292. Številka. Ljubljana, vtorek 21. decembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemgi ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po poŠti prejeman za a v at ro - ojrer »k e dežele za celo leto Iti gL za pol leta Sati. »a Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poStnina iznaSa. — Za gospode učitel je na ljudskih Šolah in ca dijake velja znižana MM in sicer: Za Ljnbljan o za četrt leta 2 tfd. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiiisropne petit-vrste *> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ee se dvakrat, in 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trun k i rat i. Rokopisi ae n« vračajo. — U r e *\ n i S t v o je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiSi st. li »gledališka stolha". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari, je v' „Narodnej tiskarni" v Koliiianovej hiSi. Pomagajmo si sami! Z Gorenjskega 15. dec. [Izv. dop.] Hvala Bigu, našim državnim poslancem in Tanrleju! Najbolj sovražni mož na Kranjskem pojde in odpadla fe veja nemškemu drevesu na Kranjskem. Tako so se mogli pozdravljati in bo se tudi res pozdmvljali vsi zavedni Slovenci, ko se je ćulo o toliko zaželenej prestavi znanega zagrizenega nemškega političnega agitatorja iz Ljubljane na Dunaj. Vnovič smo potrjeni v nadi, da Taatfe-jeva vlada ima dobro voljo. Vsega pa tudi ne mora s a m a storiti. P o m a g a j m o j e j, pomagajmo si sami! Mi Slovenci smo p repo lile vni in pričakujemo vse le od vlade. Zdaj vemo, da nam vlada nij nasprotna. Terjajmo svoje pravice sami od v 1 a d n i h mož, vsaj nam jih ndiče ne more odrekavati. Kedaj bi uže lahko bilo pri nns slovensko u rad o vanje po urad.h; toda ker tega odločno ne terjamo, je vse pri starem in birokrati se nam v pest smejejo, ker dobro vedo, da bi nam morali v nam razumljivem jeziku, kakor trdi Bam njihov bog, ustavoverec Herbst, ura-dovati, pa tega ne storijo, ker imajo sovra-Itvo do slovenskega jezika, so večkrat tudi malo vešči slovenščine in ker so do nedavnega časa sem hitreje avanzirali, čem večji sovražniki so bili slovenščini. , Zdaj se nam d r u g a č kaže in podoba je, da naposled pridemo do pravic Adamovih, ki je brez tolmača govoril z Bogom, kakerš-nih tolmačev pa mi skoraj uže 6000 let po Adamu še vedno potrebujemo. Č«nu vendar so uradniki? Menda vsak pametni človek bo rekel, da zavoljo lj u d- Donna Juanita. (Nova opereta.) Z drobno glavico je slonela ob stebru pri loži. Imela je zlate lase in na njih obilo tistega „poudre de rizw, da se je videlo, kakor bi se topil beli sneg na zlatih jej kitah. Zdela se mi je kot spomladar.sk cvet, komaj razcve-ten, kateremu Človek želi, da bi ga popolno razvila rosa nebeška in ne poparila slana strupena. In dejal sem si, da mora srce tega otroka (ali da nijsem negalanten), te gospice mehko biti kot vosek, da se mu poznajo naj-rahlejši vtisi življenja! Ali na odru se je pričelo! Mej drugimi mogočimi in nemogočimi oso-ba m i prilomita se v sceno neumen španjsk al-kade in pa zabit anglešk obrst. Prvi nema druzega opravka, kot v pričo zakonske svoje soproge po dekletih vrat zvijati ter jim (tudi stva; toda kakor je bilo do zadnjega časa in je po večjem še zdaj, smo pri nas le mi podložni zarad uradnikov, da davke plačujemo, pri katerih imajo tudi svoj delež, da morejo živeti. Zakaj bi se neki ne pisalo kmetu vse v njemu razumljivem jeziku ? Zakaj bi neki izobraženi in tudi nemščine