» Leto XXIII., št. 111 Ljubljana, nedelja 16. maja 1943*XXI Upravuiirro s LpiMtana, fucctaijevi ulica 3. Telefoo to. 31-22. 31-23. 31-24 toserarru oddelek: Ljubljana. Poodoflen oB- ca i — Telefoo fc. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto i Ljubljanska cesta 42 B^čum s a Lrnbliansko pokrajino pd pofcno-čekovnem zavoda b. 17.749, a ostale ktaje baltjle Serviao Cooti. Con. Po«. No 11-3118 izključno zastopstvo Italije io inozemstva hm Unione PnbblicitJ italiana S. a oglase b Kr. A. MILANO Cena cent. 80 saao pon«d«l)ka iikcoi labaja rut dao Naročnin« cnaia tneteČoo Lir 18.—, m inotemstvo vključno t »Pooedaliddm J» trome Lit 36.50. Utedoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Ite*. 5. telefon _fecv. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi >e oe vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVa pet la pob blicrti di pcoveniena italiana ad esteta: Unione Pubblictt* Italiana S. A. MILANO Uspel letalski napad na luko v Boni Dva ladji potopljeni — 11 sovražnih letal sestreljenih nad Sardinijo Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. maja naslednje 1085. vojno porčilo: Med nočnim napadom na luko v Boni »o nemška bojna letala potopila eno petrolej-sko ladjo in poškodovala trgovsko ladjo srednje tonaže. Včeraj je sovražnik iz zraka obmetaval z bombami Clvita vecchio, Palermo, Sassa-ri in razne druge kraje na Sardiniji. Zabeležene so žrtve med prebivalstvom in poškodbe na poslopjih, zlasti v Civitavecchiji. Sard nsko protiletalsko topništvo je se- strelilo 9 letal; 2 izmed teh sta bili v Palermu. Na vzhodni obali Sardinije so naši love* prestregli neki sovsiažni letalski oddelek in sestrelili 2 dvomotornika. ♦ V poletih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so bile naslednje žrtve med civilnim prebivalstvom: v Civitavecchiji 29 mrtvih, 150 ranjenih, v Sassariju in tamoš-nji pokrajini 14 mrtvih in 40 ranjenih, pri S. Caterina (Nuoro) 3 mrtvi, število žrtev v Palermu še ni ugotovljeno. Hvaležna poklonite v Oboroženim silam Z vzklikom odobreni proračuni Rim, 14. maja s. Pod predsedstvom predsednika senata grofa Sudarda se je sestala komisija za Oborožene sile, skupno s finančno komisijo ter razpravljala in odobrila proračun Vojske, mornarice in letalstva. Navzoči so bili državni podtajniki vojnega mornariškega in letalskega ter finančnega ministrstva. O prvem proračunu je govoril senator Gaetano Zoppi. Pozdravil je naše čudovite borce in poslal bratski pozdrav mestom, prizadetim od sovražnih napadov. Nato ie kratko obravnaval protiletalsko obrambo. Senator Giuseppe Rota, poročevalec o proračunu mornarice in senator Cristoforo Ferrari, po-očevalec o proračunu letalstva nista govorila. Senator Giuria. poročevalec o pro- Inozemski glasovi o junaškem odporu italijanskega naroda Berlin, 14. maja. s. Zaključek operacij v Tunisu in junaštvo čet Osi sta predmet obširnih komentarjev tukajšnjega tiska, ki poveličuje ped vidnimi naslovi pomen hrabrega odpora italijansko-nemških borcev, ki so bili premagani od mnogo močnejšega sovražnika. Nemški listi podčrtavajo velik vojaški pomen odpora, ki je trajal 35 mesecev navzlic odločni premoči sovražnih sil, katere so zalagali a skoraj celotno vojno proizvodnjo gigantskega angleškoame-riškega vojnega ustroja. Ogromno količino vojnih potrebščin in na tisoče in tisoče najboljših vojakov združenih narodov je bilo treba žrtvovati, piše »Volkischer Beobach-ter«, v borbi z razmeroma skromnimi silami Osi v teh dveh letih in pol. Vsa angleška mornarica in dobršen del ameriške se je morala uporabiti za podpiranje in vzdrževanje afriškega podjetja. »Borsenzeitung« poveličuje delo italijansko-nemških čet m zatrjuje, da je svetel zgled junaštva in vojaških kreposti. Borci Afrike so bili popolnoma prepričani, da se morajo boriti in vztrajati junaško v enem izmed najvažnejših in najkočljivejših odsekov v tem ogromnem spopadu narodov. Matematično so bili gotovi, da so prevrgli in izjalovili s svojo ž'ilavo borbenostjo, ki ni poznala odmora, že dolgo zamišljene načrte sovražnika za obvladanje vrat Sredozemlja in za napad na celino. Uresničenje teh načrtov, zaključuje list, se je izjalovilo in bo vedno bolj problematično v bodočnosti. s>Lokal-anzeiger« piše, da je afriška vojna pokazala ponovno svetu, kakšna je vojaška sila Osi Zgodovina vojne bo morala nekega dne priznati, da je strategija Italijanov in Nemcev v tem odseku operacij ustvarila pogoje za uničenje ofenzivnih načrtov sovražnika v času, v katerem bi morali biti uresničeni. Nasprotnik je izgubil toliko časa. da bo v bodočnosti bo zanj lahko usodno. Berlin, 15. maja. s. Listi se še vedno obsežno bavijo z zaključkom operacij v Afriki. »Volkischer Beobachter« pravi, da sta Italija in Nemčija ponosni na svoje bojevnike v Afriki, ki so s svojim odporom omogočili, da so se utrjevalna vojna dela izpopolnil^ in da je Evropa postala neza-vzetna trdnjava. Tudi drugi listi nemške prestolnice objavljajo dolge članke z razpravami o teh zadnjih dneh in poudarjajo zlasti dejstvo, da je Italija danes bolj kakor kdajkoli prepričana v dokončno zmago, ki bo v Afriki zopet vzpostavila italijansko gospedstvo. Italija se ne more odpovedati svojemu zgodovinskemu poslanstvu na afriški celini. Bukarešta, 14. maja. s. Pod naslovi, ki izražajo občudovanje italijanskega junaštva, so rumunski listi snoči poročali o imenovanju generala Messeja za maršala Italije in o prenehanju operacij italijanske I. armade. Italijanski in nemški junaki v Tuni=su so s krvjo napisali legendarne strani, piie list »Seara« v komentarju. Vojaki Duceja in Hitlerja so nadaljevali borbo in so umiral; ne da bi branili ped zemlje, temveč ugled vere, zaradi katere so šli v borbo, da bi branili' ideal novega svetovnega reda, pravico med ljudmi in narodi, suverenost duha nad temo. Odpor italijanskih in nemških. junakov se je nadaljeval do zadnjega naboja. Bitka za Tunis in Bizerto bo ostala v zgodovini kot odlična zmaga duha nad gmotnimi silami. Premagani na tuniškem mostišču so zmagovalci. Mrtvi bodo ostali živi in moralni smisel njihove najvišje žrtve bo ostal svetel zgled v zgodovini. Helsinki, 14. maja. s. Tisk in radio sta sporočila z velikem poudarkom poročilo o hrabrem odporu italijanskih čet v Tunisu. Poročilo se označuje kot trezno poveličevanje afriške epopeje, ki se je zaključila po 35 mesecih najhujše vojne. Poudarja, da je najčistejša pre* danost italijanske I. armade pod poveljstvom maršala Italije Messeja, dobila najvišje priznanje Kralja in Cesarja ter Duceja, ob ganljivi bratski vzajemnosti italijanskega naroda, ki ga preveva neomajna vera v Afriko. Tudi jedrnato, izčrpno poveličanje epopeje z vojaškimi besedami šefa glavnega stana generala Ambrosija je vzbudilo v finski javnosti val ganljivega in spoštljivega občudovanja. Sofija, 14. maja. s. Listi še naprej objavljajo članke o Italiji. »Slovo« piše pod naslovom »Brezupne nade«, da goje Anglosasi med drugimi številnimi utvarami tudi utvaro glede oslabljen ja odpora italijanskega naroda., toda isti ljudje v Londonu in Washingtonu, kf širijo take vesti, dobro vedo. da gre za laž, ki naj bi vlila pogum množicam Angležev in Amerik čanov. Italija je danes bolj kakor kdaj neomajno odločena za borbo. Nfti divje bombardiranje italijanskih mest, uničevanje zgodovinskih spomenikov, barbarsko ubijanje^ žensk in nedolžnih otrok ne more zlomiti železne volje italijanskega naroda, ki se zaveda, da prispeva vsaka žrtev k zmagi. Anglosaški teror samo še bolj ojačuje in kali duha Italijanov ter ga vedno bolj izpod-buja k borbi. Italijanski narod je pokazal, da jt> vreden svojih junaških vojakov. Nobena sovražna akcija ne bo zrušila njegove morale. Navdušene manifestacije, ki so bile v vsej Italiji 9. maja na praznik Imperija, so pokazale vsemu svetu, da ima italijanski narod samo voljo do zmage za ceno najhujših žrtev. Kodanj 14. maja. s. Vsi listi poveličujejo hrabrost italijansko-nemških čet, ki so se borile z neukrotljivo voljo v neskončnih težkočah. Li3ti objavljajo s posebnim po- udarkom brzojavke Mussclinija in Hitlerja generalu Arnimu. Stockhoim, 14. maja. s. List »Stockholmes Tidningen« je objavil po poročilih svojega dopisnika iz Rima članek o Italiji, v katerem opozarja na važnost, jasnost in objektivnost včerajšnjih izjav generala Ambrosija po radiu. List podčrtava, da je italijanski vojak v tej vojni nesporno dokazal svojo hrabrost in požrtvovalnost tudi v obupnih položajih. List poudarja nadalje, kakšne koristi je imela Japonska od žilavega in dolgega odpora Osi v Tunisu, ki ji je omogočil, da je izvedla v miru priprave na južni frenti Pacifika. Iz „Odredbenega lista" Junaško padli fašisti — Osrednje disciplinsko sodišče Rim, 14. maja. s. Odredbeni Ust PNF objavlja: Junaško so padli v borbah fašisti Batrto-lomeo Lanzolla, član direktorija fašija v Cassano Murge (Bari); Pietro Annunzio Lantinelli, zaupnik krajevne fašistične skupine v Bergamu; Angelo Ampezzan, vodja skupine fašija Zelde Belluno; Erminio Mancione, vodja skupine fašija v Chiet-tijo. Osrednje disciplinsko sodišče je bilo po členu 31. statuta PNF takole sestavljeno: predsednik luogotenente generale Alessan-dro Tarabini, podtajnik PNF; člani: Gior-gio Maria Sangiorgi, inspektot PNF; Ales-sandro Rossi, inšpektor PNF; Sergio Sup-pei; odvetnik Giuseppe Zampi; luogotenente generale Umberto Chaappe, poveljnik 5. zone CCNN; tajnik: Vittorio Pentinaca. Fašistični kroj je obvezen za vse vpisane dne 23. marca in 28. oktobra. Ob drugih izrednih okoliščinah je treba zaprositi za dovoljenje tajnika PNF. To velja tudi za navadno črno srajco pod civilno obleko. Vdor v ruske postojanke na kubanskem bojišču Topniško obstreljevanje železnic In tvemic ob Ladošketn jezeru in pred Petrogradom — Na zapadu sestreljenih 30 sovražnih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. maja Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem predmostju so grenadirji v krajevnem napadu prodrli več sovjetskih postojank in uničili pri tem skupino sovražnih sil. Težko topništvo na kopnem je včeraj južno od Ladoškega jezera in pred Petrogradom nadaljevalo uspešno obstreljevanje železniških in Industrijskih naprav. Pristaniško področje Bone so preteklo noč napadla nemška bojna letala. Pri tem je bila potopljena ena petrolejska ladja, z bombami pa poškodovana trgovska ladja srednje velikosti. Sovražni letalski oddelki so preteklo noš prodrlj nad zasedeno zapadno ozemlje in do severne nemške obale. Zaradi bomb, ki so jih odvrgli predvsem na mesto Kiel in na nekatere belgijske kraje, predvsem na mesto Amsterdam, je imelo prebivalstvo izgube. Med temi napadi je bilo uničenih 30 sovražnih letal, med njimi 14 štirimotornih ameriških bombnikov. Nemških lovskih letal je bilo zgubljenih 7. Zaščitne oborožene sile vojne mornarice so v noči na 14. maja pred nizozemsko obalo v bitki s sovražniki pomorskimi silami potopile angleški brzi čoln in zažgale še dva nadaljnja. Lastnih izgub pri tem niso imele. Terorističen sovjetski letalski napad na Varšavo Varšava, 14. maja s. Sovjetsko letalstvo je v noči od 12. na 13. tega meseoa teroristično napadlo Varšavo. Boljševiški piloti so napadli stanovanjske hiše, ki so bile v nekaterih okrajih hudo poškodovane. Bilo je mnogo žrtev med prebivalstvom. Očitni namen je, da bi neoboroženo poljsko prebivalstvo čutilo težo zatrjevane sovjetske sile po znanem konfliktu s Si-korskim in da bi se jeza Kremlja zlila na Poljake, ki so združeni v skupni žalosti zaradi pokola v Katfnu ter vsi obsojajo barbarske morilce. Anglosasi uničujejo Francijo Pariz, 14. maja s. Angloameriško letalstvo je znova bombardiralo Saint Omer, Boulogne in Aubeville v Severni Franciji ter Cherbourg v Normandiji. Povsod so bile žrtve med civilnim prebivalstvom. Odbit napad ameriških letal Berlin, 14. maja. Po vesteh, ki so jih kasno zvečer dobila vojaška poveljništva, je močna skupina ameriških bombnikov z močnim spremstvom številnih eskader lovcev preletela včeraj popoldne severnozapadno Francijo. S fingira-nimi napadi prvih edinic na obalo Rokavskega preliva je skušal sovražnik preslepiti skupine nemških lovcev, ki so se takoj dvignili, da bi napadli sovražnika. Nemški piloti so takoj uganili, za kakšen manever gre in se niso pustili preslepiti. Že pred obalo so številni nemški lovci napadli skjipine ameriških bombni« kov in jih zapletli v borbo, da so bili razpršeni m deloma prisiljeni obrniti se. Eo vesteh, ki 6o prišle do polnoči od nekaterih eskader lovcev, je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, mnoga druga pa zadeta v letalskih dvobojih. Med zrušenimi letali so tudi letala novega ameriškega tipa »Thunderbold«, ki so jih sestrelili »Fokewulfi«. Tudi protiletalsko topništvo letalstva je opravilo odlično delo in sestrelilo več sovražnih letal. Poveljništvo neke težke baterije poroča, da so bili pogoji za streljanje izredno ugodni. Navzlic veliki višini, v kateri so bila sovražna letala. 90 bila ta vidna pod čisto jasnim nebom. Ena sama baterija je sestrelila štiri sovražne bombnike, ki so se zrušili na tla kakor prižgane bakle Berlin, 15. maja. s. Angleški in ameriški bombniki so 14. maja napadli obalno področje Nemčije in Belgije. Kakor vedno je tudi ta sovražna skupina iz velike višine metala svoje tovore največ na stanovanjske okraje in ubila mnogo civilistov. Skupino so napadli nemški lovci in jo zdelali, kakor tudi proti* letalsko topništvo. Po dosedanjih ugotovitvah so protiletalsko topništvo in nemški lovei sestrelili 9 težkih ameriških bombnikov ter 4 lovska letala najnovejšega tipa »Thunderbold«. Tudi mornariško topništvo se je živahno udeleževalo borbe, tako da je računati še z večjimi izgubami sovražnih letal. Med letalskimi dvoboji so bila sestreljena nad atlantsko obalo tri angleška letala. V zadnjih 24 urah je sovražnik po dosedanjih vesteh z zapadne fronte izgubil 100 letal, po večini štirimotornih bombnikov. Hude sovražnikove letalske izgube Berlin, 15. maja. s. Znano je, da je Duisbug med zadnjim napadom angleškega letalstva v noči na 13. utrpel hude izgube, toda še hujša je cena, ki jo je moral sovražnik plačati včeraj ponoči med napadi na nemško ozemlje. Predvčerajšnjim zvečer je bilo sestreljenih 34 sovražnih letal, število angleških sestreljenih letal v pretekli noči pa je še večje in po nadaljnjih ugotovivah je pričakovati, da bodo izgube sovražnika še znatno narasle. Lahko se trdi, da včerajšnje izgube angleškega letalstva znatno prekašajo vse, ki so bile doslej zabeležene od pričetka sovražnih terorističnih napadov na nemško ozemlje. Sovražnik je dosegel neznatne uspehe. Ni mu uspelo preleteti izbranih objektov in popolnoma se je izjalovil poizkus nekaterih letal, da bi napadli Berlin. Zaradi naglega nastopa protiletalskega topništva in nočnih lovcev je samo nekatenm sovražnim letalom uspelo priti do glavnega mesta. Sovražna letala so potem, ko so odvrgla na slepo svoje tovore zažigalnih in rušilnih bomb, pobegnila. Povzročena škoda je neznatna; samo ena ženska je bila ubita, nekaj oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi otroci. Ameriško izkrcavanje na Aleutih Tokio, 14. maja. s. Japonski glavni 6tan objavlja, da so se velike skupine ameriških vojakov pričele 12. maja izkrcevati na afcJbh Attu v skupini Aleutov. Poročilo pravi, da 90 v teku silovite borbe med sovražnimi silami m japonskimi edinicami, ki branijo otok. 1 računu Vojske, je izrazil ponos zaradi junaškega zadržanja vojakov, ki so nedavno dali nov svetel dokaz svoje hrabrosti. Slava njim in njih odličnemu poveljniku! Govornik je nato prosil vlado za nekatere izjave glede obrambnih naprav svete domovinske zemlje Pozval je predsednika, naj predloži, da se odobritev proračunov izvrši z vzklikom. Veliki italijanski delež v bojih na vzhodu Državni podtajnik za Vojsko se je zahvalil senatorju Giuru za oris položaja ter za temeljito poročilo, ki ga je predložil senatu. Omenil je na kratko junaški epilog dogodkov v Tunisu ter se je poklonil hrabrosti padlih in ponosnemu odporu prebivalstva, ki je podvrženo besu sovražnika. Podal je pregled glavnih vojaških dogodkov v Rusiji. Omenil je hrabro zadržanje divizij »Cosseria« in »Raverma«, ki sta vzdržali več dni sunek na 7 divizij ocenjenih sil in oklopnega zbora. Prav tako hrabro so se zadržale in so vredne občudovanja divizije »Passubio«, »Torino«, »Sforzesca«, 3. brza divizija oddelkov »CCNN«, divizija »Julia« planinskega ar-madnega zbora, operiraj očega proti sovražnim silam, ocenjenim na 2 oklopna armadna zbora, 5 pehotnih divizij, in en zbor konjenice. Ob tej priliki je poročevalec omenil številna vojna poročila nemškega glavnega stana, ki so priznala obsežni in velikodušni prispevek hrabrosti in krvi italijanskega vojaka v Rusiji, kjer je 6 generalov, 23 polkovnikov ter en konzul delilo nenaklonjeno usodo s temi junaki. Nato se je državni podtajnik pomudil ob funkciji in nalogi, katero je rešila prva armada, ter je obrazložil obširneje strateško važnost, ki jo pri obrambi polotoka prevzema tirensko predzidje, katerega tvorijo naši otoki. Orisal je vojaško oja-čenje sredozemskih otokov, kakor ga je pripravil naš Glavni stan, ter je obrazložil splošne črte vojaškega položaja, ki nastaja v zvezi z obrambo. Italija mirno pričakuje bodoče dogodke Državni podtajnik je nato obravnaval priprave v raiiljivih odsekih obale, možnosti manevriranja v zaledju, letalsko pomorsko obrambo, konvoje, možnosti oskrbovanja in prehranjevanja ter protiletalsko obrambo. Gled na možni izid sovražne inciative je opozoril na tveganje nasprotnika v primeri z vrednostjo dejanskega uspeha v splošnem okviru gospodarjenja s silami in odločilnega rezultata vojne. Dalje