6. številka.	Maribor, dne 10. februarja 1927.	61. letnik.
*bMa »sik Četrtek in vel]« ■s pofttaino vred ali ▼ Maribora s poSUjanjem na dom » aeU leto 32 Din, pol leta 11 Dim, Četrt let* 8 Din. Izven Jugoslavije M Din. Naročnina ae pošlje na upravništvo •Sov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta tt. S. — List m iopošiljs do odpo-sredL Naročnina se plačuj« « • a prej. Tel. interurban 113.
Uredništvo Je ▼ Maribora» Koroška cesta št. 5. Rokopisi •e ne vračajo. Upravništvo •prejema naročnino, insérât»
in reklamacije. Cene inseratom po dogovor«. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacijo so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljulfc ljans 10.603. Telefoa iatei» urbaa 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Po$tnîna plačano v gotovini«
Eiako je z novo vlado v Beogradu?
Beograd, 6. februarja.
Nepričakovano, kakor strela z jasnega, smo dobili »red dnevi novo vlado, v kateri imamo tudi Slovenci tri ministre. Radič je radi svoje blebetavosti in vihravosii postal nemogoč. Nihče ne mara zanj. Dve leti je bil Radič s svojimi poslanci v vladi, a ni dosegel za ljudstvo niti trohice. Samostalnih demokratov tudi ne marajo. Njih voditelja Pribičevič in Žerjav sla povsod zgubite ves kredit. Davidovičevi demokrati in Spahovi muslimani bi sicer šli v vlado, ali z radikali si niso posebno dobri. Druge male -stranke pa nič ne pomenijo.
Radikali so torej bili primorani priti k Slovencem in povabiti poslance Stevenske ljudske stranke v vlado. Naš voditelj dr. Korošec je radikalom in predsedniku vlade na ravnost povedal: Mi stopimo v vlado, ali ne na tak način, kakor je to storil Radič. On je prodal svojo republiko, odstopil je od zahtev ljudstva, samo da je dobil 4 ministre. Slovenska ljudska stranka pa od svojega krščanskega, s'o-venskega, gospodarskega in socialnega programa ne odstopi. In vladni ljudje niti zahteva'1 i niso. da naj mi kako ■ iooko našega programa zavržemo. Samo Radič je še v zadnjem hipu skušaj pri kralju na dvoru hujskati proti nam radi našega krščanskega svetovnega naziranja. Ab njegovo ovaduštvo mu nič ni pomagajo. Zletel je iz vlade.
Samostojni demokrati, Radičevoi in socialisti piše;'o •jedaj po svojih listih: »Nova vlada se no bo držala, ker nima dovolj večine. »Jutro« je že z debelimi črkami razglašate: »Nova vlada bo jutri padla . . .« Ali ravno nasprotno je res. V petek, dne 4. februarja, popoldne je bi1 a'prva seja narodne skupščine pod novo vlado. Nasprotniki so že kričali: Vlada bo 4. februarja padte. In kaj se je zgodilo? Pri glasovanju se je pokazalo, da ima naša vlada lepo večino. Glasovalo ie 251 postencev. Od teh je bi!lo z vlado 148, a proti vladi samo 103. Torej celih 45 g^sov večine je imela v'ada. Samostojni demokrati. osobito Pribičevič, Žerjav in Pivko so se zelo kislo držali, ko so zvedeli, da so propadli.
Ce^ skupščina šteje 315 poslancev. Od teh ima vladna radikalna stranka 141 in Slovenska ljudska stranka (Jugoslovanski klub) 20, torej 161 poslancev.^Nemcij.ki so izjavili, da bodo Miz vlado," imajo 5 glasov". Tako'šteje vladna večina 166 poslancev, a opozicija 149. Pomisliti pa moramo, da opozicija ne drži skupaj. Osobito Hrvatov manjka vedno po 30 do 40. Radikali in Jugoslovanski klub pa sta sklenila, da morajo poslanci obeh strank biti vedno pripravljeni in se udeleževali sej. Tako je vlada na dobri podlagi. Ni pa izključeno, da bo še katera druga mala -stranka pristopila k večini.
Glavno vprašanje pa pride sedaj: Ali bomo mogli v novi vladi doseči kaj ugodnosti za naše kraje? Resnica je? da čudežev tudi naši ministri ne bodo mogli delati. Od 18 ministrstev imamo mi samo 3. Celih osem let se je s^bo ^gospodarilo.-Radi, tega čaka našo vlado težka, ze'o težka služba. Državne kase so prazne, do'gov na milijarde, krivica je gospodoval na vseh koncih in krajih, davki so neznosni, ljudi brez kruha je na stolisoče, nezadovo'jnost povsod, kamor se obrneš. Ne mislite si torej, da se bo kar v enem tednu ali v treh mesecih vse na bolje obrnilo. A'i polagoma bomo skušali 'krivice popraviti in izboljšati osobito žatesine gospodarske razmere.
Naši ministri se vsak dan posvetujejo z našimi poslan ^i, kaj ie najho^' nujno potrebno. Vlada je že sklenila. da se zmanjša dohodninski davek tako da se mab in srednji kmet kolikor mogoče zavarujeta. Zaostale davke se bo lah-
ko Plačevalo z 20 »nimi boni (ki ste jih dobili pri žigosanju kronskih bankovcev). Znižala se bo carina za kmet-ske in ljudske potrebščine. Minister Kulovec je izdal odlok za pomoč živinorejcem itd.
Vlada je pokazala dobro voljo, ljudstvo pa naj ima nekoliko potrpežljivosti in polagoma se bo dalo marsikatero krivico popraviti.
V četrtek, dne 10. februarja, se bodo začele redne seje narodne skupščine. Razpravljalo se bo o državnem proračunu. Nasprotniki se pripravljajo z vsema štirimi, da bi vrgli novo vlado. Upamo pa, da se jim to ne bo posrečilo.
F. Ž.
Popraviti hočemo grehe drugih.
Samostalna demokratska stranka pod vodstvom Sve-tozarja Pribičeviea in dr. Žerjava nosi glavno krivdo za razmere, ki vladajo v naši državi, osobito v Sloveniji. »Juiro« sedaj v vsaki številki poje žalostno pesem o teh razmerah. Noče pa priznati, da je demokratska stranka tista grešnica, ki je zagrešila vse te obžalovanja vredne prilike.
Sa most a1 ni demokratje so S1 oveni ji naložili verige do skrajnosti izvedenega centralizma. Te težke spone čutijo v naši ožji domovini vsi sloji in stanovi. Kmet, obrtnik, de-'avec, uradnik, vsi omahujejo pod težavo bremen, ki so jih naprtile na njihova ramena centralistične stranke, — med njimi osobito samostalna demokratska stranka.
Da je Stevenija v političnem oz.iru brez prava in upb-va, da so izginite iz Stevenije vse tiste avtonomne pravice, ki smo jih S1 o venci nekdaj imeb. da moramo v niši domovini brez ugovora sprejemali učitelje in uradnike, ki nam jih pošilja beogradska vlada, da moramo plačevati vebke davke in dajatve, ne da bi naše ljudstvo od njih imete primerne koristi, vse to so zakrivili demokratje in samostojni kmetijci s svo"o nesrečno pobtiko.
Ako se sedaj demokratski listi v S'oveniji pritožujejo zoper te zates-tne razmere, ako jih barvajo v črnih bo i' h zvenijo njihove besede kakor zasmeh brezvestnih 71o'iir-cev, ki se po storjenem zteHnu krohota1© ter zasmehujejo tiste, katerim so prizadeli škodo. Naše «ljudstvo dobro pozna te pobtične zločince, 'kateri so rra oropa1 i pobbičnih in samoupravnih pravic ter so g^ ha"l^pOdafskem poiiu pahnili v brezdno, iz katerega sedaj prosi pomoči in rešitve. K tej oirromni škodi, ki io je našemu narodu prizadela brezvestna politika »Jutrovcev« in »Domovinašev«, se tudi pridružujejo izgube natega narodnega premoženja, povzročene po raznih demokratskih podjetjih, kakor n. pr. po Sla^enski banki. Izgrub^jeni slobsoai in milijoni s trdimi žu1 jI slovenskih ljudi zaseženega denarja dokazuteio Drez"estno postopanje kolovodij samostalne demokratske stranke.
Naše ljudstvo težko nosi spone, s katerimi so ga politično zavezab demokrate, ter omaguie pod tete bremen, katerih gtevni povzročitelji so demokrate. Stev. ijndska stranka je stopila v vlado, da steri. kar se storiti da. v ublažitev razmer in otejšanje bremen, ki jih po krivdi dr. Žerjava in Pueelja nosi Srovenna. Naše stranke ni vodila že\ja po tem, da nekaj naših pos^ncev postanejo ministri. Tako deVio rasprolne stranke, pri kojih so merodajni samo sebični nameni.
Našo stranko je dostej, dokter smo bili v opoziciji, vodite skrb za pravice in koristi Stoveniie. Ista skrb nas vodi tudi sedaj, ko smo stopib v vlado. Mi hočemo pokrajinskim samoupravam, ki so po vobtvah v oblastne skupščine stopile v življenje, omogočiti življenje in delovanje.
Edini cilj nas vodi, in ta je: pravo in blagor slovenskega ljudstva. Temu cilju je namenjeno sodelovanje naše stranke v vladi. Tisli trenutek, ko bi se prepričali, da tega cilja v vladi ne bi mogli doseči, ve naša stranka, kam mora iti in kaj ji je storiti.
Ob 1100 letnici rojstva sv. Cirila.
V	lepih krajih, kjer prebiva naš slovenski narod, stoje prav na gosto, po dolinah in bregovih, celo na najvišjih vrhovih spomeniki krščanske kulture, naše cerkve. Te cerkve so ognjišče vsega narodovega življenja. Tu je naš naiod črpal in bo še nadalje črpal nedeljo za nedeljo in še na praznike vmes svojo moč in silo svojega življenja. Dokler bodo stali ti spomeniki — naše cerkve, dokler se bode naš nsrod zbiral v njih, toliko časa bo tudi živel naš narod, ker ga bo redila in hranila krščanska narodna omika.
Prav pa je, da se spomnimo večkrat, vsaj vsako leto enkrat, prav je, da se spomnimo letos še prav posebno na tista dva brata, «ki sta polagala po naših krajih temelj naše krščanske narodne omike. Bila sta to brata sv. Ciril in Metod. Ko letos mineva 1100 let, kar je dobri Bog poklical v življenje zidarja, ki je najgloblje kopal te temelje v naših krajih, sv. Cirila, naj tudi v »Slov. Gospodarju«, ki je že nad 60 let v službi krščanske narodne omike, proslavimo ta jubilej! Naj obnovimo na tem mestu, kar so nam za ta jubilej napisali v skupnem pastirskem listu naši škofje, nasledniki sv. Cirila in Metoda:
V	vrsti svetih jubilejev, s katerimi je Gospod tako obilno blagoslovil naše dni, se s krščanskega Vzhoda bliža jubilej, nam posebno drag in ljub. To je poseben jubilej vprav slovanskih katoliških narodov. Jubilej, v katerem je združena naša verska katoliška slava in naš narodni ponos.
Ob koncu leta 826 ali v začetku leta 827 je bil v mestu Solunu rojen sv. Ciril, eden izmed dveh bratov-apostolov stovanskih. Torej praznujemo llOOletnico našega apostola sv. Cirila . . .
Sv. Ciril je bil glava in duša slovanskega misijonskega delovanja naših apostolov. Torej ob HOOletnici sv. Cirila po pravici s'avimo spomin obeh slovanskih apostolov.
Cerkvena edinost, verska edinost Slovanov, to je duhovna oporoka naših svetih aposto'ov. Ta misel je vodila njuno detevanje. Ta želja je nagibala rimske papeže, da so potrdili njuno apostolsko delovanje . . .
Sveta brata sta bila apostola božjega kraljestva med stevanskimi narodi. To kraljestvo božje sta ona nam zapustil kot dedščino. In skrb za to kraljestvo božje, to je zahteva naše hvaležnosti njunemu spominu.
Toda, bratje v Kristusu, to njuno delo je pokvarila človeška zloba. V njive stevanskih narodov, v katere sta ona seja^ seme božje resnice in cerkvene edinosti, je vse-jal sovražnik, hudobni duh, zmoto in razkol. Žalostni cerkveni razkol je potegnil za seboj tudi velik del krščanskih stevanskih narodov, katerim sta sveta brata oznanjala božjo besedo. Ne toliko po svoji krivdi, kobkor zaradi ne-i srečnih razmer in tujih grehov se danes še celi bratski slovanski narodi nahajajo izven materinskega naročja svete in vesoljne katoliške Cerkve. In kol bridka rana že vee
Rokovnjaška koča.
Poljski spisal Kazimir Przenva-Tetmajer; preložil Al.
Benkovič.
»Tega mu pa nisem povedal, kakšen medved je to in kje je; kaj bi pa tudi angel razumel o lovu?«
On pa pravi: »Naj se zgodi po tvoji volji! Le ostani še in pojdi nad medveda.«
In se je dvignil na perutnicah in odletel skozi streho.
»Še vprašati ga nisem utegnil, kako mu je ime, ali ^erafin, ali Kerubin, ali kako drugače, in pa še zahvaliti se mu nisem mogel. Zletel je ven skozi streho, da je kar je pa vendar od'oči! drugače, kakor sva se bi.a zmenila z angelom, kajti ubil sem tistega medveda, ko sem majo okreval po tisti krogli," in na svatb: sem bil in še zdaj živim in mogoče, da bom še živel leto ali dve.«
v J čudne prikazni Samek ni imel, samo nekoč se je srečal z menihom pod Hinčevimi jezeri. A ta prikazen mu ni rekla ničesar, samo mimogrede mu je s svetiljko posvetila v obraz in šla dalje.
»Človek bi bil rekel, da ne hodi, ampak plava, samo 7. nogami je migal poj ]iuto Brado ie imel do pasa in o*i, kakor bi bile z belino prevlečene. Šil;asla kapa je porni-gala menihu na gbivi na vsak korak. Rdečo, lepo svetiljko je nosil v roki. Videl sem ga iti tja doli k Popradskemu. Kmabi nalo je bila povodenj na Vahu in v Ružomberku so utonili trije ljudje in en pes.«
V tisti rokovnjaški koči je nekoč počivate petero ljudi, ki so bili v Koneršadih nod Gavranom ukradli dva vola in koštruna. Bil je tam Mihael Kaminski od Belega Du-najca, kateri je oelo v cerkev v Poronini hodil s krivcem
; za pasom; bi'l je tam Klimek Zarucki iz Zubsuhega, fant gladkega in skoro dekliško nežnega obličja in posebno j vešč v ropanju: bil je tam Jasjek Vala z Valove gore, ki | je znal preskočiti plot, ki je bil tako visok kot on sam, zna-i menit plesalec in tat; bi'a je tam Zoška Mocarna, vdova po | Kubi Pitonju in Joahim Topor Jasica z Grobega, njen j stric, kakih osemdeset let star dedec, a še krepak in drzen , in neprekosljiv volovski tat; imenovali so ga Gacka (netopir), ker je mno^o hodil po noči.
Ti so privezali vola k sleni, jima gobce zavezali s cunjami, da bi ne tulila, napravili ogenj in zaklali koštruna, da bi se pokrepčali. Jed je pripravljala Zoška, a Kaminski tega ni čakal, ampak je surovo meso reza! z nožem, ga po-tresal s soljo in kar tako tlečil v usta. Ko j^bil pogoHnil kos, je nagnil s'eklenico z žganjem in pil tako, da je bi'o prazne pol druge steklenice predno si je bil utešil glad. Tako je »kuhal v sebi«. Videti mu pa ni bilo kar nič, kajti je bil zdrav in močan.
Ko je bPo meso kuhano in so se bili vsi najedli, so po^gli okrog ognja in si zažgali pipe, Zoška prav tako kot drugi. Malokdo je znal izpu.ščati take kolobare dima kot ona.
Zvezde so že prihajale na nebo in svetile noter skozi špranje v strehi.
Bil je topel večer v juniju, sem od gora je popihava! veterček in šumel po drevju tako veselo, kakor bi bil vesel lastnih kril in leta.
Joahim, ali Jobim Topor Jasica Gacek, ie ležal blizu ognja, ker se je rad grel tudi v topli noči. Držal so je še stare šege. kajti na vratu je nosil še vedno niz kamenčkov in koščic na g1 a vi pa visoko. š'fjasto ov*jo ku"mo. o-ilo z ; vrsto majhnih školjk. Glavo je imel podobno glavi čuka z .
velikimi, ven štrlečimi očmi, in d.olgi zalisci so mu obdajali glavo v velikih kodrih. Spomin.al se je mnogo starih stvari in še od mladih nog se je spominjal loka v koči na steni, s katerim so svoj čas njegovi predniki hodili na lov. Do poznih let je znal tako ročno metati sekiro, da je odsekal vejo, katero je hotel. V tej umetnosti mu je bil enak samo rajnki Zgornji Košla.
Starši so mu zapustili nekaj posestva, njiv in živine, ki se je pas^ pototi po Vaksmundski hali, jeseni pa po za-sekah okrog Toporovih jezerc; on je imetje razširil, a je napravil to neumnost, da je vse razdal otrokom, ko so od-rastli. in otroci, namesto da bi bili skrbeli zanj, kakor so ofrjubili, so ga pognab od hiše. Zato se je potepal in največ družil z razbojniki, kajti čeprav je bil star in ni bil več bogve kako močan, se je lahko kosal z mladci v hoji in tudi v teku, razven tega pa je imel posebno izkušenost v kraji, ki si jo je bil pridobil od mladih nog vse svoje dolgo življenje.
»Še osemnajst let nisem bil star«, je pripovedoval, »ko sem že utekel k njim, tako me ie vleklo. Škoda se mi je zdeto posedati doma. kadar sem sbša!, da gre kdo ropat
—	Bog nas varuj! Pri Goseničjih ribnikih je bil pastir Jan Bircož, s tem sem šel prvikrat. Ta nikdar ni vzel s sabo orošja. ampak samo grčavo paMco, a kadar jo je zavihtei
—	hej! prijatelji — takrat ie vse'ej odleteto od njega nekaj gozdarčkov. Ni ga bilo hetmana, kot je bil on ... On je bil prvi, ki sem z njim hodil ropat. Že dolgo je . . .«
Tisti večer je bil Jobim Gacek slabe volje.
»Otroci so me zapodili, ponoči se vlačim okrog. Gaeok (netopir) mi pravijo«, je pripovedoval. »Imel som štiri hčere in pot sinov, trije otroci so umrli, šosl jih pa šo živi, ena hči in sinovi. Vnukov in pravnukov imam pol kope,
stoletij teži ta razkol Cerkev božjo. In stoletja že Cerkev Tzdihuje po velikem dnevu obnovitve cerkvene edinosti med krščanskim Vzhodom in katoliškim Zahodom, »da bodo vsi eno« (Jan 17, 21).