vešči Slovenci po deželi, kakeršnih pa razen duhovnikov in učiteljev nij veliko, morali biti vedno le sluge gospodskam in njihove nemške odloke strankam tolmačiti, za katero opravilo nazadnje nemajo druzega plnčila, kakor da se jim „liberalni" uradniki posmehujejo in jih pred strankami skuŠHJo ob veljavo pripraviti ali jih smešiti. Tako mi je nedavno pripovedoval neki župnik, kako] da se je zadrt okrajen sodnik nasproti strankama, ko je <"ul, da je župnik doma mej njima posredoval, rekoč: „Naj se fajmošter drži svojega opravila" ! In vendar ta gospod nij nič druzega storil, kakor le to, kar je vsak človek in posebno še duhovnik dolžan storiti svojemu bližnjemu. Po vsej pravici bi se smel ta mogočni gospod zavrniti: „Vi okrajni sodnik, ki še nobene slovenske besedice nijste poslali iz svojega urada mej zgolj slovensko prebivalstvo, držite se svojega opravila in spoznajte, da ste zavoljo prebivalstva tukaj ter skrbite, da nebo treba ravno duhovnikom ali drugim nemščine veščim tolmačiti vaših sodnijskih zgolj nemških odlok." Kratko rečeno: V jeziku nam razumljivem nam morate dopisovati, če pa ne znate, pa pojdite tje gori za svojim prorokom mej zgolj Nemce. Terjajmo torej sumi slovensko urado-vanje, vsaj naši nasprotniki sami visokej vladi v pričo zakonske svoje sopruge) zaljubljena | pisma pisati. Obrst sliši in vidi, če je trezen, na levo uho in oziroma na levo oko. Kadur se pa ta poštenjak napije vina, tedaj je ravno narobe: gluh je na desno uho in slep tudi na desno oko. Ali še neko lastnost ima hromi ta Arov prijatejj: če se ženska v sobi kopa, tedaj se rad priplazi do ključavnice ter opazuje skozi luknjo pri njej — situvacijo v sobi 1 Končno je to subjektiven okus, ali mladim dekletom se o takih „pregrešnih nagnenjih" vendar ne govori! Naš alkade ima zakonsko ženo, ki skoraj mej celo opereto — samo pleše, ter s plesanjem mladega kapitana v svoje mreže lovi. Gospića M., ki je to nalogo igrala, si je namazala obraz, da je bil videti kot kvadruliran robec. No, obraz naj „satira", kakor hoče! Ali da je pri plesu dvigala tudi roki, in sicer — previsoko, s tem se pa nikakor ne strinjamo. Človek ne zahaja v gledališče, da bi študiral naravoslovje! sporočujejo, da se slovensko urnduje in nedavno je znani „Ljubljanski nemški tednik ali blatnik ali butelj", kakor ga kdo hoče imenovati, svojim bralcem poročal, da je pri nas na Kranjskem po uradih uže tako vse slovensko. V prvej vrsti pa idite v boj zoper leno in gnjilo nemškutarjenje, vi zavedni in izobraženi Slovenci, mej prostim prebivalstvom duhovniki in učitelji ter odločno terjajte po ustavi dane pravice, ker nič se nij bati, da bi naposled ne zmagalo cesarjevo gaslo: pravica je podlaga kraljestev. Da vam nihče nič no more, ako odločno terjate slovensko urado-vanje — evo vam dokaza. Neki fajmošter je prejel pred letom od si. deželnega odbora za Nemce na Kranjskem nemšk dopis, katerega pa nikakor nij hotel Sprejeti. Tako dolgo je znal deželni odbor slovenski uradovati — in zdaj na mah preobrat. Kako neki to V Gospoda! tako ne bo šlo in nij šlo. Iz gotovega vira vem, da se je gospoda zbrala v zbor, kateremu je predsedoval znani, pretirani, politični agitator, zdaj na Dunaj prestavljeni g. K., in stavilo se je vprašanje: Kaj početi s tem „upornim" župnikom ? Mej njimi sedel je tudi znani narodni odbornik g. dr. V., ki jim je stvar razjasnil, in — dopis prišel je slovensk. Vi naši narodni duhovniki, učitelji