je obravnaval izvršena dela in ona, ki so v teku za ojačenje obalne obrambe, ki je poverjena velikim mobilnim edinicam. Omenil je tudi organizacijo vojaških pomorskih oporišč, pristanišč in letališč. Po očrtanju oskrbovalnih ukrepov s posebnim ozirom na samo zadostitev na mestu in organizacijo prevozov po kopnem in po morju glede na potrebo čet in civilnega prebivalstva, je govornik obvestil senat o izvedenih ukrepih. Zaključil ie z zatrdilom, da nudita sposobnost poveljstev in preizkušena hrabrost čet polno zaupanje, da bo vsak poizkus sovražnika naletel na mogočen branik volje in prs. Menjajoče se neizbežne dogodke med vsako vojno sprejema danes italijanski r.arod mirno ter z neomajno vero močnih in v prepričanju, da bodo naši hrabri vojaki pod visokim vodstvom Duceja ponovno uklonili usodo in ponesli k zmagi troboj-nico Italije za blagor Kralja in Domovine. Pomorska bitka za posest Afrike Državni podtajnik Kr. mornarice je izjavil, da hoče odgovoriti na vprašanje, kakšen je položaj, v katerem se Kr. mornarica pripravlja sprejeti dogodke, ki se približujejo. Treba je upoštevati, da smo se morali zaradi oblike vojne boriti onstran morja, ne samo v Afriki, temveč tudi v Dalmazii, v Črni gori, v Grčiji in v Egeju. Kopne zveze s temi vojnimi področji so nezadostne in slabe, dočim so sile in njih udejstvovanje mnogo obsežnejše, kakor se splošno misli. Izredno visoka zasluga je že bila, da smo jih tri leta prehranjevali in da jih še danes naprej vzdržujemo v tako obsežnih operacijah na vzhodu. Vendar je ta ogromna operacija oskrbovanja popolnoma drugačnega značaja spričo pomorske bitke za posest Afrike. Hote pravi »pomorska bitka za posest Afrike«, ker je treba jasno ugotoviti, da ni šlo za oskrbovalno službo bolj ali manj zaščitenega zaledja, temveč za stalno žilavo hi srdito borbo z močnejšim sovražnikom glede na ogromno premoč v velikih mornariških in letalskih virih, pripravljenih za nadomestitev izgub. Borba je bila ogromna, izvajana z velikimi in majhnimi ladjami, s podmornicami, s torpednimi letali in bombniki, olajševana in vodena z gosto in neprekinjeno letaisko službo, in to podnevi in ponoči, zarad. česar smo morali vedno igrati z odkritimi kartami, ne da bi bilo na nasprotni strani prav tako. Ogromno delo pri preskrbi afriških borcev Ostra in srdita je bila bitka za Tunis, ki je trajala šest mesecev na izredno tesnem prostoru, v katerem je sovražnik osredotočil vsa pomorska bojna sredstva, s katerimi je razpolagal; križarke in rušiice, brze minolovke, motorne čolne, podmornice in zlasti letala, letala, letala. Pot naših ladij ni bila tako kratka, kakor bi se zdelo površnemu posmatranju razdalje 80 milj od Maršale do rta Bone. Iz drugih mnogo bolj oddaljenih pristanišč, ki ae bila zaradi, resorov svojih naprav edino primerna za ta ogromen promet, so odhajali naši konvoji. Ni bil torej kratek skok, ki se ga naredi v nekaj nočnih urah, kakor se je pre često slišalo reči, temveč relativno dolga plovba, katere ni bilo mogoče prevoziti v eni noči in enem dnevu. Zadnji odsek po Sicilskem kanalu je vodil skozi obširna minska polja, od katerih so bila nekatera postavljena od nas, da so ščitila kakor dva zidova konvoje v odseku, kjer bi jih sovražnik s površinskimi ladjami najlaže napadel. Lažje je bilo v tem ozkem področju in v tako malo oddaljenem od oporišč neprestano nočno letalsko izvidništvo. Lažja je bila tudi letalska akcija v množicah. Čast našim mornarjem in zlasti oficirjem in posadkam naših neutrudljivih torpedovk, ki niso nikoli preštevali sovražnika ter tehtali pred zopetnim odhodom in zopetnim prihodom obsega tveganj. Pripravljenost mornarice S tem govornik noče trditi, da imamo vse sile, ki bi jih radi imeli za prepreče-nje morebitnih pobud sovražnika proti našim silam. Pravi samo. da sovražnik ve, da ne more pričeti takega poizkusa, ne da bi naletel na srdit odpor tudi na morju poleg onega, ki bo nuden iz zraka, in one-gag. na katerega bo naletel na obali. Ko smo stopili v vojno, so vsi pomorski kritiki predvidevali, da bo naša odporna sposobnost na morju trajala samo neka i mesecev. Danes po treh letih borbe, ko smo opravljali promet v našem morju in ga zaprli nasprotniku, smo še pripravljeni povzročiti mu velike težkoče. Doslej smo porušili račune in predvidenja strokovnjakov. V tesnem stiku s sestrskim orožjem bo Kr. mornarica do skrajnosti preprečevala sovražne načrte tudi v bližnji bodočnosti. In vse to za vse naše padle, za vse naše pogrešane, za vse tiste, ki so nam pustili tako veliko dediščino časti slave in žrtvovanja, kajti časti in slave ne more biti brez krvi Državni podtajnik je zaključil, da bomo zvesti zapovedi: Vztrajati, vztrajati do skrajnosti na življenje in smrt Vztrajati za Italijo, za Kralja, za Duceja! Visoki bojni delež Kr. letalstva Državni podtajnik za letalstvo je ob pri-četku svojega govora razpravljal o ogromnem deležu, ki ga je dala volja posadk v borbi, ki je postajala vedno hujša in vedno bolj krvava. Predočil je, kako visok je bil krvni delež, ki so ga velikodušno darovali čudoviti letalci, izjavljajoč, da znašajo izgube v vojni treh let srdite borbe 12.500 mož. od teh skoraj 2.000 oficirjev. K tem se pridružuje nadaljnjih 700 oficirjev in 2.000 podoficirjev ter specialistov, ki so umrli ali bili ranjeni pri letalskih nesrečah med mrzličnimi pripravami za nadomestitev v borbi dobljenih izgub in za zagotovitev učinkovitosti frontne črte. Omenjajoč te izgube je pozval, naj se da priznanje izrazito junaškemu duhu v poslanstvu, za katerega so poklicane naše posadke. Glede potrebščin je zdaj znano, da skrb za kakovost strojev in razvoj borbenih oblik zahtevata industrijski potencial prvega reda z najvišjo tehnično sposobnostjo. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, je govornik omenil težkoče, ki se morajo premagovat, kajti letalska vojna je neizprosna do starih strojev. Če pomislimo, da je moralo naše letalstvo po izrabitvi v prejšnjih vojnah tri leta obvladovati sovražnika, ki je opremljen z vsemi sredstvi, smo lahko ponosni na to, kar je bilo storjeno, in na dosežene uspehe, katerih sovražnik sam ni mogel zanikati. Do skrajnosti so se razvile oblike letalskega ardi-tizma, torpedna letala, napadalna letala in borbena letala. Prevladujočo vlogo je imelo in še ima lovsko letalstvo, ki obvladuje nebo v slehernem odseku, naj si bo letalske, kopne ali pomorske bitke. Močno se je razvilo tudi prevozno letalstvo, ki je z junaškim udejstvovanjem često rešilo težke položaje. Delež Kr. letalstva v sedanji vojni kažejo naslednje Številke: Potopljenih je bilo 145 sovražnih ladij z nad i 600.000 tonami, 67 vojnih ladij, od teh 20 križar k, 11 rušil cev in 7 podmornic. Z gotovostjo je bilo uničenih 2342 letal sovražnika, od teb 1944 v letalskih borbah. En tisoč nadaljnjih letal je bilo verjetno sestreljenih. Letalskih prevozov' osebja in potrebščin je bilo 58.000, prevozilo se je 610.000 potnikov in 42.000 ton potrebščin. To so glavne številke, ki pričajo o neutrudnem delovanju ln žrtvah, katere delajo čast narodu, ki ima može tako visoke Storilnosti in tako čudovite vzdržnosti. Sovražnik bo skušal ojačiti svojo letalsko ofenzivo, da bi izčrpal življenjske vire in odporna središča trdnjave, zaganjajoč se neusmiljeno tudi v najbolj odvratnih oblikah* vojnih napadov na naša mesta in civilno prebivalstvo, vendar brezuspešno. Vsekakor, je zaključil državni podtajnik, je italijanski narod lahko ponosen na svojo slavno, neprimerljivo tradicijo, ponosen na svoj privilegij avantgarde ▼ tveganju in smrti ter se bo z vsemi svojimi energijami zopestavljal napadalcu in mu zadajal še hujše udarce kakor v preteklosti povsod, kjer se bo pojavil. Govore državnih pod tajnikov 90 poslu« šali navzoči z izredno pozornostjo in jih podkrepili z odobravanjem ter jih ob koncu pozdravili z močnimi dolgo trajajočimi vzkliki. Predsednik je predlagal, naj .se vsi trije proračuni sprejmejo z vzklikom, kar naj ima tudi pomen globoke pokloni tve italijanskim Oboroženim Silam. Skupščina je sprejela predsednikov pred. log z izreno živahnim in splošnim odobravanjem. Minister Polverelli o uspešnem dela za ljudsko kulturo v vojnem času Proračunska razprava v senatnih k&mSajah Rim, 13. maja. s. Prikazujoč zakonodajnim komisijam senata proračun svojega ministrstva, je Eksc. Polverelli pričel svoj govor z zahvalo senatorju Maravi-glii za jasno povezano in dokumentirano poročilo. Nato je ganljivo počastil spomin padlih v borbi, ki so pripadali nameščencem ministrstva za ljudsko kulturo, njemu podrejenim ustanovam in italijanskemu tisku. Tovariško je pozdravil tudi številne odlikovance iz ministrstva m njegovih ustanov. Pričenjajoč s prikazom proračuna in udejstvovanja ministrstva je Eksc. Polverelli obširno govoril o delu podrejenih mu generalnih direkcij. Med drugim je poudaril da je posebno važna akcija za kulturno podporo borečim se četam. Urad sa splošne zadeve ima v tem odseku kot izvrševalni organ poseben urad za pošiljanje italijanskih listov četam. Razdeli se okrcg 120.000 izvodov dnevnikov in periodičnih listov dnevno, skupno uad 3 milijone izvodov mesečno. Urad za splošne zadeve skrbi nadalje za brezplačno razdeljevanje knjig, propagandnih brošur in radijskih aparatov vojakom. Nadaljnje udejstvovanje, ki ga oskrbuje urad za splošne zadeve, je razširjevanje italijanskih listov v inozemstvu. Pošilja se v vse države Evrope okrog 30.000 izvodov glavnih naših dnevnikov vsak dan, ki prispevajo v razne države z najbolj brziml sredstvi ter se tako večinoma prodajajo že na dan, ko izidejo. Generalna direkcija za službo italijanskega tiska opravlja razen skrbi za običajne upravne zadeve v sedanji dobi tudi skrb za poipiranje novinarjev, ki so utrpeli škodo zaradi sovražnih letalskih napadov. Direkcija je pregledalia v preteklem Icfu 1840 italijanskih in inozemskih knjig. Izvedlo se je moralno zboljšanje vse proizvodnje. V teku bonificiranja mladinske književnosti na osnovi moralnih načel je bilo pregledanih 1140 knjig, ki so že bile izdane aH bodo v kratkem objavljene ali ponatisnjene. Prepovedalo se je in odvzelo iz prometa 145 knjig. Minister ze nato prikazal delo generalne direkcije za inozemski tisk in generalne direkcije za kulturno izmenjavo. Govoril je o raznih področjih udejstvovanja obeh direkcij. Nato je navedel podatke in najbolj zanimive številke o udejstvovanju generalne direkcije za gledališče in glasbo. Glede italijanske gledališke proizvoinje je Eksc. Polverelli poudaril, da je treba priznati, da je ta proizvodnja vzorna z ozirom na narodno čustvo ter ni nikoli samovoljno žalila ustavnih načel družine ali verskih čustev in zasebnega življenja oseb. V italijanskem gledališču se zahteva pretežno italijansld repertoar, ki naj bo izraz na-šeg ačasa, našega čustvovanja in našega genija. Govoreč o kritiki, je minister zatrdil, da predstavlja koristno funkcijo pod pogojem, da je razumna in poštena. Govoreč o nagradah, je minister pouiaril, da je država svoj čas dajala subvencije gledališkim družinam, preden so pričele s predstavami in preden so bile ustanovljene. Zaradi tega država ni imela nobenega jamstva in obveza je bila večinoma enostranska. Zato je bilo potrebno zmanjšati subvencijo na vsoto, ki je potrebna za organizacijo ansam- blov in izplačati še nadaljnje nagrade v sredini in ob zaključku zezije. Te nagrade bodo lahko dosegle najvišjo stopnjo na osnovi umetniške storitve. Italijanska kinematografija je v polnem razvoju. Izkupički kinematografov so se dvignili od 586 milijonov v letu 1938 na 906 milijonov v letu 1941 ter na 1269 mi lijonov v letu 1942. Obseg izvoza italijanskih filmov-je dosegel 102 milijona Glavne države za uvažanje so Nemčija s 43 milijoni lir, Grčija z 11 milijoni, Rumunija s 7 milijoni. Španija s 6 milijoni, Bolgarija z 2,586.000, Francija z 1,560.000, Belgija z 1,389.000 lirami. Sledijo Švica, Madžarska. Slovaška. Hrvatska, Turčija, Ceško-Moravska, Danska itd. Vendar je treba na tem področju še mnogo ukreniti. Treba je mobilizirati duhove zlasti med avtorji, igralci, režiserji in tehniki. Italijanski kino se mora dvigniti visoko in v tem pogledu imajo vsi, ki sodelujejo, opraviti važno nalogo. Naš kino se je preveč zatekel v preteklost, kar je opravičljivo samo za mojstrska dela 2iva in poživljajoča umetnost, ki se hoče uveljaviti v prostoru in času, je lahko samo originalna. Treba je iti nasproti našemu času s preprostostjo in naravnostjo, to naj bo življenjska smernica. O udejstvovanju inšpektorata za radio in televizijo, je podal minister zelo zanimive podatke po katerih izhaja, da je bilo za inozemstvo v dobi enega leta okrog 37.960 oddai v 32 različnih jezikih s skupno 12.410 urami. Glavni podatki urada za studile in pro-pagagndo o rasah kažejo, da je na razpolago knjižnica z 2.000 urejenima zvezki, 2 boletina s pregledi iz italijanskega in inozemskega tiska v nakladi 1.000 izvodov in središča za proučevanje židovskega vprašanja. od katerih je 5 uradno priznanih. Zlasti v zadnji dobi je naš tisk dostojno proslavil junake in družine borcev. Dne 21. aprila je Duce sprejel zastopstvo Italijanov, na katero bi bila vsaka vojaška velesila do skrajnosti ponosna-. Na ta dan sta se prikazala strnjenost in ponos italijanskega naroda, vseh socialnih razredov. Princi, grofje in ljudje iz ljudstva so bili okrog Duceja združeni v enem čustvu italijanstva, kajti Italija je za vse Italijane ena sama vera, ena sama tradicija in skupna omika. Minister je nato ožigosal z žarečimi besedami sramotni način vojevanja sovražnika. Po 19 stoletjih pridiganja ljubezni do bližnjega, se je dogodilo, da vodi vojno »kristjan« Roosevelt proti nedolžnim otrokom, ženam in ranjencem na bolniških ladjah. Po sestanku na krovu »Po-tomaca« je bila v svetu razširjena fotografija, ki je kazala predsednika Zedinjenih držav in angleškega ministrskega predsednika z molitveno knjigo v rokah. In sovražna propaganda je naznanila, da sta zapela himno: Naprej, vojaki Kristal Minister je zaključil, da Italija v vrtincu vojne in v menjajočih se dogodkih orožja nudi svetu edinstven prizor. Prizor naroda, ki ima tako moderno in sodobno šolsko ureditev, da si sovražniki in prijatelji ne morejo kaj, da je ne bi občudovali in posnemali. Skupščina le poslušala ministrov govor z veliko pozornostjo ter ga je ob koncu nagradila s toplim odobravanjem. oMsk v Washfngtonu nI prinesel Stalinova nenavzočnost na vvashington-ski konferenci Rocsevelta in Churchilla je tudi za anglosaško javnost samo — izvršeno dejstvo, s katerim se mora sprijazniti. Seveda angleški listi to zelo obžalujejo ia konservativni »Daily Telegraph« izraža domnevo, da se namerava Churchill po svojih v/ashingtonskih razgovorih kakor koli približati »rdečemu carju«, če bi drugače ne šlo, pa tako, da bi v spremstvu gospoda P-cosevelta odletel, bod:sl tudi v Sibirijo. Oba vod!telja zapadnih demokracij se torej pripravljata na ponižujoče romanje, samo da bi rdečemu diktatorju dokazala svojo i.dobro voljo«. Ta napovedovanja anglosaških listov nam najbolj zgovorno obeležujejo dejanski značaj ;n pomen vvashingtonskega sestanka, ki predstavlja novo odkritje nesporazumov med tako zvan:mi »združenim^ narodi« Ko sta anglosaški velesili v svojem sodelovanju s Sovjetsko zvezo prišli že tako daleč, da ne moreta nazaj, se skušata po vsej sili izmotati iz cele vrste vojaških in političnih neprijetnosti in težav. Največja sen težav pa je prav tista, ki izvira iz Stalinovega zadržanja. V Londonu in VVashing-tonu so naposled prišli do spoznanja, da ne morejo nadaljevati vojaških operacij proti Osi, ako se Stalin zanesljivo ne zaveže, da bo svoje težnje spravil v sklad z interesi cstalih zaveznikov. Anglosasi se v tem položaju ne morejo odločiti za naslok na Evropo, ko pa je pred njimi samo tale izbira: ali poraz vseh zavezn kov ali pa samo ruska zmaga. Vojaškim strokovnjakom v Londonu in Washingtonu je namreč žs dolgo jasno, da anglosaški veles;li ne bosta moglj izvršiti svoijh vojašk'h načrtov brez povezanosti z ru9kimi vojaškimi akcijami Vročina je ie Da bi se pa to doseglo, bi bil nujno potreben politični sporazum med zavezniki. V tem je seveda bistvo vseh medzavezniških razlik in zato se sedaj Anglosasi na vse pretege trudijo, kako bi izravnali politična nasprotja med »združenimi narodi«. To nam tud! pojasnjuje, zakaj je Churchill vzel s seboj na pot v Washington tudi dr. Be-neša, ki naj bi glede na svoje staro prijateljstvo z Moskvo našel pota za končni sporazum. Toda težave v tem pogledu niso le političnega, temveč tudi vojaškega značaja. Gre predvsem za sporazum kje naj bi Anglosasi vdrli v Evropo: na Balkanu ali na zapadu, ker je znano, da Rusiji nvazija na Balkanu ni preveč všeč. Jasno je, da po vsem tem izgledi za sporazum niso velikj m da tudi Churchillo-vi in Beneševi, kakor že prej Edenovi razgovori v Washingtonu, n*so prinesli nika-kega razčiščenja med tako zvanimj »združenimi naredi«, pri čemer ni niti treba opozarjati na velika nasprotja med Anglosasi in Kitajci, da o nezadovoljstvu Avstralcev niti ne govorimo. NOVO mizarsko podjetje PRI BOŽJEM GROBU Litijska ulica št. 49 nudi točno in solidno postrežbo v moderni mobiliji in v stavbnem gradivu. se kvarijo! !!!lll:!il!l!!il!l!i!!l[!lilllll!ll!ill!;!I!i!l!!llli| V hladilniku shranjena hrana ostane sveža tudi v najhujši vročini. Idealen hladilnik za gospodinjstvo je S. A. F. P. A. HLADILNIK najmodernejše izdelave. Katere so prednosti modernega hladilnika pred starim, zveste lahko in si ga ogledate neobvezno pri tvrdk i EVEREST, LJUBLJANA, PREŠERNOVA 44 Zaplenjena fivfla bodo nakazana alf siromak oni Duce je poslal prefektom okrožnico, ki določa, da se morajo zaplenjena živila kakršne koli vrste izročiti v uporabo men-zam ali pa razdeliti med siromake V prvi vrsti se bodo zaplenjena živila izročala menzam proti plačilu, kjer pa takšnih menz ni, jih bodo prejeli siromaki, vpisani v občinske sezname ubogih. Naprava in popis hišnih zaklonišč ter prijava hišnih starešin Po nalogu Odbora za protiletalsko zaščito pri Visokem komisarijatu dostavlja mestno poglavarstvo te dni pozive za ureditev hišne protiletalske zaščite z navodili in potrebnimi obrazci. Te pozive dobe vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu, t. j. v gostejšem naselju mesta Ljubljane. Pripominjamo, da ne gre za kake nove predpise, temveč le za poživitev in obnovitev ukrepov, ki so jih ali bi jih h'šni lastniki morali že izpolniti po še vedno veljavnih predpisih protiletalske zaščite. Opozarjamo znova na roke, določene z navodili ali pozivom: 1.) Glavna navodila za obrambo hiSe pred sovražnimi letalskimi napadi je treba takoj nabiti na vidnem prostoru v vsaki veži, torej ob vsakem vhodu s ceste. 