In danes se klic po tem velikem dnevu oglaša s podvojeno močjo in gorečnostjo. Ko sovražniki svetega Križa z divjim sovraštvom besne proti vsemu, kar nosi na čelu Kristusovo ime, se morajo tudi vsi Kristusovi verniki eediniti v edinosti Kristusove vere in ljubezni. Vsi veliki možje svete Cerkve dandanes molijo in delajo, da čimprej zopet zasvita veliko jutro 3prave. Kristusovi namestniki na Petrovem prestolu vedno bolj upirajo pogled na kršč. Vzhod in kličejo vse verne sinove svete Cerkve, da za to božje delo zastavijo svoje najboljše moči.
Slovanskim katoliškim narodom, nam je pred vsem namenjeno oijihovo vabilo. Za naše brate gre pri tem, za cjihovo neumrjočo dušo, za veje istega debla, na katerem smo tudi mi rastli.
Mi moramo pred vsemi drugimi delati, da se čimprej doseže cerkveno edinstvo z našimi vzhodnimi brati, da uresničimo sveti namen naših slovanskih apostolov, za katerega sta ona živela in umrla, in za katerega gotovo tudi že danes neprestano molita pred božjim prestolom v nebesih.
Bratje! Pridružimo se vsi temu svetemu apostolskemu delu!
Pri katoliških slovanskih narodih se je živo razmahnilo ciril-metodijsko gibanje za cerkveno edinstvo. Tudi mi ne smemo biti zadnji. Nam je Previdnost božja namenila častno nalogo, da naj bodemo most, po katerem bi k cerkvenemu edinstvu prišli naši najbližji bratje po krvi in rodu.
Zavedajmo se vsi te velike in zgodovinske svoje naloge! Umevajmo in poslušajmo klic časa!
Zdi se že, da se že polagoma svita zora novega dneva. Blizu smo drug drugemu, da se moremo med seboj seznaniti in spoštovati. Padle so meje, ki so nas stoletja delile in ustvarjale ozračje predsodkov in nezaupanja. Mnogi slovanski bratje so od blizu spoznali in začeli ceniti katoliško Cerkev. Katoliška ljubezen do njihove nesreče in bede je zgradila mostove do njihovih src.
In dozdeva se, da se že opažajo sadovi. Vedno bolj pogosto se slišijo prijazni glasovi o katoliški Cerkvi in klici po spravi.
Primimo, bratje, roko, ki se nam nudi!
Jubilej sv. Cirila naj bo prerojenje apostolstva in vneme za veliko delo cerkvenega edinstva z našimi vzhodnimi brati v Kristusu!
Vsak, dragi verniki, more in mora sodelovati pri tem delu!
Zelo nujna dobrodelna ustanova.
Živimo v dobi socialnega in dobrodelnega udejstvo-vanja. Na vseh poljih lečijo usmiljene roke rane, ki jih prizadevajo ubogemu človeštvu današnje obupne socialne in gospodarske prilike. Po mestih, trgih in vaseh se dvigajo dobrodelni zavodi vseh vrst, otroški domovi, zavetišča za j mladino obojega spola, ljudske kuhinje za stradajoče rev- j ne sloje, hiralnice in druge brezštevilne ustanove. Osno- j vali so zelo dobrodelna društva za izseljence v inozemstvu. Njen namen je, da se brigajo za naše S'ovence v inozemskih deželah, da duševno in gospodarsko ne propadejo.
Dočim mi skrbni Slovenci na vseh poljih razvijamo toliko delavnosti, da rešimo svoje ljudi tudi v daljnih tujih deželah, nam naši ljudje marsikje v naši domovini propadajo. To velja posebno za južne kraje naše države, kamor se selijo naši ljudje v vedno večjem številu.
V Beogradu n. pr. število prise'jujočih se S'ovencev tako raste, da sami Beograjčani pravijo, da jih bo kma'u več nego v Ljubljani. Posebno je številen dotok naših de-
če ne več. Haj! Od kraja so skrbeli zame, dobro se mi je godilo, h kateremu sem prišel, tam sem sedel. Kar sem poželel, so mi dali. Hej, še ne čez dve leti pa se je vse iz-premenilo — pognali so me. Ko so bili še mladi, sem sodil o njih, da ne bo prida iz njih. Za nič niso bili, niti za lov, niti za krajo, samo za njivo in za konje, drevje so sekali In seno kosili. Nič prijetnega jim ni bilo mari. Mislil sem, da bo vsaj iz enega kaj na tem svetu. Hej! Bog nas varuj! Vsi so šli na po'je — kmetje. Berači so postali. Sejejo, orjejo, vlačijo — da bi bili »hlopi«, še mis'iti ni. Pognali so me. »Fej te bodi«, pravijo, »ti stari razbojnik, rokovnjač! Ej! Ko bi jaz ne bil kradel, bi vsi skupaj ne imeli za konje in krave, dragci! Dosti opank sem ponosil v vašo korist in več kot dvajset let sem za vas presedel v ječi. In ko'iko sem jih dobil s pa'ico na Luptovu, na Oravi, na Spiži, v Novem Trgu — več kot tisoč. Danes bi nič ne bilo vašega, ko bi mene ne bilo. Ce'o s Hrvaškega in iz Bosne sem nosil denar. Če mi pride na misel, bom še njim junce izpeljal iz hleva. Naj le g'edajo! Miško, ali je še kaj žganja?«
Kaminski mu je pomolil steklenico in je pil.
Pljunil je, si usta obrisal z rokavom: »Dobro je! Še daj!«
In je zopet pil.
Odtrgal je od ust in godrnjal: »Naj pazijo, otroci! Jutri zgodaj je junček že lahko tu! Haj!«
In je pil. Obraz mu jp zardel, velike, izbuljen? o'i po-|pg krivega nosa so sp zaiskrilp. ozke, dolge, v kotih doli viseče ustnice so se pričele tresti.
»Hej. sinčki, gruntarji! Toplo vam je! Baba posteljo greje! Haj!«
V glavi se mu je pričelo mešati.
klet v Beograd. Trumoma prihajajo v glavno mesto naše države iskat si službe. Žal, da ni nikogar, ki bi se za te slo venske deklice v Beogradu zavzel in jim nudil zatočišča v težkih nravnih in socialnih nevarnostih velikomestnega življenja.
Koliko tih tava brez službe in brez strehe po mestu in koliko se jih na ta način popolnoma telesno in duševno zgubi! Koliko jih iz poštenih slovenskih deklet postane takih, da se še imenovati ne sme.
Zadnji čas je, da se pobrigamo mi Slovenci, ki znamo toliko žrtvovati za daljne afriške in kitajske misijone, za svoje najpotrebnejše svojce, ki tako hudo stisko trpijo! Najti se mora denar, potrebna sredstva in primerni ljudje (najbolje kak ženski red), da se postavi nujno potrebno zavetišče in dom za deklice, kamor bi se zatekle, dokler ne dobijo poštene službe. Dovolj do^o.smo bili brezbrižni, čas je, da vzamejo zadevo v roke tisti, ki so za to poklicani, in s pomočjo nas vseh S'ovencev ustanove prepo-trebno dekliško zavetišče za Belgrad.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada radikalov in SLS — močna vlada. Ko se je sestavila sedanja vlada, v kateri sta najmočnejša srbska in najmočnejša slovenska vlada, se je trdilo najpreje, da vlada nima večine. Prešteli so vse bolnike iz sedanje vladi ne večine, a so se zmotili, zelo zmotili. Če bi vsi poslanci prišli v narodno skupščino, ima sedanja vlada 17 glasov večine. Ker pa se to ne zgodi, pač pa redno manjkajo poslan ci iz obeh skupin, bo vlada skoro redno imela še večjo večino. Tako je pri prvem g'asovanju v petek, dne 4. t. m., imela 45 glasov večine. Za vlado so glasovali tudi Hrvati in sicer skupina dr. Nikiča in nemški poslanci. V tem ozi-ru se ni bati nikakega presenečenja.
Sedanja vlada — delovna vlada. Komaj da so naši ministri prevzeli delo v ministrstvih, že se je pokazalo, da bo sedanja vlada vse drugače delovna kot je bila RR vlada. Poleg proračuna, ki je že dotiskan in se ne da na njem samem dovo'j izpreminjati, bo razvila sedanja vlada poseben gospodarski program, za katerega bo zahtevala posebna pooblastila od skupščine. Na podlagi teh poob'astil bo vlada uredila olajšanje davčnih bremen, oskrbela bode cenen kredit za pospeševanje kmetijstva, obrti in trgovine ter industrije. Na drugi strani bo takoj prešla na delo, da se zmanjšajo izdatki, da se varčuje, kjer je le mogoče, pri komisijah, dobavah itd. Delo je velikansko, a vlada ga upa izvršiti, ne sicer v enem mesecu, pač pa v najkrajšem času, kar je mogoče. Pri tem delu ji bodo pomaga'e oblastne skupščine, katerim bo sedanja vlada dajala podpore, da bodo mogle delovati.
Naši ministri z> naše ljudstvo! Dr. Ku lovec je na posredovanje narodnih in oblastnih poslancev odredil, da se naj takoj preide na pomoč onim kmetom, ki jih je zadela nesreča zaradi metuljavosti goveje živine v mariborski ob lasti. Do^čii je prvi znesek, ki je bil sploh še na razpolago, v ta namen in naročil, 4 naj se takoj pošljejo v kraje, kjer je živina okužena, živinozdravniki, ki naj poskrbijo, da se ta nevarna borzen omeji. Minister inž. Sernec je pred^žil ministrskemu svetu že precej načrtov za izvršitev raznih del v S'oveniji. Ministrski svet je njegove načrte odobril. Dr. G o s a r je pripravil vse potrebne izpre- j membe na po'ju socijalne poMtike. ki se naj prilagodi se- j danjim gospodarskim razmeram radi izdatnejše zaščite in | zavarovanja delavstva.
j
Kdo bi še rad v vlado? Da se bo Radič iztreznil in zopet sili v vlado, je bPo razumljivo. In to je tudi po nekaj dnevih storil. Če pa ga bo sedanja vlada pritegnila, je pa malo verjetno, ker s tem neresnim človekom ne marajo sodelovati ne radikali in ne SLS. — Zelo zanimivo je tudi, ! da se ponujajo vladi samostojni demokrati. Pravijo, da so oni zastopniki Hrvatov. Ponu ajo tudi dr. Žerjava, da ga j izženejo iz svoje stranke in ga pustijo na cedilu, ako SLS f to kot pogoj zahteva. S to ponudbo pa seveda ne bo nič, ker je SDS ravno tako nezanesljiva kot Radičeva stranka. Vlada sama pa ne potrebu e nobene nove sestave in bi jo izvršPa le, če bo to v korist države in državljanov, da bi se čimprej in čimbo'j uspešno rešila gospodarska kriza, ki nas tlači.
»Hej, Luščikova Bleskotca, Jozek in Stašek, to sta vam bila drugačna fanta ... Ta dva sta postavila to ro- j kovnjaško kočo ... To sta bila »hlopa« . . . Luščikova j Bleskotca . . . Nekoč sta ne daleč od Kokave napravila i tak žar, da je objel vse nebo . . . Haj!«
»Luščikova Bleskotca! Hej! Ko bi vsaj enega mogel poslati k sinovom gruntarjem . . . Baba pošteno greje... Bogme . . . Kako bi se posvetilo.«
Nag'o se je dvignil z ležišča.
»Grem.«
»Kam?« so vprašali tovariši.
»V Grobo.«
»Zakaj?«
»Pri otrokih bom prenočil. Zdravi ostanite, dragi moji!«
Predno so se ozrli je že odšel. Zahreščalo je grmovje za ko"o, zašumela je trava —. Izginil je v gozdu.
Kaminski in Vala spe. Gluha noč je bila. Zoška Mo-carna ki je leža'a poleg Zaruckega. kajti on jp imel rebra kot iz jekla, ga je dregnila in rpkla: »Klimek, poglpj! Zarja je na nebu, ali kaj? Saj se še ne svita. Voz stoji še visoko na nebu.«
Klimek pogleda in pravi: »Žari se! Nekje gori!« In je zopet zaspal.
A Zo«ka Mocarna je videla skozi strešne špprovce, kako je žar rastel in žalil nebo z grozno rdečico, da so zvezde ugašale.
»Gacek se je spomnil Luščikovih Bleskotcev. Nekje v bližini gori.«
Drugega dne. ko jp bilo že svetlo, se je Mihael Kaminski baš pritoževal, da mu je Gacek zvečer izpil žganje,
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nova riada r SHS in sosednje države. Vest, d* se j*
sestavila vlada brez Radica, je vzbudila v sosednjih drža vah veliko pozornost. Nasprotniki vlade so- pričakovali, da, bodo sosednje države to obsojaJe, ker se je odklonilo Ra diča kot predstavnika Hrvatov. Pa se to r>i zgodilo. Ravno-nasprotno. Sosednje države so te izpremembe, ko »e ne be. vlada v šestih mesecih šestkrat nagibala zdaj sem, zda, tja, vesele, ker vedo, da imajo opraviti z resnimi ljudmi Presenečenja, kot smo jih pod RR vlado doživljali, so zdafc izključena.
Bojevita Italija. Ker hoče Anglija mirno rešitev na
Kitajskem, pa to Italiji ni všeč. Zato Italijani zelo silijfc Angleže, naj se začne z vojaškim posredovanjem na Kitajskem. Pa bogve, če se Italija tu ne bo opekla.
Med Anglijo in Rusijo bo prišlo do spora — radi Kitajske. Angleži so slutili, da so jim na Kitajskem Rusi skuhali to vročo juho, ki jo morajo zdaj požirati. Angleška je že pred leti nastopala zoper Rusijo, ker se je je bala, zda§ pa je morala nastopiti, ker je tudi Rusija že začela očitn* nastopati zoper Anglijo. Anglija bo odpovedala trgovske* pogodbo z Rusijo, bo pretrgala vse vezi z njo ter začela organizirati obmejne države v Evropi zoper Rusijo. Pričakovati je, da se bosta ta dva velikana hudo spoprijela, da bosta iz dosedanjega skritega boja prešla v javen boj, ki sf bo vršil na gospodarskem po'ju, končal pa na krvaveč»' bojišču, ki bo predvsem v Aziji, na Kitajskem, v Indiji.
Na Romunskem se vrši boj n prestolonasledstv». Bivši prestolonaslednik Kari je bil odstavljen kot tak in je tudi sam pristal na to, a hoče zdaj zopet to pravico nazaj. Sedanji kralj Ferdinand je hudo bolan, zato je zadeva prestolonaslednika še bolj pereča. Časopisi o zadevi ne smej*; ničesar poročati, ker tega ne dopusti kraljica, ki hoče re-gentstvo dobiti v svoje roke. Taki boji vedno zelo škodujejo državi in črpajo vse moči, da jih ni mogoče uporabljati v korist ljudstvu.
Nemška vlada ima večino. Zelo težko se je sestavil» sedanja nemška vlada, a konečno se je to vendar posrečilo. A vlada je imela le 3 glase večine, če bi prišli vsi poslanci, ker pa vseh nikdar ni, je vlada pri prvem glasovanju dobila precejšnjo večino in bo lahko mirno delovala,
Amerika ponuja denar. V svetovni vojni je ostala kot zmagovalka pravzaprav le Amerika, kajti ona je zaslužil* ogromne svote in spravila v svoje mreže gospodarske odvisnosti tudi države zmagovalke. Ker je zdaj Francija v zadregi in išče posojila, je Amerika začela ponujati denar Franciji, katera bo, hočeš nočeš, sprejela ponudbo.
m« i niro»,——hhii i : .......i,..........—a——a»»-.
Kaj je novega?
Cenjenim naročnikom! Prišel jp čas, ko se ustavlja »Slovenski Gospodar« vsem tistim, ki še niso obnovili na ročnine. Predno list ustavimo, napravimo na ovitek moder križ, ki cenj. naročnikom kaže, da naročnina še ni poravnana. Položnice so vsi naročniki prejeli že v začetku decembra. Če je komu potekla naročnina, mu še pošljem» štiri do pet številk, nato pa list ustavimo, ako se naročnina med tem ne poravna. Nekateri cenj. naročniki s takim postopanjem sicer niso zadovoljni in postanejo nevoljni, če se jim list ustavi, češ, bomo že plačali, vendar mi imame celo razpošiljanje tako urejeno, da ne moremo drugače po-stopati. Zato uljudno prosimo vse naročnike, da vsaj nekaj naročnine takoj pošljejo, ko dobijo moder križ. — Če se nam primeri v upravništvu kaka pomota in eden ali drugi naročnik ne dobi lista, ali mogoče dobi dva, potem naj takoj reklamira. Ako ne bo reklamiral, da se pomota popravi, lista gotovo ne bo prejemal. Za reklamacijo vzamite mali košček papirja in napišite na ta papir na eni stranT na vrhu: »Reklamacija. — Upravništvu »Slovenskega Go spodarja« v Mariboru.« — Na drugi strani pa napišite pritožbo n. pr.: »Plačal sem list dne . . ., pa ga ne dobim. Popravite pomoto!« Podpis. — Ta listek dajte na pošto. Na tako reklamacijo Vam ni treba dati nobene znamke, ker je poštnine prosta. Reklamacije nam pošljite takoj, ko opazite pomoto. Tudi mi smo veseli, da se pomote takoj odpravijo. — Upravništvo »Slovenskega Gospodarja«.
ko se je med vrati rokovnjaške koče pojavil Gacek. Zdelo se je, kakor bi se mu bila vzravnala upognjena pleča in iz oči mu je žarelo.
»Ali ste videli?« je vprašal zasopljen, a s povzdignje-nim glasom.
»Pozdravljen, kum. Kaj naj bi bili videli?«
»Pri otrokih sem prenočil. Ali ste videli?«
»Kako bi mogli videti odtod?«
Marini pa je srce v prsih vztrepetalo ob misli, ki ji jp šinila v glavo.
»Žar?« je vprašala.
Stari Gacek pa je zmagoslavno pokimal in odgovoril: »Žar!«
Potem pa je pristavil: »Dva gospodarja, dva sina sta
šla.«
Nastal je molk v rokovnjaški koči, Mihal Kaminski, ki se je redkokedaj čudil, pa je široko odprl oči.
