NRrin pMua ▼ cstorhL Leto XI., št. 19. Ljubljana, petek 24« Januarja 1930. Cena 2 Din Naročnina znaša tnenečno 23 — Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te* lefon št 440 Celje: Ko znašel v novih prilikah ter da zelo energično zastopa interes naše kraljevine. Zelo pohvalno se izraža g. Prince o naše mrojaku Pupinu. ki je v zadnjem času bolehal in s katerim je govoril le te-lefonično. Končno pravi da se je tekom svojega bivanja v Ameriki z zadovoljstvom prepričal, da je ugled in prestiž naše države v zadnji dobi zelo narastel. Netakten napad g. Hlavačka G. Hlavaček je objavil o svojih vtisih iz Jugoslavije tendendozen članek, ki ga ostro obsoja vse drugo češkoslovaško časopisje Beograd. 23. januarja M. Nedavno se le mudil v Jugoslaviji generalni tainik češkoslovaške narodno demokratske stranke g. Hlavaček ter je v Beogradu obiskal tudi mnoge vodilne osebnosti. Po povratku v Prago je pričel objavljati v »Narodnih Listih« pod naslovom »Dojmi iz Jugoslavije« svoi a opazovanja in svoje sodbe, ki so izzvale ne samo v naših merodajnih krogih, temveč tudi v češki javnosti veliko m mučno začudenje. G. Hlavaček primerja m. dr. naš režim s fašističnim ter pri tem poudarja. da dosega Mussolini svoje uspehe s tem. da apelira na mnenje naroda, katerega ogromno večino ima za seboj, ne s sredstvi sile in bajoneta, temveč s pridobivanjem duš. Dočim g. Hlavaček v Italiji vidi vse rožnato, ostro kritizira jugoslovenski režim. Proti Hlavačkovim izvajanjem se je pojavil v CSR oster odpor. Glavno glasilo največje češke stranke, agrarne stranke. »Venkov« obsoia Hlavačkov članek, češ. da je spisan na način, kakršnega ne poznalo niti italijanski niti nemški listi, kadar pišejo o Jugoslaviji. »Članek moramo tem bolj obsojati.« piše »Venkov«, »ker se ne smemo vmešavati v odnošaje zavezniške države. Ce ie gospodu Hlavačku res pri srcu dobrobit Jugoslavije, potem bi nač nikakor ne smel napisati takega članka, najmanj pa v listu, ki se ponaša s svojim slo-vanstvom. Hlavačkov članek sigurno ni napravil usluge jugoslovenski stvari, o čemer se more vsakdo prepričati že po citatih iz italijanskih listov.« Socijalno - demokratski organ »Pravo Li-du« piše med drugim, da so se Slani češkoslovaške delegacije in češki novinarji, ki so bili na haaški konferenci, naravnost zgro-Bili. ko so čitali v praškem listu tak članek o Jueoslaviji. »čeprav je znano nase nazi-ranje o diktaturah,« nadaljuje list, »je zadeva z Jugoslavijo za nas vendaT docela drugačna. Nikdar ne smemo pozabiti, da gre za zavezniško državo, ki je vselej naj- boljši prijatelj nase republike. Baš v Haagu se je pokazalo, da eo naši zares pošteni in iekreni prijatelji samo Jugosloveni in Ru-muni. Požrtvovalnost, e katero je zastopala naše stališče v Haagu jugoslovenska delegacija, zasluži od naše strani vse priznanje. Jugo3loveneka delegacija ni hotela podpisati Youngovega načrta, dokler ni nanj pristala tudi Češkoslovaška, dasiravno se je s tem takorekoč odrekla ogromni vsoti 75 milijonov dinarjev, ki so ii prav potrebni. Napad, ki si ga je dovolil v »Narodnih Listih« gosp. František Hlavaček, aasluSi tem ostrejšo obsodbo, ker je bil napisan le v interesu sovražnikov Jugoslavije. V zadnjih dveh letih ni noben jugoslovenski list napisal o Češkoslovaški kaj slVSnega, Čeprav za to ni manjkalo povoda. Zato zasluži tako pisanje o Jugoslaviji ne glede na njene prijateljske zveze s Češkoslovaško naj-odločneišo obsodbo vsakega zares zavednega državljana češkoslovaške republike.« Praga. 23. januarja, h. Vaš dopisnik je pooblaščen izjaviti, da je prišel Hlavačkov članek v list brez vednosti vodstva »Narodnih Listov«. Napovedano nadaljevanje članica je ustavljeno. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 23. Januarja. AA. Vrhovni zakonodajni svei 1« zasedal danes od 16. do 19. in pol. Na tej seji se ie nadaljevala in zakijtičiJa razprava predloga zakona o bohv.caih. Prihodnja seja bo *U'tni ob 16. Na dnevnem redu bo zakon o univerzah. Razprava proti mariborskim komunistom Beostad. 23. Jatiuaiia. AA. V državnem sod»->5n za 7-.i5č!,o države se Je danes dofH-<5dme nadaljevala razprava proti Mi kinu Barbi in tovarišem. T-c tji dan razprave Je trajal i-.-. 13. trr-.-Srvd-ii dw it korčal zasipe v m'e obfožtncev w. prečita* dokazno gradivo. Razprava se bo nadaljevala «.b 16 orl. PRVA PLENARNA SEJA V LONDONU Načelna stališča udeleženih velesil — Francija zahteva garancije za varnost svojih kolonij — Normalen potek seje London, 23. januarja s AA. Danes se le vršila prva plenarna seja pomorske raz-orožitvene konference. P« uvodnih besedah predsednika Macdonalda, ki je naglašal, da se pričakuje, da bo vsaka delegacija kratko obrazložila svoje stališče, so voditelji posame-znih delegaci', in sicer v abecednem redu imen zastopanih držav podali izave, ki so ble vsesko^n abstraktnega in ak^demičriega značaja Francoski ministrski predsednik Tardleti Je raztobnačil tezo Francije o pomorski razorožitvi. Svoja izvajanja je utemeljeval s tem. da morajo o naci onalnih potrebah pomorske m°či odločati geografski in gospodarski činitelji. Francoska pristanišča hi obale so med sebo' ločene s tremi morji. Zato se mornarica v primeru, vojne ne more brzo zbrati na enem samem mestu in more to storiti samo. ako uporabi prti. ki so z vojaškega stališča opasne in s katerimi razpolagajo druge države. Razsežnost prekomorsk?h ozemelj, ki so p°d francosko suverenostjo, prekaša Evropo za 12 milijonov kvadratni kilometrov Ln je šestkrat veča od kolom-jatn-h posestev ostalih držav. Nacijonalna trgovina med temi deželami hi Francijo e predstavljala leta 1927. vrednost 15 milijard, trgovina teh krajev z osta limi državami pa 15.4 milijard. Ztmania trgovina Francije in ozeoier preko moria pa dosega vrednost 83 milijard 200 milijonov frankov, kar je 66 odstotkov vse trgovine-Samo Japonska, Angtia in Zediniene države imajo višje odstotke. Z vojaškega stališča Pa je lasno, da mora Franci a računati s tem, da lahko vsak čas s pomočjo svoje mornarice prepelje na kakršnokoli točko svojega teritorija potrebne sile in da obenem obrani matično ozeml e. Zato je za Francijo zaščita komunikacijskih zvez element njene vitalne varnosti. To so gkiav-ni vidiki za proučitev francoskih pomorskih potreb. Te absolutne potrebe se lahko v gotovih primerih Izpre-tnene r relativne potrebe, kar pa Jeodvls-ao pred vsem od tega, ako m°ra država ca primer vojnega spopada računati samo 8 sebo] aH pa sme računati na mednarodno sodelovanje proti napadalcu. Nato je zopet povzel besedo predsednik Macdonald ki je poudarjal, da je največja težava konference v tem, da bi našla izravnavo med posebnimi potrebami posameznih držav. Vesel je. da ie prišlo to težko vprašanje kot orvo na dnevni red in soelaša z vsem, kar se je o tem že govorilo, t j. da se morajo narodne potrebe ravnati po stopnji varnosti. Nevarni položaj, v katerem se nahaja Angliia. izvira iz dejstva, da je samo 20 milj oddaljena od Evrooe in ne more prehranjevati svojega prebivalstva. Zaradi teea mora Imeti prost dohod k ostalim de'om sveta. Angliia hoče samo živeti, k"r je. tndi temeli angleške pomorske politike. Pri vsem t^m se tudi ne sme ^ora-bPi. da je ansr'eška mornarica razdeljena npimnni na tri cktmVe. Vodja italijanske delegacije z»*nanji minister Grandl ie iziavil. da ie italijansko stališče že znano. Kakor Macdonald in Tardieu je tudi on nag'aša! zvezo med oborožitvijo in varnostjo. Varnost Je faktor, ki ga ni mogoče končnoveliavno ali popolnoma točno določiti, zaradi česar se mora komferenca ozirati na varnost relativno Četrtina transportov v Italiji se vrši po kopnem, tri četrtine pa po morju. Tudi zaradi svoiega gosto nase'ienega prebivalstva in položaja obale je lta'ija «koraj popolnoma navezana na morje. Italijanska vlada je upravičena zahtevati premoč svoje mornarice, vendar se zadovoljuje s tem, da nudi — v kolikor pride EvTopa v poštev — standard ene pomorske sile. S temi pogoji je Italija pripravljena zmanjšati svoje pomorske oborožitve na vsako stanje, ki ga bo določila konferenca. Zastopnik Japonske VakatSuM le Izjavil, da hoče Japonska politika zopet obnoviti mir, enakost varnost, Prijateljstvo in blagostanje. Omenil je v"natfaTjrtiem, da" londonska konferenca ni ;zamišljena samo kot pričetek novega dela. Za njim je govoril Macdonald še nekaj zaključnih besed. Prva seja je potekla popolnoma harmonično. Izjave voditeljev delegacij so bile prijateljskega značaja in so obravnavale narodne potrebe brez ozira na njihovo moč, temveč samo po njihovem zemljepisnem položaiu. Glede vprašanja, kdo bi imel v odsotnosti Macdonalda prevzeti predsedstvo. so se delegacije zedinile. da nai bi prevzemali predsedstvo izmenoma voditelji vseh delee-acii po abecednem redu. Po zaključku seje je odšel Macdonald v novinarsko sobo ter Iziavil. da po'aga največjo važnost na čim ožji stik s tiskom, o katerem uoa. da bo objavljal samo zanesljiva poročila. Važna vloga snanske mornarice London, 23. jan. s. V zadnjih (Jnevih se je splošno opazilo, da je dobila Spani?a pri razpravah o sredozemskem paktu, ki naj bi zadovoljil varnost Francije, precej pomembno vlo^o. Posebni poročevalec »Dailv Telefrapha« razkriva danes ozadje teh dogodkov. Angleška mornariška misija. ki se že nekaj let bavj z reorganizacijo španske mornarice, je izdelala sporazumno s špansko vlado v zadnjih tednih velik gradbeni program za šoansko mornarico. Naročenih je bilo veliko število ladn ki bodo po mnenju londonskih mornariških strokovnjakov prevrg'e vse račune o pariteti mornaric v evropskih vodah. London. 23. Januarja. AA. »Dai1y Tele-graph« poroča da se je pojavil nenadoma v pomorski situaciji nov faktor. Španija je sklenila, da bo zgradila več oklopnic s 25 tisoč tonami. Stališče japonske vlade Tokio, 23. januarja. AA. Japonski minister zunanjih zadev Sbidabara je izjavil v parlamentu, da naloga pomorske razo roži t-vene konference ni v tem, da bi varovala profftiž, nego da gre na tej konferenci za sporazum, ki naj jamči vsaki državi njeno integralno obrambo potom redukcije izdat-. »kov za pomorska oboroževanje in s tem. da s« med posameznimi državami razvijejo vzajemni odnoSaji miru m prijateljstva. Mala antanta opora miru v Srednji Evropi Izjavi Mironesca m Titulesca o uspehih Male antante v Haaga - Glasovi bolgarskega tiska Pariz, 23. januarja. AA. Rumunski minister zunanjih zadev Mironescu je včeraj navajal poročevalcu agencije »Havas« koristi, ki jih je dosegla Ru-jnuniia na drugi haaški konferenci ter izjavil, da je treba sporazum v Haagu pozdraviti tako s finančnega kakor s političnega stališča, ki bo omogočil še tesnejše sodelovanje med /arodi. S tem sporazumom bodo odpravljeni dosedanji berzkončni spori in nemiri v medsebojnih odnošajih in bo vzpostavljena med narodi atmosfera medsebojnega zaupanja in dela. Bukarešta, 23. januarja. AA Listi orl-občujejo izjavo, ki jo je dal Titulescu poročevalcu agencije »Rador« in jo komentirajo z zadovoljstvom. Po tej izjavi je Rumunija dosegla, da fe Ml njen dolg napram Franciji znižan za 56 odst.. Italija pa se je odrekla nadaljnjim 22 anuitetam rumunskega dolga. Ti usne-hi so bili mogoči le z veliko naklonjenostjo velesil napram Rumuniji ter zaradi čvrste akcije Male antante. Beograd, 23. januarja. M. Zadnja številka »Tempsa« se bavi na uvodnem mestu z rezultati haaške konference in naglaša. da vlada v oolitičnih in diplomatskih krogih veliko zadovoljstvo nad rešitvijo problema vzhodnih reparacij. Mala antanta je dobila s tem garancijo svojih interesov, ki se daleko razlikule od dosedanjih več aH manj iluzomih obljub. Maia antanta je s svojo dobro voljo za dosego sporazuma doprinesla velike žrtve, pokazala pa je tudi. da prevladuje v njej duh solidarnosti in da je Mala antanta velika hi zanesljiva Opora miru v Srednja Evropi. Beograd, 23. januarja. M Sofijski tisk obširno komentira rezultate haaške konference in razmotriva v zvezi s tem uspehe bolgarske delegacije. Vladni listi, zlasti »Mir« in »Demokratič^ski Zgovor«. naglašajo. da so rodila nriza-devanja bolgarske delegacije v Haagu popoln usmeh. ker bo mogla Bolgarija sedaj pričeti novo dobo aktivne notranje in zunanje politike v dos^o zboljšanja političnega in gospodarskega podaja države. , Oiozicijoralni listi, med njimi onran Mal;nova »Zname«. organ Cankova »Luč«, orrop «yinlistov »Narod « 'P orr-gan makedonsV:h revolnc^n^rjev »Ma-kedortfv?«. pa dr*re'a r>3sn,rotno dokazujejo. da pomena haaški sporazum za Bolgarijo hud poraz, zlasti zarr.di tega, ker bolgarska delegacija ni mogla doseči niti moratorija, niti delnega plačevanja reparacij v naturi. Razen tega se je morala še odreči bonitetam čl. 122 neuillske mirovne pogodbe. • - Madžari niso posebno zadovoljni Budimpešta, 23L 'anuarja g. Vodfa liberalne opozid e Karol Rassay objavlja danes v »Esti Kurirju« članek, v katerem obsoja taktiko grofa Bethlena v Haagu, o katerem pravi, da se je prepiral za pravna vprašanja, pri tem pa naravnost ponujal plačila. Sohoberjeva taktika je bila mnogo bol ša in Je imela tudi zažel eni uspeh, tako da Avstrija danes lahko proslavlja znnago. Madžarska je izgubila ozemlja ln vrednosti ter prevzela poleg tega v Haagu še nova plačila, ki bodo obremenjevala tudii vnuke. Budhnnešta, 23. januarja g. Finančni minister Weckerle se je sinoči vrnil iz Haaga ter je danes obvestil namestnika ministrskega predsednika Vasa o haaškšh pogajanjih Jutri se bo vršil izredni ministrski svet na katerem bo finančni minister poročal o pogajanjih v Haagu. Danes se ie vrnil v Budimpešto predsednik madžarskega osrednjega denarnega zavoda Korany. dočiim se bo ministrski predsednik grof Bethlen, ki biva v Parizu, vrnil v nedeMo. Zunanji minister Valko je sedaj v Avstriji in se bo menda v soboto vrnil v Budimpešto. Šele po povratku grofa Bethlena se bo odločilo, ali bo sklicana poslanska zbornica. Opasen položaj Byrdove odnrave Newyork, 23. jati. s. »Newvork Times« (joroča di bo moral Bvrd preživeti zimo v Little America, če se ne bo odprlo morje ali ne bo dobil pomoči od drugod Nev-yorški zastopnik Bvrda ie zaradi težavnega položiia B vdove ekspediciie zaprosil državni dep^rtement za nomoč in bo sedaj skušal doseči ekspedlcijo z ameriškimi in norveškimi ladiami za lov na kite. Rabindranad Tagore pri Gandhiju Ahmehabod, 23: Januarja. AA Pe^trTc R?b:ndTa-oad Tagore ie obiskal indSskeza naciionalistfčne-sa vod':telia GandJrja, ki Je i»?av:l. da je od-odfočen zagovornik svobode v Ir>d;r. d-a T*a ni sovražni AnsrVje. Soglaša pa povsem s sklepi vse-indijskega kongresa. Strokovni svet vrhovne drž. uprave Beograd, 23. januarja. M. Z odlokom ministrskega predsednika so imenovani za člane strokovnega sveta vrhovne državne uprave in obenem za člane centralne komisije za oceno uradnikov vrhovne državne uprave: podpredsednik državnega sveta Miko Radivojevič, šef pisarne kraljevih redov Dušan Stefanovič, član glavne kontrole Miloje Vasovič, šef kraljevske blagajne Radoslav Dunjič in načelnik Marko Miljuti-npvid. Izplačevanje kuponov vojne odškodnine Beograd, 23. jan. č. Šesti kupon 2 in pol odistotne državne rente za vojno škodo se bo pričel izplačevati 2. februarja t. L pri blagajnah oddelka državnih dolgov in državnega kredita, pri vseh davčnih upravah, Poštni hranilnici in njenih podružnicah, pri vseh poštah, kakor tudi pri zagrebški borzi Izplačilo se bo vršilo samo proti prinosu popisa serij in številk teh kuponov. Tiskani formularji za popis se lahko dobijo od 21. januarja na likvidaturi oddelka državnih dolgov in državnega kredita ter se zainteresiranci opozarjajo, da nabavijo pravočasno popise svojih kuponov, ker se bo vršilo izplačilo samo proti tem popisom. Imenovanje komisarja v 0UZD v Zagrebu Zagreb, 23. januarja n. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Drinkovid je imenoval za komasar a Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Frana Holujevida, predsednika hr. vatskega »Radiše« in mestnega zastopnika. Z istim sklepom Je bilo razipuščeno tudi ravnateljstvo in nadzorstveni odbor OUZO v Zagrebu. Novosadsko vremensko poročilo Petrovaradln, 23. januarja AA. Splošni vremenski pregled dne 23. januarja in pro-gnoza za petek 24. januarja: Evropa: Anticiklon še vedno vlada v Evropi, maksimum je nad našo državo <"755 mm), depresija nad Islandiio (730 mm). Po vsej Evropi je oblačno z jutranjimi meglami. Tem-neratura je padla v centralni te vzhodni Evropi. Kralievlna Jugoslavija: Delno oblačno na Primorju in oblačno v ostalih kraiih. Temperatura je padla na severu, dočim se v ostalih krajih ni znatno i spremenila. Minimum je bil zabeležen v PJeviu z —16, ma-kcimum na v Ko4om s Hu* 13 C. Prognoza za netek 24. fa^na^la: V vseh krajih razen Primona bo oblačno. Temperatura se ne bo znatno iroremenfli. Na Primorju bo deloma oblačno z burjo Dvojna bolgarska zaroka v Rimu? Po nepotrjenih vesteh se bo zaročil kralj Boris s princeso Giovanno, njegov brat Ciril pa z ducejevo hčerko Beograd, 23. januarja. M. Španski list »ABC« poroča iz Rrma. da so v tamcš-njib dobro poučenih krogih raz§;rienp govorice o skorajšnji zaroki med Mus-solinijevo hčerko in bolgarskim onn-com Cirilom, bratom kralja Borisa. Ker so po informacijah omenjenega španskega lista pogajanja o poroki kralja Borisa * italijansko princezo Oicvan-no že zaključena, se pričakuje, da se bosta obe poroki, namreč poroka med kraljem Borisem in princeso Giovanno ter med princem Cirilom in Mussoiiii-jevo hčerko izvršili istočasno. V Rimu in Sofiji čakajo samo še na zaključek londonske razorožitvene konference, nakar bosta oficijelno objav'jeni zaroki im kmalu nato izvršeni sveč mi poroki. Odmev sovjetske dardanelske demonstracije Z vožnjo dveh sovjetskih vojnih ladij skozi Dardanele se bo bavila tudi londonska razorožitvena konferenca Beograd, 23. januarja M. Rumunski list »Lupta« poroča v svoji današnji številki o nenadnem prihodu dveh sovjetskih vojnih ladij v Črno morje. Pohod teh ladij se je izvršil na način, ki znači težko kršenie pravi nika mednarodne komisije. Kar .e Se bolj značilno, je dejstvo, da so turške baterije. ki čuvajo dostop v Črno morje, svečano pozdravljale sovjetske vojne ladje. S tem incidentom se bo morala brez dvoma baviti tudi londonska razorožitvena kjuie-renca. ker predstavlja ta čin sovjetske ln turške vlade nevaren precedens kršitve lau-sannske mirovne Dozodbe. Londonska konferenca bo morala dati energičen odgovor na to rusko-turško demonstracijo ter podčrtati voljo velikih pomorskih sil glede na spoštovanje pogodb ln njihov protest proti vsakršni vojni demonstraciji London, 23. januarja d. Angleški konservativci listi obširno poročajo o nenadnem prevozu dveh sovjetskih vojnih ladij preico Dar janeu-ke morske ožine ter pozivajo vlado, naj protestira v Moskvi proti temu zlo-naneniemu kršenju določil mirovne pogodbe. V političnih krogih tudi zatrjujejo, da je pričakovati o tem slučaju vložitev Interpelacije konservativnih poslancev, ki bodo povprašali zunanjega ministra Hendersona. kaj misli ukreniti angleška vlada v bodoie. da se bodo preprečila slična izigravanja mirovnih pogodb s strani sovjetske Rusije, ki kaže ob vsaki pripravni priiiki svoje ne-pruateljstvo do zapadne Evrope. Carigrad, 23. januarja. AA. Komisija za morske ožine je proučevala vprašanje prehoda sovjetskih vojnih ladij skozi Dardanele. Ustanovitev gospodarskega sveta v Angliji Gospodarski svet bo poskušal omejiti naraščajočo brezposelnost in poživiti angleško trgovino — Angleški protest v Moskvi London, 23 januarja o. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Macdonald izjavil, da bo vlada ustanovila gospodarski svet, ki bo proučeval gospodarske razaiere Anglije in skušal najti rešitev za omejitev brezposelnosti Macdonald ie izrekel nado. da bodo v tem svetu sodelovali na boljši angleški strokovnjaku Gospodarskemu svetu bo predsedoval vsakokratni ministrski predsednik. Med drugimi bo sodeloval v gospodarskem svetu bivS angleški zakladni minister Mc. K en na, ki je že napovedal, da bo gospodarski svet proučil vprašanje kreditov za oži v teme angleške zunan e trgovine. V zadnji volilni borbi, je Macdonald napovedal, da bo gospodarski svet skušal rešiti vprašanje brezposelnosti fn reorganizirati na racUo-nelni podlagi celokupno angleško industrijo. London, 23. Januarja d. Zunanji minister Henderson je izjjavil danes v odgovor na interpelaci o konservativnih poslancev, da je angleška vlada že protestirala v Moskvi pri runan em komisarijatu zavoljo novoJet-ne poslanice tretje Internacijonale, ki je bila naperjena proti angleškim interesom ter pozivala k uporom proti angleškemu gospodstvu v kolonijah. Dalje je te avil Henderson, da zamore v bodoče nadaljevanje takega postopanja znova onemogočiti diplomatske odnoša e med Anglijo h! Rusijo, ki so bilj vzpostavljeni s tolikim naporom in žrtvami. Dijaške stavke v Španiji Špansko dijaštvo proti diktaturi — Primo de Rlvera vabi španjolske Žide k povratku v Španijo — Madrid, 23. tanuarja. V Murcii in v Salamancj je izbruhnila stavka dijakov- V Madridu je prišlo na centralni univerzi in na medicinski fakulteti do velikih študen-tovskah nemirov. Večina dijaštva se zelo ogorčeno izraža proti najnovejšem ukrepom vlade, s katerinti se favorizirajo katoliški diaki. Vlada je glede na to izdala proglas, v katerem poziva dijaštvo k redu in miru in grozi povzroči tel em nemirov z najostrejširni ukrep?. V odgovor na to je izdalo dijaštvo letake, ka jih je delilo po vseh iavnih lokalih in v katerih najljutejše napada o diktaturo. PoFciia doste ni mnHa izslediti niti tiskarne, kjer so tiskali letake. — Madrid. 23. januarja. AA. Službeno se poroča, da je federacija vseučiiiškega dijaštva v Madridu predložila rektorju dve spomenici, v katerih zatrjuje, da je pripravi ena sodelovati pri vzpostavitvi rednega pouka in mira. ako se preje iapusti di ak Shert ter prekliče postopek proti petim profesorjem, ki so prekinili predavanja zarad' nemirov. Madrid, 23. jan. AA. Profesorji madridske univerze so pozvali vlado, naj v 24 urah ugodi zahtevam dijaštva. Po tem roku bodo p-ofesorji v nasprotnem primeru stavili vladi svoje stolice na razpoloženje. . Napad na Snowdena Praga, 23. januarja, g. Vesti o ostrem stališču, ki ga je zavzel angleški zakladni kancelar na konferenci v Haagu proti Češkoslovaški, so izzvale v češkoslovaškem tisku veliko razburjenje. »Lldove Noviny« poročajo, »da je Snowden primerjal stališče nasledstvenih držav v vprašanju zaplembe imetja s stališčem žeparja, ki ukrade nekomu uro in trdi nato da jo bo vrnil toda samo proti plačilu v gotovini. Mi smo, tako izvaja list, vzeli to kar je bilo na domačih tleh naše ln nam je bilo s silo izropano. Mi smo vrnili slabim in socialno izčrpanim ljudem premoženje, za katere naj bi se angleški socialist boj zanimal kot za avstrijske nadvojvode. Anglija pa je vzela dragim, in sicer Španiji Gibraltar, Grčiji Ciper, Indijcem pa vso državo, dasi so te zemlje prepojene s krvjo tamošnjega domačega prebivalstva. Diplomat Snow-denovega kova nas ne bo učil morale že-parjev.c Angleške izgube v svetovni vojni London, 23. jan. AA. Po poročilu impe-rijalne komisije za voine grobove, je padlo v svetovni vojni 1,089:919 angleških vojakov. Identificiranih 'n pokopanih v znanih grobovih je bilo 585 114, dočim je komisija 504 895 vojakov zabeležila kot pogrešane. Te številke niso končnoveljavne, ker prihajajo vsak teden nova poročila, da so našli na starih bojnih ooljanah nove grobove. V Franciji in v Be'g:ji so našli zadnje leto nič manj ko 2341 novih trupel, ki so bila pokopana na pokopališčih. Minulo leto je posetilo voina pokopališča v Belgiji ln v Franciji 80000 Angležov. Povratek ministra dr. Beneša Praga, 23. Januarja, h. Zunanji minister dr. Beneš Je prispel danes s haaške konference v •Prazo Po konferenci Je obiskal dr. Bemeš grob Komen sitega in Naardenu. Spor med Paraguayem in Bolivio Buenos Alres, 23. JairaarJa. g. Po semkaj dospetji vesteh, pripravljajo ©dd-rfki bo£vijakih čet na ozemlju Oran Chaco napad m postojanke para-»ujyskesa vojaštva. Da se prepreči ponovitev ■v«ieSasn«sa težkega konflikta med Parajuaycm in BoJivio so Zedinfene države priCele s povedo v aJ no akcijo, ki pa Je dosedaj ostala brez Francoska trgovska mornarica Pariz, 23. januarja s. Zbornica 'e danes nadaljevala razpravo o proračunu za trgovinsko mornarico. Več govornikov je govorilo o težkem položaju francoskih trgovskin paroplovnih družb, ki bi potrebovale za gradnjo ladij državno pomoč. Razen tega so se pritoževali zaradi zanemarjala manjših pristanišč, ki so popolnoma zapu§čena Eden iztned govornikov je jzva al, da ima Francija veliko kolonialno silo in močan rezervoar ljudi ln surovin. Taka dežela mora imeti mlado in močno mornarico. Bodočnost Francije je na morju. Angleško letalstvo Lcmdon, 23. januarja. AA. Iz vladnih krosov doznavajo, da namerava vlada pospešiti izgradnjo znai6n;li zvez med posameznimi deK angleškega imperija. V to svrho bo vlada dovoifčia naknadne kredite za razvoj in po-dpdranje civilnega letalstva. Zapisnik preiskave o Nobilovi odpravi Rim, 23. januarja. AA. Ker so v aadn-.tem času tzšte razme kttfi.®e, ki neresnično poročajo o katastrofi zrakoplova »k a Te«, Je minister mornari-oe ddbiJ od predsednika vlade pooblastite, da sme rzda-fi zaipfsrok komisije, ki Je pToiskaUa ves potek NcfciJove odprave na severni tečaj. Miss Bolgarija Sofija. 23. iatwwia. AA. S noči Je bih fevoJjena Miss Bolgarija. Čast najlepše Rofzanke za te*>» '.0.30 te dotetefe 18-Jetmo rh*č. Kumiko Soba novo ite Plevlja. Razsodišče je iz volte bo&gatski lepotici ? častne dame. Požar vpepelil 15 parnikov London, 23. januarja. AA. V Wbiterocku v bfi-žmi Vanoonverja je strahovit požar »pepeli! 18 trgovskih parni kov. Škodo četrtjo na 60 milijonov tftnarjev. Amanulah se je zavaroval MIlan. 23. januarja, s. Brv« afganistanski kralj Amantrhb Je takfrtčri te dnJ iVvlrensko zavarovanje za milijon Ifer. Plačevanje premij Je dogovorjeno sa dobo 20 let. Hmeljskl trg Žatec, 23 jamra.rja. h. Tendenca zete čvrste. Cene 760 do 800 Kč. Najpomembnejša športna prireditev Jugoslavije Prihodnji teden se bodo pod pokroviteljstvom Nj« VeL kralja vršile na Gorenjskem velike mednarodne smuške tekme Kakor bo večini čitateljev že znano, se bodo vršile prihodnji teden na Gorenjskem, na Bledu in Bohinju, velike mednarodne tekme v smučanju in drsanju. Te tekme bodo po svojem obsegu in i>omenu gotovo najavžnejša športna prireditev, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji. Zato zaslužijo, da se za nje zanima vsa naša javnost, tudi ona. ki navadno športnih dogodkov ne zasleduje. Smučanje postaja pravi slovenski, in v zadnjem času že vedno bolj tudi splošno jugoslovenski šport. Razvija se hitreje od vsake druge športne panoge in šteje med svoje pripadnike prav vse sloje. Tovarniški delavec in gorenjski kmečki fant si v nedeljo z istim veseljem navežeta smuči in z istim veseljem uživata zimsko naravo kakor visoki uradnik iz mesta. Kdor je enkrat okusil slast smučanja, ji je zapisan za vedno. Zanimivo in še vse premalo znano je, da poznamo smuči in smučanje v naših krajih že stoletja in stoletja, ko ogromna večina drugih narodov za to sredstvo prometa, razvedrila in zdravja še vedela ni. Do najnovejšega časa je bilo smučanje doma le v skandinavskih državah, v Rusiji in pri nas na Slovenskem. Od kod prav za prav izvira, še ni dognano; ve se le. da ga stari zgodovinarji in *narodopisci beležijo v Evropi samo v navedenih treh pokrajinah brez vidne medsebojne zveze. Smučanje je bilo takrat predvsem zimsko prometno sredstvo in zabava za kmečko mladino. V zadnjih desetletjih pred vojno pa se je kot šport in zabava začelo širiti tudi po drugih evrorokrh državah in danes ga goje povsod, kjer imajo /saj malo snežne zime. Čeprav so po kmetih v nekaterih slovenskih pokrajinah poznali 9muoanje že stoletja, je kot šport v naš:h krajih vendar še zelo mlado: razvijati se je začelo šele po vojna in še sedaj je bilo sprva omejeno na razmeroma ozek krog ljubiteljev zimske narave. V zadnjih treh, štirih let:h pa je doživelo ogromen razmah, tako da štejejo smučarji danes že samo v Slovennji na tisoče* Enako razveseljivo pa raste njihovo število tuda po drugih pokrajinah države.* - ...... . . . . v.'. ... , - Naši smučarji so zadnja leta poleg na številnih domačih tekmah nastopali z lepimi uspehi tudi na tekmah v inozemstvu. Za letos pa so kljub ogromnim oviram sami povabili goste inozemske smučarje in priredili na Gorenjskem velike mednarodne tekme. Tekem se bo udeležilo osem držav: Češkoslovaška, Poljska, Rumunija, Nemčija, Francija, Norveška, Avstrija In Jugoslavija, tako da bodo naše gorenjske tekme ena največjih letošnjih smučarskih prireditev v Evropi. Umevno je. da bodo vse prijavljene države poslale v borbo svoje najboljše smučarje. Med njkni bosta tudi najboljši srednjeevropski smučar Poljak Cz>ech in svetovni prvak v skokih Norvežan Sigmund Ruud, ki skače s smučmi nad 70 m daleč. Kako važna bo letošnja gorenjska prireditev za vso državo, priča že dejstvo, da je pokroviteljstvo nad njo prevzel sam kralj Aleksander, dočim so vstopili v častno predsedstvo skoro vsi ministri z ministrskim predsednikom generalom Živkovičem na čelu. N]. Vel. kralj in ministri so poklonili za zmagovalce tudi dragocena častna darila. Prvi tekmovalci bodo prišli ma Bled najbrž že v soboto: tekme same se bodo pričele v četrtek, 30. t m., končale pa v nedeljo. 2. februarja. Ta dan bo za širšo javnost najbolj zanimiv, ker se bo v Bohinju vršila poleg dveh smučarskih tekem na 18 km tudi glavna tekma v skokih, dočim bo na Btedu isti dan velika mednarodna dTsalna tekma. Zato bodo vozili na Bled in v Bohinj poleg ojačenih rednih še trile oosebnl vlaki: iz Ljubljane. Maribora In Zagreba. Za te in tudi za vse druge vlake je dovoljena po'ovična vožnja v času od 25. januarja do 6. februarja. Prepričani smo. da bodo mnogi, mnogi z veseljem porabili to priliko, da si ogikdaio nai-boljše evropske smučarje v plemeniti borbi in se obenem naužijeio nepozabnega čara naših .planin v zimi. Strukturna sprememba v našem izvozu Milijardni presežek v izvozu žita — Povečanje izvozja sadja, sočivja, iesa, mesa, bakra in cementa — Izvoz jajc dalje nazaduje. Kakor smo že včeraj poročali, le naš izvoz v preteklem letiu dosegel 5,330000 ton fl. 1928. 4.530.f00) v vrednoefci 7 milijard 9217 mil i iona Din napnm 6 milijardam 444 7 milijona Din v 1. 1928. Ob tej priliki je zanimivo pregledati, katere spremembe v izvozu so povzročile, da «e je naš izvoz nanram letu 1928. povečal kar za 1 miliiardo 477 milijonov Din. Tu je v prvi vrsti treba omeniti izvo?. nšeniee in koruze, ki se je napram l. 1928. in 1927-najbolj dvisnil, kakor je razvidno iz naslednjih številk (v milijonih Din): Jzvoz 1927. 1928. 19*9. pšenice 195 5 4101 ^^.S koruze 337.2 10.5 Tsrvos pšenice in kornze je torej lani rna-?al skupai preko 1 in pol miJiir>He Din, dočim je 1. 1928. dospel komaj 420 miliionov Din 1. 1927. pa 583 milijonov Din. Pr^ko ene' milijarde Din od skupnega presr>Z\-a izvoza napram 1. 1928. odra-le torej na povečan izvoz pšenice in koruze. Pri tem na je treba upoštevali, da se je izvoz koruze od rekordne lanske letine šele pričel in ?e bil do konca leta izvržen le neznaten d»l lanskega pridelka. PšemVe smo izvozili 53 395 vagonov napram 16228 vagonom v l. 1928., koruze pa 16 690 vagonov napram 396 vagonom v predhodnem letu. Dalje je omeniti znaten izvoz svežega sart'ft. ki ie dosegel 126 6 milijona Din (1. 1928. 111.9> ter sočivja in novrtnine »predvsem fižolal. ki je znašal 126.1 m;lii0-na Din na"ram 57 8 milijona Din v 1. 