Ameriška Domovina /%■ IVI' I I%1~ 1-10 IVI F- AMERICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. IX U Than! zahfeva oslro kazen za napad na ZN Katanško vojaštvo je napadlo dva uradnika ZN v Eli-zabethvillu. Glavni tajnik ZN zahteva ostro kazen za napadalce. ELIZABETHVILLE, Kongo. V toreik večer je skupina ka-^anških padalcev, ki je stražila Stanovanje glavnega poveljnika 'katanšike vojske gen. Norbeta Mulke, napadla dva uradnika ZN, ko sta šla na večerjo v čast ameriškega senatorja T. J- Dodd, ki je bil tam na obisku. Avstralec G. Smith, ki vodi ci-vilni del poslov ZN v Elizabeth-yilliu, je odšel brez; večjih po-S'kcidib) Anglež B. Urquhart, podočnik Dr. S. Linnerja, načelnika civilnih poslov ZN v Kongu, P3 je bil hudo pretepen in so mu Pri napadu polomili rebra. Obema bi se utegnilo zgoditd kaj hujšega, da ju ni rešil ameriški konzul Louis Hoffack-er. Glavni tajnik ZN U Thant je ttaiočil dr. Limmerju, naj vloži v ^I'izabethvi'llu oster protest in zahteva za napadalce strogo ka-ZGn za ta “nečloveški postopek.” Kaznovanje morilcev v Kindu obtičalo LEOPOLDVILLE, Kongo. — Abesinske čete v sklopu čet ZN B° zasedle mesto Kiodu v pokra, lini Kivu, kjer so pred več kot ^Vemi tedni pomorili nahujska-d domači vojaki .13 italijanskih letalcev v službi ZN, jih razsekali im njihovo meso delno prodali ljudožrcem. V mestu je skupno okoli 800 dož ZNj vendar se jim še ni po-3rečilo zajeti morilcev. Veliko vprašanje je, če jim bo to sploh Uspelo, ker so imeli morilci do-časa za beg v gozd. Kongo-3ka vlada v Leopoldvillu je od-Qnila imenovanje svojih za-sl°pnilkiov v komisijo, ki naj bi Ve's zločin preiskala. ^atoliški škofje za ozna-Cei»je filmov “za odrasle” Washington, d. c. — od- r katoliških škofo'V je v poro-Ccd vodstvu Cerkve v ZDA de-> da bo javnost zahtevala in v Detno izsilila obvezno ozna-vanje vsebine filmov z ozirom „ d, ali so primerni za vse ali jj .do za odrasle,” če se ne bodo ‘ mske družbe škoro same odlo-^me označuJej° s tega ^^dočilo katoliških škofov je te 0341-0 P0®61*3110 Slede neka. ^ rd Wjih filmov in nekaterih ^j^dačih proizvodov, ki jim je v 1 vrsti za finančni uspeh ne-lraje Se na vsebino filma. j^avid Albert Charles bo °N,DOlN. Vel- Brit- — Urad-bii bil° objavljeno, da je do- Geis ° <4lX1 s4ar* Prvorojenec prin. Lij6 ^Mrgarete, sestre kraljice Apthbe,te II” in njene6a moža v0(j °ny J ones-Armstrong, voj- Alik0 ^nowdonskega, ime David ^ert Charles. 1'0db'ViS Je Peti olan kraljeve de po vrstnem redu do na-stva na brittskem prestolu. sled ^OUDV Vremenski prerok pravi: te^^a^n° d dplojše. Najvišja dperatura 43. tura 43. Sestanek Stevensona in Frondizija brez uspeha WASHINGTON, D. C. — Argentinski predsednik Frondizi je izrazil željo za razgovore z ZDA na otoku Trinidad, kjer se je ustavil na svoji poti v Kanado. Kennedy je naprosil Stevensona, naj odleti na Trinidad in se sestane s Frondizijem. Sestanek je bil sklican na hitro roko na argentinsko inicijativo. Steven, son je zvedel šele na sestanku, kaj želi Frondizi. Argentinec je želel ohladiti naše navdušenje nad napovedano konferenco zunanjih ministrov OAD, ki naj bi se vršila 10. januarja. Na konferenci naj bi udeleženi zunanji ministri o-bravnavali na inicijativo Kolumbije odnos OAD do Kube. Kolumbiji že preseda Castrovo rovarjenje v državah Latinske Amerike in želi, da bi OAD čim preje napravila konkretne sklepe, kako zavreti rovarjenje. Frondizi ni za noben oster nastop proti Kubi in je radi tega reke^ da se njegova dežela naj-brže ne bi mogla udeležiti konference. Trdil je, da so podobnega mnenja tudi Brazilija, Mehiko in Ekvador. Nameravana konferenca zunanjih ministrov bi torej pomenila začetek krize v OAS. Stevenson ni zagovarjal take akcije, je pa tudi ni obsojal. Sporazumela sta se samo v toliko, da bedo diplomatje skušali tekom decembra najti kompromis v tej z a d e v L Steyenspn in Frondizi sita seveda govorila tudi o ameriški pomoči, pri čemur je Frondizi izrazil strah, da gre vsa ameriška akcija prepočasi od rok in da večina držav Latinske Amerike potrebuje hitro pomoč. Zanimivo je da sta oba politika po razgovoru nadaljevala svojo pot v isti smeri: proti new-yorškemu letališču Idlewild, kjer »ta dala časnikarjem vsak svojo izjavo. Le čemu je bil potem potreben sestanek na Tri-nidadu ali ga ne bi bilo mogoče opraviti kar v New Yorku? „ vi ■■ Zaklonišče za 30,000 Kongoska vlada obnovila j^j v Clevelandu? redne zveze z Belgijo LEOPOLDVILLE, Kongo. __________ Kongoški parlament je na vladin predlog sklenil, da obnovi diplomatske stike z