»Zažgali ste?«
»Haj! Stopil sem k Andreju, potrkam na okno. »Kdo je?« — Jaz, oče! — »Pojdite k vragu!« — Stopim k Jašku, ker je takoj zraven . . . »Kdo je?« — Jaz, oče! — »Pojdite k vragu! Pojdite k Andreju!« — Tam se že bil. — »Pa pojdite k vragu!« — Dalje nisem šel. Žganje ini je še vedno rojilo po glavi. Fj, sem pomislil, nikamor ne poj-dem. niti k Stašku. niti h Kubi. niti k Jahimku. niti k Marini, kar pri vas ostanem! Počakajte, gruntarji! In takrat sta mi zap'esala v glavi Luščikova B'pskotca, rajnki Jo-zpk. katprpga so v Miku'asu obesili na kljuko, in rajnki Stašek. Hej! Pozna'a sta me. neumneža, vidva starejša sinka, ko sem vaju klical! ... Pa sem vzel gobo, kresilo — in zažgal. Kako se je posvetilo v temo'«
(Dalje prihodnjič.)
Agitatorjem za »Slovenskega Gospodarja«! Koncem -oktobra 1928 smo .postali posebno okrožnico z navodili za i voditelje agitacije v posameznih krajih. Ker še nismo od , vseli dobili zakjučna poročila, smo čakali do izdaj. Agita- , oija se bo raztegnila še na februar in marec, nakar se bode izvrèilo, kar je v navodilih.
Gospode poročevalce krajevnih organizacj Slovenske ljudske stranke, ki še niso poravnali izkupička za koledarje Jugoslovanske kmetske zveze, prosimo, da nam blagovolijo do'žni znesek čimprej nakazati. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Volilci! Somišljeniki! Sedaj do 3. marca se uradno popravljajo, oziroma na novo sestavljajo volitai imeniki. Poskrbite, da boste v volilne imenike vpisani! Zavedaj;e se, da je splošna vo'ilna pravica dobrina, ki si jo ljudstvo priborilo po do'goletnih in težkih bojih! Kdor se sedaj ne pobriga za to, a'i je v vodilnem imeniku ali ne, nima pravice, da bi se pozneje pritoževal nad razmerami, nad vlado, nad poslanci ker si sam ni hotel zagotoviti pravice, da bi z vo-titvijo sodeloval pri vladanju države! Najvažnejša državljanska pravica je volilna pravica. Pot do te pravice je vpis v volilni imenik. Zdaj je najpripravne.ši čas, da si ta vpis oskrbite vsi, ki ste bili dosedaj izpuščeni, oziroma ste si pridobili volilno pravico. Posebno se pobrigajte za vpis: l. ki ste bili do zdaj izpuščeni, 2. ste se prise'i'i v občino in srtanujete tam 6 mesecev, 3. boste do 3. marca 21 let stari. 4. ki pridete do 3. marca od vojakov.
Gospodje župani! Zakon o volilnih imenikih (Uradni list št. 67 z dne 7. junija 1922) Vam predpisuje vsako leto uradni popravek imenikov, ki radi volitev v januarju pade letos na čas od 2. februarja do 3. marca (c'en 2 in 13). Letos pa Vam zakon o volilnih imenikih posebej nalaga, da volilne imenike na novo spišete, oziroma sestavita. rta se izognete raznim sitnostim, izvršite to po navodilu članka »Sestavljanje volilnih imenikov« v zadnjem »S'o/enakem -Gospodarju«. Ne zanašajte se in ne čakajte na kak posebni uradni na'og.
Zahvala vsem volilcem SLS za konjiški okraj. Ob če sinem izidu izvolitve v našem okraju naju veže prijetna dolžnost, da se vsem volilcem za njihovo požrtvovalnost in za zvestobo ob volitvah v tem listu najtoplejše zahval u jeva. ■Čimbo j so se nasprotniki v naše vrste zaganjali z raznimi obljubami in lažmi, tem bolj krepko ste se držali vi, dragi kmetje, delavci, obrtniki in vsi drugi volilci naše stranke, katera Vam edina obeta doseči v klubu večine v prihodnji oblastni skupščini to, kar se bo doseči dalo. Bodite u ver jeni, da bova povsod krepko zastavila svoje moči za zbo j-sanje razmer v našem okraju. Obrekovanja in laži zoper naju so se razbile ob Vaši značajnosti ter so o volitvah še pomnožita naše vrste. Resnica in pravica ja in bo zmagala. Držimo se torej vsi stanovi le ene edino pravične katoliške stranke vsepovsod in zlasti p.ri vseh volitvah. Z iskreno zahvalo za sijajno zaupanje, skazano pri volitvah, ter z obljubo, da bova svo e moči zastavita za uresničenje naših skupnih želj in zahtev, sporočiva vsem prebivalcem konji-škega wokraja svoj pozdrav. — Matija Napotnik LeopoM Bruderman, postanca oblastne skupščine za konjiški okraj.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme dne 15. marca 1927 praktikante (vajence) za enota'no praktično šota. Pogoj: starost najmanj 18 let, dovršena najmanj ljudska šota, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sino\i, ki ostanejo pozneje doma. Praktikan i dobivajo stanovanje in hrano v zavod d brezplačno ter imajo prednost pii sprejemu za prihodne šotako leto 1927—28 kot redni učenci, kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za redne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenoi. Lastnoročno, na celo po'o pisane in kokovane prošnje (kotak 5+20 = 25 D) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. marca 1927 s
•sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovmica, 3. zadnje šolsko spričevao, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju uoož nosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožno-sti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Potrebna pojasnila daje direkcija. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc.
Gbčni iher. V nedeljo, dne 13. februarja 1927 se vrši redni letni občni zlor Udružcnja r.ižjih državnih uslužbcniev, pododLor /.a mariborsko oblast v A ariLoru, cb 9 uri predpoldne v hotelu ¡Kosovo«, Grajsl i trg 1 ter presimo vse člane in ludi nečlane nižjih uslužbencev, da se istega sigurno udeleže.
Tat v pasti. V nedeljo zvečer je opazila hišnica v neki hiši v S'otai u'ici v Mariboru, da se j? skril v klet neznan moški. Hitro je zaklenila klet ter poklicala «'razmika, ki je izvlekel iz ipasfi 181etnega Plečka iz Studencev, ki je že ?nan kot prebrisan uzmovič. Plečko se je hotel skriti v kleti ter ponoči poskusiti, če bi se dalo kaj odnesti. Pri aretaciji je tajil sicer vsak hudoben namen, toda ker je že od 10. leta svoje s'.arosti d a'je zapleten v same tatvine, mu ni nihče verjel in prišel bo pred sodišče.
Vlom v gostilno. Vlomilci v Mariboru so zadnji čas vzeM gostilne na piko. V par tednih je bita izvršenih že več \ tamov v razne gosiitae. V no"i od 6. na 7. t. m. je bita v1 omiljeno v.gostitao Verzel na Frankopan-ki cesti. Ker so z'ikovci našli le nekaj drobiža, so pobrali vse, kar jim je padta v roke ter se je d a'o odnesti, tako več kilogramov moke. namizno o\'e, kavo, 40—50 krotav in d*a namizna prta. Skupno so napravi1! za 903 Din škode. Dosedaj se še ni posrečilo vlomilcev izslediti.
Kaznovano tihotapstvo. Carinska direkcija je izrekla obsodbo v zinani tihotapski aferi mariborskega trgovca z orožjem Poschingerja. On in njegov pomočnik sla obsojena na 750.903 Dim g'obe in 20.030 Din kc'kovine. Oba kme . ta. ki sta oro^ta vodila preko meje, sla obsojena vsak na i ; 0.000 Din g'obe. Proti omenjenim se je uvedlo tudi ka-1 žensko postopanje.
Težka avtomobilska nesreči. V pondeMek okrog 8. ure zvečer se je vračal osebnoprometai avtomobil g. Senekovira iz Zgornje Sv. Kungo'e, z neke gostije pri Kačah. Med potjo proti doiru je na1 ožil nekaj oseb, med katerimi sta re nahajata sam lastnik g. Senekodč in ntagov sin. Prel Zg. Sv. Kungoto pa se je šotar hotel izogniti kunu gamora in vodi ter je krenil preveč na desno. R li po'zke ces ta je te-fek avto pričel drsati v jarek, a ga šofer ni mogel več zadržati. Avtomobil je s potniki vred strmoglavil in se popotao-ma razbil. Vendar nesreča ni zahtevata nobene smrtne žrtve. Ranjence so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Najtečj je poškodovan g. ; Ru do1 f Bračko. posestnik iz Avstrije, ki je zadobil nevarno 1 poškodbo na glavi si zfomil desno nogo v kotanu in levo i roko. Nevarno se je porkodonta tuli Fitainena Žel, ki si i je pri ipadcu zta.mita desno nogo in le o roko. Lažje je po-| škodovan tastnik avtobusa g. Franc Seaekovič, ki je zado-| bil poškodbe na desnem Hcu, a so vendar tako nevarne da je moral v bo'nico. Šotar je bil oddan v domačo oskrbo do-čim se petemu potniku sinu g. Seneko iča, ni pripetilo ničesar in je docela po naključju ušel nesreči.
Ztata poroka. Ztato poroko sla obhajata v Potaah pri Begunjah na Gorenjskem g. Matija Jerin, rudarski predsednik v pokoju- in Neža, roj. Novak. Oba jubilanta sta še čita ter zdrava in g. Matija spada med najstarejše na<ta rudarje. Pred leti je bil jubilant Jerin zarostan v O irn u pri Podčetrtku in v Zrečah pri Konjicah. Po upokojitvi se je iprese'i'l na Gorenisko. Ztatopoiočencema kliče tudi 631et-; nik »Gospodar«: Še do biserne poroke!
Samomor pri obmejni straži. V petek, dne 4. februarja, se je ustre'il v Hobovšu, župnija in občina OseMca. obrne ni vojak Mladen čirovič, po narodnosti Srb. Strel mu je šel v glavo pod brado in iz gtave na temenu: seveda je bil takoj mrtev. Vzrok samomora je bil baje -repir s tova-
rišem radi puške. Ker ima obmejna straža svoje glavno poveljstvo na Trati, je bil nesrečnež na Trati pokopan. V čast obmejni straži moramo pripomniti, da se njeni vojaki splošno dostojno obnašajo in žive s prebivalstvom v miru in v stagi, in to velja za vse tri narodnosti: S.ovence. Hrvate in Srbe.
Zverinski zločin. Pred par dnevi se je odigrala na avstrijski strani v bližini državne meje žalostna drama. Neki rntadi fant je s kolom do smrti pobil mlado prekmursko dekta iz Sodišimec. Neizkušeno dekle se je pred par leti podata v Avstrijo iskat službe. Službo je dobila, o o enem pa je tudi zašta na slaba pota. Iz padca se je rodil greh in mlado dekle je postalo nezakonska mati. Nesreča je še ni izpemetovata. Grehu je sledil greh in ona bi ¡meta zopet postali mati. To je bilo fantu, ki jo je zapeljal, preveč, zato je sklenil, da se je na vsak način ¡znebi. Zasnoval je zvit načrt. Nekega jutra še v temi je prišel k dekletu in ga izvabil od doma, češ, da gresta na Tišino po krstni list in se potem poročita. Dekle je ponudbo veseta sprejeta in brez obotavljanja stadito fantu. Komaj pa sta se oddaljita od hiše za kakega pol kitametra, je začel fant dekle s kotam obdelovati in ga je tako dolgo topel, da se je mrtvo zgrudilo na tta. Trupta je nato zavlekel v neko bližnjo mlako, kjer so ga mimoidoči našli in izvlekli. Preiskava '*> dognala, da je nastopita smrt vstad udarcev. Za brezsrčnim zločincem ni bilo treba do'go stikati. Je že pod kliučem in lahko razmišlja o svojem krutem dejanju, dokler pravica ne izreče nad njim sodbe, ki jo zasluži.
Izpoved zločinca. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča se nahaja v in iča r Polak iz Lahoncev pri Polenša-ku, ki je meseca decembra lanskega leta ubil s kotam svojo ženo. Potak, ki je rodom iz Prekmurja, je sedaj v preiskavi izpovedal še diuge zločine, ki so bi"i dosedaj nepojasnjeni. Leta 1924 in 1925 je v okoUci Ljutomera in na Murskem po'ju skoro vsak teden kje goreta. Govorita se je, da nekdo ogenj namenoma podtika, toda požigalca niso mogii dobiti v pest. Polak je pa priznal, da je on izvršil omenjene požige. Pri Sv. Juriju v Stav. gor. je bil pred leti izvršen umor, ki je ostal nepojasnjen. Tudi ta ztačin je Polak sedaj priznal. Potak se v zaporu deta blaznega, da bi na ta način svoje zločine opravičil ter se odtegnil zasluženi kazni.
Smrtna kosa v Sv. Lenart t v Slov. gor. Dne 3. t. m.
smo potažFi k večnemu počitku v ormožki botaici umrlo tukajšnjo poštno uradnico g. Marijo Ktavora roj. Gorjup. Fsjna je bita sptatao zeta priljubljena in spoštovana državna us u ibenka. Njen prijazen nasiop napram strankam na posti, njena uslužnost v vsakem oriru bo ostala ljudstvu v trajnem spominu. Neštetokrat je pisala in dopo" nje vata ljudem pomanjkljive nastave in drugo, za kar ta bomo težko p ogreta! i. Čeravno preobložena z bremenom dela, je storila vse, s čim 'e le mogla pomagati strankam v uradu. Zunaj urada se ni vdejstvovala nikjer, ker ji tega ni dopuščal čas, saj je cesto prihajata iz pošte domov šeta po 23. uri, dokon-čevata uradne spise doma in se pripravljata za strokovni • irpit, katerega je tudi pred kratkim po"ožita z odličnim uspehom. Na tukajšnji pošti imajo trije uradniki že preveč ; deta, a skoraj d a meseca sta morata isto vršiti s-mo dva, | ker je bita ena uradnica na dopustu. Tač-as se je rajna žrt-vovata za s oj poklic, čeravno je že čuTa da jo mu i te?ka bolezen: vnetje stapiča. Toda ni omagJa! Zadnje d.ii je že komaj hodita v urad. Nadomestita ni bilo, in v svoj. preveliki vestnos i je misMla, da pač mora v urad. V petek, dne 14. t. m., je še bita ves predpo'dan v staž m, kijub hudim napadom in vročici 40" C. Šele popoldan istega dne je legla, zvečer so jo prepevali v botaico radi nujne operacije, pa prišla je že prepozno, pomoč je bila izključena. Sigurno lahko trdimo, da ^e rajna postala žrtev svojega poklica, — vestne drža1 -ne stažbe. Že'imo rajni blagi mir, nam pa bo ostala v trajnem spominu!
Vsrmogo"ni Gospodar črez življenje in smrt je po svojih nam i.erazum!jiv:h sklepih odpokliial svojega zvestega'služabnik a na večno plačilo:: v jcndeljek, dre 7. t. m., je ob pol dru{.i uri popoldne mirno in tlaženo v Gcspodu zaspal v 75. letu življenja in 16. lelu mašnišlva mil. in pree. gospod Iranr llrasielj, infuLrani arhidijakon, nadiupnik in dekan v Konj:eah. Z rajnim gospodom arhidijakonom je legel v greb eden najstarejših lavantinskih duhovnikov, visok eerlveni dostojanstvenik, goreč dušni pastir, plemenit značaj in zlnla diši. Vse svoje življenje je žrtvoval svoje moči v <erkvi in izven ccrkve za tlrfor r.ašcga naroda, zato mu naj zapišemo lukaj par vrslic v hvaležni spomin.
I. Živl;enski podatki rajnega g. arhidijakena.
Arhidijakon Frcnc IIrrs<clj je Lil rojen 9. septembra 1852 na Dolu pri Lrastniku v premežni kmelski družini. Njegov rojstni dom več ne sloji, ker se je ves kraj vsled poezemeljskih ro\ov, ki jih kopljejo premogarji, pogreznil Padi lega so se Ilrasteljevi morali preselili, 1 ral rajr.efa g. arhidijakena je lupil novo posestvo v Zaporju ob Savi, kjer še danes gospodari nečak g. arhi-dijakona Janez Hrastelj. Kot lelnega dečka so ga njegovi starši poslali v teljsko gimnazijo, kjer je maluriral leta 1874. I o ma 'uri je moral rajni fesi od arhidijakon kot enolelni prostovoljec k vojakom. I'o eudrem naključju pa mu je izginilo iz vojaške tor-tie mnluritetno izpričevale, s kalerim Li se moral izkrzati pri vojaškem poveljniku. Radi lega so mu prisodili tri leta vojiške službe in mu i iso pustili, da bi se oskrbel prepis maturitetnega izpričevala. Tako je razumljivo, da je rajni ges-od arhidijakon vstopil r;,7mcroma že precej star v maril.orsko bogoslovje, kjer je bil leta lasi posvečen v mašnika. 1 o dovršenih bogoslovnih Študijah je bil |fl!1 1882 nastavljen za kaplana v Laškem, kjer je služboval fi let. KnVo zelo je bil tikaj priljuLljen, nam priča dejstvo. da so Irtn *io- ko je bila izpraznjena bška nadžupnija, prišli mcž;e iz 1 ršlrpn v Konjire s prišnjo, naj pride zopel nazaj. Torej še p<> 20 lciih so ga imeli v živem spominu. Ko je bil kaplan na 1 ršl cm, so niu prnuc|jn mesto vojaškega kurata, za Valero je imel kol bivši vojak prrdrosl. ?e se je odločil za to mesto, jolem pa se je zopet premislil, češ, kako naj zapusti lepe slovenske kraje in debro ljudstvo. Leta 1888. je prišel za kaplana v Srvnno. kjer je cslal 9 m< s(rV. Od lam pa je takratni škof Sle-pišnik rerričal ovaro imrroval zn jrUpnika v Pibniri na Pohorju, kjer je plcdcrcsno delovni le| 6 npri]a ic|n 19^2. je prišel 7i raciti^nika in del rna v Konjice. 1 etos, 6. aprila bi poleklo 25 let iiifnikrvarja v Fcnjicph, če ne hi Vsemogočni ukrenil dru-pače. I eta 1910 je Lila konjiška rpdžupnjja povzdignjena v arhi-'iijakonijo in 28. avgusta istega je Lil rajni gospod Franc
llrasielj slovesno ber.ediiiran za <cnjiškega arhidijakona. V konjiški župni cerkvi je v prezbiteriju na listni slrai i vzidana spominska plcšra in v enem oglu je izklesan grb prvega konjiškega arhidijakena, lira sle v list in žeiod, kakor ga je zamislil že ludi rajni prefisor dr. Avp šlin Shger.šek.
II. Arhidijakon Frane Hrastelj — gereč du?ni pas'ir. Kjerkoli je rajni gospod arhidijfkcn delovrl, ] cvsod je ostal v spominu vernikov kol poreč dušni paslir. Njegove pridige so hodili ljudje poslušal cd llizu in daleč. Njegova spovedni a je bila vsak dan, [oscLro ob nedeljah in praznikih, naravnost oblegana. Bil je velik fcspcšcvnlelj pogostnega svetega obhajila. Goreče je častil pre sv. Sn e Jezusovo. Izredno je ljubil molitev rožnega ven ca in kjer) oli je deloval, je modro vodil III. red.
