ke
■čil, «*-
3
na
»i
-i
i
ko
5-1
»a
o
•—4
O«
i
9.
184. številka.
Ljubljana, v torek 11. avgusta 1903.
XXXVI. leto.
®
lihaja vsak dan zvsčer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posli prejeman za avstro-ograks đeftsle za vse leto »6 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec S K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem o> dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta B K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor zna&a poStnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, C* te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In iipravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. — OpravniStvu naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanili
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je te Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Fos&m&&n*i številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
a
2)
ti
o i-
Na adreso naših zgodovinarjev.
Z dežele, 10. avgusta. V zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« je izrazil prof. Komatar v svoji kritiki »Realne knjižnice« željo, da bi »Slovenska šolska Matica« izdala za slovenske potrebe prikrojeno avstrijsko zgodovino.
Ta nasvet nam daje povod, da locemo tudi mi odkrito izpovedati teljo, o kateri upamo, da jo bodo prizadeti krogi uvaževali.
Da se nas ne bode napačno razumelo, naglašamo vnovič, da je nam vomatarjev nasvet dal samo povod, da izrazimo svojo željo, zakaj z ozi-rom na naslov, na katerega se je brnil g. profesor, z ozirom na na mene, katerim služijo knjige »Slov. šolske Matice«, bi bila od tega dru« šiva izdana »Avstrijska zgodovina« za nas kot narod brez posebnega pomena, ker itak vemo , da taka knjiga ne more biti pisana objektivno in nepristransko, ampak prepojena mora biti z nazori, ki so deloma naravnost nasprotni resnici in zgodovini, kratko rečeno, pisana mora biti tendencijozno.
S tako knjigo bi se sicer kolikor toliko obogatilo naše elovstvo in učnim svrham bi bilo vstreženo; da-li bi pa ž njo bilo kaj vstreženo slovenski narodni stvari, o tem pa dvomimo.
Z našega narodnega stališča bi taka knjiga bila za nas koristna in važna, ako bi bila zares pisana objektivno, ako bi ne bila tendencijozno patrijotično prikrojena; take knjige pa v sedanjih razmerah sploh ne smemo pričakovati. Vsakdo mora priznati, da je zgodovinski pouk tako v ljudskih, kakor v srednjih šolah največjega pomena za vzgojo mladine. B.-.š s poukom zgodovine se razneti najbolje v mladih srcih ono čustvo, koje imenujemo domovinsko ljubezen. Tudi v naših šolah se uči mladina zgodovine, toda ta zgodovinski
pouk ji vceplja samo ljubav do širše avstrijske domovine, naša uboga ožja slovenska domovina pa se prezira kakor pastorka, kakor da bi ljubav do rodne grude izključevala ljubezen do širše avstrijske domovine. O slovanskem duhu sploh ni govora. Vse takozvane avstrijske zgodovine so prikrojene ne samo v strogo avstrijskem, ampak tudi v strogo nemškem smislu, vse knjige preveva nemški dub, v njih se slikajo junaški čini po večem le nemških mož, le ti se proslavljajo, slovanskim junakom, o slovenskih niti ne govorimo, v njih ni mesta, ali pa se omenjajo samo tako mimogrede. S to metodo se seveda takoj v kali zatre vsako narodno navdušenje in ni se čuditi, ako je mladež, vzgojevana v šoli v tem duhu, takorekoč hipnotizovana vtem smislu, da meni, da so vse, kar se je veli kega, plemenitega in lepega kdaj dogodilo, izvršili samo edini Nemci; posledica tega je, da v velikem spoštovanju do teh gineva ljubezen do lastnega naroda, ki reven in mal nima velikih mož, nima slavne po-vestnice, ki bi mogla mladino navdušiti in navezati nase. V mladem srcu nastane hud konflikt, konflikt med prirojenim čustvom domovinske lju bežni in umetno vzgojenim takozvanim »avstrijsko patrijotičnem« čustvom. In če podleže prvo zadnjemu, kar se žal najčešČe dogaja, potem pač pri zrelem možu ni več govora o ljubavi do ožje slovenske domovine. V mladostni dobi ne more človeka I ničesar bolj navdušiti, kakor slavna dela prednikov; to so že zdavna uvideli Francozi in Angleži in vsi ti se v šolah z vso strogostjo drže načela, da se ima mladina v prvi vrsti baviti temeljito z narodno zgodovino; no pa tudi Nemci že izvajajo praktično to načelo.
Pri nas Slovencih seveda stvari stoje popolnoma drugače. Mi nimamo niti tako slavne preteklosti, niti smo samostojni, da bi si mogli prosto urediti svojo hišo. Dasi torej nimamo prostih  rok, vendar se nam zdi, da
I bi v tem oziru le lahko nekaj storili, ako bi imeli vsaj nekoliko resne volje. Istina je sicer, da se glede tega v šolah, ki so izročene na milost in nemilost vladi, zlahka ne da ničesar doseči, toda navzlic temu bi se dalo na drug način kaj napraviti, kar bi vsaj nekoliko zajezilo v narodnostnem oziru Škodljiv vpliv šolske vzgoje!
V mislih nam je znanstveno zasnovana, a vendar poljudno pisana zgodovina slovenskega naroda. Zdi se nam, da je že skrajni čas, da se eden nasiti zgodovinarjev loti tega hvaležnega, dasi težavnega dela. Marsikdo bode seveda ugovarjal, češ kako se naj napiše taka knjiga, ko vendar Slovenci nimamo nikake zgodovine razen ene, ki nam predočuje, kakor Jenko pravi, »kako rod za rodom gine.« Dasi res povestnica o slovenskem narodu ponajveČ molči, vendar so tudi v naši preteklosti svetli momenti, ki so vsekakor vredni, da bi jih pero spretnega zgodovinarja porabilo in nam podalo jasno in določno sliko o njih. Mislimo tu na prvo dobo, ko smo Slovenci stopili na svetovno pozornico, na one čase, ko smo še živeli pod solncem zlate svobode. To je gotovo najjasnejši moment v celi naši preteklosti. A vendar, kako je nam temen in zastrt v skoro nepredorno meglo ! Koliko je navdušenih Slovencev, ki iz te dobe ne vedo drugega, kakor kar se čita v Prešernu, da »Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero.« Tu bi biio prostrano polje za raziskavanja našim zgodovinarjem, polje, ki nudi toliko neobdelane, a hvaležne snov?, da se čudimo, da so dosihdob med nami še ni našel nikdc, ki bi jo obdelal za širše kroge, za narod. In če hočemo biti odkritosrčni, moramo to našo malomarnost imenovati naravnost škandal. Drugi veliki narodi, ki imajo slavno, veliko preteklost, čegar čini so v povestnici zabeleženi z zlatimi črkami, posvečajo najneznat-nejšemu dogodku v svoji zgodovini največjo pozornost, mi pa, v katerih
preteklosti je le malo zgodovinskih momentov, preziramo v svoji indo-lenci še te.
Tudi doba kmetskih uporov je slov. narodu le malo razjasnena, dasi je za vsakega Slovenca veleza-nimiva, saj se je v tistem času prvič in zadnjič po izgubi prostosti pojavil v slovenskem narodu duh svobode in samostojnosti, ki je seveda potem takoj zamrl.
Najjasnejši moment v našem narodnem življenju pa je gotovo reformacija, katera je nas t*korekoČ še le uvrstila med narode, ki nam je dala vez književnega jezika, ki spaja posameznike isti jezik govoreče mase v eno enotno narodno celoto. Nemci so to dobo naše preteklosti temeljito preiskali, Slovenci pa nismo zanjo ničesar storili.
Želimo si torej knjige, ki bi nam s potrebno živahnostjo in svežostjo, z jasnim in odkritim pojmovanjem smotra in s popolnim obvladanjem historičnega aparata podala jasno in določno sliko naše preteklosti.
Knj'ga bi morala biti pisana poljudno, da bi bila dostopna tudi najširši narodni masi, kakor na pr. Tade Smičiklasova hrvatska, ali Treit-sehke jeva nemška zgodovina.
Tako zasnovano, z narodnim duhom prepojeno delo bi imelo velikanski upliv na narod; narodna samozavest, koje tako krvavo potrebujemo, bi vzniknila in prešinila vse sloje celokupnega naroda.
Zato je naša želja ta, da naj nam naši zgodovinarji namesto »Av strijske zgodovine,« ki je za nas le postranskega pomena, podado popularno pisano zgodovino slovenskega naroda, kar nam bode več koristilo, kakor sto s c. kr. fantazijo spisanih — avstrijskih zgodovin.
Kriza na Ogrskem.
V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice je ministrski predsednik trrof Khuen Hedervarv oficialno naznanil, da je vsled nespremenjenega položaja podal demisijo,  ki jo
je kralj tudi sprejel. (Klici: Zivio kralj!) Obenem je prosil zbornico, naj se odgodi, dokler se ne sestavi nova vlada.
Pregleda o svojem delovanju grof Khuen ni podal. Saj pa bi tudi ne imel kaj povedati. Prvih 14 dni je moral poslušati debate o svojem programu, potem pa je stopila v akcijo preiskovalna komisija, ki se je istotako pečala največ z njegovo neznačajnostjo. Končno mu je bilo prisojeno, da je podpisal demisijo svojega dobrega prijatelja grofa Sza-parvja, ki se je žrtvoval zanj, takoj nato pa je predložil svojo lastno demisijo v podpis kralju. To je sad 5 tedenskega ministrovanja grofa Khu^ ena. Madjarskim šovinistom, ki stremijo za neodvisnostjo svoje države, je Khuen več pripomogel, kakor katerikoli ogrski ministrski pred« sednik.
Značilno je za ogrsko neodvisno stranko, da hoče sedanjo krizo proglasiti za svoj vspeh. Isti Kossuth, ki se je v začetku udinjal grofu Khuenu je proglasil v sobotni seji neodvisne stranke, da je odstop grofa Khuena posledica patrijotičnega vztrajnega boja stranke. Obenem je izrekel upanje, da se bo položaj razvozlal le vsled narodnostnih koncesij.
