno-napredne stranke, dne 4. t. m. sklenil ustanovit! posebno obrambno društvo proti klerikalnim nepostavnostim, ki bo vsak slučaj sodno ali sploh primerno zasledovalo in znalo dobiti zadoščenja. »Orga-ni'/acija svobodomiselnega nar. naprednega dijaštva« bo skrbela, da se zbirajo slučaji, ki jasno kažejo klerika Jno-profesorske in katehetske ne-postavnosti in bo take slučaje potom obrambnega društva privedla do za-dovoljivejšega konca, kakor je bilo to dosedaj mogoče, ko so se vse šikane i grenkim obrazom požrle zaradi »ljubega miru«.
To se mora sedaj korenito končati. Zob za zob moramo nastopati, ali pa bomo kot slabši propadli. V nas pa je preveč sile, da bi se zado* voljili s kako žalostno vlogo!
Vse dopise za »Dijaški Vestnik« je pošiljati na naslov: Milko Naglic, urednika Dunaj VIII., Hernalser Giirtel 4/III. vrata 28.
Slovenski dijaki!
Kupujte šolske in iie knjige
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
Svila za neveste
od 1 ae vin. metar naprej v Frank0 in ae oeerlnj«*« ee potili* aa dom. Bogata isbtra vzorcev ee polije o prvo poeto. Tovarna um evllo) Hdb-aekert, aMnrleeu 3 62
Ustna voda
Zobna krema
A",S!!,ST gostilno
LJafellaaa Židovska ulio« itev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka aa dame, gospode in obroke Je vedno na isbero.
Vsakršna naročila te Izvršujejo točne le to nizki ceni. Vse »ere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj 2 se blagovoli vzorce poslan. 40
ti
prvi in edini slovenski oglaševalec in trgovec glnusovlrjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-ših to varen, nc-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. UglaSevanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
v živahnem kraju na raooti, gospodična, boljša kuharica. Ponuabe pod Šifro »gostilno* na upravnišivo »Slov. Naroda.« 3413
Trdne, lepe in ceno
so 3262
&m\¥~    platnine ^DB
iz tkalnic
Josip Zeleny & sinovi
B. Ćerma pri lfaehoeu, Češko.
VzorCI TSIkc rrste "*Jboljših te 33 let preizkušenih tkanin za gospodinj-stvofejoprene zastonj.
Priložnostni nakupi
4—L5 m dolgi ostanki Is blaga do 120 cm široko: 30 metrov K 13*— 40 metrov K 17*— franko.
Gradi,  kaaefasi,   rjuhe,   fine   tkanine, cefirji' oksfordi, lnleti, brisače, žepni robci itd.
Pozor slavno občinstvo!
Prevzela sera staro, znano
gejtilno
r
T
• t.
Vsi oni, ki trpijo na kaŠJa, bronhijalncm kataru ter
na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče.
Z lahko vestjo spričujem, da je zdravilo od »Goudron-a de Guyot« uspešno sredstvo j in deluje kar najbolj« proti boleznim, za ka- | tere ie bilo priporočeno.
Ze več let sem bil napadan od nekega krvničnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje da sem se okrepčal, daslravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapusti!.
No dobro »Goudron de Guvot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje i. t. d.
Potem  ko  sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem j moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma | prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam : svojo hvaležnost. Vse moje .rdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobile popolno zdravje, za katero sem se boril več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena E 4-— hi po E 2*50.
„pri Zidana"
na Poljanski cesti štev. 37.
Točim pristna dolenjska vina, izvrstno žganje, sveže pivo in skrbela bodem tudi za dobro kuhinjo.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem
Marija Gašperut.
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. ZtMeTaj!; take] Lrciolačia eaih jnaifnn ii razni »;tfi
FR. P. ZAJEC
Ljubljana,  Stari trg štev. 9.
najiinefe kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlageJn„mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po smernih cenah priporoča
S. Strmoli.
brivec in Sasničar
fjnbljana, ?o5 Irance št. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane Ženske lase po najvišjih cenah 1788
□ □
eoio
Franc Bergheim.
bodo  potem  veselili z menoj, ker zadobili | bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za si pridobiti telesno moč.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelja tega zdravila.
Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. febr. 1896.
Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-
Guvot« v vseh jedilih, v množini kavine Žlice na vsak kozarec vode sli kakoršne si bo^i pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustaviti napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Priprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gcu-dron-Guyot«.
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-yot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guyot«. Dela se Iz Katrama, neke posebne vrste obrežne smreke, Ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopi ji vega katrama ;in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron-Guvot« ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rodeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
P. T. — Oni. ki se ne morejo privaditi okusu katrama, lahko nadomestijo »Goudron-Guyot« s »Krogljicami GuvoN iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Gu-vot« so bele in podpis Guyot je Črno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19. rue Jacob, Pariš. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-koczy in v vseh boljših lekarnah.
Josip Stupica
jermfinir In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalego najrailičoejili
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremileae
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
Zajamčen vspeh
aicer denar nazaj. 3339
Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku, ■ed. dr. A. Riza
krema za prsi.
Nt.k.tfi  .« por»da. na .iro...
Sujie ersi, pelae, krepke telesae oblike, is vsaka starost v kratkem tmn.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zaperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vas zdrav-aiško sbmgtfeno preizki-šena lepoti !a.
lekoratorli
□iDODinioininin
ročnih del
lili HiEI
v LJubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
J Tamburiranje
Montiranje :-;
dr. A. &lxa Buna!
£S., Scrjgasse 27 &
Razpošiljanje diskretno po povzetju ali ::     franko če se vsota naprej pošlje. ::
KASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SC1LLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih Število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tkjmoamel Selil aa pri oslovskem kašlj« in drugih vrstah dušljivega kašlja. ■F Prašim vprašajte svojeea zdravaika. 1 steklenica 2-30 E. Po pošti franko ako se pošlje naprej S»t0 E. 3 steklenice ako denar naprej 7.— S. 10 steklenic ako
denar naprej za 20-— K.
Izdelovanje in glavna zalega
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —    Praga III., *t. SOS. —-
Pazite na ine iideka, izdelovalca   in as varstvene znamko.
V Ljibfjeai t klnrse*. Jts. Mayr, dr. 0. Piccoli is Jes. ćiiaar.
64
82
Dnu u kurjavo
suha, trda in mehka,
odpadki od stavbnega lesa
se dobe v tovarni V. Seagnettlja, oesta na Rudolf ovo železnico Številka  16,  za državnim kolodvorom. 3543
5 Najfinejše svilnate gumaste :
specialitete
3 norci K1.—: 6 vzorce. H180. 12 vzorcev K 3*40. tudi v pismealli znamkah. Potina ilustrovana tro-sera gratis in ::  franko. :
Higienska manufaktura
ISinger, Dunaj. I. lfflesingerstr.8\F
■Ml
zrezana na 60 cm dolga polena in zložena v seženjske skladarnice, dalje drobro razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvez&sia v okrgle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do kiše v Ljubljani: Leva gre ta Auersperga gozdarski in upravni urad v Ha-mršlju, pošta Studenec - Ig pri Ljubljanu — Blago se lahko naroči po pojti, ali pa pri hišniku v Gosposki ulici št. 15. 3328
Važno za vinske trgovce
KI
* > •
: s. :
ISI
KI
! N !
is i
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa,
od 400—8CO 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545
pri tvrd k i
}L Kosner 16
v Ljubljani. :
Važno za vinske trgovce.
131
I N :
a
131
* IT * III
!!! \t\
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K 2-— boljšega K 240, polbelega K 3 60, belega K 4-20, prima kakor puh mehkega K 6*—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6—, bel K 12—, najfinejši prsni puh K 1440. I Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180 x lil cm a K 10 - 12—, 15-, IV-, 21-, i 200X140 cm a K 13-, 15—, 18—, 21-—f zglavnica 80x58 en a K 3 350, 4—. 90 x 70 cm a K 4 50, 5 50, 6-—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10 — naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artur WoIlner, Lobes 35 pri Plutji (ĆesJtO.)
i
y I
'Zrn
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" "cigaretni papir ali stročnice.
IV
366
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
66
- ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •-• - .-• Beiervnl fondi K 33,758.289*24. — izplačane odškodnine In kapltall|a a 115,390.603 01.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
V »a   pojasnila daje:
čigar pisarne so v lastnei bančnej nisi
Generalne ustomrto v Ltubliani
i Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
!
Svoj izdelek oitro ig—e strojne zidne in zarezane strešne prve vrste lr"~^ TRI^ Jp4^ prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike zn razprodalo zarezanih strešnikov.
ili
m
liajbolj varno naložen denar! Jfajvecja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 565 milijonov kron.
v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih : obrestuje po :
4% °o
brez odbitka.
Ne vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Denar in knjižice se lahko pošlje ::  po pošti. ::
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezerv, zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba naloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice potrjenih po c. kr.
dež. vladi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem.
Posoja na zemljišča po 5*; in proti plačevanju dolga po najmanj V/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Posojilnica v Brežicah
lite
gostilničarja
za hotel „6riČ". Pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do 1. novembra t L 3504
platnine in pavolnine
2883 J
kupite naravnost pri izdelovalca najceneje.
Novosti finih flanel in narbentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Krepi, Donrnška 305. Mi
^sHMEanHaUBavawav
Lastniki tovara za opeko in cemeni
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K.
Mine tovarne strojev za keramike in livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke i. t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
v poipiranje
Varstvena znamka Sidro.
limrnent. Capsici comp.