1928. in 67 3 milijona Din v 1. 1927. Nasprotno pa je izvoz suhih fpšpeM nazadoval na 78.4 nvliiona Din( 1. 1928. 128 A). Pri izvozu živine ne onnžamo Tiboljšanja, m hi rti ne bistvenega posIrbSanjn napram 1928.. in sicer tako no količini kakor no vrednosti. Napram 1. 1927- na nai izvoz živine še dalje precej zaostaja kakor je razvidno iz naslednjih podatkov (v milijonih Din): Izvoz 1927. 1928. 1929. konj 91.1 89 5 38 8 goveie živine 354 5 283 6 279.7 svinj 5180 323.6 3341 drobnice 1215 139.1 133.0 Razveseljivo se je povečal izvoz svežega mesa in sicer od 247 4 milijona Din v letu 1927." odno«mo 2201 milijona Din v 1. 1928. na 2640 milijona Din v pret. letu. Izvoz 'aje pa je že dolfro vrsto let v stalnem ni?a-dovnnln. Leta 1926. stno izvozili še za 656.4 milijona Din jajc, predlanskim samo še za 518 3, lani pa za 454 4 milijona Din. Zanimivi m dalje podatki glede izvoza lesa. V zadnjih treh letih smo izvozili: 1927 1928. 1929. v miliioni*" Din 1276 1305 142 6 8>lo sklenieno. da se osnuje v Ciiurgjevcii Sokol kraljevine .Ttfoslnvije. Doslej se je vpisalo v Sokola 80 članov. Pisarovina. 23. januarja, č. V nedeljo 19. t. m. je bila tu ustanovna sktmščina Sokola kraljevine Jusrnslavi.ie. V društvo se je vpisalo takoi 120 meščanov in seliakov. Odno-s'ane so bile brzoiavke Ni Vel. kraliu. Ni. Vis. prestolonasledniku Petru in predsedniku vlade Peru Zivkoviču. Za starejšino je bil izvoVen g. Adam Koloman. Zakonska tragedija pred sodiščem Beograd. 23. januarja, p. Pred dnhovnim sodiščem pravoslavne cerkve v Cačku se je odigrala danes popoldne krvava zakonska tragediia. Na dnevnem redu ie b»la razprava za ločitev z?kona učitelia Jovana Radovi-ča in njegove žene Darinke. Ko le bila zaslišana priča, ki jo je predlagal Radovič in ki je obremenjevala ženo. da je imela razmerje z nekim madžarskim oficirjem, je Darinka Rndovičeva nenadoma potesmila iz žc-pa samokres ter oddala na svojega moža in na pričo pe! strelov. Mož se je po prvem s»relu zadet v glavo zgrudil nezavesten, dočim je priča, neki učitelj, dobil manj nevarne rane v desno roko. Nesrečna žena se je v nrvem trenutku vedla kakor brez uma in zdelo se je, da se ji je omračil um. Le s težavo so io ukrotili in spravni v zapor. Pozneje je pri zasUšaniu iVavila. da ni mogla več prenašati lažniivegn pričevanja in da sama ne ve Vako ie prišlo do tega proznega dogodka. Radoviča in pričo eo takoj nrepeliali v bolnico, kier je bila obema nudena zdravniška pomoč Radovič je smrtno nevarno ranjen ln zdravniki nimajo mnogo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Zaradi kuluka v zapor Sarajevo, 23. jaguarja. A.A Polic',ja zaprta vse one. ki nočejo niti plačati, niti se z delom oddolžiti za fettluk. Turnir v San Rernn Vsako kolo prinaša nove napete boje ln presenečenja. V petem kolu je zopet Bogoljubov prej k r bel za sebe dokaj neprijetno iznenadenje. Bivši pretendent za svetovno prvenstvo se je naenkrat znašel v mat mreži, do katere ga je privedel italijan-slti šampijon Monticelli po krasno igrani holandfki partiji. Aljehin po vsej pravici nosi naslov svetovnega prvaka. Zadivil je šahovski svet z impozantnim startom in je tudi v tem kolu potolkel Maroczyja ter mu prekriža! remis sistem. Maroczv je igral damski gambit po Canablancovi razbremenilni metodi, ki dovede do remija, vendar ni uspel. Spielmann je nadvladal Kmocha zaradi g-robe pogreške v otvoritvi. Niemco-vič je beležil svoio prvo zmago. V so'idno igrani Indijski obrambi- je prisilil Ahuesa h kapitulaciji. Romi je kot beli Podlegel Ya-tesu v Indijski par+iii. kier je črni ro krasni kombinaciji pridobi! firuro. Mirno ln že -od vse?a početka ie zašla v remis vode Caro-Kahn partija dr. TaTtakower-dr. Vidmar. Isti rezultat ie imela partija Aralza-Grau. vendar sta oba prekoocean^ka udeleženca nrestala obojestransko divje na-oade. Edina orekiniena nartiia ie Co'!e-T?u-binstein. v kateri je Colle. kakor običaino, forsiral igro z dam°kim kmetom. Ob pre-kinienin ima na l^ibinstein si'en nanad. Junak VI. kola ie vsekakor S^elminn. ki ie zaustavil zmaerovit p^hod dr.. APeHna. Po do-ela enaki igri. v kateri je stal Aljehin nekoliko riabSe. ie končala pa^tjla remis. Presenetila ie izredna igra ^mo^ba, ki ie zmaea! nad Pubin^teinom. Orau je prekrižal riskan^no kombinacijo Colle.ia in zmaval. Niemcnvij ie dosegel drugo zmago. to pot nad J?omi'°m in «e s tem notis-ril v ocoredie. r>amcki gambit dr. Vidmar-Ahnes ie po mirni i Tri končal remis. Mo iicodo imple partije: Monti<-e!li-Arai.ra. Vates-Bogoljubov in Maroczy-dr Tartako-wer. Danes so bile odisrane samo prekMeme partiie. Col'e je kmaht nredal svoio brezupno partijo na^m Pubin^teinu. Yates ln Ahnes sta se zedinila za remis. Stanje r»o 6. kolu: dr. AHehin 5 in po!: dr. Tartakower 4: Bovolitibnv. Niemcovič, Pnbinstein 3 in pol: dr. Vidmar. Kmrtnikov Beograd, 23. lanuarja. p. Nocopnia sPrav-dat poroča iz Ženeve, da so se vršile včeraj poizkuSn.ie za velike mednarodne tekme v BobsleigMu v bb'ž*ni Montrea1a. Po-skušne vožnje se Je udeležili tudi iutroslo-venska ekina. ki 'o tvorbo akademiki B' ra Jankovič. Jovo Novakovič Milan Marinkovič in Giontaria. Jugoslovansko ekipo jo zadela ori tem težka nesreča, ki bi tnal-me stala živlien'e vseh š*irib tekm^vat^ev. Na ne'»bil lobanjo. Novakovič in Gion'nrin sta dr .lila ipake notranje poškodbe, dočim fe Marinkovič odnesel samo lažip pruske. Vse itirl so morali prenelinti v bolnico. .Tnnkovii«vo stanie je zelo resno, doeim bodo ostali kmalu okrevali. Naši kraji in ljudje O japonski ženi, njeni odgoji dom« in šofi, o njenem razmerju napram motu to mačehi, o njenih običajih ter končno o njenih stremljenjih za pridobitev vsaj (delne enakopravnosti z možem bo predavala na prošnjo Splošnega ženskega dru-itva ga. M. Skuškova danes ob 30. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Ga. Skuškova, rojena Japonka, se je po rusko-japonski vojni kot mlada deklica preselila g svo- {"isn očetom, uglednim arhitektom, v, Pe-:ing na Kitajsko. Tu je živela 16 let in je mnogo delovala v kitajskih ženskih orga- nizacijah. Po svoji vrnitvi na Japonsko se je poročila. Sedaj živi že deseto leto ▼ Ljubljani kot soproga bančnega ravnatelja. V naše razmere se je docek vživela, a je Se vedno v dopisnih stikih s svojo bivšo domovino ter sodeluje pri uglednih japonskih listih, kamor poroča o nas Slovencih. Gospa govori poleg svojega materinskega jezika še kitajsko, angleško, nemško in precej dobro tudi že slovensko. Predavala bo v nemškem jeziku. Naša slika predstavlja go. Skuškovo ▼ japonsko opremljeni sobi. Savinjsko pismo o konkurenci in bodočnosti St. Pavel. 22. januarja. Baš tehtam svoja savinjska pisma minulega leta, kaj 6©m povedal in česar nisem. Vsi poznate tisti pregovor: Povedano je srebro, zamolčano zlato. Kakor je bila s srebrom v minulem letu hudo pičla, se mi ie nabralo zlata molčečnosti od vse sile. Štejem rumene cekine in jih obračam, katerega bi najbolj kazalo zamenjati v papirno valuto savinjskega pisma. Do danes sem živel v prijetni misli, da so savinjska pisma moj monopol. Na vse sem mislil, na najvažnejše sem pa pozabil na konkurenco. Na starega leta je objavil tudi »Slovenec« »Savinjsko pismo«, in sicer o zacu. Kaj debelo so gledali eitatelji, ko 60 čitali, da mi Savinjčani prodajamo celo rac ali zoc, ki ostane pri kuhanju kave. Hudo trda nam mora presti, saj so zac civilisti še celo med vojno metali stran m so ga le pri vojakih shranjevali ter ga petkrat prekuhali za zajtrk sestradani armadi. Da nns ne bo svet preveč pomiloval ali celo zaničeval v naši stiski, posebno še samozavestnih Polzelanov. kakor imenujemo Savinjčani prebivalce Polzele, moram povedati, da je savinjski zac prav tako malo v rodu s kavnim usedom kakor zlati sae z navadnimi šoclni. Savinjski zac je le po starem povedani in po novem pisani Saaz (Zateči, torej mesto, kjer se trguje na debelo s hmeljem. Kadar je hmelj drag, želi dobiti hlapec ali domači sin, včasih celo sam gospodar. ki ga drži ona, ki nosi hlače, bolj na kratko, zaslužiti še kaj po vrhu in po strani za tekoče potrebe, pa ti nabaše kakšno kilo rožice (hmelja) v vrečo in hajd na prodaj z njo. Kupci za tako rekoč ukradeno blago so razni zakotniki, ki plačujejo komaj polovico vrednosti. Prirojena šegavoet Savinjčanov je imenovala ta skrita tržišča po največjem tržišču hmelja zac, prav tako, kakor je krstila vaškega petičnika za Rot-6childa in oblastnega rihtaija ®a Mussoli-nija. Morda je v imenu zac samem nekaj prikrite zafrkacije na tiste, ki so pošiljali nekdaj blago naravnost v Zatee (Saaz), kakor danes v Niirnberg in Strassbourg, in so tam prav tako slabo odrezali z izkupičkom kakor naši zacarji na svojih zakotnih tržiščih. Da bi vsa hmeljska trgovina ne prišla na ne, so začeti hmeljarji premišljati, Se bi le ne kazalo osnovati lastno zadrugo za prodajo hmelja. Čujem, da so si postavili novoizvoljeni kmetijski odbori v naši dolini nujno nalogo, ustanoviti prepotrebne zadruge za vnovčenje pridelkov (hemlja. živine in sadja). Da bi povečali pičle pridelke žita, nabavijo nekateri kmetijski odbori sejalne stroje in moderne trijerje, da ne bo treba posdhmal hoditi vsej dolini k trgovcu v mlin. Veselje je gledati, s kako vnemo so se vrgli kmetje sami na rešitev svojega stanu. Taki praktični vzgledi bodo zalegli mnogo več ko dolgoletna jalova razglabljanja. Nekaj starih hmeljnikov so že jeseni opustili, kar pričajo kopice in skladovnice hme-Ijevk pri domovih po vaseh, nekaj mu pretijo za pomlad. Te pretnje oa zaenkrat ni vzeti prehudo, saj vemo, da tudi mati preti sinku, ki se po šoli potepa; ko pa pride sinko ves premražen domov, pozabi mati na vse pretnje. V tej kakor v vsaki taki krizi bo zmagal tisti, ki bo pravočasno omejil in spet ob pravem trenutku povečal svoje nasade ali pa jih bo obdržal vse do boljših časov. Omejitev nasadov ni težka, težje je pogoditi prav čas za napravo novih hmeljnikov, vendar pa je jasno, da vse dotlej, dokler češkoslovaška, Nemčija in druge dežele ne pričnejo s korenitim krčenjem hmeljišč, ne kaže napravljati novih nasadov. Dokler mi sama in ves hmeljarski svet le vzdihuje in groai hmeljnikom, vendar jih pa ne krči, še ni pričakovati hmeljarske velike nedelje. Šele, kadar se prične 6plošen beg od hmelja, takrat bodo nastopili boljši časi. Kdor misli obdržati vse svoje nasade preko krize, naj dobro presodi samega sebe, ali bo zmogel morda še cela leta delati z izgubo. Tudi v prejšnjih krizah je večina hotela vzdržati, pa jih je tudi večina obnemogla. Le redki so dočakali trdni boljših časov. To eo bili tisti gospodarji, ki so imeli še iz dobrih let znatne prihranke, da so imeli kaj založiti za leta izgube. Edini lek za zadolžene hmeljarje pa je pravočasna znatna omejitev razsežnib hmeljišč v letih krize, da se izognejo vsakoletni izgubi, ki bi le večala njihove dolgove ia jih pognala na boben. K. Nekaj statistike iz slovenjgraske bolnišnice Javna bolnišnica v Slovenjgradcu je oskrbovala tekom preteklega leta 1893 bolnikov, od teh 1149 moških in 744 žensk. Odpuščenih je bilo tekom leta ozdravljenih 794 moških in 512 žensk, skupaj 1306, izboljšanih 246 moških in 167 žensk, skupaj 413, umrlo pa je 37 moških in 25 žensk, skupaj 62 osebi Odstotek umrljivosti je znašal torej 3.30. Oskrbovanih je bilo povprečno 104 bolnikov na dan. Posamezen bolnik je bil oskrbovan povprečno 20 dni. Izredno visoko je bilo število operacij, in sicer je bilo izvršenih 701 večjih in manjših operacij. Operiran je bil povprečno vsak tretji bolnik. To je tudi popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je bil kirurgični oddelek s 65 posteljami skozi vse leto stalno zaseden. Bolnišnica je bila ustanovljena 1. 1893. in ie last bolniškega fonda. V jeseni 1929 se je pričelo z napeljavo nove centralne kurjave m prizidki glavnega poslopja. Povečana bo operacijska dvorana in prizidana nova stranišča. Navedena dela se bodo dovršila takoj na spomlad in bo potem glavno poslopje z kirurgičnim in medicinskim oddelkom popolnoma v redu in dobrem stanju. Za povečanje bolnice Je morala najeti oprava 600.000 Din investicijskega posojila. V zelo slabem stanju se nahaja tudi infekcijski paviljon, ki v nobenem oziru ne odgovarja potrebam. Nujno potrebno je. da se postavi v doglednem času nova izolirnica, ki bo odgovarjala sedanjim potrebam za ves okraj. Seveda pa bohjšnica ne bo mogla sama kriti vseh izdatkov in bodo morale priskočiti na pomoč vse v poštev prihajajoče občine, ki so v prvi vrsti poklicane, da zatirajo nalezljive bolezni Nasilni divji lovci Ljubljana. 23. januarja. V lovskem revirju g. Petra Stepiča ▼ Podutiku in tamošnjih gozdovih so se pojavili v zimskem času številni lovski tatovi, ki so pridno na delu. Podrli so že nekaj zajcev, morda tudi kako lisico in nekaj perjadi. kar najemniku seveda nikakor ni po volji Zaradi tega je opozoril g. Stepič lovska čuvaja Valentina Kopača iz Zg. Šiške ter Pavla Štreklia s Trate, nai stopita pogosteje čez polje proti gozdu in na vsak način iztakneta divje lovce. Imenovana sta ga seve ubogala in ker Je tudi nju sama jezila predrznost lovskih tatov, sta se trudila na vse kriplie, da izsledita čim prej tega ali onega. V gozdu sta bila že kak teden sleherni dan, vendar se Ju Je dosledno držala smola. Pred par dnevi se Je odločil KopaC, da ga skrivnostni tat ne bo več vlekel za nos. V gozdu Je baš nekajkrat počilo. Zopet je tat na preži Kopač se je smukal med drevjem in opazoval na vse strani. Nenadoma Je Tes ugledal kakih 100 korakov pred seboj v goščavi temno moško postavo. Zaradi megle je ni mogel natačno razločiti. Nenadoma pa je počil strel. Prihodnji trenutek Je nameril že tudi Kopač rn ustrelil. Neznanec pred njim je pobegnil ln Konač seveda ni mogel ugotoviti. da-Ii je zadel ali ne. Pač pa je sam že naslednji hip začutil bolečine v zapestju, h ranice mu je pričela teči kri in Kopač je ugotovil, da mu je šibra iz puške lovskega tatu prebila žila Zaradi tega je moral kar hitro domov in nato k zdravniku, ki mu Je rano obvezal. Enako nesrečno Je končalo zasledovanje tatu. ki se ga je lotil Pavle Štrekelj. Dan pozneje ie bil v gozdu pred Podutikom v bližini Kosez. Bilo Je zvečer okrog 20.30 ko je, hoteč se ogniti nekim drevesom, zavil na pot. Nenadno pa je začutil na tilniku silno bolečino. Nekdo ga je udaril t vso silo po vratu in sicer najbrže s kopitom puške. Štrekelj Je padel po tleh in se onesvestil. Omedlevica ni bila dolga. Ko se je prebudil. le opazil, da ima razmesarjeno tudi dlan desne roke. Najbrž Je naoadelec, potem ko ga je vrrel ©o tleh, vanj tudi ustrelil in mu pokvaril roko. Oba drzna napada sta bila prijavljena varnostnim oblastem, ki bodo skušale po svoiih organih tatove na vsak način izslediti. Smrt šolar ia pod lokomotivo Novo mesto. 