V konjiški kr ževski drržl i je z izridno požrtvovalnostjo imel stanovsl e nauke za meže, žene. mlideniče in dekleta posebej Od časa do ča<=a pa je cl hajr.1 sv mis jon, kakor še lucii v zadnjem adventu v Fcnji'ah. Z izredi o ljubi znijo je chiskcval bolnike po hišah, jih tclrž;l in pri] ravljal na smrt. 1 osel no skrb pa je imel do revežev; vsak mesec jim je delil mileščiro, nekaj je nabral med radodarnimi verniki, Par je manjkalo, je vedno sam dodal.
I aliko rečemo, da je rajni gospod arhidijiken vse storil za blagor neumrjočih duš in je vsem | cslal vse, da bi vse za Kristusa pridobil. 7alo je rrzi mljivo, da so ga vsi, 1 rrz izjeme, iz-rrdno spoštovali in ljubili ?e ko je leta 1921. smrtno nevarno obolel in so zdravniki izgubili vsako upanje, so Konii^ani govorili, da takega rrdžupnika ne Lodo kmalu več doLili. Takrat je ludi cela župnija gerefe molila za njegovo zdravje in vsi smo bili prenričani, da je le goreča melilev dobrih vernikov mu še po daljšala ž vljenjc za nekaj let. Letos pa so se stekli dnevi njegovega življenja, zavralna bolezen, ki je rad 30 lel g'r(lala na njegovi orjaški žvlirrjski sili, mu je upihnila luč življenja, bila je la''o pač Ložja volja.
III Rajncn pes o'n arhidijakona skrb za le"o'o hi"e bo?'c V Ribnici, kakor v Kcnjicah je rajni gospod arhidijakon vnelo skrbel za hišo Lcžjo. V Konjicah n. pr. je dal preslikali župno cerkev in položiti v nio len kameni! tlak. Ves proslor okoli cerkve je dal planirali in nasadili z lepoličnim drevjem, da izg'eda ka' or kak park. Pa bi bil m:r okoli cerkve in da se ne bi molila slržba božja, je lupil za icrkcv staro šolo in naselil v njej same mirne stranke Fo je zprbib radiupna (erkev za časa vojske zvonove, je takoj po prevratu začel zbirati s skoraj neverjetno vztrajnostjo darove za nove 7vrno\e, je sam hodil po hišah in Lil hvaležen za vsak najmanjši dar.
IV. Znelnre ra.ire-n pesnega arhidijakona na narodnem, gospodarskem in rrosvrtrcm polju.
Kdor se spemni nazaj na razmere pred vojno, ve, kako težavno je bilo raslirovarje prselno še po takih mestih in trgih, kakor so Konii'e 7ato ie b;lo trel a m usnešno delo izredne modrosti, kakoršna je dičila rajnega gospoda arhidijakona. Pa
j vkljub tem razmeram je rajni gospod arhidijakon tudi izven cer-j kve vztrajno deloval zj ljudski blagor. Ko je Lila n. pr., če se ne : mot.m, leta 19C8. islai.ovljcna Kmecla hranilniia in posojilnica v Konjicah, ki je sedaj eden najmočnejših denarnih zavodov v konjiškem ekraju, ni mogla debiti v trgu poslovnih proslorov. Kdo je pcmatal? Nihče ciugi ko gos; cd arhidijakon, ki jc dal na razpolago najprej cruštvci.o soLo v kaplaniji, za kar so ga tožili lelo v AanLoru pri njegovih predj oslavtjenih. lotim pa je dal na razpolago lepe prostere V stari šeli. Ko je Liio Ireba v Konjicah stavili novo slovcr.sko.ljudsko šo.o, so jo takratni gospodarji konj.škega trga hoteli izriniti ven na deželo, zidali bi jo naj nekje gori na Hebcnšlnajtu, s tem li Lilo slovenstvo poj olnoma izrinjeno iz trga. Kdo je priskočil na pcmoč? Zopet gospod arhi-dijalon, ki je dal svojo najLoljšo njivo za stavLišče na razpolago. Itd. Krcno svojega plcdcrcsr.ega izvcnicrkverega delovanja pa si je rajni gcs|cd arhidijeken postavil s tem, ca je dal za novi drušlvcni um stavLišče in, staro mežnarijo in ludi gmotno veliko prispeval.
Ni Ireba posebej cmenjati, da je bil rajni gospod arhidijakon dolgo vrslo let predsednik Pcečega križa, načelnik Kmilijske podružnice, predsednik političnega drrštva. načelnik krijnega šolskega sveta, član okrajnega šolskega sveta itd. Saj to vsak Konjičan dobro ve.
Za vse to njegovo dclcvmje ga je cerkvena in svetna oblast ponovno odlikovala, bil je škofijski duhovni in kcnzistorijalni svetova ee, častni olčan v občinah Pil niča Hudikot, Jaižcv vrh-Orlica, Konjiška okolica, Bezina in Tepanje. Za 25 letnic o njegovega konjiškega župnikcvarja se je pripravljala ccl i župnija, da jo primerno preslavi in izk; že ljul e?cn in I valežnost svojemu dušnemu očetu. Pa ljubi Pog je sklenil drugače.
V. Osebnost rajrega gos oda arhidijakona. Rajni gospod arhidijakon je bil rojen v zdravi, nadarjeni kmetsl i rodbini. Njegov oče jc dočakal visoko starost in je bil izreden kmetski lalent. Rajni gospod arhidijakon je o rjem rad in pogosto pripovedovaL lo svojem o etu je podedoval glol okcverrost, nesebičnost, dobroto, požrtvovalnost in gcstljubnosl. Rajni gospod arhidijakon je znal občevati, lodisi s krezem ali pa raztrganim beračem Za vsakega je vedel pravo besedo, ki ;e našla pot v srce. Zalo ga je pa ludi vsak, ki ga je poznal, zelo spoštoval in ljubil. Nam duhovnikom, njegovim kaplarcm, pa je Lil rajsknlrejši in naj-ljubeznivejši oče, kakor ludi vsej dekanijski duhovš ini.
Zdaj ga je Tog poklicni k seli: I ahko pač obrnemo na njega besede sv. pisma: Blaffcr mrtv m. ki v Gospo'u umr.iejo. Od zdaj naj preivajo od evo.ega truda, ral a j njih (lc'a rreto za njimi. Ohranili pn bomo vsi, ki smo ga poznali, v trajnem in hvale/nein sponrnu. Njegove zlate nauke, l i nam jih jc sadil v sne z beselo in 7"le'em. si hofe^o zapon-niti in ro n.iih uravnavati svoje živ-j ljcnjc. Blagi g. arhidijakon, počivaj v miru.
Žrtev poklica. Iz Velenja nam pišejo: Dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne so se nahajali v premogovniku upravite'j g. Jaroslav Špička, inž. Vladimir Uiatarič in neki delavec, da pregledajo jame. Ugotovila se nevarnost vdora in je g. upravitelj ravno odredil potrebne varnostne ukrepe, kar se mahoma udere strop. Inž. Uratarič je na srečo odsko il, tako da se mu ni zgodi'o nič hudega, delavca je plast tako oplazila, da leži v bolnici, upravitelja so pa odkopali iz premoga mrtvega. Tragična smrt vobče priljuVjenega g. upravitelja je pretresla Velenje in vso oko'ico. Rajni je bil 25 let v službi, zvest uradnik in dober predstojnik. Zapušča ženo in več otrok.
Poziv bojevnikom za osvobojenje Maribora ob preobratu leta 1918. Druga točka v 1. členu zakona o dobrovolj-cih pravi: »Dobrovoljac je i ona j, koji je do rata 1912. go-dine, III u ratovima od 1912. godine do 11. novembra 1918. godine svojevoljnim u;eščom skopčanim sa poirtvovenjem pomagao ostvarenju narodnog os^bodjenja i u edinje-nja.« Z ozirom na to do'oobo bom se potruiil, da dosežem priznanje dobrovoljstva za one. ki so ob preobratu dejansko pripomoči k osvobojenju Maribora ali drugih krajev nase tukajšnje severne meje. V poštev pa prihaja.o le one vojaške in civilne osebe: 1. ki so se v Mariboru prostovo'j-no javile med 1. in všteto 11. novembrom 1918 v mo;o službo in to vršile nepretržno vsaj do 17. novembra, in 2. one, ki so se v gori navedenem času kje drugod na naši severni narodni meji samostojno in uspešno postavile za pravice naše države. Za dosego moje namere moram predlo"!ti ministrstvu vojske in mornarice točen seznam za to priznanje upravičenih oseb in preg'ed njihovega delovanja. Za sestavo tega seznama naj mi pošljejo vsi, ki se iih tiče in ki jim je na tem da bi dobili priznanje dobnm/jstva: a) oni, ik so bili ob preobratu vojaki: od vojaške ob'asti izstavljeno potrdilo o njihovem s^žbovanju v preobratnem času. Če pa tega potrdPa nimajo, naj navedejo imena treh vojaških predstojnikov in sovrstnikov, s katerimi so v gori označenem času skupno opravljali službo. Točen popis službe z navedbo kraja; b) civilne osebe: seznam vojaških in civilnih oseb, s katerimi so skupno delovale in označbo kraja in časa delovanja, ter popis delovanja samega. Vse te listine naj se mi pošljejo do 15. marca t. 1. Pripominjam, da bo vse poslane dokazilne listine presojala komisija, ki se bo sestal v to svrho pri meni. Vsak poši'jate!j naj pripiše svoj natančen nas^v. Opozarjajte drug drugega na ta poziv! Rešitev g. ministra in nadaljna navodi'a bom razglasil po časopisih. — Div. gen. v p. Rudolf Maister, Maribor, Maistrova ulica 17.
Vsi bivši vojaki iz svetovne vojne, vsi prijatelji bivših vojakov, vsi vojni invalidi, vdove ter celokupno občinstvo lavantinske škofije! Koncem maja t .1. se bo vzidala spominska plošča v Marijino cerkev v Petrovčah. Ta plošča bo spominska p'ošea vsem padlim vojakom iz lavantinske škofije ter zahvalna plošča vsem vrnivšim se vojakom iz svetovne vojne. Na dan odkritja te plošče bo Zveza slov. vojakov v Petrovčah napravil veliko zborovanje vseh vojakov iz svetovne vojne, na katero zborovanje se vabijo vsi bivši vojaki, vsa društva in organizacije, kakor tudi vsi brez razlike stanu in spo^; vsi, kateri hočete, da si og'edate biser Savinrske doline, krasno zgodovinsko cerkev Mater božie v Petrovčah, blagovolite se za to s'avnost prig'asiti že zdaj najda'je do 15. marca t. 1., da ve Zveza prositi za polovično vožnjo po vseh železnicah. Vsak, katerikoli hoče meseca maja v Petrovče. naj poš'je za po'o-vično vozno in legitimacijo znesek 10 Din pri prijavi v kuvertu in natančen nas'ov, da mu lahko poš^emo pravočasno legitimacijo. Natančen dan s'avnosti se bode pravočasno naznanil. Vabimo vse bivše vojake, vse sorodnike" padMh vojakov, vse organizacije, vso prebivalstvo ce'e lavantinske škofije, da se ve'ike zgodovinske s'avnosli v Marijini cerkvi v Petrovčah udeležijo v po'nem številu. — Zveza scenskih vojakov v Ljubljani. Krajevna zveza v Šmartnem ob Paki.
Poskusen srmomor a1! nesreča? V soboto popoldne se je pri kemični tovarni v Gaberu pri Celju obstreHl 18'et-ni mladenič D. Ril je v družbi svojih tovarišev in je kar naenkrat izvlekel iz žepa revolver, ustrelil najprej prvi strel v zrak in nato pa v svojo ramo. Najbrže je nameraval
ustreliti preko rame, a se je pri tem po nesreči zadel v ramo. Rana ni nevarna.
Razne novice od Sv. Rnperta nid Laškim. Neusmiljeno vihti letos pri nas smrt svojo ostro ko-o, ki je posekala na Svečnico komaj 19!etnega mladeni Franca Jančiča p. d. Lapornika. Imel je lepo posestvo bil razumen, za gospodarski napredek nad vse vnet kmetovalec, vrl fant, član m'adeniške Marijine družbe, samo zdravja ni imel in moral je pred časom pod zem\io. Fantje-družbeniki so ga ze'o častno spremiM na pokopališče, kjer je domači župnik dobremu Francetu spregovoril s'ovo. B'agi mladenič, počivaj v miru! — Pri nas divja že ce'i teden hud sneženi metež, da se tujci, ki prihajajo iz Ce\ja in Laškega, ne samo čudi-io, ampak kar pošteno zmrzujejo, ko z veHkim trudom kobacajo po g'obokem snegu. Pa navzlic hudi zimi ne drem-ljemo na peči. ampak se prav pridno gibljemo. V kratkem priredi naša Dek'iška zveza lepo igro »Mlada pevka«. — »Gospodarja« prihaja k nam nad 100, »Bo^juba« 52, »Glasnika« 42, »Domoljuba« 15; z'ogiasna »Domovina« in »Kmetijski list« pa se le skrivaj polepata po fari kajii vsak pošten Ruperčan se teh listov sramuje. — Z velikim zadoščenjem in veselem je naše ljudstvo sprejelo vest, da se priljubljeni živinozdravnik dr. Jerina iz Srbije, ki?mor ga je pognal s'aibostojnež Pucelj, vrne zopet v Laško. Prisrčno pozdravljen, vrl naš mož!
Pod vlak se je vrgel. V torek zvečer se je dogodil na IjuVjanskem glavnem ko'odvoru strašen prizor. Ko je pri-vozPa lokomotiva za mariborski v'ak iz kurilnice, je nenadoma stočil pred n'o na tir 231eMii uradnik finančnega računovodstva Mi'an Radončič. Stroj ga je vrgel ob tla ter ara prevozil. Kotosa so mu odrezal eno no?o pod kolenom, dru?o mu popo'noma zmečkala in mu zadala težko poškodbe po rokah in na glavi. Radončiča so takoj naložili na re?i'ni avto ter ga odpel'ali v bolnico.
Uboi med oreteoom. V Št. Rupertu na Kranjskem se je fH<> SO. "pruaria izvršil strašen uboj. Mlad gospodar, oče štirih otrok ie šel iz S'anca na Ravno ter se ustavil med potjo v gostilni. V gostilni je prišlo do prepira,¡stero soviast\o je visoko vsp'amtelo. Začeli so se pretepati. Mladi mož je zbežal iz gostilne in prosil ljudi za sekiro, pa je ni dobil. Štirje so ga napadli in obde'ava!i s sekirami, krampi in krampači. Mrtvega so zavlekli v vodo, ga vrgli na trebuh in odšli.. Šele dne 2. februara so našli mrliča. Strašen je bil pog'ed na razmesarjeno telo. Orožniki iz Št. Ruperta so to'ovaje in podpibovalce takoj zaprli. Podivjanost res ne pozna več nobenih mej in žalostno je, da se še vedno bo'j širi v naših krajih.
Volkovi na Dolenjskem. Kraji okrog Kočevja na Dolenjskem imaio letos izredno trdo zimo. V teh krajih se na-hejao veM-kanski gozdovi, v katerih živijo tudi medvedi in vc/kovi. Zadn:e leto so se volkovi v kočevskih gozdovih tako pomnoži1 i, da so postali že prava nad'oga za prebivalstvo. Posebno letos, ko je huda zima, so vo'kovi ze'o predrzni. Prik'ati'i so se ponoči celo v rae^o Kočevje, v okoMških vaseh si pa radi volkov ponoči nihče ne upa iz hiše. VeMkansko škodo delajo volkovi med divjačino. Ker pogoni niso ve'iko pomagaH. skušajo priti lovci volkovom do živega na učinkovpeši način — s pomočjo strupa. S ci-ianka'ijem a1 i strihninom zastrupljeno meso srn Ln druge divjačine nastavljajo kot vabo v gozdovih. Lakota nažene volkove da žro zastrupljeno meso. kar jih pokonsa v par sekundah. Večinoma oVeže zveri kar na mestu. Do sedaj se je posrečPo pokončati s strupom veliko število volkov.
V d ve^ letih PO z'o5?nov. Ivan Blazič, strah Medji-murja ki so ea prijeli orožniki in skupno s šesvimi njegovimi paidrši in niego"o l:ubico od-ed1! v zapore varaždin-skepa sodišsa. je dos'ei priznal 50 ropov in tatvin, ki jih je izvršil de'oma sam. de'oma s pomočjo svoiih tovarišev. Kei imen vseh tistih, ki jih je na svoiih pohodih obiskal, ne ve, hodi sedai po vaseh, da žandarmerri kaže hi?e. ki iih je izročal in okradel. Precej je ulemeMen sum da ima Biažič tudi en rorarsVj umor. ki ga je izvršil v S,o,reniji. na vesti. V tej tožbi je obtoženih po'eg B'?žra še 85 oseb, bodisi kot iniclaforii. soude'eženei a'i deležniki.
Žrtev s'irovosti. V Skop1 ju se ie zgodil strašen z'oein, čigar žriev je posta' sto-enski vojak Ivan Peternel. Z?odi'o se ie tako'e- Narednik Horvat, rodom iz Dc^nje Lendave, je navsezgodaj zjutraj mučil vojake v tamošnji konjišnici.
| da so morali vstajati in padati v hlevski gnoj in gnojnico, j Ker je to nečloveško mučenje bilo le predolgo, je vojak Peternel nekaj ugovarjal. Pobesneli narednik pograbi v tem trenutku puško z nasajenim bajonetom in bajonet v vsej dolžini zasadi Peternelu v prsa. Sunek je bil tako silen, da je konica bajoneta med pleči pogledala zopet na dan. Peternel je pri tej priči umrl, narednik Horvat je zbežal proti albanski meji, a ga je četa orožnikov vendar le ujela in aretirala. Horvat je priznal svoj zločin.
Velik pož.ir v Skop'ju. Pet požarov je imelo v aadnjib | osmih dneh mesto Skoplje. Gotovo so požari delo zločinske ioke. V nedeljo, dne 6. februarja, je v mestu kar na dveh krajih izbruhnil požar in upepelil veliko hiš. Vsled pomanjkanja vode je bilo gašenje silno trudapolno in je gorelo vso noč. Pogorelo je skoro popolnoma staro turško mes'.o, kjer so bile hiše po večini lesene ter so gorele kot slama.