Nadomestilo za
S
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjo itd. po 80 h, K 140 tn 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno i riljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri „Zlatem levu" i Pragi, [listina i. 5 mi
■■V
E
9
AYER
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturna trgovino f
§MW   na debelo in drobno.   ~*mWt )£*
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
?*3WWfc /rti«*-"
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvettjavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorUt električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga -11 ysočany,
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
5549
3755
88
71
192865889^2939685^
45147255
Prihodnost iiuftnL
Stopetdeeet let je teg«, kar so francoski učenjaki z veliko resnobo prestresali vprašanje, ee bo kdaj mogoče izdelovati človeška bitja na n me ten način. O tem vprašanju so bile izdane cele len j igre in nekaj časa so to stvar pretresali v vseh krogrih. Celo na dvora so se začeli zanimati as ta problem in naposled je bil povabljen imeniten učenjak, da zbranemu dvom to stvar razloži. Učenjak je svojo nalogo seveda odlično izpolni in poslušalci so vsi prepričani pritrjevali njegovim izvajanjem. Samo neka mlada dama je odkimavalu s glavo in je naposled kar odkritosrčno povedala svoje mnenje: »Čemu pa iščete novo metodo stvarjati ljudi — saj se vendar stara metoda moškim in ženskam prav dopade.«
Te zgodovinske anekdote sem se spomnila, ko sem prečitala proroko-vanja znane pisateljice Ellen Key, ki ji dela prihodnjost ljubezni toliko preglavice. Ellen Key je čudovito pogumna žena. S prepričevalno silo, resno in toplo oznanja svoje nazore in mnogo tega, kar je povedala, je tako resnično, da je vsak ugovor nemogoč. Ljubezen je mnogokrat pravo prokletstvo za prizadete ljudi. Najne-greenejŠ] zakoni so bili navadno sklenjeni iz največje ljubezni in so zastrupili že milijonom ljudi vse vrelce življenja. Ljubezen je slepa, pravijo navadno ljudje, a s tem je premalo povedano. Ljubezen je goljufiva, ka-i\or konjski mešetar najnevarnejše ,>orte in združuje ljudi, ki nikakor skupaj ne spadajo in katerih potomci usmiljenja vredni. V takih zakonih najdejo ljudje morda nekaj časa nekoliko osebnega zadovoljstva in užitka, a to vedno na stroške človeškega rodu. "o"Erotična sreča posameznika naj služi požlahtnjevanju človeškega plemena« pravi Ellen Key v svojem spisu »Ljubezen in etika«, če naj se to uresniči, je treba pravice posameznih ljudi spravili v soglasje z zahtevami in z interesi človeškega plemena in ta čudež naj ^:nri ljubezen prihodnjosti. ki jo imenuje Ellen Key veliko ljubezen. To je nova metoda; popolnoma nova pač ni, a vendar temeljito popravljena in zboljšana.
Prihodnjost ljubezni nam je to-rej Ellen Key odkrila, aH kako naj pridemo do nje, tf>cra nam ni jasno razložila. Cilj je viden, ali pota do njega nam tudi Ellen Kev ni razložili!- Človeški rod bi seveda rad imel brine srečne zakone, iz katerih bi izšlo mnogo zdravib otrok, ali kai. ko človeka srce dostikrat premoti. Mlado dekle ima vedno svoje ideale — Ellen Kev pravi, da si jih nemška dekleta sestavljajo iz Siler.ievih pesmi in kirasirskih la.itnantov. ali jih malokdaj dosežejo. Insploh: Kako -i je mogoče predstavljati, da Ho dekle že pri prvem poljubu mislila ua — požlahtnenje plemena. Sploh mislijo dekleta na vse prej, kakor na požlahtnenje človeškega rodu, dasi jc to poglavitna zahteva in odlični interes cele človeške družbe.
Predpogoj   požlahtnenja člove-škega plemena je, da se onemogočijo neadravi zakoni. To je stara skrb modrijanov in nestevilnokrat se   je že sa h t o val o, naj tu država vmes pooo c. Kakor zahteva katoliški duhovnik pred poroko spoved ni listek, tako naj država zahteva pred poroko od ženina in od neveste zdravstveno spričevalo — tako se je slišalo in Čitalo že neštetokrat. Ellen Kev seveda noče nie vedeti o taki brutalnosti. Saj Človeška družba vender ni kaka kobilarna. Pač pa upa Ellen Kev, da bo-r'o ljudje sami začeli na to misliti. V svoji   omenjeni knjipri pripoveduje Ellen Kev marsikaj o švedskih dekletih,   ki so se kratko   pred poroko odpovedale ženinom, ker so spoznale, da jim ne bo mogoče ueakati materinstva. Švedski profesor Ribbtng JO, po poročilu Ellen Kev izdal potimo brošuro,   v kateri je pretresal vprašanje, s kakim moškim se dekle ne sme poročiti in je navedel veleza-zrmimiv slučaj. V nekem mestecu so bili vsi zakoni nesrečni. Strašna bo-Irien se je tam   podedovala od roda đo roda, ker so se prebivalci sami med seboj ženili in m ožil i. Tedaj pa so se združila dekleta proti tej temni strahoti in so se zarotila, da se nobe-aa ne poroči. Na ta radikalen način 5i dekleta hotela   zadušiti bolezen, štrajk deklet proti ženinom. Na pr-i i>ogIed ima to nekak operetni zua-'""j, a v resnici je to nekaj heroičnega    Zgodovina   nam   pripoveduje o 'triali,   ki so se v vojskah borile ob strani pvojib mož, pripoveduje o že-r-ah,   ki so s svojimi   telesi zaprlo luknje v trdnjavskih   zidovih — ali -o kaj manj heroična   tista dekleta, *i so na občni blagor pustile, da se $ai je posušila njih gorka kri in ki BO svojo osebno srečo žrtvovale občni Koristi. Seveda je to izjemen slučaj, j rakih deklet je malo in morda je še manj moških, ki bi bili zmožni odpo- ' vedeti se ljubezni.   Koliko   jo sploh Ijndi, ki ee zmenijo za taka vpraša-
nja. Moški gledajo na nevestino doto, ženske na ženino v o imetje ali službo. Ne kakšen je kdo, ampak kaj je in koliko zasluži — to je dandanes odločilno. Samo kadar se ženijo prestolonasledniki, vprašujejo diplo-inatični posredovalci, če je nevesta zdrava in je od nje pričakovati zdravih otrok. Ellen Key upa, da bo v prihodnjosti f bolje in sieer v tem smislu, da bodo ljudje 6ami znali uganiti, če so dani vsi pogoji zdravemu zakonu. V prihodnjosti ne bo ljubezen več slepa, ampak bo videla tudi v temi in spoznala bo instinktivno, kdo je zdrav in dalje spoznala, da je lepota vseh lepot — zdravje. Selekcija, ki je danes še umstve-na operacija, bo postala — tako upa Ellen Key — vsakemu človeku prirojen instinkt.
Ellen Key sama ne pričakuje, da se bode njega upanja že v bližnji prihodnjosti izpolnila. Treba bo čakati Se nekaj generacij, predno bodo ljudje zmožni instinktivno uganiti, če so dani pogoji za dober iu rodoviten zakon. To se bo pola troma izvršilo in zato govori Ellen Key tudi obširno o evoluciji v ljubezni. V teh dolgih desetletjih se bodo ravno nazori o tem, kaj je n ravno in kaj ni nravno, bistveno predrugačili. Iz nove etike se bo porodila uova ljubezen. Nova morala bo stala na temeljnem stališču, da ue more biti grešno, kar spravlja telesno zdrave in duševno otroke v življenje. Ellen T\ey pravi naravnost, da bo moralo priti do tega, da ne lw več meroda.j-no, če sta moški in ženska poročena, ali ne, marveč če hočeta nositi skrb in odgovornost za svojega otroka; da bo vse eno, če bo otrok zakonski ali nezakonski in bo odločilno le, če Je otrok duševno iu telesno zdrav. Tn dalje zahteva KI ion Kev, da hodi popolna ločitev /ikona,, razporoka, do-v< J jena, če zahteva to lo eden zakonskih, in dalje zahteva, da morata biti v zakonu mož in žena popolnoma ravnopravna.
Torej razporoka in odprava po postavi določenega in zlasti v zapuščinskih zadevah veleva/nega razlikovanja med zakonskim in nezakonskim rojstvom, to sta znamenji, k. jih je postavila Elen Kev na potu, vodećom v bodočnost ljubezni. Ne vem, če upa Ellen Key, da se bo to tokom 50 let uresuičilo; meni se zdi, da je tako u nanje skrajno neutemeljeno. V naših časih streme ljudje za vse drugačnimi cilji in se bodo uai-inanj sprijaznili z nazorom častitljive gospe Ellen Koy. ki hoče celo dopustiti zakonolomstvo, ako se zgodi iz etičnega nagiba in v namen dobiti otroka. Gospa EUen Kov gle^a na vse s stališča bodoča morale. Človeštvo nima — tako uči — nič mrl to«ra. ee je mož svoji zoni zvest, dasi je neplodna in brez ovinkov mu priznava pravico, <la začne I m nesen no lo z eno, ampak Se z več đruorimL Občna korist čez vse! Meni se zdi ta nauk precej nevaren. Ta ali ona trojna, ki je zdaj še trdnih načel, dasi nima otrok, bi postala svoiemn možu hitro nezvesta, če bi vedela, da ie to na občno korist in za blaaror domovine. K Ho more roči, v kaVi smeri se bnrfo razvile o^ndauašnie liubozen«ko razmere. C*li vsem prizadevati u*m bo gotovo vedno. naj nosi n no olovo^ki rod )<py mogočo len in duhovno in telesno čim ns^neli zdrav. Svet ne seveda ne bo čakal, da pride novi zMi čas. amo^k bn t>o stari metodi listni, pač še dolcrR stoletia.