in še grugi izobraženi Slovenci na deželi, ne ustrašite se, ter terjajte odločno ustavne pravice, katere so oprte na cerkvene (glej zadnjo okrožnico zdanjega papeža Leona XIII.) in na državne postave. Opozorjeni naj bodo naši vrli državni poslanci na Dunaji, da oni zopet ponove pritožbe, Gospića W. je igrala mladega kadeta v ženskej obleki. Bila je ta večer moškega spola. Čudno pa se je videlo, da je bila gospica tako „površno" napravljena! Če je človek gledal tudi samo na jedno oko, moral je vendar takoj opaziti, da je — ženska. Ko bi se le to žen-stvo nekoliko bolje obleklo ! Da je ženska drugače ustvarjena od možkih, to vemo vsi! Čemu torej poduka iz odra! Sploh pa je vsa ta donna Juanita zmes slabih, umazanih dovtipov; skoraj vsa scena je obskurna; in vse skupaj neizrečeno neokusna nespametnost, tako, da se človek ne hote vpraša, ima li gledališče s takimi predstavami še kaj kulturnega pomena? Kulturnega pomena V! — Z drobno glavico je slonela ob stebru pri loži. Imela je zlate lase in bila kakor pomladanska roža, komaj razcvetena! Z vso pazljivostjo je zrla na oder ter jemala v se tisto umazano pijačo, ki se je točila ondi. Tako pije srna pogorska, če je odtegnila se lovcem na se pri nas na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem, Primorskem, Spodnjem Koroškem ne uradtije v strankam umljivem jeziku, kakor znani Herbst sam terja, ampak da je pri nas posebno pri sodnijah vse le nemško. Vidimo,! da veja za vejo odpada, ali da ee munari tudi odseka; vidimo, da vlada ima dobro voljo: pomagajmo jej l tem, da tudi odločno terjamo ustavne praviee, katerih nam naposled tudi Se zdaj s tem nezadovoljni vladni nižji organi o d r e k a v a t i ne morejo in ne smejo. Pogum in srčnost naj veljata; samo od sebe ne bo nič prišlo. Iz državnega zbora. V seji od sobote je bil sprejet početkom budgetni provizorij v tretjem branji, /a tem je poslanec Zcithaminer poročal o zakonu o prikladah na direktne davke, ki se imajo pobirati, da se nekoliko pokrije potrebščina zaklada k r a n j s ke zemljiške odveze. Dotičnemu zakonu kranjskega deželnega zbora pritrdi zbornica brez debate. Na vrsto pride zakon o zidanji železnice po bosenskej dolini od Sjenice do Sarajeva. Poslanec Friedman je zoper to predlogo zato, ker naj bi se železnica delala s širokim tirom, na njej pa bi se vozilo kot po takoj, ki ima ozek tir, kakor določuje predloga dotičnega zakona. Za predlogo sta govorila Še Herbst in Gross. Herbst je naglašal, da bi se pri zidanji Železnice Sjenica-Sarajevo lahko prihranilo 460.000 gl., ko bi se delala z ozkim tirom. Poslanec Skene je zoper vladno predlogo zato, ker ona ne varuje avstrijskih nego izključno varuje magjarske interese. Magjari še zdaj nijio zidali železniške proge Sisek-Novi. F alke pravi tudi, naj bode železnica po bo senskej dolini z ozkim tirom. Trgovinski minister Kremer je naglašal, da bode železnica po bosenskej dolini vezala Avstrijo z Balkanom, in ta železnica se bode kasneje razvijala ter razvila se do Soluna. Glede grajenja železnice Sisek-Novi upa minister, da se bode pričela kmalu zidati. Razen trgovinskega ministra sta vladno predlogo zagovarjala minister Pr a ž a k in dvorni svetovalec B i s c h o f. Poslanec Krona ve tter je pradlagal, naj se delo pri zidanji železnice po bosenkej dolini javno razpiše. Predlog ta je padel. Foregger in tovariši interpelujejo vlado glede goveje kuge in trtne uši, potem pa prvo- sednik