2.) Vse odredbe po 8pl°šnih navodilih za organizacijo hišne zaščite pred letalskimi napadi v mestni občini ljubljanski, t. j. zlasti ureditev podstrešja, ureditev zaklonišča, napravo napisov je treba opraviti v 30 dneh. 3.) Obrazec B (popis hiše glede na zaščito) je treba predložiti, čim bodo vsi ukrepi pod 2.) izvršeni, najkasneje pa' v 30 dneh. Obenem je treba predložiti načrte hišnih zaklonišč ali pa podatke, kdaj so bili ti načrti že predloženi. 4.) Obrazec A (predlog za imenovanje hišnega starešine) je treba predložiti v 5 dneh. Hišni posestniki, ki ne bi do 15. t. m. dobili poziva navodil in obrazcev, a spadajo njihove hiše v ožji varnostni okoliš -meja tega okoliša je razgrnjena pri zaščitnem in tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, pri mestnem cestnem nadzorstvu in pri Sindikatu hišnih posestnikov — morajo po te tiskovine sami priti na magistrat, soba št. 37 (Mestni trg št. 2/1.). Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki robland (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopniki konsumenlov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisarijatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani, ki jih je ta odobril. Po odloku Vm/2 št. 362/9 Visokega komisarijata veljajo za Ljubljano nove maksimalne cene od ponedeljka 17. maja 1943-XXl. zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku nave deno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 lire; repa na debelo 0.75; repa na drobno 1; kisla repa 2.50; be_ rivka 3.70; glavnata solata zgodnja 6; zeleni radič 6; špinača 3.35; nove kolerabi ce 3; rumena koleraba 2; črna redKev 1.50; redkvica rdeča in bela 8; domači beluši 11; rabarbara 6; rdeče korenje brez zelenja 3.60; rumeno korenje 2; peteršilj 4; zelena (glava) 4.55; šopek zelenjave za juho 0.50; čebula 3; šalota 4; česen 8; osnaženi hren 4; suho lipovo cvetje 18; jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 8 na zelenem papirju. Posebno opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti blago po teh cenah zdravo, otrebljeno in -r takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po-vrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ld so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega komisarijata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena Sprememba železniškega voznega reda Proga Zalog—Ljnbljana—Postumia Brzi vlak CC iz Sofije—Beograda ter brzi vlak lz Milana—Turina—Rima: prihod v Zalog ob 0.55. odhod iz Zaloga ob 1.30, iz Ljubljane ob 5.20, prihod v Po-stumio ob 6.55, v Milan 17.30, v Turin 21.10, v Rim 23.15. Pospešeni vlak 711: odhod iz Ljubljane ob 6.20. prihod v Postumio 8.05, v Trieste 10.58. Brzi vlak 705 iz Budimpešte ter brzi vlak iz Milana in Rima: prihod v Zalog ob 7.00, odhod iz Zaloga ob 7.25, iz Ljubljane ob 8.05, prihod v Postumio 9.40, v Milan 23.30, v Bologno 23.20, v Rim 7.40. Pospešeni vlak 713: odhod iz Ljubljane ob 12.40. prihod v Postumijo 14.25, v Trieste 16.50. Brzi vlak 709: odhod iz Ljubljane ob 16.10. zveza z brzim vlakom iz Rima v Benetke Mestre za Milan, prihod v Postumijo 17.45, v Milan 9.05, v Rim 9.45. Pospešeni vlak 715: odhod iz Ljubljane ob 18.15. prihod v Postumijo 20.00, v Trieste 22.15. Pospešeni vlak 710: odhod iz Postumije ob 5.20. prihod v Ljubljano 7.00. Pospešeni vlak 712 ima v Triestu zvezo z vlakom iz Turina, odhod iz Turina ob 15.10, iz Milana 19.10, iz Mestreja 1.17, iz Triesta 6.40, prihod v Postumijo 8.49, odhod iz Postumije ob 9.10, prihod v Ljubljano 10.30. Brzi vlak "04: odhod iz Rima ob 19.30, iz Triesta ob 8.50. prihod v Postumijo ob 10.15. odhod iz Postumije ob 10.55, prihod v Ljubljano 12.10. Pospešeni vlak 714 ima v San Pietru zvezo z vlakom, odhod iz Triesta ob 13.20, prihod v San Pietro 14.46. odhod iz San Pietra ob 15.00. prihod v Postumio 15.17, odhod iz Postumije ob 15.50, prihod v Ljubljano 17.30. Pospešeni vlak 716: odhod iz Postumije ob 18.25. nrihod v Ljubljano 20.00. Brzi vlak CO Rim—Turin—Beograd— Sofija: odhod iz Rima ob 6.35, iz Turina ob 6.05, iz Milana ob 9.30. iz Mestreja ob 16.20, iz Triesta ob 19 25; prihod v Postumijo 21.00, v Ljubljano 22.40. odhod iz Ljubljane 0.05. prihod v Zalog 0.15, odhod iz Zaloga ob 0.54 proti Beogradu in Sofiji. Brzi vlak 708 Rim—Budimpešta vozi združen iz Rima v Ljubljano z vlakom CO. Iz Ljubljane odhaja ob 23.05, prihod v Zalog ob 23.15, odhod iz Zaloga ob 23.40 proti Budimpešti. PROGA LJUBLJANA—VRHNIKA Mešani vlak 8033 odhod IZ LJUBLJANE ob 9.15, prihod NA VRHNIKO ob 9.55 » » 8035 > > » > 13.25, » » » > 14.05 > > 8037 » > » » 18,00. > » » > 18.40 » » 8032 » Z VRHNIKE > 6.35, > V LJUBLJANO » 7.15 > » 8034 » » » » 11.45, » » » > 12.25 » » 8036 » > » > 15.10, > » » » 15.50 PROGA ZALOG—LJUBLJANA Pospešeni vlak 623 IZ ZALOGA ob 7.10, V LJUBLJANO ob 7.25 » » 625 » > > 14.30, » » » 14.45 » > 627 » » » 18.30, » » » 18.45 > > 629 » » > 19.30, » » » 19.45 » > 622 IZ LJUBLJANE » 6.40, V ZALOG » 6.55 » » 624 » » > 12.30, » » > 12.45 » » 626 » » » 18.05, » » » 18.20 > > 628 » » » 19.05, » » » 19.20 Športne igre na ljubljanskem stadiona Športne igre se bodo zaključile v torek 18. t. m. ob 16 namesto ob 17, kakor je Wlo javljeno. Zaključek iger bo na ljubljanskem stak za vpis le do sobote 15. t. m. Maksimalni znesek za izdajanje blagajniških bonov je bil nedavno povišan od 3 na 6.5 milijarde kun. Obenem je bilo določeno, da se novi blagajniški zapisi izdajajo z rokom treh mesecev do 10 let in z obrestno mero 3 do 6.5®/®. Neme priče ljubljanske preteklosti: Mestni trg Sicer ozka hiša št. 16 na Mestnem trgu, katera ima tri nadstropja s samo po tremi okni, vendar pa sega s še posebnim traktom prav do Cankarjevega nabrežja, je sedež tvrdke F. Kollmann. trgovina s steklom m porcelanom. Velika lična razstavna okna v hišnem pritličju in prostorna prodajalnica, v kateri stoje dobro razsvetljene omare s steklenimi stenami, polne kristala kakor tudi najrazličnejših izdelkov lončarske in steklarske umetnosti, pričajo o estetskem čutu dosedanjih lastnikov te vobče znane veletrgovine. Obok prodajalnice sloni na treh mogočnih stebrih iz pisanega marmorja. Eden teh stebrov ima tale napis v bohoričici vzet iz predgovora Jurija Juričiča k postili ali pridigarski knjigi: »Bog pak je moja prizha, da jast v tem ne ishzhem moje temuzh boshje zhasti, inu ne mojg>., temuzh vsiga gmajn kerszhanskiga prida. 1578.« Na zgornji stebmi plošči so štiri letnice, in sicer: MDCCCXXXI (začetek Rossma.nnove trgovine s steklom na Mestnem trgu št. 7), MDCCCLXVII (prevzem trgovine po Francu Kollmannu), MCMII prehod trgovine v roke Roberta Koii-manna), MCMXXXII (leto, ko je postal lastnik tvrdke dr. Leon Blinc, ki pa je umrl že dne 9. septembra 1941). Zdaj poseduje hišo in tvrdko Rcbert Pavel Blinc, maloletni Leonov sin. Kakor sem bil omenil med že doslej opisanimi hišami, je imel na Mestnem trgu hišo s št. 7 Franc Kollmann, sorodnik poprejšnjega lastnika Franca Ross-maima. Kollmann se je rodil 17. septembra 1839 v Begunjah na Gorenjskem. V Ljubljani je obiskoval Mahrovo šolo kot edeljški vajenec med leti 1854. do 1857. Dne 1. julija 1867 je ustanovil in odprl trgovino s steklenino, ki je postala sčasoma najodličnejša tovrstna ne le Ijub-lanska, marveč sploh deželna trgovina, izza leta 1873. je bil presojevalec pri avstro-ogrski banki, od leta 1884. dalje svetnik trgovske in obrtniške zbornice -a Kranjsko in pozneje dolgo vrsto let nien podpredsednik. Od 1883. do 1886. ta je bil občinski svetovalec stolnega mesta Ljubljane. V upravnem odboru testne hranilnice ljubljanske je deloval cd začetka meseca oktobra leta 1889., t. odkar je bil ta domači denarni zavod .stanovi j en. od dne 26. oktobra 1904 clo irrti pa je hranilnici tudi predsedoval, izredno blagem spominu ga imajo ohra-enega še dandanes mnogoštevilni siromašni ljudje, posebno nekdanji dijaki. :'rgnc Kollmann je preminul dne 16. apri-1908 v Arku ob Gardskem iezeru, kjer e zastonj iskal zdravja. Njegovo truplo bilo prepeljano v Ljubljano in shra-ano v veličastni rodbinski grobnici na ^kopališču pri Sv. Križu, katero si je al zgraditi že nekaj let poprej. Po njegovi smrti je prevzel ugledno trgovino sin Robert, rojen dne 5. sep-nbra 1872 v gradu Aninem dvorcu pri tuju, študiral je na ljubljanski realki er 1902 opravil zrelostni Izpit. Kakor Ae, se je bil tudi on odlično uveljavljal Mestni hranilnici ljubljanski. Pri njej ie bil namreč med leti 1909. do 1912. član - ■pravnega odbora in hkrati član ravna. Ijstva, od 1913. do 1921. leta podpredsednik (v letih 1923. do 1926. večkrat ge-ent). Njega mecenstvo in darežljivost ta bili splošno znani, saj je bil venomer .-•lo naklonjen slovenski umetnosti in nje-rn zastopnikom ter je rad podpiral inoge dobrodelne ustanove, povrhu pa še o ve koliko neposredno razdelil potreb-nim ubožcem in podpore ga prosečim udem. Svoje podjetje je razvil do naj-5je popolnosti. Njegovo uslužbenstvo, colikor še živi, se ga še slej ko prej vda-io spominja zaradi vljudnega občevanja, ustrežljivega upoštevanja izraženih pro--nj in želj in vzorne pravičnosti. O pokojnikovem blagem srcu svedoči najzgo-orneje tudi njegova oporoka, navajajoča eliko društev, ustanov in oseb, katerih pred smrtjo ni pozabil in je mislil po. ovno nanje celo še v prav poslednjem asu življenja. Zadet od srčne kapi na otu iz sredine mesta na svoje priljubljeno, skrbno opravljano in negovano po-estvo pod Rožnikom je dne 12. junija 932 dopoldne nenadno izdihnil. Zdaj niva večni sen poleg očeta v mavzoleju pri Sv. Križu. Po davčnih knjigah v mestnem arhivu ho bih ugotovljeni glede lastništva te hiše sledeči podatki: Od 1600. do 1623. leta so imeli hišo Matija Kalchgruber in njegovi dediči. Naslednje leto jo je dobil v iast Melhijor Forest, čigar dediči so jo obdržali do leta 1654., ko jo je kupil Janez Krstnik Petek, izza leta 1659. plemič s pridevkom Pettenek. Njegovi dediči so > posedovali do leta 1754. Od takrat pa io leta 1778. je bil njen gospodar dr. iur univ. Janez Jurij Novak, ki ga označuje »Grund und Satzbuch von den Hauserni za duhovnika in je bil tudi » Commission3-rath« v Triestu. Med leti 1779. do 1789. je biki hišna po sest niča neka vdova Marija Frančiška Novak, o kateri ni znano, je-li bila sorodnica drja. Novaka ali ne. Toda imenik hišnih posestnikov iz leta 1787. navaja kot lastnico te hiše še neko Jožefino Novakovo, prav tako vdovo, Iti ie pa ni mogoče izslediti v davčnih knjigah. Dne 28. aprila 1789 je kupil hišo Leopold Frorenteich, trgovec s špecerijskim blagom, a gotovo tudi drugače zelo ugle. den mož, zakaj generalni guverner Ber-trand ga je izbral za sodnika pri trgovinskem sodišču. In ko so uravnali Francozi med zasedbo naših krajev upravo mestnih občin po vzorcu francoske države ter postavljali občinam na čelo mere in ad-iunkte kot javne opravitelje je imenoval isti guverner tudi Frorenteicha dne 13. januarja 1842 za člana ljubljanske mestne uprave pod predsedstvom mera barona Antona Codellija. Leta 1827. je preoustil Frorenteich trgovino Edmundu pl. Andrioliju ter prevzel blagajništvo pri ubožnem zavodu. Mrliška knjiga šenkiav-ške župnije pravi, da je umrl v starosti osem in osemdeset let za kapjo dne 22. marca 1846, in sicer Za zidom št. 251 ah ob sedanjem Cankarjevem nabrežju št. 27. Tri leta pred smrtjo, dne 6. junija 1-843, je prodal hišo Henrichu Francu Quenzler-ju, ~ prodajalcu manufakturnega blaga, ki je pa ni dolgo posedoval, kajti na podsta-vi listine jo je dobil že dne 29. novembra 1843 v last trgovec Janez Tadej Pickhart (rojen v Mariboru dne 21. maja 1819), Iti se ie poročil s Quenzlerjevo hčerjo Ano Marijo Hedviko, rojeno 21. maja 1825 v Ljubljani. Pickhart Je bil sprva trgovinski knjigovodja, nato pa solastnik firme Pickhart & Rachoy. Dne 20. junija 1852 je kupil hišo manufakturist Edmund Ter-prn, po rodu Slovenec, ki pa je bil zastopal med leti 1867. do 1876. v ljubljanskem občinskem svetu nemško stranko. Kot občinski svetnik si je pridobil zasluge posebno za olepšavo nam tako ljubega Tivolija. Ko je izgubil premoženje, se je preselil v Celovec in tam dne 19 oktobra 1891 umrl, o čemer je poroča? tretji dan potem »Slovenski Narod«. Hišo v= orni- žal Terpta le poldrugo leto, ker je postal njen lastnik že dne 1. decembra 1853 Sig-mund Schnedder, ki se je rodil dne 4. novembra 1814, trgoval s suknom in krojnim blagom na Mestnem trgu št. 238 (zdaj 18) od leta 1847. naprej ter preminul kot zasebnik dne 29. oktobra 1898 v Ljubljani. Njegovo hčer Virginijo je vzel za ženo steklar Franc Kollmann dne 30. julija 1870. kar mu je pripomoglo do "lastništva hiše, o kateri je bilo govora 7 pričujočem spisu. Alojzij Pot >čnik. Inž. France Urbas: —? V stalili rodbinskih domačih «« -s imenih Čatež je ime za našega slovenskega Favna, pol človeka kozjebradca. po* kozla in ki še živi v narodrih povedkah. kjer tako rad uganja svoje vragoliie Pa da tež pomeni tud. ieglico. kakršna se rab' pr. pripregi, kadar četvenjo (vozijo s četvero). Mislim, da so Oatez: m Čaterji dobili svoje lepo slovensko ime taKo kakor naselja Čatež-; svoje ime po našem domačem Favnu. Čavljek in čavljar je izdelovalec čavljev in čavljičev — žebljcv, tedaj žebljar Izraz ima svoj izvor iz italijanščine, kar pa ni nič čudnega. Po naših plavži!}. in železarnah je bilo dosti italijanskih mojstrov in delavcev, ki so zanesli več svojskih izrazov iz železarske in plavžarske stroke k nam. Tako imena Čavljar in Čavljek kažejo, kaj so bili njih predniki. Čelesnik ali čelešnjak je bii poseben Kovan držaj, ročnik. ki je držal suhe cepance. špevte. kalanice, smoljenice da so si svetili v izbah. Tak čelesnik je stal na posebnem lesenem podstavku, stalu, ali pa je bi? pritrjen pokončni vogelni leseni steber pečne ograje, ki nosi vodoravne pečne drozge gliste imenovane pn sta | rih kmečkih pečeh. Lepe. me Čelestvk ras spominja na vso to nekda .jo romantiko in na kmečko opremo izb z njihovo preprosto razsvetljavo. Kaj je dobek čik, ve -n zna ceniti vsak kadilec. ki je ves nesrečen, kadar je brez vsakega čika. Marsikdo- ie rajši tnalo lačen, da ima le svoj konček čika. Toda ime Čik ne prhaja od te toliko cenjene nikotinske dobrote, ker imamo v starih urbar i b zabeležno ime Čik. ko se Evropi še sanjalo ni o tej ameriški b'agodati. Čik in Čiki tedaj izvirajo od drugod Čik in čika pravijo pastirji volu a!i krav- ki rada nagajata in bezljata. Naš Erjavec ms vaja izraz čik za neko ribo \Vetterfisch. Cotrtis fossilis. Brehm ima za Wetterfisch ali Seh^mreitzger Misgumus foss lis. Fa to je stvar .vših ribičev zcologov in .htiologov. katero in kaj je prav Ko smo kot bosopetci še brodili in gazili po poteku, se mi vse močno zd;. da smo na Notranjskem imenovali to ribo mustafec; tega izraza pa ne navaja ne Pleteršnik menda niti Erjavec, kakor se mi dozdeva." Naš; ribiči in riboznanei morejo z lahkoto ugotoviti, ali sta čik in mustafec ista riba z dvema različnima j imenoma ali pa različni ribi. Kdo ima prav • Erjavec ali Brehm. Kaj je Gobitis fossilis in j M;sgurnus fossilis in ee ni vse ista r:ba z več krajevnimi imeni? Vsekakor pa bo držalo, da naši Čiki smejo izvajati svoje ime iz ?;valstva Čren je držaj, zlasti držaj, platišče noža, vilic. Naši Čreni bi se lahko pisali tudi za Držaje. Čujež je ime za stražnika, čuvaja, ki čuje in čuva. Anton Prltekelf SOletstik Na Turjaku je 17. maja pred 80 leti zagledal luč sveta g. Anton P r i t e k e 1 j, meščan ljubljanski in sedaj onemogel gasilec. V tem krasnem dolenjskem kraju, ki venomer slovi po svoji pestri zgodovini, je Priteklju tekla zibelka pod slam- nato streho; hiša, kjer se je rodil, je samo še kup razvalin, porasla z divjim grmovjem, škoda zanjo! Hiša je nosila letnico 1508, torej še iz turških čascv. G. Pritekelj nam je že večkrat podal razne zanimivosti s Turjaka in mu ob uje-govi 801etnici tudi mi prisrčno čestitamo. Naj bi bila temu vnetemu gasilskemu veteranu usoda milo naklonjena v lesom njegovega življenja! Danjko ali danjščak je bii nekih dajatev in desetine oproščeni gospoščinski podložnik. Da-nje je druga oznaka za desetino in vsako dajatev v naravi, kar se je moralo dajati gospo-ščipi. Danjko je bii tedaj že kar zelo imeniten podložnik, ker je bil vsaj delno oproščen nekaterih za tedanje čase zelo težkih dajatev. Naši Danjki so potomci takšnih podložnikov. Durnik ali dvemik pomeni nekdanjega por-tirja, vratarja, hlapca in stražnika pri vratih. Ker pa so bili taki dumiki le po graščinah in vratih v mestu, tedaj so naši Durniki potomci teh imenitnih ljudi. Dimnik in dimnikarja pozna vsak otrok toda dimec ie ime za vola dimaste barve. Pa dimec se imenuje prvo žganje, ki priteče pri kuhanju ali paljenju. Dimec bo toliko kakcT Čadež ali Černič, človek dimaste polti. Drčar je stanoval ob kaki naravni drči al' pa ie bil človek, ki je napravljal ali opravljal sto i po-o! pri umetni drči ■—• n rv en n Drobosmak ie Kilo ime znanemu Koroškem, Kmetu, pevcu in pesniku. Dobrosen je drobnja; vj. ur»-.u / • = n u-. «daj nekak drob- nja var, pa menda pravijo ponekod tudi našemu drobnjaku (Schn:ttlauch) drobosnjak. Sodim, da Drobnjak in Drcbosnjak pomenita le drobnega človeka, drobnica, od tod tudi naši Drobnici. čeprav drnbn'č pomeni hid; drobiž bož- Uvormk je potomec dvornika. boljše vrste . .. - ii.