Z.
!! Svarilo 11
Societe papirja Afcad.e.
Icr pasIHaJI      prthajaja ti trf različne pO-naredbe na*e splošno znane ia priljubljene, zo-mie za stročnice
•f&isB /m\7 «*«ia«- (Riz d ore)
Gosino srde p. a. odjemalce, aaj aataacaa oartja na ie Abadco, katero penaredtt* staisjo aadoaestM
2 rulKoini dra^imilsieii. Svarimo pred nakupom kakovosttl. manjvrednih ponaredek, ker toao proti tem pmiarffbaai aastopi!i i vsemi /akonltirai nerorsn   Soclet« papirja akaafe.
jJkjfinejJe vseh anajnR
Perje
za postelje in puh
priporoča po aajittjib cenab
F. HITI
Pred Škofijo štev. SO.
Zamuja naroČila se točno izvrsojej«.
J. VECCfliET
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte pripareCa snji bimi rukimtM
zlatnine
ter pretizijsM« žepnih ar. lastna 9davnica.
lUl
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
Dstanaoljcna 1S4S.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Aprei ura sukna.
»J0S.REICH
■ Poljanski nasip - Ozka ulita fl. 4. i Sprejemališče
Seknburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
E
Ljubljana,
Snnajska c. 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
3
en^»4fes*e*aea »j»^**s*eeeaeaa^e
y Važno! zm Važno
1 oospoiiiDie, irooneiRflvinorejce.
HoJb^l in In nateiK'io Dottrežba
■p droave, kemikalijo, aelisea evo- ?
ti a, korenino Itd. tnal po Knelppo, S
osine vede in zelmi prasak, ribje e olje, rešilne In pesipsine moke za
Otrobe, didavo, mila in sploh vso toaletna   predmete,   fotografi eno
aparata in potrabtčtat Urarsjiena obvezUa vsake vrate, sredstva za daslnlskcilo, vosek ie pasto za Ua
fitd. — Velika zaloga na|fineJdoa|a roma in konjake. - Zaloga svežih mineralnih ved In soli za kopel
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinopajea
posebno priporočljivo: srenka aol
dvolna sel, seUter. eeefan, kelsmez, kmllne apne Itd. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
?! Drogerija
i ANTON KANC
Ljubljana. Židovska nliea it 1.
Kopo|s pe nafvis|i eooi run itlliu -v^rožcp, cvetje, kvreaiae, seneaa. ik*jeH*L/v
^veoeseese#oeee#eeespeo+mZ
u
e
e
rodajalka
izurjena v Špecerijski stroki, z daljšo prakso, tali vetepitl v vecfe tree-viao ali v mi|alke. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3548
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (F lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje P«sk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelate stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno In dobro vlvriuje. Vse puške so na c kr. preskuse-zaklad in od mene preizkušene. — Huatro-75 vani oorlkl zastonj.
Kakcr od solnca
na trati, tako se perilo obeli v kotlu, ako ga pol ure kuhamo s sredstvom
SRLVflTDR
giniim nesniki
a Htatffltfi trfttii.
Kavna zaloga: Anton Krijper, Ljabliana.
s:   Dobiva se povsod, n
i
jI Rosner S C£
in 9tm mm:
v Ljubljani
zza
priporoča v lastni žganjarni kuhano
2544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrusovec Vinsko žganje SamsdjMh kakovostL
i
samostojno pralno sredstvo.
Bleščeče belo perilo!
Brez mencanja!   $rez krtačeija!
nP E S& SI L" kljub presenetljivim učinkom ne obsega klora ali sploh na perilu Škodljivih sestavin, za kar se prevzame polno jamstvo.
Tvornica: SOuOmil VOITU. Dcnaj m
Dobiva so povsod.
j Vinko jtfaj&ič
Mlitoi in i Kranju
(Kranjsko).
Gramofoni
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone :;
1
Sodna ulica it. 5.
Velika tvornička zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetni o vnetne, popolnoma sam delajoč, zićne in jenja sin K 80 — Entfetno pismeno jani-stro. Pilite po cenik. Igle K 1-5* za 1900 Velika zalogi grant-.'.  tonskih pisac. .*.
Pazite natančno naslov, s
Največja proizvajanja prienano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v 9e in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva ia zaloge: 66 ▼ Lfakljani: Podsmdn, Trnovom, Kočevja, Trota Sovici, Šalov ev, Beljakn, Boleaae, Inossestn, Tri-denrn, Sadre, Spi jota, aU^ognoveie, Kotom, Sara|ove le Pnlin.
Brzo j svi:  Valjčni seMia, Kranj.
TJ a
o m
E o
J
a.
orar in f roovet z zlatnino io srebroiHa
1954    zapriseženi cenilec
fjubljana, Jurčičev trg 3.
Za&tetajte moj ravnokar izffi
najnovejši [mik.
Speeijelaa mehanična
pletilna indnstrija
in trgovina
za površne iz spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletitni materijal itd.
na drobno ia debelo.
Šivalni stroji od 70 K naprej; plettlal stroj
patent #Wedermsnn- je edina in najuglednejši prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur, so cene veliko nižje. 232
Ljubljana, Sodna olica It. 3.
S
a
trn
m n
3
O
I
n
G
o'
Ranitve
BjeLSpjSjpj nur^fl d«
Z« M I« n
ker f« s irm lahka Kaj a
prvr Sndik, tmmm ccijrnk
aSaaaŠS sanoo •haaai km emmtafrU 9bwmUmm aredarro, ki vlc«e is raa«. Var«}« nua«, laj I« OSOli ia t»*J•*!■«, kladi ia po»p«»«j. aarmA£Mj« la MCeht«».
Cal lomM To hal. K dar polije p« polti Mpvej S K 16 * dobi «t kdor 7 K pa 10 loačkov pottmlo« pro.to aa vaako postajo Avatro-o^roko.
B. FRA0NER. c. k s>sniissvavttetjit
lekarna pri „OnMao Oaka*
61
5256
6646
Orehe
E
v vsaki množini kupuje po .*. solidnih cenah tvrdka .*.
I. A. Hortmnnn nosi. A. Tomožlč
=1 v LJabljaal, Marile Terezije cesta. '-i
Tvrdka oddaja najboljše vrste
zdrav in brezhiben v vsaki množini tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. .*.
krompir
izvršilna dražba zemljišča
aemljiŠkoknj.   št.   338   katastralne   občine   Stopanja   ene   obstoječega iz
novozgrajene enonadstropne hiše
s prodajalniškim prostorom, skladišče, daljo postranskim  prostorom in drugimi pritiklinami bo
27. oktobra 1911 ob 10 dopolndne
pri c« kr. okrajnem sodišču v Ljubljani soba štev. 16.
Natančnejša pojasnila daje pisarna gda. drla. Josipa Furlana ¥ Ljubljeni Miklošičeva cesta. 3566
A Vin 565/11/9
3600
Po prošnji dedičev Andreja Riharja iz HruŠevega štev. 12 so naprodaj po javni dražbi vsa v zapuščino Andreja Riharja iz HruŠevega, štev. 12. spadajoča
MIHE
V
Silita pri
slasti hiia štev. 12 na HrvJevem z gospodarskimi poslopji, njive, travniki in gozdi. Prodajalo se bode vsako parcelo zase. Vse zemljišče cenjeno je na 16570 K.
:•: Dražba se ho vršila dne 27. oktobra 1911. oh 9. ori dopolodoe :-;
na licu mesta na Hruševem štev. 12 in ns to na posameznih parcelah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez oziroma na prodajno ceno. — Dražbeno izkupilo je plačati na roke sodišča v dveh obrokih t. j. polovica v treh mesecih po dražbi, druga polovica pa 1. januarja 1913. — Pri dražbi sami plačati je kot vadij 1/10 vzklicne cene, ki se vštejejo v kupnino ter 1% *s ubožno blagajno. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v sobi štev. 31.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VHL,
dne 14. oktobra 1911.
Povest trgovskega pomočnika.
Gospod Perchal, eden najboljših trgovskih sotrudnikov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, ie bil bolan več let na resni bolezni.
.Imel sem — pravi on — močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi.   Skupno z drugimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem
hujšal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drugega nego — smrt. Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje .Belloc'. Po 3-4 dneh sem se počutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdravel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel.4    Claudio Perchal, trg. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896.
V resnici zadostuje, da se uZiva ogl e Belloc po vsakem kosilu po 2—3 Žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat vlia presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množi:! ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime I3eI!oc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih Sati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoll, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc
Gospod Glaudio Perchal.
lfn]r=1f
Bosendorfer
Steinweg nasl.
Ronischevi klavirji -mm
in druge znamke prve vrste. 3597
Zj mena
i-i       Ocene gratis In frank o. i-i
Ludvik Hupteld, d. d.
Dunaj VI., Mariahilferatraaae št. 3.
1=115
Avgust Replč
40
■netisni« Slane)
tfetaje, atprailjs Ia sftesjs
sode
»e matauhtlOi
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
najnovejSe fesene
po najnižji ceni.
llnstroTiRi ceniki zastonj Ii poštnine prosto.
S
a*
Najcenejše
dežnike i
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
JlSrJfarf i&itjo 4%vbrv. po leSBi in v SjubJjani jCclodvvrsk* u/icwtt
J. K. Kaiscr ***** I
v LjnUllani sileMm ulite It. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lonkm gstrebSTia. vas del iito CtUisiav)
kakor tadi
■metalni ogenj
po najnižjih cenah.