naznani, da se seja preneha in da se prihodnja seja prične zvečer ob 7. uri. Poslanec Schonerer je stavil predlog, naj se zvečer ustno poroča o vseh prošnjah glede zemljiškega davka, ki so došle davkovskemu odseku. Schouererjev predlog, ki ga je stavil nalašč za to, da bi zvečer ne bile prišle še v razpravo volitve iz zgorenje-avstrijskegu veli-koposestva, bil je zavržen po imenskem glasovanji se 107 glasovi zoper 13'J glasov. Tudi imensko glasovanje so nemški liberalci spet nalašč zato terjali, da bi stvar zavlekli. Zvečer ob sedmih se je seja spet začela in je trajala celo noč do 4. zjutraj, torej so poslanci sedeli v soboto od 10. ure dopo-ludne do 5. popoludne in od 7. zvečer do 4. zjutraj, šestnajst ur! Vse zavoljo nagajivosti nemškega liberalizma. O tej zadnjej seji, v ka-terej so bile volitve velicega posestva na gornjem Avstrijskem potrjene, bomo poročali jutri. vor. Gladstonu se je zahvaljeval za njegovo veliko energijo glede vzdržanja evropskega koncerta in za Hotno demonstracijo, ki je dosegla svoj cilj. Cairoli meni, da so vsejedno še-mogoča zapletenja na vstoku ali on upa, da ostane trajen evropski koncert. Starih vetij, ki vežejo Italijo z Grško, Italija ne bo nikdar pohabila Za rešenje grškega vprašanja se nij predlagalo evropsko mirovno sodišče, mogoče pa je. da se predlaga. Razmere mej Turčijo in Perzijo po-stajejo bolj in bolj neugodne. Turški roparji more in ropajo perzijske trgovce in perzijska vlada je baje prepričana, da Kurde podpira z novci Turčija. Za Turčijo more postati to jako nevarno. ter vpehana pristokala do hladnega studenca! — Na odru pa se je smešila nravnost, smešil zakon, zakonska zvestoba in smešilo vse, kar je spodobnega! In Če je le jedna iskra iz tega nesramnega plapolanja šinila v dekletovo dušo, potem bode slana padla na cvetove v tej mla-dej duši in potem naj bode prihodnji zakonski mož priporočen vsem dobrim duhovom nebeškega kraljestva! • Kako si uže govoril dobri moj princ Siddharta ? Und ainnend kehrt er zum palaat Und schritt, boi mondensehimraer, Wo Heine frauen sehlieien ali, Durch die goldstrahlendon ziinraer. VVie Hchon sie war, soin HeblingB\veib, Ihr ateua wie Cevlons dtifte! Siddharta sprach: ich wittre hier Viel oflbe todten-griifte. P^in kirchhof ist mein fraueugeuiach, Ich wandle unter leichen,. Durch dieue siisaen lippen seh Ich schon die vvUriner schluichen. (Der neue Tanhiiuser.) Dr. I. T. Politični NotrMiaJ<> a jako romantično. Pučnik trdi, da je šel dopoludne v Kranj svojo rodovino obiskat, popoludne pa je prišel v Medvode. On kot blagajnik šel je zadnji proč iz Svetij, kajti poravnati je moral za vse „lie-dertaflerje" račun za kosilo. Vprašal je v Svetjih predno je odšel v Medvode, ali bi ga ne hoteli navzočni žandar m i spremiti, a tam so mu odgovorili, da žandarmi ne pojdejo proč, kajti oni so tu zarad kmetskih fantov, ako bi bil kak nemir. (Tedaj so vendar žandarmi bili na pravem mestu, kjer je bil shod, namreč v Svetjih in pazili na red, ne pa kakor je uradna „Laibacherica" o svojem času lagala, da so bili „andersvvo beschiiftiget". Ured.) Odšel je je tedaj Pučnik sam. Kar naenkrat ga baje ustavi rpet" kmetskih fantov, kateri so rekli: „Prokleti hudiči, vam bomo uže dali tukaj nemške pesni peti! Muzika bi morala tudi nam igrati!" Jeden da mu je potem potegnil veržinko iz ust in drugi da so zahtevali smo-dek. Pučnik jim je začel pridigovati, naj bodo pametni, da so vsi Kranjci, tudi