Belgijo, ki jih je lani v svoji zaletelosti prekinil bivši predsednik Lumumba. Predlog je zaenkrat o-dobril predstavniški dom, senat ga bo predvidoma v par dneh. Vlada je napravila ta sklep na pritisk Belgijcev, ki so se na prošnjo kongoške javne u-prave vrnili in prevzeli mesta, ki so jih imeli pred proglasitvijo kongoške neodvisnosti. Ti Belgijci so namreč trenutno edini sposobni uradniški element in brez njega ne morejo delati ne kongoška javna uprava ne organi ZN. Belgijci so zahtevali varstvo od njihove domače države, zažugali so, da bodo drugače zopet šli nazaj v Belgijo. Kongoška vlada je napravila še drug sklep. Dovolila je četam ZN svobodno gibanje po vsem Kongu in tudi svobodno uporabo vseh prevoznih in prekladal-nih sredstev. Čete ZN niso namreč imele do sedaj zakonite pravice, da delajo red po Kongu, tako so trdili kongoški pravniki. Sedaj jo imajo. Vprašanje je le, kaj jim bo pomagala, ko bodo delali red na področjih posameznih plemen. o razmerah v Angoli Preiskovalni odbor ZN J®5'!1 Broz-iito umiva ušesa svojim pristašem BEOGRAD, FLRJ: — Tito je dal sklicati sejo svojega 135-članskega glavnega 'odbora jugoslovanske komunistične stranke, da tam umije ušesa ne samo udeležencem, ampak tudi vsem jugoslovanskim komunistom. V svojem govoru je precej brezobzirno kritiziral vse njihove napake. Zahteval je, da morajo postati boljši komunisti, ali pa jih bo pognal iz stranke Mnogim tovarišem je gospodarski razmah zmešal glave in se radi tega obnašajo bolj kot kapitalisti kakor pa komunisti, je ugotovil Tito. Podobno tolče po tovariših tudi obširno tajniški) poročilo, ki ga je obenem objavil Titov 14-članski izvršilni odbor. Tudi to poročilo očita komunistom “negativno stališče” do tekočega gospodarskega in politjcnega dogajanja. Nekateri tovariši vidijo v reformah samo nevarnost za njihove privilegije, drugi pa zopet porabljajo priliko za “lahke zaslužke”. Poročilo seveda daje tudi nauke, kako naj se komunisti poboljšajo. Pri tem povdarja, da jim posebno manjka “ideološke vzgoje”. Tako muziko smo slišali že nekajkrat. Ni torej nova. Značilna je pa po tem, da je v njej močno povdarjen odstotek žu- Posebni preiskovalni odbor ZN trdi, da se je položaj v portugalski Angoli v Afriki poslabšal in da morejo rešiti deželo le globoke reforme. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Petčlanska komisija ZN pod predsedstvom Bolivijca dr. Carlosa Salamance je predložila ZN svoje poročilo, ki ga je sestavila na cmnovi podatkov zbranih izven Angole o položaju v portugalski Angoli v jugozahodni A-friiki. Odbor je bil imenovan na lanskem zasedanju glavne skupščine ZN. Portugalci mu niso dovolili vstopa v Angolo češ, da je Angola neposredni del Portugalske ne pa kolonija in da se zato ZN nič ne tiče. Poročilo pravi, da se položaj v severozahodni Angoli, kjer je prišlo zadnjo spomlad do upoa domačinov, poslabšal in da ni mogoče računati na resno izboljšanje tamkajšnjih razmer brez novih, globokih reform. Poročilo pravi, da odboru ni bilo mogoče dobiti dokazov za portugalske trditve, da je bdi upor organiziran od zunaj in da je od zunaj tudi voden. Prav tako ne, da bi bili v njegovem vodstvu komunisti. Druga plat zvona Obsežno poročilo v znanem mesečniku “Reader’s Digest,” ki ga je seAavii ameriški črnec ki je Angolo prepotoval podolgem in počez, tudi predele kjer se je upor začel, daje popolnoma drugo sliko položaja. Dokazuje, da so upor organizirali komunisti in njihovi podporniki iz Konga ter da ga ti tudi vodijo. Zatrjuje, da vlada med domačini-črn-ci, med mešanci in .belci prijateljsko razpoloženje, kot ga komaj poznajo kot drugod v Afriki in da bo mogla Angola uspevati le ob trdnem vodstvu Por- , . . , , tugafcev, ki so to deželo zasedli P051*"10.1 P0*1™11:1 al?“nfko k“‘ že pred več kot 300 leti. raumstiono partijo kot zvesto John H. Glenn pojde kot prvi Amerikanec na pot okoli Zemlje Včerajšnji uspeli polet opice Enos okoli 'Zemlje je odprl pot prvemu poletu ameriškega astronavta. Za to nalogo je bil izbran mar inski podpolkovnik John H. Glenn iz New Concord v Ohio. Njegov polet pred Novim letom še ni izključen, vendar bo prišel verjetnejše šele v januarju. CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj dopoldne ob 10:07 je pognala raketa Atlas na pot okoli Žemlje vesoljsko ladjo Mercury s 37 in pol funta težko opico Enos. Ta je srečno dvakrat obkrožila Zemljo in pristala brez vsake nesreče 255 milj jugovzhodno od Bermudov v Atlantskem oceanu. Vesoljsko ladjo z opico so naglo dvignili iz morja in jo odpeljali