Port"rt\saB3ltmMli biciklu točne m .slidM.
f
i i
i a i
I e)e 8 vtaevte obratnih stroškov ajflrisa f sjaMaj aja
aa uro in HP z moiim pat    "T^'T * "3
i
ti anrm ilji
od 16 HP naprej;
k 4 sms 8 vlat. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2-10 HP tudi  stoječe motorje.
_#| I. VARCHALOVSK
■ ^     Bvjaej m, PaaOauaaaa
^^■■^■■anaaBaaaaaaaaa*^ Na tisoče v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoju V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
Tovarna oljnatih barv. laka in
Telefon
ittiitu 151
Brata
EBERL
ID DOM
Prodajalnicas
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
• •   a a
243
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
V založbi
C. LEUCHS & Co. v Nurnbergu
izide
3438
nov adresar
Štajerske, Koroške in Kranjske.
11. izdaja,
ki vsebuje naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tvorniČarjev, obrtnikov, rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, Sol, samostanov, družb, srenj in društev za industrijo, poljedeljstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev, poštnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobavilišč.
Subskribcijska cena 25 kron.
HajnovejšI In najpopolnejši apecialni adreser te kronovine
:      deželni adresar, s:
Na vsak način potre« mm i-i   bujete nov   i-s ■■
ker znate ceniti kot izkušen trgovec vrednost dobrega m  popolnega adreaarja. Za zvišanje, razpečavanje in razširjenje prodaje, kakor tudi za izsleditev novih virov se vedno izplača dober in  nov adresni materijal. 1fkW   Zahtevajte prospekt In vpreševalne polo, da zabiležimo Vašo tvrd k o:
C.  LEUCHS &  Co.y Niirnberg.
(Imejitelja: komercijski svetnik Viljem Leuchs in Juri Leuchs.) Največja zaloga adresarjev vseh  dežela ne svetu. Ustanovi.ena 1794.
Naš sotrudnik g. M. Antretter se nahaja sedaj v hotelo ltpri Slonu11.
AVTOMOBILI
v
LAURIN & KLEMENT
modeli
Petropd-SebastoMi III Miiviji
II. utajonja
prvo darilo
izvršitvi
mosHovsk^ga avtokluba
Gorska roinja u GiiUobb V kategorija
see prvo darilo
Mi t HiEiEDT. i. i. hu man.'
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanja perila, pralnica la svoUollkalnlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::     lidno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke,  prti,   prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::  ::     poskušnja vsakega zadovoljila.
v*   Z    *  II i fi
DD
903434
17
7164
29
BU
9
•»•Je!
•teli ftitff
Frane Vlajan
LjaMjaaa, KoMreraka alka 25
prtporoit mojo bogato latogo
VOZOV.
trgovca im
Edina larestna priložnost blaga zadajo sesijo v komadlk od a t aa, »leaaceao fctaijilBljI prsim! estaakl
obstoječi iz: 30 -35 metrov ostankov letnega
a tr-se
Voile de Lame xm damske obleke, lasona Saten s svilnatim sijajem, blago aa oblake v krasnih aovoetih, Mae« eefirl ta srajce in bloze, krasni ripai. M «• M aaetro« eetUsfcnv ■jntltnja oSrasnsI*. E lrtf
Krasne barhente, fino tkane flanele sa bluse in srajce,   vel u nas te   in    pliiaate  barhrnts, TTrifests in
, ...—   ... .- hentc — ~       -    - -
: Mehanična tkalnica za pisano blago :
KAREL KOHN, Naehod BOl.
Vxoroe srrojlb. lntolkov
140*
□loininioinininininininiDiniDininiaia
iaaa%a a
leefjvm vo<
lastnike vodnih sil
1»
m
ril
Henrika Lanz v Mannheimu
hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna  fjaar resersa mo6i. "VM
Avstrijska  prodajalna pisarna :
Emil Honigmann, Dunaj 1X4, LSblichg. 4.
Int. telefon 15594.   :-:   :-: Obisk inženirja brezplačno
Stari trg i Fr. P. Zajec Mmi. M m i
Slavno občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski opravičenec do izvrševanja te osrti. oblastvene
izprašani optik in strokovnjak na svoj
optični      a. v    d —
urejen po najnovejšem sistema, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi t to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno 5 akovrstne najnovejše šči-
palnike, očala, tudi ..Koteo-stockove". toplomere, zrako-mere, bvarometre, daljnoglede vseh vrst *d najcenejše de najfinejše vrste, kakor „Zeis\ ,tGoerz,\ „Bnsch*\ raznovrstne tebtnice zs žganje ■leko itd. itd. s
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirate se na take ivrdke. ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to ::    obrt izvrševati. n
Vaa popravila
izvršujem v svoji zelo dobro urejeni delavnici t.   točno in solidno. ::
klavirjev
in harmonijev
dvornih tvrdk a
Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhamner *n H9r?l
nudim slavnemu občins vu na vpogled in izbiro Ker sem Izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke
(K 18'—) najboljši instrument. Najcenejša Izposojevalnica.     Točna postrežba. — Violine »d II naprej. — Vse glazbeno orodje in mnzlkaljje v velikanski zalogi. — Uglasavanja
In popravila vseh glasbil.
AKant D vat niii1 b' *mim 10   >^m Matice** Iml 0lvZniU Llubilora,Kongresnitrv 15
XXXXXX
xxxxxx
xx xx xx xx
Najnižje cene.
|xxxxxx|
xxRkxx
e-■o* oo
«
a
8
"5 o
a ca
m
ta
Ljubljana. Turjaški trg štev. 7.
237
;xx
XX xx
XX__
->:xxxxx xxxxxx
za spalne ln Jedilne sobe, aniona lat f—foalra aobe. Preproga, zaatorU, modroc! na run 1 ilmnatt amodrod, otroiU voiUki MsTu
NalaeUdne|ie blage.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski aaatp it a.
Roiehovn) hiSai.
itadUBlh ogiijlič.
IavralM la aoHaaa
Cana ami
Popravila aa
tajajo, i i
IUJMJU Cdkl aakapai f"*^     pOStOljDO POTjO!
Ks oavega, dobrega, p ulj enega 2 K; boljšega 240 K; prima polbeleffa 29) K; belega 4 K; belega puhajte** BiO K; kg v elefinejr* »nežno belega, p ulje nega, 6*40 K, 8 K; kg p aha, nivega 6 K, 7 K, bele?*, finega 10 K; najfinejši prsrii pob 12 K.
Naroeila od 5 kg ssprei tranko. 2682
ZjotouUene nosteUe i£'TLeg
oankitwa. pernica ISO cm dolga. «20 Cm široka, t dvema zglavnicama, 80 cm dlg. 60 cm itrV polnjena i novim, sitim, prav •Unojitai« puhasum wn w K; napol
nuh 20 Ki ouh v4 K' DOsa«n«nc pernice 10 K, IV K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K., 3SO, 4 iT krnica,Veni dolga, 140 cm Sir. 13 K M K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nics, 90 cm dolga, 70 cm sir. 4 K 50, 5 K M, 5K 70 spodnja pernica iz močnega, črtastega gradlaf 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpotja ae po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za ne»ea*aioe> se vrne denar -Natančni cenovniki gratia in franko.     8 Banlach, Deftenice »t. 767, ueiko.
BiinOi zMm mM k HfTtMlSi otroških vozičkov
da BalnaafAa
žime.
M.Pakl6
v LJaMJanL
ptil^i i afiurjas.
g Josip Rojina |
z   krojač prve vrste =
lil se naboja sedaj v lastni biti |
m Franca loži usta i
konkurira z največjimi rvrdLami glede finega kroja ia elegantne izvršitve.
TvorniHra zaloga najfinejii. agL h traoL nedjalitEt blaga.
: Zavod za ioiUaDju:
1»
s
s
m
s
t
i
Najboljši kosaietiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
dars^r.
—      i a,
flam a Mazrtkol a Ha smbaa veda sva
mwmmm 1 K2
Mani prašek po tOk;
za eferaartev in rast tat:
pozmada
Ti izdelki wAda*>, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
•   a  i a
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kapajte zaapno te SsavaCe Izdelke!
Odlikovani
Prva kran|ska
tvornica Movlrjeo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
Priporoča svoje prve -vrate, aa vsa podnebia solidno narejene plenimo,  klavlr|«a in korsnotaljo tudi aasaolVralao
Poprave in uglasevsnja se izvršuje je toCne ia racunijo najceneje.
40 m
brezhibnega posteljnega klana, oksforda, cofirfa, barhenta, belega blaga, modnega klaga, flanele, 1. L d. po S—20 m dolgo veloprlzaa 20-— K
15
n!ll*!Ptl ***** 1 nimjzni Prt» volnen in seces. K 8-50, finejSe K 12 , a 16-- „ 1 Pniwlnrt   1 v2"' F£ Cn^° platno in 6 5ervet 60x ^° cm K 5*50. Rjuhe brez Siva
brez g^5J|&
■S m i;,-L,, 01TL 'ulr.n,I° * Z'vil. Komad Hochbercjove špecia ne tkanino
1 ostanki tkanine, beljem 82 cm široki, 6-20 m dol^i meter 53 vinarjev
^  aia ne naroU, poelnfl Irenl.o naial. _ Tkalnic« ri-»-jnTt —»-I'
BERTHOLD HOCHBERG
710STELEC CERVENT s ĆBŠEO
po vzorce. -*m
BopaliUe Pođčžirađy (teka) ]|# [ jj [fj| KopaliHe Podžlirađv (telo)
Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga
2423 priporoča v najboljših kvalitetah:
irinocino  blago — sukno.
Cefirje — ^avličkove tkanine
barhente — flaneie.