23. januarja. Danes popoldne okrog 13. sta se brata France in Jože Pleskovec z malimi sanmi podala iz Bučne vasi v Muhober, kjer živi njuna stara mati, da od nje prepeljeta v bučnovaški mlin mernik žita. Mlajši 6!etni Jožek je spredaj vlekel sani, starejši 81etni Francek pa je potiskal zadaj. Ko sta se ravno približala železniškemu prelaz« pred Muhoberom, se Je na ovinku pojavila lokomotiva tovornega vlaka . . . Jožek je takoj popustil sanke ln se pognal v dir s proge. Tako si je rešil življenje. Francek pa je hotel še v zadnjem hipu potegniti sanke s proge. A tisti hip so ga že I prijela kolesa lokomotive in zdrobila mlado življenje. Lokomotiva je vlekla nesrečnega fantka še dobrih 100 metrov s seboj, nakar se je vlak ustaviL Bilo je seveda prepozno kajti Jožkova lobanja je bila zdrobljena. Nesreča se ie primerila točno ob 14.12 ln sicer je to bil tovorni vlak, ki prihaja v Novo mesto cA 14.15. Na krai nesreče se je hitro podala železniška kakor tudi sodna komisija. Truplo tragično preminulega Frana Pleskovca so prepeljali na niegov dom in ga položili na mrtvaški oder. Med prebivalstvom je nesreča vzbudila splošno sočustvovanje. _ Leto dni zaprt v hlevu Fram. 22. januarja. V minulem tedna sta tukajšnji tovarnar Tomaž Krajnc in komandir orožniške postaje Romih izvedela, da imata neka dva zakonca, stanujoča v občini Moniu pri Fra-mu, svojega 21-letnega sina Adolfa stalno zaprtega v hlevu. Napotila sta se tjakaj in uvidela, da je ljudska govorica resnična. Našla sta nesrečnega fanta v praznem hlevu skoro popolnoma nagega na bornem ležišču. Ves premražen se je nesrečnež stiskal na senu. tiščeč svoje premražene roke med kolena. Preiskava je dognala, da Je mati zaprla svojega sina že pred letom v hlev in ravnala z njim kakor z živaljo. V tem dolgem času so se nesrečnemu sinu kite na nogah že popolnoma skrčile, da nog ni mogel več zravnati. Komandir Romih je seveda takoj zapovedal, da morajo fanta naslednji dan dovesti v Fram, odkoder naj bi sledil prevoz v mariborsko bolnico. To pa se ni zgodilo in je moralo orožništvo s svojo navzočnostjo ukreniti, da so fanta prenesli do glavne ceste, ki vodi v Maribor, kamor so nesrečnika z vozom prepeljali v Maribor. Preteklo nedeljo Je tovarnar Tomaž Krajnc obiskal fanta, ki se v bolnici prav dobro počuti. Svojega rešitelja je takoj spoznal in odgovarjal na vprašanja spočetka tiho, polagoma pa se mu je razvezal Jezik, saj fant skoro že celo leto ni z nikomer več govoril. V bolnici se dobro razvija. Preiskava pa bo seveda dognala, kaj vse se je z njim godilo in kakšen je bil povod tako nečloveškega ravnanja z lastnim odraslim otrokom. Pes rešil par volov PoUčane, 22. januarja. DosedaJ so se v našem okraju zadovoljevali priložnostni tatovi z bolj skromnim plenom, tako s kuretmo. z drvmi ali največ s kakim prešičkom. V torek ponoči pa so skušali predrzni rokomavhi odnesti kar par volov, kar pa se jim je v poslednjem trenutku izjalovilo. Priplazili so se prav tiho ▼ torek proti polnoči — bila je tema, ko v rogu — k hletu mladega posestnika Keguja, po domače Krajnca pod Ljubično. Pes. priklenjen nedaleč od hleva je sicer takoj zalajal, a že tudi utihnil, ko so mu vrgli prebrisanci kos telečje glave, ki so jo bili nalašč zato prinesli s seboj. Zadeva s psom je bila tedaj v redu. Treba je bilo odpreti le še zapahnjen hlev. kar se iim je tudi hitro posrečilo. Notri so se počutili že kar varni in so, da bi lažje izbrali, vžgali luč. Saj gospodar ima v hlevu razen volov še 8 glav prav lepe goveje živine; 4 telice in štiri krave. te je zarožljala veriga, ki so bili na njej pripeti krasni volički, kar začne pes, ki mu je medtem že zmanjkalo pečenke, tako neusmiljeno lajati in tuliti, da se je gospodar zbudil m takoj hitel pogledat, kaj se zunaj godi. Čim je opazil v hlevu luč, mu je položaj takoj bil jasen. Zato je kar tak, kakor je bil, naglo stekel po puško. Toda zaman je štirikrat ustrelil že za bežečimi tremi moškimi, ki so jo, čim so zaslišali odpiranje hišnih vrat, umih nog popihali v temno noč. Tako ie pes čuvaj, ki se je dal sicer že zapeljati, vendar še v zadnjem trenutku rešil gospodariu vole in svojo čast... Pred kazenskimi sodniki Ljubljana, 23. januarja. Ta teden se vrše vsak dan pri deželnem sodišču, tako pred senatom treh sodnikov, kakor tudi pred sodnikom — poedincem zanimive kazenske razprave. Mnoge razprave zanimajo tudi širšo javnost v pogledu vporabe novega kazenskega zakona. Krivoprisežniki Za krivoprisežnika določa novi kazensld zakon strožjo kazen kot stari avstrijski. Za krivo pričevanje pod prisego Je določena po novem zakonu najvišja kazen do 5 let robije (težke ječe). Novost je tudi, da se ima krivoprisežnik, katerega pričevanje ie povzročilo smrtno obsodbo ter ie bila ta izvršena, obsoditi v dosmrtno težko ječo. Za presojo deliktov krive prisege je pristojen senat treh sodnikov, dočim je za samo krivo pričevanje (brez prisege) pristojen sodnik - poedinec deželnega odnosno okrožnega sodišča. KULTURNI PREGLED Repertoar}! LJUBU A NSK A DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 24.: C vrček za pečjo. D. Sobota. 25.: Za ljubezen so zdravila. Premijera. Izven. IUrBIJA!»SKA OPRHA. Začetek ob pol 20. Petek, 24.: Valkira. B. Sobota, 25.: Tičar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 24: Cvrček za pečjo. Gostovanje Hudožestvenikov. Sobota, 25. ob 15.: Krog s kredo. Dijaška predstava. Dijaške cene. Nedelja, 26. ob 15.: Orlov. Kuponi. — Ob 20.: Radikalna kuTa. Kuponi. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Radikalna kura. A. Kuponi. CELJSKO GLEDA! iSffE. Sobota, 25.: Siromaštvo ni sramota. Gostovanje Hudožestvenikov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 25.: Pred poroko. Hedelia. 26.: Svetnik. Gostovanje Hudožestvenikov ▼ LJubljani Tretfl dan: Gogoljeva »Zenitev«. »Zenitev« je pri nas tako znana komedija, da jo srečuješ celo na diletantskih odrih. Izziva burje smeha in grohota. V svetu teh gogoljevskih fipur se čas ni pomaknil naprej: njih komičnost je večna. Ta klasični humor je v bistvu obtožba človeških slabosti: lenobe, bojazljivosti, omejenosti, sebičnosti. Kaj se je tu izpremenilo? Nič. Kostumi, obrazi. Glavna vloga titular-ni svetnik Podkoljesin je stopil v tisto mogočno galerijo človeških tipov, ki se je začela že v antični drami in nadaljevala pri Cervantesu. Shakespeareju, Rabelaisu, Mo-liereju, Balzacu in drugih. To je več kot smeh in zabava: je dokument o človeštvu; njegove pismenke in pečati ne oblede. Hudožestveniki so po pravici sprejeli »Zenitev« med svoje kabinetne komade. Igrajo jo že več kot četrt stoletja. Ob nji so se mnogi že postarali in so njihovo mesto zavzeli drugi. L. 1925 je videl pisec teh vrstic »Zenitev« v malo drugačni zasedbi. Takrat je bil Kockarjev Masilitmnv. ga. Krasnopolskaia pa je igrala Agafijo Tiho-novno. G. Pavlov je tudi pred petimi leti v enaki maski in z isto genialno igro vzbujal salve smeha. Če prida čez nekaj let zo pet med nas, sa bomo gledali z nezmanjšan« radostjo. Zakaj v tea vlogi je komika g. Pavlova vzlic vsej grotesknosti dejanja in pretiranosti Podkoljesinovega značaja tako pristna, tako neodoljiva, da si mislimo: Pa to je res. To ni šala. To ni šema, ki je z njo ironični Gogolj osmešil človeške slabosti. Tako je bilo. četudi se nam vidi čudno. Zakaj v kemiki je velika umetnost v tem. da nas preveri o svojih resnih namenih in nam neverjetno stori verjetno. To zmorejo samo veliki pisatelji in samo veliki igralci. Tako je g. Pavlov s svojo kolosalno izdelano vlogo Podkoljesina obvladal ves tretji večer hudožestveniškega gostovanja. In v gledališču ie bilo toliko smeha, da že dolgo ne tako. V operi ie celo ne, če ne štejemo 6em le obvezni, brezpogojni, v vseh situacijah sigurni smeh galerije ob nedeljah pri operetah. Sicer sama predstava umetniSko ni pomenila viška tega tridnevnega gostovanja. Kulminirali so — če se s tem ali onim ne razhajamo v okusu — v komediji Ostrov-skega. »Zenitvi« je nedostajalo harmonične uravnovešenoeti vseh sodelujočih. Medtem ko sta vlogi g. Pavlova in ge. Grečeve dosegli tisto umetniško popolnost ki smo jo odkrili §ele pri Hudožeetvenikih, si je Koč-karjov g. Naletova zaman prizadeval, da bi se včlanil v ta mogočni duo. Izmed snubcev je g. Espe kot Jajifnica zapustil še najjačji dojem; ostatli niso igrali nad povprečno višino dobrih igralcev. Videli smo »Zenitev« tndi v slovenski in ne bal prvovrstni zasedbi in smemo trditi, da nekatere vloce po svoji igralski izdelanosti in komičnih efektih niso preveč zaostajale za temi-le. V nekem pogledu je hudožestveniška »Zenitev« nazadovala za L 1925. Toda vzlic vsemu je celoten vtisk še vedno sila močan: skupnost igre nas tako zgrabi in obvlada, da se ji ne smejemo samo, marveč jo spoštljivo občudujemo. Tako «e je v smehu in veselju zaključilo gostovanje, ki je bilo nedvomno prikupen pojav pod streho našega gledališča. Ruski gostje naj bodo uverjeni, da jih Ljubljana ne bo pozabila. Aplavz, ki jih je počaščeval pred odprto sceno, je bil gromovit Le počasi 6e je za nekaj hipov polegel, da je izr pregovoril v imena ljubljanske ruske kolonije prof. Bubnov in izročil gostom s pre-srčnimi besedami, polnimi hvale in priznanja, venec in šopke. Dejal je, da je njihova igra prejšnji dan tudi ruščine neveščim Slovencem orosila oči in da vidi v tem najlepše priznanje njihove umetnosti. Z naše strani ni bilo ne vencev ne poslovilne besede; toda v gledališču so že ugašale luči, ko so se izgubljali po hodnikih zadnji odmevi navdušenih ovacij. Božo I.ovrlč, eden najplodovitejših Ju-goslovenskih dramatikov, ki živi stalno v Pragi, izroča svoje igre češkim odrom. Gledališče v Moravski Ostravi bo vorizorilo dne 31. t m. raiegovo grotesko »Dediči«. To bo hkrati proslava Lovričevega jubileja: 25-letnica pisateljskega delovanja. Varšavska o"era bo v znamenju oživljenih polisko-čeških kulturnih stikov vpri-zorila v bližnjih tednih kar dve češki meri: Janačkovo »Jenufo« m Dvorakovo >Ru-salkov Samo Se danes! Vaš Nlis Asther ▼ elegantni šlager komediji »Zaročenka za hišno potrebo" MARION DAVTES, JETTA GOUDAL Danes ob 4., V2S. in 9. url. Elitni kino Matica Telefon 2124 Pred tremi sodniki so se morale zaradi krive prisege zagovarjati tri osebe, ki so krivo pričale in krivo prisegle v nekih civilnih zadevah. Delavec Janez S. je bil obtožen. da je krivo prisegel pri okrajnem sodišču v Kamniku v neki civilni pravdi. Po kratki razpravi ga je senat_ obsodil zaradi krive prisege na 4 tedne ječe po starem kaz. zakonu. Druga razprava zaradi krive prisege Je bila preložena, da se izvedejo še nadaljnji dokazi. Graničar pred sodniki Visokorasti Imerovič Bil jan, musliman, rodom iz Biljače. Bosna, 23-letni mladenič, odpuščeni graničar pogranične čete v Logatcu. je strmmno, prav »propisno« nepremično stal pred tremi sodniki. Niti trenil ni z očesom, ko je poslušal sodbo, da je kriv pregreška po paragrafih 93 in 104 srb. kaz. zak., ker je sunil v prsa sodnega izvršilnega organa Frana Erjavca, ko mu je hotel zarubiti kolo za neko terjatev in ker je grozil kapet^nu Milanu Alviroviču. da se mu osveti, ker ga je odpustil iz službe. Obsojen je bil na 1 mesec in tri dni zapora. V kazen se mu je štel preiskovalni zapor od 26. septembra 1929. Oproščen pa ie bil obtožbe zaradi manjše goljufije. Imerovič dolgo ni mogel doumeti vsebine sodbe. Ko mu jo je predsednik raztol-mačil, zlasti da je kazen že prestal, da gre lahko domov in da ni kaznovan zaradi goljufije, je Imerovič Biljan dvignil desno roko proti zapadu ter radostno vzkliknil: — Hvala! Naj živi Nj. Vel. kralj i naj bo naša država močna in pripravljena! Preskrba ljubljanskega trga z jajci LJubljana, 33. jantarja. LaaJ v fiasn hudega mraza jc bil dovoz Jaic oa {fjbljaiisfci tr« zelo sLab. Tržno nadzorstvo Je f najkritičnejšem časa organiziralo dovoz n Štajerske ter so se jaica na trgu prodajala za režijsko ceno. Tir« je leto« zadostno preskrbljen i Jajci. Posebna komisija, obstoječa n referenca za živinorejo, baltskega veterinarja šn magistralnega madtiika. Je pred dnevi na trgu pregledala in ocenila kakovost jajc onih prodaijatoev, Id so se prijavili, da kontouriraoo za nagrado 5000 Din, tati- razpisano od kmetijskega ministrstva za posamezna večja mesta v državi, med drugimi tud: za Ljubljano, Nagrada j« namenjena otwn producentom, M dovažajo sami na trg po kakovosti najboljša jajca, tafcozvana čajna iajea. Orm*!«ia komisija Je trgotaviJa, da so bila za konk.irren5no nagrado namenena jaftca vseh petih prodajalcev najboljše kakovosti in čisto sveža. Za konkurenčno nagrado se k prijavil tudi pe-rutninarski lavod Ooiob, ld ie brl pred 2 letoma zgrajen na Lesnem brdm pri Horjufa. Zavod obsega do 15.000 kvadTatoiih metrov ter je naj-vzorneje urejen po angleškem načinu. Takega iavoda kmata n« najdemo v naši državi. Zavod rje pred 2 letoma dobi! iz Nemčije 300 kokoši pasme »Legihom«. Te kokoš.! so najboljše za teženj« jajjc. Sedal redi zavod že 1200 kokoš! in 45 petelinov. Sčasoma s« bo zavod še razširil itako, da bo red'U do 5000 kokoši. Doslej se je zavodu posrečilo, da za tega s čajnimi jajci v LjuMftafii vse veSie restavracije in gostilne, ki so z n5«ni prav zadovotjne. Ob tržtrfh direvnfli, vsako sredo m soboto pripelje zavod tudi do 2000 čajnih la$c na ljubljanski trg. Sprva so Jjtibfjamske gospodinje nezaupljivo o-paizovale ta čisto bela jajca, a sedaj so že začele marljivo segati -šiljka planinskega koledarja. Člani naj si preskrbe koledarje čim prej, sicer bodo pošli. * Zanimivo predavanje v Karlovcu. Prosvetni odbor v Karlovcu priredi prihodnjo nedeljo v veliki dvorani mestne posvetovalnice javno predavanje- Predaval bo profesor zagrebške univerze dr. Boris Zamik o snovi »Kako dolgo obstoj živ-Ijene na zemlji«. Predavanje bodo pojasnjevale projekcijske slike. * Smrtna kosa. V Krškem je preminul včeraj 23. t m. g. Ožbald Drevenšek, fin. nadrešpicijent v p. Pokorni je služboval v raznih krajih Štajerske ter je bil povsod znan kot vesten uradnik. Bil :e splošno priljubi en. Njegova zadnja služba ie bila pri carinarnici v Gradcu, kjer ie bil tudi vpokojen. Po prevratu se je preselil v Maribor. pred dvema letoma pa v Krško, kjer je seda>; sklenil svoje vzorno življenje- Pogreb blagega poko n;ka bo v soboto 25. t. m. na mestno pokopališče v Krškem. — V Krmelju je umrla ga. Ana Papeževa, rojena Majcenova. Pogreb priljubljene pokol niče bo v soboto 25. t- m. na pokopališču v Št. Janžu. — Pokojnikoma blag spomin. žalujočim naše iskreno sožal e! Samo še danes! Pozor! »Dnevnik kokote" Roman iz življenja izgubljene devoj-ke v strasti ljubezni. Ob 4., ^6., y2S. in 9. uri. Kino „IDEAL" * Veterinarji bivše ljubljanske in mari-borskeo biasti bodo imeli v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Evropa« v Celju svoj občni zbor. * Družba sv. Cirila In Metoda je prejeta v spomin pokojne ge. Julke Bajič -Bevkove od ge. Svetčeve 50 Din in od ge. Bevkove iz Litije 100 Din. Iskrena hvala- * Predsednik Trgovske zbornice v Poc-goricl se pogreša. Pred mesecem dni je predsednik Trgovske zbornice v Podgort-ci, Miča Stiovič, preko Albanije odpotoval v Itali o. Ker se doslej ni javil, je Zbornica zaprosila ministrstvo za trgovino in industrijo, na' bi po naših zastopstvih v Italiji in Albaniji uvedlo poizvedovanje po pogre-šancu. * Deček padel Iz tretjega nadstropja. Na Klisu pri Splitu se je v sredo ponesrečil šestletna deček Veliko Hranelič, k: je skozi okno v tret'em nadstropju pade! na cesto ter nezavesten obležal- Prepel ali so ga v bolnico, kjer je podlegel poškodbam. * Smrtna nesreča v vlaku. Redov Pavle Kurbe.gov i č je v zagorskem vlaku eskor-tiral v Zagreb jetnika Nikolo Jambroviča. V istem k upe ju se je vozil na dopust tudi vojak Torko Fileš. ki se je, sedeč poleg Jambroviča, začel izgrati z njegovo puško. V bližini Zaprešiča se je puška nenadoma sprožila; krogla je prebila leseno steno kupeja in v drugem kupeju smrtno zadela v glavo neko žensko. Kakor se je po davčni poli dognalo, ki jo e imela pri sebi, je ustreljena Amalija Neškova iz Martinovke. Mrtvo truplo so odnesli iz vlaka, neprevidni vojak pa je bil takoj aretiran. Nesreča je v vagonu povizročila razumljivo paniko. Vlak je prispel v Zagreb z znamo zamudo. * Samomor bolnega zdravnika- Bivši zagrebški zdravnik dr. M. Pejovič je te dni v Stenervcu izvršil samomor. Pejovtc je bil velik narkoman in je zaradi tega duševno obolel in bil oddan v stenjeviško blaznico. Ker se ie bolezen v zadnjem Ča su poslabšala, ie vodstvo zavoda odredilo, naj se dr. Pejovič premesti v posebno četico- Ko je bolnik to izvedel, je iz drugega nadstropja skočil na betonirano dvorišče. Ko so zdravniki prihiteli na pomoč, je bil nesrečni mož že mrtev. * Lažni ameriški stric. V kamniškem okraju se je nedavno poavil neznan moški in se hotel pri nekem kmetu kar lepo udocnačiti Izdajal se je za daljnega sorodnika. ki se je vrnil iz Amerike s polno torbo dolarjev, katere je vložil v neko ljubljansko banko. Bogati Američan je povabil celo družino v gostilno in !o pogostil. Ko pa je bilo treba jed in pijačo plačati, je javiJ, da slučajno nima pri sebi denarja, toda takoj drugi dan bodo šli vsi skupaj v Ljubi ano in dvignili denarja za deset po-'edm. Zadeva se je gostilničarju zdela sumStfva, pa jo Je naznanil orožnikom, ki so Američana vzeli na piko In ugotovili, da Je možak čisto navaden slepar. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Kamniku. * Nevaren vlomilec v rokah pravice. Italijanska oblastva so predvčerajšnjim iz- potrebščine nvceneje ▼ drogeri ah KAM C, UU8LJAHA KAMC Wol&*€>&, potem mu dajte vitaminov polno ribje olje iz Drogerlje Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. u— čast naši pošti! Z naslovi Je vča-si hud križ, na bolj seveda pri pošti. Ampak, da imajo pri naši pošti vendar le širok razgled in dober nos. svedoči razglednica, ki jo je včera! prejel znanj ljubljanski trgovec g. Srečko Vršič !n Je v naslovu kraj označen samo z besedami: »Gledališka ulica 4- — Jugoslavien.« Res je, da obstojajo gledališke ulice samo v nekaterih mesti'.i Dravske banovine, ker dal e doK nimajo gledališč, temveč pozorišta. Bilo ie torej treba v Dravski banovini poiskati pravo Gledališko ulico. Da jo bodo predvsem našli v Lubljani, je bilo seveda najbolj verjetno, ker imamo kar dvoje gledališč. Tako je razglednica res tudi v redu našla g. Vršiča, ki prebiva v Giedališki ulici 4 v Jugoslaviji. u— Českosiovenskž Obec v Ljubljani. V nedeljo 26 t. m. ob 16. v Narodnem domu »Gašperček išče stanovanje«. u— Družabni večer priredi Obrtniško društvo v Lufrl ani jutri v soboto ob 20 v restavraciji »Zvezda« na čast udeležencem predkonference, odnosno občnega zbora »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« Vabimo vse obrtnike rn njih družine, da se v čim večjem številu udeleže tega večera. u— »Ljubljanski Sokol« opozarja, da bo odslej redna telovadba ženskih oddelkov v torkih in četrtkih in sicer ženska de-ca od 5. do 6. popoldne, ženski naraščaj od po! 7. do pol 8. zvečer, članice od pol 8. do pol 9. zvečer. u— Še en pobegel dečko. PolicTa pre-ema zadnji čas vedno znova prijave o po-becfb dečkrh ki s^ nato klatijo po me3tu. oeiroma po deželi. Te dni je zopet pobegnil od doma 15!etni Roman V-, stanujoč pn starti.! na Poljanski cesti 15. Pobegfli dečko, ki jo Je pobral, kakor sumijo domač«, nafbrže proti Zagrebu, Je imel pri sebi 300 dinarev gotovine. u— lzgub?H so se načrti za gradbo vodovoda v Gozdu pri Kranjski gori. Pošten na ditefcj se naproša, da jih odda Državnemu higijenskemu zavodu na Zaloški cesti v Ljutijani. u— Srebrnodlake !'sice bodo žive razstavljene na Ljubljanskem velesejmu 27-in 28- t m., ko bo draiba kož divjačine. To e edini par srebrnodlakih lisic pri nas. Živali so last Družbe Ferlinz, reje živa* plemenite kožuhovine v Ljubljani. Ta družba si e prva v Jugoslaviji postavila nalogo v naši državi po ameriškem in nemškem vzgledu sistematično rediti živali plemenite kožuhovine. Občinstvo naj si to zanimivost ogleda KDfO »BVOR« u— Mlad nebogljenec. 151 etni vajenec Janko B. e pred nekaj dnevi pobegnil od «vo ega mojstra. Fant ni mara! delati in se je raje družil z raznimi po t epu Slami poba-lini. Njegov mojster, ki je obenem n egov varuh, ga je v sredo zasledi! na Prulah, nakar se je pričel divji tov. Mladi Janko jo je popihal v smeri proti Ljubi anici in se pripravi! za skok v mrzlo vodo. Njegovo početje so zapaziH pasanti, ki so hiteli do njega in ga skušali spraviti proč od vode. Pa- se je pobalin tudi sam premislil in raje prostovoljno obrnil vodi hrbet- Dečka so iztočili mojstru, ki m« je menda pošteno navil ušesa. u— Še sedaj ga niso Izsledili. Posestnik Josip Rozman iz Pcdreča pri Smledniku je imel te dni opravka v Ljubljani, kamor se je odpeljal z zapravljičkom. Med vožnjo v Ljubljano je srečal na cesti okrog 401et-nega moža, ki ga ie vzel na voz. V Ljub-I am se le neznanec stalno drža! Rozmana. Ta je v neki gostilni prodal enega konja, dočim se je hotel z drugim odpeljati spet nazaj domov. Medtem ko sta sedela v gostilni, je poslal Rozman neznanca na dvorišče, naj pogleda za vozom, kj ga je ime! na dvorišču. Neznanec ie takoj ubogal, vendar se ni več vrnil. Zuna; je namreč sede! na Rozmanov voz, pognal in togim! neznano kam. Rozman je pozneje zvedel, da se piše neznanec Janez Zupan isi da Je rodom iz Tržiča. Drznega tatu, ki je oškodoval Rozmana za okrog 6500 Din vrednosti, doslej še niso izsledili u— Tatvina v stanovanju- Predvčerajšnjim popoldne je obiskal neznan tat stanovanje di aka Dušana Lenščaka na Vii-harjevi cesti 1 m odnesel iz predsobe črno suknjo t baržunastim ovratnikom, vrecno 1500 Din. Tat pa se ni zadovoljil le s suknjo, marveč je izmaknil tudi K) Din vreden klobuk belkaste barve. V ukradeni suknji so se nahajale razne izkaznice in več drugih papirjev. / u— Plesna vaja SO Preporoda bo drevt ob pol 8. v areni Narodnega doma. Vah-tieni vsi prijatelji in prijateljice plesa- 101 u— Veliki družabno - zabavni večer bo v soboto 1. februar a od 20. naprej v salona restavracije Pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Na tem večeru bodo komični nastopi, petje in ples. Ples ob zvokih prvovrstnega jazz - banda. Vse prijatelje domače zabave vabimo na ta večer. Podro©-neje sledi. 102 Iz Maribora a— Iz gledališča. Jutri 25. t m. t B- se bo uprizoril »Krog s kredo«, ki je eno na boljših sodobnih dramatskih del. Cene od 2—7 Din. — V nedeljo popoldne se bo uprizorila moderna opereta *Orlov«. zvečer pa se bo ponovila Doboviškova burka s petjem »Radikalna kura«, ki je doslej žela salve smeha. a— Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi 25. t m. v prostorih dvorane »Union« v Mariboru veliki železničarski ples. Godba pod vodstvom kapelnika gosp. Schonherrja Začetek ob 20.. konec zjutrai. a— De!a pri gradnji kopališča na Felber-Jevem otoku ustavljena. Do odobritve letnega proračuna mariborske občine so na-daljna dela na Felberjevem otoku ustav-1 ena. Kopališče je domala že dograjeno. Upati e. da bo kopališče že pomladi, odnosno poleti izročeno svojemu namerni. Za Maribor bo to vsekakor velika pridobitev Kopališče bo imelo tri bazene, za plavače, neplavače m otroke. a— Smrt uglednega obrtnika. Že včeraj smo na kratko poročali, da je v sredo preminul na Teznu bivši kolarski mojster g. NOGAVICE i Ž.I60M Najboljše, najtrajnejse. zato 13 4---- Simon Seveder. Pokojnik je bil znana osebnost v mariborski okolici in se je svoje čase živahno udejstvoval kot izboren občinski gospodar in marl iv obrtniški organizator Od ustanovitve občine Tezno, pa do prevrata je bil njen predstojnik, nad 30 let pa ie bil načelnik sku-pne obrtne zadruge za okolico Maribora in ie šele 1. 19£7-vsled bolezni odložil to častno mesto. Potreb se bo vršil danes, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrezju. a— Smrtna kosa. V Mariboru Je umrl v starosti 78 let Franc Rutnik. Pogreb bo danes ob 13. iz mrtvašnice na pobrežko pokopališče. Blag mu spomin! a— Enodnevni tečaj za rez- v vinogradu 8e bo vršil v ponedeljek, 10. februarja, na vinarski in sad arski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od S do 12. in od 14. do 18- a— Pet primerov obolelosti na nalezljivih boleznih e bilo od 15. do 21. t. m. prijavljenih mariborskemu mestnemu fizika-tu in sicer: 3 škrlatinke, 1 davice in 1 Primer šena, ki Pa so vsi lažje narave a— Izredno nizko stanje Drave. Drava Je sedaj tako ni-zka. kakor ne pomnijo že par let- Na levem bregu do sredine e brez vode Brodar, ki vzdržuje komunikacijsko zvezo med Meliem in Pc-brež em, ne more rabiti vel kega broda. ker ie nevarnost, da saradi plitve vode obtiči na produ. Prevažati mora z malim brodom. _ a_ Slovenski trgovec »Ljudski Knjižnici«. Ta teden je pre ela »Ljudska knjižnica« od slovenskega trgovca v Mariboru, ki pa noče biti imenovan, za novoletno darilo 250 Din. Intenzivne še delovanje »Ljudske knjižnice« ie torej hvalevredno odjekni'© tudi v trgovskih krogih in našlo vrano priznanje. >Ljudska knjižnica« z največ o težavo zmaguje ogromne izdatke, da tntdi Mariboru najizbranejšo domačo tn svetovno literaturo. Na: torej najde odličen slovenski trgovec obilo posnemanja v svojih krogih! . a— Pri skoku z 2 m visokega zidu si 'e 22 t m. okrog pol 8- zvečer zvinil desno rogo v gležnu sedlarski pomočnik Steian Novak iz Brezna. Pasanti so ga našlii slone-čega ob zidu. ker ni mogel naprej. a— Po Mariboru se ie stožilo 43 letnemu Martinu Šutu, doma iz Slamniaka Pri Lu-tomeru. Bil ie svoičas izgnan iz Maribora dne 22. t- m. P°P. pa so ga v Mariboru aretirali, ker se je potepal brez dela po ulicah. Polf aii a je ugotovila, da ga zasleduie tudi ptusko orožništvo, ker je nekemu hlapcu v Graieni, ki mu je dal prenočišče ukradel par čevlev. Šut tatvino prizna. Oddan ie bil sodišču. Iz Celja Hudožestveniki v Celju., ki pravkar gostujejo z ve tki mi uspehi v Ljubljani, priredi o tudi Celjanom gostovanje v soboto, 25- t m- Uprizorili bodo Ostrovskega Siromaštvo m sramota« v režij ge. Oreceve. e— Dvignite vstopnice za predstavo tlu-dožestvenikov. Vsi oni, ki so si obvezno rezervirali vstopnice za gostovanje Hudo-žestvenikov v Celju, se vljudno naprošajo, da dvignejo svoje vstopnice v knjigarni Gnričar & Leskovšek še danes do 18. ure. Za jutrišnjo predstavo Hudožestvenikov, ki bodo nastopili z Ostrovskega igro »Siromaštvo ni sramota«, je na razpolago se par lož, oziroma posameznih ložnih sedežev. e— Zgradba cerkve sv. Save v Celju. Celjska srbska pravoslavna cerkvena občina ie že preteklo jesen pričela z gradnjo svoje nove cerkve na Vrazovem trgu. Te-melino zidovje je v višini 1 metra nad zemljo že sezidano. Takoj, ko bo nastopilo primerno vreme, se bo z zidanjem nadaljevalo. Da zbere čim prej zadosti pirspevkov za zidanje, bo priredila pravoslavna občina v Celju v soboto 8. februarja v Celjskem domu slavnostno zabavo, katere se bo udeležilo celjsko ženstvo po veliki večini v slovanskih narodnih nošah. e— Ponesrečeni Bornšek umrl. V celjski javni bolnici je umrl 25-letni zidarski pomočnik Mihael Bornšek iz Spodnje Hudinje pri Celju, ki se je lani težko ponesrečil pri adaptaciji vojaške bolnice v Gaberju. Bornšek se je nahajal kot preddelavec na 6 in pol metra visokem odru. Nenadoma se je deska, na kateri je stal, odtrgala in .ie Bornšek strmoglavil v globino. Pri padcu si je siromak zlomil hrbtenico. Skoro 3 mesece je ležal v bolnici, dokler ga ni rešila smrt. e-- Prijateljem skavtizma Je namenjeno predavanje o Jamboreeju (vsekavtskem izletu v Londonu), združeno s predvajanjem lepih skioptičnih slik, ki bo v soboto 25. t.m. ob 20. v celjski trgovski šoli. Predaval bo ravnatelj g. P- Kunaver iz Ljubljane. e— Sreča v nesreči. V lesni industriji na Teharju pri Celju ie bil zaposlen kot strojnik 21-Ietni Janez Kovšca. V sredo proti večeru bi bil moral Kovšca namazati trans-misijski jermen. Med de'om pa ga ie jermen nepričakovano zagrabil za rokav obleke na desni roki in ga s silno močjo potegnil s seboj proti stropu. Kovšca pa ni izgubil zavesti, ko ga je jermen treščil v strop, temveč se je z močjo uprl v strop in se iztrgal iz območia transmisije. Pri nesreči je zadobil Kovšca hude notranje poškodbe, vendar pa se nahaja že izven TONFILM KINO »DVOR« I smrtne nevarnosti. Takoj p«, nesreči je bil z avtomobilom prepeljan v celjsko javn*-bolnico, kjer je bil sprejet v oskrbo. e— Vlomilec Klrbiš zopet v rokah pravice. V sredo popoldne je v župni cerkvi sv. Danijela nagovoril cerkovnika Korošca neki mladenič in ga vprašal, ali je on cerkovnik, ter končno izjavil da namerava zmo-liti par očenašev. Med navidezno molitvijo pa je neznanec neprestano presedal Iz klopi v klop, kar ie vzbudilo v cerkovniku sum, da tujec nima poštenih namenov. Skrivaj je cerkvonik obvestil stražnika, ki je kmalu prišel v cerkev. Med tem pa je mladenič brez sledu izginil. Po dolgem iskanju sta stražnik in cerkovnik izsledila tujca, ležečega rod klopjo v zakristiji. Na stražnici so našli pri neznancu, v katerem so spoznali svojega dobrega znanca Frica Kirbiša, 25-Ietnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika s Ptujskega polja, 36 cm dolg in 12 mm debel kos železa, izdelan kot nalašč za vlome, dalje novo električno žepno svetiljko in kos železa, odlom-Ijenega pri neki cerkveni puščici, v katero je Kirbič malo prej skušal vlomiti, pa je bil nabrž prepoden. V žepu ie imel Kiibiš tudi pollitersko steklenico žganja. Kirbiš je bil šele v sredo izpuščen iz 3-mesečnega zapora, katerega si je zaslužil z vlomom v KuIMchovo pisarno v Aškerčevi ulici, kjer je skušal odnesti v noči med 24 in 25. oktobrom poleg raznih manjših stvari tudi novo Kullichovo zimsko suknjo. K sreči pa je bil opažen in prijet Na svobodi pa v sredo ni mogel vzdržati niti 24 ur, da ne bi se zopet pregrešil zoper poštenost V zaporu je skušal Kirbiš predsnočjnmi uiti in je v ta namen razkopal ob vratih policijskega zapora odprtino, v kateri je instalirana električna žarnica. Seveda ie razbi' ž^rni™ in pokvaril napeljavo. Zdaj bo zopet romal v sodni zapor. Iz škofje Loke šl— Statistika škofjeloške mestne klavnice izkazuje, da se je v L 1929. zaklalo 45 bikov, 298 volov, 212 krav, 104 telice, 1195 telet, 719 prašičev in koštrunov, 120 ovac in 58 kozličev. Konzum Škofje Loke seveda ni bil tako visok in se je skoro 50 odstotkov zaklane živine izvozilo v Ljubljano, Radovljico in na Jesenice ter v Ietoviščar-ski Bled in Kranjsko goro. Odposlanih je bilo 660 zaklanih telet, 9217 kg govedine. 3063 kg svinjine in 572 kg sveže slanine. šl— Dar ameriškega podmladka RK. Kakor vsako leto je tudi letos razposlal ameriški podmladek RK organiziranim šolam darove, ki so se razdelili med mladino. Med pokloni za škofjeloške dečke so prevladovali aeroplani in avtomobili v prav lični izde'avi. Škofjeloški podmladek RK povrne darežljivost s fotografijami, slikami, raznimi izdelki in drug:m. šl— Opaž se je vnel. Ko je imela ženska deca Sokola v škof ji Loki v začetku tedna telovadbo, so otroci z vaditeljicama opazili, da se pri zakurjeni peči v veliki dvorani Doma zelo kadi. Ko si kljub ogledovanju navzoči niso znali razložiti pojava, so s telovadbo nadaljevali. Kmalu zatem pa je švignil v zrak dokaj visok plamen in izkazalo se je, da je pričel goreti leseni opaž, zakrit od peči s kovinsko ploščo. Ogenj je bil takoj pogašen. Iz Tržiča č— Lep uspeh Vodnikove družbe. Trži-ški poverjenik Vodnikove družbe je stražnik fin. kontrole v p. g. Franc Mršnik. ki je pokazal v nabiranju članov izredno agil-nost. Dosedaj je nabral že 160 članov. Kakor izvemo, jih ima poverjenik za Križe g. Gradišar okoli 20 in oni za Kovor tudi toliko, skupaj torej 200 članov, kar je za majhen kraj kakor je Tržič s svojo okolico jako veliko. Narod rad čita in se moremo samo veseliti, če pride na ta način vsako leto do 800 knjig v roke našega človeka, ki jih ne čita sam, temveč jih vneto dalje posojuje. Iz Kamnika ka— 25-letnica obstoja podružnice Slov. čebelarskega društva v Kamniku. V nedeljo 19. t m. se je vršil slavnostni občnj zbor imenovane podružnice. Kamni"ka podružnica je bila ena prvih podružnic, ki ie pričela delovati pred 25. leti. Na nedeljskem zboru se ie zbralo okrog 16 čebelarjev iz Kamnika in okolice. Predsednik g. M. 2ar-gi iz Kamnika je imel na člane kratek nagovor. glavni govornik je bil g. Julij Ma-jer. učitelj v Dobu. ki je v lenih besedah orisal razvoj podružnice v četrtsto'etni dobi. Svoi zanimiv govor, oziroma predavanje bo priobčil v »Slovenskem čebelarju«. Sklenjeno je bilo, da bo oficijelna proslava 25-letnice ori častnem predsedniku g. Vir-jentu v Olševku 27. julija 1930. 