na Bermude, kjer bodo opico pregledali, da ugotove, če ji polet ni napravil kake škode. Enos bi morala poleteti okoli Zemlje trikrat, pa so tretjo obkrožitev opustili, ko so nastale v vesoljski ladji motnje. Strokovnjaki trdijo, da bi človek lahko te motnje odstranil in brez nevarnosti končal tretji polet. Po uspelem poletu opice Enos je bil določen za prvega člove-ikega potnika v vesoljski ladji Mercury na pot okoli Zemlje marinski p o d p o 1 kovnik John H. Glenn iz New Concord v Ohiu, za njegovega namestnika pa namestnik poveljnika boj. broda Scott Carpenter. Alan B. ganj. Tovariši so navajeni na- nje. se jih verjetno niso preveč gepard, P™_amer,ski ^astro- ustrašili. Mao hvali Albanijo Prepir med Peipingom in Moskvo z uporabo Albanije se nadaljuje. Kitajec napadel tudi titovce. TOKIO> Jaip. — Za obletnico albanske osvoboditve v drugi svetovni vojni je vodja rdeče Kitajske Mao-Tsetung v posebni maiiksizmu-leninizmu in enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja.” Pozdravno spome-r.lco so poleg Mao-Tsetunga podpisali še Liu-Šao-či in Ču-Enlaj CLEVELAND, O. — Obramb- ter vrsta drugih rdečih kitajskih no tajništvo se je načelno odlo- veličin. čilo, da uporabi novo razstavno j Hvala Albanske KP od strani dvorano, ki jo grade pod Mallom peipinga je dokaz, da Moskva v sredi mesta, za zaklonišče pred I jn peiping še nista končala pre-raidiaktivnim prahom) ognjem pjra 0 stalinizmu, o neobhodno-in radiacijo v slučaju atomske-1^ vojne s kapitalističnimi dr- ga napada. V zaklonišču bo prostora za do 30,000 ljudi. Paul Visher, tehnični direk- žavami ter še vrsti drugih različnih pogledov na vodstvo med-narodnega komunizma. Sovjet- j navt, je bil določen za tehničnega direktorja prvega poleta. Glenn je izjavil sinoči, da je pripravljen na polet vsak čas, pri tem je še vedno odprto vprašanje, ali naj bo prihodnji potnik že človek ali naj bo izveden še en poskus z opico. To bo določeno, ko bodo strokovnjaki pregledali Enosa in vesoljsko ladjo Mercury. Če ni ne eden ne drugi utrpel kake posebne škode, utegne poleteti Glenn okoli Zemlje še letos, v nasprotnem slučaju bo njegov polet odložen za prihodnji januar ali februar. Enos je obkrožil Zemljo v razdalji 99 do 146 milj z brzino 17,500 milj na uro. tor Civilne olbramlbe v obramb- ska KP je na svojem 22. ken- nem tajništvu, bo zato prišel 10. decembra v Cleveland, da si ogleda položaj na samem mestu in se o gradnji pogovori z županom Celebrezzom. Ta za gradnjo zaklonišča doslej ni kazal posebnega navdušenja, ker se je bal, da bi se gradnja dvorane utegnila s tem preveč zavleči. gresu pretekli mesec Albansko KP ostro napadla in obsodila, Kitajska KP je od tedaj prav tako vstrajno brani in hvali. Peiping, je ostro napadel titovce in njihovo “izdajalsko nasprotovanje” socialističnemu taboru. Obdolžil jih je revizionizma in dugih “naglavnih grehov” proti koimiuriizmu. DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. ! Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. (( Skoraj 1,200 prošenj iz 81 držav za pomoč ZDA WASHINGTON, D.C. — Kakor hitro je Kennedy podpisal zakon o podpiranju tujine, so začele deževati v prestolico prošnje za podpore. Nekatere so izročali poslaniki tujih držav, nekatere so prinesli seboj ne-številni gostje, ki jih sprejema Bela hiša skoraj na tekočem traku. Dosedaj se je nabralo 1,185 prošenj s prilogami, ki so sku šale utemeljiti potrebo po podpori. Ravnatelj podpornega u-rada Hamilton je rekel, da bo treba še nekaj tednov, predno bodo mogli pregledati vse prošnje. Uslišanih bo po njegovem mnenju samo nekaj držav. Ali Kennedy nakazal smer razgovorov v Berlinu V razgovoru z Aleksijem Ad-žubujem, zetom Nikite Hruščeva, je predsednik razložil osnove, na katerih naj bi bil sklenjen sporazum o Berlinu. WASHINGTON, D. C. — Sovjetske zahteve o ureditvi polo-žaja Zah. Btrlina v bodočnosti in odločni odpor zahodnih sil pri obrambi njihovih pravic dopušča dejansko le ozko področje, kjer je mogoče doseči kompromis potom pogajajnj. Kljub temu so se v Londonu in Wash-iragtonu odločili za tako pet in skušajo za io pridobiti tudi Bonn in Pariz. Tekom zadnjih tednov so bile v zvezi s pripravami na pogajanja obravnavane najrazličnejše osnove, ki naj bi služile kot temelj bodočega sporazuma. O uradinih stališčih zahodnih sil je 'bilo manj znanega. Tekom svojega razgovora z Adžubejem, je Iz Clevelanda in okolice Slavček vabi— Pevsko društvo Slavček vabi slovenske dečke in deklice stare vsaj 10 let, ki imajo veselje do slovenske pesmi, v svoj mladinski odsek. Prijave sprejemajo nocoj od 6:30 do 7:30 v Baragovem domu na St. Clair Ave. Skupno sv. obhajilo— Članice Bratovščine sv. Reš-njega telesa pri sv. Lovrencu imajo v nedeljo pri sedmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne' ob dveh pa uro molitve. Obhajilo in molitve bodo darovale za mater svojega duh. vodnika rev. J. Slapšaka, ki je umrl, pre-tekli teden v Ljubljani. Letna seja— Gospodinjski klub na Jutro-vem ima v nedeljo ob dveh pop. letno sejo, nato pa božičnico. Vse članstvo vabljeno! Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima v nedeljo glavno letno sejo. Zaradi volitev odbora bo seja popoldne ob 1:30 namesto dopoldne kot običajno. Po seji prigrizek. Koledarji— Pogreb, zavod Zakrajšek na St. Clair Ave. ima na razpolago koledarje za 1. 1962. Kdor ga želli) ga lahko dobi v uradu pogreb. zavoda. Predavanje preloženo— Prosveta Baragovega doma siporoča, da je predavanje o razmerah v Jugoslaviji, ki je bilo 'določeno za prihodnjo nedeljo, zaradi mildavževanja preloženo na nedeljo 17. decembra ob 3:30 popoldne. Zadušnica— V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anto-na Grdino ob 4. obletnici smrti. --------O------- Na glavni newyorski borzi registrirano že sedem bilijonov akcij NEW YORK, N.Y. — Uprava glavne njujorške borze je objavila, da je število delnic, ki je z njimi dovoljena trgovina v njenih prostorih, narastlo na 7 bilijonov. Za skok od 6 na 7 bilijonov je bilo treba samo 19 mesecev. Borza je pa prepričana, da to predsednik Kennedy naznačil,'f.6 . konca naraščanja kako misli priti do sporazuma s 3 CV1 a e nic ovo jenih za tr-Sovjeti v Berlinu. go vanj e. Zahodne sile so pripravljene razpravljati o internacionalni upravi avtoveleceste, ki veže Zah. Berlin z Zah. Nemčijo. Ta naj bi skrbela, da bi promet po tej cesti tekel nemoteno v obeh smereh. Koristno bi bilo, če bi se Se-verno-atlantska obrambna zveza in Varšavska zveza “obvezali, da bosta živeli med seboj v miru.” Kennedy je dejal, da hočejo zahodne sile) Amerika, Anglija in Francija, obdržati v Zah. Berlinu le “male vojaške posadke.” Glavna Sovjetska zahteva je priznanje suverenosti Vzhodne Nemčije od strani zahodnih sil, če že ne formalno pa vsaj dejan, bosta Poljska in Jugoslavija |a^0 med njimi, o tem Hamilton na televizijski tiskovni konferenci ni hotel reči nobene besede. niistraclja prodaja samo po 10 centov za komad. Administracija je računala, da bo za seznam ravno tako malo zanimanja kot za ostale federal- Washington se zanima za hrano v slučaju atomskega napada WASHINGTON, D. C. — Na-|ne knjige in publikacije in radi ša administracija je dala sesta- jtega ni dala natisniti dosti izvo-viti seznam hrane, ki naj bi Jo dov. Pa jih je zmanjkalo po imela na zalogi vsaka družina, Ipar tednih! Pri tem se jo na-kakor hitro bi prišel čas, da pri-1 bralo naročil za 1,500,000 izvedemo pred nevarnost, da bodo dov, ki jih bodo morali ponati-na nas letele atomske bombe, sniti. Verjetno pa tudi to ne bo Seznam ni obsežen, saj ga admi- [zadostovalo. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Glavni predsednik AFL-CIO Meany je naročil Danielu J. Healy, naj prevzame v svoje roke vse posle Cleveland AFL-CIO federacije in odstavi njene u-radnike. Med prvimi odstavljenimi bosta glavni tajnik W. Finnegan, ki je bil obsojen zaradi napačne prijave davkov. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je včeraj na tiskovni konferenci zagotovil vpoklicane rezerviste, da bodo odpuščeni v teku enega leta in poudaril pomen njihove službe za ohranitev miru. Napovedal je, da pojde verjetno v bližnji bodočnosti na obisk v Kolumbijo in Venezuelo v Južni Ameriki. NEW YORK, N.Y. — Sovjetski predstavnik pri ZN V. Zorin je sinoči odšel z večerje, prirejene v čast ameriškega zastopnika pri ZN A. Stevensona, ko je podpredsednik ZDA L. Johnson v svojem govoru dejal, da bi bil morebitni sovjetski napad na zahodno Evropo “skrajno tvegano podjetje”. Ameriška Domovina /!