Jeaen 1S1L
Oprave za neveste.
t^aEorci f r-nk«. noblte vnaa*l»io>aBtlaffo* 1 zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno  izbranih za 18 kron —
franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobite prave.
•v
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjBbljaate čez InlmemeD ? tleiHork
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland ln Sam lan d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izboms hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz Ijnbljane vsak 'orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladao potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani.
Kolodvorska ulica odslej stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju",
Najnovejša Iznajdba!
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaloiriml brlzgalnlcaml
s 40 ;0 delavske atte ponaanjsanizn ravnoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naroČila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Koatanjevics, Bofclnjnka aUatrlca, Metlika. Šenčur, Koroška Bela aTj-faaiea, Zgornja Slaka, Dravlje, apodnja Idrija, Predoalje, Sora, Stok Trzin, talmlcs, aovte, ^Vel^ka *^k^^J^Jj^ric;lf stotic#* ValU vaa
. A. SME KAL
v Zagreba
akladiiče vaah gasilnih predmetov, brizgalnic.
oavl,
j<
in   ajoanaeeeie en    hi-ounioivii    aj a*B4C||
ekiriOe aekalk in gospodarskih
150
lotornih mlinov,
odlikovanj!
1544
^706
63
285348322353653001
5606
11192218
Julija Stor
Prešernovih ulicah etev. B.
nainlli ujm nun. teki h itnftii ttiiin. teiiiEf n iifimut li pristala
gousentib gorstji ftfljn.
Elegantna te lako skrbna izvršitev pa
3271
Ustanovljeno 1862.
Talatoa 984.
30Sf3
nicau   BOVA« jl OV1VIUH i
Rudolf qgP Geburth
c. ki*, dvorni strojnik
Dunaj VIL, Kaiserstrasae it 71, ogel Burggaase,
Zaloga štedilnih. kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vseh vrst gorilne in trajnogorilne peči
Železne peči s pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
= Kopalne peči. =
Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparati.
Pasta za snaženje peči
S
11 kg sivega skubljenega rerja K 2, " boljšega K 2-40, polbelega crve vrste K2-80. belega K 4, prve vrste
ipurnstega K 6, najboljše vrste K 7, 8 in '9-60, sivega puha K 6, 7.
belega prve vrste K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
Z*** *y ********* 1*4*^ želje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 18 X120 cm z 2 blazinama, velikost £0x60, napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4 Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzglavnica %x70 cm K 4 50, 5, 5 50; spodnja pernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju
ali če se naprei plača 2800
M.   Berger v Dešenici štev. 4-4-8 a, Sumava.
Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamena ali pa se vrne denar. — Bogato llustro-van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. ———————
C. kr. državna obrtna šola v Cjubljani.
Šolsko leto 191112 se prične 6. novembra.
Letos se otvorijo naslednji oddelki:
L Delo odska šola mehaniono-tehnične smeri za kovinske obrtnike.
Pouk traja 2 leti.
II. šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja 5 mesecev. Dalje 3% mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred bkušnjo za zidarskega mojstra.
III. Moj str s a šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traje 1 leto.
IV. Šola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V. Specijalni kurzi za obrtnike in sicer za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za strokovni pouk in strokovno risanje za mizarje, za strežnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traje 3—7 mesecev.
VI. Javna risarska in modetirska šola.
VII. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima 2 letnika. Poleg teh dva enoletna ateljeja za bivanje oblek in umetno vezenje.
VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtno nadaljevalnih šolah.
Sprejemni pogoji:
Za oddelke L, II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 letin učno izpričevalo dotičnega obrta.
Za oddelke IV. in VII.: Dovršena ljudska Šola in starost 14 let.
Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole; za specijalre kurze se bode čas vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje zsako nedeljo do konca šolskega leta.
Natančneja pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. 3442
V LJUBLJANI, 6. oktobra 1911.
C. kr. ravnateljstvo.
Fr, Ševčik ** t ?•
puškar
priporoča svojo veliko zaiogO raznovrstnih
56
pgisb in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulakib m teških
preizkušenih puSk, za katere  jamčim za dober strel. Posebn«. ročam lahke trOCevke in pHikO BOCk s Kruppovimi cevmi za ,
dimni smodnik — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno In zanesljivo.
Cenovniki na zahtevsnje zastonj In poštnino prosto.
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča stojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plascev za gospe, nepre-mocljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glava! trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
Xr    ■ i ■
w^*w   l^"o   J^i m^m9 m^m\
. Ćadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
pole*; Urbančeve mannf. trgovine priporoča
čepice, razno nsofto perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IDIDlplDlDinin
*66
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Šlager Co. dela. dr. šivalnih strojev. MH
tjnbljana Kranj Kočevje J(ovo mesto
Sv. Petri cesta 4.     Glavni trg 53.     Glavni trg 79. Velki trg 88.
rosotovl
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
priporočalo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev lastnega   in tuiega
izdelka  Gumi za pete. vrvice, zaponka, Čistila itd.  vedno v največji izberi
Specialisti za prave gorske in lovske čevlja.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Znatnja ^ naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike. ^
Ustanovi ^no 1853.
O.TophGmaCo.
družba z o mej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Cunol Xii. Gudrunstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vocine žacje, vse stroje za obdelovanje < lesa s krožne žage, trakovne žage . stroje za oblanje, stroje za skob- *U^v iW ljenje   (Frasmaschine),   stroje za      v ^ luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov oblak inientrja zaslon]. 192
Krisper-Tomažič,
dražba z om. z. v Ljubljani, edine od e- kr. trgovskega in finančnega ministrstva konceaionirans Javno skladišč« v deželi Kranjski
Velike obokane, zračne kleti za vino, spirituoze itd., rampe za prosto shranjeno
in gorljivo blago naravnost na tiru.
n^ianiA niicnlll na bla£° vseh mt se irvrSuJc najceneje oVaJoiailJw   pU9VJII   ,n je p# n. sbranjevalcem na razpolago,
da s posojilom obremenjeno b!ago lahko izlagajo v manjših oddelkih ali tudi
po posameznih kolijih. 3474
Pisarna za vozninske tarife, poizvedovalnica, reekspedicija, tirna mostna tehtnica, lastrr železniški tir. skladišče za nezacarinjeno blago. Ves prostor meri 20.000 m-t
I
Hajceoejša in najhitrejša vožnja v Amsriko: narnisi jeveronemaeoa llojia'
iz
2911
Bremna NewYork
a cesarakimi
brzoparnlki „
□lalDiniaiD
vTOHELM", Mi raHELM d. »08UM.
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pri
nun nitmi. h«ioHa m m. s
nasproti občezaani gostilni .pri starem Tislerju".
Odhod iz L|nbl|ane le vsak torek, oetrtek in aoboto, — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačne. -Postrežba poštena« realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurada •leksika, Kalifornijo Ariiosa, 1'tah, Wioaiaf. Nevada, Oregoa ia Mashinrton nudi nas# ^rustvo posebno ugodno in izredno ceno čez Salvsstsn. Odhod na tej prosi iz Bremna
enkrat mesečno.
o se dobivajo pa tudi listki preko laltinorain na vse ostale d*** sveta kakor SraziiJjo. Kast, Baenos-Airea. Colorubo. Siaf spore t Avttralij« ,td.
56
7141^^63431^^
61
6
• v
Krasne blnze
iz svile, volne, batista in barbenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Mo-derci najmodernejši kroj v krasni izbiri. Moderčki iz batista in sifona.
Špecialiteta šerp
za gledališče, svilnate in Čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in modni baržuni, pliši, tenčice.
Kožukovlaa
boe, muli, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torb ce, denarnice   in   verižice, modne
broške.
Modno perilo
kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti.
Dežniki in palice
vsake izvršbe in cene, ^alo^e, nočni čevlji najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše. pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine.
Za lovce
pleteni telovniki, flanelaste srajce iz volne m polvolne, dokoleuice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. NepremoČljivi plašči iz oljnate tvarine.
Damski klobuki
in čepice, otroški klobuki in Čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirto vi venci in šopki.
Damsko perilo
ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke, frotirne brisalke in vse kopalne potrebščine.
Narodne zastave
narodne torbice, blazine, preproge, tableti, zagrinjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport
Cilindri, klobuki
trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno-znanih Borsalmo in Pichler klobukov. Cepiče iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.
Kravate
pentlje, samoveznice, vedno naj-zrtdnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep.
Milo, dišave
ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavniki, zrcala,, obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne potrebščine*
Pletene Jope
v poljubni barvi, pletene Športne jope, pletena spodnja krila, pletene boe in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
jesensko, zimsko
trikot perilo, srajce, spodnje hlače, reformske hlače iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in
suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
Potrebščine za šivilje
Čipke, Čipkasto blago, Čipkasti ovratniki, Šerpe, vložki in motivi, pozamen-terija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in barvasti trakovi, podloga, gumbi, zlate in srebrne resice, Čipke, žnore, porte in in trakovi.
Trikot perilo
kakor srajce, maje, hlače, nogavice, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
Špecialiteta gumb
za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože in iz volne pletene. Naramnice in podveze, vseh sistemov in cen.
Za turiste
volnene srajce, sviterji, nogavice, dokolenice, nahrbtniki, špecialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijaste posode i. t. d.
70
18
39
70
45
Blodna trgovina
v Ljubljani 1
Stritarjeva ulica it 7.