-i-.c«.. . luzabuika, nekakega upravnika, predstojnika (šafarja) o.-tale dvorske služinčadi. Vsekakor 'so bili njih predniki kaj mogočni in imenitni ljudje čeprav naši dvor-niki niso služili na nikakih knežiih ali vladarski dvoril, ali so bili vsaj redki. Zanimivo je ime Dukelj. Dukelj je bila visoka, zgoraj ožja posoda za tekočine predvsem za mleko. Pa dukelj je bila tudi vnska ročka, roča, cebta (Humpen) za takratne pivce, ki so kaj vzdržali in bili pravi tiči. Tak dukelj je držal včasih nenavadno veliko. O duši pisati bi bilo kar odveč. Dušeslovci. dušebrižniki in še množ ca drugih ie napisala ogromno literaturo. Vendar sem skoraj primo-ran. ker je Du"a pogosto naše ime ter imamo duše šc vsepovsod: tako v žogi za nogomet; pri oljenkah ali svetilkah r.a olje, kjer tiči duša (stenj) sredi plutastega plavača: iedro preoblečenih gumbov se zeve duša; duše se imenujejo mali srajčni gumbi iz školjkovine; v so-valnici (snovalnici)) naših nekdanjih statev ali belokranjske krosne se imenuje iglo tako v ključavn:ci z votlim ključem se imenuje oni trn. v katerega se zaeepi kijučeva luknja, tudi duša; pa pri likslnikih je železni vložek, ki segreva li* kalnik, tudi duša. Kaj ni morda nastala reče-nica: privezal sem si dušo kar sedaj pomeni okrepčal, popravil sem se — od tega. da si je kdaj kdo v resnici privezal dušo = gumb in se tako popravil, kar mu je hodilo narobe. Pa to še ni vse. V živalstvu in rastlinstvu imamo več stvari, ki jih označujemo z »dušo«. Od kod tedaj naše ime Duša? Jaz bi kar takole presodil, da je bil prvi prednik vseh naših »Duš« srčnodober, ljubezniv človek, skratka dober ko duša, res prava duša. Bajec (Baje) je v starih časih bajil, pro-rokoval in copral ter je bil kaj imenitna oseba. Ta posel cvete še dandanes in menda dobro nese, kar vse priča, kako malo moremo kaj oporekati našim prednikom, kateri pač še n so doumeli marsikatere stvan in pojavov v naravi. Bajt in Bajtar menda ne potrebujeta pojasnila. Begna. Beg, Bezenšek, Bezenšak pa pričajo, kako so njihovi predniki nekdaj okušali dobrote beguncev in pribežnikov. Brvar je imel opravka z brvjo. Cotič se kaj lepo slovensko sliši in vendar je samo ponašeno ime iz nemščine za isto-pomenskega našega Candra. Čare bi se lahko imenoval tudi Bajec Črček pomeni tako čvrčka; pa tudi pisalo za pisanje na tablice iz škrilja se je zvalo črček. Osebno ime izvira iz živalstva Čuček je majhen čuk ali pa tudi muren ki čuča pred svojo luknjo. Gumbi z luknjami, ki jih sieeT imenujejo tudi duša imajo 'me čuček. ker prav tako čučajo na svojem mestu prišiti na obleki, perilu. Menda pa imajo vsi naši Čučki le črnega murna za svojega imenskega botra, kajti tudi samih Murnov je dosti. To moje mnenje potrjujejo še imena Čuren, Čurin, ki so prav tako kot Čucek vv Murni. Drobilnik je naše osebno ime. Je pač kar Manifestacija Duceju na Plazzi Venezia Stari rodovi na Dolenjskem Mirnopeška župnija je lansko leto dala prepisati svoje najstarejše rojstne knjige. Delo, ki je traja io dobro leto. je bilo zaradi nejasne in že dokaj zabrisane in obledele pisave zelo otežkočeno, vendar je prineslo na dam zanimive izsledke. Iz njih je razvidno, da je po 300 letih še mnogo družin v mdrnopeški župniji na svoji zemlji svoj gospod. V marsikatero hišo in posestvo pa se je priženil nov gospodar, vendar je ostal priimek stare družine še do danes. Tako se vili iz ohranjenih listin, ki segajo tja do leta 1649. da so najstarejši dolenjski rodovi Auberji, Berusi, Becjani, Bašlji. Cesarji, Dularji, Grivci, Jarci. Janklji, Kosi, Kukmani. Krevsi, Mahniči, Makšeti, Muhiči, Murglji, Novaki. Parklji, Progavji, Rozmani, Šlaki itd. Upajmo, da bodo tudi novi rodovi teh starih dolenjskih korenin pridno v potu svojega obraza obdelovali prade lovsko zemljo. Srdstvt) proti msijem Pomlad je čas, ko beremo marsikaj o moljih, o škodi, ki jo napravijo in o raznih sredstvih proti tej nadlegi. Spominjam se daleč nazaj v gospodinjstvo svoje matere in vem, da nikdar ni bilo škode po moljih in tudi jaz sama je nikdar nisem poznala, dasiravno imam razne predmete, ki so moljem najljubke zatočišče. Ob pomladnem pospravljanju in čiščenju omar in skrinj je moja mama razžarila rečni kamen, ga dala v primerno pločevinasto posodo, ji podstavila kak predmet, polila kamen z močnim kisom in zaprla prazno omaro ali skrinjo. Tako zaprto je pustila nekaj ur, pol dneva ali čez noč. Odstranila je potem posodo s kamnom in obesila al-i položila oblačilne predmete nazaj v omaro. Les vsrka razparjenj vonj kisa in ta vonj je moljem tako zoprn, da se ga iaog-nejo. To preprosto sredstvo uporabljam vsako leto in želim, da bi ga poizkusile tudi druge gospodinje. Ni potrebno, da bi bil ravno rečni kamen, toda ta je lep in gladek; glavno je, da je ves rdeč, ko ga s primernim predmetom vzameš iz žerjavice ali ognja. Kis na kamnu močno za-cvrči in napravi mnogo sopare. Vse to delo naj se naglo napravi Velikost kamna je dovolj v obliki dveh stisnjenih pesti, ravna se tudi lahko po velikosti omare ali pa jo dvakrat presopariš s kisom. Dobro sredstvo je tudi polaganje svežega pelina v kote omar; ali pa obesiš pelinove vejice. Bolj gospodinjsko je, ako pelinove liste damo v vrečico iz krpic etamina ali v staro nogavico in obesimo v omaro, čimbolj luknjičavo je tvorivo vrečice, tembolj prodira pelinov vonj. Tudi se lahko zma-nejo pelinovi listi, ki dajo še močnejši vonj. Tudi lavendel ali sivka je dobro varovalno sredstvo proti moljem in da osvežujoč vonj perilu in obleki. Sivko so imele v časteh že naše davne prednice. Čiščenje omar in pregledovanje oblek je poglavitni pogoj za vsa sredstva, ki nas v rujejo škode pred molji. Bfb». Dobrote solate Ni ga bolj osvežujočega dodatka k mrzlim ir. toplim jedilom, zlasti ob vročih poletnih dneh, kakor je dobro pripravljena solata. Vemo. da poloti nimamo tistega teka ko sicer, da se nam pa tek povrne, če pride-nemo jedi svežo zeleno solato. Zdravniki vedo, če kdo noče jesti ali če mu kakšna jed ne diši, da povzroča to večinoma lenoba prebavnih organov. Ce pa pogledamo jed, ki nam je všeč, že pogled nanjo tako ugodno vp, iva. da pričnejo prebavni organi delovati. še preden smo jed nesli v usta. Iz koli drobil, saj je bilo vedno treba drobiti tudi v starih časih. Čcpar ali čopič sta dobila svoje ime od čopov in čopastih las. pa zadnje ime označuje toliko znane in važno pleskarsko orodje. Od kod Centrih in Centriga? Centrih pravijo obešenemu, sušečemu se mesu; pa tudi ščavje pese. repe ima tak naziv, kadar visi na letvah in st suši. tega Taroka pripada solati v dieti važna naloga. To pa še ni vse. Ce pripravimo salato s svežim oljem, postane solata obenem izbor-ruo sredstvo, da dovaja telesu dobrodejno in lahko prebavljivo maščobo. Tretja korist solate je v tem, da vsebuje naravne sodi — železo! —, ki ugodno vplivajo na sestavo krvL Dalje je solata del surove prehrane in dovaja kot taka telesu važne vitamine. Pri marsikakšni kožni bolezni se solata direktno predpiše, in skorbutova kreša ima svoje ime zato. ker so jo uporabljali kot sredstvo proti skorbutu. Večina polarnih ekspedicij aato ni imela uspeha, ker so udeleženci zboleli na. skorbutu; jedli so samo meso ln kruh, ne pa tudi solate, sadja itd. Sele ko so moderne ekspedicije dejale na jedilni list tudi solato in drugo podobno hrano, seveda v strnjeni obliki, se je obrnilo na dobro. o-menimo še, da pri pripravi solate rabimo poleg olja tudi vinski jesih. s čimer rastlinska vlakna bolj zrahljamo. Citronin sok ali razkrojena citronina kislina sta prav tako dobri ko vinski kis in sta za slab želodec morda še bolj zdravi. Na drugi strani pa ol je prav lahko nadomestimo s kislim mlekom ali s smetano. Tudi malo kuhinjske soli je dobro. Poper pa in drugi taki močni pridatki, ki jih imajo nekateri tako radi, nasprotujejo higijenični vrednosti solate tn jih moramo zato odklanjati. Zori Košenittovf v slovo V čudovito pomlad naših rožnodolskih vrtov je dahnila smrt in streslo nas je vse, ki smo Te, draga Zora, poznali in IjubilL Sele pred kratkim — nekaj tednov bo tega — smo TI pošiljali čestitke po moža, ki nam je žarečega obraza pravil, da A mu rodila sina. Iz vsega srca smo želeli sreče in zdravja Tebi in vsej družinid, saj smo poznali Tvoje zlato srce tn vedeti, da živiš le svoji zakonski in družinski sreči, da Ti je dom najvišja skrb in največje veselje. Zato smo bih s Teboj ln Tvojim možem veseli še mi vsi, ki smo gledali, kako se "n je življenje vedro nasmehnilo. Iz vsakdanjih pogovorov, ob srečanjih na tramvajski postaji, pri trgovcu, frizerju, na cesti in — v prejšnjih dneh še na skupni poti v službo — se nam je odkrival Tvoj lepi značaj, s svojo odkrito ljubeznivostjo pa si si pridobila med sosedi in znanci mnogo dobrih prijateljev. Cenil Te je tvoj bivši šef odvetnik dr. Ivo Lulik, kateremu si skozi 10 let vestno in marljivo opravijaJla pisarniška dola, ljubile so Te tovarišiee, ker ni bilo v Tebi niti sence domišljavosti ali hinavsčino, ampak zgolj preprosta, ljubezniva dobrota, ki je vsakogar ogrela. Zdaj Te ni več! Kruta smrt je s koščeno roko zlomila IVoje mlado življenje in z ledenim dihem upihnlla luč Tvoje sreče. Zapuščen je dom in mali sinek ne bo nikdar videl ljubeznivih oči svoje mamice, predobre, ljube mame, ki je dala svoje življenje zanj. Tvojemu možu se je spremenil svetli pomladanski dan v mračno, mrko sivino Jn skrb za nebogljenega sina mu je ostala edini življenja vredni cilj. V najlepši dobi leta, v cvetu pomladi, si odhajala iz Rožne doline za vedno in vseh nas se je dotaknila globoka bridkost tega slovesa. Počivaj v miru draga Zora, zvesta ljubezen Tvojih dragih pa bo bedela nad Tvojim spominom. Tvoji prijatelji mmmtmm Cista voda Stara ljudska pravljica Švedsko napisala Selma Lagerlof Bilo je ob času, ko sta še hodila naš Gospod in sv. Peter po svetu. Neko soboto zvečer sta dospela trudna in onemogla v župnijo, kjer nista poznala žive duše. Morala sta se ustaviti v krčmi, da si izprosita prenočišče. Krčmar ju je prijazno sprejel in obljubil prenočišče, če se zadovoljita s klopjo v pivnici kot ležiščem. Pravega počitka sicer nista mogla pričakovati, toda naš Gospod in sv. Peter sta se zahvalila in zatrdila, da si ne želita nič boljšega. Legla sta in v trenutku tudi zaspala. Ponoči ju je pa zbudil hud ropot, štirje vinjeni gostje so bili prišli in se v krčmi tako hrupno obnašali, da so bili takoj v hiši vsi pokonci. Rogovileži so bili presedeli nekaj ur pri kvartah in vinu. Da se je slišala med igro in pričkanjem tudi robata kletev, ni treba omeniti. Naš Gospod in sv. Peter nista utegnila vso noč zatisniti očesa. Um-ljivo, da sta si zapomnila razgrajače in da bi jih bila spoznala, če bi jih tudi srečala kje drugje in kdaj pozneje. Trudna potnika sta zara na vstala, zahvalila sta se krčmarju in odšla. A nista bila prišla daleč, ko sta srečavala ljudi, ki so hiteli v cerkev. Obensm sta slišala tudi zvonove vabiti k službi božji. Sklenila sta, da stopita v cerkev. Ko sta prišla vanjo, sta dobila precej dobro mesto in pela sta uvodni psalm z vso pobožnostjo. Toda komaj je stopil duhovnik pred oltar, je že vstal sv. Peter in šel iz cerkve. Vratca ob klopi je zaloputnil, da se je vse streslo, in topotal je z nogami, ko je stopal po cerkvi, tako krepko in močno, kakor da bi hotel opozoriti župn;ka in vso župnijo na svoj sklep, da nikakor ne misli ostati v cerkvi, šel je torej ven in sedel na pokopališčni zid. a tako daleč, da nista dosegla ne petje ne pridiga njegovega ušesa. Naš Gospod je pa ostal v kiopi in prišel iz cerkve šele, ko je bilo služi ie ožje konec. Takoj je zagledal sv. Petra, sedečega tam daleč na zidu in mrko in užaljeno zročega pred se. »Ti nisi hotel poslušati pridige, sv. Peter,« je dejal naš Gospod prijazno. Sv. Peter ni zinil besede. Skremžil je obraz, kakor bi hotel reči: »Ne približuj se mi, nasajen sem in prav malo manjka, pa se spričkam s komur koli!« Naš Gospod je ostal na svojem mestu in vprašal še enkrat sv. Petra, zakaj ni bil ostal v cerkvi in zakaj ni poslušal lepe propovedi. »Takega župnika ne slišiš vsak dan!« je pripomnil Gospod. »Zavisi pač vse od zahtev, ki jih ima človek,« je odgovoril sv. Peter in srepo gledal predse. Naš Gospod je takoj opazil, da se meni sv. Peter zanj toliko ko za prašek na. poti, kajti sedel je na zidu, bingljal z nogami, gledal v zrak in si požvižgaval. »Kogar koli izmed vernikov lahko vprašaš, vsakteri ti pove. da je bila to lepa proooved!« je dejal naš Gospod. Sv. Peter ni mogel več stroetl. Skočil je z zida in strogo pogledal našega Gospoda. »Da se moraš tako pretvarjati,« je dejal, »saj si ti prav tako ko jaz videl, kdo je bil župnik.« »Seveda, saj tega ne tajim,« je dejal naš Gospod. »Prav!« je nadaljeval sv. Peter. »Videl si, da je bil eden izmed tiste družbe, ki je sedela nocoj v pivnici in razsajala Videl si ga prav tako ko jaz s kvartarni v rokah in s kozarcem na ustih. Niti ne veš, je li že prespal svojo pijanost. In vkljub temu presediš precej časa in poslušaš njegovo propoved! Pri taki r ievi ne sodelujem!« In sv. Peter se je obrnil in odšel. Naš Gospod ni odgovoril niti besedice. Stopal je mirno za njim. Tako sta potovala dolgo po prašni cesti in sonce je pripekalo, kakor more le pripekati, ko gre človek v nedeljo opoldne iz cerkve domov. Sv. Pet a je začela mučiti žeja ln zahre-penel je po požirku vode. Vedel je, da treba le vprašati Gospoda za svet in Gospod ga l \ pripelje do kakega studenca. Toda prav sedai bi ga za nič na svetu ne hotel prositi kake milosti. Hodila sta in hodila in sonce je pripekalo in pripekalo. Slednjič je obrnil sv. Peter glavo in videl, kako hodi naš Gospod ponižen in skrušen za njim. »žal mu je!« si je mislil sv. Peter. »Veselilo ga bo, če mu privoščim nekaj lepih besed.« In tako se je ustavil in se obrnil k Gospodu. »Ce bi mogel nama priskrbeti vsaj poži-rek vode!« NI še dobro Izgovoril sv. Peter teh besed, ko jo je že krenil naš Gospod s ceste in šel v gozd. Kmalu nato je namignil sv. Petru in mu pokazal studenec, ki je pricurljal pod strmo skalo iz zemlje. Sv. Peter se je sklonil k tlom, vzbočil roke in pil. »Je li dobra voda?« je vprašal naš Gospod. »Seveda, zelo dobra je!« je odgovoril sv. Peter. Nato je dregnil naš Gospod s svojo potno palico v studenec. Voda se je razdelila ln sv. Peter je videl, kako je izvirala sveža, čista voda lz trohnele mrtvaške lobanje, ki je ležala na dnu studenca Toda sv. Peter je pil dalje. »Ali ne vidiš lobanje?« je vprašal Gospod. »AH se ti ne studi voda?« »Kaj to, da je le voda sveža in čista!« je odgovoril sv. Peter. »Ali ne vidiš, kak« so črvi razjedli čre-plnjo in kako jo je prevlekel zeleni glen?« »Kdor je toliko kolovratll s potno torbo in palico po svetu ko jaz, zna ceniti dobro pitno vodo!« je dejal sv. Peter. »Pusti spa-ko, naj se reži tam spodaj v vodi, kolikor se ji zljubL Voda je pa le čista in dobra.« In pil je, dokler si ni pogasil žeje. »Ah, sv. Peter, sv. Peter,« je dejal nato nad Gospod. »Da utegne biti voda, naj prihaja tudi iz mrtvaške lobanje, čista, to umeješ, tega pa ne ume ješ, da je božja beseda tako sveta in tako neoskrunljlva, da ohrani svojo krasoto in sijaj tudi, če prihaja iz ust kakega grešnika!« ka * Dijaki na delu. Za dijake višjih tečajev srednj h ter visokih šol so bili v zadnjem času osnovani posebni dijaški delavski oddelki, ki zaposlujejo dijake pri ra_anh rečnih delih. Italijansko dijaštvo se v okviru teh organizacij udeležuje posebno po-gozdovainih m melioracijskih "kcij pod vodstvom fašistične gezdne n. * Ženske bodo vodile v Neme-ji vojaške knjigarne. Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie osnovalo ambulantne knjigarne za vojake na front:. Namen teh knjigarn je prodajati in izposojati knjige pripadnikom oborožene sile Doslej so takšne knjigarne vodil; vojaki, v bodoče pa bo njih vodstvo poverjeno militariziranim ženskam. * Četrtina površina Nemčije je pokr-ta z gozdovi. V Berlinu je izšla statistika, ki dokazuje, da ima Nemč ja 20.2 milijona hektarov gozdov, kar znaša 27.9% površine nemškega ozem ja. Na vsakih 100 prebivalcev pride 20.4 hektarcv_ gozda * Zdravilo proti .črni kugi. Iz Pekinga poročajo, da se je po dveh in pol leta raziskovanja in poskusov posrečilo odkriti sredstvo proti črni kugi. Sredstvo so preizkusili zdravniki specalisti 13 narodnosti, med njimi Italijani. Neme; in Japonci. * Zbiranje stare obleke in rabljenih čevljev v Nemčiji. Nemški listi javlja'J, dn bodo povsod v Nemč!ji v najkrajšem *asu začeli zbirati rabljeno obleko in ponošene jčevlje. Gospodarski minister Funk bo b. V Kamniku je preminil vrtnar g. Ignacij Vidmar. Za njim žalujejo soproga, hčerka, trije sinovi in drago sorodstvo.' K večnemu počitku so rajnkega položili v petek na kamniškem pokopališču. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Redko katero leto so nam ledeni patreni v vremenskem pogledu tako naklonjeni, kakor so nam bili letos. Vsi trije godovi sc bili sončni in topli. Za slovo nam ;je Bonfacij celo tako podkuril, da smo zabeležili doslej v maju najvišjo temperaturo 24.8° C. Nič čudnega, če se je ob takem vremenu odločila uprava kopališča »Ilirije«, da ravno na letošnji god »mokre Zofke« otveri kopališče. Tako bomo Ljubljančani letos izredno zgodaj deležni blagodati vode in sonca, plavanja in počitka na prisojnih terasah priljubljenega kopališča. Prav tako bodo seveda oživela tudi kopališča na Ljubljanici. Včerajšnja godovnica Zofija je tista, ki po kmečkem reku vino popija. To ;ma dvojen pomen. Ta dan je rad mraz in kmetje se krepijo z vinom, ki navadno teče že v poslednjih curkih iz soda. Letos je bil Zof-jin god sicer nekoliko oblačen, a vendar topel in sončen. Kar se pa vina tiče, je pa resnica, da je Zofija bržčas posrebala poslednje kaplje po dolenjskih hramih. u— Nedeijsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Ljubljana, Cl-ril-Metodova ulica 62. u— Zdravnik dr. Apostol Hadži-Gl'gori je zopet redno ordinira na Cesti Anellr-Rea 1-H., vsak delavnik od 9.—12. in od 15.—18. u— Dr. Janko Hafner, spec'jilist za ušesa, nos ln grlo, Resljeva 9, zopet redno ordinira. u— Dirigent Drago Mario Sijanec nam je pripravil zopet velik simfonični konccri s svojim simfoničnim orkestrom, ki nam obeta enega največjih umetniških užitkov letošnje sezone. Spored koncerta je izredno posrečen in obsega naslednja dela: 1. Mancinelli: Beg zaljubljencev iz Oiog-gie, odlomek iz suite »Beneški prizori«) 2. Rahmaninov: Koncert za klavir ln orkester v c-molu. Solistka pianistka Ros-sana Orlandini-Bottai; 3. Čajkovski: Simfonija št, 6 v h-molu op. 74 — Patetična. Koncert bo jutri, v ponedeljek, 17. t. m. točno ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. u— Najlepši užitek bodo imeli vsi po-setniki današnje IX. javne produkcije gojencev šole Glasbene Matice, ki bo začela točno ob tričetrt na 10. v veliki filharmonični dvorani. Pretežni del koncertnega sporeda bo izvajal šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ki bo nastopil tokrat v sestavi salonskega orkestra, t. j. godala, flavta oboa, klarinet, tromba, pozavna, tolkala, klavir in harmonij. Tako bomo imeli pred seboj skoraj popoln orkester, ki bo izvajal različna dela iz svetovnih literatur in predvsem opozarjamo na prvo izvedbo Jerajevlh Biserov iz Slovenskih oper, ki so bili napisani ravno za to priliko, Dve točki bo odigrala na klavirju absolventka Matične gole — prof. Bizjakove — ga. Bonsack-Kalan Majda. Spored produkcije je naslednji: 1. Gluck: Predigra k operi Ifige-nija na AulidS. 2. Mascagni: Simfonični intermeco; 3. Karel Jeraj: Biseri iz slovenskih oper; 4. Novak: Balada; 5. Ned- A R M O N I K E V NAJNOVEJŠI MODERNI IZDELAVI V VELIKI IZBIRI — DOBITE PO NAJNIŽJIH CENAH PRI TVRDKI Prešernova ulica 44 OGLED NEOBVEZEN., — ZAHTEVAJTE CENIK — HARMONIK,E, GRAMOFONI, GRAMOFONSKE PLOŠČE L T. D. bal: Valček H pactomtno »Leni Jane®«; 6. Čajkovski: Pesem brez besed; 7. Le-har: Zlato in srebro valček; 8. Albenlz: Seguidllla. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. Posebno pa opozarjamo na točni začetek ob tričetrt na 10. uro. u— Vodstvo »Korepetitorija« »poroča, da se bodo vsi jezikovni tečaji pričeli nepreklicno v ponedeljek 17. t. m. Javite sc pravočasno in izkoristite preeti čas z učenjem tujih jezikov (italijanščine, nemščine, francoščine in angleščine). Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17/L u— Opozorilo! Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. u— Vsem tovarišem, ki so bili diplomirani lansko je»en na oddelku VPŠ f lozof-ske fakultete kr. univerze v Ljubljani. P? nalogu dekanata filozofske fakultete sporočam vsem tovarišem, ki so bili diplomira ni z menoj lansko jesen na VPŠ oddelku filozofske fakultete kr. univerze v Ljubljani, da bodo d'piome gotove najkasneje do 1. junija t. 1. ter da mi naj v kritje vseh stroškov za diplomo vsakdo pošlje še po 20 lir. Kdor mi za tiskovino diplome še ni nakazal 20 lir, naj to stori čimprej. Kdor pa želi, da mu pošljem diplomo po peš ti priporočeno, naj še posebej nakaže za poštnino. — Rudolf Bratok, Ulica sv. Marka 22, Ljubljana VH. u— Kopališče S. K- Ilirije v Ljubljani odpre v soboto, 15. maja. Uprava kopališča je poskrbela, da bodo imeli kopalci čim največ možnega ugodja. C stoča in hi-gijenske prilike ne bodo zaostajale za onimi prejšnjih let. Da pa se obdrži kopališče na višini, morajo sodelovati kopalci z disciplinirano pažnjo na red in snago, obzirnostjo do sokopalcev ter čuvanjem kopaliških naprav. Ker kopališko vprašanje v Ljubljani še ni rešeno, je seveda naval na ilirijansko kopališče veliko. Zato je kakor lani tudi letos vpeljana dvojna frekvenca od 8—13 ure, in od 13—19 ure. Celodnevne kopanje ni dovoljeno. Pr poročamo, da se kopalci, ki jim je to možno poslužujejo kopališča v dopoldanskih urah. Kopalci naj pazijo na ključe svojih kabin in omaric. Zgodilo se je, da je kopalec pustil ključ svoje kabine na ležišču in šel v vodo, medtem pa je pobral ključ nepoklicanec in po-setil kopalčevo kabino. u— Strokovno popravilo Vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mai denar le v specialni delavnici Everest servis — Prešernova ul. 44. u— Dijaki srednjih in meščanskih Sol, ki boste polagali nižji in višji tečajni izpit, prijavite se k nam, kjer vas bomo dnevno po štiri ure vestno pripravljali iz vseh predmetov, ki so potrebni za te izpite! Pravtako pripravljamo tudi ostale dijake iz vseh predmetov, — tudi posamezno! Prijavljanje dnevno od 8. do 12 in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg št. 17/1. u— Itali jansko-sl ovenski ln slovensno-itaKjanski slovar dr. Janka Tavzesa, II izdaja, je izšel v založbi knjigarne Turk Ant. nasled., Ljubljana, Pražaknva 12. — Dobi se tudi v vseh knjigarna n. u— Knjigoveze - mojstre vabimo na sestanek. ki se vrši v torek dne 18. maja t. 1. ob 16. uri pri Odseku za obrtništvo, Čopova ulica št. 1 radi kolektivne pogodbe in preskrbe surovin. u— Ali hočete uspešno vrtnaritl, si takoj nabavite Skuljev: Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga je izdala knjigarna Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. 3. Držite se nasvetov v tej knjižici in opra-vite pravočasno vsa dela, ki so časovno razporejena. Samo tako lahko dosezet«. zadovoljive uspehe. u— Vodstvo »Korepetitorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, da se vpišejo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete Po želji tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). Važno za one, ki žele konec leta polagati razredne ali privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12, in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis. Pre šernova 44. u— »Polica za m«le«, ki Jo izdaja knjigarna Tiskovne zadruge kot izbor otroških slikanic, je v četrti knjižici z »131-bo« dobila vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov. »Bibo« je spesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. Inž. O Gaspari pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Biba« je že s svojo pestro naslovno sliko In po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po umetniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za rieco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite »Bibo«, za kar vam bo gotovo hvaležen. u_ Nova slaščičarna ln kavama. Nasproti sodni palači, na vogalu Miklošičeve ceste, je bila pred dnevi odprta nova in zelo okusno urejena slaščičarna in Kavarna g. Alekseja Alelčsiča. Lastnik je prostorni iokal uredil v docela sodobnem duhu z razkošno opremo. Vsa dela so naredili domači obrtniki. Stene so okrašene s slikami domačih umetnikov, tako da služi lokal za primer drugim podjetnikom. Alek-sičeva slaščičarna je nova pridobitev naše Ljubljane. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani je od 17. maja dalje za poletni čas odprta vsak delavnik dopoldne od 10. do pol 1., popoldne pa od od 4. do 8. u— Dar. Gosp. Prelesnik Jože daruje 200 lir za »Dom slepih« namesto venca na krsto pok. gosp. Balija Ferdinanda Iskrena hvala! u_ Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- tn trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično v torek 18. maja. Pouk je dopoldne, popolne ali zvečer po želji obiskovalcev. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji! Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska št. 15. u— Dijaki-nje 9. ta 4. razr. gimnazije ter 4. razreda meščanske šole, prijavite se za posebne inštrukeije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po Šolah ln razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. Informacije in prijave dnevno dopoldne ol 9. do 12. ure, popoldne od 4. do 6. ure: Specialne strokovne instrukdje za gl-mnaaaje in meščanske šole, Mussolini je v (Kongresni) trg 2, EL nadstr. Središče mesta! u— Da obvarujete Vaše krznene pW6e ln ostalo kožuhovino pred molji, jih prinesite čez poletje v shrambo in popravila »Kožuhovina«, Danilo Predalič, Ljubljani Sv. Petra c. 18. Z Goressjskega Dekliško taborišče v Kranju. Gorenjski tednik piše: Mesta Kranja si ne moremo več m'sliti brez veselih mlad h deklet 'oj-ne pomožne službe. Kdo ne pozna te vedno veselo se smehljajoče skupine mladih deklet, ki nosijo poseben znak (klasje pod kljukastim križem) z velikim ponosom kot naprsnico na levi strani prsi ? In kdor Daz-no posluša, bo kmalu ugotovil, da jih jc precej doma s švabskega, od Bodenske^a jezera, z VVurtemberškega 'n iz štuttgart-ske okol ce. Sledi podroben epia taborišča in življenja teh deklet. Gorenjsko in totalna vojna, ped tem naslovom objavlja gorenjski tednik dop s iz kroga svojih čitateijev. člankar zaključuje: »Kdor v vojni noče sodelovati n misli, zapeljan po goljufivi agitaciji, da lahko čaka na to. kar b po njegovem mnenju še utegnilo priti, se v miru ne bo senči' v svitu zmage. Naj n hče ne računa na našo pozabljivost, da ne bo hudo razočaran. Torej, da ne bo razočaranja, vsi na delo in s tem v boj za končno zmago!« Novi grobovi. Na Golniku so umrli: Emi' Boncelj iz Dolnjih Dupel, Marija Mali iz Retnjega, Franc Markovič iz Gornjih Te-netiš Marjeta Studenova iz Pangeršič in Angela Perkova iz Steničnega. V Tržiču: Anton Plečnik in B:gomir Stegnar. V Kranjski gori: Janez Mertelj in Gregor žerjav. V Bolrnjski Srednji vasi: Francka Iskra in Jože žnidar. V Kamni gorici: Kristina Stanovnikova. V Kamniku: Franc Bachmann iz šmohorja na Koroškem. Jože Kvas s Homca, Marija M 'neličeva z Olšev-ka. Marija Trojanškcva, Mar ja Pernetova z Brezja. Amalija Virantova, Martin Kotnik in Francka Vavpotičeva. Novo vodstvo v Tržiču. Dosedanji vodja tržiške krajevno skupine dr. Puza se je kot sodni predstojn k preselil v Kranj. Na zboru v sejn! dvorani mestne hiše se jf> okrožni vodja dr. Hochsteiner zahvalil od-stepivšemu trajevnemu skupinskemu vodji za n egovo delo in je poveril vodstvo županu inž. Hugonu pl. Kurzu. Okrožni vodja je v daljšem govoru omeni, da je sin Tržiča tudi odfkovanec s hrastovim listom Primožič. V Tržiču še žive njegovi sorodniki. Okrožni vodja bo povabil odi kovanca naj pride v Tržič predavat. Nadalje no storjeno, postane Tržč cvetoča nemška občina jn gospodarsko središče Gorenjskega. To naj izvrši vodja Kurz. Slabe posctnice. Gorenjski tednik p"še: Obiskovalcu, ki gre odprtih oči po Kranju n poln zan:manja opazuje napise tvrdk rokodelcev in trgovcev, naj ne bodo ti napisi za podlago pr učitve nemščine! žalosten in osupel mora ugotoviti, da se ne sklada velik del teh napisov z nemškim pravop'som. Ker je to ozemlje zdaj že med dve leti pod nemško upravo in je uradni jezik nemški, lahko sklepamo po imetniku tvrdke. ki do zdaj ni smatral za potrebno, da popravi te napačne napise svojega obrata. Ali je dobro premislil, da je ta napi3 na njegovi hiši javna posetnica?!« — Člankar nato navaja in popravlja različne napake ter končuje: »In kje se vsega tega učimo? V brezplačnih jezikovnih tečajih Nemške delavske fronte.« Spodnja štajerska Obisk prof. dr. VVtaiterja Gr<>ssa. Kakor smo najav:li, je vodja rasnopolitičnega urada Narodnc-socialistične stranke po svojih predavanjih v Gradcu obiskal tudi Spodnje štajersko. Pretekli torek se je pripeljal v Maribor, kjer ga je sprejel zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl s svojim štabom. Dalje časa so nato razpravljali o vprašam j'h rasne politike med spodnještajer-skim prebivalstvom. Narodno-politični referent dr. Carstanjen je predaval o zgodovinskem razvoju Spodnjega štajerskega in o nalogah Heimatbunda, ki izhajajo iz tega. Prirejena je bila prložnostna razstava o delovanju Heimatbunda na področju rasne politike. Vodja rasnopol tičnega urada dr. Walluschegg -je razlagal rezultate pre-izkuaevanja rasnopolitičnega razvoja prebivalstva na Spodnjem štajerskem. Nato le dr. Gross s spremstvom obiskal gaj junakov in prisostvoval mladnski službi Potem se je odpeljal na obisk vzgojevališča Heimatbunda na gradu Vurberku, v Ptuju si je ogledal grad, stanovski urad in domovinski muzej. Na nadaljnji poti je obiskal različne urade krajevnih skupin ter pomožne urade za matere in otroke. V Savinjski dolini si je ogledal nekatere značilne kmetije. Delj časa se je pomudil v Celju in v bližnjem taborišču delovne službe. Naposled je ob skal še brambovsko šolo Heimatbunda v Rogaški Slatini, nakar je zapustil Spodnje štajersko. N°vi grobovi. V Mariboru je umrla 31-letna zasebn'ca Bib ana Sovičeva, doma iz občine Slivnice. V Celju je umri 48 letni poštni uslužbenec Alojz Gajšek, v Apačah pa 59 letni trgovec in posestnik Franc Ko-larič. V ptujski okolici ;'e umri 66 letni kmetovalec Jurij Pal, ki je bil dolga leta župan in predsednik krajevnega šolskega sveta. Cvetje ta materinski dan. Spričo današnjega materinskega dne, ki ga v okviru Nemčije praznujejo tudi na Spodnjem štajerskem in na Gorenjskem, objavljajo sta-jerski dnevniki: Po naredbi ministra za prehrano in državnega kmetskega vedje so poklicni vrtnarji namesto gojenja cvet.ic začeli gojiti povrtnino. Samo s tako razširjenim obdelanim prostorom je prebivalstvu lahko povrtnina stalno na razpolago Zato n« mogoče, da bi vrtnarji oddajali za materinski dan cvetje. Prebivalstvo je zatorej naprošeno, naj to upošteva in naj ne oblega vrtnarjev z željami po cvetju ter naj ne moti njihovega dela. SpodnještajersKi umetniki so zborovali v Mariboru. Po nagovoru mariborskega predsednika umetniškega združenja Jožefa Pe-telna je poverjenik za ljudsko prosveto in propagando v Gradcu, Janke, podrobneje pojasnil članstvo pri državni zbornici upodabljajočih umetnikov Uradni vodja Tremi je obširno razpravljal o nalogah umetnikov v vojni. Sklenjeno je bilo, da priredijo spod-nještajerski umetniki v letošnjem »Rooeg-gerjevem letu« kolektivne razstave v dol>: od i unija do decembra. Glavni razstavi bosta:" v Ptuju v pivi polovici decembra, v Celju pa decembra. V Celju bo. tudi kolektivna razstava umetnin prof. Antona KUn-gerja. Nadalje priredijo spodnještajerak umetniki v okviru mladinskih kulturnih dni (od 3. do 6. jun'ja) in jeseni v kultur nem tednu Heimatbunda posebne razstave Tečaj v G°rnjem Gradu. Preteklo sobotr in nedeljo se je zbralo v Gornjem Gradu 72 brambovcev, ki eo prišli ▼ poseben tečaj. Tečaj je vodil Sepp Egger iz Celia soboto popoldne so b;la predavania o b:an -bovstvu, v nedeljo so si ogledali prostore gernjegrajsk h brambovcev, nato pa je bila strelska tekma. Brambovska godba iz Celja je priredila dopoldne ia popoldne koncert na trgu. Nesreče. S kolesa je padel 39 letni kurjač Franc šijanec [z Maribora. Hudo se je poškodoval na prsih in trebuhu, z desnico je zašla v stroj za napravljanje krme rclina PlibeiSkova iz Opi:tnice. Poškodovanca lež ta v mariborsk. boinišn.ci. Iz Hffvatske Dr. Mile Budak je govoril v nemškem radiu. Iz Berlina poročajo, da je zunanji minister in bivši hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak pred odhodom iz Nemčije v sredo zvečer govoril po radiu. Njegov govor so prenašale hrvatske oddaje »Donau Alpen«. Dr. Bogomir Cividini umrl. V ponedeljek je po kratki bolezni umrl v Virovicicl tamošnji zdravnik dr. Bogomir Cividini iz znane hrvatske rodbine. Teden matere in otroka. Hrvatski listi poročajo, da bodo dnevi od 30. maja do 6. junija posvečeni materi in otroku, eita. telje opozarjamo naj se v teh dnrh spominjajo svojih mater, najsi bodo žive ali mrtve. Obenem pa naj se spomnijo vs> svoje skupne matere — domovine. Velik uspeh zagrebške Opere n:i D^-ia-ju. Ob uprizoritvi Zajčeve opere »Nikola šubic Zrinjski« piše »Nova Hrvatska«, da je predstava potekla v najprisrčuej-šem razpoloženju. Med vso predstavo je bilo mnogo odobravanja solistom, dirigentu, zborom, orkestru in baletu. Dirigiral je Lovro Matačič. Med solisti pa sta pela tudi Josip Gostič in Ivan Franci. Zagreb dobi novo pokopališče. Staro in novo pokopališče na Mirogoju, ki ob.-c-ga 133 jutrov in na katerem je od lela 1S56 Uo danes pokopanih že nod 1-10.000 p.kojnikov, se ne more razširiti v nobeni smeri. Zato je začela mestna občina iskati novo primerno zemljišče. Odločila se je za nakup SO jutrov zemlje v Granešini. Seveda bo treba na novo projektiranem pokopališču zgraditi ie mrtvašnico in druge potrebne stavbe, podaljšana pa bo tudi tramvajska progia oi Du-brave do Granešine. Reševalna postaja v Za^rrbu je aprila posredovala pri 33 nesrečah, pri 54 primerih hitrega obolenja, pri osmih primerih umobolnih, pri 6 samomorih pri 4 smrtnih primerih in nad lOOOkrat je bila poklicana za prevoz bolnikov in porodnic Skupnih prevozov je bilo 1123, preval j mili km 7860. bencina pa je bilo oorabljenega 1270.50 1. Sprememba veznega roda. S ponedeljkom 17. t. m. bo tudi na mnogih hrv .t. skih železnicah spremenjen vozni red. O dubrovniškem gledališču smo včeraj poročali, da je 1. t. m. začelo z uprizarjanjem rednih predstav in da so za otvoritev uprizorili Držičevo igro Dur.do Ma-roje«. Druga predstava je bila Bonedo-tti-jeva komedija »Trideset sekund ljubezni c, ki je po poročilu »Nove Hrvatske« imola velik uspeh. N°va nahajališča premog. . Hrvatski Narod« poroča, da so na podnožju Ivančice v Hrvatskem Zagorju naleteli na nova nahajališča premoga. Po dosedanjih raziskovanjih sklepajo, da so tam velike količ ne premega, ki je po kakovosti enak premogu iz Golubovca. 