• IVI K ■* I e * Us-M O/VIE till? St Clair Av«. ►— HEnder&on 14)628 r— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation rabllsbcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: .United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage psid at Cleveland, Ohio v Kanadi, v Argentini, v Avstraliji, pa tudi v Angliji, Franciji in Belgiji. Slovenski izseljenci na splošno dobro zaslužijo, ker so znani kot pridni in sposobni delavci, pa naj bodo že v tovarnah, v obrtniških delavnicah, na polju ali v pisarnah. Kjer so se Slovenci naselili, so si ustanovili svoja društva, družabna, prosvetna in pevska, začeli graditi narodne domove in ustvarjati slovenske fare. Vse to imamo danes v Nemčiji, Franciji in Belgiji, v ZDA in v Kanadi, v Argentini in v Avstraliji. Vrsta listov in časopisov vzdržuje vezi med slovenskimi izseljenci ,v posameznih deželah, pa tudi med izseljenci v raznih deželih in na raznih kontinentih, kot je temu do-'kaz prav Ameriška Domovina. BESEDA IZ NARODA Še in odkod napasti Rusijo. našim gospodinjam, ki so spekle razno pecivo in potice, ter onim, ki so delale v kuhinji, popsieibno pa še gospej Hočevarjevi, ki je prevzela veliko odgovornost za kuhinjo. Obenem s to zahvalo, Vas vse skupaj že sedaj opozarjamo na predpustno zabavo, ki jo bomo priredili v soboto, 24. februarja 1962, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker je do takrat še dva meseca in bi se lahko zgodilo, da na ta datum pozabite, Vas bomo že še pred tem spomnili s članki v Ameriški Domovini in vabili na Slovenskem radiju, katerima se tudi tem potom zahvaljujemo za njihovo prijazno sodelovanje. Odbor ZSPB v Clevelandu. No. 230 Slovenci razkropljeni po vsem svetu Cleveland, O. — Mi poznamo posebno pa še Amerika, posebno bolj Ruse in Rusijo, kakor pa ra- še razni birokrat j e v Washing-Thur Nov 30 1961lzne uradne naslove. Uradno se tonu, poznajo praktično organi-Rusija imenuje Zveza socialisti, zacijo komunizma ali ne. Mi smo onih sovjetskih republik. Vsa.'se v tem vprašanju že precej Ikemu je tudi znano, da je Rusi-razpisali. Že takrat, vsaj pa v ja dejansko socialistična, da pa letih po revoluciji leta 1917, so gre na pot k čistemu komuni- J računali v Washmgtonu s komu. v"'r--- kot navadno politično Tudi z revolucijo kot Kulturna kronika WpskojeHGB v Bali Ijgsk zrnu, vsaj tako oblastniki tamjnizmom sami napovedujieijo. Tudi je stranko, vsakemu znanoJ da so vise slovanske države Evrope danes pod komunizmom — socializmom. Ker so te države v vsakem po- rno za nje izraz “satelite. Gotovo je bilo potrebno, da so sei oglasili k vprašanju končnega obračuna s komunizmom, to je v prvi vnsti z Rusi in Rusijo, Moskvoi, vidni Amerikanci. Samo kot vzgled: obijski senator Frank: J. Lausche je trdil v Clevelandu, da mora komunizem propasti, to pa radi tega, ker ima človek v sebi prirejen instinkt, bilo bi bolje rečeno — željo po osebni svobodi. Bivši predsednik general Eisenhower je postavil trditev, da bodo zboljšane gospodarske razmere Rusov odprle oči tem Rusom, ki da bodo zahtevali boljši življensiki standard pa odvrgli od sebe komunizem. Komunizem v očeh Lau- Prihodnja nedelja je “izseljenska nedelja,” ko se Slovenci po vsem svetu spominjamo svoje domovine Slovenije, pa tudi po vsem svetu raztresenih rojakov in rojakinj.^ Slovenija je sorazmerno gosto naseljena dežela, če pomislimo, da zavzema večinoma hribovit, delno srednje in celo visokogorski svet ter sorazmerno malo plodnega ravnega sveta. Ko se je njeno prebivalstvo v drugi polovici preteklega stoletja začelo hitrejše množiti, je bilo premalo gledu odvisne od Moskve, rabi-zemlje, da bi mogla preživeti vse in zagotoviti vsem prime- - ‘w“1i+“ ” ren obstanek. Odvisna delovna sila, ki ni mogla najti zaposlitve doma, ne v bližnjih tržkih in mestnih naseljih, je šla za delom in zaslužkom izven slovenskih meja, na Hrvaško, v nemški del Avstrije, pa tudi na Nemško, v Francijo in končno preko morja v daljno — Ameriko. Pred drugo'svetovno vojno smo računali, da je raztresenih Ipo svetu preko pol milijona slovenskih ljudi, od tega nekako 400,000 v Ameriki, ostanek pa v Nemčiji, Belgiji, Holandiji in Franciji. Glavni izseljeniški tok v Združene države je bil za-! ključen s prvo svetovno vojno. Med obema vojnama je prišlo sorazmerno le malo slovenskih ljudi v Združene države. Nov tok se je usmeril sem znova po drugi svetovni vojni, ko so politične razmere, zmaga komunizma v Sloveniji, pognale preko 50,000 ljudi z njihovih slovenskih domov. Večji del te množice je našel nova domovanja v Argentini, manjši v Združenih državah in Kanadi ter celo v daljni Avstraliji. Tako danes menda ni dežele, kjer ne bi živel _____ ____________ _ ^________ kak Slovenec. Ameriška Domovina prihaja med slovenske jscheta, kakor tudi Eisenhower-rojake v večji del držav Latinske Amerike, v Afriko, v lndi-jjaj taiko sam od sebe propa-jo, Irak in Iran, v Abesinijo in seveda v Avstralijo in na No-' vo Zelandijo. Svoje naročnike ima po vseh delih Združenih držav, tudi na Alaski, in Kanade. V tem pogledu je njena poštna lista prava slika slovenske razkropljenosti po vsem