Poštenemu najditelju! Neki Mate Bilič iz Dalmacije je izgubil denarnico z vsemi dokumenti, ki jih nujno potrebuje. Izgubil jo je najbrž v vlaku od postaje Ivanjkovci do Murske Sobote. Poštenega najditelja prosi, naj omenjeno denarnico izroči župnijskemu uradu pri Sv. Križu, v Murski Soboti, v Ljutomeru ali v Veržeju, kjer bo dotični vprašal za njo. Ako je najditelj preda'eč od teh krajev, naj blagovoli z dopisnico obvestiti eden izmed teh uradov, da Bilič sam piide po njo. Ako us'režite tej prošnji, boste storili dobro delo usmiljenja do bližn'ega.
Nova knjiga. »Zadnji Mohikanec« (ponatis iz »Slov> Gospodarja«). Mnogim čitateTjem našega lista je ta povest tako ugajala, da so že vpraševa'i, če bo knjiga izšla tudi v ponatisu. In res je knjiga zdaj gotova. Kot zvezek Ciri-love knjižnice je te dni izšla povest »Zadnji Mohikanec«. Knjiga stane le 11 Din. in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, dobi pa se tudi v Knjigarni Aleksandrova cesta 6.
Srečka državne razredne loterije, ki je dobila pri zadnjem žrebanju premijo je prodana iz najsrečnejše prodaj-niče srečk: L. Ž. Konjovič v Beogradu.	158
„Naš dom".
»Naš dom.« Že 19 let izhaja in prinaša poučne članke in kratkočasne zgodbice. Fantje in dek'eta pišejo v njem, prav posebno še dekleta. »Naš dom« izhaja vsak mesec in j velia na leto 20 Din. Letos pa imajo naročniki »Slovenske^ ga Gospodarja« posebno pravico. Če si naročijo »Naš dom« jim je treba zraven napisati le, da so že naročniki »Slovenskega Gospodarja«, pa dobro »Naš dom« za 15 Din na leto. To posebno pravico je »S'ovonski Gospodar« priskrbel svojim zvestim naročnikom. Upamo, da si boste »Naš dom« naročili; tisti pa, ki ga že imate in morda »Gospodarja« še nimate, si pa še tudi »Gospodarja« naročite, ker boste potem tudi »Naš dom« ceneje dobili. »Naš dom« je treba naročiti na ta-le naslov: »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 6.
Kedaj bo Slomšek proglašen zt svetn:ka? O tem je na-pisal mil. g. pre'at dr. Tomažič članek v »Našem domu«. Prva številka »Našega doma« bo izšla dne 15. t. m. Naročite si ga!
Iz Lepe Njive ima »Naš dom« domačo narodno pesem, ki opeva savinske cerkve.
Urednik in upravn ki »Slovenskega Gospodarja«. Popisuje jih »Naš dom« v 1. številki. »Naš dom« naročite v Mariboru. Aleksandrova cesta 6.
Tončka iz Poljčan piše v »Našem domu« o dekletih in dekMški zvezi. Lepo popisuje, kaj dekleta delajo v svojem društvu.
Za rrosnodarje in kmetske fante ima »Naš dom« zelo poučne članke.
Kdor se hoče smejati, ho našel v kratko*asnicah »Našega doma« smeha dovo'j. Kdor si pa ho*e ob nedeljah po-poMne g'avo lomiti, bo lahko uganke re«eval. Tri so v 1. številki »Na?e?a doma«; domače so in vesele.
Kje in kako prebiva kralj, nam pripoveduje »Naš dom«.
Novo in znn?Tnivo nove^t boste čitali v letošnjem »Našem domu«. Naročite si ga hitro, ker ga za nove naročnike
Naša društva.
0po7arj<iino sc;!aj na izredno slavnostno telovadno akn-demi.io, ki jo rrire'e skuj no vsi mariborski orlovski o-*seki in orliiki krotki na pravnik sv. Joiefa v veliki dvorani pri Oot7u. Nastopi preko 70 Irlovidrev s prosfmi in simboličnimi vajami in e vajami na najrazlu rejšcm orodju. Orlovsl i odseki na deželi naj pošljejo obilro zaslopslvo na to akademijo, ker bo za nje v vsakem oziru silno pouAna. Vsi prijatelji orlovslva, odločite si že sedaj praznik sv. Jržrfa za poset te izredne prireditve!
Hoče Telovadno društvo Orel v Horali priredi v nedeljo, dne 13. februarja 19?", ob 3. uri ropoldne in ob 8. uri zvečer v društvenem domu gledališko pr o stavo »Srapinove zvijale«. Sodeluje tamburaški in pevski zlor. Vsi prijatelji zabave vabljeni!
Društveno živlien e v Šmartnem pri Slovenigradcu. Huda zima nas je obis.kala letošnje leto a v naših društvih sije top'o poletno so'n"e, je opaziti živahno de'ovanje na prosvetnem polju. Na Svečnico je priredila Marijina družba zanimivo poučno igro verskega značaja »Retlehemska zvezdica«. Vsem je ugajal in sp'ošno mnenje je bi'o, le še več takih iger na neše odre, ki tako VažPno vp'ivaro na tužna srca današnje dobe! — V nede'io dne 6. t. m., je prišel meti s^oie rojake g. dr. Jehart. V Mošnerjevi dvorani nam je pripovedoval o svojem po'ovanju po orijen*u na podV^i si-iop-tienih slik. Poživili smo si zopet po njegovih navdušenih besedah sv. vero v Kristusa. — Ciri'ova nedelja tudi ne bo šla mimo nas brez sadu. Popo'dne ob pol treh bodo na pros'avitvi sv. CirPa nps'opi'e na«e organizacije z raznimi poučnimi nastopi in deklamicijami. Predavanje o sv. Ciri'u ho prevzel nam to'iko priljuVj->ni predavatelj g. profesor Prijatelj. Da bo mnogo navdušenja, ho*e pevski odsek zapeti par Ciri'ovih pesini s spremljanjem domačega orkestra po l volstvom de'avnega organista g. Krpača. — Tudi pust hoče priti na svoi račun. Pustno veselje nam bo pripravil pevski odsek. Dne 27. t. m. ob po' ob po' treh ropobir-e bo priredil igro »Ma'a pevka«. P^ed igro in po igri se bodo vršili razni prizori med sviranjem
domačega orkestra. Ker ima pevski odsek ogromne stroške z nabavo instrumentov, naj vsak teran poseči ta dan igro v Mošnarjevi dvorani.
Sv Barbara v I!nlo7ah S'ov. katoliško izobraževalno društvo priredi dne 27. februarja 19*27 v prostorih g. Beirher—Bračič prednustno ve^eliio v prid društvene knjižnire in časopisov — Društveni igralci in igralke bodo predstavljali veseloigro »Samo
nrn iv <<•'•» pi-vpipHi nrjsipre 7°l,ave in našega društva, kakor tudi sosedi in tujci vljudno vabljeni.
Sv .'iirij ob vniri Hadi reprrdvidenih znprek preložimo igro: »Navihani Capin«, ki smo jo nrslili uprizoriti v Badinrih, na velikoročni pondel.iek. 7namppitn igra vsebine pa cente smeha, zato vas že dares vabi za velikonočni pondeljek v Tergerjevo uto. Orlovski odsek.
L.juds' i oder Sre-lisfe Na splošro željo občinstva se prihodnjo redelio, dne 13 fehruirja [orcvi igra »Stric v toplicah«, katera se je igrala v nedeljo, dne 6 I- m. s polnim us- ehom, kar so pri "ali turni aplavzi ob ionu de.iarj Cb nelalerih prizorih je zadonel v dvorani lak *mrh, da so igralci ra odru mogli kar prekiniti, dokler se ni publika malo umirili Pes, primerna igra za veseli pustni čas To-ej, vsi prijatelji smeha. ka''or domači tuili ©' olikani, prav vl.iudro vabljeni k obilni udeležbi ter /ares humo ristične igre — in racmejali se l osle za cel pust 7ačetek ob pol 7. uri zvečer. I judsM oder bo skrbel tudi takrat za času primerno nzvedrilo. Uprizarjal bo namreč Kristusovo trpljenje ali »Pasijon«.
Celje Koncert, ki ga priredi Trosvelno društvo v nedeljo, dne 13. I m v Narodnem domu se vrši v proslavo 1100 letnice sv. Cirila in Veloda. Na sroredu je pesem na časi sv C:n'u in Metodu ler poleg številnih drugih pesmi Satlnerjrva: »O nevihti« s cpremljevarjem harmonija in glaeoviija Ta pe^cm se bo pel i v Celju prvič in bo gclovo zelo ugajala Vse častili e sv. C/rila in Metoda in vse prijatelje lepega relja vatimo. da se polroštevilno udeležijo krncpriii, ki «e začre lo'no ob 4 uri. I o možnosti se | bodo c'obi'e vstopnice že v sol olo v Slomškovi papirni trgovini.
Sv K sa veri j v Savinjski (lopni. Naše 1'rosvrtno društvo priredi dne 13 I m. svojo pred'ustno veselilo i /Ho 7apirnp im spo redom: Po7drav. mešani 7bor, Usrbli «vel. moški zlor. l<olo in Pred žrtvenikom, pleše deca. »Njegova edina hčerka« humorja
polna salonska burka v 1 dejanju. Savinski dol, meš. zbor, Lahko noč, moški zbor Začetek ob pol 3. uri popoldne, konec ob pol 5. uri Čisti dobiček gre za zidavo Prušlvenega doma, zato se tudi prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. Vsi prijatelji smeha in poštene zabave, na svidenje »Martinoviu«! Bog živi!
Viničarski vestnik.
Vin;čarski tečaji. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se u/edejo zopet in sicer s 1. marcem 1927 devetmesečni viničarski te aji in sicer začasno: 1. na drž. loznem in ovočnem nasadu v Pekrah^ pošta Limbuš pri Mariboru, in 2. na drž. loznem in ovočnem nasadu v KapeM, pošta S^tina-Radenci. Na vsakega teh tečajev se sprejme 10 gojencev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v to'iko tudi teoretičen, ko'ikor je za boljše razumevanje vsakega posameznega opravi'a v vinogradu. sadonosniku, trtnici ali v drevesnici, v k'eteh itd. neobhodno potrebno. Gojenci vživajo na nasadih prosto stanovanje in običajno kmečko hrano in dobijo mesečno 10!) Din na roko. da si oskrbijo pranje perila ter nabavijo razne maijhne potrebščine za te'esno nego. kakor tudi za sna-žnje oVeke in obutva. V tečaje se sprejmejo viničarski in k me'k i fantje, ki so dovršili namanj 16. 'e'oJn ne prekorači 94.. i' mariborske oH'asti *er so do"o'.j močni opravljati lastnoročno vsa vinogradniška in druga gospodarska opravi'a. Prošnje za sprejem v enega teh tečajev morajo bili oj rem jene: 1. s krstnim lis'om. 2. z zdravniškim spri-čeva'om. 3. z nravstvenim.spričeva'orn. 4. z obvezo staršev, da so vo'jni u Ie'eženca pustiti 9 mesecev nepretrgano v zahodu in se morajo po pro«njiku osebno oddati pri uprav niku dotičnega nabada najVasne e do 20. februaria t. 1. po katerem roku dobijo obvesti'o če so sprejeti a'i ne. Koncem tečaja dobijo ude'eženci sprreva'a o doseženi dovršenosti v vinogradnih in d-'"»!*1 opravilih.
al več mnogo. Kar danes še pišite dopisnico na upravo »Na iega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. »Naš dom« izide dne 15. februarja.	*
Gospodarstvo.
Sv. I. ena rt na»l Laškim. Lep vzgled požrtvovalnosti ob času volitev nam je dal naš novi župljan Anton beznik. Na dan volitev je ob 1. uri ponoči šel odtod, ila se je peljal po železnici v svojo domovinsko občino Medvode na Kranjskem, kjer je spustil kroglico v skrinjico naše stranke. Čast in hvala mu. Mnogi naši pristaši pa so imeli svoj volilni lokal takorekoč pred nosom, pa jih ni bilo videli na volišču. 1 rieakujemo, da bodo drugikrat iz vršili svojo volilno dolžnost, da Lo tako naša zmaga nad nasprotniki še bolj sijajna. — Letos bomo imeli tukaj prvikrat sejme, in siier: prvega na cvetno soLoto, drugega 5. julija, tretjega 15. sept-, četrtega 4. novembra. Za naše sejme sta se posebno potegovala naš poslanec in sedanji minister g. dr. Gosar in bivši živino-
Važno za vinar je, vin'čar je in šole. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru je poveril g. A. Žmavcu, direktoiju srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, prireditev letaka v obliki brošuiice o n^jhušem ;
živalskem škodljivcu vinske trte, o grozdnem sukaču (se- ! travnik v Laškem g. dr. Jerina, kfga je I >.elj premestil odtod, nenem črvu in kiseljaku), ki povzroča tudi že pri nas vsako . Murska Sobota. Kdo se ne bi usmilil petdesetih dijakov, ki so leto milijonske škode. Letak je v tisku in se bode kmalu v i [z, slan0Vi,nia vrženi na cesto? V takem položaju so naši dijaki v tisočih izvodih razpošiljal. Opremljen je s podobami. Dra- 1 T0 ®	S° '' ^'¡b™ poslopju neldanJ'e farne
¿mnATli»- io nrilrKra v hnri7rwHiLfii n 19 n/vln^an,; Sirili	' ' ° l'
splošnih opomb vsebuje letak ta-le g avna poglavja o škodljivcu: opis, razvojni ko'obar in način življen a, škoda, zatiranje, potreba poročevalne službe itd. Letak se pošlje na ogled vsem kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije z vabilom, da si ga skupno naroče za svoje člane vinarje. Ako bi se katero podružnico nehote prezrlo, naj piše po letak navedenemu odseku. Knjižica se posije brezplačno tudi sreskim kmetijskim referentom v vinorodnih okrajih. Cena bo predvidoma 5—10 Din, pri skupnih naročilih potom kmetijskih podružnic pa še znatno nižja. Kras'
nišee« je že nekaj pripcmogel. Srečka stane le 5 Din. Dobitki so številni in bogali. Žrebanje se vrši 1. maja. Izžrebane številke priobčimo v časopisih.
šk olja vas. Danes še župan in nikdar več! Tako so zaklicali naši zavedni volilci dne 23. januarja na občini Skofjava* gospodu j županu. Odkod ta zavedrest pristašev SLS? Gospod župan, po i milosti, po kakšni, on dobro ve; pred kratkim še zagrizen demo-i krat, zahotelo se mu je še po nekaj višjem. Ker pri demokratih ni ! imel izgleoa, hajd v Zagreb k Radieu. Da mu vsaj pot ne bo i zastonj, ga je gospod Padič posadil na drugo mesto kaneliditov za oblastno skupščino na svoji listi za okraj Celje. Dobre volje jo
ni barvotisk sam je že več vreden. Vinarji, viničarji in šole ! Je primahal nazaj iz Zagreba. 2upnn in kandidat — oj kakšna *e na to času primerno in temeljito strokovno delo že zdaj : Casl! Ioda kako čudna so kola človeškega življenja. Za poslanca •opozarjajo. Vsakdo bi ga moral proučiti še pred letošn o ga 1judslvo "e m:'ra, to je pokazalo dne 23. januarja, ko je so trsno rezjo, da se na njem že letos izdatno okoristi ' i gli!sno s.klenilo> da P0SF°d Kožuh ne sme v aribor. Da ga pa
tudi za župana ne marajo, to bodo naši vrli občani kmalu po-kazili. Da gospod Kožuh še ni zrel za župansko mesto, to kaže
Mala Nedelja. Dne 6. februarja je zaključil s prekrasnim, dedoma naravnost ganljivim govorom g. Levstik iz Celja tridnevni ladjarski tečaj v šoli. Sprclro je obdelal v zanimivih predavanjih aajnujnejša poglavja iz sadjarstva, ki bi naj donašala ravno lu-«ajšnjim sadjarjem nov vir dohodkov. I omagal mu je teoretično in praktično g. Stampar. Tečaj je bil dolro obiskan. Veseli obrazi tečajnikov so pričali o resnem zanimanju za stvar. Debata je bila včasih prav živahna. Zelja vseh udeležene ev je, naj nas gospod Levstik še razvedri s svojo šegavostjo in obogati s svojim strokovnim znanjem. Hvaležni smo govornikoma in izvrstnemu načelniku Kmetijske podružnice, ki je organiziral potrebni tečaj. - Izvanredno veliko postavnih fantov nosi za klobukom poziv-aice>. Novincem na čast in v pouk priredi Slomškovo prosvetno društvo 27. februarja v Društvenem domu poslovilni večer z izbranim sporedom. Na vsporedu je med drugim petje vojaških .pesmi in znamenita Firžgarjeva igra >Veriga«. Tudi za smeh je poskrbljeno v izdatni meri. I očastite torej naše vojaške novince 4 številnim obiskom domačini in sosedi.
Prosvetna zveza priredi v sredo in četrtek, dne 16. in 17. februarja v Slomškovi dvorani v Križevcih gospodarski tečaj. Predavanja se začnejo ob 9. uri in trajajo dopoldne. Opoldne je do L ure odmor. Od 1. do 4. ure popoldne st predavanja nadaljuje. Večaj je brezplačen. Ker se bodo obravnavale le gospodarske, -»bčekoristne reči, pričakujemo prav obilne udeležbe tudi iz so-»ednih župnij.
Mariborski trg. dne 5. februarja 1927. 78 slaninarjev je pripeljalo 285 zaklanih svinj na trg, kjer so prodajali meso in slanico po 1050 do 25 Din na drobno, po 14 do 17 1 in na debelo; pri domačih mesarjih so ostale cene prelečenega ledna. — Perutnine »in domačih živali je bilo okoli 600 komadov in so prodajali pi-ičance po 20 do 35, kokoši pa po 80 do 125 Din komad; domače zajce pa po 8 do 25, divje pa po 30 do 50 Din komad. - Krompir, «elenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja so pripeljali iamo 5 vozov, druge zelenjave pa 6 vozov na trg, tako, da trg nI fcil prav dobro založen, pa tudi obiskan ne. Cene so bile krompirju 1.75 do 2.25, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, sladki repi 2, «vežemu zelju 2.50 do 3, maslu 44 do 46, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 56, medu 25 do 30 Din kg, solati endiviji 2 do 3, oh-rovtu 1 50 do 250, karfiolu 3 do 10, artičokam 3 do 4 Din komad. Mleku 250 do 3, smetani 12 do 14, oljčnemu oliu 26 do 36, bučnemu -olju 20 do 25 Din liter. Sadju: jabolkam in hruškam 3 do 12 Din <ig, dateljem 25 do 35, orehom 10, loščenini 32 do 35 Din kg, limonam 0.75 do 1, pomarančam 1 do 3 Din komad. Cvetlicam 1 do % z lonci vred 15 do 50 Tin komad. — lončena in lesena roba t do 1C0 Din, brezove metle 2.50 do 6, leseni ročni vozički 100 do •J00 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 2. februarja je fcilo 7 vozov sena in 4 vozovi slame, v soboto, 5. februarja pa 18 vozov sena in 5 vozev slame na trgu Cene so bile senu 70 do 110 Din, slami pa 50 do 65 Din za 1C0 kg.