ti gospodje iz Ljubljane, ki poj o nemške in slovenske pesni, kakor se jim dopade. Povabil jih je Pučnik tudi, da naj gredo z njim, da bode plačal vina in cigar. Vrgel jim je, kakor pravi Pučnik „prostovoljno" nekaj šestič in potem srečno življenje odnesel. Zatoženca Košenina, ki mu je bil predstavljen, Pučnik nij i/poznal in je rekel, da nij bil mej onimi petimi fanti. Neke priče Oblak izpoved ha se tudi prebere. Ta je celo videl 15 fantov, pa nij no- benega poznal. Ti so mej sobo j govorili in rekli: „Pojmo zdaj nemškutarje gledat. Bodo še prej hudiča videli, predno pojdejo!" Prebere se pismo županstva, katero se o zatožencu izrazi, da se je doz«! ij dobro vedel. Zaprt ie bil v preiskovalnem zaporu zatoženec uže od 10. julija tega leta. S tem je dokazov«Ina obravnava končana. Državni pravilnik g. Pajk pravi, da je hudodelstvo objektivno dokazano, ker so groženje zatoženca priče potrdile. Tudi je subjektivno dokazano, da nihče drugi nij šestih gospodov poškodoval kot zatoženi, kajti izpovedali so poškodovani, da je bil vojaku podoben, dokazano pa je, da je zatoženec imel zvečer vojaško kapo in rdeč rekeljc. Vidi se tudi, da je hotel zatoženec pevce le lahko poškodovati, tedaj bolj ustrašiti. Obtežavno je, da je mnogo 1 indij po svojem dejanji v velik strah pripravil, in da je dejanje večkrat ponovil. Olajšavno je le to, da nij zatoženec še 20 let star. Državni pravdnik predlaga, naj se mu zmeri kazen od 1 do S let. Zagovornik dr. Zarnik: Zatožha državnega pravdništva sloni na jako slabih podporah. Njej se vidi vse jedno, ali je zatožen Peter ali Pavel, da je le v obče jeden zatožen. Tako je prišel Košenina na obtožno klop, samo zato. ker je nosil tist večer rdečo vojaško kapo in rdeč rekeljc. S tisto pravico pa bi državno pravdništvo v zatožni stan postavilo lahko stotine kmetskih fantov, kajti mi vemo, da nosiio take rdeče in višnjeve kape in jopice ali rekeljco jako mnogi, kakor je Košenina prav dobro rekel, odkar so se vojaki vrnili iz Bosne. To je jedini dokaz zatožbe. Tedaj se pač opravičeno trdi, da v obče za krivdo mojega kIie.ita nobenega dokaza nij. Jako mnogo polaga državno pravdništvo tudi na besede zatoženčeve, ki je baje rekel, da bodo nemškutarji še denes plavali. A ta beseda nema nobenega druzega pomena, kakor jej ga odločuje slovenski pregovor, kateri z besedo: rboŠ plaval še denes", neče druzega reči, kakor da denes boš še v dežji moker, to in ničesar druzega nij mislil zatoženec s temi besedami. A ker se je drug storivec od strani državnega pravdništva brezvspešno iskal, napravil se je iz teh besedi dokaz, iz muhe slona. Da bi bil rekel zatoženec, da bode nemškutarje nklal", to nij dokazano, kajti priča Pe-ternel, ki je zraven Kogeja stal, ki edini tO trdi, ne ve ničesa o tem izreku. Ako bi se pa enej priči verjelo, potem bi bilo lahko vsa-cega zaradi veleizdaje pripraviti na vislice. Da bi bil zatoženec vseh šest gospodov poškodoval, to nij mogoče, kajti bi v istini moral spretnejši in urnejši biti kot Kljukec. Kje pa je bilo onih pet fantov, o katerih ve Pučnik toliko povedati? Kje tisti tuji, ki jih je videl Oblak in katerih ceni, da jih je bilo 15 ! I)i bi bil pa tak slabi ček, kakor denašnji zatoženec, zmožen kar HVHt gospodov poškodovati, to je neverjetno. Če je ta mladi človek tuk korenjak, potem ga lahko za vsak cirkus engažirajo. Ako bi bil zatoženi to izjavil v Svetjih, česar ga zatožba dolži in ne bi bili „liedertaflerji" poškodovani, potem bi bilo državno pravdništvo, ko bi se mu bile ovadile besede ali tuko zvano „grozenje" zatoženca, se smehom vrglo vso ovadbo v koš. Ako je te besede izgovoril, manjka pa namena, kajti vse poškodovane priče, katere smo denes slišali, izjavale so, da nij bilo od strani obilno zbranih kmetov nobenega groženja. Ako pa manjka slabega namena za groženje, tedaj manjka tudi substrat za zločinstvo. Naloga državnega pravdništva, to je policijske oblasti, je, storilce iskati in jih tožiti. Denašnji zatoženec pa ne sme biti žrtva za druge, tedaj upam, da ga bode slav. so-diščo nekiivega izpoznulo, ker kriterija £ '.m k. z. nij. Sodišče je potem obsodilo Antona Ko-šenino na eno leto teške ječe, poostrene vsak mesec z enim postom. Tako je hrupna Medvodska afera, ki je dala našej uradnej „Laibacherici" povod slovensko deželo in slovenske kmete z blatom okidati, končana. Ex ungue leonem! Radovedni smo, kako in če bodo nemški listi svoje laži preklicali. t;mrli no v I JiiI»IJuiiI : 16. decembra: Ludvig ('orazzo, stavbenega pod-vzetnika sin, .s let 7 ines., na Mestnem trga 8t. 17, za božjaatjo. 17. decembra: Ana MalenSek, učitelja vdova, 8.'l let, na 1'oljanskej cesti It 3, vsled starostne slabosti. — Marija TomaŽe vic, ubožica, 71 let, na Karlo vskej cesti 8t. D. 18. decembra: Edvard Marin«;, privatnega uradnika sin, H mes, v Gradišči 3t. 10. V vojaškej bolnici: 17. decembra: Anton Furlan, podlovec v 25. deželne brambe bataljonu, 24 let. Dunajska borza 20. decembi (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gUl. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ Zlata rente.........87 „ 1860 drž. posojilo......181 „ Akcije narodne banke .... 816 „ Kreditne akcije.......247 „ London..........117 „ Srebro..........— „ Napol...........9 „ O. kr. cekini........ft „ Državne marko ... . . £8 . 10 h") 60 «0 75 to Učenec, star 12 do 15 let, zmožen slovenskega in nemškega je/.ika, sprejme se takoj v »pecerij»k« prodn-jiilnico iti i/, u l. j u i»l j u n «•. Već o (cm pr administraciji „S.oveuskega Naroda". (,649 — 1) Božičnih in novoletnih daril ■m veliku izbor ima KARL S. TILL pod Trančo 2. Posebne ulitimi«- /.»» f'«> l ubrali je najmoder-niše in krasno vezane s patentirano zaporni. Najro vej še. kar se tiće papirja liuur A llurilt-luutli. Moo mIIU iz Ihaždanske galerije v vrlo elegantnej etive-loppi. Mullticiie knjižice, krasno vezano v slonovo kost, ebenovino biserno matico, baižun ter usnje. S|»Ki za minili no. knjižice H podobami, Mp«ti*i«'iiMkiiiii |»«'NiiiiuJ iu prav-I j mm mi. najfinejše Kulautrrijakti 1»1»ko od usnja, prava zlata pcrcNU m rcJ4>u{El9 pit*ne niupc itd. itd. 1681—7) Za božič priporoča Edvard Winter, sladčičar na Preširnovem trgu, svojo veliko zalogo rečij, ki spadajo v njegovo stroko, posebno (606—v) olepšave za božično drevo, potvice, pince, kugluf, mali kruhek itd. Za božična darila priporoča čisto nove in priporočila vredne redi po najnižjej ceni Niklas Rudholzer, (644—2) pred „Zvezdo" 8. Vabilo na naročbo. -I I ^ n 1 ' -a i -™ Leposloven in znanstven list. S sodelovanjem gosp. profesorja dr. drug. Kreka in gosp. župnika Dav. Trstenjaka, ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. ginm. profesor v Olovci. Tiska, izdaja in založuje tiskarna družbe sv. Mohora. Velja na leto 4 gld., na pol leta 2 gld. in ee tudi lehko po zvezkih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Prva številka, ki v kratkem na svetlo pride, prinese iz spretnih peres sledeče članke: 1. V dan 1. januarja 1881. (Pesem.) — 2. Pomladanski vetrovi. (Povest iz časov francoskib vojsk). — 8. tioka in srce. (Novela.