5 ** NEDELJA, 16. MAJA 1943-XXI. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15 Koncert izvaia crganift Gennaro D'Onofrio. — 11.00 Prenos p te maše iz Bazilike Presv. Oznancnja v Fi-renzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.13 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. II. Sekovanič). — 12.30 Poročila v s-over.šei-ni. — 12.45 Napevi in romance. — 13.C0 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Simfonična glasba. — 14 00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi d:ri-gent D. M. šijanec. — Slovenska glasba. — 15.00 Poročilo v slovenščini. — 17.15 Kuret Vladimir: Poletna dela v vinos^a-du — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert Kvinteta harmonik. — 19.30 Poročilo v slovenščini. — 19.45 Politični Komentar v slovenščni. — 20.C0 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Petralia. — 20.E0 Koncert mezzosopranistke Elze Karlovčeve. — 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Koncert Tria šlajs—Burger—Lipovšek. — 22.10 Orkester pesmi vodi dirigent Ange-jjnj_ — 22 45 Poročila v italijanščini. »■■MroiffliiiBjm anssrg LEPOTNA PENA pospešuje krvni obtok v koži Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva SaxotieC£ Vat to pemCadiC Dobi se v drogerijah in parfumerijab Za umetnost in Ljubljano Ob šestdesetletn:ci mestnega tiskovnega referenta in letopisca Ante Gabra L nes praznuje 601etnico življenja novi-r n umetnostni zgodovinar gosp. Ante e r, eden najbolj neumornih podrob-.! delavcev na naši kulturni njivi. Rojen i,:l 16. maja 1883 v škofji Loki kot edi-tamošnje ugledne meščanske rodbine, staršev se je naučil ljubezni do knjig umetnin ter je tuli sam že zelo zgodaj „ : 1 vnet zbiralec. V smer umetnostne : lovine ga je napotil zlasti znani staro-.i graščak Karel Strahl. 2e kct dijak ako začel zbirati med drugim risbe na-mojstrov od 18. stoletja do bratov šu-v. To dragoceno zbirko hranita sedaij vodni muzej in N? rodna galerija v Ljubili. % »S' • ' ' .. A . y ' ■ m , N^ssa^t«*. •• O priliki prve umetnostne razstave v Ljubljani se je Gaber seznanil z Ivanom Groharjem, ki je živel v škofji Loki, ter z drugimi slovenskimi slikarji. Od tedaj je bil stalen spremljevalec naših impresionistov Groharja, Jakopiča!, Vesela, Sternena, Jame, Bernekerja in drugih. Pomagal jim je organizirati znano umetnostno razstavo na Dunaju leta 1904 in je ob tej priliki napisati tudi svojo prvo, a še danes veljavno umetnostno kritiko za »Ljubljanski zvon«. Skupno z Groharjem sta privabila v škof jo Loko in njegovo okolico še Jakopiča, in Sternena, tako da je tam nastala pomembna umetniška kolonija. Po končani gimnaziji je Gaber študiral na dunajski univerzi umetnostno zgodovino, potem pa še dopolnjeval svoje študije v Italiji in Nemčiji. Na Dunaju je bil odbornik umetnostnega društva »Vesne«, ki je štela med svoje člane tudi Ivana Meštro-viča in Tomislava Kiizmana. S svojo agil-nostjo je pripomogel, da so mogli takratni naši umetniki prirediti več razstav v inozemstvu . Tudi po prvi svetovni vojni, ko se je stalno naselil v Ljubljani, si je pridobil mnogo zaslug kot urejevalec raznih zgodovinskih in umetnistnih razstav. Omenimo n;j le razstavo Napoleonove »Ilirije« leta 1D30, zgodovinski del razstave »Tisk« na lju'o!janskem velesejmu, Sennefelderjevo razstavo v Ljubljani in naposled veliko novinarsko razstavo leta 1937. Za zbornik, ki je izšel v zvezi s to razstavo, je napisal kratek pregled našega novinstva do Vodnikovih »Ljubljanskih novic« in s tem prvo slovensko delo iz novinoznanstva. Za ureditev te razstave je dobil še posebno priznanje s tem, da ga. je novinoznansko združenje v Monakovu imenovalo za svojega častnega člana. že ves čas je Gaber sodeloval pri raznih slovenskih časopisih, kjer je razpravljal predvsem o umetnostnih zadevah. Po prvi svetovni vojni je postal poklicen novinar ter je bil urednik »Jutra«, »Sloveu-skega naroda« in »Glasa naroda«t dokler ni bi leta 193S imenovan za mestnega tiskovnega referenta. Kot tak je mnogo storil za čim bcljše medsebojno razumevanje med občani in magistratom. Agilno se je dalje udejstvoval v Sadjarskem in v vrtnarskem društvu in pri ljubljanskem Fotoklubu ki mu je bil več let podpredsedn k. velik sloves doma in v inozemstvu pa si je pridobil kot fiatelist; v njegovi lasti je ena najbolj zanimivih in dragocenih specialnih zbirk poštnih znamk z našega področja. Svojo izredno propagandno in organizator-no spcscbnost je od nekdaj posvečal tudi vsem človekoljubnim akcijam, zasebnim in javn m, da omenimo iz zadnjega časa samo magistratno vsesvetsko akcijo. Pred dvema letoma je g. Gaber izgubil svojo življenjsko družico go. Tončko, sestro pok. botanika univ. prof. Frana Jesen-ka. Svoj današnji jubilej, h kateremu mu toplo čestitamo tudi mi, obhaja v krogu svojih treh hčera in svojih vnukov. ŠPORT m Mladika — Korotan Danes ob 15. in 17. na stadionu v šiški Peta prvenstvena nedelja ne bo prav n:č manj zanimiva kakor so bile dosedanje. To velja to pot celo za nastopa obeh v divizijah, kajti v obeh se bodo sestali nasprotniki, o* katerih je težko reči, da so po formi in volji do zmage daleč drug od drugega in zato moramo pričakovati, da se bodo udaril; po vseh pravilih, toda pri vsem tem fair in dostopno. Spored obsega naslednji dve tekmi za točke: ob 14.: Mladika—Korotan (za II. divizijo, kjer so kliubi sedaj razvršeni takole: 1. Korotan, 2. Mlad ka, 3. Vič in 4. žabjak) in . . oh 17.: Hermes—Mars (iz I. divizije, kJer je vrstm red klubov do danes naslednji: 1. Ljubljana, 2. Mars, 3. Hermes in 4. Dopolavoro t. t.). Za uvod v obe prvenstveni igri se bo ob 14. začela enourna p-edigra med rezervama Hermesa in Marsa. O sperdu v Italiji Po italijanskih igriščih bo spored danes spet močno drugačen kakor mesece in mesece dozdaj, tembolj, ker se bo zdaj spet nadaljevalo pokalno tekmovanje, ki je prispelo do četrtfnalov. Današnje igre. bodo torej že precej cdloCine, saj bodo potem ostali le še štirje kandidati za naslov po- Mati oglasi aa dri. tn prov. —jM, m dajanj* naslov* Kdor liče službo plato ea vsako ali šifro L 2.—. Najmanj® Iznos _ ________________ ea vsako besedo L 1-—. t* n« drug* oglaa* L —M ca besedo, a* drž. ln pro*. takso L —.80. •a dajanj* naslova ali »lfro L L—. Najmanj U lanoa aa ta oglas* J* I* 10-—• Fotoaparat j Voigtl&nder Inos 6X9, ' anastigmat F 4.5. Com-pur. torbica in stojalo. Vprašati PodmilSiakova št. 1. 7974-6 t* oglaa* Jt I« 7.—. — Za Senltve ln dopisovanja J* plačati za vb* drug* oglas* L —j Salonarje št. 39 sive. semiS, malo rabljene, prodam. Naslov v oni. odd. Jutra. 7976-6 DRVA P K E M O G GOMBAC Gledališka 14 Hišni posli iščejo službe V skupno gospodinjstvo bi šla Z boljšim miroljubnim gospodom inteligentna vdova. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usoda«. 7914-1 Kuharica, kve&ana, z gospodinjsko šolo, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 7512-1 Gosp. pomočnica ieli spremeniti službo, in ki bi rabila tudi prazno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje v hiši«. 7952-1 Dekle poštena in zanesljiva, zmožna kuhe. išče službe v kakem penzijona-tu, zavodu ali menzi. Gre tudi k otrokom kot spremljevalka ali kot postrežnica -v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7978-1 Mlajša kuharica samostojna vseh hišnih del, išče službo, nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 8050-1 Postrežnica, poštena, želi zaposlenia pri boljši osebi za dopoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in pridna«. • 8092-1 Mlada postrežnica, vajena vseh gospodinjskih del, išče zaposlitve dopoldne ali popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Mlada postrežnica«. 8093-1 dobijo službo Preprosto služkinjo za vsa dela sprejmem takoj. Predstaviti s knjižico: Čer-netova 31. 7739-la Postrežnico pošteno iščem. katera dobi svojo sobo. Resljeva 4a/IV. 7837-la Dekle se sprejme za pomoč v gospodinjstvu in k otrokoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7903-1 a Sluga dobi stalno službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Prednost vrtnar«. 7943-la Gospod, pomočnico, ki zna kuhati, iščem za 1. junij. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 7930-la Služkinjo z dobrimi spričevali iščem za takoj. Pretner, Gledališka 4. 7936-la Potrežnico z dve — tri ure popoldne iščem. Event. soba in kosilo. Cesta Soške divizije. Naslov v vseh posl. Jutra. 7994-la Šiviljo za popravila oblek in perila sprejmem. Masary-kova 58/1. 7964-la Gosp. pomočnico, mlajšo, za vsa hišna dela, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7972-1a Gosp. pomočnico, ki samostojno kuha, sprejme družina z 2 otrokoma,. — Bleiwe;sova 43/111, levo. 7932-la Zdravo dekle z.i vsa hišna dela in kuho prejmem fakoi v dvoč"anJko dmžtno. Naslov v vseh posl. Jutra. 806-1-la Postrežnico, zanesljivo in spretno sprejmem po doeovcru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8076-la Postrežnico sprejmem takoj, pošteno, pridno. Plača P° dogovoru. Senčar. Tavčarjeva 3/1. 8120 la Služkinja se sprejme k tričlanski družini. Plača do 350 L'r. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8113-la Uradništvo išče službe Postrežnico zanesljivo, pošteno, snažno za 4—5-krnt na teden dopoldne zn posprav-11 aR,je in pranje iščem. Vprašati onpoldne, Res-ljeva 18/11, desno. 8033-la Mlado dekle, pošteno, sprejmem k enoletnemu otroku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8103-la Dobro šiviljo iščem za na dom Naslov v vseh pnel. Jutra. 8!S9-la Postrežnico za ves dan, šivanja zmožno spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, Bežigrad«. 8131-la kalnega prvaka, za katerega bomo izvedeli — če pojde vse gladko — zadnjo nedeljo v maju. Te štiri igre bodo gledali; v Torinu: Torino—Milano, v Rimu: Lazio —Roma, v Benetkah: Venezia—Udinese »n v Bologni: Bolcgua—Genova. Mnogo pozornosti, posebno v Triestu, Benetkah in Bariju, bo vladalo za zadnjo kvalifikacijsko tekmo med Triestino in Barijem, ki bo igrana na nevtralnem terenu, in sicer v Modeni. Triesfna si je sicer že rešila kožo v prvem nastopu, ko je z 2:0 odpravila Venezio, toda gotovo bo tudi danes poskusila vse, da bi še enkrat razveselila svoje pristaše. Med ostalimi dogodki na zelenem polju bi bilo navesti še zaostalo prvenstveno tekmo iz divizije B med Spezio in Bresc'o ter pet tekem med moštva iz divizije C, ki se zdaj bijejo med seboj, da bi si odprla pot v višji razred. Med njimi gre izredno dobro naši sosedi Gorizu, ki je zdaj že na prvem mestu vs voji skupini in ima danes na svojem igrišču najnevarnejšega tekmeca, enajstorico Parme. SK žabjak. Rezervno moštvo ob 10. na igrišču Marsa za prijateljsko tekmo z rezervo Mladike. Mladina igra ob 9. na igrišču Hermesa z mladino SK Marsa. — I. moštvo igra s kombinirano Ljubljano tekmo ob 10. na igrišču Ljubljane. — Vsi točno! — Načelnik. Denis Diderot Slavni francoski enciklopedist Denis Diderot (1713—1784) je nekoč dobil krasen dar, in sicer par rdečih copat za domačo uporabo. Ko je te copate nataknil, je dejal sam pri sebi: — To pa ni v redu, da imam na nogah lepšo obutev kakor pokrivalo na glavi. In zato si je Diderot kupil baržunasto čepico. Toda tudi sedaj še ni ugajal sam sebi. kajti ostala obleka je bila v kričečem nasprotju z baržunasto čepico in rdečimi copatami. In zato je šel in si kupil novo in lepo domačo obleko. Ko je brlo vse to narejeno, mu spet n; ugajala pisalna miza, ki je bila prevlečena z umazanim črnim usnjem in mu je kvarila lepo suknjo. In je šel in si kupil še novo pisalno mizo. Ko ie vse ogledoval v taki opremi, je spet skienil: — To ni prav. da so vse moje knjige, katerim se imam zahvaliti za vse, kar imam, tako slabo shranjene in prav nič v skladu z ostalim v tej sobi. In Diderot je dal na novo vezati vse knjige in je potem že izpopolnjeval in doku-poval kar naprej in kar naprei in konec je b'l ta, da je za rdeče copate in vse, kar jim je slediilo, notrošil nič manj kakor 100 zlatih tolarjev. Oficir kopne vojoke v pokoju ter bivši oficir trgovske mornarice, z znanjem v popolnosti govora in pisave, ob materinščini še srbohrvatskega, italijanskega, nemškega, francoskega in angleškega ježka, s spričevali, tudi inozemskim, v transportu. banki in industriji, nujnostno želi primernega dela, četudi vezano z ročnim delom. Cenj. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod r Vesten in hvaležen'. 7983 2 Dipl. inženjer ktjnije išče primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na o"l. odd Jutra pod šifro »Mlada moč« 8062-2 Gospodična pisarniška moč, išče zapo-slenja kjerkoli. Gre tudi za pol dneva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. 8015-2 Uradništvo dobi službo Sprejmem deklico ali začetnico za enostavna dela v pisarni. V ponudbah navesti starost, šolsko na-obiazbo. družinske razmere in poklic staršev. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Lepa pisava«. 7901-2a Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo Bra-morin z navodili v droeenji Kane, 2id""-sk-< ulica 1-_7960 6 Jedilni servis, event. tudi za belo in črno k-ivo ter sendvič-garnituro, najfinejša češka znamka, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7856-6 Prodam perzijske, domače i« sarajevske preproge. Prekupčevalci izključeni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7867-6 Otroški voziček, globok, dobro ohranjen, naprodaj. Zaloška 6 . 7866-6 Prodam: lep starinski srebrni pas za n-rodno nošo z uhani za 2200 lir in lornjon očala, nov krasen izdelek, za 1000 lir. Interesenti naj pišejo na ogl. odd. Jutra pod: »1943«. 7854-6 Otroški voziček, globok, dobro ohranjen, prodam. Gerbičeva 33 a. 7850-6 Otroška posteljica, velika, dobro ohranjena, se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7842-6 Sprejmemo uradnico odlično strojepisko, z znanjem italijanščine, začasno na poskušnio. Samo prvovrstne moči naj pošljejo detajlirane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojepiska«. 7802-2a Uradnico blagajničarko, sprejrem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8031-2a Brivskega vajenca in vajenko sprejmem takoj. Sv. Petra c. 76. 7825-44 SGdarskega vajenca spreime takoj Zaje Vinko, Kočevje 229. 7328-44 Brivskega vajenca sprejme Rudolf Zakovšek, brive'-. Ljubljana, Polian-ska 51. 7941-44 Prodam: preprogo 3X2 m za 1500 lir, nadalje zbirko znamk in Briefmarkenkatalog letnik 1942. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7835-6 Naprodaj: otroški tricikeli, damski čevlji št. 38. Vprašati dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7831-6 Kupim modroce, žimnate, rabljene, za 2 po stelji, event. predvojno ži mo Naslov v ogl. oddelku Jutra. 7820-6 Prodam: 2va para damskih čevljev št. 37'/«, rdeče in modre, en par moških št. 42. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7833-6 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica d Telefon 20-5P Vajenca za pohištveno mizarstvo — sprejmem takoi. Babnik Jože. Viktor Hmanueia iti 52 Prodam 100 delnic Garaže Rcsenvirt. 7947-44 K. I. D. po 150 din no-minale s kuponi najboljšemu ponudniku. Pismo na ogl. odd. Jutra pod »Kid« 7937-6 Vajenca za noborfikarelt-'« in pekarsko obrt fprejmi-m. — Ern-"St Remžgir. Kolodvorska nI. 18. 795?-44 Trgovskega vajenca sprejmem. Hrina in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl odd. Jutri t>->d »Vesten«. 7961 44 Vajenko za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutri 8040-44 Pouk v slikanju nudi mlada dama. Zadošča 20 učnih ur. Informacije pod »Akade-mičaxka« na ogl. odd. Jutra. 7815-4 Profesor poučuje preizkušeno metodično angleščino začetnike in naprednejše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«. 7863-4 Prodam večjo zbirko znamk, kuhinjsko mizo, posteljo z vzme ti, velik nov čeber za perilo, oleandre itd. Prijateljeva 8-1, levo — Prulr 7942-6 Moško obleko belo nps, dobro jn rujavo, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 7944-6 Dalije velikocvetne dobite na vrtu ,;> !tei ske šo>e v Liub Ijani, Resljeva cesta 10. 7949-6 Nnbuk čevlje bele, skorai nove, št. 37, prodam po ugodni ceni. — Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled samo dopoldne. 7954-6 Pripravljam za maturo in privatne izpite. Poučuiem italijanščino, nemščino, angleščino in vse srednješolske predmete. Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (križišče Jegli-čeve). 7872-4 Krasno telo pridobite s pravilno telovadbo. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Znati je treba«. 7848-4 Otroški voziček globok, lep, prodam. Kre sal, Sv. Jerneja c. 47. 7956-6 Otroški vožiček globok, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8028-6 Original Hanau ultravioletno svetiljko, namizni model, proaam. Ogled pri Chemolabor. M klošičeva 17. 8023 ti 2 požarna aparata Total — vedro za gašenje s peno — preostanek zaloge ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7979-6 Otroški voziček globok, predvojni mrr.al ugo-dno prodam. Sttgnar. Via Emannaela 15. 8053-6 Otroški voziček globok, ugodno naprodaj in moška temne modra obleka za 20 let starega mladeniča. Medvojne ble?o. Gosposka :4. 8068-6 Štirikolesni voziček nosilnost 6,0 kg. prodam. — Pojasaila Hotel Soča. -k!.i-diščnik. 