Solidno blago, nizke cene. Vzorci nitnEne »ruto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir
35
____._______oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik
na Dunaju VI., WarlahtHer.tra.sa M. 87._
1DOOIS
tz=]'-iiiifE=3i(g]Ciifgiicz=iiEi
o
D D
KAMNOSEŠKA OBRT
3295      Priporočam slavnemu občinstva v Ljubljani hi okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
NAGROBNIH SPOMENIKOV
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje GROBNIH OKVIRJEV. PLOŠČ in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajocih predmetov. KER BOM RADI SMRTI MOJEGA SOPROGA VSO ZALOGO NAGROBNIH SPOMENIKOV RAZPRODALA, JIH ODDAJAM ZA LASTNO CENO. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojništvom ter cenj. občinstvo za izvršitev vseh v to stroko spadajocih del.
IGNACIJ ĆAMERNIK"Z3SL STS*
D
D
D
D
D
Q
f=t| bop gg snnniain
□
Prizsano največja, resnično domala, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
. Čuden
arar y Ljubljani, Prešernova nI. 1
samo nasproii Frančiškanske cerkve
Je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: gd fBTSi lahko i o crislnalna trsmiskil! tm. :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronom ičnem /. regulatorju regulirane, svetovno znane .-.
Aljpitta ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:       tula, srebru, ni kl j u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Sricar <§
£jubljana,
Prešerno on aitca it, 9
(/'ZA
i 'm
priporočata svojo velikansko zalogo
orfini h sakenj sa jesen in
zimo o poljubnem kroja po
najnižjih cenah.
Stampilijc
vseh vrst za uraie« druitva, trgovce itd.
Anton Cerne
gravar ia txdelovatel| kaveakOTin atampili|
Ljubljana. Stari trg ZO.
Ceniki Iranko. 235
infir, trpin z arami HprisileirisiiiiiskicBDiUL 236
Ijubljana, Voljove ulice št. 3.
Velika zaloga
juveloVo zlatnine in sre-brninc, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blsgo prve m\t
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Dolžnost
fsaksga imfrm Slovenra in Slovenke je
da rabi izključno le
GrU in Metodo
(krema)
za čevlje In usnje
katero je priznano nafboliie. Škatlica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
aa prodaja
i prid dražili sv. Cirila in Metoda.
Slavna zaloga in ksmićna tvornica
Ivan Keber
Uibliaia. Poljanska usta it. 15.
I-
1 Prometi
Brzojavke: Prometbaaka Ljubljana.
•   tP^ i
Modni salon
JUn-MAJCHRC
priporoča cenjenim  damam  veliko izbiro krasnih
pariških m dunajskih modelov kakor najooviii Mi« klobukov.
Popravila točno In ceno. '       2306 Ceno brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Manufakturna trgovina
=    duha =
S^ori trg štev. t. H
ro
Jesenske in zimske
= novosti- i
Šolske akvarelne barve
Vzorci za slikanj
vedno najnovejši
Oljnate firneževe barve
za pleskarja, stavliaa in peiiutvena mizarje, hi.ni posestnike ter za domačo porabo
Diisseldorfske oljnate barve
za umetnike
Oljnate študijske barve
Firneži, olja in režaši
za umetniško slikanje
Kranjsko laneno olje In ffrnež
Emajine glazure
Lake za vrtno pohištvo
Štedilno voščilo ža pode
priznano naj boljše
Jantarjeva glazura za tla
■
Marijin trg št. 1.
Vse vrste čopičev
Olje za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
Prašno olje za pode
Z aa o
Adolf Hanptmann
aa 1
prva kranjska tovarna aa oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I
ESI
Telefon it 41.
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. — 29 potožite. Stritarjeva Ollca Št 0. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje ienaralk vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vreasoatiilb naplriev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje m upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev strogo \
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje norznin naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najem odaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, lstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila Ia ■■kailla v Aameriko Ia is Amerike. 1660
Ustmtna In piamano pojoonlln In naavatl o vseh v bančno stroko epadajočlh transakcijah vsaknar brozplaeno.
1
T*astoina in tisk »Narodne tiskarne«.
J7
1XU
Znanost m narodno delo.
Pritožba.
Že dolgo mi je nekaj na srcu, kar mi obuja včasih prav jrreiika čustva in kar je potrebno, da se enkrat javno
pove.
Kdor čita nemške liste, zapazi lahko, s kako vnemo podpira nemška veda vsa stremljenja nemškega življa v naši državi, sosebno pravniška in narodno-gospodarska veda. Zlasti zadnja leta se godi to sistematično. Nemci so v državi gospodujoči živelj in imajo v izobilju vsega, kar jim je treba. Nemška prizadevanja merijo na to, potlačiti slovanske narode in jim prikrajšati njihove pravice. A pri vsakem lx>ju, ki se vname, pri vsakem vprašanju, ki pride na površje, poseže vmes tudi nemska^vetla. Znanstvene studije pravniškega, aa-rodno-gospodarskega, socijološkega značaja, podpirajo vsako uemško teženj, čim se nemški žurnalisti ali politiki oglase s kako zahtevo, pa naj bo Še tako krivična, takoj se oglase tudi možje vede in poskušajo to zahtevo podpirati z znanstvenimi argumenti. Nemška veda stori vse, kar more podkrepiti in opravičiti nemška prizadevanja.
Kakor rečeno, se o tem lahko vsakdo prepriča. Stvar se vrši vedno po isti vrsti. Žurnalistika sproži kako vprašanje, politiki jo pograbijo in nemška znanost pride z resnim obratom t«*r dokazuje z znanstvenimi razlogi opravičenost in zakonitost nemškega tališča.
Naj navedem nekaj konkretnih slnčajev.Kadarkoli pride na vrsto vprašanje o pravici dunajskih Cehov do čeških ljudskih šol, vselej nastopi nemška znanost in dokazuje znanstveno, da nimajo Čehi nobenih pravic do svojih Šol na Nižjem Avstrijskem. Ali vzemimo takoimenovani notranji uradni jezik. Zdaj je na pr. ljubljanski Elsner izdal te rman, da morajo sodni uradniki o uradnih stvareh med seboj nemški govoriti. Naj se iz teg;i izrimi politična afera — pa se bo pokazalo, kako bodo nemški znanstveniki drug za drugim prihajati v ospredje in kako bodo z ni j ust ven ini i rćizlogi podprli Elsner-jev ferman. In če jim bo zmanjkalo dokazil« bodo izmišljali se uove teorije in napeli bodo vse moči in zastavljali vso svojo veljavo, da bi ojfve-ijalo Elsnerjevo stališče.
Nemcem je to v velikansko pomoč in ni čuda, saj nastopajo tudi za najkrivičnejše nemške zahteve bivši ministri in sekcijski šefi, člani akademijo znanosti, dvorni svetniki m v>.eučiliški profesorji. Ti možje nastopajo z vso težo svoje osebne veljave in svoje službeno ali znanstvene avtoritete in to seveda ima velik vpliv na tiste kroge, ki imajo moč v rokah. Ti krogi so že itak Slovanom nenaklonjeni in seveda z veliko radostjo v porabljajo vse, kar jim podajo nemški znanstveniki.
Moje prepričanje je, da ima veda ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da podpira težnje svojega narode i ti da kot vodilna moč pobega v vse narodne zadeve.
Toda, kaj vidimo pri nasf Veda se sploh ne meni za aktualna narodna vprašanja, najsi bodo kateregakoli značaja. Kes je, mi nimamo vseuči-liških profesorjev in članov akademije, ministrov in sekcijskih šefov; res j.- tuđi, da nimamo znanstvenikov, ki bi bili priznani kot avtoritete v svoji stroki. Toda to je gotovo, da imamo može, ki so v stanu znanstveno utemeljevati in opravičevati gotova narodne zahteve, a naposled zale-iejo argumenti vendar več, kakor samo ime.
Toda, kje ><► ti možje i Nikoli so. ne pokažejo. O vsakem bi se lahko reklo, kar je zapisal Prešeren: da ne dn od sobe nobene fige. Zadnji mož, ki je znanstveno pisal o jezikovnem vprašanju pri sodiščih, je bil dvorni svetnik dr, Forjančič. Od tedaj je vse i o propušteno parlamentarcem in zurnalistom.
Krvavo nam je potrebno um>ž-snanstvenikov, pravnikov, nacijouat-nih ekonomov, sor-i jo logov in stat i s liko v, a tisti, ki bi bili /možni opravljali ta prekoristni in tudi hvaležni posel, se nikoli no oglas«*.. Žnmalisti naj vse opravijo. Naši žurnalisii naj bodo katorekoli stranke, so gotovo pridni ljudje. Lahko se reče: pri nas stori en žurnalist dannadan več, kakor pri nemških listih pet žurnali-stov in gotovo je tudi, da so »Naroda, »Slovenec« in »Zarja« dosti boljši listi, kakor na pr. »Grazer Tagblatt« in različni drugi nemški provincijalni listi. Toda žurnal ist ne more biti obenem specijalist v vseh mogočih znanstvenih strokah in ravnotako se tudi ne more zahtevati od poslancev, da bi bili specijalisti v vseh strokah. Veda mora dati žurnalistom in poslancem argumente in jim določiti cilje, a pri nas veda ne izpolnjuje svoje dolžnosti in ima zaradi tega veliko na vesti.
Vzemimo na pr. tržaško šolsko vprašanje. Menda je že več kot dvajset let tega, kar se je začel boj, če je
tržaška občina dolžna v mostu vzdrževati slovenske šole ali ne. Sloven> ska znanost se ni nikoli zganila. Vsa stvar se je prepustila dr. Gregorinn, da jo administrativno in žurnalistič-no zastopa. Ali vzemimo nezaslišano krivico, ki se je zgodila na Koroškem, ko so slovenski jezik segnali iz sodne, dvorane. Dvorni svetnik P'er-jančič in sodni nadsvetnik Hren sta se zavzemala za stvar, kakor sta mogla, a ni ga bilo človeka, ki bi bil to stvar vzel znanstveno v pretres. Ali pa vzemimo hrvaško državno pravo. Ko se je klerikalna stranka postavila na stališče hrvaškega državnega prava, je vsakdo pričakoval, da bo to svoje stališče znanstveno podprla in njega utemeljenost dokazala z zgodovinskimi državnopravnimi argumenti. A tega ni nihče niti poskusil.