svetu. Zveza Slovencev v inozemstvu slika nekako takole naselitev Slovencev v raznih državah Evrope. Na Angleškem jih naj bi bilo okoli 750, v Belgiji okoli 2,500, v Franciji okoli 30,000, v Holandiji okoli 600, na Nemškem 6,000, na Švedskem 500, v Avstriji in Italiji (izseljencev, ne Slovencev na strnjeni slovenski zemlji) po nekako 10,000. Doslej se ni posrečilo ugotoviti števila Slovencev v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, Danskem, Norveškem, v Španiji in na Portugalskem. Družin je največ na Angleškem, v Belgiji, na Holandskem in v Franciji, fantov in mož v Nemčiji in v Franciji. Dekleta so ipovsod, toda v veliko manjšem številu, ker sorazmerno manj beže preko meje v tujino kot moški. Starostno razmerje je zelo različno. V Angliji, Avstriji in Italiji, Belgiji, deloma Franciji, zlasti pa v Holandiji prevladuje srednja življenjska doba 40 do 50 let. Mlada generacija živi v Nemčiji in deloma v Franciji. Vzroki izseljevanja so različni, pred drugo svetovno Vojno so bili pretežno .gospodarski, po njej pretežno politični in v novejši dobi politično-gospodarski. Največ so se ljudje nekdaj selili iz okolice Celja, iz Prekmurja, iz Slovenskega Primorja, iz Suhe krajine, iz Bele krajine in s Krasa, sorazmerno malo pa iz Gorenjske in večjega dela Štajerske ter Koroške. Izseljevanje še ni ustavljeno, teče dalje iz leta v leto, ljudje beže v tujino, ker so se zamerili na kak način domačim oblastnikom ali pa, ker so čuli, da se v svobodnem svetu veliko boljše živi kot v po komunizmu vladani domovini. Ljudje iz Slovenije beže danes v sosednjo Avstrijo in Italijo, od tam /pa si pomagajo dalje v Združene države, v Kanado in v vedno večjem številu v Avstralijo. Tam naj bi se nabralo že do 35,000 slovenskih ljudi, če ne celo več. Točnih številk še niso dognali. Novi izseljeniški rod je razgiban, prožen in se naglo prilagodi svetu. Hitro se nauči tujega jezika in se skuša vživeti v nove razmere. Zanimivo je, da je velika večina ohranila jugoslovansko državljanstvo, če to le ni zvezano s kakimi posebnimi neprilikami. V Združenih državah in v Kanadi je v tem pogledu prav nasprotno. Velika večina se je sprijaznila s razmerami in prevzema ameriško, oziroma kanadsko držjavljanstvo, kakor hitro izpolni predpisane pogoje. Velika večina izseljencev ima le osnovno šolo, to velja zlasti za one izpred druge svetovne vojne Po tej je odšlo v tujino tudi večje število slovenskih ljudi s srednjimi in visokimi šolami, ki se postopno uveljavjajo v svojih poklicih. Imamo celo vrsto slovenskih zdravnikov, univerzitetnih profesorjev, inženirjev in drugih strokovnjakov na primer v Združenih državah in v Kanadi, v manjši meri tudi v posameznih deželah Evrope in v — Avstraliji. Ponekod so si slovenski izseljenci organizirali sloven- tafco, ki da, se bo unesla, kakor so se unesle druge revolucije, na primer franooska. Kaj pa je resnica? Zgodovina nazorno kaže: Da ima ikomunizem posebno organizacijo, ki nadzoruje kakor še nikdar nobena druga organizacija v človeški zgodovini, prav vse življenje tega ruskega človeka, tudi drugih narodov, ki so pod komunizmom,, organizacija, ki je talko prepletena z vsemi nadzorstvi, ovaduštvom, pa tudi s silo, da je lahka trditev, da v vojni z deželami, kjer je ta komunizem, z navadinimi računi, recimo z gospodarskimi in vojaškimi uspehi, ne pridemo nikamor naprej. S kakimi sredstvi začeti, da se razkroji ta družba sama v sebi, to je tisto Hamleto. vo vprašanje — BITI ALI NE BITI! Dr. L. č. OSlarno društvo pri iartji Vsrobovzeti del. Če siprašamo v tihi kamrici svojega srca sami sebe, kako gledamo na naše gospodarsko življenje, recimo ha družinskega očeta, pa na otroke, za katere je treba poskrbeti, materialno namreč, si bomo priznali, da je račun nekako tale: za mene bo dovolj; za otroke je preskrbljeno. Z drugimi besedami, da je naša skrb navadno osredotočena za eno generacijo, kaj pa pride potem, “se bo že vsak sam za sebe pobrigal.” Danes je življenska starost nekako 70 let. Ali gg. Lausche in Eisenhower računata z eno generacijo, z omenjenimi leti, ali sploh nie?! Ko naj bi šlo za končni obračun z Rusi in Rusijo, pride človeku na misel nekaj dejstev, se pojavi pred njegovimi očmi nekaj slik. Te so pa tele; Slovenci, vsaj megleno, poznamo iz zgodovine ime Francoza Napoleona Bonaparta. Slovenci v Ameriki imamo tudi knjige Mohorjeve družbe in če se kdo hoče malo bolj poglobiti na dogod- Cleveland, O. — Malo kasno ke takratnega časa, tudi Napele-1 pišemo to zahvalo, pa kakor pre. onovega pohoda v Rusijo, naj