7985-6 Lesene stopnice, skoraj nove, naprodaj. Zaloška cesta 44. Mo^te. 8083 6 Za hromega trikolico, na ročn; pogon prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8072 6 Inštruktor za matematiko k srednješolcu, iščem. Ponudbe z navedenim honorarjem na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«. 8020-4 Gramofon m plošče si zposoditt proti mali odškoduini pri tt. »Eve--e?t« Prešernova 44. »49 M J-6 Damske čevlje lepe, popolnoma nove, iz rjavega semiša, prodam. — Weissbacher, Ciril-Metodo-va 66. 7940-6 Ornega uro frodam. Naslov v ogl. odd. utra. 7834-6 Otroško posteljo m dva ovijaka prodam. Ulica sv. Marka 20. 7900-6 Servis za vino. pivo in vodo iz finega češkega stekla prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7857-6 Otroški voziček ko: nov. tapecirali znotraj in zunaj, prolam za 1900 lir. — Ogledat' v ponuleljek. Na-' «;ov v vseh poslovalnicah Ju-: tra. 7957-6 Prodam idave. »koraj nove usnjene čevlje št. 3.«, ženrke št. 39, moške čevlje ši 42 in volneno kopalni- obleko. Kočič. Wolfova 12. 799'.-6 Otroški voziček globok, temni, moder prodam. Kastelic, Peruškova 21. 7995-6 Brezove metle, držaje za lopate motike in ometa dob; e pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29 in Maistrova 10. 8000-6 Otroški voziček globok, predvojni materijal. prodam. Brankova 5/II (pri Rižarni). 7840-6 Otroški voziček globok se proda. Po;zve se pri hišniku. Tržaška C. 10. 7962 6 Japonski servis prodam in sprejmem sostanovalca. Naslov v vseh posl. Jutra. S"96-6 Otroško košarico z modročkom, noro. prodam. Načlov v vseh posl. Jutra. 8^79-6 Prodam: železna vrtna vra'c in športni otroški voziček. Naslov v vseh posl. Jutra. 8">81-6 Perzijsko preprogo emit., novo. lepi. vdikost 2i/2 X 3. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 8034-6 Vrtne stole zaklopne. gostilniške, proda gospodarska pisarna Tribuč. So'arska 2 nad FlorrnnsVo cerkvijo. 8038-6 Več parov čevljev 5t. 37. ugodno prodam Križevn:ška ul. 4/1 desno. 8112 6 Športna vozička ročnega dela. nova Intr.i« pod »>Majhen«. 7869-7 Zamenja se lepa nova 3-nadstrop-na hi6a. 9 komfortnih stanovanj na krasni legi, za staro obrtno trgovsko hišo, ki ima večje zemljišče, ali pa tudi za sama zemlj išča v centru mesta. Dopla čilo z obeh strani mo goče. Hiša se tudi even-tuelno proda. Ponudbe brez posrednikov na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. ""78-20 Otroške vozičke vseh vrst ugodno p rod .t ste pri »Prometu«, nasproti križanske ce.-kve. 7373-7 Kupim žogo ali samo dušo št. 4 ali 5. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žoga št. 4«. 7838 7 Preprogo-tekač v velikosti 70X120 kupim. Ponudb« s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«. 7926-7 6000 odn. 10.000 m2 zemljišča v industrijske svrhe. ležeče ob glavni prometni cesti, prodim. S smo resni interesenti pošljite ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Proaa-c samo resnemu kuocu«. 7955-20 Perzijsko preprogo 3X2.5 m cca. kupim samo direktno. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Prodam«. 7920-7 Otroški voziček športni, predvojni materijal, v dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. I utra. 8013 6 Prodam veliki hladilnik, 3 velike lesene kovčege, daljnogled 6-krat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8012-6 Otroški voziček moderen, lep. skoraj nov, se proda. Milčinskega ul. 5. 8016-6 Naprodaj: moški ter otroški čevlji kakor tudi otroške oblekce. vprašati pri hišnici od 9 do 11: Ulica 3. maja št. 11. 8095 6 Gramofonske plošče stare 'lom..enr m g amo-fone »op.i kupuje n plača nove »vi&icc cene. »Everest«, Prešernova 44. J-267 M-7 Železno blagajno, stoiečo. kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene. A Kovačič Prešernova 44. J-262-M-7 Znamke kompletne zbirke ali partije. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Znamke«. 7774 7 Vodno črpalko, električno, 380 220 V kupi Blaž Franc, Zgornji Kašelj št. 37. 7904-7 Kupim: rabljen števec za elektriko in klobučno okroglo škatlo za potovanje iz usnja ali imitacije. Vprašati Beethovnova 15, pritličje, desno. 7913-7 Varilni aparat novega sistema kupim. Ivan Drobnič, Grahovo pri Rakeku. 7824-7 Kupimo: vsakovrstno snažno sobno in kuhinjsko opravo, kavče, otomane, otroške postelje, šivalne stroje ter druge uporabne predmete. Trgovina »Oglid«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 7764-7 Mikroskop kupim. Ponudbe v sloven ščini z navedbo znamke in cene: Ten. Medico Berga-masco Flaminio, Verd. p. Vrhnika. 7793-7 Knpim: perziiski plašč (tudi kože), perzijsko preprogo, obleke moške, ženske, blago. Zbranega Cankarja. Ponudbe na ogl. odd. pod »Najboljše«. 7917-7 Wecka ali Rex kozarce cca, 20 kom., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Weck««. 7934-7 Jedilni servis porcelanast, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 12 ali 6 oseb«. 7957-7 Pisalno mizo in 2 fotelja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalna miza«. 8025 7 Stare moške obleke, čevlje, peril. pohištvo itd. stalno kupjje- Alojzija Drame. Ljubljica, Gallusovo na brežje ?J 7992-7 Jedilni pribor alpaku ali ch na srebro za 12 oseb kup.m. Ponudbe pod »Jedilni pribor« na ogl. odd. Jutra. 7981-7 Stare triciklje, bicikeij -gume i_>r motorna kolesa kup.mo proti dobremu plačilu. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. '8086-7 Dve tehtnici dtumaiki, do 1000 kg iu 300 kg. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro »hranjeno«. 8099-7 Bele damske čevlje štev. 3S. kupim 8078-7 Boe lisičje, dehorjeve nošene In nove. polhove kože v kakršnem koli s:anju ir vsevretne kiž..- divjačine, domače zajčje kože. tisnjatt kovčke in aktovke srare in nove. čebelni vosek. |iolhov čepice "v do-trem »tanju tet Setino in irovco kupu> trgovina Z'ra-v-ič. Ljubl'ann. Stari trg 81. 8053-7 Knpim lestvo, noro ali staro 3—5 m rlolgo. Triurni, Mkloš *eva 12. 8114-7 Trodelno omaro kupim. Naslov v vseh posl Jutra. 8128-7 Avtomatično tehtnico Berkeli Cito ali kakršnekoli rnamke do 20 kg. kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Tehtnica«. 8017-7 rP&šeit Parcelo kupim v bližini mesta. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni odd »Jutra« pod: »120.000«. 78G4-20 HJSo, 3 nadstropno trgovsko h stanovanjsko v večjem kraja na Dolenjskem, prodam iz proste roke za 550.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najlepša bodočnost«. 7879-20 Prodamo1 hišo. enodružinsko vogalno, idealna lega r Sp. S;ški. Parcele v Sp. Šiški in ob šmartinski ce sti. Pojasnila daje real. pisarna Pristavec Pranj o, LJubljana. Cesta Arielle Rea št. 3 (poleg trg. Stupica). 7899 20 2 parceli po 840 kv m ob cesti na Pužine se oddajo v zakup. Ponudbe ca ogl« odd. Jutra pod »Parcele«. 7912-20 Hišico vveckend s parcelo v notranjosti bloka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd - voda«. 7816-20 Naprodaj parcele: v Rožni dolini u Bei gra dom ob Bleiweiacvi ceeti. t Šiški in r vbodnem delo od 55 lir za kv. m naprej. — Za ee Andrej. rml:tetn« pisarna Tavčarjeva nI. in. T730-S0 Hišo do 150.000 lir znotraj bloka, nairaje v Šiški event. pri Sv. Križu, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za doto«. 7897-20 Parcelo v Kolezijl. 600 kv. m, prodam po 200 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-lezija«. 7896-20 Parcelo v okolici Sv. Jožefa, 750 kv. m, prodamo po 350 lir kv. m. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Sv. Jožef«. 7878-20 Hišo, trgovsko, enonadstropno na parceli 10.200 kv. m. prodam za 130.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktura«. 7877-20 Hišo, pritlično, okrog nje 12.400 kv- m zemljišča, prodam na deželi za 110.006 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestevce«. 7876-20 Hiša z gostilno, pritlična, krasni prostori, parcela 15.100 kv. m je naprodaj na deželi za 110.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krčma«. 7875-20 Parcela 500 kv. m na prod*;. Svavbni prostor! — Poizve se na Lit jski c. 32. 7986-30 Dve hiši sknpaj, skupaj, enonadstropni z 9 trgovskimi prostori, skladišči in delavnicami in 5 stanovanji s 17 sobami na parceli 4100 kv. m, prodam na Dolenjskem za 720.000 lir event. ceneje. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »2 trgovski«. 7895-20 Kmetska hiša z 19 000 kv. m zemljišča na deželi se proda za 160.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Eksistenca«. 7894-20 VUo z obsežnim vrtom, skupno 22.000 kv. m, prodam na Doleniskem za 210.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rezidenca«. y 7393-20 Hišo s komfortnimi stanovanji, 13.600 kv. m, prodam na deželi zaradi služb, premestitve za 230.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premestitev«. 7892-20 Hiša z gostilno izven Ljubljane, cela parcela 27.000 kv. m je naprodaj za 230.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oštarija«. 7891-20 Posestvo: hiša. gospodarsko poslopje in 31 000 kv. m zemljišča, prodam na Dolenjskem zaradi starosti. Cena 225.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Grunt«. 789020 Pekarna - trgovina ▼ enonadstropni hiši, dvo-stanovanjska. 8 sob, prodam na Doleniskem za 160.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra potj -;>P<-karna«. 7889-20 Kompleks izven Ljubliane do 15 km oddaljen, blizu železnice in ceste, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna«. 7888-20 Žaga in mlin na parceli 9900 kv. m, nova stavba z stanovanjsko hišo, prodam na. Dolenjskem za 480.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žaga-mlin«. 7887-20 Parcelo ob Vodovodni cesti, 785 kv. m, prodam po 230 lir kv m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kohr«. 7886-20 Hiša, enanadstropna, 7 stanovanjska, 28 sob, z 22 000 kv. m vrta, se proda v mestu na Dolenjskem za 650.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »28 sob«. 3 7885-20 Parcelo v bližini stadiona, 790 kv. m, prodam za 230.000 hr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 3 nadstropno«. p 7884-20 Kupim hišo s komfortnimi stanovanji plačam do 300.000 lir s hipoteko več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Be- gunec«. 7883-20 Novejšo hišo, konfortno bi kupila ne daleč iz mesta za 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Investicija«. ^ 7882-20 VUo, tudi starejšo v okolici Mir-ja. Tobačne tovarne^ ali Vrtače, kupim in plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Bi prezidal«. 7881-20 5-stanovanjsko hišo prodam v centru mesta z pri-tik inami. dvoriščem in velikim vrtom neposredno brez posredovalcev Panutbe ta ogld odd. Jutra pod »Nizka cena in prevzem hipoteke. 8303-20 Prodam: stavbno parcelo v Koleziji, v izmeri cca 1000 kv. m in kompleks v ;zmeri cca 5000 kv. m v bližini luščil-nice riža. četrtino ali polovico nove, II. stanovanjske hiše v severnem delu mesta. Pojasnila daje: Realitetna pisarna Kunaver Ludvik. Miklošičeva 34. 7948-20 Lepa parcela sončna, v izmeri 512 kv. m. se proda za 10.000 lir. Naslov r vseh posl. Jutra. 7950-20 VUo ali hišo kolikor mogoče ▼ mestu, kupi zdravnik, kier bi lahko imel ordinaeiiske prostore. Cena 600.000 Ur. Ponudbe na oel. odd. Jutra' pod »Zdravnik«. 7880-20 Pozor gospodarji! kdo ima krite strehe s Šifer ciglom ga imam še nekaj na prodaj. Naslov t vseh posl. Jutra. 799 V20 2-stanovanjsko hišo prodam z večjim vrtom in pritikl inami. Pod šifro: »V meftu« nr ogl. odd. Jutra. 8105-20 Polovico manjše hiše prodam obstoječe iz treh sob z vsemi priiiklinami in sadnim vrtom na lepi sončni legi. Ponu bc na oglami odd. JutTa pod »170.000«. 8004-9) Gramofon nemške znamke, se proda Nunska ulica 3. 7958 20 Stavbno parcelo ob Celovški cesti prodam. Cena L. 450.000. Ponudbe na upravo pod: »Primoran prodati«. 8nCl-20 Stavbno parcelo prodam na lepi leg' po zelo ugodni eni Ponulbe na ogl. cdd. Jutra pod: »Proti gotovini«. 8366-20 3-stanovanjsko hišo prodam v šiški z lepim vrtom po zeio ugodni ceni. Resne ponuJbe požlji.e na ogl. odd. Jutra pod-. »Prodam še ta teden«. 8067-20 Hišo z vrtom blizu opekarn pri Brdu-Vič. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St pol mesto«. 8198-20 Kupim hišo do 280.000 na bl:2.nji periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi starejšo«. 8397-20 Prodam hiše: visokopritlične, enonadstropne in pritlične. Pojasnila v reali-tetni pisarni Zajec Andrej — Tavčarjeva ulica 10. 8074-20 Kmečko hišo 3200 kv. m zemljišča pri Brezovici preda za 60.000 lir »Posest«, rmlitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 4. 8049-20 Hišo dvoetanovanjsko v bližini mesta proda za 40.000 »Pisost«. realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 8048-20 Stavbno parcelo ob tramvajski postaji v izmeri 700 kv. m po 190 Jir za kv. m, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 8059-20 Več stavbnih parcel od 510 kv. m dalje po cca. 70 lir k v. m. prodam. »R-ali-tela«, Prešernova 54-I. 8060-2o Kupim parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neposredno«. 8124-20 Prodam travnik 6300 kv m, v Trnovem, za 90.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travnik«. 8125-30 Kupim hišo, eno ali večstanovanjsko, po možnosti z vttom za 300 do 700.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 8126-20 Stavbno parcelo za enonadstropno hišo v vzhodnem delu mesta prodam za 30.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogled na planine«. 8127-20 Knpim parcelo brez posnemovalca Mirje. Bežigrad, Remiza. 800 do 1030 kv. m ali več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodr» lega«. • 8107-20 3-stanovanjsko hišo starejšo v Zg. Šiški ugodno zamenjam za stavbno parcelo. Vidic, Aleševčeva 21., 8010-20 r«r» Radio boljše znamke, 5—6 valovni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5 valovni«. 7939 9 Radio Telefunfcen. 6-cevni, tipa 1940. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7971-» Radio starejši tip. 2-3 cevni, knpim. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Navesti podatke«. 8058-0 Radio Hornyphon Lord 38 (petcer-ni) prodam. Naslov v ogi. odd. Juba. 80894 mmto* st mi -.,, - i. r Nedelja, M. V, 1943-XXI LJ B H I I I I m H II I I I I I I I I I I I i I II I I M I I I I I I I 1» » B I » I I »I ITT s VOLNA, BOMBAŽ, .■■»iiminmii o »■■.onim.............................. □ □ □ □ □ □ □ □ n □ NOGAVICE, ROKAVICE, PLETENINE KARL PRELOG NA DEBELO! GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 1—3 Telefon 26-78 NA DROBNO! STARI TRG 12. ŽIDOVSKA 2-4 BLEIWEISOVA 22 - TEL. 27-78 □□□aaaa3aaaixa3aD^ ■ m m »i i ■■■■■■■» ,nrrTnrrPxaaaDDaannaco Ljubljanski zvon ali Dunajski, kompletne letnike ter posebne mesečne, kupim. Ponudbe Ea ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«.^^ g Cipek-Capek, novo ali dobro ohranjeno kr,:igo, kupim. Ponudbe na •ogl. odd. Jutra podl >£>-P^Capek«. 7932 8 Hinko Sevar, v - r^ irna, nasproti šent-iil; bske šole, kupuje m prodaja vse slovenske kriiee po zmernin ce-?r:a Proda Wolfovo olj-i>r ter angleški 500 ccm žužek. Ljubljana, j C/a 11. Tavčar-7927-10 Kupim motocikl od 200 do 500 ccm. Novak Ljubljana, poštni 217. predal 7928-10 Motor s prikolico Ina :in 750 ccm. dober, Tovarniška 13. 7966-10 pr clam. Motorno kolo io —:!50 ccm. dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na ogl. i l' Jutra pod »Novejši mode! . 8100-10 Motorno kolo zn.-nke Viktorija, 200 rern, skoraj novo. proti. ira. Ogled pri tvrdki D 1 snec Bleiweisova. 8034 10 Žensko kolo, dobro ohranjeno, prodata. Ogled v delavnici C-o-ec._7813-11 Triciklje, neki j rabljenih, nekaj novih, po zelo nizki ceni naprodaj. Gasogeno Merkur Puharjeva 6. 8084-11 Več koles, m,ikova 83. 7929-12 Prodam: posteljo, omaro, umivalnik z zrcalom in nočno omarico. Vse v dobrem stanju. Vprašati v dopoldanskih urah: R. V., Bleiweisova cesta 91, I. 7921-12 Za 3200 lir prodam lepo mizo, šest visokih stolov, krasno visoko omaro in veliko stensko uro. Celovška cesta 153, dvorišče. 7918-12 Omaro Bidermeier prodam in posteljo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7999-12 Še nekaj kuhinjskih oprem je na razpolago. najnovejši modeli. Ne zamudite prilike. Mizarstvo Potočnik, Gnidovčeva 5, za šolo ob Smartineki cesti. Sv. Križ. 8130-12 Pisalno mizo kombinirano s hrastovo stelažo. prodam. Babnik Jože, cesta Viktorja Emanuela 52/TH. Garaža J. Rosenvirt. 8041-12 Spalnica gorenjski jt^en. bela kuhinja, vse lepo ohranjeno, prodam zaradi preselitve. Dolenjska e. 48-c. visoko pritličje, desno. 8056-12 Kauče, fotelje, otomane, modroce napravi solidno in najceneje Mohar, tapetništvo. Mariborska ulica 27, Bežigrad, artopostaja Stadion sprejema popravila in gre tudi na dom. 1943-8 "onnnno n inunoo Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ctlica 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□LiLJLO Informacije o posojilih na nepremičnine dobite v Ljubljani Beethovnova 15/11 levo pri »Jugo-Kredit«. 7861-16 Kdo da posojilo, manjše, proti dobrim obrestim in protivrednosti za krajšo diobo. Ponudbe v ogl. odd. Jutra. 7911-16 Delnice Ljubljanske Kredit, banke, stare in nove, kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ul. 12. 7788-16 Kdo da posojilo, manjše, proti dobrim obrestim in protivrednosti za krajšo dobo. Ponudbe v ogl. odd. Jutra pod »Manjše posojilo«. 7911-16 Oblačila Birmansko obleko za dečka belo, spodnje hlače moške, čevlje št. 43, prodam, naslov v ogl. eddel. Jntra. 799S-13 Belo obleko mornarsko za dečka prvo ob-Iiajanca ali birmo za 12—14 letnega po ceni prodam; Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7998-13 Moško obleko, skoraj novo, se proda. Ogled od 8. do 11. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7968-13 Večerna obleka, kraena. iz črnih svilenih čipk ;e ugodno naprodaj. Naslov vseh posl. Jutra. 8082-13 Prodam: krasno oblekco za birmanko ali prvoobhajanko za 8 do 10 let, taft svila, ter moške sandale št. 45 in lepe rjave hlače. Naslov v ogl43. odd. Jutra. 