To je nedostatek, ki nam dela veliko škodo, nam vsem, naj pripadamo že katerimkoli strankam. Če je že načelo »r art pour 1'art« bedarija, je pa načelo »znanost le zaradi znanosti« še večja bedarija.
To je moja pritožba! _ X. Y.
Za šolsko mladino.
Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napre dovati, da so nepazljivi in utrujeni,   je   prav pogosto vzrok nežna telesna konstitucija. Pospeševanje večkrat Pribtno izgubljenega veselja do jedi l<> znamko — in boljSa prehrana sta tukaj »—^* vsekakor na mestu. Nič ni stopanja, za to pripravneje  nego  že desedetja ======    preizkušena ——--
SCOTTOVA
::  emulzija ::
Dalje časa zapored redno uživana jači deklice in dečke tako razvesel|ivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole.
Pri nakupu zahtevajte ircecno Scottovo emubjjo Znamka »Scott«   je,  La  je   vpeljana  2e   če«    :5  let  in  jamči za
dobro kakovost in učinek Cena itvinit steklenici 2 K 50. Dobi se v vsaki lekarni.
10
Avsfr.ceresirna druibazt i Dunaj.XYH!/t
HarflnsStiasscn.,       Telefon 22288.
Proti 168
oMm in gnjili zob
izborno deluje dobro aaaaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijatno aapo is ust.
1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rezljava cesta stev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. Železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-nataa in zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar: Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče antiseptične melnzine-nstne zobne vode, katera je neprckosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem • Mato Kaurinović, kr. poste meštar
Mož
trndalk
^m star 36 let, posten, priden, merljiv
OZ j" tre^p^Vs^sSre«1 <*e2c,mh **czi~ pri večji trgovini z vinom, z dobrimi izpričevali, 3384
išče službe« h
pri kaki vinski trfovtni, sprejame pa tudi stalke) pri kaki draajt trfjovlnl alt v tavani kot sblaaisčnik, paznik, ali kaj stltacga. - Rastapi lakko takoj.
Naslov pove uprav niš t vo »Slov. Nar.«
£ OHii nri Jot \
i
I] enega K 1»
Ceno čeftko
posteljno perje!
5 kg novega akabljenega K 960, boljega K 12 , belega, Jake mehkega skub-
24* —,  snežno be-
lega,   mehkega,  skubljenega K 3f>-K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se   zamenja ali   nazaj vzame proti povrnitvi posutih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plin na Četkam 2847
Iz hrastovega lesa, prav močn« fj.
:-:   in nekatere skoraj nove
od   56 —   100 litrov S „  200 -   400    , 1 3177     m  600 — 1000    „ S
s proda po nizki ceni Ki
franc Cascio, vinski trgovec, f
JCingerjcva ulica stev. 1, za škofijo. e
: Samokres:
K 5*50. 6,7*50,8*50
Pošiljanje p« povzetja. Brez rizika. Zaaeat dovoljena ali denar .axaj.
i
Samokresi
skrbno zastreljeni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c.4yi kr. dvor. dobavitelj
Jan Konrad, Most 1162, Četko.
i Glavni katalog s okoli 4000 slikami j na zahtevo gratis in franko. 2923
Uredne dovoljen«, te 19 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   stev. 6), priporoča in namešča le boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško o sob je Izbira različnih slnteb, zlasti za i enake Vestna in kolikor motno Ultra postrežba zagotovljena. 3590
Pri vnanji!) vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
i
Prima orodje za žaganje deščic.
Izdelovanje predmetov z žaganjem deščic je jako podučno in lepo opravilo za staro in mlado v prostih nrah. — Nr. 9307, prima orodje za žaganje deščic, pritrjeno na močnem kartonu, s 7 orodji in predlogo, kompletno K 3*—. -Nr. 93'8, ravno tisto toda z 10 prima orodji in predlogo K 5* Nr 9310, prima garnitura za žaganje deščic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7-20. Največja izbira orodja za žaganje v mojem glavnem katalogu. Brez rizika. Zamena dovoljena ali dcaar nazaj. Po povzetja razpošilja c. ia kr. dvomi dobavitelj JAN KONRAD, razpošiljevalnik v Mostu št. 1161. .*. .-. .*. .*. (češko.) .*. .*. .\ /. Glavni kataiog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923
3587
pene destilerlje
UMU«ST8CK
Bar ko vije
fttthains.
Dobiva se povsod!
LJubljana, Pesi trende 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
I
44—56 K, stara vina 54—60 K, star. najfinejši rizling 60 K, .^0 %   pristna sli
vovka, družil > * i a tropino vec 114 K za 100 litrov prodaja 3490
a    J. Kravagna v Ptuju, u
v v*
pripravna za letovišče, če tudi v slabem stavbnem stanu, vendar z nekaj vrta, ne predaleč od železnice, najraje v vinorodnem kraju se kupi« Ponudbe s oooisom in c^no na naslov: Ljub*
Ijane. postni predal 90. 3579
v Lučah v Savinski dolini
sprejme rvrdke Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Savinski dolini.
Biti mora popolnoma vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na dobre reference. 3575
Posojilnica v Brežicah
razpirale službo
tajnika
Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do 1. novembra t. 1. 3503
•Za svojo feavožgalnko io špecerijsko trgovino
•vv
ra navadna ročna opravila. Služba trajna in nenaporna ;  plača po dogovoru. — Prednost imajo rerlektanti  v starosti 24-28 let 3582
Karei Plana Ljiljana, Dunajska cesta.
Pristen dober
se dobi pri 4220
L JEBENIM V Spol Siki.
Zdravo, sveže, belo in modro
grozdje
za most, dobavljamo na vagone brez obveze proti polnemu plačilu naprej po K 30*— za 100 kg. Pariteta oostaja Szeged v košaricah po okoli 20 kg, ki jih zaračunamo po lastni ceni. Na vagon naložimo 60 do 80 metrskih stotov. — Prva segedinska zadruga ogrskih kmetovalcev (I. Szegediner Gen. ung. Landwirte), Szeged (Ogrsko). 3420
Suhe sobe
3589   (lepe bele Jnrje)
:: kupuje in dobro plačuje ::
LF.MoM*Iiii.l(aiiaolz
Gradec, Murplatz 10-12.
Naznanilo.
Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev 3556
Prvega obl. konc. podjetja za
•v«
Pokončavajo se podgane, miši, ščurki stenice, molji, mravljinci itd. z novoiznajde-nimi popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom. — Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena. — V tozadevna  blagohotna   naročila se priporoča
1     z velespoštovanjem
M. Zor, Sv. Petra cesta 38.
za M gospode, se takoj oNa.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«,
V nejem se odda e i. novembrom
poleg kolodvora na Jesenicah. — M. Mesar.
ejf__|_ • in poštnine prosto dobi aUdSTOIl I vsak m°l glavni katalog ^^^"••J z okoli 4000 slikami porabili h in darilnih predmetov vseh vrst, ki ga na  zahtevo  pošljem  takoj. —
C In kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad,
Most it. HSS (Češko). 2923
Sprejme SO dobro vpeljan
trgovski potnik
manufakturne stroke.
Ponudbe  pod  ffP.  P.   89M na
upravništvo »Slov. Naroda«. 3544
e ki je več let samostojne
1  AflfllPfl vodila glavno tobačno za-
IIII1 I       Jk log o, zrno na slovenskega
lil        II *n nemškega jezika v go-
Jilli    L L v°ru in P'sav> ter italijan-
1^ skega v govoru,
lite enake sinite tet vstopi tali M blaiainitarb.
Vstop s 1. novembrom — Cenj. dopisi naj se  pošljejo  pod  „Sposobna  1090" na
upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3573
Za svojo sestro, ki se je izučila v moji
trgovini iščem v dobri h i si ne de« ieli meste za 3588
prodajalko
Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,,stev, 6."
Jftša z gostilno
v bližini Ljublianc
M 72
se odda s 1. novembrom v Dajem ali se proda.
Prt hiši so prostorne, zračne kleti za v najem. — Kdo, pove upravništvo ::        »Slovenskega Naroda«.
priden in poštea. se za vpeljan predmet sprejme v trajno službo. Zaslužek mesečno K 300 — Ponudbe pod:  „ZanosiliVu   na uprav. »Slov.
Naroda«. 3561
Mladenič
absolvent letošnjega mlekarskega ta* čaja na Vrhniki z dobrim spričevalom, ki je pred tem bil  par let v  znani mlekarni
tiče primerne službe
v mlekarni ali drugje, najrajše na Spodnjem Štajerskem ali drugje na Slovemskem. — Prijazne ponudbe na „V. S.*' poste ra-siante, S elan 3. 3513
Sprejmete se takoj
v trgovine s mešanim blagom.
Zmožni morata biti obeh dež. jezikov.
Ponudbe na I. de Tomo, Deblo pri Planini. 3580
gospodična
z dveletno pisarniško prakso, z dobim* izpričevalom, 3579
ieli vstopiti v slnibo k kakem« odvetniku ali kake seeeb. pisarne.