Ogovor pravi, bolje kasno kot navzame v roke knjigo “Vozniki,” .koli. Zahvaljujemo se vsem na. katero je spisal slovenski piša-1Šim rojakom, ki so obiskali je-teij J. Jalen. Znano nam jiei na|sensko zabavno prireditev Dru- Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva fare Marije Vne-bovzete so Vabljene v nedelj o pri osmi sv. maši k skupnemu sv. obhajilu, popoldne olb dveh k uri molitve, nato pa na kratko sejo. Po seji bo malo božičnice, ker je to zadnja seja v letošnjem letu. Vse članice ste, prošene, da se seje za gotovo udeležite in da poravnate naročnino, v kolikor to še niste storile. Ker je konec leta, moramo zaključiti knjige. Vsem voščim vesele božične praznike in srečno, blagoslova polno novo leto. Vas, drage sestre, ki ste bolne, se vedno spominjamo v molitvah, da bi vam Bog, če je taka Njegova volja, vrnil ljubo zdravje. Na svidenje! Mary Ižanec, ta j. —------o----- Zahvala ZSFi Euclid, O. — Kot vsak miesec, odkar smo klub ustanovili, bomo imeli tudi ta prvi petek svojo redno mesečno sejo v Društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob dveh popoldne. Ta seja bo glavna letna seja. Na njiej bomo izvolili nov odbor za prihodnje leto in se pogovorili o vsem, kar se nam bo zde-lo potrebno, pa naj je bilo v preteklosti ali pa bo v bodočnosti. Člani kluba so prošeni, da se seje za gotovo udeleže. Če jih ne bo, bodo res zamudili ne samo več važnih, ampak tudi zanimivih stvari. Po seji bo na razpolago mal prigrizek. Kakšen bo, bomo videli. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, naj vsak član prinese s seboj malo darilce od 50c dalje kot božično darilo za svojega prijatelja. Na darilce zapišite svoje ime. Na zadnji seji smo se razgo-varjali o tem, da bi enkrat kazali za nas slike, ki so jih razni rojaki napravili tekom letošnjega obiska v Jugoslaviji. Kdaj j bo to, o tem se bomo pomenili na glavni letni seji. Naš klub ima sedaj skupno 192 članov. Priporočam vsem članom in članicam, naj se potrudijo, da dobimo še osem članov, da nas bo 200. To naj bo božično darilo klubu. Na svidenjisi v SDD na Recher Ave. jutri, v petek, popoldne ob dveh! Frank Rupert. Koncert “Slovana” V nedeljo, 26. novembra t. 1.,’ ob štirih popoldne je pevsko društvo “SLOVAN” podalo svoj jesenski koncert v Slov. Društ. Domu na Recher Ave. v Euclidu. Predsednik društva g. Joe Durjava je pozdravil poslušalce, ki so — vkljub krasni sončni ne. delji — napolnili dvorano. Spored je bil raznovrsten in prilagojen pevskim sposobnostim zbora. Zbor je začel koncert z ameriško in slovensko himno. Potem je zelo dobro podal skup slovenskih zdravic v Pahorjevi “Veseli bratci” in jiei z njimi ustvaril med poslušalci veselo razpoloženje, ki je trajalo do konca koncerta. Otožna narodna “Rože je na vrtu plela” je bila podana z občutkom. Planinškova “Stara ljubezen” in narodna “Polje” sta bili zapeti rutinsko. Devova “Tihi veter od morja” bi rabila še precej brušenja, da bi jo zbor lahko podal s potrebno harmonijo m barvitostjo glasov. Po kratkem odmoru je zbor zapel narodno “Moj fantič je prijezdil” precej dobro, medtem ko je Venturini jeva “Nezvesta” manj zadovoljila. Vodopivčeva “Žebljarska,” v kateri je: F. Urbančič pel solo vložek moško in udarno, je bila dobro podana. Mihelčičev skup narodnih je bil dober; le pesmica v njem “Atek je padel,” ki ima ljubko melodijo in je vsa v tihih tonih, bi potrebovala še mnogo brušenja, da bi bila podana prav v vsej svoji otožni in intimni lepoti. Po velikem odmoru je zbor začel z Volaričevo “Eno devo le bom ljubil” in jo podal prav dobro. Gubecovo “Kaj bi te vprašal” in Prelovčevo “Hišca pri celst stoji” pa jiei zbor podal nadpovprečno dobro. V Horvatovi Ne bom več vinca pil” je M. Dolenc s svojim prijetnim,, mužev-nim glasom podal solo vložek zelo dobro. \ , Nastopil je potem oktet mladih, tu rojenih fantov in mož, v splošno, da je bil Napoleon v svojem pohodu v Rusijo, popolnoma prepadel, da je bila njegova velika armada pobita in do. besedno raztepena. Danes nam je bolj živo v spominu Hitlerjev pohod v Rusijo. Tudi Hitler je bil s tem poskusom popolnoma propadel. Kaj je ubilo tako Napoleona, kakor Hitlerja, predvsem to kar ime- štva Slovenskih Protikomunističnih Borcev v soboto, 28. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Obisk na zabavi je bil nepričakovano dober, talko da simo lahko od čistega dobička darovali v Invalidski fond Zveze Društev Protikom. Borcev kar $500, kar nam do sedaj še nikoli ni uspelo. Prepričani smo, da že namen nujejo kritiki, profesorji, sploh prireditve vedno privabi mnogo poznavalci razmer? — PRO-1 ljudi. Na teh prireditvah če isto ŠTOR! Rusija je neizmerna in,vidimo obraze, ki jih na drugih Ikdo bo zdržal te velikanske fron-j zabavnih prireditvah ni videti, te! Vojaško ®e reče, “da prostor (ker vedo, da čisti dobiček teh ubija.” (prireditev gre za podporo po- Kusija je danes pod posebnim trebnih invalidov, na katere je režimom, kar ve ves svet in te-]ves svet pozabil. V imenu teh mu režimu se pravi KOMUNI- naših nesrečnih bratov se Vam ZEM. Ostane odprto osnovno in ,najlepše zahvaljujemo. ske šole in tečaje za svoje otroke. Take šole obstoje v ZDA, g^vno vprašanje, ali ves svet,' Zahvaljujemo se tudi vsem Or. S?. Vida šf. 25 ŠCSKJ Letna seja - thoiofoa Cleveland O. — članstvu našega društva sporočam, da bomo imeli v nedeljo 3. decembra ob pol-dveh popoldne redmo letno sejo v šoli sv. Vida. Vsi člani ste prav prijazno vabljeni, da ise udeležite letne seje, isaj med letom itak ne prihajate k sejam. Torej pridite vsaj enkrat v letu. Posebnih vabil ne bomo pošiljali, ker je bilo na zadnji seji sklemjielno, da se članstvo povalbi samo potom Glasila in Ameriške Domovine. Še prav posebno vabim naše mlajše člane, kajti naš tajnik se nam je odpovedal in izvoliti bomo morali drugega. Če katerega veseli to delo, naj se kar priglasi. Člani, zavedajte se svoje članske dolžnosti in pridite v velikem številu vsaj na letno sejo. O velikem pomenu te seje vam ne! bom opisa val, ker je bilo to že neštetokrat povedano. Po seji bomo imeli kot običajno tudi prigrizek — saj veste “nedokončane zadeve” v obliki klobas in kar zraven paše . . . Ko bomo s sejo gotovi, bo pa okrog štirih prišel k nam tudi Miklavž in obdaroval naše člane mladinskega oddelka. Torej starši pripeljite svoje otroke v nedeljo 3. decembra ob štirih popoldne v šolsko dvorano pri sv. Vidu, da bodo, deležni Miklavževih daril. Koledar Ave Maria za leto 1962 Devetinštirideset let že sloven, ski frančiškani vsako jesen raz-vesele naročnike AVE MARIA s svojim koledarjem. Tudi letos smo ga prejeli. Koledar pričenja z navedbo premakljivih praznikov v letu 1962. Sledi slika papeža Janeza XXIII. Sledi koledarski del z citati iz: sv. pisma. Nadaljno vsebino koledarja bi pa lahko razdelili na osem delov, po vsebini, ki pa ne sledi, ampak so članki pomešani po vsem koledarju. Najprej naj omenimo nabožne člalnkei; Lojzka Verbič piše o Lurdu pod naslovom: Ljubezen je zmagala. Nato je opisan življenjepis sv. Gregorija Barbari-go in pa črtica o slikarju Cong-domiu pod naslovom Vrnil se bom. Kot naslednje naj omenimo članke z vspodlbudno vsebino. Karel Mauser je napisal članek: Mar nismo tudi mi krivi?, v katerem vabi na naročbo nabožnega mesečnika AVE MARIA. Ta poziv velja posebno novonese-Ijencem, ker stari naročniki odmirajo. Nadalje naj tu omenim članek P. Fortunata Zormana Preteklost v sedanjosti in članek P-Val. Jenka o Ruskem središču. Gb rolhu pa se nahaja od 82 strani dalije razlaga zadnje papeške okrožnice Mati in učiteljica. Kot leposlovje so prispevali: Marjan Jakopič dve pesmi: Pri' šel sem k tebi, Marija in pa Večer pod šmarno gioro. Poleg tega je objavljena daljša pesen1 Marijina slika od M. P. in pa Kako si lepa, M. Elizabete. P. Špendov je objavil komp0' zioij o pesmi Spevi naj lepši M. Elizabete. V prozi naj omenim predvsem črtico pisatelje Karla Mauserja1 Sedem let star spomin. Iz Man' serjevega intimnega življenja so črtice o otrocih najbolj posrečene in prisrčne. Naj spomin samo na tisti: Kako sva s Kleme' nem zidala in Televižnik, ki sta svojiečasmo izšli v Ameriški D°' miovini. Med prozo spada tm^ Ivan Cankar: Kralj Matjaž, zgodba Maksa Simončiča: Po Pe^' najlstih letih, v dramatiko Pa otroška igrica V kraljestvu zele-ga malika, ki jo je napisala Mi' dveh narodnih “Jaz pa eno ljub- jlena Soukal in je bila vprizorje-co imam” in “Po'mestu bom na v Chicagu, španeiral.” Podal je obe zelo j Med zgodovinskimi sestavki dobro in je moral obe ponoviti, naj omenimo zlasti članek P-Mnenja smo, da je oktet tako 'dila Hajnška: 500 letnica iju^” dober, da bi se za spomladanski Ijanske škofije. Poleg zgodovi' koncert že lahko naučil in podal ne so opisani tudi vsi (30)ljuk' kako bofllj zahtevno pesem. Za zaključek je zbor pddal Parmovo “V petju oglasimo” in Ferjan. Čičev “Venček narodnih,’ kar Ijanslki škofi, od 18. so Pa priobčine tudi slike. Med zgodovino spadajo tud1 (članki: Peter Mazzuchelli piše 0 Č. dobro, poslednja pesem Vilhar-! Baragi in škofu Fenwieku. jeva “Slovenec, Srb, Hrvat” pa g. Janez Kopač je napisal