8101-13 Blago za plašč prodam ali zamenjam za moško blago. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8046-13 Proda se: za prvoobhajanko ali birmanko lepa nova lart obleka in več parov novih daneskih čevljev št. 37. Dalmatinova ul. 12/1 levo. 7962 63 Prehrana Sprejme se: 1 ali 2 gospodični na hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 8052-14 Y najem Mlada gospa želi v najem malo gostilno ali vinotoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi na račun«. 8116-17 Cenj. gostom naznanjam, aa sem ponovno odprla gostilno pri Menihu, Kolodvorska 6 ter se vljudno priporočam za obilen obick. Blažič Mariea. 7984-18 Lokal za skladišče lesene robe od 50 kv. m i p. več, iščem v mestu sa takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pritlično«. 7818-19 Iščem prostor, primeren za čevljarsko delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 7924-19 Dvosobni lokal aa trgovino ali obrt se odda takoj. Ponudbe na ogl. odd. takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 8036-19 Stanovanje 3-sobno stanovanje v mestu oddam. Detajlirane gcmndbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 7989-21 Zamenja se konfortno 4-sobno stanovanje (vila, center) za enako 2—4-sobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamena«. 8018-21 Stanovanje 3 do 4-sobno. komfortno, plin, iščem proti lepi nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 7767-21a Stanovanje dveh sob in kuhinje majhno in Jcucmje ali hišico v bližini Ljubi jiae vzamem v najem. Plačam za 2 do 3 leta vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poletje«. 7923-21* 1—2-sobno stanovanje ali prazno sobo iščem. Plačam pol leta naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ž osebi. 8065-21« 1 ali 2-sobno stanovanje g kopalnico iščem proti nagradi. inž. Struna, standard-Vacunm. 8069-21a Za takoj ali pozneje iščem enosobno stanovanje ali prazno sobo s souporabo kuhinje. Plačam za pol leta naprej, lahko tudi z živežem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom«. 8094-21a V centru iščem trisobno konfortno stanovanje za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinotok 2000«. 8110-21a TJjItJSALLlL Lepo sobo v centru z 2 posteljama zamenjam za 1 ali 2-sobno stanovanje proti nagradi 1000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 7827-23 Opremljeno sobo event. tudi s kuhinjo se odda starejši ženski, ki bi prevzela pospravljanje^ moje sobe — sem starejši samec. Naslov v vseh posl. Jutra. 7952-23 Soba z dvema posteljama se odda. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 7853-23 Prazno sobo, event. s souporabo kuhinje, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 7931-23 Malo sobo s prostim vhodom se odda solidni osebi. Naslov t ogl. odd. Jutra. 8039-23 Sobo oddamo samo čez dan. Ponudbe pod »Mirna« na ogl. odd. Jutra. 7969-23 Opremljeno sobo 6 strogo posebnim vholom — išče mlad gospod iz pokrajine. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 8051-23 Opremljeno sobo sredi mesta s posebnim vhodom, takoj oddam solidnemu in it* tirnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo domačinu«. 8044 23 Iščem prazno sobico s 1. junijem, po možnosti še prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna so-tjica«. 7925-23a Šivilja išče sobo 2} takoj, po njožnosti s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod: »Plačam vnaprej«. 7919-23a Opremljeno sobo iščem za takoj ali za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba za uradnika«. 7807-23a Mlad gospod išče sobico, po možnosti v centru s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsoten«. 7787-23a ' Iščem sobo za 1. ali 2 osebi, okolica Sv. Petra ali Poljan. Naslov : Sv. Petra 60, mlekarna). 7933-23a Opremljeno sobo event. tudi dve s poseb. vhodom v centru išče soliden boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro in par mesecev naprej«. 8035 23a Dve prazni sobi ali stanovanje, eventualno proti zamenjavi za eno sobo v centru, iščem za takoj ali pozneje. Pomiibe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 8029-23a Opremljeno sobico išče drž. uslužbenec za 1. ali 15. junij blizu gL kolodvora — okolica Sv. Krištof. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »železničar«. 8032 23a Prazno sobo iščeta novoporočenca, ki sta ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«, j, 7973-23a Sobo z nastopom 1. junija išče gospod. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Opremljena soba«. 8102-23a Prazno sobo išče profesorica domačinka. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Solidna«. 8106-23a s pc s kopalnico iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8090-23a Prazno sobo osebnim vhodom, event. Hišna posestnica srednjih let želi poročiti najraje državnega uslužbenca, starost od 46 let naprej. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinjim dobro«. 7839-25 Boljša vdova, skromna, srednjih let, išče zaradi pomanjkanja znanja značajr.ega, inteligentnega, starejšega gospoda zaradi ženitve. Dopisi na oglasni odd. Jutra pod »Vendar odločena«. 7913-25 Zamenjam novo klavirsko harmoniko, 80 basov, za otroško harmoniko, najmanj 24 basov, ali diatonično. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7870-26 Koncertni pianino zelo dobro ohranjen, se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7946-26 Gramofon v dobrem stanju in 10 plošč, prodam. Vodnikova cesta št. 12-1. 7951-26 Prodam: Citre. koncertne, firma »Kindl« za 600 Lir. — Gosli 7/8 (Damen-Geige) za ženske ali manjše moške roke za 800 Lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8024 26 Klav. harmoniko črno, 80 basov, dva registra, elegantni model, ugodno prodam. Homan Eia, Sv. Petra cesta 81, dvorišče, levo. 7967-26 Gramofon s ploščami poceni naprodaj. Zakrajšek. Klari ezna* ul. 5. 7930-26 Klavir vzamem v na posodo, ogl. odd. »Klavir«. shrambo ali Ponudbe na Jutra pod 8087-26 Rabljen klavir ugodno prodam. Ogled dnevno med 1. ln 3. uro, šušteiršičeva 3/1. 8077-26 Koncertno violino staro, mojstrski izdelek, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8043-26 Živali Foksterijerji, resasti, mladiči z rodovnikom, naprodaj. Teodor Dren i g. Cesta v Rožno dolino 36. 7841-27 | Pisalni stroj, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Stroj 66« 7868-29 1 par prašičev, tednov starih, prodam. 9 Kolezija, Kopališka ul. 1. 7836 27 Zajca orjaka, samca, 1 leto starega, čistokrvnega, prodam. Namar, Vilharjeva cesta, carinarnica. 7922-27 Mlad prašič, 3 mesece star. 15 kg, bel yorkširec, zaradi selitve naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7908-27 Belo kožico sanske pasme, mati dobra mlekarica, se proda in psa čuvaja volčje pasme. Trnovska ulica 27. Trnovo. 8027-27 Malega konjička (ponija) za vsako vožnjo. dobrega, prodam. Karunova ulica 7. 8026-27 Kožica švicarske pasme, 7 tednov stara, se poceni preda. Šimenc. IžansKH cesta 53. 7965-27 Ovco 5 mesecev staro, velike plemenske pasme, prodam. Predovičeva_17. Moste. 7977-27 Plemensko ovco Jegerko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8070-27 Angora kunce, samico z mladiči prodam. Privoz 16. 8075-27 Prašički za rejo se bodo prodajali v ponedeljek na Mestni klavnici. 8090-27 Brejo kobilo ugodno prodam. Karu-nova 5. 8038-27 Dva konja za tek in vožnjo, prodam. Trnovska 14. 8037-27 Poljskega čuvaja v bližini Ižanske ceste — sprejmem. Hredovič, Poljanska cesta 73. 8047-27 Klavir ugodno prodam. Ogledati dnevno od 13 do 15: Šu- šteršičeva 3. I. 8091-26 Izgubljeno Dijak Rems Ivan Vogelna ul. 5, je izgubil dijaško knjižico in listnico. — Najditelj se naproša naj jo vrne. 8038-28 Usnjena rokavica, plava se je izgubila ob Gra-daščici. Najditelja prosim, da jo odda v upravi Jutra proti nagradi. 4319-28 Izgubila sem uro brez traku od gostilne Mani do Trg. tvor. šole. Pošteni najditelj naj jo odda v upravi Jutra proti nagradi. 8122-28 Sfff O 3 fcs s s 3*1 Pisalne ln računske stroje »talno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove Everest, Prešernova 44. J-211-M29 Stružnice rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavlja Gustav Levičar, Medvedova 14. 2081-29 Drobilee (Steinbrecher) in stroj za sejanje gramoza na nafto ali bencin, nov aH T ...__- rabljen, toda v dobrem lzubll se je stanju, kupim ali vza-obesek uhana. Najditelj naj mem v najem. Ponudbe ga vrne proti nagradi: Jar-1 na »Zambellite«, Trža-še 27. 8019-281 ška cesta 77. 7800-29 Kupim: rabljen šivalni stroj in žensko kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi«. 7874-29 Ženski šivalni stroj z okroglim čolničkom, v brezhibnem stanju proda: Kremžar, Šiška, Gasilska cesta 10. 7844-29 Dinamo 3.8 Kw, s kompletno stikalno ploščo se proda. Naprava uporabljiva tudi za polnenje akumulatorjev. Golob & Ko, tovarna kem. izdelkov, Tržaška c. 40. 7822-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim, in prodam skoraj novo, lepo črno lisičjo boo. Naslov v vseh posl. Jutra. 7938-29 Skobel nik-namizni (Tischhobelbank), manjši, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Skobelnik«. 7945-29 Šivalni stroj Singer, pogrezljiv, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7959-29 Razno IT E L. I 2 9 51 in Frančiškanska 10 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenbnrgova ul. 4 Brzošivalni stroj okrogel čolniček. dobro ohranjen in električni kuhalnik na 2 plošči, popolnoma nov, predvojni materijal, prodam. Breg 2/1. 7975 29 Pisalni stroj, Erika, popolnoma nov ter dvotonsko harmoniko z klavirskimi tipkami in vijolino. prodam. Janežič, Staretova ul. 26. 8057-29 2enskf šivalni stroj, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8121-29 šivalni stroj rabljen, prodam. Poizve se Bizjanova 25. Zg. Šiška. 8042-29 Pisalni stroj večji za pisarno, dobro ohranjen, in manjšega v kovčku, nemške ali amer. znamke, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 8011-29 Šivalni stroj pogrezljiv se proda. Topniška 18. Gojo, pritličje — Bežigrad. 8014-29 Obrt Ščetke, ki jih potrebujete, vam izdela po vzorcu in naročilu Armič Slavko, splošno šče-tarstvo, Ljubljana, Tržaška cesta 47. 7865-30 Življenje Vam bo lažje, č« boste poznali svojo osodo, svoj značaj in svojo bodočnost. Pišite slovitemu psiho-giafologn dr. Mišiču na ogl. odd. Jutra pod iNezmotljiv« svoje rojstne podatke in priložite 30 lir. 6006-31 Pridelki Slamo prodaja Gospodarski zveza — Bleiweisova 29. 8002-33 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleiweisova 29. 8001-33 Konjsko seno prodam oo zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8117-33 Slama v balah h 50 kg. prodam in Alfa kotel, rabljen. Bufeft. Vošnjakova. 8118-33 -fet PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva IS Nov aaslov: Frančiškanska uL 3. VABILO na redno letno skiipžano GOSTILNIČARSKE NABAVUALNE ZADRUGE ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO r. z. z o. j. ki bo v sredo, dne 9. junija 1943 ob 10. vri v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice, na Miklošičevi cesti Štev. 22 Z OBIČAJNIM DNEVNIM REDOM. UPRAVNI ODBOR [ Pllh in perje prodaja I R. SEVEH, Marijin tgg 2 \ Naročite se na »Dobro knjigo«! Filatelija Znamke kompletne zbirke ali partije, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 7774-39 Mladim filatelistom! Znamk serijo za liro, dve, srečneži lahko dobe: zaprli mačka r znamk smo vrečo, oglasite se, on da Vam srečo ! Trgovina Češnovar — Ljubljana, Rimska c. 2. 8022-39 t Umrl nam je naS ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat to etric, gospod Ignacij Vidmar vrtnar Pogreb dragega pokojnika se je vršil v petek 14. maja v Kamniku. Kamnik, Logatec, Maribor. Žalujoča žena ANTONIJA; ELCA, por. ŽITNIK, hčerka; IGNACIJ, JANKO, DRAGO, sinovi — in ostalo sorodstvo Percid ia KAWECO scorre cosi facilmente come una piuma sulla carta. Nelle cartolerie e nei negozi gpecializ-zatd Vi tnostreranno ben volentieri i vari modelli KAWECO. Zato KAWECO paro teče S toksrto lahkoto po papirju. V trgovinah p pisalnimi potreb ser nami Vaip bodo radi pokazali različna Ulj defe KAVVECO poro* f. ALEXANDER: 42 POZABLJENI NAPEV_ ROMAN Oho, glej si ga, glej!« je vzkliknil s pritajenim g!-som. »Kdo bi si bil mislil!... To ti mora biti bedak!... Ko sama že dalj kakor leto dni zaman ir.jcva slavnega Wilkinsa!... Oh, to pot si mu jo z: ^odel, prekanjencu! Kar blažen sem, če pori". !slim! Huntington je bil videti nejevoljen. Mar bi se veselil nekoliko manj,« je očitajoče dejal, »vsekako pa ne talčo hrupno! Sicer ne verjamem, da bi bil med najinim osebjem kak vohun; toda isto misli o svojih ljudeh tudi policija, in vr.i vemo, da se moti. Previdnost ni nikoli odveč ... T^m bolj,« je dodal, »ker se lahko imava za varna, dokler Hearn ne opazi, da sem ga zvodil za nos, a'i pa, dokler sam ne izsledi Wilkinsa, kar se mi 7.0i povsem neverjetno. Je pa še druga nevarnost, ki nama grozi, in ta je dokaj resnejša.« >Namreč?« je vprašal Nissen, smejoč se kar naprej, ne da bi se zmenil za Huntingtonovo grajo. Wilkins je spet pisal,« je z resnim glasom pojasnil detektiv. »Zelo nezadovoljen je in nama grozi s prekinjenjem poslovnih zvez. Ni mi treba razlagati, kaj bi to pomenilo za naju.« In res ni bilo treba: Nissen se je takoj zresnil. »Govori!« je rekel z drhtečim glasom, in Huntington se ni dal prositi. »Za tisto reč z brzojavkami gre,« je kratko povedal. »Menda se spominjaš, da sva nedavno tega dobila nalogo, poskrbeti, da ti dve brzojavki ne prideta naslovnikoma v roke ...« »Menda se spominjam!« je »iknjigovodja« pritrdil. »V obeh primerih sva uredila stvar tako, da sva podkupila poštarja in mu dala sredstva, da jo je lahko popihal čez mejo.« Huntington je prikimal. »Tako je. K uboju poštarjev se nisem maral zateči. kajti to bi bilo prenevarno podvzetje in bi bilo vzdignilo silen prah. Videti pa je, da ni bil Wilkins prav nič zadovoljen z nama. V prvem primeru, ko je šlo za Ciuppikovo brzojavko, se je stvar pravilno izvršila in računam, da je zaslužil Wilkins vsaj 300 tisoč dolarjev, a v drugem je bil izid nesrečen.« »Kako to? Brzojavka ni dospela na naslov, to vem z vso gotovostjo.« »Da, do tod sva storila svojo dolžnost, in Wilkins se ne bi imel za kaj pritoževati; toda nesreča se je zgodila pozneje, in to takole: Wilkins je hotel ubraniti, da ne bi prišla na naslov brzojavka, na osnovi katere bi bil nekdo dobil v posest neka zemljišča, ki jih potem gotovo ne bi bil več prodal. Tiste dni se je zvedelo — Wilkins je moral biti sicer že prej poučen o tem — da so na tistem svetu bogata ležišča bakra. Seveda ne bi bili mogli ne Wilkins ne drugi ljudje takoj nato nastopiti kot kupci zemljišč, kajti v tem primeru bi bil padel nanje sum, da so sami zasnovali vso reč z brzojavko. Na žalost se je zdelo Wilkinsu, kakor že večkrat, tudi to pot nepotrebno, da bi mi povedal, kako in kaj, in tako sem nepremišljeno izblebetal vso stvar, kolikor bi utegnila zanimati širšo javnost, milijonarju Ciuppiku. Ta je uganil resnico. Nihče se ne bi zatekel k takemu sredstvu, da izpodbije prodajo kakega zemljišča, ako ne bi imel gotovosti, da vrednost zemljišča daleč presega zahtevek. Ciuppik jih je takoj kupil, nato pa je poslal rudarske izvedence, ki so opravili poskusna vrtanja in odkrili ležišča bakra. Tako se je moral Wilkins obrisati. Zdaj mi čita v svojem pismu levite; pravi, da bi bil, ko bi bili kratko in malo ubili raznašalca, res da nastal velik krik in vik in morebiti celo časopisna gonja, češ da je javna varnost v Združenih državah na psu, vendar pa ne bi mogel nihče slutiti, da so ga ubili zaradi brzojavke, še manj pa uganiti namen, zakaj smo ga spravili s poti.« »A midva sva v tej stvari docela nedolžna,« je vzkliknil Nissen. »Ukaz, ki sva ga dobila, je bil kratek in jasen: preprečiti, da brzojavka ne pride naslovniku v roke — nič drugega. In tako sva storila!« »Tako pravim tudi jaz, a kaj pomaga?« Huntington si je živčno potegnil z roko po laseh, nato je zamrmral: »Če se Willdns loči od naju, sva izgubljena.« _ Nissen je dolgo časa zamišljeno molčal, potem pa je odločno dejal: »Zdaj imava dve nujni nalogi: prvič, da takoj in dokončno spraviva Hearna s poti; drugič,« je nadaljeval s pritajenim glasom, »da vendar že dožc-neva, kdo je Wilkins. če se nama to posreči, ne bo več imel on naju v oblasti, ampak midva bova imela njega v pesteh.« Huntigton je prikimal: »Tudi meni se zdi to edini izhod iz najine zadrege.« Nissen se je zadovoljno namuznil tn jel neutegoma snovati svoj vojni načrt; v tem ga je prekinil tele-fonsiki zvonec. Huntington je skočil k aparatu. »Tukaj Clayvills & Huntington... Kdo tam ? ... Da, jaz sem...« »Tukaj Wilkins,« je odgovoril jasen in odločen moški glas. »Naročilo imam za vas, Huntington: jutri zvečer ob sedmih nadzorujte Snyderjevo hišo. Po tej uri ga menda ne bo več na izpregled; če bi se pa v nasprotju z mojim pričakovanjem vrnil domov, ga je treba likvidirati tisti mah, ko stopi v svoje stanovanje. Ste razumeli?« »Da,« je Huntington zmedeno odvrnil. »Samo ime... Snyder, pravite?... Kaj ni to vaš pooblaščenec in eden vaših najboljših ljudi?« »Snyder je bil moj pooblaščenec in eden mojih najboljših ljudi,« je odgovoril mož na onem koncu telefonskega voda. »Toda od jutri zvečer ob sedmih naprej ne bo več. Za to mi osebno odgovarjate. Pozdravljeni!« brgjuje: Davorin Ravijen - Izdaja aa konzorcij »Jutra.: Stanko Vtemt - Za Narodno tiskarno d, d. tot Uskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Vol&č - V*-, I^Njam 2348234848482353534800020202010100000001000202000001015302010000020201010201000002532353484853532348534823532348535348232348234848532353234823