| — 4. Zdravniški poskus. (Humoreska.) — 5. Popotne opazke. — 6. Povstanek godbe iu njeno delovanje na ljudi in živali. — 7. Narodno blago. — 8 Dr. Ljudevit (bij in ilirska ideja. — 9. 1 'otieski k tilozotičnej trminologiji. — 10. Kres. — II. Zgodovinske črtice v nekdanjoj provinciji: Windiscbgraz. — 12. 1 »mirnosti iu dopisi. Naročnina se naj pošilja na založništvo in opravništvo „Kresove", to je tiskarnici družbe sv. Mohora. (648, Uredništvo in založništvo. 2OT 3 N p* S || =» S a l-oierlju«' srečko. Na Dunaji 18. decembra: 61, 13, 26, 3, 34. V Gradci 18. decembra: 69, 19, 27, 34, 79. Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. no komisijsko zaloge tir, od mijvecjili švajeur-•kili tovuren, »h je v c. kr. MMtavtiiri /ustavilo, a iu> rotilo, tedaj no zupiullo po juvuo.l dnalji prišle po an.a-vtijetno 3.ti.lzlc©3 cen.1 nnm v laat. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši avajoaraki Izdelek, vse s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabrliko ceno, ure so skoraj Jf£ V.ltHtoil|. "^i, Vmik Novaki noj si jo MMftt nll »lioff, potrolmje veiulur uro, ki jfl čeato nujz.vooloJH.t prijateljic" i" »prern-Uovulku »kozi clo življenj«; tuko | riliko, prijetno in iiik'I.o vručajoOo so, ima ztluj \ ila ni moro priskr- beti »kur.n zastonj aoliilno, fino, Kiir:intirnno in uu minute ruKuliruno uro, lc«r Jo našo fcTiriško o»o"bJ«> ■VSJS -va.ro ie 3e>a.«iilcrat rogu.ll.ralo. Vsuka uru imu Avnjciirako Albrllko zuamonjo. Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Zapisnik žepnih ur. 3- mxo. xa.a. vouljetr od tuftkuKa Hrvurnnuu niklja, ilno ii.i trrn.it,-k regulirana, «ravir:niii iu gTlIoiittMM. z S rubUlOT, h iiloičutini »ti-klom, ■•■ii.iilirauo tirnu ploičo in pozubiiiiu krovom zopor jintli , m ilim zlata fit<,on-uriiu Terizica, ki je it.iln pnjo Hhl. la, velja zdaj nanio ({Id. 6..'»O. — 3. Že3pxx«k u:h taa cldro, oil tvikoga arohr-nuKii luklj.t, lino na trolioleK rouuliiaiiu, «riviranu, «vi-loairaua, h Ki rubinov, z plošuatfm ztuklom, i>mailirauo umu pluaoo iu knzalom za aukunilu, u Unu urno i.n.i.n-verizico ud t;iliiii/.lnta, jirejo ui.l. Mo, zdaj auino gld. 7.— Jedua uujboljiili ur. — X imaontoir liiai,, iz nuj line jfii'tfa dntilile-zluta, broz kljuuka za navijati na kutni, pod poroštvom ohrani zi ziniruiu zlato barvo, izvrstno ua minutu ri-«uli-ranu, z dvojiiiiu krovom, dokorovaiia euiail urno p.oaco in priviliKirano Uolo, ubdurovmia izvrstna ura z vuriztco od talmi-zlata, prujo glil. 'Jt, zdaj sumo glU. 10.30. — Teli ur ju mulo. 1. sro"bmiemeivtoS.i ura, od pruvuua 13 lotiiuga sndira, potrjitnu od O, kr. kovnoga uradu, nnvija ■e na kozici brez ključku, s naspiotnim zojiorom in ka-aaluo pripruvo, tluo s privilegijem, na minuto repasiraua, ■ ploščatim stokloiu, umail urno ploščo in kazalom za sekundu, v notruiijetit s kristalnim krovom iu koloaci od niklja, za vsacuga truusparcntua, najboljša, najcenejša m uujulotfuutnejša ura »vetu, preje |jld. 30, zdaj samo gld. 14. X --c c:aa vt-raL n.a bliio, od pravoga 13 lotnega luškega srebra, potrjenega od e. kr. kovtiuga urada, a 16 rubinov, na sekundo repasiraua, s ploščatim ateklum, riii.ul urno ploščo iu kazalom za sekundi«, preje gld. 34, aduj j.n/1.u .na samo gld. 13.DO. 3. %3-rav za e