Kmetje v okraju Pohorja in celo Dravsko poTje pozor!
Podpisani lesni trgovec Vam naznanja, da kdo še hoče pro dati borov, smrekov ali jelkin les za rudokope. naj se ogla si sigurno do 16. t. m., ker na poznejše ponudbe se ne bo ! več reflektiralo. Ko'iko bo pa še doš'o ponudb do 16 feb- : Vajenca za sodarstvo sprejme ruarja se bo les še prevzel po sedajni dnevni ceni. Kme- Pri.Pr°sti hrani, stanovanju in tje. kakor Vam je znano, pada danes raoidno cena vsem | E" t^Vo^ ¿4 T-l
potrebščinam, katere imajo na prodaj kmetje. Ako hočete I -
'Imeti sigurno zajamčeno p!asPo obrnUe se takoi do mene, | H*5"' strežnik z dežele, z več-ker raz sem v po'oža'u kupiti še ves Vaš les katerega po- ' letnimi spričevali, pošten, tre-audite do imenovanega roka po dnevni ceni od kubičnega sTužbo^^dobnmrpogoji Na^i metra franko vagon Ho-e, Račje, Pragersko, Sv. Lovrenc slov v upravi lista.	137
n Ptuj. Ponudbe pošljite na naslov: Dragotin Korošec, Rp-Ciea ob Paki.	152
Pisma iz domačih krajev.
• Savei Pri Sv Tcma?u pri Ormožu. I eta 1901 so naši dobri vas ca ni za vaško kapelieo naročili zvon, ki je marsikateremu zapel mrtvaško pesem, a bridka vojska ga je pobrala. Neustrašeno so naročili leta 1921 drugega, ki tudi naznanja na hitrem po smrti dareiijivih ,savčanov in res, !a'<o se je tudi dne 4. t. m. opoldne ogla^ ko mnogi niso slutili o smrli dobre, pridne in rcršcanske matere ozir. vdove Parbare Prigl roj. Farič v Savcih št. 61. 1 okojna je pred par ur pred smrtjo prejela sv. zakramente ter mirno v Gospodu zaspala. 1 riporočamo jo v molitev in blag spomin.
Sv. Tomaž pri Ormo?u n0> sedaj so pa spet popi zmagali! Tako se je izrazil nek nas napreelni faran. Hvala I ogu in našim zavednim volileem, v katerih vrstah so tudi naši Tomažcvčani. Se smo mežje, ki se zavedamo, kaj je naša sveta do'žnost napram naši SI S, katera se res bori ia pr.,vi(P našega naroda. Toda tudi med nami so ljudje, tatcri kop|jPj0 prob svoji |.ls,ni (ie, ¡^ k.l|eri zastrupljajo te mlade, čiste duSe |:ospl,ro |ol„m fasopisj„ Žalostna jim majkn' Vas pa, dr» p i sof.iranj po/iv.,m. da delamo vsi za dosego ciljev raše SI S. 7maga bo nj morH , m naSa, N.,Sa volja in političro prepričanje bodi kakor iz kremena. Znabiti pridobimo za sehe tudi onih par zns'e|.|jrn, ,.v, katere vsi po znamo, saj so iz naše srede Vi pa nasprotniki'vedite, da boste izginili iz površja tako, kakor resnično jc zmagaja SLS
s svojim delom Navzel se je nekega duha gerenlstva, ker se ne ozira več na sklepe odbora in ne na sejne zapisnike. Kaj je z razpisom službe tajnika? Gospod župan! Igra, katero v tej zadevi igrale, je preeej nevarna, l azite, da jo ne boste zaigrali. Časi samovlad so minuli. Občan.
Paika vas. Gasilno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 27. t. m. pri g. > iheleu v I aški vasi pustni zabavni večer. Cisti dobiček se porabi za nakup nove motorne brizgalne.
Št. Janž na Vinski gori. P ne 2. februarja t 1. so pretekla štiri leta, kar je umrl tukajšnji nepozabni, blagopokojni župnik v pokoju J ihael Strašek. 1 reci dobrima dvema meseema pa nas je zapustil preč. g. župnik Franc Gosak, ki je pasel duše v tukajšnji fari 16 let. — Kakor je vladala pred štirimi leti na Svečnico v šenfjanški fari žalost, tako je na letošnjo Svečnico prevladovalo veselje. — Cbhajali smo rslclicnje (inštalacijo) našega novega župnika, preč. gospoda Mateja Weissa. Vsa fara se je radovala, da more pozdraviti v svoji sredini svojega rovega dušnega pa stirja. To veselje se je pokazalo tudi na zunaj. Na predvečer Svečnire je priredil domači pevski zbor svojemu novemu gospodu žpuniku podoknieo. Okoli žurrišča se je nabralo mnogo ljudi, ki so dali duška svojemu veselju z glasnimi živijo-klici. Na praznik je zasijalo solnee, kol da se hoče vsa narava radovati z nami. Streli so naznanjali daleč naokrog, da se je vršil v naši fari vesel dogodek. Tri sv. opravilu je pozdravil preč. gospod dekan našega novega župnika s prav toplimi besedami. Kakor je gospod dekan želel g. župniku vso srečo in zadovoljstvo na novem mestu, tako mu želimo tudi mi. da bi dolgo, dolgo let srečen in zadovoljen pa-stiroval v šentjanški fari.
l oka rri 7idarcm mos»n ?e dolgo ljudje ne pomnijo, da bi zvonovi v loki v enem meseni zvonili tolikim župljanom zadnje pozdrave. Sedem smo jih januarja ,spremili k vernemu počitku. Med drugimi je 19. januarja spremljal pri podružnici sv. Jurja na zadnji poti nad vse veličasten sprevod daleč znano in izredno priPubljeno g. Marijo Jurman. Dobrotljiva roka rajne mamice je bila vedro odprta pomori potrebnim; veliko je darovala za domače, pred letom rove zvorove, krasen dar je dala za bodoči novi zvon pri podružnici sv. Jrrija, za katerega se zdaj zbirajo doneski, vel:ko je podpirala farro in podružpo cerkev, naklonjena je bila katoPškim listom, zavodem. misijorom in cela njena hiša se šteje med izobražene in narodno zavedne v fari. Umluvo tedaj, da je tolažila velika mrežna ljudstva s svojo udeležbo pri pogrebu oba gospoda sina, uslržbena pri železnici — Ivan je obenem na domu posestrik. obč. lianajničar, glavni steber krajevne cganizaciie SI S in odbornik izobraževalnega društva — in tri hčerke: dobrotno gdč. Mari, pocestnico v Radečah, Alojzijo, poročeno Dragar in marljivo Marijino družbenico Agato. Pne 26. ja nuarja je imel lep pogreb ob asistenci petih duhovnikov spoštovani in delavni posestnik g. Hijacint Moro. Nad 70 let star je v
MALA OZNANILA
Mizarski pomočnik, pošten, išče delo. Naslov v upravi. 141
Iščem s'u'bo kot mlinar v tovarno bučnega olja. Naslov v upravi.__14?
L boga vdova da trili tnega zdravega fanta boljšim ljuuem zn svojega. Več pove uprava
lista.
139
življenju veliko pretrpel ,je bil več let cerkveni ključar pri podružnici sv. Loštjana, tajnik pri domači hranilnici, mnogoletni podpornik izobraževalnega društva in sploh priljubljen in po-strežljiv. Tudi do 4. februarja imamo že dva mrliča. 1 ne 3. t. m. je imela ginljiv sprevod ob veliki udeležbi faranov in številne Marijine družbe gdč. Lma Kranjc, ki je bila vkljub visoki starosti 75 let še zmiraj agilna članica Marijine družbe. 1 oleg družbine zastave jo je spremljala h pogrebu tudi lepa zastava našega izobraževalnega društva, ker se je tudi za isto rada potrudila in mu bila stalni ud. Vsem svetila večna luč in vsem preostalim naše sožalje! — Volitve so imenitno izpadle. SI S je bila pri nas mogočna zmagovalka. Naše izobraževalno društvo je imelo dne 2. februarja svoj vsakoletni občni zbor in je priredilo ta dan tudi tmbolo v veliko veselje mladine. Obenem je pomnožilo svojo knjižnico začetkom februarja za 52 knjig.
Sv. Križ pri Mariboru. V soboto, dne 29. jan. je minulo 25 let od poroke Ivana in Cecilije Čepe, našega dolgoletnega terkvenega ključarja. Prva žena, s katero je živel v srečnem zakonu, mu je bila umrla leta 1900, in v svojem drugem zakonu je dosegel sre brni jubilej. V nedeljo zvečer se je zbrala vsa družina — 10 otrok
—	v svoji rojstni hiši, da častitajo svojim staršem, predvsem svojemu očetu, ter jima obnove svojo ljubezen. Rodbina Cepejev je v naši župniji med najstarejšimi in v sorodu z dvema duhovnikoma, Janezom ("epe, bivšemu kaplanu v Jarenini, umrlemu v Mariboru 1817, ter Frani cm Cepe, b. dekanu istotam (1835—186L. Hčerka obeh jubilantov, Otilija, deluje že več let na naši šoli kot vzgledna učiteljica. Uglednima slavljemema želimo vsi sosedje in prijatelji isto,*kar jima je želela ožja družba gostov tisto nedeljo zvečer: Fog vama daj še vnaprej obilo sreče in blagoslova?
—	Zlato poroka sta pa obhajala v pondeljek, 31. januarja zakon-
Ponovna prostovoljna prodaja'
oziroma parcelacija posestva »Prenuš dvor«, Zbelovo pri
Poljčanah.
Prostovoljna prodaja posestva »Prenuš dvor« v celoti,, oziroma po parcelah, se nadaljuje v nedeljo, dne 20. februarja t. 1., od 10. ure dopoldne naprej.
Posestvo, ki je neobremenjeno, meri okroglo 45 oralov in obstoji iz cirka 16 oralov gozda, dalje vinograda, sa-donosnika, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa eno-nadstropna hiša z mlinom, viničarsko poslopje, dve pritlični hiši in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna gospodarstva, vsako s stanovanjsko hišo.
Posestvo je oddaljeno od Poljčan */* ure in leži v bližini glavne ceste v smeri Poljčane—Konjice. Železniška postaja Poljčane ure odda'jena), odnosno Zbelovo ali Sp. Laže na progi Poljčane—Konjice (>4 ure oddaljena).
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevca v Ptuju.
Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi »Prenuč dvora«, ali pri posestniku g. Josipu Groseku, Zbelovo pri Poljčanah št. 48.
Interesenti se vabijo k prodaji.
Cena in plačilni pogoji ugodni.	157
Točna in solidna postrežba!	Ustanovljeno 1909.
Kilne pase
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zni-ženju želodea, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsele, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesn.m pošl odbam izdeluje staroznana tvrdka
FRANC PODGORŠEK, BANDAŽIST, MARIBOR
Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
3gai3BBBaBPHiaBBllBBBEM
Sci)]š!'fid!£i. širile dpš lisi!
in^OB^PinnOOOaElBOBBIIBB
Pelavska ro bina za po e lel-stvo, najmanj štiri odrasli, za j vinogradska in poljska dela, se išče. I Tacajo se običajne dnine; stanovanjska hiša, polje, kurivo prosto. Vpraša se pri gra š"ini Soeka, pošta Vojnik liiO
Prod.-m f>li dem v najem dva orala zemlje. Štefan F.kart, Starše 37 Sv. Jarž, I tuj. 125
Hiša, dve sobi, kuhinja in sadni vrt, pripravna za vsako obrt ali za penzijonista, rri cerkvi in šoli, se proda. I tujska gora št 13.	131
Za dobroiiločo ffes ilno se išče zakonski par, na račun. Natančne opise pros'm pod »Februar« na uoravn lista. 13T
Hi6«, lep vrl in njiva, nekaj sadnih dreves in vinske Me se takoj ro »eni proda. 20 minul od mesta t aribor, Cesta na Prerie št 54	146
Zahvala.
Povodom nepričakovane smrti iskreno ljubljene hčerke v najlepši starosti 27 let, gospe
Marije Klavora roj. Gorjup
čutim dolžnost, da izrekam javno zahvalo vsem tistim, ki so v dnevih mučnega trpljenja za časa bolezni imenovane sočuvslvovuli z menoj in mi izrekli k težki izgubi edinega otroka v tolažbo se>ž;d;e.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Ilrovatu, ve;dju bolnice v O.inožu in njegovi soprogi za številne obiske, čč. duhovščini, zastopnikom le-nartskih d.uštev, moškemu zboru za globoko ganljivi žalostinki, da rovalcem vencev in vsem, ki so rajno spremili po zadnji poti do hladnega groba.
Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 6. februarja 1027.
Marija Dimnik, mati.
Na nroda j je p«« estvo. 1 orale zemlje v Gaberniku, G I olska-va. Več se izve pri lastniku lv fipes.	145
Kopijo »e veija in manjša posestva, gostilne in trgovine v okrajih Ljutomer, I tuj in Maribor. Kdor hoče dobro in hitro prodati, naj piše pod: Franc Karoli, pošta Radenci. 147
Prodam majhno hišo, dve sobi, kuhinja, vrl in dvorišče, svinjski hlevi, klet, 4 minute od drž. ceste, šole in farne cerkve; do žel. postaje 15 minut, pripravno za male obrtnike ali železničarje. Naslov v upravi. 143 j
Vinograd, 2 in pol orala, se proda pri Sv. Ani v Slov. gor. Vpraša se pri Francu Gole, 2g Veličina, Sv. Lenart v Slov. goriiah.	140
Katerega veseli malo, pa rodovitno posestvo, naj kupi moje; redi se lahko 2 kravi, in je osim minut od južne železnice na Štajerskem; pripravno tudi za železničarja. Cena 32 tisoč dinar-jev. Naslov v upravi.	141
Hišo z vrtičkom, nli primerno poslopje za preureditev, kupim brez posredovalca. 1 onudbe s popisom in ceno na upravo lista pod značko »Sosed«. 128
Harmonij z 10 spremeni, izvrsten, proda J. H., Maribor, Magdnlonski trg 4.	130
Strojno plesti poučujem, vse vrste obleke, gladke in rožaste, na navadnih in modernih stro-
Kupim večjo množino amerik podlage Riparia 1 ortalis in Gothe čez ali na tisoče 1. in II. izbora. lrijave na Stuliec Ivan, Slatina Radenci.	148
Večji smrekov gozd, kakor tudi vsako večjo množiro smrekovih hlodov, kupi električna zaga M. Obran, Marib., Tatten-bachova ulica.	112
V konkur/nem skladu gum-barne Bistrica je še večja zaloga raznovrstnih gumbov, ki se prodajo pod konkurenčno ee-no. 1 oizvedbe pri skladnem upravniku dr. U. lemcžu, o<i-vetniku v Slov. Ristrici. 151
I-e a i e'ena škarpna krma, 10
met. stolot otave in 16 met. stot sena na prodaj. Pesnica št. 42, vpraša se pri g. Klug. 138
Proda se približno 70 kub. m borovih in smrekovih hlodov za žage, prevoza prosto do postaje v 1 tuju in 1000 kub. m bukovega lesa na panju v Halozah Vprašati: Minoritski samostan v I''"j"-_127
Proda se zelo po (eni dobro ohranjen harmonij na 5 oktav in 5 registrov. Naslov v upravi lista.	12G
Generalno zastopstvo
jih v kratkem času za primerno plačilo. 1 letarna M. Vezjak v Mariboru, Splavarska ulita 6.
v	—J — r— . "•»M "i" u v/.
Na zeljo hrana in stanovanje v hiši. _155 1^1
Kože divjačine, zimske (december—marc), veverice, bele podlasice in druge kupuje po najvišjih cenah J. Ratej, Slov. 1 i-strica.
Vsemogočni je v svoji neskončni previdnosti poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, miloslljivega gospoda
Franc Hrasielj-a,
infuliranega arhidijakona, nadžupnika in dekana, duh. in konzist. svetnika v Konjicah.
Umrl je dne 7. februarja 1927, ob pol 2. popoldne
Pogreb je dne 10. februarja 1927, ob 10. dupddne v Konjicah.
Luhovscina njegove dekanije in njegovi sorodniki, njegovi duhovni sobratje in verno ljudstvo, kateremu je pasliroval kot nad vse dober in zvest dušni oče, čutijo v globoki žalosti nenadomestljivo izgubo, ki jih je zadela. Njihova molitev naj pripomore, da mu Vsemogočni dodeli večno plačilo v obilnosti!
Kon jice-Dal p i Hrastniku-Zagorje ob Savi-Trbovlje-Maribor, dne 7. februarja 1927.
Dekanijska duhovščina in sorodniki.
STEYR-WERKE A. G.
za SHS išče za
STEYR AUTOMOBILE
v vseh večjih me9tih države zastopstvo z lastnim vozom za
razkazovanje in podzastopstvo brez voza za razkazovanje (pri primernem poslovanju velik zaslužek).
Prodajne cene:
Steyr VII šestcilindrski, sedem sedežev, 12/50 PS, Torpedo, z zavoro na prednjih ko'.esih — 165.033 Din.
Steyr XII šestoilindrski, pet sedežev, 6/30 PS, Torpedo, i zavoro na prednjih kolesih in nihalna os (Schwingachse), 98.000 Din.
Dopis na: »Ferrum« d. d., Zagreb, Hatzova ulica broj 14
Poštanski pretinac 59	14i»
«adar pridem v irsslo Celje k nemSki cerkvi se podan pri Hladinii tam nakupim da 04 tega kaj imam!
Nakupim tam ca male dnart» 11 rodbino vso daril •se nejboljie. na,ceneje pri tel tvrdkl res doPIm.
Tam blago is oblatili aberei <a okus si vsak teflf. parhent, lamel svile ta klobuk nallepši trak.
Kogavice,
rokavice,
tople malce,
bele sraice,
lepe pisane odele
•se dobim tam najceneje.
Svilene rute ta na glavo la neveste pajiolan — -toda kai bi pravil dalji, pojdi in oglej si sam.
Zapomni le si prav natanine nasiov te dike trgcvia Prešernova itev. 14. Urdki Valentin Hladln.
Maribor, Jos. Martinz, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova ulica 1.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega nepozabnega očeta, brata, gospoca
Vinko Pečko
posestnika v Gočovi se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. To-sebno se zahvaljujemo g. kapiar:u, ki so pr.šli ob slabem vremer.u r.a tlom, g. žujniku, pevcem za petje pretresljivih žalestink in vsakemu, ki se je udeležil pogreba in spremil Llagoj olojnega k zadnjemu počitku na domače pokopališče k Sv. Itupertu v Slov. goricah.