Prijazne ponudbe pod »L. J. 17 IO« :;        postno ležeče, Ljubljana.
ie dvajset let obstoj ena
gostilna
kjer se tudi ustavljajo vozniki in
mesarija
v trgu Kozje z dvema stanovanjskima hišama z vsemi pritiklinami, večjim ze» lenjadnim vrtom, velikim dvoriščem se zaradi neprestane bolezni lastnikove žene pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke. — Naslov:
ekeviek, feelilnltar In _
Kezlesm. ska^ereke. 36or
8
64
2
54
5
2786^6
80
9925
3963
D-D
3994120619
Gozdni biser
bree alkohola, daje a ohlajeno eodavieo aH mi- j neralno vodo najkrasnejčo osuševalno pijačo.
M01IC LAW, IsUMsvšJssIm gossMSga
1907 I
Miriti« ffloirtni ti ii u M rima n ujiiii m nHi rib dni
sladne moke
pekarija Žagar, Ljubljana, Dunajska cesta št 9.
Razpošilja po pošti od 5 kg naprej. 3592 Razpošilja po pošti od 5 leg naprej.
Popolne solarske gosli lokom In omarico K 12-
Lepo božično drrllol
Te gosli so pristni četki isdelek, so zaradi sTMfM avo|0 voeU posebno prilfabllOBO, • primernim lokom, leseno tka ti jo, kclofonijo, rezervnimi strunami, sedlom in piščalko aa uglaienje, kompletno K >2* St i2e> Boljie gosli, t mo£nim glasom, kompletno K I*—. št. 128. Boljše gosli, fino lakirane, garnitura si ebenovine, kompletno K 16 —. St 13». Jako skrbno izdelane gosli, z močnim in polnim glasom, z garnituro is ebenovine, kompletno K 20 — Tako oootovo so poueSao pilpioi— bo darila ma *a-četnike In noenoo. Zavojnina in lesen zabojče« K — 7 > Zamena dovoljena ali denar naz.ii   Po povzetju razpošilja c  :n kr dvor. dob
Jon Konrad, razposlljalnleo glasbil, Most itov. UM (Čoiko)
Glavni katalog s  okoli  40.0 slikami na zahtevo gr-tis in franko.
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica ia-luzif, železnih In lesenih rolet za okna In trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta, gradla, satina.
ripsa itd.
—— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Telefon štev. 492. 2426 Telefon štev. 492.
vešča samostojne korespondence, strojepisja in dobra računarica m
i Utrni L hatat i ua pri toilm.
V Ameriko in Kanado
pripravan, cena ta
Cunard Line.
Ultonia iz Trsta, dne 31. oktobra 1911. Franconia iz Reke, dne 9. novembra 1911. Pannonia iz Trsta, dne 14. novembra 1911. Carpathia iz Trsta, dne 28. novembra 1911.
Is Uverpoolat 274 Največji in najlepši parnik sveta.
Lusitania, 28. oktobra, 18. novembra 16 decembra 1911.
Mauretania, dne 21. oktobra, 11. novembra 9., 30. decembra 1911
Pojasnila ln v zne liste pri
Artlr.   «»«11 obo^U: v Llablfaai, Slomškova ulica stav. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-Nevv York III. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
Uradne ara * 1-12. dsp. to o« 2.-5. pip.
|o]ia]@ra]@@raira]@fa!rS||Š||5]
Edina zaloga
ziM ameriških
VI   #e \f
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Prešernova ulio št. t
l3fJ|0r5I(5]I530gjHir5]r5J|DJf5J
§
ISTREĐHIUMIKA PIJZZIm ^jrV^RSTu P0HTER0SS0 3
OaroAnfa banka Colblb hranilnic.
VLOGE IU KIUIZKE PREMIJSKE VLOGE 4!/40/o «
. VLOGE V TEKOČEM UtOlO
in VLOGE FIKSKE NAJUGODNEJŠE.
iBAlitNO POSLOVANJE VSEH VRST. -Oddelek za vadlje in kavcije » I Uradnoorart9.-1 Z^iTaT^Tpep. |
St. 668/II/pr.
3603
AZGLAS.
iio volitev deželnozborsMega poslanca
iz voiilnega razreda mest in trgov v volilnem okraja mesta ljubljanskega
namesto odstopivšega poslanca Ivana Kneza, ki se ima vršiti
dne 31. oktobra, event. dne 7. novembra t. L v Ljubljani,
se v smisla zakona z dne 20. junija 1910, štev. 21. dež. zak. nastopno naznanja: Vsak volilni upravičenec, ki ima v Ljubljani svoje redno stano\a!išče, je dolžan, ob volitvi deželnega poslanca, priti določeni dan v času. predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost).
Vsak volilni upravičenec, ki se mu je do>tavila iskaan ca, pa se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 kron, ako sc ni najdalje v neprestopnem roku osmih dni po volilnem dnevu pri mestnem magistratu ljubljanskem ustno ali pismeno opravičil, zakaj ni vršil svoje volilne pravice in ni, ako to treba, predložii dokazil ali se sicer verodostojno izkazal, da je imel za neudeležbo zadosten zakonit opravičevalm rezlog.
Razlogi, kateri volilca,  ki  se volitve  ne udeleži,  opravičijo,  so zlasti:
1. ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče;
2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti;
3. ako je volilec na potovanju izven kranjske dežele;
4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske zadeve;
5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine; Pravico kaznovanja ima mestni magistrat ljubljanski.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. oktobra 1911 Z« oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan, I. r.
Efekten križec na stalu
(prirejen tudi za steno) lepo zlato bron-ciran. Podobe (Kristus, Marija) so porcelanaste s svetiIjko iz barvastega stekla, okoli 58 cm visoko, samo 7 K. St. 9713 Z glasbilom, ki igra 2 komada 10 K. St. 9714. Z uro, ki se navija na 30 ur, kazalnikom slouokoščene barve, najfinejše regulirana in repasirana, s 31etno pismeno garancijo K 10 80. Št. 9715. Z glasbilom, ki igra 2 komada, z uro, ki se navija na 30 ur in kazalnikom slonokoščene barve K 1350. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni
dobavitelj «Jan oaaroar-soari razpoJiljalnica i Masti St. 1159 (bih). Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko.
mr i * o 2z o    x ~w
35
9 C 2..0
1 3
? ° a •
S 5
S »
a o«
s o
Priporočam se za izdelovanje koiuhov vseh vrst, kakor tudi dSSsSklh JOS, kOlOliOT, mufov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. - Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah.
J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21.
Skrivnost, ostati
mlad ii lep
ie rescata s preprosto porabo čm-desnega mila „01*". „OJa" |o naravnost presenetljivo noin-ktljoče   iepoflo     n   daje pulti
cvetoče ixgledanje. Vab ne
čistost polti izgine a|0jSf< dela najbolj iuljave roke rforantn«*, nežne, čiste in fine Cel lonček K        malhen lonček K1'-.
IT Pulte natančno pa lase 9,0|nM, kor naio savoje pro-▼arlllvo podotmo pMaro|aJo.
Prva ameriška
parfumeriiska palata N0|oH
Bnasj L, Petersalatz 11 IL
V Ljubljani: 3598
B. Ivaaftara (are*.) — Sat lat f(bog.) Aat ■riaper, ravel MafliM, Vaso Patri««.
C kr. priv. tovarna za cement
draibe w Trborilah
priporoča svol priznano izvrsten PorUenU-ceinont v vedno enakomerni, vse od avstrijskega druitva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne in podorne trdote Sal.t aaeferuialećt dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevalo 2438
raznih  nradov  in najslovitejših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Slavnemu  občinstvu  vljudno  naznanjava,  da sva prevzela
restavracijo in kavarno
|HanDilo|
katero otvoriva slovesno z veselico dne 22. 1. m.
Potrudila se bova svoje častite goste postreči v vsakem ozira s pristno pijačo in dobro kuhinjo, kar najbolje. — Priporočava se tudi naklonjenosti velecenienih izletnikov t mesto Kamnik in naših lepih planin ter bil jeziva odi. spoštovanjem
3574
Ivan in Ivanka Flerin.
Po meri naročeni čevlji se izdelojejo i lastni delavnici.
K°N6 RESNI TR6 6.
Velika zaloga
jsnnos*«
Redni odhodi nemških brzih I« poštolh Mr»««*V«
Odpremanje potnikov v vse dele sveta
posebno na progi h
Hamburg-llew-York Hamburg-Filadelfija
Hamboro-Argmtino
H?mfcsrg-Br. zilijo
Hambura-Kanaita
H»aburg-Ktiba
Hamburc-nefcs Ho
Hamburg.Afrika Hamburg-Ang esko Hambnrg-Fraoeija
Zabavna pomorska potovanja:
Okoli svete; na izhod (Orijont); v sredozemskem morju- v zshodno Indijo; v južno Ameriko, na Vver do Drontheimi. Islanda, Severnega Kapa, in Splcberg«; potovanj« na Nil«.
Informacije dajejo in poiiijsjo se brezplačno.
Hamburg-Amorika Linie,
Abtoilung Poraonenvorkehr. Mai-burj.
Zastopnik v Ljubljani: Hambnrg-
Amerlka Llnle. gen. isstopstvo ss Kranjsko, Eolodvorsha ulica 28.
Aa/več/e podjetje konfekcijske :: stroge je ogromna trgovina ::
O. Jjernatovič
Ljubljana, MčStni trg štev- 5
katera ima J« sažetkom se^ve
nad 30.000 kom. svetega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad  5000 hom. najfinejših oblek za gospode jp    2000   9   najfinejših površnikov, športnih in simshih sukenj 9    3000   „ pelerin
9 2000 „ posameznih hlač in telovnikov 3205 9    3000  n    oblek za dečke in otroke
9 15000 a najmodernejše konfekcije sa dame in deklice. Solidna postrežba Prijnano n/j^c cene #
4C
8839
15
099895
95
403