Naslednik grofa Khuena bo tedaj moral dobiti od krone še obsežnejše narodnostne koncesije, kakor jih je imel grof Khuen. Ker pa vztraja krona na stališču, da se smejo glede armadne organizacije dovoliti le take koncesije, ki temeljijo na nagodbi iz leta 1868., bo se težko našel naslednik, ki bo imel boljšo usodo nego jo je imel grof Khuen.
V prvi vrsti se imenuje dr. Aleks. \V e k e r 1 e , ki je tudi pri opoziciji priljubljen. Nasprotni bi mu bili le klerikalci zaradi njegovega svoječasnega postopanja v cerkveno-političnih vprašanjih. Na drugem mestu se imenujeta gref Julij A n -d r a s s v in grof Štefan T i s z a.
Razglednice.
Nekaj let sem so razglednice »v modi« in posebno v poletnem času, v dobi izletov, potovanj, vojaških vaj itd. itd. imajo na poštah z razglednicami toliko opravka, da prejkone dostikrat obžalujejo, da se je ta moda tako razširila.
Razglednice so postale sredstvo, b katerim se znancem in prijateljem izkazuje majhna pozornost. Kdor gre dandanes na potovanje in pozabi svojim ožjim prijateljem poslati kako razglednico, tisti nima lepih manir, o tistem se pravi, da ne pozna običajev spodobne družbe. Moda je z razglednicami vpeljala novo socialno navado in da se ta ne odpravi iz epa, je čisto gotovo.
Z razglednicami je nastala popolnoma nova industrija, ki daje risarjem, tiskarjem itd. prav obilo in epega zaslužka. Naj le gre kdo k Bonaču, k Petričiču, k Schwentnerju ali k Bahovcu in naj pregleda, koliko vrst razglednic imajo v zalogi. Kar strmel bo. In pri tem je še pomisliti,
da izidejo vsak dan nove razglednice in da je že ni stvari na svetu, ki bi ne bila ovekovečena na razglednicah.
Kako so se razglednice udomačile, to si najlaglje predstavimo, Če pregledamo izkaze različnih poštnih uprav. Tako je dr. Hembo, tajnik vrhovnega ravnatelja vseh angleških pošt, preračunil, da je bilo lansko leto samo na londonskih poštah oddanih 34 milijonov razglednic. V Nemčiji je tekom enega leta prišlo poštnim uradom kacih 730 milijonov razglednic v roke. Lansko leto so nemške pošte v dobi potovanja, to je od 9. do 16 avgusta dobivale povprek 1,446 938 razglednic na dan v ekspediranje.
Največ razglednic se razpošilja iz Pariza. Leta 1900, ko je bila v Parizu svetovna razstava, je bilo razposlanih 188 milijonov razglednic; nad tri milijone jih je bilo odanih samo na E ffelovem stolpu, kjer je bil pripravljen poseben poštni urad.
Posamezna razglednica velja malo ali vendar reprezentujejo skupni zneski, ki se izdajo za razglednice v posamičnih državah, uprav ogromne svote. Izračunalo se je, da se za raz-
glednice in za poštnino potroši na leto vsega skupaj kacih — 360 milijonov frankov. To je kolosalna svota in ki pa utegne še narasti, ker je tok časa tak, da utegne razglednica običajno dopisnico popolnoma izpodriniti. Že dandanes se rabijo dopisnice največ samo za korespodenco v kupčijskih zadevah, a tudi trgovci so jo začeli opuščati. Različni veliki trgovci so si napravili posebne raz glednice in rabijo samo te, ker jim ob enem služijo za reklamo.
Kako se omenjena svota 360 milijonov frankov, ki se povprek izda na leto seveda po celem svetu za razglednice, razdeli na posamične dežele, oziroma države, tega nismo mogli nikjer iztakniti. Pariški listi pravijo, da pride od te svote na Francijo 32 milijonov frankov, na Avstro Ogrsko 29 milijonov, na I ta lijo pa 27 milijonov.
V Italiji porabljajo razglednice za razširjevanje patrijotizma. Socialna demokracija, ki je v Italiji že jako močno razširjena, je neizprosna sovražnica militarizma in ima njena agitacija tudi v tem oziru velike vspehe. Vojni minister Otto-lenghi je nadel, da bi se protimili-
taristična agitacija socialnih demokratov dala paralizirati s pomočjo razglednic in bi ob enem vojna uprava še kaj zaslužila. Ta vrli minister in general je s tem pokazal, da je res pravi — Žid, ne le po veri, nego tudi po plemenskih svojstvih svojega rodu. Odredil je, da mora vsak polk imeti svoje posebne razglednice, in sicer raznovrstne. V Ljubljani živi gospod, ki ima lepo zbirko takih polkovnih razglednic: ena ima samo polkovni znak, na drugi so naštete bitke, v katerih se je dotični polk bojeval, na tretji so imena polkovnikov, 22 razglednic pa predstavlja prizore iz tistih bitk, v katere je bil ta polk zapleten. Te razglednice se prodajajo oficirjem in vojakom po posebno nizkih cenah, ker se hoče ž njimi vojaštvu ohraniti, oziroma pridobiti popularnost. Kakor rečeno, je cena posebno nizka, — a 50.000 lir ostane vendar vojni upravi vsako leto od te kupčije z razglednicami.
Naravno je, da je nastal tudi sport, nabirati razglednice. Zlasti se ljudje trgajo za razglednice, na katerih je ovekovečen kak senzacijo-nalni  dogodek.   Ko  se  je  vršil v
Reimsu proces Drevfus, je bilo razposlanih 77.000 razglednic s podobo Drevfusa, njegovega zagovornika La-borija in Emila Zole, razglednic s podobo znamenitega razbojnika Mussolina pa je bilo razposlanih kacih 100.000. Lahko se reče: najbolj znani obrazi v Italiji so obrazi kralja Viktorja Emanuela, papeža Leona in razbojnika Mussolina.
Nabiralci razglednic se posebno trgajo za redke eksemplare, seveda za take, ki imaja poštni pečat. Takih cen sicer razglednice nimajo, kakor redke pisemske znamke, ali vendar se plačujejo tudi za razglednice že prav poštene cene. Leta 1892. je bila neka razglednica, ki je šla okrog sveta in je imela 72 poštnih pečatov, prodana v Berolinu za 200 mark, lansko leto pa je neka serija Drey-fusovih razglednic, ki je veljala 80 centimov, bila prodano v Draždanih za 160 mark.
Tudi pri nas Slovencih so se razglednice jake udomačile in različni podjetni možje so tudi že izdali lepo zbirko izvirnih razglednic. Kar se tiče umetniške vrednosti naših razglednic, se ravno ne moremo posebno pohvaliti.   Nekaj jih je prav
Vsekakor pa se kriza ne bo takoj rešila, ker se mora dognati najprej vse potrebno glede narodnih koncesij, preden se preide k sestavi novega kabineta. Cesar bo najprej zaslišal odločilne faktorje vojne uprave, ker se gre za vojaška vprašanja, pOtem pa tudi skupnega finančnega ministra, razne ogrske parlamentarce ter oba zbornična predsednika grofa Csakvja in grofa Apponyja. Posl. Kossuth je izjavil v seji neodvisne stranke: »Ako pride kralj v Budimpešto, da tuk>jj reši krizo, mu bo mogoče, položiti roko na žilo naroda, s čemur bi se mogel položaj razjasniti.« Poslanec Oiay pa je predlagal, naj se izvoli odsek 10. članov, ki naj bi se pogajal v strankinem imenu z bodočim ministrskim predsednikom. Predlog pa je bil odklonjen.
Ogrski politični kroji so vsled padca Khuena zelo bojeviti. Splošno proglašajo, da je to prvi slučaj, da je vlado vrgel narod, ne pa krona. Mož, ki je veljal za kraljevega ljubljenca, in ki je bil narodu vsiljen, mora iti, ker ga narod ne mara. To je prvi korak za rešitev položaja. Ta zadrega se mora dobro izrabiti.
Bodoči avstrijski poslanik v Londonu.
Ni dvoma, da bode v kratkem zapustil svoje mesto avstrijski poslanik v Londonu grof Deym, dasi se temu sedaj še oporeka. Imenuje se že celo njegov naslednik v osebi grofa Henrika Lutzowa. Grof H. Ltl tzow je sedaj sekoijski svetnik in uradni vodja v ministrstvu zunanjih zadev na Dunaju ter velik ljubljenec ministra grofa Goluehowskega. Dasi še imenovanje ni gotovo, saj še grof Deym ni odšel s svojega mesta, vendar posvečajo češki listi osebi grofa Liitzowa veliko pozornost. — Henrik Liitzo\v je seveda Nemec, veren pristaš politike grofa Golu ohcwskega in živo nasprotje svojemu bratu grofu Franju Liitzowu, ki je navdušen Čeh in ki z veliko spretnostjo kritikuje napačno avstrijsko politiko po angleških listih Grof Fr. Liitzow biva vsako leto dlje ča-;a v Londonu. Pred II. leti je bil tudi njegov brat grof Henrik nanrušČen pri avstrijskem poslaništvu v Londonu. Brata se nista nikdar dobro razumela, v Londonu pa je prišlo med njima do popolnega korifl kta. Spor med bratoma se je poostri tembolj, ker je prešel tudi na politično polje, da so bili konečno zamotani v to afero še drugi gospodje avstrij skega poslaništva, zlasti poslanik grof Deym sam. Posledica tega je bil dvoboj med grofom Franjem Lii-tzow-om in grofom Deymom. Razmere so postale tako neznosne, da j se je takratni minister Kalinokv čutil   primoranega,   grofa   Henrika Lu-
tzowa odpoklioati. Čim pa je prevzel grof Golucho\vski portfelj ministra zunanjih zadev, je jel Henrika Lii-tzo\va na vse načine protežirati, to tem bolj, ker je vedel, da je grof Fran Lutzow v angleških časopisih že večkrat izrekel naravnost uničujočo kritiko o avstrijski zunanji po litiki, specijalno o delovanju mini stra Goluchovskega samega. Da bi se vsaj na en način maščeval grofu Francu LfiUowu, je sklenil nastaviti grof* Henrika kot poslanika v Londonu, da bi s tem znova raznetil ogenj bratskega razpora. Dasi je za to mesto več sposobnejših kandida tov, vendar se kaže, da se bode ministru ta njegova nakana posrečila. S tem imenovanjem misli Golucho\v-ski povzročiti, da bi grof Fran Lii-tzov London zapustil, kar bi bilo za ministra velikega pomena, ker bi se s tem odkrižal nevarnega na**prot nika, ki je z veliko vnemo širil v Londonu protiavstrijsko, specijalno pa Čehom prijazno propagando. Češki listi, sosebno pa »Narodni Listy«c poživljajo poslance, da naj z vso paznostjo zasledujejo to zadevo
Katastrofa pri Bileku.
Preiskava zaradi grozne katastrofe na vojaških vajah pri Bileku je končana ter se bo kmalu razglasila. Preiskava je res dognala razne »pomanjkljivosti« pri poveljevanju. Govori se, da bodo vsi trije poveljniki, katere zadene glavna krivda, odslovljeni iz aktivne službe. Tisti stotniki in zdravniki, ki so se zavzeli za ponesrečene, pa bodo pohvaljeni. Poveljnik 15. voja, baron Appel, je naznanil, da je bila vaja po predpisih, ki veljajo za kraške pokrajine. Pomanjkljive so bile le odredbe glede preskrbovanja vojaštva in glede poveljevanja. Napačno je bilo, ker se moštvo ni preskrbelo s pitno vodo in ker ni bilo primernih odmorov. Vojna uprava je vsled tega odstavila odgo vorne poveljnike ter poskrbela, da se taki slučaji več ne ponove. — Načelnik generalnega štaba, baron Beck, je rekel nekemu dopisniku: »Preiskava je zaključena ter je pokazala celo vrsto nerednosti, kakršne so se žal ugnezdile tam doli. Krivci bodo strooro kaznovani ter bo sledilo pen zijoniranje in degradiranje. Ne morem tajiti, da se niso zgodile velike nered nosti, zato pa mora biti tudi kaznovanje strogo, da se taki slučaji ne bodo več ponovili«. — Vse to so dosedaj le besede.
Politične vesti.
— Z a g o s p o d a r s k o ločitev od Ogrske Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji je spre.eia na svojem shodu na Dunaju resolucijo za samostojno avstrijsko carino in za gospodarsko ločitev Avstrije od Ogrske.
— Umor ruskega konzula Rostkovskega. Gar Nikolaj je odredil, da se turški vladi naznani, da zahteva Rusija popolno zadoščenje za umor ruskega konzula v Mona-stiru ter brezpogojno kaznovanje morilca in vojaških ter civilnih oblasti, ki so za umor odgovorne. Poroča se, da je bil konzul v spremstvu učitelja svojih otrok. Ko je straža ustrelila konzula, prihiteli so orožniki ter stre-Ijali za učiteljem in kočijažem, ki pa sta ušla.
— Splošna ustaja v Mace d on i j i. Osrednji ust&ški odbor je sklenil dne 2 t. m., da se začno v okraju Monastir splošna ustaja. V ta namen se trgajo brzojavne žice, se« podirajo m *stovi ter pokončavajo žetve na polju, da bo prebivalstv o tombolj pripravljeno slediti ustašem v boj.
— Rama ns k i kralj Karol je prišel včeraj obiskat cesarja Franca JoŽefa v Aussee ter bil slovesno sprejet. Ker je deževalo, je izostal iz let v Gnmdlsee ter sta se oba vladarja zvečer odpeljala v I*ohl. Kralj Karol je sprejel ministra Goluchow skega v daljši avdijenci.
— Atentat na francoskega predsednika C o m besa. Combes je bil na sestanku učiteljske zveze ter je govori! zt?!u navdušeno za svobodno šolo. Ofistalfi^ se zanika, da bi bil Italijan Pice lu streljal proti vozu ministrskega predsednika.
Suklja pred volilci.
ni.
Šuklje v Litiji.
[ Dalje.)
Bodi to tako ali tako, v srednjem veku najdemo začetkoma prosto lastino in slobodnega človeka na njej, ali to kmalu vse izgine; tlakarstvo gospodarstvo s svojimi grofi, vitezi, kralji, cesarji, papeži, škofi, abati in celo hierarhijo duhovnikov od kapelana gori do papeža ter organizacijami na gradovih z valpeti, vojaškimi hlapci itd. Podlaga vsega tega pa je tlakarski kmet in vezana, neprosta lastina. Iz tega tla-karskega gospodarstva in njemu prikladnega druzega življenja razvijejo mesta drugo gospodarstvo.
Meščani so obrtniki, kupčujejo. Ti morajo zamenjati svoje pridelke z onimi kmetije. To se ne more dolgo dogajati, da ne postane iz vezane lastine in človeka tlakarskega gospodarstva prosta lastina, prost Človek. Tlakarsko gospodarstvo raslo in zraslo je * takozvano kapitalistično gospodarstvo, v katerem smo zdaj. Nekaj ostalin tlakarstva je še v našem narodu, mej manj razvitimi narodi še precej in gre proti njim boj še danes. Velikansko je to novo zdajšnje gospodarstvo! Vsi, ki ste bili kaj po svetu, kakor jaz, vi ki ste bili še dlje, — v Ameriki, mi vemo, kaj je stvarilo kapitalistično gospodarstvo na svetu. Sredi istega stoji stroj kot pomočnik Človeškega dela in stvarja prave čudeže. Liberalni ekonomi, ki pregledujejo razvoje človeštva pravijo, da je kapitalistično gospodarstvo v teku jednega — dveh stoletij več produktivnosti, več duševnega razvoja na svetu povzročilo, kakor IG sto
let prejšnjega tlakarstva. Ti ekonomi trdijo, da to kapitalistično gospodarstvo lahko dobro preživi še enkrat toliko ljudi, kakor jih je zdaj na svetu. V srednjem veku Evropa razven Rusije ni štela dosti nad 70 milijonov ljudi, zdaj Čez 350. In vendar revščina. Res je, da so imeli n. pr. kmeti na Slovenskem v Časih tlakarstva odrajtovati raznim grofom in duhovnikom 71 različnih plačil v denarji, 93 različnih dajatev v naturi in storiti 17 različnih tlak. Revoltirali so ti kmetje leta 1515, 1525 in 1573. Če kmet revoltira, mora biti lačen. V teh in poznejših časih je bila hrana tlakarja, kakor jo popisuje jako vesten zgodovinar in ekonom Knapp, sledeča: pet do osemkrat v letu meso, večkrat od bolnih in crknjenih živinčet, drugače proso, grah, pa ne vedno za nasititi.
Kmetija ni bila dosti razvita. Rimljanov do danes še nismo v kmetovanju prekosili. Meso crkovin, živo zažganih, s šuto pokritih krav jedli so ti ljudje kot delikateso kmalu na mestu iščoči ga iz šute ven. Na pol nagi letali so ti tlakarji okolo. Stare in mlade ženske hodile so še v oktobru brez srajce okolu, imele le ubogo krilo, kije segalo m^lo čez pas. Če so doživeli ti tlakarji svoje življenje v takem razmerju, o katerem so pravili, da so rajše 10 let v najhujši ječi, nego dve leti v tem življenju, se jih je spravilo prav prozaično v jamo, vložilo se jih je v zaboj, ki je bil napravljen iz umazanih, že obrabljenih desk. Neki grajski oskrbnik na Češkem piše o teh revežih: Dolžne robote so podložniki dati dolžni; da se jih pa dan za dnevom ves teden goni na roboto in se jih nedeljo, na praznik kliče na grad, da dajo denar, to ni pošteno, to je po turško. Ce se resnica izpove, se mora reči, da, Če češki kmet vse dels stori, ki se mu naloži, vse kon-tribucije in procedure prebije s potrpežljivostjo in vse surovosti, se mora isti šteti mej svete mučenike.
„Tepi ga, da bo črn," bilo je navadno povelje. Ali nič boljše se ni godilo v Časih velikanskih premoženj in se še godi v Času, ko stroj že skoraj opravlja polovico dela v nekaterih panogah gospodarstva.
So mesta, ki brojijo nad sto milijonarjev ; francoski Rotschild bo zapustil svojim otrokom nad dva tisoč milijonov frankov. V Ameriki so milijonarji, katerih v premoženju ne doseže noben cesar. In delavec zasluži na leto 600—1000 kron ali mark ! Vsa mogoča gizdavost, zapravljanje, potrata v palačah bogatinov in v delavskem stanovanju, ki meri komaj 3Q metre, strada delavski par s 6 otroci. Neki dobrohotni industrijalec, ki 1500 delavcev plačuje, je rekel: „Človek bi ves dan jokal, če o tem premišljuje, kako se delavcem godi. Ali, ako tudi priznam, da je razdelitev zemeljskih blagrov pomanjkljiva, mi vendar ni jasno, da bi se pridobitev bogastev razdrla, da se zboljša omenjena razdelitev.
Dalje pnh.)
Dnevne vesti.
V Ljubijarsi. 11 avgusta. — Novi papež in slovansko bogoslužje. Omenili smo že, da popisujejo .talijanski listi novega papeža kot odločnega nasprotnika slovanskega bogoslužja. S *dai čitamo v italijanskih listih novih podrobnosti. V Nerezinah, v občini Osar, je lahon- j ska   stranku   zagnala   velik krik   di 1
se krst opravlja v staroslovanskem in ne v latinskem jeziku. Lahi so se pritožili pri škofu dr. Mahniču in pri nunciju na Dunaju, a niso ničesar opravili. Potem so iskali pomoči pri beneškem patrijarhu, in česar prej niso mogli doseči, so sedaj dosegli ? kratkem času. li Rima je prišel ukaz, da se mora krst opravljati tuli v latinskem jeziku. Ker se je to iz vrševaio pri zaprtih vratih, so se Lahi zopet obrnili do beneškega pa-trijarha in ta je z^pet izposloval, d % je Rim ukaz? !, da se morajo tuii latinski krsti javno, to je pri odprtih vratih vršiti. Leta 1901. je šla v devi slovanskega bogoslužja posebna deputacija v Rim. Oglasila se je prt beneškem patrijarhu in ta ji j« H pismena priporočil* na kard.n * i Rampoilo in na kardinala Ferrato. V teh pismih jo prosil omenjena kardinala, naj vplivata v smislu lai stranke. »8 l o v e n e c« pisari vse no goče in nemogoče o novem papeži, samo o tej, za južne Slovane vele* važni zadevi ne črhne niti ene besedice.
— Tržaška politika. Prejeli
smo naslednje pisnm: Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na članek, objavljen v št. 180. Vašega cenjenega lista pod naslovom »Odgovor vljudnemu po zivu«, prosim, da blagovolite sprejeti sledeči popravek: »Ni res, da sem jaz v privatnem govoru ali sploh kdaj trdil, da imajo Slovenci o mestnem gospodarstvu (tržaškem) toliko in takega gradiva, da bi, ako bi ga izročili javnosti, to vplivalo na gospodu jočo stranko kakor bomba. Tega nisem niti mogel reči, ker slovenski občinski svetovalci, ki niso bili do letos zastopani v nikakem odseku in še manj v municipalni delegaciji, sploh ne znajo in ne morejo znati o mestnem gospodarstvu druzega, nego to, kar se razpravlja v javnih listih in v sejah mestnega sveta, ki so pristopne vsakomur«. Zahvaljuje se Vam v naprej za objavljenje tega popravka, bilježim z odličnim spoštovanjem — dr. Otok ar R y b a f. — Trst, 8. avgusta 1903. — Opomba uredništva: Bilo bi krivično, ko bi zahtevali od g. dr. Rvbafa, da se spomni vsakega privatnega razgovora, v ostalem pa se bomooirli na ta njegova izvajanja v svojem odgovoru na »Edi-nostine članke«.
— Iz ljubljanskih učiteljskih krogov se nam piše: Gospod urednik! Za dobo najhujše vroči ste si prihranili vrsto čl&nkov o kranjskem ljudskem šolstvu, ki vzbujajo občno zanimanje. Čiankar nepristransko daje čast komur gre, in po za služenju pocrni fakcijozne lenuhe in nemarneže. Kakor običajno, med njih grehi tudi našteva, da ima Kranjski veliko premalo sol, czroma razredov v primeri s sosednimi deželami, kjv-višje šolske oblasti z vso vnemo de
lepih in ukusnih, še več pa tacih, da naravnost žalijo estetični čut. Sploh pa opazujemo, da se prodaja obilo jako manj vrednega blaga te vrste in bi v tem oziru priporočali prodajalcem nekoliko več izbirčnosti. To bo odslej toliko laglje, ker so bili oni dan enkrat poklicani na »rotovž« različni trgovci z razglednicami, kjer jim je bilo povedano, da morajo za prodajo razglednic imeti poseben »patent«. Govori se, da so kaj čudne obraze delali in nekateri niso hoteli vzeti »patenta«, nego so raje opustili prodajanje razglednic. Čujemo, da vlada radi tega med trgovci precej nevolje. E, kaj so mislili, da jim bo c. kr. finančna uprava res prizanesla ?
Namen teh vrstic je, opozoriti prodajalce in izdajatelje razglednic, naj skrbe, da se odstranijo kar mogoče vse neukusne razglednice. Če vlečejo države iz te mode dobiček, če jo porabljajo za negovanje pa-trijotizma, če služi ta moda posa-miČnikom za reklamo — naj služi tudi kolikor se da izobrazbi narodo vega ukusa, gojenju estetičnih Čutil in smislu za umetnost in lepoto.
2.
Renegat.
Povest iz tržaškega življenja.
(Po resničnih dogodkih spisal I. B.)
VIII.
Nič ne teži človeškega srca tako hudo, kakor zapuščenost. Kdor je sam, ta se tudi svoje sreče ne more prav veseliti, nesreča pa ga tem huje podere,
Tudi Sancin je imel trenotke, ko je legla na njegovo srce nekaka otožnost, ko je čutil svojo zapuščenost. Žid Minzi mu je bil sporočil, da glede Sancinovega otroka še ni mogel ničesar izvedeti in Sancin je skoro obupal, da sploh kdaj kaj izve.
Nekega jesenskega jutra se je Sancin zopet sprehajal po drevoredu pri Sv. Andreju in sanjaril, kako lepo bi bilo, ko bi imel kako bitje, ki bi bilo drago njegovemu bitju, kako bi pobral šila in kopita in šel daleč proč od domovine ter v kakem prijaznem kraju užival srečo ljubezni in brezskrbnosti. Sedel je na klop in njegova čutila so ga tako premagala, da so mu solze zalile oči.
Mimo njega je prišlo mlado cvetoče dekle, ki je začudeno obstalo, videvši solze, ki so tekle San-oinu čez lice.
— Kaj Vam je, gospod ? je vpra-
šal» deklica. Ali morem kaj aturiti za V&r?
— Ljubi otrok, je odgovoril San cin, Vi mi no morete ničesar storiti. Mene mori žalost, katere Vi ne morete pojmiti. Zapuščen sem — popolnoma sam na svetu — in to me boli — to mi greni življenje.
Sancin je vstal, otrl solze in šel i novo znanko po drevoredu proti Llovdovemu arzenalu.
— O, jaz Vas razumem gospod, je modrovala Sancinova spremljevalka. Kaj ne da, siti ste teh umetnih čutil, ki vladajo v Vaših krogih, Biti te hinavščine in tega nemira, ki ga provzroča boj za imetje.
— Da, sit sem vsega tega, sit zlasti poljubov nalepotičenih koket, prijaznosti vseh ljudi, ki s sladkimi besedami zakrivajo sebične namene, do grla sit vsega sveta.
— Koliko jih je pa, ki bo zadovoljni. Lejte, jaz sem uboga šivilja. Ob 8 zjutraj začnem delati in delam do 8. zvečer, ob 9. pa že spim. To je moje življenje! Stariši so daleč od Trsta — jaz sem tu popolnoma sama sebi prepuščena. Ali jaz upam, da pridejo boljši dnovi, da pride dan, ko se izpolni moj up, da pojdem z ljubljenim možem ven iz tega  grdega  smradljivega, nesnaž-
nega T.aia, v kak majhen kraj, kjer horieva z možtfm živela B?ur»o svoji ljubezni.
Razarovarjala sta se še dolgo, ko je ura odbila  osem. Dekle se je kar ustrašilo in se hotelo kar   hitro po sloviti rekši:
— Ob osmih bi morala biti v delavnici.
— Ali se zopet vidiva? je vprašal Sancin z vsem egoizmom 40 letnega moža.
— Mogoče, je odgovorilo dekle. Jaz prihajam večkrat zjutraj sem, da se naviijem svežega zraka. Doma sem iz Pulja in navajena sprehodov ob morju.
Sancin bi bil svojo spremljevalko najraje objel in poljubil, a dekle je tako hitelo proti mestu, da Sancin svoje želje ni mogel uresničiti.
— Kaj ste? pa tako molčeči? je vprašala dekle čez nekaj časa.
— Na Vas mislim, je odgovoril Sancin. — Žal mi je, da se morava ločiti.
— Saj me lahko spremite. Jaz delam v salonu gospe S na korzu.
— Ali se ne bojite hudobnih jezikov ?
— Kaj bi se jih bala. Jaz sem svobodna, sicer pa sem že 17 let stara.
— In kako se imenujete?
— Ema Morosini. In Vi?
— Viktor Sancin.
— Torej pojdiva.   O, jaz se nič ! ne bojim hudobnih  jezikov  in sem
lahko prijazna, s komur hočem.
— Jaz sem že nekoliko v letih.
— Vi? Bežite no! Pred letom ste morda še neumnosti uganjali, kakor kak fant z 20 leti. Oprostite, da tako govorim. Jaz sem odkritosrčna — ali hudobna nisem.
— Ema, — kar ste mi povedali, me je kar pomladilo in mi dalo pogum . . .
Prišla sta na korzo, do hiše, kjer se je Ema ustavila.
— Kdaj se zopet vidiva?
— Hm — kdaj? Kako vprašujete! Jutri vendar.
Ema je vstopila v vežo. Sancin je šel za njo in ji dal roko.
— Kaj tako se hočete od mene posloviti? Zakaj me nečete objeti?
Sancin je bil presenečen. Rahlo je nežno dekle pritisnil k sebi in jo poljubil na čelo.
— Oh, kakor papa, se je dekle smejalo.
Zdaj pa jo je Sancin krepko objel in poljubil njene rosne, na pol odprte ustne.
— Hvala! je zaklicala Ema in stekla po stopnicah.
$jo na to,  da   se  kolikor  moč pomnoži število učilnic. Naj nam pa g. jsatelj v eni  prihodnjih  številk po-i$ni,  zakaj   je   novi  kur z   lani v ubijani odpravil kar tri para-eike, oziroma razrede, proti želji t vzdržujoČih oblasti. Razloži nam. f Oerindur!
— Ubežni vitez n plavico.
^vši   železniški   pisar Verhouc, od ja   tistih   junakov,   ki   so nekaj isa straši i i s piavioami po Ljubljani j tako viteško  nastopali,  če jh je iio trideset  proti dvema, je — k«-or smo  poročali — razkričavr*l po :-:u, da }e dobil anonimna pisma, atenh se mu grozi  s smrtjo »Deutsche Wacht« je prine-a poseben članek  o teh pismih in temnimi barvami popisala, v kako I oviti nevarnosti se nahajajo ljU-ski Nt mri. Verhouc je tri u r*. tiral -a le malo  časa.   Cim  so se ačele    oblastnije zanimati e* dotični pismi, je Verhovca — r&t   prešinilo   neznansko hrepe [lenje   po deželi,   kjer  cveto oranže. 5 Ber   ni  v poletnem   časa   v Italiji ar nič prijetno, ali Verhoucu je bilo vendar  ljubše  prenašati italijansko vročino, kakor pa dajati v Ljubljani pojasnila zastran tistih pisem. Ver-ouc se je odtegnil tem po-asnilom in je pobegnil v Ge ovo.   To mesto sicer ni ne lepo e prijetno, Verhoucu   pa je vendar >olj   simpatično,   kakor ljubljanska pehkamra. Ubežni vitez s plavico je tem  pripoznal,   da je sam pravil ali naročil dotični ismi, radi  katerih  se je celjska Vahterica«   tako   drla,   kakor  bi v jubljani Nemce kar na ražnju pekli, n to je, kar smo hoteli konstatirati in zato nič ne vprašamo, iz kakega vojnega  zaklada je Verhouc dobil denar za ta beg.
— V gornjeradgonski olcr. zastop imele bi se že davno vršiti nove volitve. Prvotne volitve volilnih mož vršile so se meseca junija in so taiste za narodno stranko ugodno izpadle. Kakor znano, gospodarijo sedaj v tem popolnoma slovenskem okraju radgonski meščani — Nemci
je načelnik renegat Wratsjbko le njih molzna krava.   Za gospodarske koristi tega okraja ne storijo nič,  pač  pa Slovence v vs-^h ozirih p L-olnoma izrabljajo v svoje izdajal eke vsenemške namene, hoteč n*s do ?.  zga izsesati ter nas tako v gospodarskem kakor v narodnem oziru popolnoma uničiti. Kakor rečeno, se v gospodarskem oziru za okraj ne stori nič.   A vendar  so  okrajne doklade predlanskim zvišali od 18% na 27°/0 in kakor  se čuje,  zvišati jih bodejo morali zopet, če pri prihodnjih volitvah   zmagajo,   kajti   v   okrajni kasi rlada neki velika suša.  V narod 3em oziru pa se za nemške naprav**, in       so še tako nepotrebne, sipije denar,  a   za   slovenske najnujnejša koristne naprave  še  knofa ne dajo. Tako se gospodari v tem slovenskem rkraju že Čez  deset let. to je od tistega časa, ko je vsled krivde narodne inteligence — duhovne k-ikor posvetne — zasedel mesto načelnika izdajalec Wratschko. Prepustili so nas Slovence  takrat nemili usodi in nikdo izmed inteligence se ni več  zavzemal za nas. — Pa časi ie spreminjajo. In iz naroda vzrasle so mlade, čile  kmetske  moči, ki so vzele vso organizacijo tega okraja v voje  roke   in v kratkem   času do segle najlepše vspehe ter smemo po vsi pravici pričakovati, da postane v kratkem naš okraj  eden izmed naj-zavednejših na celem Spodnjem Šta-erskem.  To vedo dobro izdajice, to tdo Nemci — in to ve tudi naša vlada.   Skupno  delajo  na  to, da stanemo še  nadalje  njih eužnji — pa dovolj je, vzbudili smo se in čas svete mora priti. — Za danes vljudno prašamo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru, kaj čaka. da ne "azpiše že vendar enkrat teh volitev? Gospod uradni vodja pl. Rainer, saj ee menda ne bodete pustili komandirati od Wratschkota?   Mi vemo, da e on nima vse v r e d u, in mu huda prede, pa  vsaj  si menda ne bodete pustili vplivati od njega? Kali?! Hm!
Več volilcev.
— Imenovanje morskem. Okrajni komisar baron
Artur Schmid-Zabierow je imenovan namestniškim tajnikom za Primorsko. Vpokojeni višji računski svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, Štefan Baje, je dobil naslov računskega ravnatelja.
— Slavnoat 25letnice bo« sansko-hercegovske okupacije. Kakor se nam porooav prispelo je slavnostnemu odboru iz tukajšnjih in   zunanjih   krogov   v običajno pa-trijotičnem  smislu obilo daril v go tovtni   pa tudi lepih daril z* šaljivo loterijo,  ki je spojena  s siavnnstjo. K*-kor kaza lepo število navdušenih priznam od strani takratnih sobojevnikov,   bo siavnost,  sa   kate>o se je že razposlalo   nad 1000 vabil, oino sn^ do 700 lepakov občinam na deželi, mnogobrojno ob1 skana in k?*kcr je soditi   po  vseh pripravah,   bo se tudi dostojno vršila. Prijave ta ude le/bo niso prišle samo is cele Kranj sk»\ marveč tudi w Primorja, d \ celo iz oddaljenih krajev (iz Tirolske itd.) Od strani odbora se želi, da bi p n. udeleženci, ki nameravajo prisostvo v*t> todi cerkveni slavnosti, prišli v praznični obleki, gj. uradniki v gaU uo f rmi, isutako železniški uslužbenci v umformi  (z raznimi odhko vanji, kolajne itd )  Ljubljanski vete rani se udeleže z zastavo in je istim c. in kr. vojno ministerstvo dovolilo vojaško godbo tudi  za sprevod. P. n.  hišni  posestniki  deželnega stol nega mesta ljubljanskega so pa prijazno naprošeni, da v očigled tako patrijotične slavnosti  razobesijo pe hišah zastave.
— Izlet slovenskega trgovskega društva „Merkur"
ki se je   vršil v nedeljo   dne 9. t. m. Čez Vintgar na Bled, vspel je ob obili udeležbi   društvenikov   in prijateljev društva sijajno. Vreme je bilo krasno in zabava izborna. Krasota Vintgarja in Bleda očara Človeka, ki ima smiiel za  krasoto  narave.   Radi   tega ker nekateri Člani še niso imeli   do sedaj prilike občudovati naravnih krasot teh krajev, priredilo je društvo „Merkur" ta izlet, ki ostane vsakemu udeležniku gotovo v najlepšem spominu Koncem Vintgarja je bil pri restavrantu g. Žu-merju skupni zajutrk, kjer je društveni pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmi. Po zajuterku šli so izletniki naravnost k Prešernovem  spomeniku. Društveni predsednik  g. Kessler je   položil na spomenik v čast Prešernu lep venec, na kar so zadoneli navdušeni trikratni „blava   Prešernu",   pevski zbor pa je zapel „Strunam" in „Pozdrav". Pevski zbor proizvajal je te pesmi izborno ter žel obilo   pohvale od strani mnogoštevilno   navzočih   letoviščarjev in domačinov. Po petju zadone še parkrat navdušeni klici „Slava Prešernu",   na kar so šli izletniki v hotel župana Peternela k banketu, katerega se je udeležilo 50 društvenikov.   Po  obedu  je pozdravil podpredsednik udeležnike z lepim nagovorom ter   omenjal  pomen   tega izleta in naše  lepe  Gorenjske.   Za njim je govoril ljubljanski trgovec g. Bahovec, ki je želel družtvu, ki je edino slovensko trgovsko drvštvo, da tudi v bodoče tako lepo napreduje kot do sedaj. Posebno je govornik povdarjal važnost, da se je pričelo v trgovskem stanu jako živalino gibanje za   napredek   trgovstva in za-klical   „ Merkurju"   da  naj   bo ponos slovenskega trgovstva. Govornik je žel obilo polivale.   Na to je   prečital podpredsednik  sledeči   brzojav,   ki ga je ravnokar prejel od velezaslužnega društvenega predsednika ces. svetnika Ivana Murnika:    „Obžalujem,   da ne morem biti v Vaši mi dragi družbi, klicem pa slavnemu društvu,   živi, razcvitaj se in bodi ponos slovenskega trgovca, zdrav-stvujte." Dalje je prečital podpredsednik odgovor   na ta brzojav ki se glasi takole:   Brzojav  prejeli   ter navzočim prebrali.   Zal, da ne   morete biti med nami,   ki Vas ljubimo in najvišje spoštujemo. Sprejmite odkritosrčne pozdrave od 70 članov   slovenskega trgovskega društva „Merkur". Društveniki vzeli so to z veliko  radostjo ob dolgotrajnemu ploskanju in   navdušenimi   klici „živio Murnik, živel predsednik"   na znanje. Omeniti je, da prišlo več članov z opo-ludanskim vlakom iz Ljubljane "in Radovljice in so bili pri govorih navzoči. Govorilo je še več govornikov,  ki so vsi povdarjali resničuo potrebo društva in želeli, da vztraja društvo pri svojem plodonosnem delovanju. Tudi sedaj je pevski zbor proizvajal več pevskih točk ter žel obilo pohvale.   Posebno častno je nastopal kvartet. Za tem so se razšli društveniki,   da   si    ogledajo   Bled in okolico. Proti večeru so se zopet zbrali pri   Petcrnelu. Tudi   sedaj je nastopil pevski zbor  ter žel   obilo pohvale od navzočih tujcev. Tako je ob neprisiljeni zabavi potekel prehitro čas bivanja na Bledu. Gotovo ostane izletnikom ta tako lepo vspeli izlet v najlepšem spominu. Zabvaliti   se je g.   Peternelu   za prav dohro postrežbo in  sprejem. Posebna zahvala pa gre slovenskemu planinskemu društvu, katero je na društveno prošnjo zastopal   g. Verovšek ter udeležnikom
razkazal razne zanimivosti ter s tem izletnike navduševal za naravno krasoto Gorenjske.
— Zastopništvo Št. Peter-ske  moške  in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izročilo je pretekli teden pod vodstvom svojega   predsednika   gospoda Martina Malenšeka gospodoma Ernestu in J o 4 i p u   Perdanu, kot sedanjima lastnikoma veletrgovine »Ivan Per dan«   krasno častno diplomo v priznanje velikih  in neprecenljivih za slog, katere sta si v toliki meri pridobila za našo šolsko družb O s t li ko uspešnim   in neumornim razpečava njem družbenih už^galic pod geslom: »>Maj   položi   dar,   domu   na altarU Čestitamo! Diplomo je mojstrsko iz vršd gos p. Ivan Bona 6.
— Nemčurstiro   v Idriji.
Pod tem naslovom smo prejeli pred nekaj dnevi dopis iz Idrije, ki se je bavil z nesramnostmi nemškutarsk^ natakarice »pri Črnem oriuo v Idriji in s surovostjo nečega bivšega orožnika. Priobčili ga nismo, ker se nam ne zd> vred a o, da bi se baviii z na takarieo »pri črnem orlu« v Idriji in njenim somišljenikom. Toliko na različna vprašanja glede usode tega dopisa.
— Na grozen način ponesrečil je posestnik J*nez Bu kovec iz Male Lahinje pri Dragatušu. Vozil se je z dvema voloma iz Črnomlja domov. V pijanosti je padel z voza, a tako, da je z nogama ob-visel na vozu, z glavo pa butal ob tla. Ponoči sta vola privlekla mož* domov — že mrtvega.
— O požaru v Bovcu se nam še dodatno poroča: Goreti je začelo ob 1 *4 popoldne pod farno cerkvijo, na severni strani Bovca. — Ker je pihal severozahodni^ se je požar strašno hitro širil. V dveh urah bilo je v plamenu okolu 70 hiš in več gospodarskih poslopij. Nemogoče je opisati strahovit prizor, ki se je nudil očem. Grozno pokanje opeke, gromeče rušenje dimnikov in zidovja, šum silnega ognja in jok in stok siromašnih pogorelcev spajalo seje v nepopisen hrup in trušč Vsled čudovito brzega Širjenja požara ljudje niso ničesar rešili iz ognja. Le redke družine najbolj oddaljenih hiš so pograbile v zadnjem hipu kako malenkost; večinoma pa je vse požrl strašni ogenj. Med drugimi poslopji pogorela je cerkev av. Trojice na trgu, kaplanija, občinska sirotišnica, obč;n-ki urad, čipkarska šola, Jenkova p03iopja, kjer je bila tudi na stanjena »Narodna Čitalnica (Zgorela je tudi društvena zastava, ves inventar in lepa knjižnica) ter vse hiše od ceste med sod. zaporom in trgim do farne cerkve, to je, vse središče prej tako lepega trga. Ljudsko šolo rešilo se je le s posebnim trudom. Na pomoč so nam prihiteli vrh sosedje z vseh strani. Z njih pomočjo se je p' sročilo ogenj vstavit«, drugače bi bil uničen ves Bovec. Vsem tem prijateljem, ki so vsaj nekaj rešili, dolžni smo Bovčani iskreno za hvalo. — Posebno hud boj za lokalizacijo požara bil se je g strahovito naravno silo pri hiši g. Kivsjve, dalje pri bratih Ostan in pri jetnižnic*.    T>   so    bile    tri silno
xžoe točk* ; bilo j8 ubraniti širjenje ožara proti vzhodu, jugu in zahodu. Vrli Srpeničani so res junaško in neustrašno branili vzhodno točk o pri hiši g. Kavsove, drugi zunanji r^ši-•>*lji in domačini, pa so tudi hrabro odbili nevarnost na jugu, t j pri Oitanu in pa na zahodu pri zaporih Požrtvovalno in vsega priznanja vredno vojaštvo pa je pomagalo neutrudno povsod, kjer je bila največja sila. Požar je nekoliko ponehil komaj ob 5. uri zjutraj, toda niti v nedeljo popoludne ni bila odstranjena nevarnost da ne bi zopet začelo kje goreti. Ljudstvo je utrujeno, zbegano Ju obupano. Provzročene škode še ni mogoče ceniti, a gotovo preseza pol milijona kron. Bovec je kup razvalin, ljudstvo pa je izpostavljeno najhujši bedi in pomanjkanju. Potrebna je nujno pomoč dežele in dr zave, a tudi usmiljena srca naj ne pozabijo tako hudo udarjenih siromakov!
— Tatvina. 17 letni hlapec Medved pri trgovcu Fr. Vi vodi v Mariboru se je skril zvečer v trgo vino ter vlomil ponoči v blagajno ter jo izropal. Istotako je napravil že poprej v trgovini Prtečevi. Medveda so zaprli.
— Konj z vozom v Ljubljanici. Hlapec Iv. Starkeš, v službi pri gosp Jebačinu na Emonski cesti, je pripeljal včeraj opoludne razno blago na Trnovski pristan. Ko je blago zložil v Čoln, hotel je poriniti prazen voz nazaj, pri tem pa je voz zdrsnil v vodo in je potegnil vpre-ženega konja za seboj Konj bi bil utonil, da niso takoj prihiteli ljudje, porezali opravo in ga potegnili iz vode.
— Male tatvine. Neki berač ukradel je dr. Gregoriču na Resljevi
cesti štev. 5 na stopnjišfiu električno svetilko. — Matiji Pogorelcu na Rimski cesti štev. 9, je bila iz predsobe ukradena bicikliška torbica z orodjem. — Hišnemu posestniku Josipu Turku na Rtdeokega cesti št. 3, je neznan tat ukradel iz hleva uro-bu-dilnico. — Frančiški Doberletovi, htšni posestmei v Kladeznih ulicah št. 20, je bil iz stanovanja ukraden zlat prstan z belim kamnom.
— Vol ušel je danes zjutraj Košeninovemu hlapcu Ivanu Kovaču na klavnici in dirjal po Poljanski in Resljevi cesti na južni kolodvor, kjer je pri resiavracilskem vrtu zavil na progo Delavec Šinkovec ga |e hotel prijeti, pa i« vol vrgel na tla. Šele pri skladišču državne železnice se je delavcem posrečilo vola prijeti.
— V Ljubljanico padel je včeraj po po 1 ud a e  v Prulah berač Fr. Sedej iz Št J At* pri Kranju.   V pi janosti  je  mislil,  da gre Čez m^st. Rešil ga j^ korpnral Jo op Seidler.
— Semenj. Dne 8 t. in. je bilo na semenj prignanih 844 konj in volov, 351 krav to telet, skupaj tedaj 1195 glav. Kupčija je bila z govedom, posebno pa s konji jako živahna, ker je prišlo vt-č vnanjih kupcev.
— V Ameriko se je odpeljale danes ponoči i južnega kolodvora 93 oseh
— Iz Amerike se je vrnilo včeraj 70 oseb.
* Najnovejše novice. Zopet polom včeški posojilnici. Ena najstarejših Čeških posojilnic v Me zeriču, ki jo je ustanovil bivši drž. poslanec dr. M.ikvsfca, je prišla v denarne stiske ter ne more izplačevati niti malih zneskov, dasi znašajo vlege dva milijona kron. Posojilnica je imela menjalnico ter pri tem izgubila visoke svote. — Dunaj skega odvetnika dr. Teedora Z i n n e r j a, ki je p neveril 100 000 K ter zbežal v Ameriko, so privedli nazaj v Avstrijo. — Vlak je po vozil dva dečka v Inzersdorfu pri Dunajskem Novem mestu, in sicer 10- in 7ietnega brata Kauklik. Dečka sta grozno razmesarjena. — Ubegel odvetnik. I« Budimpešte je pobegnil 331etni odvetnik dr. Ar min Kuff.er, ko je n^gromadil ogromno dolgov. — Upnik ustrelil milijonarja. y Nearv^shazi pri Aradu je ustrelil kmet Mravig milijonarja Ujherva, ki je dal kmeta brezsrčno zarubiti. — Bratomor. V Strass-bureju je ustrelil &io tovarnarja Gern-echeina svojega mlajšega brata ter šel potem pod vlak, ki ga je grozno razmesaril. — Carinski uradniki — anarhisti. V Wiroallenu so prijeli dv;» ru*ka carinska uradnika, ki »ta imela pri sebi 17 funtov anarhističnih spisov. Druizo jutro so naši; nadpaznika teh d veh uradnikov umorjenega. — Ustrelil se je v Kra-kovu podpolkovnik Z.embiecki. — Barski polkovnik Schiel je umrl v bolnišnici v R-ichenhallu. — lHietneija sina zadavila ie 36!etna vdova Marija B »ž č v Ca zinuT kr?r ji je sm branil zopetno možitev.
* Pravda proti rodbini Humbert. Med splošno napetostjo se je pričela v soboto obravnava proti genijalni sleparski četvorici llumbert-Dauriguac v Parizu. Kot zagovornik obtožencev fungira odvetnik Labori, ki je sedaj izza Časa Drevfusone afere prvič zopet stopil v javnost. Dasi se je o ateri Humbert že zelo mnogo pisalo, vendar se nam zdi potrebno, da podamo glavne točke, na katere se naslanja obtožnica, da bode imel vsakdo jasno sliko o celi pravdi, ki se suce okoli milijonov, ki pa niso nikdar eksi-stirali in jih tudi sedaj ni nikjer. Kadama Tereza Humbert, rojena Dauri-gnac, je nad vse  premetena sleparka.
Že svojega sedanjega moža Friderika Humberta si je pridobila s sleparstvom. Zatrjevala mu je namreč, da ima bo gato teto, katera bo po smrti vse njej zapustila. V trdni veri na to premožno teto se je Frederik dal premotiti ter je poročil Terezo. Ker na ta teta le ni hotela umreti, saj sploh ni nikdar živela, sta zakonska Humbert živela v velikih gmotnih neprilikah. Leta 1881 pa seje nakrat razširila vest, da je zakonskima Humbert pripadla velikanska dedsčina nekega Henrika Roberta Cra\vforta. Ta nezuansko bogati mož je bil prvotno Portugalec ter umrl v Lisaboui. Pozneje je bil Amerikanec in končno Francoz. Oče ozir. tast, Gustav Humbert je najbolj obširno pripovedoval o tej bogati dedšČiui. In vse mu je verjelo. Tereza Humbert pa je namigavala, da je milijonar Cravvfort bil ljubimec njene matere ter zapustil zato tretjino svojega premoženja njej, po eno tretjino pa svojima nečakoma. Med tema d v ema in Humbert se je začela tingi-rana tožba, ki je trajala 20 let. Brata Tereze sta igrala vlogo teh dveh nečakov in tožbe s o se res pravilno vlagale, odbijale, sledile so pritožbe itd. Med tem časom je bila v stanovanju Humbertovih železna škrinja, glede katere so se vsi trije tožitelji pred sodiščem zedinili, da se  ne  sme odpreti,
dokler ne bo tožba dognana, češ, da je v škrinji cela Crawfortova dedsčina 100 milijonov frankov. In na podlagi tega sodnega odloka je vsakdo iz najboljših krogov verjel na izmišljeno milijonsko dedščino. Ker pa so Hum-bertovi potrebovali za tožbe mnogo denarja, posojali so jim ga bogataši z veseljem tembolj, ker je med tem časom oče Humbert postal francoski ju-stični minister. In tako je živela ta famozna družina mnogo let skrajno razkošno ter napravila čez 20 milijonov frankov dolgov. Ko pa so dolžniki vendar začeli postajati nadležni, ustanovila je sleparska družba zavarovalnico rLa rente viagćre" s fingiranim kapitalom 10 mil. fraukov, ki sta jih podpisala v prvi vrsti brata Tereze. Celo Francijo so j>replavili s koledarji in prospekti, ki so nosili podobo papeža Leena XIII. z opazko, da je papež temu podjetju podelil svoj blagoslov. Iu duhovniki po deželi so vsled tega kar gonili v sleparsko zavarovalnico. Kmalu je bilo dovolj kapitala skupaj za najnestrjmejše upnike. DoČim so živeli sleparji poprej na stroške bogatašev, zalagali so jih v zanaprej nižji sloji, dostikrat reveži, z milijoni, dokler ni poznejši minister Waldeck-Rousseau razkril celo premeteno sleparijo. Toliko iz vsebine obtožnice. Obravnava bo trajala 12 do 15 dni, a večina sleparij je   že zastarela.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. avgusta. Cesar pride jutri zvečer iz Ischla na Dunaj in pojde cd tod v Godollo.
Dunaj 11. avgusta. Oficijozno pojasnilo vojne uprave glede katastrofe pri vojaški vaji med Tre-binjem in Bilekom je občno nevoljo le še poglobilo. Občna sodba je, da penzijoniranje krivcev ni nikako zadoščenje in da se mora stvar v delegaciji spraviti zopet na razgovor.
Dunaj 11. avgusta. Vladni krogi so jako nejevoljni, ker ustanovi Bolgarska v Rimu in v Londonu svoja diplomatična zastopstva. „Fremdenblatt" in „Pestar Lloyd" namiga vata, da se zgodi to z namenom, da bi se na Italijo in na Angleško vplivalo glede ma-cedonskega vprašanja v protiav-strijskem smislu.
Bud mpešta 11. avgusta. V političnih krogih se govori, da se ustanovi najbrže koalicijsko ministrstvo, v katerem bodo Apponyi, Tisza, \Vekerle in Lukacs Iz okolnosti, da pride cesar na Ogrsko, se sklepa, da hoče krona storiti definitivne korake za saniranje ogrskih razmer.
Petrograd 11. avgusta. Orožnik Habim, ki je ustrelil ruskega konzula v Monastiru, je aretovan, ostali orožniki, ki so streljali na konzulovega kočijaža, niso še aretirani.
Carigrad 11 avgusta. Sultan je poklical bolgarskega eksarha k sebi m mu ukazal, naj poskrbi, da bo bolgarska duhovščina v Macedoniji pomirljivo vplivala na narod Eksarh je rekel, da be-rolinskem traktatu to ni rjegova dolžnost Sultana je to tako razjezilo, di je grozil eksarhu, da ga pasti ustre^ti, končno pa ga je dal iz sobo vreči
Carigrad 11. avgusta. Vest o umoru ruskega konzula v Mona-stiru je na sultanovem dvoru in v vladnih krogih provzročila nepopisno paniko. Ministerski svet je imel pod sultanovim predsedstvom takoj sejo Vlada je ruskemu poslaniku Zinovjevu izrekla svoje obžalovanje, da se je zgodil ta umor, sultan pa je brzojavil carju in obljubil, da se krivci najstrožje kaznujejo
Carigrad 11. avgusta Vlada je ukazala mobiliziranje več divizij, ki pojdejo v Macedonijo. Mona-stirski vali, Ali Riza paša je odstavljen in na njegovo mesto imenovan Hussein Hilmi paša.
Rim 11 avgusta. Papež se je danes zjutraj ob 7. uri, ko je daroval mašo, onesvestil in je padel na tla. Ko je prišel k sebi, je moral iti v svoje sobe.
Pariz 11 avgusta. Na podzemski železnici se je zgodila sinoči strahovit a nesreča. Vlak se je unel, neki drugi vlak pa je trčil vanj. 90 oseb se je zadušilo, i
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Orade i kurzi dunai. borze 11. avgusta 1903.
Denu   1 Bja&o
1003b' 100 55
Saloibenl papirji.
#*2°/t majeva renta   .  . . §*2°/o srebrna renta  .   . . V0 avstr. kronBka renta . 4c/o zlata 4°/0 ogrska kronska „ *•/,     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske •*/»•/• posojilo mesta.Spljeta <■« s ■>'<;, Zadra ftf/a°/| bos.-herc. žel. pos. 1902 4c/0 čeSka dež. banka k. o.
iP/t „ » M Z- P"
tV*§/i zast. pis. gal. d. hip. b. 4'V o pe&t.   kom. k. o. z
10% pr......
•*/*•/• Bast. pis. Innerst. hr. !*/.•/•   h    h   ogr. centr.
deželne hranilnice £*/»*/• zast. pis. ogr. hip. b. »V/o obl. ogr. lokalne žo-
leznice d, dr. . . * *S/'i°/o n CeSke ind. banko 4° o pricr. Trst-Poreč lok. žel. 4«-'o „ dolenjskih železnic 3% „ ju2. žel. kup. Vi V» £*/**/• av. pos. za Zel. p. o.
Srečke. Srečke od leta 1854 .   . .
"    "    HSS'''  * '
tizske.....
zemlj.kred. I. emisije
»»      «   H/ »» ogrske hip. banke . M    srbske a frs. 100-tnrske   . ... srečke    . .
100-95 101 15
100l65, 100 85
120 60, 121-80
98 95i 9915 1^0 05 120 25
99 75 100 75
100— i — 100 - i —— 10120 102 20
99 60 99-20
99 60 100 55
101— i 101-75
116 45; 107 45
10T-
101 — 10010
lO^-inO— 98 50 9950 305 —
100 60
170 — 183.0 246 15575 289 — 278 -269 — 87-118 75 18 90 436 — 83-81 -72 — 6435 26 35 68-81-460 —
80 50
668-
Basilika
Kreditne »
Inomofike ,
Krakovske „
Ljubljanske *
Avstr. rud. križa s
Ogr.     „     „ u
Rudolfov e »
Salcburske w
Dunajske kom. , Delnice.]
Južne železnice • Državne železnice . A.vstro-ogrske bančne del. 11586 — Avstr. kreditne banke Ogrske      , „ Zivno stenske 9      .   .     251"—
Premogokop v Mostu (Brux) H 845 — Alpinske montan . . . . jj 863'— Praske želez, ind. dr. . . 11612 -Bima-Muranyi ..... 451'— Trboveljske prem. družbe . : 379 — Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute
C. kr. cekin . • • . 20 franki ......
20 marke .......
Sovereigns    . ...
Marke ........
Laški bankovci. ....
Rublji........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
dne 11. avgusta 1903 Tvrmln.
i'seo-ca za oktober .   .   za 50 kg „ april 1904 . , oktober. .
avg.   . . „      sept.   . . „ maj 1904 . Rorusa   , novo maj 1q04 .. oktober . . „ maj 19C4. .
gfpktlT Nespremenjeno.
102—
102 — 101'—
101*— 101 —
9975 307 — 10130
179 — 185 50 251 — 157 75 293 — 281 50 263 — 89 -11975 19 90 440 — 87 — 83 60 7550 66 35 27 35 72- — 83 50 466 —
Darila.y
8150 669 — 1596 — 66175, 662 75 731—   732 — 252 — 655 — 364 — 1620 — 452.— 380 — 354—1  356 — 162—   166 —
1133
19C6 2348 23 92
1138 1909
23 54
24 —
11737 117-57
9515, 9535
253— 254 —
484 ——
iv??
50 60
50 '„
50 „
50 „
50 „
50 .
50 -
729 7 55 613 637 611 612 491 630 554
Družbi   sv.  Cirila   in Metoda   so od
20. julija do 8. avgusta poslali gg. in društva: UpravniStvo „Slov. Naroda" zbirko 69 62 K uredništvo „Slovenca- zbirko 8 05 K; podružnice: moška šentjakobsko-trnovska v Ljubljani udnine 72 K in Ciril-Me-todovega daru 65 K (darovali so po 10 K : Andr. Zamejic in Andrej Kalan; 6 K Ivan Rozman, po 5 K: dr Andr. Karlin in Ant. Zupančič; po 3 K: Gnjezda in F. Florjančič ; po 2 K: Jernej Bahovec, dr. Gestrin, Alojzij Stroj, Fr. Trtnik, Jos Vidmar in Ivan Vrhovnik ; 1 K Pichler) mo§ka »n Senska v Trstu dohodek veselice 1429 80 K, ženska v Črnomlju 69 K, ženska v Sežani 76 K, senklavsko- frančiškanska in šentjakobsko trnovska ženska v Ljubljani vsaka po H00 K, skupaj 1609 K kot donesek od razstave ženskih ročnih del in darove; ženska v Kranju 128 K, ženska v Trbovljah zbirko in udnino 50 K. podružnica v Selcih 38 K, ženska v Logatcu 124 80 K, moška v Logatcu 52 K, ženska v Celju 277 06 K, litijska podružnica 20.) K pokroviteljnine. podružnica v Gor. Gradu 70 K, duhovščina Smartinske deka-nije 200 K pokroviteljnine, gdč. Terezija Ka-roinikova v Kamniku 4 60 K, katere je v veseli družbi nabrala gdč. Ana Močnikova ; Jos Novak v Lescah 20 K, župnik Ivan Scbiffrer v Pomjanu zbirko dekanijske konference 12 K, prof. Karel Verstovšek 11. prispevek od mariborske junijske veselice 4i 0 K, Bralno „društvo*4  v Trebnjem  8 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Zahvala.
Povodom XVIII velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji, doe 6. avgusta t. 1 javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila t m potem vsem, ki so pripomogli na ta ali na drug način do tako sijajnega, presijajnega vspeha. Imenoma pa se zahvaljuje preč. gosp. dekanu Antonu Ž1 o g a r j u, blag. gdč. AniMesekovi, blag. gosp. trškemu županu I. Damjanu, preblag, gospej Ani Dietrihovi, si. litij3-kemu in šmartinskemu učiteljstvu; blag gosp. županu Leopol d u Ho s t ni ku. na čelniku gasilnega društva blag. gosp. Gregorju Por e nt a, pevovodji društva „Zvon-* blag. gosp RudolfuPleskovičuin učenki Ani Knafličevi za njihove navdušene vsprejemne nagovora; veleč. gosp. župniku Jerneju Zupančiču za vzvišeno božjo službo v lepi litijski cerkvi; si. litijskemu in šmartinskemu cerkvenemu mešanemu zboru, prvemu za prekrasno petje pri sv. maši, drugemu pa ob posetu veličanstvene Smartinske  dekanijske cerkve;   slav ni j li-
tijski godbi za lepo in pridno sviranje; slavnemu društvu „Zvon" za posebno ubrano petje; slavnima gasilnima društvama v Litiji in Šmartnem, čč damam, dekletom, tržanom in vaščanom litijskim in 6m ar Unskim na prijaznem sprejemu na kolodvoru, v veličastno okrašenem trgu Litiji in vjvaai, Šmartno ter za poklonitev lepih šopkov; prebl. gosp. F r. Slancu, ki je postavil v po-češčenje skupščinarjev krasen slavolok z napisom: „Le k nam ker naši ste!" prebl gospema Kris ti n i dr. Gregorčičevi in Ka.rli Ponikvarjevi ter vsem govornikom za navdušene napitnice ; prebl goapej Ani dr Krautovi, gdč Ani Močnifeovi za skupila pri razglednicah in litijskim Slovenkam za skupila družbmih znakov v inatenjalni prid družbi ; vsem dopošiljatel-jem laskavih nam brzojavk; vsem Čč. zbo-rovalcem in zborovalfcam; vsem čč. idelega-tom naših posameznih podružnic ; spli»h vsem udelež likom, ki so vsak po svoje so delovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in vaščaoi narodne in prijazne Litije ter narodne in prijazne vasi Šmartno.
Vodsho družbe s«. Cirila in Metoda.
JVUada zakonska
iščeta za nekaj mesecev I veliko ali 2 manjši, lepo meblovani sobi
z vporabo kuhinje, Če mogoče tudi z vrtom v kaki vasi v lepi legi na Kranjskem ali Spod. Štajerskem.
Ponudbe z natančnim popisom in ceno naj se pošiljajo na Mirabelli-Crosio Genua, Corso-Torino 28/4. Italija. 204' -3
Lepo
stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in
Vegovih ulic, v drugem nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritiklinami, se odda takoj ali pa (1964—6j
s I. novembrom t. I.
Povpraša se v upravništvu „Slov. Naroda" ali pa pri hišniku v istej hiši.
- ,«\
Preselitev trgovine.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo zalogo
Orii-M sinili! stroje?
v Ljubljani, v Sodnijske ulice 4
(Vodnikova hiša) nasproti justični palači.
Volespoštovanjem
(2059-2) Pranz Tscliinkel.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v/ Beljaku.
Svila za neveste
od 60 kr. do gld. 1135 per meter v vseh barvah. Franko in že oenrlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje 8 prvo pošto. Tovarna za »>llo Hennrber«, Zurieli. 3 (40-b)
Meteorologično poročilo.
Vičina nad morjem S06*a.   Srednji xra-:r«i tlak 7S6-0 mm.
Avgust	] Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	rt u s- = Bi >	"vVrovi	Nebo
10.	9. zv. 1	7S3 0		p.m. 8zah.	oblačno
11. a	7. zj. 2. pop J	738 3 738'b	17 4 214	8l.8vzhod bL svzhod	oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 238°, normale: 19 3°. Mokrina v 24 urah: 13*8 mm. Od 91do 11. ure po noči močna nevihta.
Zahvala.
Za vsestransko, prisrčno, nam tako tolažilno izraženo sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba naša nepozabne, sedaj v Bogu počivajoče soproge, drage mamice in sestre, gospe t2076)
Helene Draži roj. Šušteršič
kakor tudi za častno, toli mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu drage pokojnice izrekamo svojo globoko čutečo zahvalo.
Posebej pa se še zahvaljujemo članom slavnega pevskega društva .Slavec" za v srce segajoče žalo-8tinke, za poklonjeni venec in polno-številno spremstvo z zastavo, nadalje vsem darovateljem krasnih vencev, osobito pa odboru slavnega pevskega društva „Sloboda" in njega predsedniku gosp. Korni-tzerju v Zagrebu za brzojavno izraženo sožalje, ter sploh vsem. kateri z nami sočustvujejo ob tem britkem času.
V Ljubljani, 10. avgusta 1903.
Žalujoči ostali.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odtcd lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbii.  Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlat* v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensleste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthai v Aussec Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 5? uri zj. osebni vlak v Trbiž od l. julja do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, Joomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amscetten na Dunaj. —  Ob 11. uri 5i m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beijaa Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popcMne osobni vlak v Lesce-,Bled,  samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfesto. Monakovo. Ljubno, Čez Selzthai v Soinograd, Lend-Gastem, Zeil ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, ParLs, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, rieb, Francove vare, Karlove vara. Prago (direktni voz I in II. razr.),  Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  —  Ob 10. uri   ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak. Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi j. in II. razreda.) — Proga v Novo mosto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto,  Straža, Toplice,  Kočevje, ob 1. uri B m popoludne istotako, ob 7. uri b* m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jež. kol. Troga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 ir zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzenstesce, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno,  Celovec, Beljak. —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.   — Ob 11. un 16 m  dopoldne osobni vlak z Dunaja čez  Amstetten, Prago (direktni vozovi I in II razr.j, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Badijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sel^thala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta, Frauzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osoom viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Klein Reitiing iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage. Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobm vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni viak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega nw»sta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in  ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod  iz LJubljane drž. kol. v Kamnik Mešam vlaki:  Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri  10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo   ob nedeljah in praznikih, —  Prihod v Izubijano drž. kol. It Kamnika- Mešani vlaki : Ob fi. un 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719
asu
Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne«
(1500-
I   » zdravljenje od 5
Penzijska cena uključno s stroški za sdravljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega. PojaBiiila daje zastonj in franko ravnateljstvo.
Učenec
krepak, 14 do 15 let star, iz poštene rodbine, se sprejnne v trgovino z me šanim blagom (2018—3)
fi. Pogačnik v Cerknici.
z eno sobo, kuhinjo, kabinetom in drvarnico se odda s 1 septembrom
v Hilšerjevih ulicah štev. 12
I  nadstropje. (2075)
150 MMih sežDJef
lepih in suhih bukovih
d
v neposrtdiii bližini mesta Kamnika
Ima na prodaj
oskrbništvo graščine Križ
pri Kamniku. (2C2i-3)
J-ccne^a Trdine
^branih spisov
je pravkar  i^šla prva knjiga:
Ijazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda q jujno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga,  vajfna ja vja/^ega ja-vednsga ^/ovenča.
Cena Jf 3-—, po posti Jf 3'20.
Zolcžil L.^cl^itf entner v Ljubljani. ;l56)
Stanovanje
z  2 sobama  in  pritiklino   me o«|«iH za november-termin. (2067—3
Povpraša se pri kamnoseku Vodniku Kolodvorske ulice 32.
Trije lovski psi
„braki"f   pravi   „striski", [g
s cer eden 4 leta star, dva po 5 m secev stara, SO na prodaj.
Kje?   pove   upravništvo »Slot Naroda«. (207l ;
Fino, skoro novo
moško kolo
se proda po nizki ceni.
Naslov pove upravništvo »Slov
(2073-1}
Naroda«
Dr. Matej Pretner
odvetnik -v Trstu
stenografa.
Vstop takoj ali čim prej mogoče Plača po dogovoru. (2071—i]
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot"
En sam list jih vjame in obdr do 2000. Dobi se v vseh trgovin, po IO vinarjev list. (n_
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Naznanilo in priporočilo.
Za dosedaj mi v veliki meri izkazano zaupanje se prisrčno zahval jujuC-naznanjam ob jednem vsem častitim odjemalcem, da ne potujem več za braća Wortman v Sušaku, temveč za domačo tvrdko:
(2069)
n»*tuti   z^AiiJeknlia in tvornica likerjev  v Zgornji Šiški p Ljubljani,   ter prosim, da mi  dosedanjo  naklonjenost   tudi v prihodnjo obran blagovolite.
Podpirajte domačina! Zagotavljam najboljšo postrežbo z dobro pristno
Z velespoštovanjem
3gnacij Gauser ml
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
Štev. 684, 1. 1903.
(2068)
gospodov častnih, podpornih in rednih članov
trgovskega bolniškega in podpornega društva
m- Lfnbljaiti
na
66. izredni občni zbor
ki se vrSi
v nedeljo, dne 23. avgusta 1903,
točno ob polu IO. uri dopoldne
v veliki dvorani ,,Mestnega doma".
Dnevni red:
1. Volitev devetih članov ravnateljstva v smislu g 31. drn stvenib pravil.
2. Volitev revizijskega odseka za leto 1903, obstoječega i/, tre računskih pre^ledovaleev in dveh namestnikov iz srede članov, ki ne pripadaj« ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 8. avgusta L903.
Emerik C. Mayer,
ravnatelj.
Ivan Mejač,
tajnik.
LJUBLJANSKA  KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Hupuje  In firoclnja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  sreCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava In ekskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane   vrednostne papirje in Za-var-aje   sreike jpr-o-tl
vnovčuje zapale kupone. 3c*uLrzxi.i izg-abl.
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške  ženitninske kavcije.
Knlioiai|»t In Inkaaso menic.   "Tfc-U fkJT"   Bonna naročila.
Podružnica v S P L JE TU.
C2^^= Denarne vlo^e Mprcjnua
v tekočem računu ali na vtožne  knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ene vzdiga. (2976-106)
Promet s čeki in nakaznicami.
Iidftjat«l)j*in odgovorni »redaik : Dr. I?ao Ti?Ur,
Lastnina io tisk .Narodne tiskarne