Gočova, dne 17. jan. 1927. Genovela, Elizabeta, barija, Uršula, Julijana, hčere;
Kari, sin; Jožef, brat.	135
S)2n 5'- za 1 kg ceneje kakor namizno olje

8-
ji
v
M
))
loi a k I
Uporabite torej za salato in k pečenju samo bučno oljo „Kronska znamka"!
Tovarna olja, Albert S t i <;e i% Slov. Bistrica
<k» Ant*» Harib in Marija Waldhuber t krogu svojega ožjega orodstva. Zlati ženin je iz starodavne rodbine Harihove, ki je
r«podarila na Vrablovem posestvu na Slemenu, zlata nevesta pa
rodbine lAaldhuberjev, ki so živeli na Jegičevem gruntu. Občo pozornost je vzbujala zlata nevesla s svojo živahnostjo in korajžo cer srčkane vnukinje, ki so svoji babici in dedeku govorile pretepe napitnice. Zares, zdravo je bivati na svežim planinskem «raka! Tu narod biva še krepak! Lepa slovesnost bo ostala vsein r trajnem spominu.
Sv. Križ pri lUriboru. Naše vrle igralke so nam na Svečnico sopet pokazale, kaj premore gorečnost za izobrazbo! Oh ti po--edna svojeglavna Minka! En čas se je zdelo, da boš zmagala svo-ft stroge gospodinje in tiste hude dekle, nazadnje si pa le prišla ponižna in skesana domov k svoji ljubi mamici in k svojima do-»rima sestricama! Tako si se jim usmilila, ker so te povsod na-jnali iz službe, da je še nam gledalcem bilo težko pri srcu! No, potem si pa bila le srečna, ko si dosegla odpuščenje pri strogi gospe Mazinec, in ko so ti podale roko Hermina in Pavlina! Zakaj pa nisi prej ubogala dobrohoteče Fani, ki te je svarila pred sepremišljenimi koraki! Huda Katra te je malo preveč silila z iganci — pa saj si bila sama kriva, ker si jih zabelila s tisto i-iastjo, ki je bila za čevlje mazali! Zares, lepo je bilo! Le večkrat še kaj tacega!
Gor. Sv. Kunjrot«. Da se naše katoliško Prosvetno društvo giblje, dokaz prekrasna igra dne 2. februarja »Pastirci in kralji«, ki so jo prav lepo odigrali udje našega društva. Bil je sicer ples v vasi, a ljudje željni poštenega razvedrila, prišli so v mogočnem itevilu ter napolnili šolski prostor do zadnjega kotička. Vnovič li videl moške in ženske iz sosednih župnij, ki se niso ustrašili daljnega pota. Predavanje o igri je izborno izpeljala šolska deklica, hčerka g. grofa Bubna, nakar je Avguštin Žižek navdu-ieno deklamiral Gregorčičevo pesem. Igralci so se res potrudili ter so bili od občinstva burno aklamirani. Tako se dela na prosvetnem polju tukaj na jezikovni meji, kjer še je bilo pred malo iasa pred prevratom živahno raznarodovanje za famozno >Sud-•narko«. Zato pa prosimo vse čč. gg. duhovnike in druga dobra »rca, ki ste prejeli »milo prošnjo« s položnico, da velikodušno priskočite na pomoč z denarno podporo, da si letos postavimo ijzir. preuredimo cerkveno hišo v Društveni dom. Obmejne postojanke so predvsem potrebne izdatne pomoči, tolikobolj tukaj, ter ima mladina veliko veselje do narodnega in prosvetnega dela. Starejše ljudi bo težko pridobiti za narodno idejo, gre, da vsaj mlajši rod vzgojimo v narodnem duhu, ter da mu vcepimo gorečo ljubezen do zlatega maternega nam jezila in do rojstne «lovenske grude. Vsem blagim dobrotnikom se bo naša mladina bogato oddolžila v vstrajnem prosvetnem delu ter obljublja, da »o jezikovna obmejna postojanka Gor. Sv. Kungota poslala močna trdnjava v narodnem in verskem oziru.
Gornja Sv. Kungota. Nova zvezda se je prikazala v Gornji Iv. Kungoti. Zvest pristaš Radiča prerokuje — ljudje čujte — indne reči trosi okoli te klobasarije: Pravi, da naša katoliška fera bo še samo malo časa trajala, potem bo pa izginila kakor ineg. L u t r or\ a vera bo pa ostala do konca sveta. Pravi, da je lato tudi Luter izstopil iz katoliške vere, ker je znal, da bo trajala le malo časa. Hop, prerok, Jaka, sedaj si ga polomil, pa ne, :a človek zna strašno dobro cerkveno zgodovino — ubogi mi, taj naj začnemo? No to je še tolažba, da je to zadnji zdihljaj aboge propadle stranke, no, ne bo lake sile, očka, le potolažite se, Lutra pa si lepo v žakelj zvežite, da se ne razpase po župniji.
8v. Rupert v S!ov. gor. Bralno društvo vabi v nedeljo, 20. t. m. /.enjeno občinstvo na uprizoritev lepe podučljive igre »Mlinar in njegova hči, ki se vrši ob tretji uri popoldne v prostorih stare K>le.
Sv. Lenart pri Veliik Nedelji. Tragična smrt. Dne 31. jan.
se zjutraj v Podgorcih pri ženinu Ivanu Zorko zbirali gostje, ia bi šli na Brsnico po njegovo nevesto, Matildo Hanželič; med ijimi je bila tudi 46 letna vdova iz Brsnice, Ana Marin vlg. Zih--iavec. Pri običajnem zajutrku jo kar zadene na desno stran lica iS v levo roko kap. Poslali so takoj po duhovnika in po zdravnika r Muretlnce. Toda domači župnik ji ni mogel druzega podeliti, ¿»t sv. poslednje olje; a zdravnik je dal injekcije in konstatiral, 4a se bliža katastrofa; in je res še isti dan ob 1. popoldne izdihnila. Po smrti svojega moža, Franca Marin, ki je leta 1918 i&ot vojak umrl v Olcmucu, je živela vzgledno kol vdova in skrbna 'mati svojim štirim nepreskrbljenim otrokom. Blag ji spomin in pomilovanje žalostnim svatom.
Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. Volitve v oblastne skupščine so spravile naše samostojneže, pravilno nesamostojneže, ■ki so se v teku treh let iz strastnih liberalcev prelevili v razne stranke, tako 1. v demokrate, 2. v samostojne kmetijce ter 3. zašli t Radiču, ob vso pamet. Gospod Stipica Radič pri večini naših še ■tako zagrizenih sovražnikih naše mogočne Slovenske ljudske 'jtranke ne vleče, ker je vsakomur znano, da je Stipio varat ves hrvatski narod; Bolfenčani, po večini prebrisane glave, se ne •¡Sajo farbati od Radičevih agentov, kakor so to Rojs itd., izjemo ielajo le Zabavniki. Samostojneži, današnji radičevci so z vso sigurnostjo računali na popolno zmago, a doživeli so razočaranje tn popoln poraz. Franc Zbavnik iz Vodranc je hotel pridobiti volilce z žganjem, obljublal po tri buteleše žganja vsakemu votil-u, ki bi volil Radičeve kandidate. Vse to ni pomagalo! — Nekateri so menda žganje popili, a volili so po svoji vesti in pa-s-meti. Čast jim! Izid volitev to dobro kaže, kajti samostojneži in «radičevci so nazadovali od volitev v narodno skupščino za 74 iflasov; prej 125 glasov, sedaj le 5t in še te le po milosti nekaterih kratkovidnežev. Želimo in upamo, da se v prihodnje spametujejo ter poslušajo naše može. Večina nekdanjih samosloj-aežev je bila pač mnenja, da nikakor ne gre iti po navodilu gg. ■Sabavnikov, ki zmiraj vse pokvarijo. Ciril Zabavnik je priredil >aekaj zaupnih sestankov v prilog radičeviev. Vsi ti sestanki so .kili brezuspešni, ter je moral pobegniti imenovani povsod. Zadnje dni pred volitvami so poklicali uskoka Rojsa iz Ormoža, no, ta je jta vsezadnje pokvaril vse, še dobri pristaši Samostojne stranke "*o pri volitvah glasovali z našo SLS, ali pa se, vsaj nekateri, irolitev sploh vzdržali. Na volilnih sestankih pri Gregorinčiču na ■logu in pri Zabavniku v Jastrebcih je Rojs po 1 in pol ure kri-
klel in zabavljal črez vse. Vsevprek je zmerjal s tatovi, lumpi, «oljufi itd. Vsak poštenjak, re pristaš naše stranke, se je zgražal
govorom tega človeka. Na zadnjem sestanku ni mnogo manjkalo, da j,; Rojsa lastni pristaši postavili na hladno, kamor je jpadal. Vse kaj druzega so bili sestanki naše zmagovite SLS, na kojih je mirno, dostojno in v izvrstno zasnovanem govoru poročal naš kandidat, viničar g. Peter Pozman. Da so njegove be-lede padle na rodovitna tla, so pokazale volitve. Čast gre vsem jašim volilcem! Izvrstno so se držali Godeninci, Vodranci, Ja-«trebci, Kog, Gomi]a _ tu(1i Vitan, Lačaves, Brezovčak in Zasav-ci so bili to pot po večini naši.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Izkaz darov za pogorelce v Apačah pri Sv. I ovreniu na Dravskem polju. Podpisani odbor je prejel naslednje prispevke: zbirka 70 Din, posl. Ivan Vesenjak ¿000 Din, č. g. župnik Ogrizek 10 Din; po g. srezkem poglavarju ir. Vončini Hranilnica in posojilnica v Ptuju 1000 Din in Kreditna fcanka v Ptuju 300 Din; č. R. župnik Ivan Goričan 100 Din; Staj. hranilnica v Gradcu na pobud« g. ravnatelja Majcena (po srez. pogl v Ptuju^ 4000 I in, Posojilnica v Mariboru 1000 Din, g. Ivan Traun, trgovec, Ptujska gora 200 Din, Južnošl ajerska hranilnica ▼ Celju 500 Din, Ljudska posojilnica v Celju 200 Din, Trgovska zadruga r Ptuju 1000 Din, Posojilno drušlvo v Ptuju 2500 Din, Kmečka hranilnica in posoljini(a v Ptuju 1000 Din; škofijska zbirka po cerkvah lavantinske škofije 25 000 Din. — Skupno: S7.*80 Din. _ Izven pomožnega odbora se je pogorelcem razde-
lilo: podpora velikega župana v Mariboru po 4000 Din, in drž. j podpora po 39.C00 Lin, katero je s svojim neumornim prizadevanjem izposloval narodni poslanec gospod Vesenjak. Njemu in vsem blagim darovaliem, zlasti pa še preč. lav. škofijslvu, ki je s svojo zbirko odprlo toliko dobrodelnih rok, izreka podpisani odbor imenom bednih pogorelcev najprisrčnejšo zahvalo: Bog plati! — Pomožni odbor za pogorelce v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, dne 31. decembra 1926.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Tukajšnji esperantisti so priredili v nedeljo, dne 30. jan. t. 1. v gostilni gospoda Jakoba Novak, svoj družabni večer z igro, srečolovom itd., ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi veseloigra »Stari grehi«, je pod spretnim vodstvom našega splošno priljubljenega zdravnika g. dr. Pirnata, prav dobro uspela, zakar mu bodi izrečena najlepša zahvala. Hvala tudi vsem, ki so, bodisi kol darovalci dobitkov, igralci, gostje ali na kakšen način pripomogli k uspehu prireditve in prosimo, da nam ostanejo tudi v bodoče tako naklonjeni. Hvala povsem cenj. gostom iz Marilora, Hoč, Buš in Fale, ki so si pa morali, žalibog, radi neugodnih prometnih zvez takoj po igri vrniti. Na svidenje!
Makole, Naša društva pridno delajo. Dne 26. decembra pr. 1. je priredilo Prosvetno društvo igro »Krivoprisežnik«. Društveni sestanki se vrše redno vsak mesec. Orlovska organizacija napreduje. S svojimi poučnimi sestanki in s telovadbo trga mladino gostilnam in vzgaja v pomoč in ponos staršem in narodu. Vas fantje, kateri še niste v orlovski organizaciji, vas vaši tovariši vabijo v orlovske vrste, da z njimi skupno korakate skozi pot življenja k svojemu cilju. I raznik Brezmadežne 8. dec. smo tudi dostojno proslavili Orli in Orlice s skupnim sv. obhajilom. Naši Orlici in Orličice tudi pridno telovadijo. Vas vse, ki ljubite mladino in katoliška društva pa prosimo, da jo podpirate, saj ona je bodočnost naroda. Bog živi!
Slovcnjftrailec. Volitve v oblastno skupščino so se izvršile pri nas povsem mirno in v lepem redu. Kakor znano, je odnesla zmago na celi črti naša Slovenska lujdska stranka. Po objavljenem rezultatu so pa tudi naši nasprotniki znali prenašali njih temeljit poraz v splošnem še dosti možato in dostojno. Izjemo j je delal samo neki Creslovnik, pisar pri okrajnem sodišču, katerega je popolna in sijajna zmaga našega poštenega ljudstva strahovito razburila. Svojemu nezadovoljstvu o izidu volitev je dal duška s tem, da je v Gollovi gostilni razgrajal skoro do polnoči ter pri» tem izbruhal dokaj najnesramnejših psovk na naše volilce meščane in kmetskega stanu, kar si bomo dobro zapomnili. Da bo pa javnost zaznala, kakega kova in značaja da ta gospod je, še povemo to, da je ob času Korošec—Davidovičeve vlade prišel k nekemu sestanku članov Slovenske ljudske stranke ter tam prijavil svoj vstop v krajno organizacijo SLS v Slovenj-gradcu, nakar je bil tudi vpisan, toda ko nam je pozneje zopet hrbet obrnil, nismo prav nič žalovali za njim. Priporočamo lega gospoda dež. sodnemu svetniku in smo prepričani, da ga bo primerno podučil, kako se je treba vesti tudi izven službe uslužbencu, ki ima svoj kruh od davkoplačeval« ev, kateri pač ne bodo trpeli, da bi jih kdorkoli javno zasramoval zaradi njih političnega mišljenja.
šaleška dolina. Zadnjič smo v odstotkih pojasnili, kako so se posamezne občine v naši dolini udeleževale volitev dne 23. jan. in kako so volile glede na pripadnost k naši stranki. Poglejmo še, koliko so dobile nasprotne stranke v posameznih občinah. Druga skrinjica je bila združenih socialdemokratov. Razmeroma največ je dobila ta skrinjica v občini Skale, kjer je dosegla 41% vseh oddanih glasov, za njo pride Velenje s 35%, potem Šoštanj z 28%, Topolščica z 21%, St. 11 j z 15%, St. Janž z 8% in St. Andraž z 1%. Tretja skrinjica je bila Pucljeva. Največ odstotkov oddanih glasov je dosegla v občini Topolščica, in sicer 12 9%, za njo pride SI. Janž z 7%, potem Šoštanj z 0.9%, Velenje z 0.8%, Skale z 0.7%, Št. Ilj z 0.5%, SI. Andraž z 0%. Zerjavovi demokrati so dobili razmeroma največ v Šoštanju, namreč 20%, potem v Velenju 8%, v St. Andražu *4.8%, v St. Ilju 4.39%, v Topolščici 4.32%, v Skalah 2% in v St. Janžu 0.8%. Razmeroma je torej socialdemokratov največ v Skalah, najmanj v St. Andražu. Samostojnih kmetijcev ali Pucelj-radičevcev je razmeroma največ v Topolščici 12 9%, najmanj v SI. Andražu nič. Žerjavovcev je največ v Šoštanju: 20%, najmanj v St. Janžu: 0.8%. Celotno razmerje strank v Šaleški dolini je za našo stranko 68%, za soc. demokrate 18%, za Zerjavovce 9%, za Pucelj-Radičevce 4%; desetink v tem slučaju nismo vpoštevali.
Petrnvče Marsikateri izven naše občine je mislil, da vsled tega, ker imamo župana iz vrst Pucljevih pristašev, je ljudstvo naše občine že po večini v liberalnem taboru, da je župan liberalec bil izvoljen, kriv je bil nekdaj ugledni mož iz naših vrst. 23. januar pa je pokazal, da so pristaši SI S v petrovški obMni še vedno na vrhunru. Na dan volitev, ko je bil znan rezultat glasov, so pucljevci kar obledeli in niso mogli verjeti resnici, da njihovo, za ljudstvo pogubno stranko vse zapušča. Tudi vožnja volilcev z Lorberjevim avtom ni prinesla, po vojski črez noč obogatelemu Tončeku iz Arjevasi in mamici Vodenikovi iz Petrovč zaželjenega uspeha. Da pa bode svet zvedel, kakšne naprednjake imamo tu-kai. nai nmfp!m ta le nanredni slučaj: Na dan volitev se pripelje pred občinsko pisarno s svojim avtom znani Apnarjev Frence ter stopi v volilni lokal, ne da bi se, kakor olika zahteva, odkril pred zbrano volilno komisijo, nakar ga gospod komisar vzame v roke in ga poduči, da taki gospodje, koji se tako vozijo, naj znajo tudi toliko olike, da spustijo tiča izpod klobuka, kadar pridejo v volilni lokal. Mislimo, da si bode Frence to naprednost dobro zapomnil.
Šmartno ob Paki. Tukajšnji občinski odbor je svoječasno napravil v svoji seji sklep, da se vloži prošnja na poštno in žel. ravnateljstvo za prepis imena pošle in postaje, katera oba urada sta se doslej imenovala Rečica ob Paki. Sedaj je županstvo prejelo odlok, s katerim se ta prošnja rešuje tako, da se v naprej poštni in postajni urad imenujeta Šmartno ob Paki. To je zelo pametno, ker so se vedno godile pomote in so pisma, namenjena sem, romala na Rečico ob Savinji. Tudi se nahaja pošta in železniška postaja v vasi Šmartno ter tudi na zemljišču kat. občine Šmartno, ne pa v vasi Rečica. Vnaprej torej naj vsak, ki pišem sem kako pismo, naslovi pošto Šmartno ob Paki.