4. maja se bo na vršil celodnevni tečaj pri g. Ručiga.iu na Dobenem pri Mengšu. Nov odbor je isti kakor do sedaj, najlepši dokaz da vlada v čebelarskem društvu haTmoni.ia. Častni predsed"^ L? g. Virjent iz Olševka. predsednik g. Maks Žar?i iz Kamnika, rodnred-sednik g. lože Košir iz Podjelš. tajnik g. Mlakar iz Kamnika, odborniki na g?.: Pod-brežnik F. iz Olševka. župnik Razboršek iz Tuniiic in Ručigaj iz Sp. Jarš. Vremensko poročilo M-it-oroloiki nnv.td v HnhHa,,. 23. januarja 1930 ■ .V.,^n.^.h.arnmptra 31v " Kraj j Ca •> Opa z*v»aiila Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo niibrnvnU SkoplJe 8. / « M Smer vetr» 2 Padavin« s 2 Barom. Tem^r > P ia brzina Si v m in ®ek 0 vrata v mm do 7 ure 7>30 -24 9< SW 2 10 • 771 4 -2 9p m'rno ip 1 7 m -3 8"- NW 2 10 • /739 -6- SO ESE 2 10 : 774 5 -7- 9n mirno 7 9-2 -K- 75 ENE 4 1 Iz Zagorja z— Podružnica -Kmetijske družbe t Zagorju ob Savi bo tudi letos naročila vrtna semena iz Erfurta. Naročila je takoj oddati učitelju g. L. Kolencu. , _ z_ Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v soboto 15. t m. ob pol 2J. v vseh prostorih Sjkolskega doma ve!:ko maskerado. Sosedna bratska društva prosimo, da se ozirajo na to našo prireditev. Iz Trbovelj t_ Plenarna občinska seja bo v soboto 25. t. m. ob 15 v občinski posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadri ie seie. Odobritev statuta upravnega odbora. Volitev 9 članov v upravni odbor in 4 članov v nad orstvo. Volitev 5 članov v krajevni šolski odbor za šole v Trbovljah, pri Sv. Katarini in meš:ansko šolo; volitev petih članov za krajevni šolski odbor T bovlje-Vode in štirih članov za kraj. šolski odbor Hrastnik. Volitev enega člana v cerkveni konkurenčni odbor v Dolu. Prošnja Ivana Medvešeka, rudarja v Trbovljah za prodajo zemljišča na opekarni. Izmenjava in prodaja zemljišča v Urhovcevi Loki. Sprejem v občinsko zvezo Razno. t— Društvo samopomoč rudniških upokojencev spo-o:a, da sprejema člane samo še do 1. februarja t. 1. Vpisuje se vsako nedeljo dopoldne v gostilni Zupan na Vodah. t_ Na članek v »Slovencu« z dne 18. I. 1930 »Šolska in vodovodna m:zerija v Trbovljah« se čut'm dožneea poia=niti. da sem se udeležil poklonitve Ni. Vel: kralju. Za kako intervencijo nisem b:l pooblaščen ter se iste tudi nisem udeležil. — Ivan Berger. Iz Dobove d— Za večerno zvezo z Zagrebom. »Jutro« ie že večkrat temeljito obravnavalo potrebo ugodnejše zveze z Zagrebom, ki je nanj navezano vse Posavje od Zidanega mosta dalje. Potreben bi bil večerni vlak, ki bi vozil iz Zagreba okrog 23. ali polnoči. Kulturni stiki velikega mesta z okolico zahtevajo to odločno. Zastopstvo Zagreba samega bo moralo podv.zeti potrebno posredovanje ori železniških oblastih. Dokler se to ne zgodi, pa bi se brez škode ustavljali na prometnejših postajah brzovlaki, posebno št. 8. ki odhaja okrog 21. iz Zagreba. Lepo je, da se še ustavlja razen v Brežicah tudi na Vidmu, ravno tako bi bilo tudi mogoče, da se ustavlja v Dobovi, ki je najprometnejša postaja med Zagrebom in Zidanim mostom. Iz Ptuja j— Javne are. V mestu imamo samo 2 javni uri, od katerih nobena ne ustreza svojemu namenu. V interesu prometa, poslovnega sveta, uradov in šol kakor tudi v interesu ugleda mesta bi bilo, da se ura na zvoniku mestne proštijske cerkve spravi vsaj približno v sklad s srednjeevropskim ali z domačim železniškim časom in da se po tem tudi redno uravnava. Druga javna ura. na mestnem magistratu, ki že dalj časa stoji, naj bi se popravila ter vzdrževala in uravnavala tako, da ne bo velikih razlik med njo in uro na zvoniku. j— Nova dvorana za prireditve. Na občnem zboru Čitalnice se ie obravnavalo vprašanje obstoječe dvorane v Narodnem domu. Na simpatičen predlog župana g. Brenčiča. da je za dvorano na razpolago velik prostor v cerkvi bivšega dominikanskega samostana, je sklenil občni zbor, da naj se odbor opira tudi na izvedljivost adaptacije prostorov v tej opuščeni cerkvi. Sklep pozdravljamo z željo, da naj bi se obenem z ureditvijo dvorane v opuščeni cerkvi popravila in ohranila tudi krasna baročna fronta bivše cerkve, ki je eden najlepših umotvorov v Ptuju. Iz Prekmiirja pm— Mlss Prekmurje. Na športni veselici SK Mure 1. februarja bo izvoljena *Miss Prekmurje«. Pri tej priliki bi omenili, da način teh volitev, kakor so se vršile druga leta, ni prav primeren. Glasovnice se prodajajo in vsakdo jih iahko kupi večjo množino. V primeru, da eden ali dva riskirata nekaj denarja, lahko sama izvolita miss. Res je, da pridobi dotično društvo, ki priredi tekmovanje, nekaj denarja, toda izvolitev lepotice ie lahko dvomljiva. Upamo, da praktični člani SK Mure odkrijejo kak drug način glasovanja, čeprav bodo zaradi tega mogoče mani kasirall pm— Prostovoljno gasilno društvo ▼ M. Soboti bo priredilo 8. februarja v hotelu Dobray plesno veselico. Cisti dobiček je namenjen za nabavo motorne bri ^plne. pm— Iz bolnice. 18. t. m. je padel na ledu Janez Čoš iz Otovcev in si zlomil levo nogo pod kolenom. Preoeljali so ga v bolnico. Istočasno se nahaja v bolnici tudi njegova žena. tako da so njuni trije mali otroci sami doma. — Pojavilo se je več primerov škriatinke, vendar nevarnost epidemije še ne obstoja. GOSPODARSTVO Dopisi Soince vzhaja ob 7.29. zahaja ob 16 56, luna vzhaja ob 335, zahaja ob 12.3. Na'višja temperatura danes v Ljubljani: — 0.5. najnižja — 34; v Marboru — v Zagrebu — 3.0; v Beogradu — 6.0; v Skopi ju — 8.0; v Splitu + 12.3. Dunajsk^ vremenska napoved za petek: Malo sprememb. 2.0; VELENJE. Smrt je iztrgala iz rudarskih vrst tehn. zvaničnika g Al. Tajnška. brata g. dr. Tajnška, zdravnika v Št. Pavlu pri Preboldu. V cvetu življenja je moral od nas dobri tovariš. kateTemu kliče poslednji »Na srečo!« Udruženje rudarskih nameščencev v Velenju. BREŽICE. Sokol v Brežicah priredi tudi letos svojo tradiicijonaino maškerado in sicer se bo vršila prireditev pod geslom »Črno-bela reduta« v soboto, dne 1 februarja 1930. ob 20. v vseh prostorih tukat-šniega Narodnega doma Svira priznana godba iz Zaereba. Ker obeta ta prired tev spričo velikih priprav res biti v vsakem pog'edu prvovrstna, se opozarjajo na nio že sedii vsi Brežičini in okoličani. 94 LIBOJE. Keramična industrija d. d. v ZiTrebu ie tudi letos kakor prej tvrdka Schiitz & Sonnenberg naklon:la tukajšnjemu učiteljstvu za bož:čnico voz premoga. Za dir se v imenu uč:+eljstva naitopleje zahvaljuje Je'o^šek. šolski upravitelj. ST OVFNIOPADEC. Sokol bo ime! običajni soVo'ski ples v soboto 1. februarja v Snko'skem domu. lera! bo polnnštevilni slovenioraškl salonski orkester "od spretnim vodstvom marlfn-ega kaoelrika e. Horvata. Za^otovllena ie topla, zračna dvorana, pripravljeno gladko nlesi?če In omogočena prvovrstna >>ostre?ba v okrepčevalnici in tavam). Pridite, da bo naš dom čim prej dograjen. Vnovče vanje 20% kronskih bonov Kakor je bilo pričakovati, ee ]e v 20% kronskih priznanicah razvila prav nevšečna špekulacija. Koj po objavi zakona se je cena bouom dvignila od 40— 50% na 80%, sedaj pa Je zopet precej popustila. Cena. ki jo danes plačujejo razni nakupovalci, je zelo različna in se giblje med 50—65% nominalne vrednosti. Tej nizki ceni je vzrok okolnost, da skušajo imetniki bonov, ki nimajo davčnih zaostankov (nameščenci, delavci, upokojenci in gospodarji, ki redno plačujejo davke) čim prej vnovčiti svoje nnznanice, dočim kupci odlašajo z nakupom Ker pa je bilo koncem 1.1938. v dravski banovini za 44 milijonov Din davčnih zaostankov, dočim je bonov v Sloveniji le za kakih 10 milijonov, in ker na drugi strani davčne uprave po navodilih od finančnega ministrstva pri računanju zaostankov zelo liberalno postopajo, bi bilo prav za prav pričakovati, da bo povpraševanje po bonih celo večje, kakor pa ponudba. Tu se vidi. da postaja potreba organizacije prodaje m nakupa v interesu malih ljudi vedno bolj pereča. Kakor smo že v nedeljski številki obiavili, znaša likvidacijski rok do vštetega 17. marca in ns kakor je bilo po orvotni ob;avi zakona določeno, do konca februarja. Zato bi bilo prodajalcem priznanje priporočati, nai Sii ne prenaglijo. V dravski banovini je mnogo lastnikov '20% kronskih priznanic, ki nimajo ali ne morejo imeti nikakih davčnih zaostankov m torej ne moreio svojih bonov vnovčiti brez občutne škode: zato pomeni možnost plačila davčnih zaostankov s temi pri/.na-nicami prav za prav nekako premijo malomarnim in zanikernim davkoplačevalcem, ki jo morajo plačali oni lastniki priznanic, ki svoje davke redno in točno plačujejo ln so sedaj prisiljeni, priznanice prodati pod nominalno vrednostjo. Kakor doznavamo. je Zbornica za TOI v Ljubljani stavila te dni ministrstvu predlog, da bi se zakon dopol-nil v toliko, da bi se smele priznanice sprejemati tudi za plačilo tekočih davkov. =5 Opozoriter glede knjigovodskega in kalknlacijskega tečaja za «tavbne obrt« t Ljubljani. Na željo prijavljencev je Zavod za PO Zbornice za TOI sklenil, da se knjigovodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrtnike vrši v skrajšanem roku od 10. do 21. februarja mesto od 3. do 28. februarja t L, zato pa se bodo vršila predavanja vsak dan izvzemšl soboto In nedeljo od 15. do 18. ure. Predavali bodo g. prof. Iv. Modic, stavbenik in podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin in tesarski mojster g. Fran Ravnikar iz Ljubljane. Tečaj se bo vršil v pos'opju Tehniške srednje šo'e v Ljubljani. Pouk se prične v ponedeljek 10. februarja t 1. in se prijavljene! pozivajo, da se točno ob pol 15. uri zglase v predavalnici imenovanega zavoda. Ker je nekaj mest še praznih, je mogoča še naknadna prijava, toda najkasneje do 5. lebruarja t I. = Naiadomnie nnšp^a izvoza pšenice in moke na Češkoslovaško. V zadniih letin je nai izvoz pšenice in moke na ČeSVoslovaško rapidno nazadoval, kar je pač glavni vzrok ?n poslabšan'« naše trgovinske bilance s lo državo. Po češkoslovaški s*a+'stiki se je naš Izvoz pšenice in moke v Češkoslovaško zadnja leta gibal naslednji: vagonov milit". K? 19?6. 23 930 353 1927. 16 ?90 230 1928. 6 930 124 1929 (11 mesecev) 950 36 Tudi uvoz p^nif® in moke iz Rumunije je nazadoval, le uvoz iz Madžarske se še kolikortoliko drži na višini. = »Jugoslovanski obrtnik«. Te dni je iz-5ja prva številka »Jugoslovanskega obrtnika«. plašila Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v L;uMjani. ki ga urejuje gosp. Ivan Ogrin. ^Jugoslovanski obrtnik« je do lani izhajal pod uredništvom g. Osrina kot glasilo Jugoslovanske obrtne zveze, ki je bila kot politična organizacija razpuščena. Če je list že obdržal svoje prejšnje ime in odgovornega urednika, z razliko, da ea sedaj financira Zbornica za TOI z letno subvencijo 65.000 Din, potem bi bilo želeti, da ne bo naslednik dosedanjega »Jugoslovanskega obrtnika« in da bo zares izr kljvčno strokoven list, kakor nam zatrjuje uredn:štvo v svoji prvi številki. = Pomanjkanje živinske soli. Na opozo-ritev Zbornice za TOI. da primanjkuje v nekaterih kranh dravske banovine živinske soli, je oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu naročril zakupniku veleprodaje, da takoj oskrbi vse svoje velikoprodaje z zadostno zalogo dena^urira^p ž:vm«ke soli. = Svoto»na filmska produkf'ja. Iz letnega poročila organizacije nemške filmske industrije posnemamo zanimive podatke o razmerju sil v svetovni filmski produkciji, ki kažejo ogromno premoč ameriške filmske industrije. V preteklem letu je znašalo število produciranih nemih filmov v Zedi-njenih drž.ivah 750. na Japonskem 400, v Nemčifi 250. v Rusiji 150, v Angliji 100, v Franciji 75. v Avstriji 20, na Poljskem 15, v Češkoslovaški 10, v Snaniji 10, v Švedski 10, v Italiji 10 in na Kitajskem 10. Zanimivo je veliko število japonskih filmov, dočim je produkcija v Franciji zlasti pa v Italiji slaba. Produkcija nemških filmov je zadnja leta zaradi ameriške konkurence precej nazadovala. = Za udeleibo na X. jubilejnem vele-sejmu v Ljubljani (20. V. do 9. VI.) je uprava velese.ima razposlala interesentom prijavne tiskovine. Ako katera inle.esira-na tvrdka prijavnice vendarle ne bi prejela. jo naj takoj zahteva od urada velesejma v Ljubljani. = Železniške olajšave *a letošnjH jubilejni velesejem v L'ublianl. Udele/e-cem in posetnikom letošnjega ljublianskega velesejma, ki se kot jubilejna prireditev vr š! od 29. maja do 9. junija, je v naši državi dovoli en 50% železniški porvust. V območju ljubljanske železniške direkcije bodo tudi postajne blagajne prodajale sejm-ske legitimacije. = Dobav*. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v L'ublmni sr>rp'Vma do 31. t. m. ronudb" glede d^havp 4^0 k? jeklene pocinkane žice W glede dobave 4 ti-■noč kg lanp^ega fimoža (Pogoji »o na vno-gled ori i«tem oddelku.) IMr^-cija državnega rudn'ka Zabukovca nri Celju sprejema do 6 februaria ponndbf glede dobave rezanega in hrn^ve^a lesa Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema dn 14. februarja ponudbe glfde dobave 1200 komadov pil za železo. 50^ kg firn^ža. 300 kg barve, 80 kg laka z. železo, "30 kg kita n okna. Io0 komadov čopi če v za barvanje. 300 kg alabasterskega mavca 200 kg klela, 10 sodov dinamo - olja, 2000 kg karboiine-ja, razne žice, okovja, krovne lepenke, ko-nopcev. raznega električnega materijala in raznega rudarskega orodja (lopate za premog, motike. žage itd.). (Predmetni oglaai ao na vpogled v Zbornici za TOI.) = Prodaja samotnih odpadkov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani razpisuje prodajo 11 m® Samotnih odpadkov. Ponudbe je vložiti do 31. t m. (Materija! je interesentom na vpogled v kurilnici Maribor kor. kol.) BORZE 23. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danee devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah Berlin. Praga in Dunaj Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza London je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali dalje stabilni Za aranžma se je Vojna škoda trgovala po 440. za kaso po 440.5 — 441, za februar po 412.5 in za marc po 415. Med bančnimi papirji je bil promet samo v Unionbanki po 201-5 in v Srpski po 160. Med industrijskimi papirji je prišlo do zaključka le v šečerani p« 390 Devize in valute. Zagreb. Pariz 222.72 bi., London 27555 do 276.35. Netvvork 5C5<*1 — 56 703 Milan *>95.80 — 297.90. Amsterdam 22.9775 hI., Berlin 13 53 — 1356. Dunaj 796 31—799 31. Curih 1094 4 — 1096 4. Praga 167.39—168.19, Budimoešta 990.28— 993 28. Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.33 Lon-don 25.18. Newyork 517.45. Milan 27.085, Madrid 67. Amsterdam 208.05. Dunaj 72.88, Sofija 3.745 Praga 15.31, Varšava 58.025, Budimpešta 90.50. Bukarešta 3.0775. Dunaj. Beograd 12.515 — 12.555. Berlin 169 5 — 170. London 34 525 — 34.625, Milan 37125 — 37 225, Newvork 709 75 — 711 75, Praga 20.98125 — 21.06125. Curih 137-04 do 137.54; dinarji 12.405 _ 12.465. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den. Ljubljanska kreditna 125 denar. Praštediona 922 5 den. Kreditni zavod I70 den.. Vevče 132 denar, Kuše 250 _ 260, Stavbna 50 den, Šešir 105 denar. Kranjska industrijska 220 zaklj. Zagreb. Dtž. vred.: Vojna škoda aranž. 4405 — 441. kasa 440 — 441, za februar 412 — 413. za marc 414 — 416, 8% Blair S8 do 90. 7% Blair 78 — 79. investicijsko 83 do 845, agrarne 52 blago: bančne vrednote: Praštediona 922.5 — 9275, Union 201 5 do 202, J ligo 86 — 88, Narodna 8150—8250, Srpska 160 -- 162 Zemaljsfca 127 don.. Narodna 8150 — 8250, Ljubljanska kreditna 125 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 45 blago. Nihag 4 bi, Gutmann 185 do 190, Slaveks 8.9 — 90, Slavonija 200 denar, Danica 110 den.. Drava 305 den, Šeče-rana 390 — 400, Brod vagon 125 — 130, Vevče 125 denar. Drubrovaeka 430 denar, Trbovlje 490 — 497.5. Beograd. Vojna škoda 439 _ 440, investicijsko 84 — 845. agrarne 515 — 525, Blagovna tržišča Les -f- Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za le« nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon kostanjevih drv. Povpraševanje je za večjo množino čistih testonov (od 19 cm navzgor, 2.25 m dolžine), za 10—15 vagonov bukovega prahu in za 1 vagon javor-jevih hlodov (1.70 m ali 350 m dolžine, od 54 cm premera navzgor). Nudijo se bukova drva, ca. 250 m3 bukovih testonov, 20 vagonov hrastovih dog, 4 vagoni mešanih smrekovih desk (I, II, III, raznih dimenzij) in 22 vagonov remeljnov v raznih dimenzijah. — Razpoloženje na lesnem trgu je dalje mlačno. Tudi v drveh je kupčija popustila ter so doslej čvrste cene pričele nazadovati, kar je posledica mile zime. Žito. + Žitni trg (23. t m.) Na žitnem trgu vlada dalje izredno čvrsto razpoloženje, kar velja predvsem za naše in madžarsko tržišče dočim se tečaji v Ameriki n!so v toliki meri dvignili (v Chicagu je pšenica za marc včeraj pri čvrsti tendenci notirala 124K centa). V Vojvodini so se cene za pšenico in moko dane6 ponovno dvignile. Ponudba je malenkostna in je dalje težko dobiti blago. Pšenica stane danes že 2175 Din za 78 kg težko blago fco nakladalna postaja. 80 kg težka pšenica p® 227 5 Din. Moka »0« se je dvignila že na 355 Din za boljše znamke. Tudi v koruzi je tendenca prijazna ter so se danes cene za promptno blago okrepile (za 2 50 Din, za terminsko pa za 5 Din pri 100 kg). -f- I jubljanska borza (23 t m.) Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon moke. Eksekutivno ie bilo prodano 4000 kg konjskega sena slabe kakovosti, fco Ljubljana po 52 Din za 100 kg. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška 79 kg 262 50 — 265. 77 kg 255 — 257.5. sremska 77 kg 2475 — 2505, slavonska 77 kg 2425 do 2455; moka: »0g«, fco Ljubljana plač. po prejemu 395 — 405: koruza: baška, umetno sušena 185 — 187.5. po mlevski tarifi 180 — 182.5, času primerno suha 1575 do 160; ječmen: baški 63'64 kg 170 — 175; oves: baški, navadna voznina 205 — 210; rž: baška, 72/73 kg, mlevska voznina 2075 do 210 -i- Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca prijazna. Cene pšenici 90 se dvignile. Promet: 21 vagonov pšenice. 48 vagonov koruze, 7 vagonov moke in 3 vag. otrobov. Pšenica: baška 77 kg 207-5 — 210; 78 kg 210 — 212.5: gornjebaška 78 kg 212 5 do 215; banaška Tisa šlen 78 kg 215 — 220; gornjebanaSka 78 kg 2f5—207.5; sram. 77 kg 200 _ 205. Ječmen: baški 63/64 kg 125 —130. Oves: baški 137.50—142.50. Koruza: baška in sremska 102.50—105: za februar 107.50 —110: za marc. iadja Pimav 115—117.50: amet>-no sušena 120 — 125 Moka: baška »O« in >00r 330—340; »2« 295-305: »5< 245 250 .6« 187—190; »7« 145—155. Otrobi: baški 00—95 -r Biidlmnpšt^nska terminska borza (23. t. m.) Tendenca nriiazna, promet živahen. Pšenica za marc 24 07 — 24 08 fobras'in«ki tečai 24.101. za mai 24 96 — 24 97 (25). za oktober 24 _ 24 10 (24 10): rž: za nvdje posamezno. 2. dame posameeno, i. mešani pari, 4. sospodie v dvoje. Pravico srtarta imajo vsi prijaviSjenš br« ©z&r» oa verifikacijo. Sta*t bo 26. t. m. ob 13. uri RušM koči, dE t Rušah pri Gasilskem domn. Prijavn+na CV= možnosti trehrali. Ministrski predsednik general Zivkovič je včeraj v četrtek sprejel podpredsednika JZSS d^. Hrističa in dr. Žižka, s katerima se je dali časa raz«ovarja! o mednarod nih prireditvah na Bledu in v Bohinju. SK Ilirija se pogaja z raznimi klub' ta nogometne tekme v Ljubljani. Koncem fe- j bruarja bo naibrž gostoval fepiitzer FC Tekma s prvakom Gornje Avstrije Linzer AC je že dogovorjena. Za Veliko noč se-pogaja z nekaterimi budimpeštanskimi klubi, z monakovskim VVacker 1860 in z dunajskim Nicholsonom. Najbrž se bo Ilirija dogovorila z Nicholsonom. Včeraj opokbie je naša nogometna reprezentanca odpotovala v Atene, kjer bo v nedeljo prvič igrala z grško reprezentanco. Na isti dan se bo vršila druga konferenca za balkanski poka'', na kateri se bodo reševala važna tozadevna vprašanja. V Davo«u se vrše zanimive hockey tekme. V nasledniem dosedanji rezultati: Češkoslovaška : Avstrija 3 : 2 (0 : 0 1:1, 2 : 1). Avstrija : Varšava 2 : 1 (1 : I. 0 : 0. 1 : 0), Kanada : Da vos 10 : 0 (3 : 0, 4:0 4 : 0V Dunaj : Varšava 2 : 1 (1 : 1. 0 : 0, 1 : 0). SK nirfla (lahkosti, sekcija). Dan« cb 19. sestanek vseh članov, obenem trening v iekt-"Fadrroi Srednje teJm. Sate. Vabljen todfi ves sek- crisik-' odbor. Službene objave LNP (It seje poslovnega odbora 22. I.) Verificira se za SK Ilirijo s pravom takojšnjega nastopa v vseh tekmah Martic Zvon i m iT; za SK Svobodo s pravom nastopa 22. VII. 1930. Sluga Kari. SK Trbovlje se poziva, da predloži za igralca Bergerja Josipa odpustnico matičnega kiuba SK Amater, ravno tako SK Ilirija za ig-alca Belaka Franca odpustni-co SK Svobode, Ljubljana SK Natakar cdjavlja igTalca Petriča Ft. in Petriča Alfreda. Dvojni finale za prvenstvo Slovenije med prvakom Ljubljane in zmagovalcem prvakov mariborskega in celjskega okrožja bo 4. in 11. maja. 4. maja se bo ig-alo v mestu zmagovalca iz serr.ifinala. 11. pa v Ljubljani. Semifinale med prvakoma mariborskega in celjskega okrožja bo 13. in 27. aprila. Prva tekma se bo igrala v mestu prvaka celjskeea okrožii. - druga v Mariboru. Prvaka Celia in Trbovelj bosta igrala 30. marca v Trbovljah. 6. aprila pa v Celju za prvenstvo celjskega okrožja. Navedeni termini se morajo brezpogojno strogo d"žati. 2. in deoma 9. marca t. 1. bo priredil LNP v Ljubljani, Mariboru in Celju tekme v korist podsavezne Maeaine. V Ljubljani: 2. III. 2SK Hermes : SK Svoboda in SK Ilirija : AS1K Primo-ie V Mar-boru: 2 ni. SK Rapid : ISSK Maribor in 9. III. SK Železničar : zmagovalcu I. kola. V Oliu: 2. ITI. (vsaka tekma le po 45 min.) SK Olimp : Atletik SK in SK Celje : zmagovalcu i. tekme. Medklubska odbora v Mariboru in Celju prejmeta poseben dopis. — Tajnik I. Zimsko kopališče IHriJe po*eča dnevno It po štev,i k) koipateev. Dohod do kopaffšča je ob kitnem kopališču za železniško progo. Siačil-nfoe so ločene za gospode in dame. Ker zaradi raa.iega prostora t»i bilo moigoče postaviti kabin aifi omaric, priporočamo ko-paloem, da deponirajo vrednosti pri kopaffiškeim osk-rfcn.iiku, ker »prava ne odgovarja za eventfuelne tatvine. S čevlji je dostop do bazena prepovedan. Vsak kooailec naj a pred odhodom dobro osuši fese m ušesa s v to svrho nameščeno osuševatao napravo. — V predsobi naj ostane do deset minut. da se <* dobra ohladi rn nahod )e izključen. Kopalne are so ob redeijah in praznikih ves dan, ob dejavnikih od 10.—16. m od 18-30 do 20. ure. SK Jadran. Danes ob. pol 19. članski sestanek v telovadil,'ci na Pnrfah. Po sestanku trening. Vsi in točno 1 ASK Prtmorje (plavalna sckefla). Redni treni ti® bodo v telovadnici I. državne gimnari«, Tomanova n?.. redno vsako sredo in peiteik rn sioer od 1730—1S30 m člamice, od 1S-30 do 19 45 »a člane. Članice nai bodo v slač^nioi po možnosti že ob 17.15. Dohod v telovadnico ie (pri stranskem vhodu v Oalevi niici. Vsak naj prim&se seboj telovadne če višje ki W«ičke. Poset tire«rni?ov je obvezen »a vse veri^cirano čfsn-stn,r>. Vsak ponedellek v kopaFšču Slon rten.V^: za datme od 15J0 do 17., za gospode orel«eiti pevci vse/h hrastn«š'kih društeiv z rudniško godbo na čelu. Goste je pozdravi v senešemih besedah predsedn-Lk Narodnega doma g. Lojze Hotbauer, ki je povdarja in izrekaj simjiatd-je Mat,ičnemu zboru baš zaradi dejstva, da hočejo s pesimijo, ki so jo pefi sAovenskin rudarjem v dai;in.i FranoiH vzpostavita neko imtiimmo vez med njimi in rojaki v Hrastnika in obolici. V invtaru zbora se je za sprejem zahvalil g. Pefia«. Na.t« so se gostje v intimnem poigovoru z doma-čirnn pevci poda>j v Neredni doin, kjer je bito wven,je kod v nrravljižču. Vsa,k je hotel v dvorano, vsak je hote! slišati lepo pesem. Dvorana je bita nabito ipo-hra, kaj.t i sedežni red je bH že v predprodaji skoro izpolnjen. Obisk pri koncentu je br! rekorden, računamo lahko, da Je bito zbranih do 700 fjmd.i. ToSio ob 5. je spregovoril ob-čimstivu g. Skalar in očrtal potek ter mora,kii uspeh Maiične sirrneje v Franciji, s 'Posebnim oola, jo more doseči vsa (ca CDama. Povsod seVam divijo ln Vas zavidajo, ko se zrcali na Vašem Uc topla svežost življenja. Manj se zapažajo pravilne poteze obraza kakor pa zrele nežno povdar jene ustnice in omam-Ijiva rožnato nežna koža, Toda Šminke deluje jo navadno kričeče in nespretno. Zato uporabljajo spretne dame samo "Khasana" subtilno ln ne-kričeče "Khasana - Superb" ima pomarančasto barvo ter pričara na Vaša lica oni rožnati žar mladostnega zdravja, ki Vas dela ljubke Popolna prirodnost je glavna odlika tudi Štifta "Khasana-Superb" za ustnice, ki daje Vašim ustnam potrebni in odlični ton. Rdečtlo "Khasana-Superb" za lice in Stift za ustnice rzdrie ▼sako vreme, dež in poljube Zadostuje enkratna uporaba na dan. ker "Khasana-Superb" more jo odstraniti le milo in voda. Preizkusite "Khasana-Superb" pred ogledalom. NavduSfl Vas bo živi barvni ton nikdar slutene nežnosti in naravnosti. khasana SUPERB Skladišč? za Jugoslavijo: JUG0PHARMAC1JA D. O. Zagreb Koemptifni oddelek Dr. M. Albersheim Frankfurt a. M. • London DoM m povsod! Buffet v kopališču S. K. Ilirije se odda za L 1930. SezIJa maj-oktober. Prostore razkaže interesentom oskrbnik zimskega kopališča S. K. Ilirije, dnevno med 10. in 16. uro. Pismene ponudbe je nasloviti do 10. februarja 1930 na tajništvo uprave kopaliSča, v roke dr. Stankota Lapajne, odvetnik, Aleksandrova cesta (Palača Ljubljanske kreditne banke). 2341 jvt.v; ■■■■■■■■■■■ui ZASTOPSTVO prvorazrednih avtomobilov in motornih koles za Ljubljano se odda takoj. Pooblaščenec sprejema v hotelu Štrukelj v petek (24. jan.) od 5.—7. in soboto (25. jan.) od 9.—1L S ■ ■ S Mag. St 2202/30 ref. HL 2350 Razglas Pozor trgovci in obrtniki! Mestni magistrat v Ljubljani poziva na podstavi člena 18. zakona o merah, Ur. L 252/70 iz leta 1928 vse v Ljubljani bivajoče obrtnike, ki se bavijo z izdelovanjem meril iss merilnih priprav (t. f. z izdelovanjem in popravljanjem tehtnic, uteži, tekočinskih mer itd.), da prijavijo svojo obrt kontroli mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Pred Pru- lami 17 ter temu uradu naznanijo tudi kraj, kjer je delavnica ali lokal, v katerem se merila prodajajo. Enako poziva mestni magistrat one ▼ mestu bivajoče trgovce, ki prodajajo merila in merilne priprave (krčmarske steklenice!), da istotako prijavijo svojo obrt in lokal kontroli mer. Prijave naj bodo kolekovane z taks. znamko 3i Din 5.— in opremljene z overovljenimi prepisi obrtnih listov. Zadnji rok za prijavo je 5. febr. 1930; zamudniki bodo kaznovani v smislu čl. 36. zak. o merah z globo od 30—500 Din. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. januarja 1930. Daiics! v hotela „Soča" na Sv. Petra eesti se bodo prodajale krasne umetnine po vsaki ceni! t V neizmerni žalosti naznanjam v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je preminul ob 5. uri zjutraj dobri, ljubljeni soprog, gospod Ožbald Drevenšek finančni nadrešpecijent v pokoju Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 25. t m. ob 16. pop. iz hiše žalosti na mestno pokopal v Krškem. KrSko, dne 23. januarja 1930. Berta Drsvenšek, soproga. IMur Beraede: BELFECiOl Pustolovski roman ČETRTI DEL Družabnica je zatulila od besnosti. Njenemu tuljenju se je odzval glasen grohot. Grohotal se je Chantecoq, ki je po bliskovito planil na noge, rekoč: »Tak tako! Za takega bebca ste me imeli?« Obrnil se ie k Elzi Bergenovi, ki mu je prestrašno gledala naproti, obstal dva ali tri korake pred njo, odpel svoj telovnik in ji pokazal srajco iz jeklenih verižic, ki mu je pokrivala vse prsi. Nato je dejal: »Kadar imam posta z bandlti, sem vedno .pripravljen na vse.« Nato je .pomolil Skandinavki samokres pod nos, ji iztrgal bodalo, ki ga je še vedno držala v roki in rekel z glasom, ki ni dopuščal ugovarjanja: »K mizi!« Družabnica se je uklonila detekiivovemu zapovedujočemu pogledu in sedla za mizo, med tem, ko se je Gautrais s svojima do-gama postavil pred vrata na stražo. »Gospodična,« je izpregovoril Chaniecoq, »pojasnite mi pred vsem, zakaj ste ob .pogledu na prikazen vzkliknili: ,Kaj? Ti si, Simona?'« »Na to vprašanje ne odgovorim.« Kriminalist je nadaljeval: »Tedaj smem smatrati, da gospodična Desrochesova še živi in da sta ona in Belfegor ista oseba.« ELza Bergenova je še vedno molčala. Detektiv je spoznal, da v tem trenutku ne bo ničesar spravil iz družabnice. Jel se je ozirati po predmetih, ki so ga obdajali... Ko je opazil renesančno skrinjo, ki se je obiskovala v seoei, ie stopil k njej in na stežaj odprl njen dvodelni pokrov. »Oho! Izvrstno!... Evo ključa vseh teh skrivnosti!« je vzkliknil. In res: Chantecoq je v skrinji zagledal voščeno lutko, ki je bila podobna Simoni Desrochesovi kakor jajce jajcu. »Krasno delo,« je dejal. »Veselilo bi me zvedeti naslov umetnika, ki je ustvaril ta umotvor.« Obrnil se je k Elzi Bergenovi. Njen obraz je bil prestrašen kakor obraz zločinca, ko vidi, da je izgubljen in da prihaja ura kazmi za njegova dejanja. »Zdaj razumem vse. Ta voščena lutka je omogočala Belfegorju, da je po mili volji polegal v svoji postelji... ali je moril v Louvru... Bil je živ in mrtev obenem... To ni slaba domislica za damo, ki zlaga pesmi! ...Slutnja me tedaj ni uikanila. Moja domneva, da se bo tukaj našel ključ uganke, je bila pravilna.« Nato je rekel Elzi Bergenovi, kazoč na lutko: , »Zdaj, ko sem našel posnetek, mi morate še povedati, kaj se je zgodilo z izvirnikom.« A družabnica je trdovratno molčala. Chantecoq je s pretečim glasom nadaljeval: »Naprej!... Vstanite in za menoj! Kakor hitro se drznete le pisniti, boste imeli opravka s psom.« Elza Bergenova je vstala, videč, da je vsako upiranje jalovo... Brez besede je odšla s Chantecoqom, ki jo je drža! za komolec. Gautrais s svojima danskima dogama je krenil za njima. Avtomobil jih je že pričakoval... Detektiv je velel svoji jet-nici, naj stopi vanj. Nato je ukazal Gautraisu, naj najame taksameter in se odpelje domov. »Kam me mislite spraviti?« se je naposled oglasila družabnica. »V pribežališče, kjer vam ne bo manjkalo kruha na stare dni.« Med tem, ko je Chantecoq izvršil to mojstersko podjetje, se je odigral v njegovi hiši kaj čuden prizor. Koleta, ki se je bila namenila, da ne pojde spat, dokler se oče ne. vrne, je v delavnici čakala nanj in razitreseno prebirala neko knjigo. V tem je neučakano zapel zvonec pri hišnih vratih. »To ni oče,« je rekla sama pri sebi. »On hna hišni ključ in ne bi tako silil noter.« Vznemirjena je stopila k oknu in zagledala Marižano, ki je bila stekla pogledat, kdo zvoni Koleta je videla, kako je kuharica nekaj govorila s človekom, ki je stal na pločniku, in se nato vrnila v hišo... Koleta jo jc vprašala skozi odprto okno: »Kaj je. Marižana?« »Neki šofer je zunaj. Pravi, da je prinesel sporočilo od gospoda Chantecoqa.« »AH vam ga je dal?« »Ne, gospodična. Gospod Cha.ntecoq mu je baie zabičil, da ga sme predati samo v vaše roke. Ker nam je pa gospod Chanteooq prepovedal spuščati v hišo kogar že bodi, sem mislila, da mu ne smem odpreti. Kdo ve, ali ne gre spet za kako Beifegorjevo hudobijo?« Koleta je pomislila. »Marižana,« je rekla nato, »ali poznate očetovo pisavo?« »Da, gospodična, dobro jo poznam... Stavim, da bi jo spoznala izmed tisoč drugih.« Koleta se je nagnila h kuharici, ki je Ma stopila tik do nje, in tiho velela: »Poprosite šoferja, naj vam pokaže vsaj ovoj pisma. Ce je pisava prava, tedaj ga spustite noter... Mogoče bi bilo, da me oče potrebuje ali da se mu je kaj zgodilo.« »Prav imate, gospodična... Tako bova kmalu vedeli, za kaj gre.« Marižana se je vrnila k šoferju, ki je čakal pred vrtnimi vrati... Z odločnim glasom — zakaj bila je gospodinja, ki v pomembnih trenutkih ni poznala strahu — mu je dejala: »Upam, da me ne mislite naplahtati... A prilike so take, da mora biti človek oprezen. Ali mi ne bi mogli pokazati naslovne strani pisma, ki ga imate s seboj?« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni od-dele k »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 r^Ji | I V da se mu posije 4/VCfCf* IfCCC po posti naslov ali GaGo drugo informacijo tfcoco ee malih oglasov naj pritoži v »nam G ah a /IjJ sicer no bo prejel odgovora 1 ^ L^SMM CENE MALIM OGLASOM; Zenitve in . dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Uradnike n potovanje, za. prodajo dobro vpeljanih predmetov eprejmemc. Motnost velikega za.-1-jžka, Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 1940 Dva trg. pomočnika isvežbana železninarja 'n dobra detajl ista sprejme tvrdka Breznik & Fntscb. trgovina z žeieznino, Ljubljana. 1731 Vzgojiteljico neii) osebo, z dolgoletnimi ipričsvali, za pomoč pri šol-kem pouku in francoščini sprejmem k 2 dečkoma v starosti 7—10 let. M. Samujlovič, Zagreb, Radi-iina 9. 2005 Natakarico spretno, veščo nemščine, z dobrimi spričevali, prejme® v večji sezonski obrat Dober zaslužek zasiguran. Nastop ta'oj. Ponudbe 6 •liko, ki se vrne, na ogla* oddelek »Jutra« pod šifro ►Spret-ca«. 1967 Mlado dekle Rviljo, sprejmem kot sobarico k majhni družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Sobarica«: 1997 Kuharja ali kuharico samostojno iščem za stalno za večjo restavracijo. Ponudbe ni: šoštarč. podružnica »Jutra« v Mariboru. 2016 Služkinjo za vse, ki zna kuhati in ima daljša letna spričevala, išče maihna družina v Mariboru. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 2021 Trgovsko vajenko z dobrim spričevalom sprejmem. Pismene ponudbe na na lov: Smigovc & Kosi, SoStanj. 1953 Dva potnika verzirana v manufakturi, ki bi obiskovala privatne stranke, siprejmem. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost«. 1847 Zastopnika dobrega knjigovodjo, sprejme tvornica kartotek »So-fra«. Marbor. Aleksandrova cesta 43 1850 Zastopnike za kolesa in Šivalne stroje sprejmemo v vsakem kraju pod zelo ugodnimi Dogoji Ponudbe fta naslov: »Centra« Ljubljana, poštna predal 248. 1800 Šivilja sprejme delo na dom. Obleke od 30—45 Din, plašče od 40—65 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1969 Pianist (ka) dobi takojšnjo zaposlitev v večernih urah v hotelu »Bellevue«. 1979 Šivilja z v-ečletno prakso, gre šivat na dom. Ponuidbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra šivilja«. 1986 1. obl kotu šoferska šola t amernik, Ljubljana. Dunaj tka cesta 36 fjugoavto). - tlel. 2236 Pouk in praktič ee vožni*. 251 Klavir, učenko (ca) sprejmem v privatni pouk. Pismeno pod »Metoda« na oglasni oddelek »Juitra«. 1862 Oblastveno boncesljonirana šoferska šola I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. februarja. 1963 Nemško govoriti se po moji metodi vsakdo dobro in hitro nauči. — Konverzacija in teorija. — Salendrova 4,'H. 1971 Inštruktorja za izpopolnjevanje v nemščini, želim. Biti mora popolnoma vešč v govoru in ptsavi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina«. 1897 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Inštrukcije daje sedmcšolec v v e e h predmetih. Ponudbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspešno«. 1994 79. A bratee Branko ji je podržal Rnsobra-dov prstan pod nos, kakor so ga bili na. urili. Čarovnica je zdaj mislila, da je Ruso-brad. in se mn ni upala ničesar storiti. »Daj, Rusobrad. vrni mi cvetlico,« je dejala moledo. vati. A Branko je zmajal z glavo in se odpravil na rrh. Tedaj pa se je zgodilo nekaj sila nerodnega. Pokazala se je stara podgana in ta je vedela, nnjbrže od pritlikav. ter, kdo je Branko. »Nikar se ne daj voditi sa nos!« je zaklicala čarovnici. »To ni Rusobrad, človeški deček je, čarati pa zna toliko kakor moja teta!« Peneč se od togote je čarovnica zgrabila ga trnje in splezala za Brankom. Ravno zgoraj pod robom ga je dohitela... Motorno kolo »Ariel-c s prikolico, 550 cm3, v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1921 Avto tovorni ali osebni, maj o rabljen, od 40—60 HP kupim. Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod mačko »Avto 1930 40—fin HP«. 899 Gospodična Nemka, ki govori slovensko, išče 6lužbo pri boljši družini kot vzgojiteljica ali nadzirateljica otrok. Gre kamorkoli. — Cenjene ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Gospodični«. 1826 Žagar same«, dobro izurjen tudi pri popravilu, išče službo — najraje na venecijanki. Nastopi takoj ali pozneje — Ponudbe na oglas oddeiek »Jutra« pod značko »Ra;-henburg 56«. 1797 Frizer dober onduler. bubi ftueer in brivski pomočnik, išče c 3. februarjem stalno name. ščenje. Ponudbe na podiuž-nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »F.rizer«. 2017 Za hišnika bi šel takoj a.i po dogovoru mizarski pomočnik. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »90«. 1982 Šofer strojni ključavničar, zmožen vsakih samostojnih popravil in zanesljiv, s štiriletno prakso, išče mesta. Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovno izobražen«. 1948 V^aUmz Puhasto perje Kg po 38 Din razpošiljam -.o povzetju najmanj 5 kg. Povm čioto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din L Brozo-vič. Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja. Stanovanj, baraka Ki se da prestaviti, naprodaj z« 5000 Din Kodeljevo — Slomškova 17 1802 Antenski drog 25 m dolg počen; proda elektrotvrdka A. Verbajs, Gosposvebska 13. 1976 2X2 '4±l Več trgovskih hiš večjih je naprodaj v Ljubljani ob najprometnejših ulicah. — Pojasnila daje Realitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljut* liani, Salendrova ulica 6 1906 Večji mlin na e t a t n i vodi. na zelo prometnem prostoru, blizu postaje in mesta Maribora, spo-oDen tudi z» vsako drago industrijsko podjetje naproilaj. — Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Večji mlin«. 1798 Hiša na prometnem kraj*, pripravna za vsako obrt, obstoječa iz 3 sob, kleti in pritiklin, naprodaj za Din 60.000. Pojasni'a daje Janke Stare, Kamnik - Perovo št. 40. 1960 Papirnatih vreč in balnih vreč za oglje ima veliko zalosro za prodati Mirko Mlakar, Ljubljana, Slomškova ulica 11. 1978 Fotoaparat 9 X 12, optika 4.5. nov, stojalo, torba, rumenice, kasete, več drugih potrebščin, po izredni ceni naprodaj. Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«. 2007 Živo srebro kupim vsako množino. — Ponudbe z navedbo množine pod »Živo« na oglasni oddelek »Jutra«. 1819 Posteljno žimnlco dobro ohranjeno kupim. — Naslov pove oglas, oddele1-»Jutra«. 1985 Linoleum - preproge stare kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r»od »Linoleum«. 1990 Posojilo od 100—150 000 Din za izpeljavo že sklenjene kupčije ;šč°m za takoj. Vrnitev posojila z obrestmi in dobičkom za nekaj mese-cev zagotovljena — Ponudbe pod značuo »Sigurna pot« na oglasni oddelek »Jutra«. 2014 Kuhinjsko kredenco lepo in veliko prodam za 600 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1949 Pohištvo Prodam 2 kompletni postelji z žimnicami, 2 nočni omarici in umivalnik, ma-sivno, ia hrastovega lesa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2012 Frak s telovnikom dobro, ohranjen naprodaj v Trnovem, Cesta na Loko št. l/I. Ogledati med 9. in 11. ter 2. in 5. uro dnevno. 1964 Trgovino meš. blaga s ,-tanovanjem. radi bolezni takoj oddam. Za prevzem potrebno 25.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro idoča 450«. 1998 Lokal j za trgovino ali pi.-~a.rno, v! bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2008 Gostilno vzamem v najem erentnel-no tudi na račun. Posedujem osebno pravico in sem navcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 26«. 240 Osebno pravico vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Osebna pravica«. 1974 Sobo s hrano oddam 1 »li 2 dija orna — ozir. dijakinjama. Na Kodeljevo 13, 4 minute od Lsonišča. 1715 Dijaka iz dobre rodbine ali solidnega gospoda sprejmem kot sostanovalca k dijakom. — Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1977 LL'j ijjjr.* Stanovanje sobe. kabineta, kuhinje in pralnice oddam s 1. marcem na Mirju, Langusova 23. 1973 Stanovanje solnčno, pritlično, dvosobno, s pritiklinami. v vili sredi meista oddam e 1. avgustom Vprašanja na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno stanovanje št. 11«. Stanovanje obstoječe i« 2 večjih eob, se odda e 1. februarjem. — Na-iov v oglasnem oddelku »Jutra« 1993 Dva lokala pripravna za pisarno, obrt, zajtrkovalnico ali kaj drugega. bizn sodnije oddam v najem. Na lov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2013 Elegantno gobo separirano. i elektr razsvetljavo. v rili na Erjavčevi cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1932 Opremljeno sobo lepo. oddam s 1. februarjem zaVoncema brez otrok Ogleiia w> lahko vsako dopoldne v Čopovi nlici 81/11. levo. 1913 Pražarna kave dobro vpeljana, z novimi stroji, v centru Maribora, z -izko najemnino, po usodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2020 Opremljeno sobo s separatnim vhodom in elektriko oddam s 1. febr. Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«. 1951 Sobico zelo prijazno, s saparatnim vhodom od-^am proti nizki najemnini. Naslov y ogla«, oddelku »Jutra«. 1952 20% ne kron. bone p'ačujs naiboljše »Pučka štediona« Osijek 235 20 % bone kupi Uran Franc, Dunajska c, 061 a 46, telefon št. 2820 1939 Bone 20 % kupi po najvišji ceni Ivan Pirnat. Vič-Glince 1890 Brlvnloo za dame in gospode oddamo za sezijo 1930 v kopališča S. K. Ilirije Prostore razfcaže med 10. in 16. uro o?krbn'k zimskega kopaHšča Ilirije. Pismene ponudbe ie nasloviti do 10. februarja t. 1. na tajništvo Uprave kopališča, v roke dr. Stanko Linajne, odvetnik. Aleksandrova C. (palača Ljubljanske kreditne banke). 1987 Prazno §obo aolnčno. t električno razsvetljavo, v bližini cestne železnice takoj oddam. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2001 Sostanovalca sprejmem v lepo in či~to sobico na ulico, s hrano, lučjo in vso oskrbo za Din 650 mesečno Poizve «e v 'uhinii restavracije »Soča«. Sv. Petra cesta. 2011 Opremljeno sobico majhno oddam s 1. februarjem Tvi Domobranski cesti št. 17/n — Dittler. 2015 Saksonec 29 let star, išče s 1 febr. prijazno sobo pri boljši dami, če možno v centru — Ponudbe na naslov: Fritz Kunze, pri g. Drobniču. Rimska cesta 2/Tf. 2009 Dr. G. Plccoll lekarnu v Ljubljani pri poroča pri zaprtju io drugih teii očafc želodca svo o preizkušeno želodčno tink turo. 229 Ribje olje - vitamini Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja, prvovrstne kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni poskusi pokazali, v.-^ebuje to olje, poleg potrebne množine joda in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to Dahtevaio najstrožji predpisi. Lekarna G. Ba' arčič, Ljubljana, Sv. Jakoba tre 6t. 9 1965 D&pŽfi Mlada dama izobražena, družabna, simpatična ki ima veselje kot za gospodinjstvo tako za šport, naj blagovoli poslati naslov a potrebnimi podatki in sliko na oglasni oddelek »Jut,-w pod značko »Povsem neodvisen samec«. 1497 Zima Prenet od misli na Tebe — četrtek ob 16. Most. 1950 Resnega znanja želi gospmi sfednjih let, lepe postave, z gospo ali gospodično Cenj. ponudbe na oglasni oddefek »Jutra« po možno-ti e sliko in natančnim naslovom pod šifro »Črni kos 38«. 1867 Zakaj, zakaj samo vidim le Tvoj pogled, ki gleda v daljavo? 1954 • »Vsa sreča v harmoniji« Dvignite pismo! 1980 »Vigred« Izvolite dvigniti pismo pod dosedanjo značko. Poklon. 1981 Da bude »Idealist« 10 zakasnitev. — Molim za adresu. Mia. 2018 Danči moja »mala« Če boš tolk* fantov štma a — odfrči — obsedi! 2006 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Angoreke mačke, Aplnost, A. K. K., Barongaj, Bodi lepa, Brivnica. Brivski pomočnik, Cas hiti, Čevljarna Celje. Dežela. Dolgčas, D. S. L.. Dolga praksa. Do 130.000. Doga, Dobra gospo- dinja. Dr. K., Eksistenca 1067, Ena 06eba, Ljubo Gorup, Grlica 15, Gospodinjstvo 1500. Hvaležna. Inteligentna gospodična. Ida. Izleti. Jedilnica, Kakor se ravna z ljudmi, Kupec. Krenner, Lep vrt 1621, Lepa pri.hodnjo.-t, Ljubljana, Lepa bodočnost 45 let. Loka, Ledena, Lepo živje-nje, Manipulantin;a, Mlin 1191, Mija 1930. Merkur 500 Mirna 888, Miza, Mesec april 106, Mirna stran, a, Neodvisnost, Nr. 30 HP, Nastop takoj. Oskrba 21, Osamljen 71, Oskrbnik-vrtnar. Okolica centra 3, Omare, Perilerija, Postranski zaslužek. Pomlad, Promet 692, Pestunja, Pogoj suažno--t. Povsem neodvisen samec, Plemenit, Po-strežnica 1000, Pošteno srce 32. Ludmila Pogačnik, Preganjamo dolgčas, Preprosta sobica. Poslovodja, Roža v samoti. Rešil Te bom brige. Resna ponudba — obrt 250. Resno E. C., Resno znanje, Resnost, Samostojen špecerist. Smisel za prijeten dom. Stanovanje, Sposoben vrtnar, Samostojen II. Samostojen 99 2. september. Stalilo de io, Samski dom S stanovanjem Sicherer Erfolg, Stalen podnajemnik. Sreča v ljubezni 50. Šivilja 13. Točna plačnica. Uradnik, Ugodno 370, Upokojena vdova. Ura U«p"šno. Uradnica. Vesten gostilničar. Vrtnarski strokovnjak. Vsled bolezni. Zadovoljno življenje. Zorana. Zelo ugodno. Zvočnik. Za delo plačilo. Živahna Primorka. 26. 48-letna. 70.000. 999, 31/32, 45, 20, 17. UUL, Črn pianino križem strunan skoraj nov ugodno nap-odaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1581 Pianino ugodno prodam. Naslor v oglasnem oddelku »Jutri«. 1999 Mlad pes čuvaj, ovčje pasme, naprodaj na Celovški cesti 37. Ljubljana VII 1935 Pisalni stroj skoraj nov za 1000 Din naprodaj v trgovini Kušar na Gline ah, Tržaška cesta št. 21. 2010 Šivalne stroje is najboljših svetovnih tvor-nic, na dolgoročno odplačilo proti ISletnemu jamstvu dobavlja najceneje G Hol-Iftnder k d., Zagmb. Mar-tičeva 25 435 Novosti NovotU 2elezna služinsfca Brozovič« patent postelja zlo& jiva, s tapecirani m ma-j raco m. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne ssui-be In za potujoče c soba stane Din. 450— Ras pošiljam po poit* pem povzetki. Kurja očt sa Najboljše sredstvo protj kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge« njab ali naravnost iz tvor- lesem patent postella Bioe gl^ega skladišč* tložliiva. s Upeciramm madratom, zele p»ak« tična stane Din. 280.— M. Hrniak lekarnar — Sisak Ležalki ta »unianie — (Lie-gcsluhl) najnovijc vrsti $U ne Din. ISO.— L. BROZOVZC, <«greb, Iiica 82. J/fViJa fccfss Dunajska c. 46. Telefon 28-20 Revmatizem. Izjava zahvalnosti. Beograd, Sarajevska 70. Spoštovani gosp. doktor! Vaš spasonosni lek Radio-Balsamika me je rešil dolgoletnega revmatizma in nimam besedi, da bi se Vam zahvalil za trud za rešitev člo-večanstva. Vporabil sem samo eno steklenico in takoj sem občutil, da me neznosna bolest zapušča ter sem že več kot leto dni rešen tega groznega in neznosnega trganja. Tukajšnjim lekarnarjem sem priporočil Vaše zdravilo in hvala Gospodu, lekarna Matič ga je naročil. Velika Vam hvala, nesmrtni doktor, in živeli! Vaš hvaležni spoštovatelj Dragutin V. Protič, sr. poglavar v p. Stip, 4. novembra 1925. Zdravilo Radio-Balsamika Izdeluje, prodaja In razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah hx drogerijah. Ho$ufiabta vQdna najfineuša za šport Tuda so došli moderni im smyrna vzorci za preproge, kakor tudi volna v vseh barvah. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. Darujte za slepe! t 2^36 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula danes ob 2. zjutraj naša srčnoljubljena soproga, mama, stara mama in teta, gospa Ana Papež roj. Majcen Nepozabno pokojnico spremimo v soboto, dne 25. t. m. iz hiše žalosti, Krmelj št. 27, na pokopališče v Št. Janž. Krmelj, dne 23. januarja 1930. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adalf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imeratni del je odgovoren Alojzu Novak. Vsa v Ljubicam.