Matija Munda:
»i lise gaj te, da zmerom zvesti
(Ob stoletnici rojstva Božidarja Raiča)
Te dni (dne 9. februarja) poteče ravno sto let, odkar se je na prijaznem griču Zvabu, župnije Sv. Tomaža nad Ormožem rodil mož, ki je zavzemal v drugi polovici preteklega stoletja važno vlogo na kulturnem in političnem polju našega narodnega življenja: Božidar Raič. (Pravzaprav se je Baič pisal Rajh, kakor se še danes pišejo njegovi sorodniki, toda kol navdušen Slovan je svoje hebrejsko ime Matija prestavil v Božidarja, nemški zveneč priimek Rajh pa v Raiča.) Oče Jurij, po domače Vrlek, je bil poljedelec, sodar in tkalec. Sin Matija je obiskoval ljudsko šolo pri Sv. Tomažu (na Runču takrat še ni bilo šole), nakar ga pošljejo starši kot zelo nadarjenega učenca v gimnazijo, kalero je dovršil deloma v Varaždinu, deloma v Zagrebu Študiral je nato bogoslovje v Gradcu in bil v duhovnika posvečen 31. julija 1850. V počitnicah je pomagal očetu pri sodarski obrti. Kol bogoslovec drugega letnika si je baje sam naredil »lagviček« (sodček). Kap-lanoval je na to eno leto v I jutomeru, dve leti v Slivnici, 1. 1853 pa je bil imenovan za profesorja slovenščine na mariborski gim-
naziji. Ker se je pa tukaj odločno potegoval za pravice slaven skega jezika, je moral zavod zapustiti in je bil za kazen nastavljen za kaplana pri Sv. Barbari v Halozah (1860—1870), kjer j« na to postal tudi župnik. Leta 1884. je bil kol poslanec izvoljen v državni zbor, kjer je v neštetih govorih junaško zagovorjal pravice slovenskega naroda. A nakopal si je bolezen, moral je ▼ posteljo in v bolnico na Dunaju; ko je malo okreval, ga prepeljejo v Lljubano, kjer je 6. junija l. 1886. v krogu svojih tovarišev umrl. To je njegova prva in zadnja slika. Počiva na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani, v grobnici slovenskega pisateljskega društva. Nagrobni govor mu je govoril njegov iskreni prijatelj dr. Vošnjak.
Božidar Raič je bil jezikoslovec, pisatelj, politik, po soglasnem mnenju naš najboljši ljudski govornik. Napisal je celo vrst« jezikoslovnih razprav, povesli za prosto ljudstvo, dopisavol j« skoraj v vse takratne slovenske liste in se povsod potegoval z* zedinjeno Slovenijo, za pravice slovenskega naroda in jezika v šoli in uradu. Natančnejši pregled njegovega pisateljskega delovanja bi čitateljev »Slov. Gospodarja« najbrž ne zanimal, zato prehajam kar na Raiča politika in govornika.
Pravzaprav je naš slovenski narod šele takrat začel živeti svoje zavestno narodno življenje, ko so slovenski rodoljubi vzbudili v širokih plasteh naroda narodno zavesi in narodni ponos, ki ju je zamorila večstoletna narodna sužnost. To se je zgodilo zlasti v dobi slovenskih taborov, velikih ljudskih manifestacij, ki so jih prirejali štajerski rodoljubi od leta 1868. do 1872 po vsej Sloveniji. 1 oleg dr. Zamika je bil najznamenitejši govornik na teh taborih ravno Božidar Raič. Jedro Raičevih taborskih govorov, bodisi potem na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru dne 9. avgusta leta 1868, bodisi v Ormožu (8. avgusta leta 1869.), ali v Zaliu (saj se je udeležil menda vseh), je bila vedno zahteva, da morajo biti osnovne šole čislo slovenske, v srednjih šolah učni jezik slovenski, in pa zahteva po zedinjeni Sloveniji. »Bil je pravi govornik za ljudstvo, njegov krepki glas je prodiral na vse strani, da so pri taborih, ko je zbrano bilo včasih do 10 tisoč poslušalcev, ga slišali tudi najbolj oddaljeni. In govoriti je znal in s svojo ognjevito besedo segati vsem v srca, ker so vsi čutili, da kar govori, mu prihaja iz srca, ki je poznalo edino ljubezen, svoj slovenski narod.« (Dr. Josip Vošnjak: Spomini. Str. 163.) Ko je na ljudskem taboru v Ormožu dne 9. avgusta leta 1868. s svojim gromovitim glasom pozval narod: »Prisegajte, da zmerom zvesti ostanete svojemu slovenskemu narodu in domovini! Prisegajte!«, so se vzdignile vse roke in odmevali so tisočeri klici: »Prisegamo!«
Svojih govorov navadno ni pisal, njegovi govori niso biß učeno sestavljeni, o predmetu, o katerem je mislil govoriti, je nekaj časa razmišljaj, potem pa stopil na govorniški oder in beseda mu je lekla navadno gladko. Bil je rojen govornik. Tako j» bil zamaknjen v svoj govor, da še telesnih bolečin ni čutil dr. Vošnjak pripoveduje v svojih »Spominih«, da je na taboru v Ormožu nekoč zapäzil med Raičevim govorom, da mu kri kaplja iz desne roke. Tesar, ki je zbijal oder, je zabil en žrebelj tako nerodno, da je konec žreblja motel iz deske. Ko je Raič v svoji navdušenosti udaril po deski, mu je žrebelj predrl kožo na roki, ne da bi on sam to zapazil. S tem je dejanski pokazal, da je pripravljen tudi svojo kri preliti za svoj narod.	IrhU ■■ ■
Kot polilik je bil Raič zelo agilen, v deželnem in državnem zboru je vložil nešteto interpelacij v korist svojih volilcev iz ptujskega okraja. Nerad se je posvetil politiki. Ko so ga prišli trije njegovi prijatelji iz Ptuja prigovarjat, naj prevzame kandidaturo za državni zbor, jim je rekel: »I red desitimi leti bi bil rad poslanec, sedaj se pa ne čutim več zmožnega.« Ker pa prijatelji niso odnehali, jim je rekel: »Veliko sem se že žrtvoval, pa če še to žrtev zahtevate, »pošljite me v Beč, pa me ga ne bo več.« Tako se je tudi zgodilo. Politika, oziroma ponesrečen parlamentarni nastop, mu je skopal prerani grob. Na proračunski seji na-učnega ministra dne 19. marca 1886 je bil Raič določen kot govornik. Svoj govor si je napisal ter ga bral, kar pa je bilo po pravilniku zabranjeno. Predsednik dr. Smolka ga prekine z opazko: »Im Parlamente wird gesprochen, nicht gelesen« in mu odvzame besedo. To je pa Raič kot proslavljeni govornik slovenskih taborov smatral za svojo največjo žalitev, tega njegova moška duša ni slrpela. Zbolel je vsled lega in kmalu na to umrL
Raičeva doba slovenskih taborov in pa naša doba sta si ▼ marsičem podobni. Saj naš slovenski narod še vedno bije boj za svojo narodno in kulturno samostojnost, saj še vedno zahtevamo zedinjeno Slovenijo in se borimo za veljavo slovenskega jezika v šolah in uradih, samo s to razliko, da je v Raičevi dobi bil ta boj naperjen proti zatiralcem od strani tujega germanskega naroda, dočim velja danes ta boj onim oblastnikom sorodne bratske krvi, ki hočejo zbrisati s površja vsak sled slovenstva. Niso ti zborovanja naše SLS, ki še vedno ščiti prapor slovenstva, kakor nekdaj slovenski tabori? »Mi hočemo živeti, mi nočemo umreti«, to je naše geslo nekdaj in sedaj, to bo naše geslo tudi v bodočnosti. Zadnje volitve v deželne zlore so to potrdile. Nismo prolidržavni elementi, mi ljubimo to državo, ki je plod naših stoletnih sanj, smo pa in ostanemo Slovenci, ne pustimo si od nikogar uničevati svojih kullurnih dobrin, zahtevamo samo pravice, ki jih lahko zahteva svoboden narod v svobodni državi. Ker smo Slovenci, je naša prva dolžnost, da čuvamo vse to, kar spada k bistvu slovenskega naroda, katerega člani smo po rojstvu, to je njegov jezik, vera, kultura in tradicija. Trije narodi tvorimo našo državo, vsak zase skušajmo dvigniti svojo kulturo do najvišje stopnje, Slovenci ostanimo Slovenci, Hrvati Hrvati, Srbi pa Srbi, vsi skupaj ustvarjamo eno enotno jugoslovansko kulturo in po eventualnem posredovanju posebnih vrednot zidajmo pod eno državno streho dom sreče in zadovoljstva, ki so ga v duhu gledali vsi veliki naši možje od Triglava do Vardara.
Časi so pa danes taki, da bi še rabili Raičev, ki bi nam na slovenskih taborih klicali: »Prisegajte, da zmerom zvesti ostanete svojemu slovenskemu narodu in domovini!« Mogofe nas čaka še huda borba a upanje na končno zmago nam daje pogum. Zakaj narod, ki noče umreti, ne umrje.
Broi 7031/14-1926.
lova.
Lovska pravica krajevne občine 2 a b 1 j e k se da potoni javne dražbe do 31. marca 1934 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 3. marca 1927 ob pol 13. uri v prostorih občinskega urada v Slov. Bistrici, to je na uradnem dnevu. Sreski pog'avar v Mariboru, desni breg,
dne 27. januarja 1927.	134
Poljanec s. r.
Broj 415/2-1927.
Fr^^p lov«.
Lovska pravica krajevne občine Hrastovec se da potom javne dražbe do 31. marca 1933 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 3. marca t. 1., ob 12. uri v prostorih občinskega urada v S^v. Bistrici, t. j. na uradni dan. Sreski poglavar v Mariboru, desni breg, dne 27. januarja 1927.	133
Poljanec s. r.
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
ÜD
E
E
E
E
E
E rn
Priden, zanesljiv ekonom ali (Schaffer) ki je posebno v hmeljarstvu in če mogoče v sadjarstvu izurjen, se za takojšnji nastop išče. Samski imajo prednost. Ponudbe prosim s prepisom spričeval na naslov J os. Ornig, Ptuj.	118
Kubanca, popolnoma zdrava in tvrsta, koja bi samostojno •pravljala tudi vsa druga gospodinjska dela, se išče proti dobri plači k tročlanski obitelji z enim šolskim otrokom. Služ-bodajalec je akademičen inte-ligent v lepem slovenskem trgu ob železnici. V slučaju službenega zadovoljstva postane višina plače postranska stvar. Starost 30—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj poznanja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami na upravo lista pod značko »Hišna pomoč 3«. 79 3—1
Lepo posestvo, okoli 30 oralov, blizu postaje St. 11 j se da v najem, ali proda takoj. Vpraša se pri Antonu Preskar, Cirknica št. 11, St. Ilj v Slov, gor. 98
Skoro čisto nov mlin na votlo
se proda za 6000 Din. Pojasnila daje Florjan Narat, Sv. Jurij, p. Sv. Kungota.	113 2—1
Na pr.MiMj je lepo posestvo, ki rneri 42 oralov z lepim gozdom, njivami in travniki z dobro ohranjeno hišo z dvema gospodarskima poslopjema in kozolcem, leži blizu Zidanega mosta, 15 minut od glavne ceste; živine ?e lahko redi do 6 glav. Cena je 85.000 Din in prevžitek za 63 let «taro osebo. Več se izve pri županu Jakobu Draksler na Dolu pri Hrastniku.	85
Dobro ohranjeno svetlo pohištvo za spalnico, dve postelji itd. se radi preselitve proda. Oglasiti se je pri gospe G. Suklje, Laško.	121

Prvovrstne cepljenke na podlagi rip. portalis in Gothe št. 9 vrste: silvanec, beli burgundec in muškalni silvanec ima na prodaj par tisoč komadov Ivan Kren, trsničar, Plavč, p. Zg. Sv. Kungota pri Mariboru 107
2—1
Kupim etaro zlato in srebru, stari denar, srebrne krone itd. d Ackermann, urar v Ptuju.
1704
Kupujem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Pla-iilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotina Korošec, Rečica ob Paki	1401
Cepljene trte, na amerikanskib podlagah, pod vsako konkureni ao ceno nudi trtnica Franc Ze-lenko, trtnar, Rucmanci, Sv. To-nfli ori Ormožu 1655 10—1
Pozor pri reji prašičev! Ako hočete imeti prašiče zdrave, ds bodo radi jedli in debelili se, dodenite jim vsaj dvakrat tedensko po tri žlice »Mastelinat Tega dobite v vseh trgovinah
Zastonj dobite eno volneno rute pri nakupu za 100 Din blaga, pri nakupu za 500 Din blaga do bite en plet — platno dobite tt od 6 Din naprej, kakor tudi zim sko blago skoraj pol zastonj pri J. Trpin, Glavni trg 17 t Mariboru._ 21 10—1
Večjo množino slivovke proda Josip Gamser, Zg. Sv. Kungota.
110
Kmet,e, posestnik !
najboljše zamenjate in presate olje v tovarni bučnega olja J Hochmuller v Mariboru, Por mostom (Magdalenska stran) Dobijo se po ceni najredilnejšt otrobi.	100 12—1
y e 11 k i in m a j li ni
govore o prodaji pri tvrdki
Fraic Kirič Apače
radi prezidave, kar dobe tam kaj po zelo nizkih ceoah naj boljše blago.
Kdor v „Slov Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
I
II

3 [=»91=1 &«] È^ ¡Hi
I
II
in
I ;
ll
Si
Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
Okrajni posoj Inici v Ljutomeru
r. z. z n. z.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje.
Tekoča računi.
Posojilo na poroštvo, zastavo In vknjižbo
Uraduje za stranke vsak delavnik od 8
59
ff

ÜL*
do 12. ure.
t
n r^i r^sTi rcssi r^-j f¿
Vse bar potrebuj
»
za srbe, svojo družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebrnino, ure, vcrižice, prstane, uhine, zapestnice in v; s
v.-jC-«5i?^::;:nrate za briije in rezanja las, ncžr, škarje, dcze za cigarete, dcnar-O. r.i c, lislnice, fcdala in
___ . /- A rr.jrczličncjše praktične
C^	vŽn i ""t'mcte morete kuoiti
® fta® ^ 1 'X vrez vsu'.:ega rizika, ker nepovsefno tn'oj ra željo zr menja z trudim. Preglejte bogato ilustrovani divot-cerilr, ki ra" drVite brezplačno od svetovne tvrdke II. Lat^er v 1 jufcPani št. 802.
osledice so strašne

če se Mnemuri pinvi'no negovanje relega teles». 7.« naSî nčetjo in dedi« »o vedeli, da dnevna uporaba pravega Kellerevega „Elsa-fluida* krepi mišice in kite, d;ije živcem moči in varuje pred boleznijo. L>r,'nenje in umivanje z Klsallridom nas otuirži svežo in in odporne, umirja živce iu uldažuje bolečine. S svojo iiinogostrars' uporabo «e pokaztiie Klsutloid cd ztiu j in znotraj veilno koristnim kot staro dobro domače sredstvo in khsmetikum. Močnejšo in boljšega delovanja kot Irancosko žgau,e.
a^fovii'* .a poizktu t fokarnah In od?ovar aiotth proda Binoh irreeno „Felleriev* pi-avi t'8» uid, t pni kusn h sleklcn» icah po- — Din, d\-o nati.< a r'.ienii ah po - um kil apoi-ijalnih »tt-kienii-ah no Wi — L>in. — t'o pnšii pride ein l-uti-a. um vač »« n.troči naenkrat. L zavoin no in poatnino vrt-d «tane:
9 noLKkuauili ai' H rivojn&tih »'.> J spt.-i a)n; atckleojci ( t — Din 87 .	, tS	...	. 1.1.V- .
M	. «	. i»	. aw- .
Naro^la nasloviti r«?|o£nn takole:
Fitqrcn V. Feller, lekarnar v Siubîcî Uonjl, Elsatrjj it. ril Kuj	Hrvatska.	1-1. I v.
V£


V MARIBORU
priporoča lepe razglednice in" dopisnice. Listje In cvetje za rože, svileni in barvasti papir, ekrasne trakove, knjige poučne in znanstvene; albume za razglednice in poezije; pise'mski papir v kasetah
^¡¡¡¡¡^ in mapah; pisalne garniture; na livna peresa; razne nabožne slike in podobice; rožne vence: molit-venike v izredno lepih vezavah: vse pisarniške in šolske potrebščine; sliKovnice za mladino itd,
Kostanjev taninski les
najtoo.neje plačilo, običajne dimenzije, celoletna dobava kupi za najvišje cene: Franc Kupnik, Podplat. Ponudite hlode hrastov, brest, javor, orehovi	115
V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBOR!)
KOBOŠKA CESTA 5 ' ..	ALEKSANDROV\ O 6
—

in v podružnici
boste kupili na]cene]e; pnirera rsročila se odpremiio naihitreie ' Trgovci dob»io običajni popnst 1
Tiskar' Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Broie, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč,
darja«, j-rpdstuvuik: Janš Goleč, uovinui v Mariboru.
se prodaja vso zimsko blago, kakor barhente, zimske &tafr-
itd. Za neveste in ženine velika zaloga vsakovrstne volna svile in štofa (tudi črni) po znižanih cenah. Prej ko kupite *	si oglejte zalogo pri	78
ANTON MACUN, MANUFAKTURNA TRGOVINA Maribor, Gosposka ulica 10.	Podružnica v Ptuj®
I/ V	1 r <5 * V e
Koze od divjačine
zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Makso	?
Zagreb, Boškovičeva ulica 40 Brzojavi: Tauria Zagreb. — Telelon št. 13—89.
kostanjeva drva za
i^rara TAITIK" r=i r—i l===-
neobeljena, do 1.20 m do^a, od 10 do 45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, even-tuelno proti akreditivu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4. — Posredovalci dobijo provizijo.
1.
2. d. i. 5. 8.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 18. 14. 16. 1H.
17.
18.
19.
20. 21.
Cirilova knjižnica
obsega dosedaj sledeče zvezke:
Naša država (razprodano).	V-
Jugoslovanski Piemont, 7 Diu.
Slovenska žena, 10 Din.
Moj stric i it moj župnik, 8 Din.
Gladiatorji. 1. del. 8 Din.
Gladiatorji^ 11. del, 10 Din.
Nevidni človek, 7 Din.
Dušica, L del 16 Din, II. del 25 Din, III. dol (h* * tiska).
V libijski puščavi, 12 Din.
Živ pokopan. 8 Din.
Izpovedi socialista, 16 Din.
Džungla, 1. del 18 Din, II. del 14 Din.
Šumi. šumi Drava, 5 Din.	f;
Slovenske gorice, 7 Din.
Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
Mali svet naših očetov, 28 Din.
Iz otroških ust.
Kadar rože cveto. 8.50 Din.
Zadnji Mohikanec, 11 Din.
Dom
Kratka zgodovina Maribors, 20 Din
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ El	S
S Naložite denar !e pri S
□
1 Ljudski posojilnici i
13
m
m
m
m
m n
ü
m n n
v Celju
registrirani zadrugi i ^omejeno miz4
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	59
ReDtni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
n
o o m m n

novinar v Mariboru — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo