Leto XXVII. Številka 84 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, torek, 29.10. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Pojutrišnjem, 31. oktobra, bo minilo 50 let, ko je bil v Milanu ob 100. obletnici hranilnic lombardskih provinc prvi mednarodni hranilniški kongres, na katerem je sodelovalo 350 delegatov, predstavnikov prek 7000 hranilnic iz 27 držav. Med njimi je bil tudi slovenski predstavnik. Pet resolucij so sprejeli takrat, 31. oktober pa so proglasili za svetovni dan varčevanja. Sicer pa hranilniška zamisel sega daleč v preteklost. Ze pred približno 360 leti je Francoz Hugues Delestre, član dvornega sveta kralja Henrika IV. opozoril na potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. 1779. leta potem zasledimo ustanovitev splošne preskrbovalne ustanove v Hamburgu. V začetku 19. stoletja pa so začeli ustanavljati hranilnice tudi v drugih evropskih državah. Cilj je bil povsod enak: mali obrtniki in drugi so prek hranilnic skušali privarčevati najnujnejše za svojo osebno neodvisnost. Po prvem kongresu v Milanu se je varčevanje po svetu postopoma krepilo. Danes je sedež mednarodnega inštituta hranilnic v Ženevi. Vanj je vključenih 50 držav in ima 85 članov. Zanimivo pa je, da je bil lani na srečanju v Milanu dan glavni poudarek varčevanju v afriških deželah. Naloga, ki so si jo zadali, je torej zgovoren dokaz za mednarodno pomoč pri organizaciji hranilništva v nerazvitem svetu. Čudno se sliši, vendar je potreba po varčevanju danes morda še večja kot nekdaj. Razviti svet to v teoriji priznava, žal pa se v praksi včasih prav nasprotno obnaša. Cilj varčevanja ni le osvobojen in iz dneva v dan bogatejši človek, ki je sam sposoben odločati o deležu, ki ga je ustvaril. Cilj je tudi v odpravi različnih nasprotij, ko svetovni mir kalijo vojne, tekma za oboroževanje, inflacija, špekulacije, lakota, zatiranje. Majhen, premajhen postaja ta naš planet, da ne bi že čez nekaj trenutkov izvedeli, kaj seje zgodilo na drugi strani. Iz dneva v dan postajamo bolj odvisni od življenja, ki ga živimo vsi skupaj. Zato ne smemo prezreti, da pomenijo mir, prijateljstvo in pametno gospodarjenje blagostanje in srečo vseh nas in zanamcev jutrišnjih dni. a Z. S Naročnik: Danski tisk o Titu Danski komentator in publicist Mogens Kofolt-Hansen poudarja v dnevniku Berling-ske Tidende, da je predsednik Tito eden od najbolj uglednih sodobnih državnikov, zgodovinska osebnost z bogato preteklostjo. V članku z naslovom Borec, partizan in voditelj Tito je Hansen napisal, da je jugoslovanski predsednik vnesel v mednarodno politiko dinamičnost, nove poglede in stališča o poteh utrjevanja miru in mednarodnih odnosov. Članek je izšel pred bližnjim obiskom predsednika Tita, na Danskem. 30. obletnica I. kongresa V Semiču so v nedeljo sklenili proslave ob 30. obletnici I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev, kije 4. in 5. januarja potekal v tem kraju pod Gorjanci in se ga je udeležilo 70 kulturnikov. Slovesnosti sta pripravili kulturna skupnost Slovenije in republiška konferenca SZDL. Proslave so se začele že v petek. V nedeljo pa so se praznovanja udeležili tudi član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo, predsednik predsedstva SRS Ser-gej Kraigher, predsednik C K ZKS France Popit, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in drugi. Ob tej priložnosti je predsednik RK SZDL Mitja Ribičič odprl razstavo Kultura v NOB in odkril ploščo na sedanjem domu Partizana, kjer so se pred tremi desetletji kulturniki zbrali na I. kongresu. V krajšem govoru je dejal, da je za Belo krajino letošnje-leto jubilejno, vendar pa vse proslave ne bi dale zaokrožene podobe neponovljivega velikega boja, če jih ne bi sklenili s prikazom kulturnega, umetniškega in intelektualnega delovanja v NOB. Prstan za Slavka Jana V soboto se je v Mariboru sklenilo letošnje Borštnikovo srečanje. Najvišje priznanje srečanja, Borštnikov prstan za življenjsko delo, je prejel igralec, režiser, gledališki organizator in pedagog Slavko Jan, ki dela v gledališču že 50 let. Žirija pa je podelila tudi nagrade igralcem, režiserjem in avtorjem najboljših dramskih del, ki so bili v pretekli sezoni predstavljeni na slovenskih odrih v domovini in v zamejstvu. Osmi kongres ZSMS Srbije Konec tedna se je končal osmi kongres ZSMS Srbije. Udeležilo se ga je dvesto osemdeset delegatov, kije zastopalo 1,300.000 članov mladinske organizacije. Na kongresu so zlasti opozorili na veliko brezposelnost med mladimi ljudmi, saj jih več kot 200.000 išče delo. Na začasnem delu v tujini pa je 190.000 mladih Srbov. Problem je še toliko večji, ker je med njimi zelo veliko izobraženih mladincev z najmanj dokončano srednjo šolo. Kapelski kresovi Zagrebška televizija je v Lokvah v Gorskem Kotaru začela snemati televizijsko filmsko nadaljevanko Kapelski kresovi. Imela bo 13 epizod po 70 minut in bo najdaljša televizijska serija, ki smo jo posneli pri nas. Obravnavala bo osvobodilno borbo v Gorskem Kotaru in hrvatskem Primorju. Snemajo jo po romanu narodnega heroja generalpolkovnika Veljka Ko-vačevića. Scenarij je napisal Ivica Ivane, režiser pa je Ivan Hetrich. Možnosti za večje sodelovanje Predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič in generalni direktor ljubljanske banke Metod Ro tar sta obiskalo bavarski) deželno zbornico za trgovino in industrijo. S predstavniki zbornice in bank sto se pogovarjala o možnostih za boljše sodelovanje Jesenice Občinski odbor RK Škofja Loka je minulo soboto v restavraciji Prajerca na Spodnjem trgu priredil sprejem za 110 tamkajšnjih krvodajalcev, ki so doslej dali kri petkrat, desetkrat in petnajstkrat. Predsednik Ludvik Bernik in zdravnik dr. Tone Košir sta jim izročila značke in zahvale, med kasnejšim kulturnim programom pa je navzočim zapel komorni zbor Loka. Povejmo še, da je prav po zaslugi teh ljudi (in seveda njihovih vrstnikov iz Železnikov, Poljan, Gorenje vasi in Žirov) škofjeloška občina postala slovenski krvodajalski rekorder, saj se je lani pozivu Rdečega križa odzvalo kar 9 odstotkov vsega prebivalstva. (I. G.) — Foto: F. Perdan Železničarji pred kongresom Zaposleni pri ZŽTP Jesenice so na javnih razpravah govorili o statutarnih dokumentih pred kongresom sindikatov. Osnutkom sklepov za kongres in kongresnemu gradivu so dali vso podporo, četudi so imeli v razpravi nekaj pripomb. Javne razprave o dokumentih se je udeležilo 148 delavcev, ki so v razpravi predvsem poudarili, da bi morali na kongresu govoriti tudi o problemu železnic in o problemih zaposlenih na železnicah. Prav v tej panogi prometa in transporta je še veliko problemov, med katerimi so na Jesenicah najbolj pereči predvsem velika fluktuacija, pomanjkanje ustreznih kadrov in delavcev za najtežja delovna mesta, prenizki osebni dohodki, modernizacija, ukinitev nočnega dela žensk. Na postaji na Jesenicah še vedno od 72 zaposlenih žensk dela kar 50 žensk v nočnih izmenah. Železničarje tarejo tudi stanovanjski problemi, saj dolga leta zanje ni bilo niti enega stanovanja, šele v zadnjem letu so jih dobili 12. Predvsem pa bi morali nujno zgraditi samski dom, saj je kar 60 odstotkov železničarjev iz drugih republik in zdaj prebivajo v skrajno neprimernih stanovanjskih razmerah. Ko so pregledovali in razpravljali o gradivu za kongres, so predvsem podprli prizadevanje sindikata za pospešeno gradnjo stanovanj, osnutke sklepov za zaščito okolja in o ljudski obrambi in zaščiti. Železničarji po kongresu pričakujejo dosledno uresničevanje sklepov, od kongresa pa tudi plodno razpravo o položaju delavcev v prometu in transportu. , D S. Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih KRANJ Osrednja svečanost ob dnevu mrtvih bo 31. oktobra ob 16.30 na Trgu revolucije v Kranju. V drugih krajih bodo komemoracije po naslednjem razporedu: 30. oktobra ob 16. uri bo žalna svečanost pred spomenikom padlih v Preddvoru in na kranjskem pokopališču. 31. oktobra ob 11. uri bo komemoracija pred spomenikom NOB v Trbojah, ob 16. uri na Orehku pred spomenikom NOB, ob 16.30 v Stražišču pred gasilskim domom in na Rupi pri Šorlijevem mlinu, ob 17. uri na Primsko-vem pred zadružnim domom, na Visokem pred spomenikom NOB in v Goricah pred spomenikom NOB, ob 18. uri pa pred spomenikom NOB na Jezerskem. 1. novembra ob 8. uri bo svečanost ob dnevu mrtvih v Britofu pred domom Andreja Kmeta, ob 8.30 na pokopališču v Predosljah in na pokopališču v Kokri, ob 9.15 na pokopališču na Kokrici, ob 10. uri pred spomenikom v Naklem in v Trbojah pred spomenikom NOB in ob 11. uri v Cerkljah ob spomeniku NOB ter v Šenčurju na pokopališču. JESENICE 31. oktobra ob 16. uri bo žalna svečanost na grobišču padlih na Plavžu. 1. novembra ob 9. uri bo svečanost v Mojstrani pred spomenikom NOB, ob 10. uri na grobišču padlih na Koroški Beli, ob 10.45 na pokopališču na Blejski Dobravi in ob 11.30 pred spomenikom padlih na Blejski Dobravi. RADOVLJICA 30. oktobra ob 16. uri bo žalna svečanost na grobišču padlih na Dobravi. 31. oktobra ob 16. uri bo komemoracija pri spomeniku padlih na Ovsišah. 1. novembra ob 8.30 bo svečanost ob dnevu mrtvih na pokopališču borcev v Gorjah, ob 9.15 na pokopališču borcev na Bledu, ob 10. uri v Dragi, ob 10.30 pred spomenikom padlih v Begunjah in ob 11.20 na grobišču padlih v Radovljici. ŠKOFJA LOKA Osrednja svečanost bo 1. novembra ob 9. uri pred domom ZZB NOV v Skofji Loki. 31. oktobra ob 12. uri bo žalna svečanost pred spomenikom padlih v Železnikih, ob 15. uri v Hotavljah pred spomenikom NOB in ob 15.30 pred spomenikom NOB v Gorenji vasi. 1. novembra ob 9. uri bo žalna svečanost na Trebiji pred spomenikom NOB in ob 10. uri pred spominskim obeležjem na Preski v Stari Oselici. TRŽIČ V tržiški občini bodo svečanosti pripravile vse krajevne organizacije Zveze združenj borcev. Šolska mladina pa bo okrasila spomenike, spominska obeležja in grobove padlih partizanov. Kranj Na Jesenicah razpravljajo o ustanovitvi Zavoda za razvoj turizma, kj naj bi imel svoj sedež v Kranjski gon in bi deloval zaradi hitrejšega razvoja turizma v zgornji savski dolini. 0 predlogu za ustanovitev takega Zavoda je že razpravljal izvršni svet skupščine občine. D. S. Za danes, torek, 29. oktobra, je sklicana 5. seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri naj bi razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov v občini, razpravljali in sprejeli naj bi statutarni sklep občinskega komiteja in govorih o nekaterih kadrovskih vprašanjih. Minuli teden so se na Jesenicah zbrali vsi delegati jeseniške občine, ki bodo sodelovali na republiškem kongresu Zveze sindikatov. Govorili so o temah, o katerih naj bi razpravljali na kongresu ali predložili pismeno gradivo. Domenili so se, naj bi na kongresu razpravljali med drugim tudi o kvalitetnem razvoju samoupravljanja v Železarni in njegovih problemih. V začetku novembra se bodo delegati z Jesenic sestali še z drugimi delegati gorenjske regije in si razdelili delo in naloge tako, da bi se na kongres Zveze sindikatov v Celju zares temeljito pripravili. jj. S. V ponedeljek opoldne se bo sestalo predsedstvo kranjske občinske skupščine. Skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in novinarji bodo preučili problematiko informiranja delegatov v kranjski občini. — Prav tako opoldne pa se bodo sestali na tretji seji delegati zbora enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti. Razpravljali bodo o sredstvih, združenih v banki, in o posojilu za dograditev individualnih hiš. Razen tega bodo sklepali še o pogojih za odobritev posojil, o pomoči Kozjanskemu in o sklenjenih pogodbah za urejanje zemljišč. Za 16. uro popoldne v ponedeljek je sekretar komiteja občinske konfe; renče Kranj Henrik Peternelj sklical sedmo sejo komiteja. Obravnavali bodo osnutek statutarnega sklepa o organiziranju in delovanju zveze komunistov in razpravljali o programu izobraževanja in usposabljanja članov ZK v sezoni 1974/75. A. Z. V petek se je v Radovljici sestal na 13. seji izvršni svet skupščine občine-Med drugim je obravnaval gradiv0 o zasnovi urbanizacije SR Slovenije in zazidalna načrta za obratno industrijsko cono Bled ter za stanovanjsko cono Jarše—Bled. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o predlogu družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanj11 Štipendijske politike v Sloveniji ter razprava o oceni koordinacijske komisij? za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošn1 porabi. Sekretar komiteja občinske konference ZK Radovljica Jože Bohinc je Z8 četrtek, 31. oktobra, dopoldne sklical šesto sejo občinske konference zvez« komunistov. Razpravljali bodo tudi o izvajanju sklepov slovenskega in zveznega kongresa zveze komunistov ter o nalogah in programu občinske konference ZK. Sprejeli bodo še statutarni sklep občinske konference in program o organiziranosti ter izvolili komisijo za organiziranost in razvoj ZK tet komisijo za statutarna vprašanja. A. 2. Včeraj popoldne je bil v Skofj' Loki posvet predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL s področja Škofje Loke. Navzoči so na njem obravnavali stanje političnih priprav v zvezi s sprejetjem statutov krajevni skupnosti, volitvami samoupravnih organov krajevnih skupnosti ter izvedo evidentiranja za volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti " krajevne organizacije SZDL. Danes popoldne se z razpravo v Zireh v škofjeloški občini končujejo p0" sveti o nalogah in rokih glede volitev v samoupravne interesne skupnosti. Na nje so bili vabljeni vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter predseo niki volilnih komisij v organizacijah združenega dela. Posvete je pripravu občinska konferenca SZDL Škofja Loka. Danes popoldne ob 13. uri bo v Škofji Loki sestanek občinske volil"* komisije pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Člani komisije bodo " njem spregovorili o pripravah na volitve v samoupravnih interesnih skuP.n.0 stih ter krajevnih skupnostih, obenem pa bodo ustanovili politični aktiv, kiD sodeloval na kandidacijskih konferencah. )% Radovljica Škofja Loka Tržič V četrtek se je sestalo predsedstvo občinske organizacije Zveze zdr"' ženj borcev NOV Tržič. Člani pred; sedstva so razpravljali o zdravstvenem varstvu borcev, o programu praz"0 vanja 1. novembra in 29. novembra ter obravnavali koledar praznovanj 1 prihodnje leto. Na zadnji seji predsedstva in sekretariata občinske konference Tržič so sklenili, da bo zasedanje občinske konferen.ee ZSMS v torek, 5. n0" vembra. Na konferenci bodo razpravljali o delu občinske mladin9'' organizacije v zadnjih dveh letih, potrdili akcijski program za prihodnje te izvolili novo vodstvo konference. Za predsednika je predlagan Ludvik Perk°: za sekretarja pa Jakob Kepic. Predsedstvo in sekretariat sta na zadnji se\ razpravljala tudi o možnih kandidatih za druge člane predsedstva, sekret^' riata in predsednike komisij, ki v sedanjem mandatnem obdobju niso bw. preveč delovne. Člani predsedstva in plenuma so tudi potrdili predlog, da prostore mladinskega kluba odstopili Šahovskemu društvu Tržič, ki je za brez svojih prostorov, zanimanje za šah pa se je v Tržiču povečalo. Sahi-sti & pripravljeni sami skrbeti za red in čistočo, medtem ko bi dvorano opremili $ primerno uredili skupaj z mladinsko konferenco. -jk Posvet v Gozd-Martuljku Občinska konferenca ZSMS Kranj pripravlja posvet predsedstva občinske konference, vodstva specializiranih organizacij in vodstev nekaterih osnovnih organizacij. Posvet bo v torek in v sredo, 29. in 30. oktobra, v prostorih hotela Špik v Gozd-Martuljku. Predsednik občinske konference Ciril Sitar predlaga za dnevni red Konference SZDL do konca leta Občinska konferenca socialistične zveze v Radovljici je na seji minulo sredo razpravljala o konstituiranju socialistične zveze po novem statutu SZDL Slovenije. Sklenili so, da se morajo v javno razpravo o tem dokumentu vključiti vsi organizirani dejavniki v organizaciji socialistične zveze. Člani so tudi potrdili predlog izvršnega odbora občinske konference socialistične / veze, da bo v občini v prihodnje 21 konferenc krajevnih organizacij socialistične /.veze. To je toliko kot je v občini zdaj krajevnih skupnosti. Priprave na konstituira nje krajevnih konferenc so se začele. Sestavljali jih bodo delegati družbenopolitičnih organizacij na terenu in delegati iz različnih krajev. Tudi evidentiranje možnih kandidatov /a delegate se je že začelo. Sklenili pa so, da morajo biti konference konstituirane najkasneje do konca leta. A. Ž. pregled dela občinske konference ^ konferenci. Razpravljali pa naj bi" aprila 1973 naprej in pregled - vseh komisij, ki delujejo pri občin* konferenci. Razpravljali pa naj b| predlogu predračuna potreb obČlA ske konference za leto 1975, o VreC. logu proračuna za medobčinski sv. mladine, osnutku pravil delovanj OK, oblikovanju programa akcijsk ga programa občinske konference * prihodnje leto ter o dogovoru o ofjJ* niziranju specializirane kontere"1' mladih v izobraževanju in konfere11 ce mladih v specializiranih mlad" skih organizacijah. -'D VKS 24 osnovnih organizacij mladine V krajevnih skupnostih kranjj občine deluje 24 osnovnih organi*, cij Zveze socialistične mladine, rv" ferenca mladih v krajevnih skup", mladinci na terenu konfereflf lir"1 stih m mladinci na pripravljajo ustanovne tudi v Podblici, Adergasu, na - ku, v Kranju, Voklem, Struževe^ na Primskovem, v Britofu, v DW ^rUL le ' Ijah, na Gorenji Savi in v Stru*f vem. Organizacije naj bi zažive letos. -H' Pred kongresom slovenskih sindikatov Gorenjska bo nastopila enotno Osmi kongres zveze slovenskih sindikatov je pred vrati. Priprave nanj so stekle v vseh občinah, konferencah, ki so organizirane po panogah in osnovnih organizacijah sindikata. Delovni ljudje zavzemajo stališča in pripombe do predlaganih dokumentov: statutarnega dogovora o organiziranosti slovenskih sindikatov, program dela in predlogih sklepov. Kdaj so se priprave na Gorenjskem začele in kako potekajo? 0 tem smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega sveta sindikatov za .Gorenjsko in predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Kranju Viktorjem Erženom. V vsakem aktivu mladinska partizanska četa Konferenca mladih v krajevnih skupnostih je v okviru programa priprav na splošni ljudski odpor začela akcijo ustanavljanja mladinskih Partizanskih čet v aktivih na terenu. Četa mora imeti najmanj deset članov, vodita pa jo komandir in polit-komisar. Čete bodo delovale v okviru mladinske partizanske brigade dr. Franceta Prešerna. Prvo partizansko četo v aktivu so jetos spomladi ustanovili v Stražišču ln jo poimenovali po bratih Šiška. V tem času je sodelovala v vseh akcijah in pohodih Prešernove brigade, v Prireditvah ob stražiškem krajevnem prazniku in drugih podobnih dogodkih. Veliko je naredila tudi Pri obujanju in ohranjanju tradicij NOB mod mladino, saj zelo dobro Sodeluje s krajevno organizacijo ZZB NOV. »Priprave za kongres slovenskih sindikatov so se začele že lani po 4. konferenci republiške sindikalne konference, ki je začrtala nove naloge na podlagi ustavnih določil. Le-ta so dala sindikatom pomembnejšo vlogo pri oblikovanju novih družbenih odnosov. Sledila je reorganizacija sindikalne organizacije. Njeno bistvo je, da so se delavci organizirali po panogah. Novo organiziranost smo v vseh občinah uspešno izvedli in tudi pri prizadevanjih za boljši položaj delovnega človeka postaja sindikat vse pomembnejši.« »Kdaj je stekla razprava o kongresnih dokumentih?« »Predloge kongresnih dokumentov smo začeli študirati pred nekaj meseci. Najprej so o njih razpravljala predsedstva občinskih sindikalnih svetov, nato njihovi organi. Zatem so o statutarnem dogovoru in predlogih sklepov spregovorili na rednih sejah konferenc po panogah. Na teh sejah so izvolili tudi delegate za kongres. Gorenjsko bo zastopalo 31 delegatov, in sicer z Jesenic, iz Škofje Loke in Radovljice po pet, iz Tržiča trije in iz Kranja 13 delegatov. Pretekli mesec so o dokumentih za kongres spregovorili na zborih oziroma na konferencah osnovnih organizacij sindikata.« »Kaj je pokazala razprava?« »Povsod so razpravljavci dogovor o organiziranosti sindikatov in tudi sklepe načelno podprli. Poudarili so, da so dobro zasnovani in dajejo možnost sindikatom, da se vključujejo v samoupravno skupnost. Hkrati pa so menili, da so ponekod premalo konkretni in premalo povedo, kdo mora določene akcije izvesti oziroma ne pove, kdo in do kdaj naj bi izvajal predlagane sklepe.« »Kaj pa pripombe?« »Več jih je bilo na predloge sklepov oziroma na tista določila, ki govore o programu dela. Konferenca prosvetnih delavcev je zahtevala, da se v program dela vključi akcija za brezplačna učila za vse slovenske otroke. Menili so, da s tem, ko brezplačna učila dobijo le nekateri otroci, le še povečujemo razlike med njimi oziroma, da še povečujemo razlike med možnostmi za šolanje otrok v razvitih in nerazvitih občinah. Zato predlagajo naj bi akcijo pripravili solidarno v vsej Sloveniji, pobudnik zanjo pa naj bi bil sindikat. Sindikat delavcev trgovine predlaga, naj bi akcija za uvedbo prostih sobot tekla v vsej republiki hkrati in naj bi delavci v trgovini sprejeli enoten družbeni dogovor o uvedbi novega delovnega časa ob koncu tedna. Menijo, da bodo laže uspeli, če bodo nastopili enotno. Člani sindikata zahtevajo tudi boljše in hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj. Pri tem so spregovorili tudi o ekonomskih stanarinah, ceni stanovanj, vplivu organizacije gradbeništva na ceno, urbanističnih načrtih in drugih vprašanjih, ki vplivajo na hitrost in stroške gradnje.« »O čem bodo spregovorili gorenjski delegati na kongresu?« »Predvsem o vprašanjih, ki sem jih pravkar omenil. Prav sedaj delegati v posameznih občinah pripravljajo razprave za kongres. Na posvetu, ki se ga bodo udeležili vsi gorenjski delegati, bomo teme uskladili tako, da bodo posamezni razpravljavci zastopali vse in ne le svoje občine oziroma, da bodo govorili v imenu gorenjskih sindikatov.« L. Bogataj En ogled je vreden več kot 1000 besed Spalnica Petra Privoščite si veliko udobje na majhnem prostoru! j^adošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice *^tra: kombinacija furnirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso ,furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirju. v petdelno omaro lahko shra-g* oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju postelje. ^redit do 15.000 dinarjev. Ob nakupu z devizami 3 % popust. Petro si lahko ogledate v naši prodajalni. Za dodatne informacije pišite na naslov: Lcsnina, SJEP, **1000 Ljubljana, Parmova 53. Kranj Primskovo in Titov trg 5 dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo popoldne se bodo v Radovljici na peti skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Tokrat bo na dnevnem redu kar štirinajst točk. Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ter odobritvi zapisnika četrte skupne seje bodo najprej obravnavali poročilo o delu radovljiške delavske univerze. Sledilo bo obravnavanje poročila upravnega odbora sklada za izgradnjo osnovnih šol v občini in sklepanje o poročilu in predlogu iniciativnega obora za pripravo referenduma v občini. Nato bo prišla na vrsto ocena koordinacijske komisije za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošni porabi, sledilo pa bo sklepanje o predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918. V osmi točki bodo delegati sklepali o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta za počitniške hišice na Goreljku — Pokljuka, v deveti pa bodo obravnavali družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980. Takoj zatem bo na vrsti sprejem še dveh družbenih dogovorov, in sicer družbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski gradnji po srednjeročnem programu občine in družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Sledila bo informacija o izdelavi petletnega razvojnega načrta občine Radovljica za obdobje 1976—1980. Nazadnje pa bodo na vrsti volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. POROČILO INICIATIVNEGA ODBORA ZA PRIPRAVO REFERENDUMA Nedvomno pomembna naloga čaka delegate na sredini seji radovljiške občinske skupščine pri peti točki. Poslušali bodo poročilo iniciativnega odbora za pripravo referenduma v občini. Sedanji samoprispevek za gradnjo šol v radovljiški občini se bo konec januarja prihodnje leto iztekel. Šole, kot je bilo predvideno v programu in določeno z odlokom občinske skupščine, pa še niso dograjene. Pri radovljiški, leski, blejski in šoli v Bohinjski Bistrici manjkajo še telovadnice. Zgraditi pa je treba še šolo v Begunjah. Ko so v občini ugotovili, da zaradi podražitev gradnje ne bodo mogli v predvidenem roku uresničiti celotnega programa, so imenovali iniciativni odbor, ki naj bi preučil možnosti, da bi po izteku sedanjega samoprispevka razpisali nov referendum in s samoprispevkom zgradili vse šole ter začeli uresničevati program izgradnje vzgojnovarstvenih ustanov. Razprave o tem so bile temeljite. Zdaj pa iniciativni odbor predlaga, da šol ne bi zgradili s samoprispevkom, marveč na podlagi družbenega dogovora, da bi se sedanji prispevek iz bruto osebnega dohodka zaposlenih iz enega povečal na dva odstotka. Če bi dosegli takšen sporazum oziroma družbeni dogovor, ki naj bi veljal tri leta, bi šole lahko zgradili že prihodnje leto. Če pa bi se sporazumeli, da bi družbeni dogovor veljal pet let, bi poleg šol lahko uresničili še program izgradnje vzgojnovarstvenih ustanov. Nadalje iniciativni odbor predlaga, da bi z referendumom oziroma s samoprispevkom občanov, ki naj bi trajal pet let, razrešili nekatere probleme v krajevnih skupnostih v občini. Pri teh predlogih pa velja opozoriti na stališče občinske konference socialistične zveze, ki je na zadnji seji minulo sredo o tem že razpravljala. Člani konference so sklenili oziroma se zavzeli, naj bi za uresničitev programa gradnje šol in vzgojnovarstvenih ustanov sklenili v občini družbeni dogovor o petletnem 2-odstotnem prispevku od bruto osebnih dohodkov. Glede tretjega predloga so na konferenci menili, da ne bi razpisali referenduma, ker naj bi bilo v prihodnje reševanje komunalnih vprašanj v občini oziroma v krajevnih skupnostih domena samoupravne komunalne skupnosti. Razen tega pa bi posamezne krajevne skupnosti za reševanje drugih vprašanj lahko organizirale še druge oblike zbiranja sredstev. Kakorkoli že, delegati na sredini seji radovljiške občinske skupščine se bodo morali odločiti med predlogom iniciativnega odbora in mnenjem članov občinske konference socialistične zveze. A. Zalar Na sobotnem srečanju mentorjev šolskih hranilnic na Bledu je kranjska podružnica Ljubljanske banke podelila nagrade najboljšim šolskim hranil nicam in likovnim • delom pod naslovom varčevanje. Šolske hranilnice so namreč hoteli spodbuditi k še boljšemu poslovanju tudi z razpisom tekmovanja. Merila za tekmovanje so bila višina denarja, izvirnost prostora in odstotek varčevalcev. Med gorenjskimi šolskimi hranilnicami je prvo mesto osvojila šolska hranilnica, ki posluje v osnovni šoli v Kranjski gori. Mentorici Veri Dolmin je nagrado v soboto izročil direktor kranjske podružnice Ljubljanske banke Rudi Hlebec. —A. Z. — Foto: F. Perdan Dobro uresničevanje nalog V sredo se je sestal v Tržiču komite občinske konference ZKS in ocenil uresničevanje akcijskega programa konference in komiteja ter njunih organov. Člani komiteja so soglašali z ugotovitvijo, da tržiški komunisti uresničujejo sprejete naloge v skladu s programom in da so naredili na nekaterih področjih celo več od zapisanega. Do konca leta se bo občinska konferenca sestala še trikrat. Člani konference se bodo prvič zbrali v sredo, 30. oktobra, in razpravljali o statutarnem sklepu o organiziranosti občinske organizacije. Komite je predlog statutarnega sklepa v sredo potrdil. Ob tem je menil, da je zelo dobro opisana odgovornost posameznika in organizacije ter podprl predlog, naj bi odslej delovale pri občinski konferenci le tri komisije, vse ostale pa bi bile odgovorne komiteju. Še naprej kaže obdržati ločeni komisiji za idejna vprašanja in za izobraževanje, saj se je pokazalo, da imata obe dovolj dela. Drugače je pri komisijah za organizacijo in razvoj ter kadrovski komisiji, ki že doslej uresničujeta veliko skupnih nalog. Temeljito bo treba razmisliti, katere stalne aktive ZK bi kazalo preoblikovati v osnovne organizacije, čeprav določilo pravi, da so za oblikovanje osnovne organizacije dovolj trije komunisti. Dejavnost in organiziranost ZK v občini nameravajo tržiški komunisti temeljito oceniti na novembrskem zasedanju konference. Do konca leta se bo konferenca še enkrat sestala. Razpravljala bo o obveščanju v organizaciji ZK in občini nasploh. Posamezniki in komisije konferenčno gradivo že priprav- lJaJ°- J. Košnjek JI J^^JHSfc Čez tri leta odprtje rudnika urana Rudnik urana v Žirovskem vrhu naj bi začel obratovati čez 34 mesecev — Tone Polajnar: »Imamo občutek, da republiški interes ni v celoti prisoten!« — »Vsaka diskusija, ali je rudnik potreben ali ne, je odveč,« je dejal član IS Miran Goslar — Gradnja nove ceste je nujna Predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine in predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič se sredinega pogovora o rudniku urana v Žirovskem vrhu, ki je bil v Gorenji vasi, žal nista mogla udeležiti, pač pa sta na razpravo s predstavniki Geološkega zavoda iz Ljubljane, skupščine občine Škofja Loka in kraja poslala svoje sodelavce: podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguština Laha, člana IS Mirana Goslarja in podpredsednika Gospodarske zbornice Rudija Babica. Uvodoma so predstavniki ljubljanskega Geološkega zavoda predstavili svoj 1200-članski kolektiv in njegovo delo. Potem so spregovorili o Žirovskem vrhu, področju, kjer so doslej napravili že okrog 16 kilometrov vrtin v notranjost hriba. Delo ni enostavno, so dejali. Uranove rude ni moč zaznati s prostim očesom, odstotek urana se ugotavlja šele na podlagi radioaktivnosti. Ko so spregovorili o velikosti rudnika, smo izvedeli, da Žirovski vrh brez dvoma spada med večje, po kvaliteti pa med srednje rudnike urana na svetu. Trenutno je v Žirovskem vrhu še veliko neraziskanih področij, poleg tega pa je ugotovljeno, da pod svojo površino skrivajo uran tudi nekateri predeli v okolici Škofje Loke ter nekatera štajerska področja. Investicijski program rudnika, ki je bil izdelan že pred časom, kaže, da je rudnik v Žirovskem vrhu smotrno odpreti. Skupna investicija bi po tem programu znašala 380 milijonov din: 237 milijonov za osnovna sredstva, 32 milijonov za obratna sredstva, 96 milijonov za družbeni standard itd. In število zaposlenih? Rudnik naj bi zaposloval 464 ljudi, predelava 58, za vodilna delovna mesta pa bo potrebnih 53 strokovnjakov; skupno torej 575 delavcev. V Gorenji vasi in dolini je trenutno v načrtu gradnja 250 družinskih stanovanj s površino od 50 do 65 kvadratnih metrov na družino ter samski dom za 150 delavcev. Seveda Razpisna komisija Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled razpisuje prosto delovno mesto direktorja OZ D Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v turistični dejavnosti ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 10 let delovnih izkušenj v turistični dejavnosti — da ima ustrezne moralno-politične lastnosti — da obvlada en tuj jezik (nemški ali angleški) Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opis dosedanjih delovnih izkušenj je treba poslati razpisni komisiji pri Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Rok prijave je 15 dni po objavi. Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje prosto delovno mesto učitelja (P ali Pu) za pouk predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Na razpis, ki velja do zasedbe delovnega mesta za nedoločen čas, se lahko prijavijo moralno in politično neoporečni kandidati: diplomirani politolog, sociolog ali ekonomist. Prošnji z dokazili o šolski izobrazbi oddajte komisiji za razpis delovnih mest pri Šolskem centru za blagovni promet Kranj, Župančičeva ulica 22 do 15. novembra 1974. Stanovanja ni. , Nova stanovanja za delavce Iskra v Železnikih ima trenutno v svojem obratu zaposlenih okrog 750 delavcev. Med njimi je tudi nekaj takih, ki še vedno nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Sekretar podjetja Tone Lavtar je o tem povedal: »Doslej smo pri gradnji hiš in adaptacijah s posojili pomagali prek 100 našim delavcem. Vsi ti so se v nove ali prenovljene domove že vselili. Trenutno pa ob pomoči podjetja varčuje okrog 100 zaposlenih. Lani februarja se je prijavilo na razpis za namensko stanovanjsko varčevanje 14 delavcev, kandidatov za etažna lastniška stanovanja, 25 za adaptacijo in dograditev privatnih hiš in 21 za gradnjo zasebnih hiš. Vsi ti bodo imeli sproščena sredstva prihodnje leto ali pa čez dve leti.« Letos so v Iskri v Železnikih izvedli novo varčevalno akcijo. Nanjo se je javilo 18 interesentov za etažna stanovanja v blokih, 10 za adaptacijo in dograditev hiš ter 27 za novogradnje zasebnih hiš. Mesečni polog znaša 600 do 1200 din, k tej vsoti pa doda še tovarna vsakemu varčevalcu po 1800 din mesečno. Varčevanje traja od dveh do štirih let. Tako bodo s svojo udeležbo, s pomočjo to- 4m > H Torek, 29. oktobra 1974 varne in z bančnim kreditom imeli leta 1977 stanovanja vsi, ki zmorejo plačevati te obroke. »Tudi na tiste, ki plačevanja tolikšne vsote ne zmorejo, nismo pozabili. Prav zdaj je v gradnji 29-stanovanjski stolpič, kjer bodo dobili stanovanja delavci, mlade družine in drugi iz sredstev solidarnostnega sklada. Mislim, da bo nekaj stanovanj v njem tudi za naše zaposlene. Tako bodo rešeni najhujši stanovanjski problemi. Razen tega bloka gradi svoj blok tudi tovarna Al ples, kjer bo prav tako nekaj stanovanj namenjenih solidarnostnemu skladu.« Za tovarno Iskra v Železnikih pa naj bi spomladi škofjeloško podjetje Tehnik začelo graditi 5()-stanovanj-sko stolpnico, če pa bo naročnikov več, pa dva 29-stahovanjska stolpiča. Ta stanovanja bodo po predvidevanjih vseljiva že sredi leta 1976. V vsakem od stolpičev bodo po štiri trisobna stanovanja, eno večje dvosobno, deset dvosobnih, deset eno-sobnih in štiri garsonjere. Informativna cena teh stanovanj je 5000 din za kvadratni meter, končno ceno pa bodo seveda povedali gradbinci. Poleg vsega naštetega je Iskra za svoje delavce doslej kupila že 32 stanovanj v družbeni lasti, 14 zaposlenim pa je tovarna pomagala do dvosobnih in trosobnih etažnih stanovanj. Vanje so se vselili v letih 1971 do 1973! ' K F se pri tem predvideva, da bo med zaposlenimi tudi večje število domačinov. Trenutno je na delu v rudniku okrog 50 prebivalcev kraja in okolice. Med kreditnimi sredstvi je 75 odstotkov domačih in 25 odstotkov tujih. Domači krediti bodo znašali 285 milijonov, tuji pa 95 milijonov din. Ker je Žirovski vrh prvi rudnik urana v Jugoslaviji, nastajajo še toliko večje težave. Pravih izkušenj ni! V prvi fazi izdelave načrta bo zajeto predvsem varstvo okolja in bazični inženiring. Šele po pregledu tega in na podlagi dovoljenj ustreznih republiških institucij bo mogoče začeti z drugo fazo dela. Će bi vse potekalo po načrtih, bi bila prva faza dela končana čez Šest mesecev. V drugi fazi je na vrsti detajlno projektiranje in izdelava projekta. Za to pa je potrebno najmanj osemindvajset mesecev. Rudnik naj bi torej začel z rednim obratovanjem konec leta 1978! »Vse prevečkrat imamo občutek, da tu republiški interes ni v celoti prisoten,« je v nadaljevanju dejal predsednik škofjeloške občinske^ skupščine Tone Polajnar. »Zdi se nam, kot da je nahajališče urana zgolj naključno na našem področju. Posebno nas preseneča, da še ni izdelan konkreten program. Raziskave, še vedno potekajo. Seveda smo zainteresirani za energijo, a mislim, da nič bolj kot katerakoli druga slovenska občina. Naše zahteve so znane in jasne: vsak investitor mora zagotoviti konkretno investicijo. Denar je resda že zagotovljen, a to še ne pomeni mnogo. Poleg tega, menim, je treba okolje zaščititi do skrajne meje. Poljanska dolina je Na pogoiforu o rudniku urana Žirovski vrh v Gorenji vasi so sodelovali predstavniki republiškega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice SRS, skupščine občine Škofja Loka, gorenjevaške krajevne skupnosti ter strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane. — Foto: J. Govekar samo ena. Prva stanovanja bi po načrtu morala biti zgrajena že letos, a še niso izdelani niti urbanistični načrti. Investicije za infrastrukturo je treba zagotoviti. Občina ima v prihodnjih letih že tako dovolj drugih problemov,« je menil Tone Polajnar. Predstavnik republiške raziskovalne skupnosti je nato spregovoril o stroških dosedanjih raziskav. Ti so znašali doslej približno 66 milijonov din. Sedanje ugotovljene količine urana bi po izračunih zadostovale za dobo petnajst let za tri nuklearne elektrarne velikosti one v Krškem. Vsaka nova, večja investicija vnaša v okolje spremembe in ruši dotedanje odnose, je menil član republiškega izvršnega sveta Miran Goslar. Nesporno je, da prinaša več problemov kot koristi. Vsaka diskusija, ali je rudnik potreben ali ne, pa je odveč! Menim, da so predstavniki skupščine občine Škofja Loka dali koristno pobudo: res je potrebno ustanoviti neko koordinacijsko telo, v katerem bodo predstavniki Geološkega zavoda, občinske skupščine in morda še kdo. To je edina pot, po kateri se bodo problemi hitreje reševali. Seveda vsega ne bo mogoče rešiti v enem letu, ampak postopoma. Upravičeno, pa zahtevate in pričakujete, je pojasnil Ločanom, da vam strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane pripravijo ustreznejše poročilo. Nova cesta! Da ali ne? Odgovor na to vprašanje je posredoval direktor republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš. Cesto je nujno rekonstruirati, je dejal! Treba bo izbrati popolnoma novo traso. Idejni projekt je naročen in bi moral biti izdelan že septembra, a je v zamudi. Pričakujemo ga decembra! Rekonstrukcija odseka Škofja Loka—Gorenja vas bi veljala 140 milijonov din. To pa je 125 odstotkov sredstev, kolikor jih je prihodnje leto namenjenih za ceste v vsem slovenskem prostoru. Kje dobiti denar? To je zdaj glavno vprašanje. Še podatek: iz Jeprce do Gorenje vasi se bo za potrebe rudnika dnevno prevažalo 130 do 150 ton raznoraznega materiala. Razveseljivo je, da se stvari obravnavajo življenjsko, je dejal podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah. Menil je, da niti od enega investitorja ali občine ni mogoče pričakovati, da bo naredil vse. Potrebno pa je na to gledati razvojno. Ustanoviti je treba skupno delovno skupino, postaviti naloge, postaviti roke! Resnično pa se postavljajo ob tem velika vprašanja, saj gre za ogromno investicijo. Res pa je tudi, da Slovenija pri vprašanju energetike močno zaostaja in je zato te probleme potrebno čim hitreje reševati, je dejal dr. Avguštin Lah. J. Govekar Štipendisti čakajo na podpis sporazuma V sredo, 23. oktobra, je bil v Ljubljani svečano podpisan družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, ki so ga razen ostalih podpisnikov podpisali tudi predstavniki skoraj večine, to je 55 slovenskih občin. Tako je bil sicer s petmesečno zamudo podpisan dogovor kot rezultat triletnih prizadevanj za čim bolj usklajeno družbeno dogovorjeno politiko štipendiranja v republiki. Čeprav je sporazum torej podpisan, pa stanje v občinah še malo ni rožnato za štipendiste, saj se leto nagiba že h koncu, šolsko leto pa se je začelo že 1. septembra. V nobeni gorenjski občini še namreč ni podpisan samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, ki naj bi ga podpisale temeljne organizacije združenega dela v posameznih občinah, le v nekaterih, kot na primer v kranjski, so iniciativni odbori za podpis sporazuma določili roke, do katerih naj organizacije združenega dela pošljejo sklepe o pristopu k sporazumu; v Kranju je rok 10. november letos. Zaradi takšnega položaja, ko je stari sistem štipendiranja podrt, novi pa še ni zgrajen, čaka na Gorenjskem kar precej dijakov in študentov na družbeno pomoč. Odveč je poudarjati, v kakšne zadrege vodi ta zamuda predvsem starše čakajočih štipendistov, če vemo, da dijaški domovi zahtevajo vzdrževalnino že septembra vnaprej, na marsikateri šoli pa učila in druge potrebščine zahtevajo kar precejšen kup denarja. Iniciativni odbori v gorenjskih občinah se brez dvoma zavedajo težkega položaja dijakov in študentov, ki so odvisni pri šolanju od družbene pomoči, in iščejo primerne rešitve. V Kranju je na primer Komunalni zavod za zaposlovanje odobril enomesečno posojilo iz solidarnostnega sklada, na Jesenicah so štipendisti dobili dvomesečno posojilo, drugod pa še čakajo. Na kaj čakajo? Čakajo, da bodo v organizacijah združenega dela sprejeli sklepe o pristopu k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju v posamezni občini in s tem k ustanovitvi in financiranju solidarnostnega sklada. Dijaki in študentje bodo namreč dobivali štipendije tako v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih kot doslej, vendar po enotnih kriterijih za vse štipenditorje in pa iz posebnega solidarnostnega sklada, v katerega bi organizacije združenega dela prispevale 0,5 odstotka od svojih bruto osebnih dohodkov. Iz tega sklada bi dobivali štipendije dijaki in študentje, za katere še ni neposrednega »kadrovskega interesa«, iz sklada pa bi se krila tudi razlika v življenjskih stroških dijakom in študentom, katerih kadrovska štipendija ne bi dosegla eksistenčnega minimuma. Za štipendijo iz solidarnostnega sklada se je do konca septembra prijavilo, kot je zbrala služba zavoda za zaposlovanje Kranj, 732 prošenj iz vseh gorenjskih občin, prošnje pa še vedno prihajajo, četudi je rok potekel. Večino prošenj za štipendijo iz združenih sredstev so poslali dijaki srednjih šol, in sicer več kot 500, ostali so študenti. Največ prošenj so zbrali v škofjeloški občini, in sicer 239, in Kranju 186, najmanj pa v Tržiču — 60 prošenj. Ker je znano, da organizacije združenega dela nerade štipendirajo prve letnike, je razumljivo, da je več kot polovica prošenj za štipendijo iz združenih sredstev poslana prav od dijakov, ki šele začenjajo šolanje. Podobno stanje je tudi pri študentih, le da je tu še več prosilcev v prvih letnikih. Med dijaki, ki so prosili za štipendije iz združenih sredstev, je največ gimnazijcev, slede dijaki ekonomske srednje šole in dijaki zdravstvenih srednjih šol. Med študenti višjih in visokih šol, ki so vložili prošnje za štipendijo iz združenih sredstev, pa jih je največ vpisanih na filozofsko fakulteto, medicino in višjo šolo za organizacijo dela. Na Gorenjskem letošnje leto ni bilo razpisanih ravno malo štipendij, saj so jih organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti v petih občinah razpisale 927, od tega dve tretjini na šolah druge stopnje, na višjih in visokih pa približno tretjino. Na razpise se je prijavilo okoli 700 kandidatov. Podeljenih je bilo 676 štipendij. Neoddanih pa je ostalo 255 štipendij, od tega 148 za šole na drugi stopnji in 107 za višje in visoke šole. Največ štipendij so podelili v kranjski občini, in sicer 307, v škofjeloški 148, v jeseniški 106, v radovljiški 80 in v tržiški 35 štipendij. Največ neoddanih štipendij, in sicer več kot polovico — 145 je ostalo v kranjski občini. Največ neoddanih štipendij je za študij na tehnični tekstilni šoli in na zdravstvenih šolah, sledi pa strojna fakulteta in poklicna PTT šola. Enostavno bi bilo, če bi se dalo te neoddane Štipendije prenesti na prosilce za štipendije iz sklada združenih sredstev. Vendar pa je stanje glede teh neoddanih štipendij takole: precej štipendij je ostalo predvsem za študij na metalurški šoli, na strojni fakulteti, ker med mladimi ni zanimanja za te poklice. Nekaj štipendij je neoddanih, ker organizacije združenega dela štipendirajo le moške (na primer tekstilna stroka), nekatere organizacije pa štipendirajo le višje letnike. Dodati pa je treba še, da vsi razpisi še niso zaključeni, predvsem za zdravstvene šole razpis še traja. Potrebno pa bi bilo nekaj koordinacije med organizacijami združenega dela in službo zavoda za zaposlovanje, da bi del teh neoddanih štipendij ponudili prosilcem za štipendije iz združenih sredstev. Vsekakor pa časa ni ravno na pretek, saj več kot 700 dijakov in študentov čaka na družbeno pomoč, ta čas pa so njihovi skrbniki v nezavidnetn gmotnem položaju in v dilemi, ali naj otroke šolajo ali ne. L. M. / Gorenjski sejem Kranj razpisuje prosto delovno mesto samostojnega komercialista Pogoji: 1. moralna in politična neoporečnost 2. — visokošolska izobrazba s 3 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; — višješolska izobrazba s 5 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; — srednješolska izobrazba z 10 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; 3. aktivno znanje vsaj enega tujega jezika; 4. zunanjetrgovinska registracija; 5. vozniški izpit in lastno vozilo. Interesenti naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Transturist in Creina pripravljata združitev Storitveno in proizvodno podjetje Creina Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: I. TOZD Proizvodnja: I. ADMINISTRATORJA Pogoj za zasedbo: končana 2-letna administrativna šola; praksa zaželena. II. TOZD Remont: 1. PRODAJALCA NAFTNIH DERIVATOV ZA DOLOČEN ČAS 2. AVTOKLEPAR Pogoj za zasedbo: pod 1.: dokončana osnovna šola, starost nad 18 let, pod 2.: uspešno zaključena poklicna šola — avtoklepar in eno leto delovnih izkušenj. Ponovno pa objavlja naslednja prosta delovna mesta: I. TOZD RTC Krvavec: 1. BLAGAJNIKA 2. BLAGAJNIKA ZA DOLOČEN ČAS Pogoj za zasedbo: pod Lin2.: nedokončana srednja šola in praksa na tem ali podobnem delovnem mestu. II. TOZD Gostinstvo in turizem: 1. RECEPTORJA Pogoj za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba, praksa v gostinski dejavnosti in znanje dveh svetovnih jezikov. V četrtek popoldne sta se v Kranju sestala širša politična aktiva škofjeloškega podjetja Transturist in kranjske Creine. Razpravljali so o predlogu iniciativnega odbora za spojitev obeh delovnih organizacij v novo turi-stičnohotelsko, prometno in proizvodno podjetje. Predlog so podprli, dokončno pa bodo o tem odločili člani obeh kolektivov na zborih delavcev, ki bodo trajali do konca novembra. Na seji so poudarili, da so danes drugačne možnosti za povezavo kot so bile pred tremi leti, ko akcija ni uspela. Danes omogoča združitev nova ustava, narekujejo pa jo tudi večje zahteve na tržišču, predvsem v turizmu, prometu in drugih dejavnostih. Četrtkovega skupnega sestanka se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, ki je dal pobudo za združitev obeh gorenjskih prometnih podjetij. Rekel je, da je gorenjski turistični prostor danes premalo povezan in bi bila nova organizacija zato lahko nosilec tovrstnega razvoja. Poudaril pa je, da se dejavnost podjetja ne bi smela omejiti le na Gorenjsko, sicer bi jim lahko kdo očital, da se regijsko zapirajoln organizirajo. Združena delovna organizacija bi bila ena največjih po moči in razvitosti v Sloveniji. Tako bi lahko imela vodilno vlogo na Gorenjskem in pomemben vpliv na turistično, gostinsko in prometno dejavnost v Sloveniji. Če se bodo zaposleni na zborih delav- cev odločili za združitev, bi novo turistično hotelsko, prometno in proizvodno podjetje začelo poslovati s 1. januarjem. Do takrat pa bodo na podlagi razpisa izbrali tudi ime podjetja. CENTRAL Dnevno sveže pakirano meso vseh vrst vam nudimo v samopostrežni trgovini Delikatesa na Maistrovem trgu 11. III. TOZD Transport: 1. ADMINISTRATORJA Pogoj za zasedbo: pod 1.: 4-letna upravno-administrativna šola ali 2-letna administrativna šola in praksa na takem ali podobnem delovnem mestu. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo podjetja, kjer lahko dobijo tudi vse informacije. Industrijski kombinat JlfcliANIIUL Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD TOVARNE OBUTVE PLANIKA KRANJ: 10 delavcev za delo v proizvodnji 10 delavk . za delo v proizvodnji ZA DE BREZNICA: snažilke 1 delovno mesto z deljenim delovnim časom Prošnje z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku Planike v 15 dneh po objavi. ČGP DELO Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 zaposlimo 1. PRODAJALKO — (CA) časopisov, revij, tobaka in galanterije v kiosku v Kranju 2. RAZNAŠALCA časopisa Delo za mesto Tržič za podružnico Jesenice: 1. RAZNAŠALKE — (CA) časopisa Delo za terene Jesenice, Javornik in za Koroško Belo. Pelo je primerno za študente, gospodinje ali za upokojence. Nudimo dober zaslužek. Za vse informacije se obračajte na podružnico Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280, oz. na podružnico Dela na Jesenicah, Titova 64, tel. 81-698. pravi naslov za denarne zadeve ker smo naše poslovne enote prek terminalov povezali z našim elektronskim računskim centrom, poslujemo še hitreje, učinkoviteje in zanesljiveje; zdaj imamo se več časa, da prisluhnemo vsaki vaši želji /o ljubljanska banka Dan, ki naj postane naš vsakdanjik Zrno do zrna, pogača, kamen na kamen, palača. Od kdaj izvira ta rek, pravzaprav ni pomembno. Res pa je, da še vedno simbolizira nekaj lepšega, kar je bilo včeraj, in boljšega, kar je danes. Hkrati pa daje moto mesecu oktobru — mesecu varčevanja in še posebej opredeljuje zadnji dan v oktobru — svetovni dan varčevanja. Varčevanje ni nikakršna magična beseda. Pomeni le, kar danes lahko prihraniš, porabi raje jutri. Pomeni dobro gospodarjenje, pomeni varčevanje proizvodnje, pomeni izobraževanje, samostojnost, zadovoljstvo — pomeni srečo nas in naših zanamcev na tem našem planetu. To je torej cilj pojutrišnjega dne — 31. oktobra. Ne z besedami, marveč z dejanji je treba preprečiti, da beseda varčevanje ne bo zvenela v prazno in da bo postala dan in vsakdanjik na planetu. MOČ IN NJEN IZVOR Če brskamo po začetkih varčevanja, nam postane najbližja grška antika. V Prieni so namreč izkopali hranilnik v obliki templja in izvira iz leta 300 pred našim štetjem. Doslej je to najstarejši znani hranilnik, ki potrjuje, da so varčevali tudi že naši predniki. Ta dediščina nas spremlja vse do današnjih dni. Spoznali smo, da je varčevanje izvor moči. Pri nas smo bili najprej priča različnim hranilnicam, danes pa to službo opravljajo banke. Ljubljanska banka je ena izmed tistih pri nas, za katero lahko rečemo, da je močna banka. In od kod ta njena moč? Skoraj milijon osem sto tisoč varčevalcev je združenih v njej. Prihranjenih imajo skoraj osem milijard in pol novih dinarjev. Sicer pa ima ta banka, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje, 130 poslovnih enot v skoraj vseh središčih v državi. V tujini pa ima štiri predstavništva in enajst informativnih birojev. Reklamno zvenijo včasih besede, da je Ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve, vendar je res, da je njeno sodobno poslovanje takšno, da se lahko meri z največjimi in najmodernejšimi denarnimi zavodi v svetu. NADALJEVANJE TRADICIJE IN IZKUŠENJ Od 130 poslovnih enot v državi ima Ljubljanska banka na Gorenjskem deset poslovnih enot, ki so združene v kranjski podružnici Ljubljanske banke. Po eni strani te poslovne enote uspešno uresničujejo politiko in nadaljujejo tradicijo Ljubljanske banke, po drugi strani pa seveda nadaljujejo tradicijo bogatih izkušenj prejšnjega denarnega zavoda na Gorenjskem. Delo današnje kranjske podružnice Ljubljanske banke je bilo vedno v dobršni meri usmerjeno na varčevanje prebivalcev. Začeli so s tako imenovanimi klasičnimi oblikami varčevanja — z varčevanjem na hranilne knjižice. Pred nekaj leti pa so si zadali velik in zahteven program: Varčevanje naj postane vsakdanjik slehernega — od najmlajšega do najstarejšega. Tako so uvedli vrsto novih oblik, ki spodbujajo občane k varčevanju. In pri tem so jim veliko koristile prejšnje izkušnje. Začeli so pri najmlajših. Ze nekaj let ob rojstvu vsakemu novemu prebivalcu Gorenjske podarijo hranilno knjižico in 30 novih dinarjev. Potem so začeli ustanavljati šolske hranilnice, v katerih hranijo in varčujejo učenci. Ze pred tem so začeli tudi z izplačevanjem osebnih doh(xlkov na hranilne knjižice. In nazadnje tem organiziranim oblikam varčevanja za prebivalce vseh starosti sledi izplačevanje pokojnin na hranilne ■cnjižice. Kot rečeno ima kranjska podružnica Ljubljanske banke na Gorenjskem 10 poslovnih enot. Razen tega ima še 5 hranilnih blagajn v delovnih organizacijah in 16 šolskih hranilnic. Poslujejo pa tudi prek vseh pošt na Gorenjskem. Še letos nameravajo odpreti novo poslovno enoto v Prešernovi ulici v Kranju (v bivšem lokalu Gorenjska oblačila) in enako v prizidku samskega doma v Stražišču. Pripravljajo pa se na otvoritev poslovne enote v Bohinju, Lescah in v novem stanovanjskem naselju na Planini pri Kranju. ZGOVORNE ŠTEVILKE S kranjsko podružnico Ljubljanske banke oziroma njenimi poslov-limi enotami na Gorenjskem je 30. eptembra letos sodelovalo 174.346 lagateljev (lani 159.375). Letos so meli konec septembra vlagatelji ozi-oma varčevalci na območju kranjske podružnice prihranjenih prek >10 milijonov novih dinarjev (lani blizu 492 milijonov). Najmočneje so zastopane hranilne vloge (460 milijonov), sledijo devizni računi (vseh je 8G24, vrednost prihranjenega denarja pa znaša skoraj 11 milijonov dinarjev). Stanovanjskih varčevalcev je bilo konec septembra 2152, prihranjenih pa so imeli nekaj nad 32 milijonov dinarjev. Razen tega pa ima 12 hranilno kreditnih služb pri kmetijskih zadrugah pri banki izločenih prek 7 milijonov dinarjev, ki so last kmetovalcev oziroma kooperantov zadrug. Še najmanj je trenutno pri banki lastnikov tekočih računov, in sicer 20, na njih pa imajo lastniki 14.000 novih dinarjev. Ta oblika varčevanja oziroma poslovanja kar nekako ne more zaživeti,- predvsem zaradi nerazumljivega nezaupanja trgovskih podjetij do čekovnega poslovanja. Med hranilnimi vlogami, ki predstavljajo največjo vrednost v privarčevanem denarju gorenjskih prebivalcev, je trenutno daleč na prvem mestu izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Kar 44.397 ali 65 odstotkov vseh zaposlenih na Gorenjskem že dobiva mesečno plačilo na hranilno knjižico. Konec septembra letos so imeli delavci na hranilnih knjižicah 126,556.000 novih dinarjev (lani 33.510 delavcev 76 milijonov 100 tisoč dinarjev). Trenutno ima pri kranjski podružnici in njenih poslovnih enotah na Gorenjskem 11.924 najmlajših prebivalcev Gorenjske (novorojenčkov — nekateri bodo kmalu stari že pet let) hranilne knjižice. K 30 novim dinarjem, ki jih je banka vpisala vsakemu novorojenčku ob rojstvu na hranilno knjižico, so starši do danes primaknili kar desetkratni znesek začetne vloge. Tako imajo najmlajši trenutno na hranilnih knjižicah kar 3,44 milijona novih dinarjev (lani je imelo 8516 malčkov 20,4 milijona novih dinarjev). Rekli smo že, da ima kranjska podružnica na Gorenjskem 16 šolskih hranilnic. Učenci imajo v njih naloženih 260.000 novih dinarjev (lani 5 hranilnic in 61.000 novih dinarjev). In upokojenci? Izplačevanje pokojnin na hranilne knjižice je nova oblika in si šele utira pot. Lani je 50 upokojencev imelo privarčevanih 418.000 novih dinarjev, letos pa ima 536 upokojencev 5,364.000 novih dinarjev. Pri izplačevanju pokojnin na hranilne vloge pa je še nekaj težav zaradi same tehnike izplačil. Republiški zavod za pokojninsko zavarovanje namreč dovoljuje vpis in dvig denarja na hranilni knjižici le na sedežih banke ne pa na primer tudi pri poštah. Zato si v banki prizadevajo, da bi tudi to formalnost čimprej uredili. NAJMLAJŠI VARČEVALCI Podobno kot lani ta čas, smo tudi pred dnevi s predstavniki Ljubljanske banke na Gorenjskem prebrskali seznam novorojenčkov. Iskali smo tiste, ki so bili rojeni lani 31. oktobra, torej na svetovni dan varčevanja, in ki bodo pojutrišnjem praznovali prvi rojstni dan. Ugotovili smo, da se jih je na praznik varčevalcev lani rodilo na Gorenjskem pet. Vzeli smo pot pod noge oziroma pod kolesa fička (sicer bi predolgo hodili) in jih obiskali. Banka je vsakemu poleg čestitk za bližnji prvi praznik pripisala k privarčevanemu znesku kot darilo še 150 novih dinarjev na hranilno knjižico. 31. oktober — svetovni dan varčevanja Klemen Belhar: »Ko bosta mamica in očka doštudirala, bom še bolj varčeval. . .« KORENJAK Mali Klemen Belhar iz Virja 14 v Tržiču je pravi korenjak. Čez dva dni bo star eno leto, a že tri mesece sam »raca« sem ter tja. Mamice Judite in očka Petra ni bilo doma. Študirata. Ona pravo, on pa veterino. Nanj je pazila Juditina mama. »Klemen je zares priden in močan«, je povedala. »Kako tudi ne. Ta vrlina je kar nekako v rodu. Štiri prababice, dve stari mami in dva pradeda ima. In če bo vse po sreči, bo tudi Klemen zrasel v pravega varčevalca.« Trenutno razumljivo ne more kaj dosti varčevati, saj mamica in očka študirata brez štipendij. Bo pa, ko bodo trenutne težave mimo. Gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja. Takšno je geslo Ljubljanske banke ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja. S to mislijo Ljubljanska banka ob svetovnem dnevu varčevanja čestita vsem varčevalcem, še posebno petim najmlajšim na Gorenjskem, ki bodo pojutrišnjem praznovali prvi rojstni dan. Robert Benedik: »Bom. Bom ja, varčeval. Ampak drugič pridite preden bom šel spat.. .« NOVA VAS V STRAŽIŠČU V Novi vasi pri Preddvoru smo nazadnje že precej pozno zvečer iskali Roberta Benedika. Po dolgem iskanju smo /.vedeli, da se je mlada družina preselila v St razišče na Pševsko 14. Pa bi spet.skoraj imeli smolo. Robertova mamica Štefka ni imela rezervnega ključa od vhodnih vrat, moža Pavleta ni bilo doma, sin Robert pa je že spal. No, pa smo vse Uredili tako, da je Robert dobil darilo rn da je požiral pred fotoapara toni. »Oba /. možem sva zaposlena. On dela v LTH v Škof j i Loki, jaz pa v Kokri v Kranju, /daj popravljava hišo. Zato tudi Robert ne more kaj več prihraniti. Vendar smo enkrat že izpraznili hranilnik. Kaj več pa bo, ko bomo rešili trenutne težave,« je nazadnje povedala Robertova mamica. »Naj se Pavel čimprej zdrav vrne z morja,« smo čestitali in zaželeli mamici Minki Kristan v Škof ji Loki NA MORJU Po ovinkih smo potem tega lepega dne šli iskat Pavla Kristana v Pu-štal 91 v Škofji Loki. »Ga pa ni doma. Škoda. Za tri tedne je moral na morje na zdravljenje,« je povedala mama Minka skoraj leto dni starega »turista«. »Gotovo bi že kaj prihranil, a smo ob rojstvu obvestilo o hranilni knjižici nekam zamešali. Z možem imava majhno kmetijo in tudi zaposlena sva. Mož Jože dela v LTH, jaz pa v Jelovici. Tako pač po močeh tudi otroke navajava na varčevanje. Pavlova sestrica tri in polletna Darja ima precej v hranilniku, brat Marko, ki hodi v prvi razred, pa tudi. No, zdaj bo pa tudi, Pavel začel.« Mamici smo zaželeli, da bi se čimprej zdrav vrnil z morja, ji izročili darilo in obljubili, da ga bomo ob priliki tudi slikali. ■Jana Kristane: »Zdaj varčujem še za igračke ZDAJ ZA IGRAČKE Tudi na Mlekarski cesti 14 v Kranju beljane prav po robu nekaj metrov visoke obale. Morski hlapi in vetrovi razna* Saj o sol po celem otoku in podobo0 kot na otoku Pag v Dalmaciji povzročajo posebne biološke pogoje t$ last trave, ki je pogodu zlasti ovc;"1' in kozam. Krav in druge goved1 menda na Malti sploh nimajo. JOST ROLC (Se bo nadaljevalo) —KARIBSKA SKRIVNOST pomenki o trbojah Bgam IN žerjavki 33 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. 21. JACKSON O KOZMETIKI »Ali res nimate nič proti?« je vprašala Evelvn Hillingdonova. »Prav nič, draga moja,« je odvrnila Jane Marplova. »Zelo me veseli, da bom lahko v pomoč. V mojih letih se človek počuti, kot da ni za nobeno rabo več. Še posebno v takemle letoviškem kraju, kjer se ves čas samo zabavam in kjer nimam nobenega dela. Ne, res — prav veselilo me bo, če bom lahko sedela pri Molly. Kar lepo pojdite ha izlet. Na Pelikanov rt greste, kajne?« »Da,« je odvrnila Evelvn. »Edvvardu in meni je kraj zelo pri srcu. Kar naprej bi opazovala ptice, ki se spuščajo naravnost v morje in lovijo ribe. Tim je pri Molly. Vendar pa ima razne opravke in ne bi rad pustil Mollv same.«. »Pravilno,« je odvrnila Jane Marplova. »Tudi jaz bi tega na njegovem mestu ne storila. Človek nikoli ne ve, ne res? Ce nekdo enkrat poskusi nekaj takega . .. No, le pojdite, draga moja.« Evelvn je odšla proti majhni skupini, ki je čakala nanjo. Njen mož, Dvsonova" dva ter še troje ali četvero drugih. Jane Marplova je pregledala svoje pletilne priprave, videla, da ima vse, kar potrebuje, ter se odpravila proti Kendalovemu bungalovu. Ko se je povzpela na verando, je skozi napol odprta steklena vrata zaslišala Timov glas. »Ce bi mi vsaj povedala, zakaj si to storila, Mollv. Kaj te je pripravilo do tega? Kakšen vzrok? Ko bi mi vsaj hotela povedati.« Jane Marplova je postala. V bungalovu je nekaj časa vladala tišina, nato pa je spregovorila Mollv z medlim in utrujenim glasom: »Ne vem, Tim, res ne vem. Najbrž me je kar zagrabilo.« Jane Marplova je potrkala na šipo v vratih in vstopila. »O, vi ste, gospodična Marplova. To je pa res lepo od vas.« »Nikar ne govorite tako,« je odvrnila Jane Marplova. »Prav veseli me, da bom lahko v pomoč. Ali naj sedem na tale stol? Dosti boljši ste videti, Mollv. Čestitam.« »O, z menoj je vse v redu,« je rekla Mollv. »Čisto v redu. Le tako —ooo, tako sem zaspana.« »Čisto tiho bom,« je rekla Jane Marplova. »Le lepo mirno ležite in počivajte, jaz pa bom pletla.« Tim Kendal jo je hvaležno pogledal in odšel iz bungalova. Jane pa seje namestila na stol. Mollv je ležala na levem boku. Izraz na njenem obrazu je bil napol omamljen, izmučen. Spregovorila je z glasom, ki je bil skoraj šepet: »Zelo lepe) od vas, gospodična Marplova. Mislim — mislim, da bom zadremala.« Napol se je obrnila proti steni in zaprla oči. Počasi je njeno dihanje postalo vse bolj enakomerno, čeprav še zdaleč ne normalno. Zaradi dolgoletne vaje v negovanju bolnikov je Jane Marplova skoraj avtomatično nategnila rjuho na Mollvjini postelji in jo zataknila pod zimnico. Pri 'tem pa je z roko zadela ob nekaj trdega in št irioglatega, ki je ležalo pod njo. Presenečeno je zagrabila predmet in ga potegnila na svetlo. V roki je držala knjigo. Jane Marplova se je hitro ozrla proti dekletu v postelji, a le-ta je ležala povsem mirno. Po vsem videzu je spala. Jane Marplova je odprla knjigo in videla, da ima v roki sodobno delo o živčnih boleznih. Knjiga se je sama odprla na mestu, ki je opisovalo napad zasledovalne manije in razne druge oblike shizofrenije in sorodnih bolezni. Knjiga ni bila napisana samo za strokovnjake, ampak jo je lahko razumel vsak laik. Čez nekaj minut je knjigo zaprla in se zamislila. Nato pa se je sklonila in jo skrbno položila tja, kjer jo je bila našla, pod žimnico. Zmedeno je zmajala z glavo. Brez glasu se je dvignila s stola in stopila do okna, nato pa se je naglo ozrla prek rame. Mollvjine oči so bile odprte, toda še vtem, ko je Jane Marplova obračala glavo, so se spet zaprle. Jane Marplova ni vedela, ali si je samo domišljala, da jo je Mollv hitro, predir.no pogledala. Ali se je Mollv samo delala, da'spi? To sicer ne bi bilo nič posebnega. Mogoče se je bala, da se bo Jane Marplova začela pogovarjati, če bo opazila, da je budna. Da, najbrž je bilo to. Ali pa je mogoče v Mollvjinem pogledu razbrala potuhnjenost, ki ji je bila zelo neprijetna? Človek nikoli ne ve. Odločila se je, da se bo pogovorila ž dr. Grabamom, brž ko se bo ponudila prilika. Vrnila se je k stolu pri postelji. Čez približno pet minut je bila povsem prepričana, da Mollv res spi. Nihče ne bi mogel ležati tako mirno in dihati tako enakomerno, če bi se samo delal. Jane Marplova je spet vstala. Danes je imela na nogah čevlje z gumijast mu podplati, ki mogoče res niso bili posebno elegantni, zato pa so bili čudovito primerni za to podnebje in prostorni za njene noge. Potihoma se je premikala po sobi in se ustavila pri obeh oknih, ki sta gledali v dvoje različnih smeri. Zunaj je bilo vse tiho in zapuščeno. Jane Marplova se je spet vrnila k stolu in je malce negotovo stala ob njem ko se ji je zazdelo, da je slišala komaj zaznaven šum, ki je prihajal od zunaj, kot da je čevelj podrsal ob verando. Za trenutek se je obotavljala, nato pa je stopila proti vratom, obrnila glavo nazaj proti sobi in rekla: »Le za trenutek vas bom pustila samo, ljuba moja. Do svojega bungalova bom stopila pogledat, kam sem založila vzorec. In čisto prepričana sem bila, da ga imam s seboj. Saj boste lepo počakali, dokler se ne vrnem, kajne?« Nato pa se je ozrla predse in zamrmrala sama pri sebi: »Ubogi otrok je zaspal.« Mirno je stopila po verandi, se spustila po stopnicah in se na stezi obrnila na desno. Če bi jo kdo opazoval, bi se gotovo začudil, ko bi videl, da je, potem ko je prišla mimo zaslonjala rožnatih grmov, obrnila na gredi rož, se odpravila proti zadnjemu koncu Kendalovega bungalova in vstopila skozi druga vrata. Le-ta so vodila naravnost v majhno sobo, ki jo je Tim včasih uporabljal za neurejeno pisarno. Od tod pa si lahko prišel v dnevno sobo. Okno v mali pisarni je bilo skoraj popolnoma zakrito s širokimi zavesami, ki naj bi varovale mali prostor pred soncem in vročino. Jane Marplova je smuknila za zaveso. Nato pa je čakala. Skozi okno si bo lahko prav dobro ogledala vsakogar, ki bi se približal Mollvjini spalnici. Skoraj pet minut je trajalo, preden ga je zagledala. Čedna Jacksonova postava v beli uniformi seje povzpela po stopnicah na verando. Za trenutek se je ustavil pri balkonu in lahno, diskretno potrkal na steklo odprtih vrat. Kolikor je mogla slišati, ni bilo nobenega odgovora. Jackson se je hitro in pritajeno ozrl okrog sebe, nato pa je smuknil skozi odprta vrata. Jane Marplova je stopila do vrat, ki so vodila v prvo kopalnico. Jackson, ki je bil pregledoval polico nad umivalnikom, se je zavrtel okrog. Videti je bil precej presenečen, kar seveda ni bilo tako čudno. »O,« je .vzkliknil, »nisem — jaz — ee —« »Gospod Jackson!« je sila presenečno vzkliknila Jane Marplova. »Mislil sem, da boste tu nekje,« je dejal le-ta. »Ste prišli kaj iskat?« »Ogledal sem si samo kremo za obraz, ki jo uporablja gospa Kendalova.« Jane Marplova je morala priznati, da je Jackson hitro našel primeren odgovor — v roki je namreč držal lonček kreme. »Prijetno diši,« je pripomnil in zgrbančil nos. »Kar precej dobra krema je to, če pomislimo na vse mogoče preparate, ki jih izdelujejo dandanes. Cenejše kreme namreč niso za vsako kožo in prav lahko povzročijo izpuščaje. Isto velja tudi za puder.« »Videti je, da precej veste o teh stvareh,« je pripomnila Jane Marplova. »Nekaj časa sem delal v farmacevtski stroki,« je odvrnil Jackson. »Tam se človek nauči precej o kozmetiki. Čeden lonček napolniš s kremo, ga drago zaviješ — in neverjetno, kako hitro ga prodaš ženskam.« »Ali ste o tem — ?« Jane Marplova je nalašč prenehala sredi stavka. »Ne, res je, nisem se prišel pogovarjat o kozmetičnih pripomočkih,« se je strinjal Jackson. ,Nisi imel časa, da bi si izmislil primerno laž,' je sama pri sebi pomislila Jane Marplova. ,Videli bomo, kaj boš zdaj prinesel na dan.' »Gospa VValtersova je zadnjič posodila šminko gospe Kendalovi. Iskat sem jo prišel. Potrkal sem na šipo, a ko sem videl, da gospa Kendalova trdno spi, sem mislil, da ne bo nič hudega, če bom stopil do kopalnice in šminko sam poiskal.« »Aha,« je odgovorila Jane Marplova. »Ste jo našli?« Jackson je odmajal z glavo.' »Najbrž jo ima v ročni torbici,« je lahkotno odvrnil. »Sicer pa je vseeno. Gospa VValtersova je ne potrebuje tako nujno. Le mimogrede jo je omenila, da jo je posodila gospe Kendalovi.« Ozrl se je po toaletnih pripomočkih in nadaljeval: »Nima veliko, kaj?« Oh, da — v njeni starosti tudi ne potrebuje kaj dosti. Zdravo, naravno kožo ima.« Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana. Opekarska-Borsetova 27. (2. zapis) Kot nisem mogel reči ne za Olše-vek, še manj pa za Voklo kake dobre besede o ljudsko-prosvetni dejavnosti, ki tam že nekaj let mirno počiva — tako lahko za Trboje rečem, da njihovo Kulturno-umetniško društvo »Simon Jenko« živahno deluje. V preteklem letu je imelo 5 dramskih' uprizoritev, 5 proslav državnih praznikov in 2 gostovanji sosednjih društev. Tudi knjižnica opravlja svoje poslanstvo. Pozna se sodelovanje mladine, ki seve ne pozabi tudi na plesne in zabavne prireditve. V Trbojah je, kot malo kje drugje, povezano KUD »Simon Jenko« z družbenopolitičnimi organizacijami in celo s Kmetijsko zadrugo Cerklje, ki ima v Trbojah svoje obrate. To s(xlelovanje se pozna posebno pri skrbi za dvorano, ki je vključena v Zadružni dom v Trbojah. V zvezi z ljudsko-prosvetno dejavnostjo je treba reči besedo o šoli, ki je ohranila svoj okoliš (Trboje in Zerjavko) ter sega celo čez občinsko mejo, saj se v Trbojah šolajo tudi otroci iz Moš. CVETLICO, KI JE VZKLILA... Nenavaden napis sem prebral na osrednjem vaškem spomeniku padlim v NOB: Cvetlico, ki je vzklila iz naše krvi, zvesto čuvajte! Sliši se kot naročilo mladim rodovom. Na razpotju sredi Trboj stoji lepo oblikovan spomenik — prav kot staro vaško znamenje. Tako je najbrž najbolj prav: spomeniki se morajo v okolje vključevati, ne pa vsiljivo izstopati, navadno celo s tujim bliščem. Na obodu osrednjega kvadra, sestavljena iz surovo obdelanega domačega kamenja, je vklesan še drug napis: V spomin žrtvam NOB — Slava padlim borcem. Kri padlih junakov — temelj socializma. Potem pa slede imena padlih domačinov: Bohinc Anton, Zun Franc, Stenovec Karel, Bizjak Mihaela, Gubane Anton, Pintar Franc, Kopač Peter, Volk Luka in Jakob Zlate; to Osrednji spomenik NOB v Trbojah Koki Gosalia Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju je sodelovalo tudi podjetje I nt e rt rade iz Ljubljane. Obiskovalcem je predstavilo indijske in kitajske izdelke umetne obrti. Z razstavo so zbudili med obiskovalci nemajhno zanimanje. Nedvomno pa je precej pripomogla k temu tudi simpatična mlada prodajalka iz Indije. »Koki Gosalia,« se nam je predstavila. »Rojena sem 1950. leta v Kal-kuti, zdaj pa z možem že štiri leta živim v Sloveniji,« je povedala lepo po slovensko. Pravi, da jima je z možem v Sloveniji oziroma v Ljubljani zelo všeč in da se je slovensko naučila iz časopisov in slovarja. Zaupala nam je tudi, da bo podjetje Intertrade morda z izdelki indijske in kitajske umetne obrti spet sodelovalo tudi na prihodnjih sejmih v Kranju. — A. Z. — Foto: F. Perdan so bili borci. Na stranskih ploskvah pa so vklesana imena padlih talcev — domačinov: Bizjak Miha, Jenko Vinko, Cingerle Franc, Špenko Jožef, Dolinar Vinko, Bohinc Jernej, Medved Boris, Knific Miha, Ješe Jožef, Šimnovec Franc, Jagodic Ivan, Novak Franc, Križnar Jože, Rozman Anton in Govekar Vinko. Pri vseh imenih je seve vklesana tudi letnica rojstva in smrti. Med borci je bil vsekakor najstarejši Jakob Zlate, roj. 1. 1877, padel 1. 1944 — star torej že 67 let. Med žrtvami pa je bil najstarejši Jernej Bohinc, o katerem smo spregovorili že v prejšnjem zapisu. Osvobodilna fronta je bila v Trbojah ustanovljena že 1. 1941. Semkaj sta prihajala predavat in svetovat Tomo Brejc in Anton Dolinšek. Priložnost je, da ob tem spomeniku premislim: ali je prav, da kar vsem, padlim borcem, talcem, umrlim internirancem ali pobitim prebivalcem ob neki kazenski akciji — pravimo, da so žrtve, padle v NOB. Po moje bi bilo prav ločiti: v bojih padli partizani niso nikake žrtve, to so bili junaki, ki so šli zavestno v boj in z orožjem v roki branili svoje življenje, še prej pa so bili po sovražniku. Žrtve pa so talci in vsi oni, ki so tako ali drugače umrli zaradi fašističnega terorja. — Res, oboji so izgubili življenje, oboji so dali za svobodo največ, kar so imeli. Le izraz »žrtev« za hrabrega moža, ki je padel od krogle zadet, me moti. Seveda, to moje premišljevanje morda komu ne bo po godu. Lahko, da se motim. A najbrž ne. Morda bomo kdaj celo napise na nekaterih spomenikih in obeležjih NOB morali le spremeniti. Saj so marsikje vklesane v kamen še celo prave napake pri imenih in letnicah. KOMANDANT TOMAŽ Ob cesti, ki vodi od Trboj proti Smledniku, stoji obeležje iz obklesane sive granitne skale (visoke 127 cm) z napisom: Na tem mestu sta padla 14. aprila 1944 komandant Tomaževega bataljona Fajfar Jože-To-maž, rojen 19. marca 1922, in neznani mitraljezec. Jože Fajfar-Tomaž, komandant I. bataljona Gorenjskega odreda, je bil doma iz Selške doline, iz Lajš blizu Dražgoš. Tomaž je bil sprva partizan v Tončkovem bataljonu Gorenjskega odreda, ki se je "boril na desnem bregu Save. Dne 9. maja 1943 je Tomaž v sklopu Blaževe čete, ki je veljala kot prva četa Tončkovega bataljona, prešel na področje pod Storži-čem. Blaževa četa je takrat štela kar 45 borcev. Tedaj je bil iz Kokrške čete, v kateri so bili preostali borci II. bataljona Kokrškega odreda in novodo-šle čete s področja na desni strani Save, dne 14. maja 1943 ustanovljen Kokrški bataljon Gorenjskega odreda. V tem bataljonu je bil Tomaž postavljen za komandirja druge čete. Dne 13. julija 1943 je Tomaž z bataljonom, ki je štel 130 mož, odšel nazaj čez Savo, da bi se vključil kot sestavni del na novo ustanovljene Prešernove brigade. Vendar tu celega bataljona niso vključili, ker bi bilo potem področje okrog Storžiča preveč oslabljeno. Zato se je moral Tomaž s 45 možmi že ob koncu julija 1943 vrniti. Pri tej, 3. Kranjski četi, je bil Tomaž komandir le do septembra 1943. In spet so ga poklicali na področje onstran Save, vodstvo njegove, čete pa je prevzel Matija Suhadolnik-Luka. Nekako v marcu 1944 je Tomaž s četo I. bataljona ponovno prišel nazaj pod Štoržič oziroma pod Krvavec. Semkaj je bil poslan v začasno pomoč partizanom na tem področju, ki so imeli zaradi svoje maloštevilnosti velike izgube. In res, kmalu se je Tomaž s svojimi možmi izkazal: izvedel je pod Storžičem in Krvavcem več uspelih akcij in splošno mobilizacijo novih borcev. Tako je tudi dne 14. aprila 1944 z manjšim številom svojih borcev napadel na cesti med Trbojami in Smlednikom nemško patruljo, ki je z osebnim avtomobilom spremljala avtobus z delavci, namenjenimi na delo v Medvode. Tomaž, ki je veljal med tovariši za izredno hrabrega moža, borečega se vedno v prvih vrstah, je tudi to pot kar po čistini jurišal na Nemce. Pri tem pa je bil smrtno zadet. Ob njem je padel tudi mitraljezec Šandov. Trdna granitna skala zdaj časti spomin na oba junaka... (Se bo nadaljevalo) *§ 9 XM Prostorska stiska na pokopališčih Avtobusna postaja v Ratečah je zadnje čase zelo zapuščena in zanemarjena, saj že ob manjšem deževju voda zalije luknje in nastane pravcato jezero. Čigava je avtobusna postaja? Krajevna skupnost Rateče in skupščina občine Jesenice sta za ureditev postajališča porabili že precej denarja. Avtobusna podjetja, kot so jeseniški Viator, kranjska Creina in ljubljanski Sap, ki upodabljajo ta prostor, pa niso primaknila k ureditvi niti dinarja. Vsa omenjena podjetja poslujejo tudi s tovornim prometom, in prav bi bilo, da bi eno izmed teh podjetij pripeljalo vsaj en kamion gramoza in zakrpalo luknje. Zadovoljni bi bili potniki, domačini, kakor tudi prevozniška podjetja, saj gredo vse zbadljivke na račun šoferjev, ki morajo ustavljati v »bazenih«. — Foto: A. Kerštan V kislo jabolko bednega začetka kmečkega turizma Zabregarjeva Amalija ni hotela takoj zagrizti; sploh je kazalo, da je predsednik krajevne skupnosti Zabreg ni kaj zadovoljivo prepričal o vseh idealnih prednostih kmečkega turizma, ki naj bi že v naslednji sezoni skokoma osvojil Zabreg;^ niti ni preveč verjela govoricam, da nudi občina bajna posojila, da se bo gradila cesta z asfaltom, da se renovira Šmonova gostilna, četudi so te govorice prihajale iz ust čakajočih v vaški štacuni in bi jim zaradi že preizkušeno dobre informiranosti vaščank prej ko slej morala verjeti. Čez leto dni ji je je že nekoliko postalo žal, ker ni poskusila: asfalt je bil na pol poti/Šmonova gostilna, ki jo je imel samo v najemu, kakopak, je bila obnovljena v tako imenovanem alpskem slogu, v neštetih srnjakovih glavah, našopanih lisicah, romantičnih srčecih in okenčkih; na dveh* treh domačijah se je vidno bohotil napis Zimmer frei, na Kramarjevi razen tega tudi Rooms, ker so imeli dva potomca še v višjih razredih osnovne šole; v Zabreg so privlekli tudi prenosno vlečnico in vse je kazalo, da je zimski turizem na pohodu. Čisto tako, mimogrede, si je potlej Zabregarjeva Amalija ogledala tudi tiste Zimmer frei, ker se je pač le nekoliko bala, da z obljubljenim posojilom ne bo mogla prizidati sobe in jo poleg tega še lepo opremiti. A je zazijala! Kramarjeva najmlajša hči jo je odvedla natanko v bratovo sobo in ji zatrdila, da je to tisti »cimer«, ki ga oddajajo gostom. Za vrati umivalnik, stara vegasta postelja, majav stol in miza, v kotu sumljivo čista stena, saj so umaknili razpelo. Kramarjeva hči je zagotovila, da so bili tisti trije iz občine, inšpekcija, zelo zadovoljni in vidno presenečeni nad domačnostjo, vsi vprek so hvalili, da je vse v stilu in naj tako tudi ostane. Le da so v onem kotu, kije bil prazen, imeli tedaj še skrinjo, kipa jo je za šilinge odkupil zadnji gost. Amalija je potem tuhtala ves večer in razlagala poti v svoj boljši standard svojemu možičku prav vso noč. Že v ranem jutru naslednjega dne je vzela pot pod noge, na občini izprosila posojilo in čez mesec dni so se pri Zabregarjevih začela velika zidarska dela. Amalija tudi ni zamudila gospodinjskega tečaja, ki ga je v Šmonovi gostilni vsak večer prirejalo domače turistično društvo, nabrala si je precej izkušenj, ki naj bi jih s pridom uporabila pri domači kuhi za »letovišarje«, kot jih je imenovala. Kmečki turizem A teh »letovišarjev« v naslednji sezoni ni in ni hotelo biti. Nad slabo sezono zaradi pomanjkanja snega so jadikovali celo v bližnjem turističnem kraju z neštetimi hoteli in žičnicami. Amaliji pa vendarle ni šlo v račun, saj je povsod slišala in brala, da si današnji turist želi predvsem in le osvežujočega gorskega zraka, miru, šelestenja vetra v gozdovih, mirnih in samotnih poti v idilo narave. A so ti maloštevilni pred sezono, ki so pri njej prenočili za eno noč ali dve, očitno iskali drugačne idile. Kako naj bi sicer drugače razumela obnašanje para iz bližnjega mesta, navidez ju je celo poznala, ki sta prečepela v sobi noč in ves dan, na večer pa sta se odpeljala? Celo v Šmonovi gostilni se nista nič oglasila, ne v gozdu za srnami oprezala, ne zrla v prostrano mogočnost gora! Narave iz kamre zanesljivo nista mogla videti, ker jima je pogled zastiral star hlev, ki je stal tik zraven okna. Hja, čudni so ljudje in njihova ljubezen do narave in kmetov, je modrovala Amalija, ko se je spomnila tistih dveh Italijanov, ki ste pretaknila vso hišo in pokupila še takšne bedarije kot je bil star možev preluknjan klobuk. Če bi mogla, bi odpeljala tudi čebelnjak! Ko je zapadlo nekaj snega, je na Amalijina vrata potrkala neka družina s tremi malimi otroki, najmlajšemu je bilo dve leti. Glava družine se je komaj sporazumel z Amalijo, ker je najmlajši neutrudljivo jokal, srednji se je pačil, najstarejši je presunljivo cvilil, ker ga je Ama-lijin Runo ljubeznivo ovohaval. Ko so le vstopili, je gospa prezirljivo zavihala nos, ker se je v veži sušilo perilo, srednji se je spotaknil ob lesene stopnice, največji pa se je pognal za mačkom. Amalija skoraj vso noč ni zatisnila očesa, ob večeru naslednjega dne pa je bila z živci na koncu. Otroka sta ji bila stalno za petami, Sivko sta v hlevu vlekla za rep, da je presunljivo mukala, prašičke sta spustila na dvorišče, mirnega in ubogljivega konja Vranca pa privezala k sosedovi ograji. Zvečer je Amalija pozno v noč iskala dve kokoški, ki sta ob indijanskih krikih malih hudob zbežali kdo ve kam. Najhuje pa je bilo to, da nikakor niso znali ceniti Amalijinih kuharskih prizadevanj: domače zaseke otroci - niso marali, ob žgancih je gospa dejala, da te pacarije videti ne more, mož pa bi se stalno basal s pariškimi, dunajskimi ali ljubljanskimi zrezki. Ob odhodu so dejali, da so se imeli zares krasno in da bi prihodnje leto spet prišli. Amalija je sicer sprejela v dar ruto, kijih je imela ničkoliko, za ponovno snidenje pa ni bila preveč ogreta. Potem se je zvrstilo še nekaj takih ali podobnih letoviščarjev, bolj ali manj sitnih, zajedljivih in izbirčnih. Le dva starejša zakonca sta ji bila všeč, ker ju skoraj nikoli ni videla. Ko je sneg skopnel, je naredila obračun in ugotovila, da je prenočilo pet družin in pet parov ter en samec. Dobiček je bil boren, enak tistemu, ki bi ga sicer zaslužila, ko ne bi opustila svojega prejšnjega honorarnega dela: izrezljanja raznih figuric na blagu, dela, ki ga je vsem gospodinjam nudila bližnja modna tovarna. Prihajajočemu kmečkemu turizmu se zaradi izposojenih dveh milijonov ne more odreči. Kadar pleve, kadar okopava krompir ali kadar molze Sivko, stalno premišljuje o tistih mesecih, ko se bo spet začel kmečki turizem, ko bo ob živce in ko bodo v strahu njene uboge živali. Kajti vseh pet družin se je že napovedalo ... D. S. Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na eni izmed svojih zadnjih sej med drugim obravnaval tudi poročilo o stanju pokopališč v občini. Prisotni so menili, da stanje, kakršno trenutno na tem področju je, še zdaleč ni zadovoljivo. Ker se- Obe- tavnejši odkup živine Kaže, da posledice omejevanja izvoza govedi in mesa v dežele Evropske gospodarske skupnosti za slovensko govedorejo le ne bodo tako hude kot je sprva kazalo. Ker zvezna direkcija za rezerve živil v naši republiki ni odkupila in uskladiščila dovolj mesa, je republiški izvršni svet že naročil nekaterim upravnim organom, naj skupaj z živinorejsko poslovno skupnostjo in gospodarsko zbornico SRS poiščejo in pripravijo predlog ukrepov za večjo potrošnjo mesa doma. Cena mesa v maloprodaji naj bi se znižala, -republika pa bi za kritje nižje cene poiskala potreben denar. Obenem so se predstavniki Slovenije pogovarjali z zvezno direkcijo za rezerve živil o povečanem odkupu mesa oziroma goveda v Sloveniji. Direkcija je pokazala veliko mero razumevanja in odobrila odkup 2000 ton mesa ter obljubila, da bo v 40 dneh vzela od slovenskih rejcev 10.000 govedi. Razen tega bo direkcija za rezerve živil odkupila v Sloveniji tudi precejšnje presežke mesa perutnine. Zvezni komite za kmetijstvo in živilsko industrijo je tudi predlagal zveznemu izvršnemu svetu zakonsko ureditev premiranja mlade pitane govedi. Zaradi visokih stroškov prireje, ki so posledica dražjega reprodukcijskega materiala, predvsem krmil, in zakasnelega prevzemanja spitanih govedi, je zvezni komite za kmetijstvo in živilsko industrijo že predlagal tak ukrep, vendar je bil predlog zavrnjen. Ker kaže, da bodo slovenski proizvodni viški goveje živine in mesa odkupljeni, se izvršni svet ne odloča za posebne akcije. Tržne razmere se utegnejo kmalu normalizirati, vendar morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z govedorejo, sproti spremljati proizvodne in tržne razmere in s položajem seznanjati družbenopolitične skupnosti, ki bodo morale v kritičnejših primerih primerno ukrepati. Nalogi pa bodo kos le, če bodo vsestransko seznanjene s položajem. Ukrepi, o katerih pišemo, so dobili zadnje dni novo vrednost. Izvršilno telo Evropske gospodarske skupnosti je namreč sklenilo, da prepoved uvoza mesa s 1. novembrom ne bo prenehala veljati kot je bilo prvotno predvideno. Prepoved je spet podaljšana za nedoločen čas, vendar se je Evropska gospodarska skupnost pripravljena pogovarjati s posameznimi, največjimi izvoznicami mesa in splošno prepoved zamenjati s posebnimi medsebojnimi sporazumi. ^ I 4 Ni bilo orehov Letošnji pridelek orehov na Gorenjskem bo minimalen, saj so orehi obrodili le v nekaterih nižjih krajih na Gorenjskem in še tam je pridelek nepomemben. Vse kaže, da bodo letos orehi še dražji kot so bili, saj je bila njihova cena že sedaj precej visoka. -an Manj tujih gostov Za divjad je bila letos izredno Ugodna zima in pomlad, zato so Šivali dobro prestale zimo. To se pozna tudi na letošnjem prirastku, saj je divjad povsod lahko videti, tako perjasto kakor tudi dlakasto. Kmetovalci celo trdijo, da jih je preveč in da jim delajo škodo. Zanimivo je, da je letos na lovu manj tujih gostov-lovcev kakor jih je bilo prejšnja leta. Prav gotovo gre to pripisati gospodarskim težavam tudi v gospodarsko hol j razvitih državah. -an danja kritična situacija zahteva kar najhitrejše ukrepanje, so člani sveta sklenili informacijo posredovati tudi * delegatom vseh treh zborov na prihodnjem zasedanju skupščine občine. Na področju škofjeloške občine je devetnajst pokopališč. V Škofji Loki, Stari Loki in Retečah jih vzdržuje komunalno podjetje Remont, po ostalih krajih pa krajevne skupnosti. Najbolj pereč je trenutno problem gradnje novega pokopališča v Škofji Loki. Na področju mesta sta sicer dve pokopališči, vendar obe že zdavnaj obkoljeni s stanovanjskimi zgradbami. Na starološko gravitira enajst naselij, na škofjeloško štiriindvajset in na reteško tri: skupno okrog 15.000 ljudi ali približno polovica prebivalcev občine. Verjetno so prav v Škofji Loki prišle najbolj do izraza posledice migracije prebivalstva, saj se je prostor za grobove izredno hitro krčil, danes pa ga že močno primanjkuje. Prostorska stiska je tolikšna, da se umrli pokopavajo že kar na dohodnih poteh. Gradnja novega pokopališča je torej nuja! Nova lokacija zanj je bila določena že v urbanističnem načrtu, podrobneje obdelana in geološko raziskana je bila pred dvema letoma, kasneje pa po obravnavah na zborih občanov tudi potrjena na občinski skupščini. Za novo pokopališče pri Lipici je izdelana programska študija in delno idejni projekti, ni pa glavnih projektov, ker je za njihovo naročilo zmanjkalo denarja. Na zborih občanov je bilo precej predlogov, naj bi se gradnja financirala s samoprispevkom, vendar referendum ni uspel. S tem so pripravljalna in vsa nadaljnja dela ostala v slepi ulici. Določen ni niti minimalni obseg nujnih del in predlog financiranja le-teh. Skratka, ni investitorja, ki bi prevzel nase breme gradnje novega pokopališča . v Škofji Loki. Podobno je stanje v Železnikih. Zadnje umrle so prav tako kot v Škofji Loki pokopavali po pokopaliških poteh. K sreči pa v Železnikih obstaja možnost, da se sedanje pokopališče razširi na sosednje zemljišče. Predlog za razširitev lokacije je prav zdaj javno razgrnjen, na novembrski seji pa ga bo obravnavala občinska skupščina. Programska dokumentacija je izdelana, ni pa glavnih projektov in prav tako tudi ni znan način financiranja. Po sedanji oceni bi vsa dela veljala približno 90.000 din. Tretje pokopališče, ki je povsem napolnjeno, je pokopališče v Gorenji vasi. Za razširitev pokopališča je s potrjenim zazidalnim načrtom potrjen rezervat. Za gradnjo še ni izdelanih nikakršnih projektov, ne loka-.cijske dokumentacije, niti ni teren geološko raziskan. Podobno stanje je tudi v Zalem logu v Selški dolini. Pokopališče je zapolnjeno že nekaj let, krajevna skupnost pa vse do danes ni uspela pridobiti ustreznih dovoljenj. Ostala pokopališča v občini so primerno urejena, s pripombo, da bo v več krajih potrebna obnova mrliških vežic in ograj ter opornih zidov. Večina krajevnih skupnosti zlasti opozarja na dejstvo, da vprašanje financiranja urejanja pokopališč ni rešeno. Najemnina za grobove namreč še zdaleč ne pokriva vseh stroškov vzdrževanja objektov. Iz istega razloga tudi ni ljudi, ki bi bili odgovorni za razna dela na pokopališčih. V petih krajih nimajo niti grobarja, tako da morajo vse potrebno ob pogrebu urediti svojci umrlega. Spričo naštetih dejstev je širitev in novogradnja pokopališč še poseben problem. Krajevne skupnosti nimajo ljudi, ki bi lahko pravočasno priskrbeli vso potrebno dokumentacijo, saj je znano, da je le-ta za pokopališča izjemno zahtevna in obsežna ter vezana na številna soglasja. Druga zahtevna, često prezahtevna, naloga za krajevne skupnosti pa je izdelava investicijskih programov in sistem financiranja. In kje so rešitve? Vse kaže, da so prvi ukrepi že na vidiku. Krajevne skupnosti naj bi v bodoče za grobove predpisale najemnino, ki bo zagotavljala redno vzdrževanje pokopališča z vsemi objekti in gradnjo manjših objektov na pokopališčih ter njihovo ureditev v skladu s predpisi. V tej najemnini je predviden poseben del, ki bo namenjen izključno investicijskemu vzdrževanju. Zadolžitev za pripravo dokumentacije in pridobitev vseh soglasij bo zaupana Loka-investu. Stroške za izdelavo lokacijske in investicijsko tehnične dokumentacije pa naj bi v prihodnje v enakih delih nosili krajevna skupnost in občina. Ko so spregovorili o novem loškem pokopališču, pa so člani izvršnega sveta menili, da morata krajevna skupnost ter komunalno podjetje Remont še pred koncem leta izdelati predlog minimalnega obsega del ter načine zbiranja sredstev za gradnjo. J. Govekar Kostanj je dozorel Zadnji mraz in slana sta spravila z drevja jezice jedilnega kostanja in tako je prišel čas nabiranja tega gozdnega sadeža. Letos je kostanj kar dobro obrodil, ni pa tako lep in debel kot je bil preteklo leto. K temu je prav gotovo pripomoglo letošnje muhasto vreme. -an Uporaba uree v prehrani prežvekovalcev Uporaba sečnine — uree v prehrani prežvekovalcev je brez nevarnosti, če se upoštevajo določeni predpisi: urea mora biti homogeno razdeljena v krmi, dnevno se je sme pokladati največ 150 g na molznico ali 30 g na 100 kg žive teže. Krmljenje uree je s fiziološkega stališča možno in pri današnjih cenah soje in sončničnih tropin ekonomsko opravičljivo, posebno pri pitanju. Pri odločitvi, da se uporabi urea pri krmljenju kot nadomestilo za relativno drage komponente v obroku, sta dve možnosti: mešanje z močnimi krmili ali z osnovno krmo. Mešanje uree z močnimi krmili pride v poštev le na kmetijah, ki same pripravljajo mešanico močnih krmil. To je pri nas pogosto tam, kjer meljejo doma koruzo ali odpadna žita. Urea in zrnata struktura krmil se dobro mešajo. Pri mešanju je treba paziti, da istočasno ne pride dO mletja — drobljenja. Urea je v naravi zelo higroskopična (vleče nase vlago). Industrijsko pripravljena urea je v obliki kroglic, ki imajo trdo zunanjo lupino, ki higroskopičnost uree zmanjšuje. Z mešanjem se zaščitna lupina poškoduje in urea postane zelo higroskopična; takšna krmila so hitro pokvarljiva, rada začno plesniti. Primernejše in tudi bolj se bo razširilo na kmetijah dodajanje uree v osnovna krmila. To predvsem pri siliranju silažne koruze, ki ima široko razmerje med beljakovinami in škrobno vrednostjo. Važno pri tem je, da koruza ne sme imeti manj kot 28 % suhe snovi (v voščeni zrelosti). V nasprotnem primeru pride med siliranjem in kasneje do topljenja uree in v spodnjih slojih se nabere prevelika koncentracija uree. Koruzni silaži z 28 % suhe snovi se lahko na 100 kg doda 500 g uree. Pravilno doziranje pri siliranju je izrednega pomena. Pri neenakomerni porazdelitvi uree v silaži lahko pride do prevelike količine uree v obroku. Urea se v vampu zelo hitro razkraja na amoniak in C02. Amo-niak se skozi steno vampa vsrka v kri. Pri prevelikih koncentracijah amoniaka v krvi lahko pride do zastrupitve in pogina. Pri enakomerni razdelitvi uree v silaži in dvakratnem krmljenju dnevno do tega ne more priti. Pri večkratnem pokladanju silaže z dodatkom uree se lahko količina uree poveča celo nad 500 g na 100 kg krme. Pravilno doziranje tako odloča o uspehih. Ročno posipanje uree na plast silaže ni pravilno, je celo nevarno. Nevarno je tudi posipanje uree po krmi pred krmljenjem. Enakomerno dodajanje uree se lahko doseže le s posebnim dozatorjem, ki se montira na silokombajn ali krmoreznico. Dozatorji za ureo so v prodaji tudi pri nas. Stanejo približno 1000 din. Podrobnejše informacije o dozatorjih pa so na voljo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani — na zavodu za živinorejo — pri inž. Grumu in inž. Verbiču. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Peter Kunstelj, dipl. inž. agr. r radio •'oročila poslušajte na PRVEM PROGRAMU vsak dan ob 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.25, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00, ob nedeljah Pa ob 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00; na DRU-OKM PROGRAMU ob delavnikih vsako uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, 8-30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.15, 15.30, 16.30, 17.30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50 SOBOTA, 2. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo iti plesom v novi teden Drugi program 9 00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri zvoki, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 3000 sekund Radia Student, 15.40 Portret orkestra Quincy Jones, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na Il.'programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Richard "agner: Mojstri pevci niirnberški — opera v treh dejanjih, 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 3. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Vzorček, 8.52 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in Poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — L. Pirandello: Cece, 18.41 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi »n vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14,05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program (stereo) 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Majhen koncert kvarteta La Salle, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA £30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 risan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 'Jrkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kme-t'Jski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo 'n pozdravljajo, 15.30 Glasbene razglednice, 10.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert P<> željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute Z ansamblom bratov Avsenik, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Ruggiero Leoncavallo: t'Iuniači — opera v dveh dejanjih, 21.45 Lepe melodij,, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za Ijubite-'Je jazza Drugi program 5j30 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in "tnii i/, studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ••»ambli, U.OO Ponedeljkov križemkraž, 14.20 bodala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk P" orkestru Kun Edelhagen, 16.00 s knjižne Police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, ).40 Glasbeni stereo studio: Ti in jaz in glasba, '■40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni 7-voki za vse Tretji program (stereo) 19.0.) Zborovske skladbe Rista Savina in Franca Vl|narja, 19.30 Dubravka Tomšič-Srebotnjako-^a 'Kra Chopina, 19.50 Literarni večer, 20.35 "Oseph Havdn: Simfonija št. 45 v fis-molu — »alimfonija slovesa«, 21.00 Ekonomska politika, 1.L0 Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan ,,,hll.i. 23.00 Sezimo v našo diskoteko. 23.55 Iz "'ovenske poezije TOREK, 5. NOVEMBRA *j30 Dobro jutro, 8.10 Glasben« matineja. 9.06 **aijska Kola u srednjo stop ijo, 9.30 Pojeta: Izdaju CP Glas, Kranj, Ulica M oso Pijadoja 1. Stavek: GP Gorenjski tipk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mošo Pijadoja »■ — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-'90, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malor •»glasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din. Polletna 15 din, cena /a 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. kvartet Savski val in Tržaški vokalni oktet, 10.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute Z ansamblom Jožeta Pnv.ška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — H. Pin-ter: Pokrajina, 21.20 Zvočne kaskade, 22.20 Sodobni skladatelji na ljudske teme, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(K) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Glasbeni stereo studio: Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Carlv Simon, 18.(K) Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program (stereo) 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.(X) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Dunajski slavnostni tedni 1974, 22.15 Sonate Do-menica Scarlattija, 23.00 Koncertna glasba za pihala, 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 6. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Radia Bremen, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Silvestra Mihelčiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23,05 Panorama sodobne svetovne lirike, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu foxa, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program (stereo) 19.05 Deseta muza, 19.15 Antonin Dvoržak: Se-renada za godala v E-duru, op. 22, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski zborovski skladatelji, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Ste-reofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 7. novembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Sirnica, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožefa Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.0Q Četrtkov ' večer domačih pesmi in napevov, 21.(K) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Ludvvig van Beethoven: Godalni kvartet v F-duru, op. 59, št. 1, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13 35 Zvoki orkestra Rias Berlin, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje. 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.(M) Okno V svet, 16.10 V svetu operete, 16.40Glasbeni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva,,17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program (stereo) 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Dunajski slavnostni tedni 1974, 22.00 Georg Frie-dneh Handel: Jozve — oratorij, 23.30 Benjamin Brit t en: Sonata za violončelo in klavir v C-du-ru, op. 65, 23.55 Iz slovenske poezije PETE K, 8. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.10 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 O razvoju mladinske zborovske glasbe, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja jo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.50 CiOvefc in zdravje, 17.20 Z letošnjega tekmovanja Petra Iljiča Cajkovskega, 18.06 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali, 19.40 Minute z ansamblom V i I i j a Petriča, 19.50 Lahko noč, otroci. 20,00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.60 Glasovi v ritmu, 13.35 I/, filmskih in glasbenih revij, 14.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena med igra. 14 35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo stu. dio: Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora. 17.50 S pevko Terezo Kesovijo, 18.(X) Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program (stereo) 19.05 Radijska igra — P. Bichsel: Vsebinski povzetek dolgčasa. 19.50 VVolfgang Atnadeus Mozart: Divertimento št. II v D-duru, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 29. oktobra domači barv. vojni PARTIZANI ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra domači barv. vojni PARTIZANI ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra premiera barv. pust. KARATE — JEKLENA PEST ob 16. in 20. uri, sovjet, barv. ANDREJ RUBLJE V ob 18. uri — predstava za Filmsko gledališče 1. novembra nem. barv. ljub. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra nem. barv. ljub. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. krim. MORILEC Z RILL-INGTONSKEGA TRGA ob 22. uri 3. novembra amer. pust. TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 10. uri, angl. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 15. uri, nem. barv., ljub. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? ob 21. uri 4. novembra angl. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20, Kranj STORŽIČ 29. oktobra ital.-amer. barv. vvestern ŠERIF IMENOVAN ČUTARA ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra ital.-franc. barv. akcij. DIABO-LIK ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra premiera ital. barv. CS drame VRTFINCIJAKONTINIJAob 16.,18. in 20. uri 1. novembra barv. pust. KARATE — JEKLENA PEST ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra barv. pust. KARATE — JEKLENA PEST ob 16. in 18. uri,- domači barv. vojni PARTIZANI ob 20. uri 3. novembra barv. pust. KARATE — JEKLENA PEST ob 14. uri, ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE ŠE REP (ni primeren za otroke) ob 16. uri, domači barv. vojni PARTIZANI ob 18. uri, premiera ital. barv. vvesterna LOV ZA PLENOM ob 20. uri 4. novembra ital. barv. vvestern LOV ZA PLENOM ob 16., 18. in 20. uri Tržič 29. oktobra ital.-franc. barv. akcij. DIABO-LIK ob 18. in 20. uri 30. oktobra franc. barv. krim. RDECl KROG ob 17.30 in 20. uri 31. oktobra franc.-ital. barv. akcij. DIABO-LIK ob 18. in 20. uri 1. novembra premiera ital. barv. CS drame VRT FINCIJA KONTINIJA ob 18. in 20. uri 2. novembra franc. barv. komedija KAKO SKRITI TRUPLO ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra ital. barv. krim. TRDOKOZEC ob 15., 17. in 19. uri. 4. novembra ital. barv. krim. TRDOKOZEC ob 18. uri Kamnik DOM 30. oktobra franc. barv. komedija KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. in 20. uri 31. oktobra franc. barv. komedija KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. in 20. uri 1. novembra franc. barv. krim. RDEČI KROG ob 17.30 in 20. uri 2. novembra angl. barv. grozlj. UMORI V ULICI MORGUE ob 16., 18. in 20. uri ' 3. novembra amer. pust. TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 15. uri, angl. barv. grozlj. UMORI V ULICI MORGUE ob 17. in 19. uri 4. novembra ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE ŠE REP (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Radovljica 29. oktobra amer. barv. SOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 20. uri 31. oktobra nem. barv. ODMOR BREZ DEKLET ob 20. uri 1. novembra amer. barv. pust. DVOBOJ ob 18. uri, amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 20. uri 2. novembra amer. barv. SOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE ob 18. uri, nem. barv. ODMOR BREZ DEKLET oh 20. uri 3. novembra amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 16. uri, nem. barv. ODMOR BREZ DEKLET ob 18. uri, arrier. barv. pust. DVOBOJ ob 20. uri 4. novembra angl. barv. krim. ŠAKAL ob 20. uri Jesenice RADIO 29. oktobra amer. barv. LEGENDA O ČRNEM CHARLIJU 30. oktobra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE 1. novembra amer. barv. vvestern VALDEZ 'MAŠČEVALEC 2. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZAPORNIKOV 3. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZAPORNIKOV 4. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLAUGHTER Jesenice PLAVŽ 29. oktobra nem.-ital. barv. krim. KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI 31. oktobra amer. barv. JOE, TUDI TO JE AMERIKA 1. novembra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE 2. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLA UGHTER 3. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLA UGHTER 4. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZAPORNIKOV Kranjska gora 30. oktobra amer. barv. LEGENDA O ČRNEM CHARLIJU 31. oktobra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE 2. novembra nem.-ital. barv. krim. KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI 3. novembra amer. barv. vvestern VALDEZ MAŠČEVALEC televizija SOBOTA, 2. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.(X) TV v šoli (Sa), 16.10 Obzornik (Lj), 16.25 Nogomet Željezničar : Radnički (Kragujevac) — prenos (Sa), 18.25 Disnevev svet — bas^ni film. 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevrnk, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 2().(X) Človek, he jezi se (Zg), 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.40 Gostje Slovenske popevke 74 — barvna oddaja, 21.35 Visoka Sierra — ameriški film, 23.10TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.15 Plus pet — otroška oddaja (Sa). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Koncert ob dnevu solidarnosti, 21.00 Bojevnikov talent — TV drama, 22.(X) Feniksova usoda — dok. oddaja, 22.45 Človek gradi, človek uničuje (Bg II) CENTRAL Vsak čas sveže pečeni piščanci. Trud s pripravo piščanca se vam ne izplača. Kupite pečenega piščanca v trgovini Delikatesa v Kranju na Maistrovem trgu 11. Piščance vam spečemo tudi po naročilu. NEDELJA, 3. NOVEMBRA 9.25 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.15 Otroška matineja: Zgodba o dekjici Margareti, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.10 Poročila (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Bg), Nedeljsko popoldne: Ptujski festival — 3. del, Za konec tedna, Igre brez meja (Lj), 16.30 Košarka Partizan : Crvena zvezda — prenos (Bg), 18.15 Poročila, 18.20 Vidocq — serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božič: Človek in pol — barvna TV nadaljevanka (Zg), 21.(X) Giasinac — 2. del iz serije Karavana (Lj), 21.35 Športni pregled (Sa), 22.10 TVdnevnik.(Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Dokumentarni film, 20.20 S kamero po svetu, 21.00 Celovečerni film (Bg II) PONEDELJEK, 4.novemi"!a 8.10 TV v šoli, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30. 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Revija pevskih zborov v Zagorju — 4. oddaja, 17.55 Obzornik, 18.10 Ansambel Modre kitare — barvna oddaja, 18.40 Družbeno zgodovinski vidik marksizma, 19.00 Odločamo, 19.10 Barvna presernovo gledališče SREDA, 30. oktobra, ob 19.30 — I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-SKI; gostovanje na Bledu. Ljubezen je le beseda Režija: Alfred Vohrer Gl. vloge: J ud v VVinter, Herbert Flei- schmann V filmu režiserja Vohrerja je marsikaj obtičalo na ravni povprečnega in nedodelanega. Scenarist Manfred Pur-zer je vzel kot predlogo istoimenski roman J. M. Simmla. Zgodba namreč pripoveduje o veliki ljubezni med mladim študentom, sinom bogatih staršev, in priletno ženo uglednega poslovnega moža. Mladeniča, ki je nemirnega duha. bolj kot šola zanimajo ženske in zato sploh ni čudno, da so se ga ravnatelji številnih šol naveličali. V tem tavanju od šole do šole pa se nesrečno zaljubi. Zaljubljenca sta v predajanju ljubezenskim užitkom pozabila na njenega moža, ki odkrije ženinega skrivnostnega ljubimca. To pa je že dovolj za veliko ljubezensko tragedijo. Ob gledanju filma se nikakor ne moremo znebiti vtisa, da gre zopet za neuspel poskus zabodnonemške filmske proizvodnje riarediti nemško verzijo Ljubezenske zgodbe (Love storv). MG. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Imamo večjo izbiro dekliških oblek primernih za šolarke in dijakinje v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. ri-anka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 V. Zupan: Ulica treh rodov — TV drama, 21.15 Sodobna oprema — barvna oddaja, 21.25 Kulturne diagonale, 21.55 Mozaik kratkega filma: Maroko — barvni film, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Lutke (Sk), 17.45 TV vrtec. 18.(X) Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg). 18.45 Književni klub (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa'Zg II), 20.00. Aktualna oddaja, 20.30 Jazz, 21.00 24 ur, 21.15 Celovečerni film (Bgll) TOREK, 5. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 I. Cankar: V gozdu, 17.55 Obzornik, 18.10 Življenje v gibanju — barvni film, 18.40 Ne prezrite. 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Pogovor o (sindikati pred kongresom), 21.05 T. Hardv: Mračni Jude — barvna TV nadaljevanka. 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Divja Avstralija (Sa), I8.(X) Kronika (Zg). 18.15 Glasbena oddaja (Sa). 18.45 Vaš svetovalec, 19.30 TV dnevnik, 2().(X) Argumenti 74 (Zg), 20.45 Serijski film: Sedem afer done Juanite, 21.55 Kultura danes (Bg), 22.25 TV dnevnik (Zg) SREDA, 6. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Zgodba o deklici Margareti — serijski film, 17.50 Obzornik. 18.05 Iskanje sodobnega gledališča, 18.40 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna, ...Miniature: Franc Novine — barvna oddaja,... TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Mali svet, 18.(X) Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), / 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Popje z Ožganega grma — TV nadaljevanka, 21.(X) Glasbena oddaja, 21.15 24 ur, 21.30 Feljton (Bg II) ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 8.55 Kongres zveze sindikatov Slovenije — prenos do pribl. 13.00 (Lj), 14.10 TV v šoli (Zg), 15.35 Francoščina (Bg), 16.45 Poročilo s kongresa zveze sindikatov Slovenije, 17.30 T. Seli.škar: Bratovščina Sinjega galeba —barvna oddaja, 18.(X) Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 F. Hečko: Rdeče vino — TV nadaljevanka, konec, 21.25 Kam in kako na oddih, 21.35 Četrtkovi razgledi: Človek, kruh, lakota, 22.05 C. Saint Saens: II. klavirski koncert, 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.(X) Namizni tenis Jugoslavija : Madžarska (Zg II), 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.(X) Krog, 20.50 Glasbena oddaja, 21.20 24 ur, 21.55 87. policijska postaja — serijski film (Bg II) PETEK, 8. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45 (Bg), . . . Kongres zveze sindikatov Slovenije, 17.20 Veseli tobogan, 17.50 Obzornik, 18.05 Revija folklore — barvna oddaja, 18.40 Smotrna uporaba električnega toka v gospodinjstvu - 2. del, 18.50 Dosežki svetovne znanosti, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.10 Ta prisrčna dobrota — celovečerni film v barvah, 22.15 TV kažipot, 22.35 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Otroški spored (Bg), 18.(X) Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža (Bg). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.(X) Serijski film, 20.50 Dokumentarna oddaja, 22.00 24 ur(Bg II) CENTRAL Poceni, dobre in obilne malice vam nudi bife v trgovini Delikatesa v Kranju. Podjetja, naročite malice za svoje delavce. Malice dajemo tudi na dom. JESENICE Solata 8 din, korenček 3,20 din, jabolka 2,70 do 4 din, limone 10 do 13,80 din, česen 23,40 din, čebula 3 din, fižol 12,70 do 17 din, pesa 2,50 din, paradižnik 8 do 8,40 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 3,95 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50,60 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 4,70 din, cvetača 10 din, paprika 6,50 din do 7 din, krompir 1,60 do 1,70 din tržič Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 6 din, jabolka 5 din, limone 13 din, česen 20 din, čebula 5 din. fižol 14 din. pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 6 din, sir 14 din, banane 7 din, hruške H din, fige 10 din. kostanj 10 din, ajdova moka 14 . din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 do 1,80 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, orehi 10 din liter, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 6 din, kisla repa 6 din, krompir 1,50 do 2 din fX 1 Torek, 29. 11 oktobra 1974 Odbor za medsebojna rezmerja delavcev Iskra — tovarna industrijske opreme Lesce v Z P Iskra Kranj razglaša prosto delovno mesto konstrukterja I. ali konstrukterja II. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba strojne smeri s 5-letno prakso s področja hidravlike in pnevmatike ali — srednjo izobrazbo strojne smeri s 5-letno prakso s področja hidravlike in pnevmatike Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov Iskra — Tovarna industrijske opreme Lesce, Odbor za medsebojna razmerja. O dobrih in slabih voznikih Kaj je pokazala študija ameriških strokovnjakov in kaj se iz nje lahko naučimo? Gripa nam grozi Nam tudi letos grozi gripa? To vprašanje si zastavljajo prebivalci in zdravstveni strokovnjaki po vsej deželi. Odgovor je na žalost le eden. DA, tudi letos nam gripa grozi, in to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevarnost je več. Letošnja hladna in deževna jesen je nastopila zelo zgodaj. Daljni vzhod in južno poloblo je zajela epidemija gripe že septembra. Prejšnjo zimo je pri »nas zbolelo za gripo le malo ljudi, ker ni bilo prave epidemije in zato je večina prebivalstva naravno neodporna proti tej bolezni. „ Znano je, da je gripa nalezljiva, virusna bolezen, ki se naglo razvija, poteka z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če ni komplikacij. Pri otrocih je najpogostejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih — starejših osebah se posebej bojimo pljučnice. Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkrili že 1933. leta in ga dobro proučili, doslej niso našli nikakršnih vzročnih zdravil za gripo, niti iz skupine kemičnih sredstev niti iz skupine antibiotikov. Bolnik mora v posteljo že ob prvih znamenjih bolezni. ,Bolezen moramo preležati. Samemu sebi in okolici so nevarni »junaki«, ki se hvalijo, da so »hripo preboleli v stoje«. Zdravniki jih neredko srečujemo po nekaj tednih s pljučnico, vnetjem reberne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem pljuč. Koristne so večje doze C vitamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na svojo pest. Posebej nevarno je uživanje alkohola. Ta lahko zabriše znamenja gripe ali njenih komplikacij ter zmanjša naravne obrambne moči organizma. Če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet Is zdravnikom. Otroci, stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji obvezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila. Pešec in avtomobilist Statistično je ugotovljeno, da so tudi pešci zelo veliko udeleženi v prometnih nezgodah. Pešec se pogosto niti ne zaveda, v kakšni nevarnosti je na primer na slabo osvetljeni cesti v nočnih urah. Koliko pešcev brezbrižno hodi skoraj po sredini ceste in še po desni strani! Pešec si pač misli, da ga bo voznik opazil v soju svojih žarometov in se mu izognil. Niti ne pomisli, da lahko voznika oslepi vozilo, ki pripelje iz nasprotne smeri. Pravilna vzgoja pešca se mora začeti že zelo zgodaj. Izredno pomembno za varnost otroka je, da ga že v najzgodnejši dobi vzgojimo, kako naj se vede v prometu. Ob tem pa naj opozorim na napako, ki jo starši tako pogosto delajo. Svojemu otroku rečejo: »Hitro steci čez cesto!« Pri tem pa ne pomislijo, da, otrok res zelo pogosto hitro steče čez cesto, a prepogosto nenadoma in ne-nepremišljeno, ker se sploh ne ozira na promet. To pa je zelo nevarno, saj peščeva prenagljenost in neprevidnost zakrivita vsaj toliko nesreč kot avtomobilistova predrznost. Zanimivo je tudi to, da se pešcu pogosto pripeti nezgoda v bližini njegovega doma in manj kje drugje. Vsekakor je razveseljivo, da se s širjenjem motorizacije veča tudi razumevanje pešca do avtomobilista. Gotovo pa bi bilo za vzgojo slehernega pešca najbolje, če bi mu vsaj za nekaj časa dali v roke motorno vozilo. Velja Kocič Gripa je posebej nevarna, ker nastopi v obliki velikih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem mestu deset tisoči. To povzroča velike zdravstvene, družbene in ekonomske škode. Zadnja leta se uspešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektivno zaščito pred gripo ter ima razen pre-ventivno-zdravstvenega pomena tudi velik gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo zmanjša število obolelih in s tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovoru z organizacijami združenega dela. Tudi v našem kraju cepimo že več let z dobrim zdravstvenim in gospodarskim uspehom. Cim boljša je udeležba na cepljenju, boljši so rezultati cepljenja, ker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti kolektiva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva. Po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije je potrebno predvsem zaščititi stare osebe, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe z izraženim poapnenjem žil, zvišanim krvnim pritiskom in z oslabelostjo srčne mišice, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom in tuberkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Ne smemo pozabiti dela prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in ki je nujno potreben za normalno življenje v deželi. To so predvsem zdravstvena in prometna služba, služba javne varnosti, delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgovinah, terenski delavci, vodovodni delavci, inkasanti, prosvetni delavci; zunanji delavci v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, komunalni dejavnosti in drugi. Posebej je pomembno, da pred gripo zavarujemo vse tiste, katerih bolezen in odsotnost z dela bi ogrozila proizvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vaško prebivalstvo doslej najmanj zaščiteno, največ obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepimo tudi čimveč vaščanov. Ce hočemo doseči dober uspeh zaščitnega cepljenja, moramo pričeti s cepljenjem že v začetku novembra, ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj razširja od decembra do februarja. Posebej ogrožene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej. V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. Cepivo, ki ga imamo na zalogi za letošnje cepljenje, je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa tipa A in B, in ne povzroča reakcij ali nevšečnosti po cepljenju. Cepivo je pripravno za individualna in masovna cepljenja, a posebej učinkovito za osebe nad 60 let starosti, osebe, ki bolujejo od tuberkuloze, kroničnih pljučnih bolezni, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi pri osebah, ki imajo zvišan krvni pritisk in arteriosklerozo ter pri nosečnicah v visoki nosečnosti. Prosti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, ki imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen, ter oseb, ki so alergične na jajca, perutnino in perje. Za cepljenje proti gripi imamo na voljo sodobno opremo, s katero lahko učinkovito, hitro, neboleče in nenevarno pocepimo v kratkem času velike skupine prebivalstva. Opremo smo. učinkovito preverili že prejšnja leta, prej pa so jo preverile pri masovnih cepljenjih prebivalstva in vojakov najbolj razvite dežele v svetu. Za kompletno zaščito je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v presledku enega meseca. Po naših zakonitih predpisih cepljenje proti gripi ni obvezno, vendar t^a strokovnjaki zelo priporočajo. dr. Mario Kocijančič -Precej ljudi, ko sedejo za volan, postane druga osebnost, ugotavljajo psihologi. Spremenijo se tako močno, da jih skoraj ni prepoznati. Občutek neodvisnosti in oblasti, oblasti nad konji, skritimi v motorju, nad kubiki, nad plinskim pedalom, ki poslušno uboga sleherni premik lastnikove noge, občutek, da so v pločevinasti škatli nedotakljivi, svobodni, jim mahoma docela popači značaj. Miroljubni uradnik preraste v agresivneža, pohlevni družinski copatar v cestnega tirana, pritlikavec v Guli-verja. Marsikdo v samomorilskem izzivanju katastrofe nezavedno išče zdravilo zoper neuspehe, poraze in razočaranja, ki mu grenijo življenje. Zlasti nervozne, labilne osebnosti so pogosto podvržene »avtomobilski utehi«. Pojav je izredno nevaren, saj v normalnih pogojih preprosto ni mogoče nikomur dokazati, da sodi v krog »bolnikov«, opozarjajo strokovnjaki. Zadevo še otežuje ogorčeno kljubovanje osumljencev, ki brez izjeme zanikajo obtožbe o »vragu v duši« in ki so ponavadi trdno prepričani v neoporečnost lastnih vozniških kvalitet. Sploh ogromna večina šoferjev, ne glede na pretekle izkušnje, precenjuje samega sebe. Enostavno si nočejo priznati, da je njihovo znanje pomanjkljivo — tudi če praktični preizkusi to neovrgljivo potrjujejo. Anketa Kalifornijskega avtomobilskega kluba (ZDA), v kateri so 4000 državljanov najrazličnejših starosti, poklicev in ras vprašali, kam se prištevajo — k slabim, poprečnim, dobrim ali odličnim voznikom — je dala domala komične rezultate; v kategorijo slabih naj bi po zbranih odgovorih namreč sodilo le pičlih 8 odstotkov, med poprečne 23 odstotkov, med dobre 41 odstotkov, med odlične pa ostalih 28 odstotkov anketirancev. Poročilo nadalje pravi, da so v eliti samozvanih Fittipal-dijev zasledili več deset srčnih bolnikov, naglušnih in kratkovidnih gospa, revmatičnih sedemdesetletnikov ter golobradih najstnikov z eno ali dvomesečnim šoferskim stažem. Vmes je bilo celo nekaj raz-boritežev, ki so spričo dolge verige prekrškov in lažjih nesreč že parkrat prekoračili maksimalno dovoljeno število kazenskih točk in začasno prišli ob knjižico. Temeljit medicinski pregled in testiranje psihofizičnih ter vozniških kvalitet prek 1000 vzorčno izbranih »laboratorijskih zajčkov« obeh spolov sta kajpak navrgla čisto drugačno sliko. Oceno »odlično« je dobilo 11 oseb (1 odstotek), »dobro« 106 oseb (10 odstotkov), »poprečno« 580 oseb (55 odstotkov) in »slabo« 363 oseb (34 odstotkov). Nočemo delati varljivih primerjav, vendar bržkone ne bomo dosti pogrešili, ako zapišemo, da bi podobna akcija pri nas razkrila sorodno, če ne še vzne-mirljivejše stanje. In kakšne so osnovne značilnosti prvovrstnega voznika? Predvsem gre za uravnoteženega, preračunljivega in hladnokrvnega človeka v solidni fizični kondiciji, brez telesnih okvar, ki ga odlikujejo izborni refleksi in sposobnost bliskovitega presojanja nenadnih situacij. Nikdar ne vrti volana avtomatično, odsotno, premlevajoč v glavi, recimo, tekoče službene probleme. Vedno je »pri stvari«, vedno pozorno motri dogajanja na cestišču in okrog njega. Ima izrazito razvit smisel za presojo hitrosti in razdalj, obenem pa do obisti pozna zmogljivosti svojega avtomobila. Prilagodi se vsakršnim razmeram in bo zmeraj, bodisi v dežju, snegu ali poledici, bodisi v idealnih vremenskih pogojih, kos nastalim okoliščinam. V kočljivih trenutkih običajno izbere najboljši možen izhod. Dasi vozi v skladu z občimi pravili, so zanj subjektivne meje dovoljenega postavljene razmeroma visoko; zgodi se, da nehote krši predpise, prikrojene najširšemu krogu udeležencev v prometu, in tvega kazen — čeprav zlepa ne stori napake in čeprav je le zelo redko soudeležen v nezgodah. Naslednjo skupino, skupino solidnih, dobrih šoferjev, tvorijo preka- ljeni mački, vzorni tehničarji in poznavalci cestnih zank, ki nemara samo spričo odsotnosti določenih prirojenih lastnosti ne dosegajo nivoja spretnejših kolegov. No, tudi v najštevilnejšem »srednjem« razredu bi našli dovolj mojstrov. A žal so neredko žrtve nihanj, izvirajočih iz sprememb razpoloženja, kakršnim smo sicer podvrženi vsi smrtniki. Razpoloženjske spremembe pa v 80 odstotkih primerov spremljata raztresenost in padec koncentracije, dva zekleta sovražnika varnosti, škodljiva nič manj kakor alkohol, huda utrujenost ali narko-tiki. Poprečneži naj bi torej vozili pasivno, zadržano, strogo upoštevajoč opozorilne table in oznake. Vnaprej naj bi se ogibali možnim zapletom, ki jim bodo v normalnih okoliščinah bržkone zlahka dorasli, medtem ko v stanju otopelosti in miselne odsotnosti utegnejo ukrepati prepozno ali narobe. O slabih voznikih ne bomo izgubljali besed. Ni jih težko prepoznati, saj so skoraj, zmeraj tvorci in zastavonoše kilometsrkih kolon ob nedeljskih konicah. Cez previdnost jo ni, govorijo, prilepljeni k vetrobran-skemu steklu. Potujejo v tretji prestavi, dvajset kilometrov počasneje kot je dovoljeno, in niti ne opazijo, da merijo asfalt zdaj ob skrajnem desnem robu cestišča, zdaj spet ob razpolovni srednji črti. Kadar prehitevajo počasen tovornjak, jih obliva zona, in ko nazadnje priromajo na cilj, so kakor ožeta cunja. Končajmo zdaj. Ce smo koga prisilili v tuhtanje, je namen gornjega-prispevka dosežen. In če bo ameriško »odkritje« komurkoli odprlo oči, smo opravili pomembno delo. I. G. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled razpisuje za sredo, 30. oktobra 1974, ob 12. uri na dvorišču podjetja Bled, Kajuhova 1 javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih šivalnih strojev — šivalni stroj 40.425 din — šivalni stroj 46.250 din — 2 šivalna stroja model DWK — 822 FMK/32, iz klicna cena za posamezni stroj 32.288 din. Predstavniki podjetja morajo predložiti pooblastila. Za enako ponuđeno ceno ima prednost družbeni sektor. . model LBH — 761, model LBH —762, izklicna cena izklicna cena PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES mali oglasi • mali oglasi prodam VELIKOCVETNE KRIZANTE-ME, več lepih sort, dobite pri Gom-ziju, Podbrezje 58. 31. oktobra od 7. do 19. ure in 1. novembra od 7. do 14. ure, bo razprodaja krizantem po ceni od 5 do 10 din. 6326 Prodam odlično ohranjeno SPALNICO z žimnicami in prečiščena HLADILNIKA za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku. 6681 Prodam opremo dveh SAMSKIH SOB. Ogled v nedeljo od 10. do 16. ure. Polak, Partizanska 6, 64000 Kranj 6745 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 26, Cerklje 6774 RAZPRODAJA eno leto starih KOKOŠI — nesnic v Strahinju 38, Naklo 6775 Prodam KRAVO tik pred telitvi-jo. Stare, Tatinec 6, Preddvor 6776 Prodam 4 kub. m GRADBENEGA LESA in 12 kv. m »VENECI-JANERJA«. Šmud, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka 6777 Prodam ZREBETA, 5 mesecev starega, ali menjam za mlado, jalovo KRAVC. Naslov v oglasnem oddelku. 6778 Prodam malo rabljeno litoželezno PEČ za centralno kurjavo, 35.000 kalorij. Eržen, Gorenja vas 94 nad Skofjo Loko 6779 Prodam KRAVO po izbiri. Eržen, Pševo 7, Kranj 6780 KRAVA, po četrtem teletu, ugodno naprodaj. Voglje 59, Šenčur 6781 ; Prodam suhe BOROVE PLOHE. Visoko 40 6782 Prodam ruski POVEČEVALNIK za slike tip YTA-5 z dodatno opremo za 600 din. Jeretina, Begunjska 8, Kranj 6783 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 200 kg. Prebačevo 3, Kranj 6784 Prodam ZIMSKA JABOLKA in sladki MOŠT. Vehovec, Rupa 16, Kranj 6785 Prodam na obroke komplet SPALNICO s knjižno omaro, tekači, Težja vozila prek Jeprce Zaradi gradnje novega mostu v Zabnici veljajo na tem cestnem odseku posebni predpisi. Predstavniki prometnih organov, Cestnega podjetja Kranj in občinske skupščine Kranj so se dogovorili, da je obvoz, ki je urejen v Zabnici, dovoljen samo za osebna vozila. Težja vozila, ki so namenjena iz Kranja v Škofjo Loko ali obratno, pa morajo prek Jeprce. lestenec. Ugodno prodam 80-basno HARMONIKO (novo) in električno KITARO. Ponudbe pod »Na obroke«. Telefon 061-311-738 6786 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR CAPRL Tonja Ivo, Sv. Duh 49, Škofja Loka 6787 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Pogačar, Studenčice 7, Lesce 6788 Prodam rabljeno, kombinirano PEC za kopalnico, ŠTEDILNIK na trdo gorivo gorenje in LONČENO KAVČ PEČ. Šenčur, Štefetova 25 6789 Prodam CIRKULAR z diesel motorjem 7 — 11 KM na prikolici za avto. Toman Silvester, Ljubljanska 5, Radovljica 6790 SPALNICO, orehov furnir, dobro ohranjeno, in GRELEC za kamin na motorni petrolej poceni prodam. Ogled vsak dan od 11. do 16. ure. Šubarevič, Kranj, Oldhamska 1/IV 6791 vozila Prodam FIAT 1300 KARAVAN. Štilec Janez, Cegelnica 38, Naklo 6699 Prodam osebni avto FIAT 124, letnik 1970. Naslov: Dolinar Jože, Cesta na Klanec 26 D, Kranj, telefon 21-378 6703 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Visoko 5, Šenčur 6705 Ugodno prodam FIAT 850, kom-bibus, registriran do 1. 9. 1975, tudi na ček. Oglasite se na tel. 60-801 6710 . Prodam AMI BREAK 6 (motor AMI 8), 1969, 90.000 km, novo lakiran. Telefon 60-079 6792 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Kranj, Reginčeva 17 6793 Prodam FIAT SPORT COUPE 2300 in KUPERSBUSCH štedilnik. Zalaznik Janez, Studeno 21, Železniki 6794 Prodam VW, letnik 1962. Drulov-ka 46 6795 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1962 ali zamenjam za zastavo 750. Toman Stanislav, Ljubljanska 5, Radovljica 6796 stanovanja V Kranju oddam opremljeno tro-sobno STANOVANJE s centralno kurjavo za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 6715 Sestri, uslužbenki iščeta SOBO s kopalnico v Kranju. Ponudbe pod »Nujno« 6797 Oddam SOBO s kopalnico v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6798 Mlado dekle od 17—20 let sprejmem na STANOVANJE za pomoč v Akademija v počastitev planinske obletnice Planinsko društvo Kranj bo organiziralo v petek, 8. novembra, ob 20,15 v uvorani kina Center v Kranju slavnostno akademijo v počastitev 75. obletnice planinstva v Kranju. Na akademiji bodo med drugim sodelovali gledališki 'gralci in Slovenski oktet. Vstopnice za prireditev prodajajo od jutri dalje v Pisarni Planinskega društva, 8. novembra pa bodo na voljo v blagajni kina center. , -jk gospodinjstvu. Nudim možnost večernega šolanja. Naslov v oglasnem oddelku 6799 Kupim novejše STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 6800 Ogrevano SOBO v Kranju ali v okolici išče mlad fant. Ponudbe pod »Pošten« 6801 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici kupim. Ponudbe pod »Gotovina« 6802 pozimi toplo poleti hladno v hišah s perlit ometom dobite v naši maloprodaji in vseh trgovinah z grad. materialom TERMIKA iiubluna kamniška 25 Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement C Izkoristite ugoden nakup! ) Informacije dobite na tel. št. 21-611 posesti Prodam BRIVSKI LOKAL z inventarjem v Šenčurju, primeren tudi za drugo obrt, za 45.000 din. Osojnik Štefan, Šenčur, Gasilska 3 6719 Prodam GOZD — 10 ha. Ponudbe pod »KO Železniki« 6720 Prodam GARAŽO pri Pekarni, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Garaža« 6721 Kupim HIŠO ali manjšo KMETIJO v Poljanski dolini. Ponudbe poslati pod šifro »Poljanska dolina« 6722 Kjerkoli na Gorenjskem kupim ali vzamem v najem na deželi staro HIŠO, vseljivo ali delno vseljivo. Ponudbe pod »Gotovina« 6723 obvestila ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU KRANJ. 2. novembra sobotni NADALJEVALNI ob 18.30 oziroma ZAČETNIŠKI ob 19. uri. 3. novembra ob 9. uri dopoldan NEDELJSKI ZAČETNIŠKI TEČAJ. 6725 Popravljam HLADILNIKE vseh vrst, znamk, izven garancije. Oglasite se na tel. 60-801. KRŽIŠNIK JANEZ, Škofja Loka, Frankovo naselje 70 6726 Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil v novo DELAVNICO AVTOKLEPARSTVO KOŠIR, Ho-temaže 6803 Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog srž Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. ostalo Na Blatnice prepovedujem vsako vožnjo z vozili širšega tira nad 1,50 m osne širine. Neupravičenim pa je vožnja sploh prepovedana. Langus Jakob, Peračica 5, Brezje 6804 SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota AgTOmehanika Cesta JLA 1, tel. 24-778, 23-485 ^tiela Stros iz Stare Fužine že devetindvajset let oskrbuje Vodnikov dom na e^'m polju. V zadnjih dneh je imela v gosteh člane državne reprezentance v '/nučarskih tekih. V nedeljo jo je z zasneženega Velega polja prepeljal domov dolino helikopter IhJV. Seveda se bo Angela spomladi. Že tridesetič, vrnila Vodnikov dom. (-jg) — Foto: F. Selhaua Priljubljene male hribovite in vinogradniške -traktorje PASQUALI — TOMO VINKOVIC vam nudimo do 25. decembra 1974 na kredit. Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 18 do 24 mesecev. Kreditira se tudi vse priključke. Rezervne dele za te traktorje dobite v naši trgovini v Kranju na Koroški c. št. 25, tel. št. 24-786, lahko pa naročite rezervne dele pismeno z označbo kataloške številke, nakar vam jih pošljemo po pošti najkasneje v dveh dneh. Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja — škropilnice 200, 300 in 500 litrov (40 atm. pritiska) — kultivatorje z drobilci — polavtomatske sadilnike za krompir. Na kredit tudi lahko kupite vse ostale priključke in traktorje URSUS, DEUTZ itd. Na podlagi Pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kranj razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — enota za graditev po sklepu 3. seje enote z dne 28. 10. 1974 razpis za dodelitev posojil delavcem, ki dograjujejo individualne stanovanjske hiše. I. NAMEN POSOJILA 1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela pri podružnici Ljubljanske banke — PE Kranj v letu 1975, in sicer do skupne višine 12,000.000 dinarjev. 2. Razpisa se lahko udeležijo delavci tistih organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali Odloku skupščine občine Kranj. — če dograjujejo svoje stanovanjske hiše na območju občine Kranj — če dograjujejo svoje stanovanjske hiše na območju izven občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat, kjer je delavec zaposlen, svoj sedež, ter izpolnjuje splošne in posebne razpisne pogoje. 3. Razpisa se morejo udeležiti le delavci, katerim njih temeljne organizacije združenega dela dajo soglasje za odobritev posojila. 4. Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj v letu 1973, ni možno ponovno zaprositi za posojilo, ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel posojilo. II. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Zahtevke za posojilo bo zbirala Ljubljanska banka — podružnica Kranj — poslovna enota Kranj, Cesta JLA 4, neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 2. 12. 1974. 2. Prosilci lahko dobijo posojilo le za dograditev hiš, ki so že zgrajene do vključno 3. gradbene faze in bodo s posojilom usposobili hišo za vselitev najkasneje do 31. 12. 1976. 3. Znesek posameznega posojila more biti najmanj 10.000 din in največ 100.000 din. Upravičenci bodo posojilo lahko uporabljali od 15. 3. 1975 dalje. 4. Za en objekt (stan. hišo) lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru skupno zaprošena posojila ne morejo presegati 100.000 din. 5. Posojilojemalci, ki imajo za gradnjo svoje hiše že odobrena ali porabljena posojila iz družbenih sredstev, morejo dobiti posojila po tem razpisu le toliko, da vsa posojila skupaj z zaprošenim ne presegajo 150.000 din. 6. Obrestna mera za posojilo je 2,5 %. Po preteku 10 let od pri-četka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča ha 4,5 %. Najdaljša odplačilna doba sme biti 20 let. 7. Posojila lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI Posojilojemalci lahko dobijo posojilo le, če se zavežejo: 1. Da se odplačilna doba za posojilo izračunava na osnovi mesečnega obroka za vračanje posojila. Mesečni obrok se izračuna od povprečnega OD posojilojemalca, in sicer tako, da skupna obremenitev posojilojemalca po že odobrenih posojilih in zaprošenih posojilih pri: OD do 2.500,00 din znaša 20% OD od 2.501,00 do 3.500,00 din znaša 25 % OD od 3.501,00 dalje znaša 30 % Kratkoročne obveznosti z vračilom do 2 let se ne upoštevajo. 2. — da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za od- plačilo posojila na osnovi takratnega OD, nato pa bodo prilagajali odplačevanje na enak način vsaki naslednji dve leti. 3. — da bodo s prejetim posojilom usposobili objekt za vselitev in predložili vselitveno dovoljenje do 31. 12. 1976. V primeru, da posojilojemalec ne predloži vselitvenega dovoljenja do 31. 12. 1976, se za čas prekoračitve zaračunajo 12 % obresti. da bodo takoj po dograditvi izpraznili dosedanje najemno družbeno stanovanje (če tako stanovanje zaseda) in se vselili v dograjeno stanovanjsko hišo. 1. DOKUMENTACIJA v Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojila in izjavam organizacij predložiti: — overjen prepis ali fotokopijo gradbenega dovoljenja — zemljiškoknjižni izpisek, izdan od 15. 10. 1974 dalje — potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev. Vsi dokumenti se morajo glasiti na ime prosilca ali zakonca. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene sestre, tete, svakinje - Ivanke Mohar roj. Slabe se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem ter sostanovalcem za poklonjeno cvetje. Posebno se zahvaljujem dr. Hriberniku za ves njegov dolgoletni trud. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji izkazali zadnjo čast. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Roza v imenu vseh sorodnikov Kranj, 28. oktobra 1974 gozdno gospodarstvo bled razpisuje javno dražbo za prodajo več rabljenih motornih žag znamke STIHL Prodaja bo v ponedeljek, 4. novembra 1974, ob 8. uri pri Gozdnem obratu Bohinjska Bistrica in v torek, 5. novembra 1974, v Transportnem obratu v Sp." Gorjah. TUDI V KRANJU DIABETIČNA HRANA ŽIVILA globus CENTRAL Ozimnico priznane tovarne Eta iz Kamnika vam nudimo po tovarniški ceni v samopostrežni trgovini Delikatesa v Kranju na Maistrovem trgu 11. Izsiljevanje prednosti V petek, 25. oktobra, popoldne se je na Alpski cesti v Lescah pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik kolesa z motorjem Marko Stolnik (roj. 1949) iz Lesc je vozil proti Radovljici, ko je v križišču z neprednostno često nenadoma z desne strani pripeljal predenj voznik osebnega avtomobila Alojz Pretnar (roj. 1940) z Zasipa pri Bledu. Voznik Stolni-kar se je zaletel v avtomobil in se ranil. Neprimerna hitrost V petek, 25. oktobra, ob 18.15 se je na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik ponv ekspresa Borut Arnež (roj. 1957) iz Tržiča je peljal proti Tržiču. V ostrem levem ovinku pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, izgubil je ravnotežje in padel. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zapeljal s ceste Na cesti drugega reda med Škofjo Loko in Železniki se je v petek, 25. oktobra, ob 23.40 pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Venčeslav Ambrožič (roj. 1937) iz Železnikov je vozil od Škofje Loke proti Železnikom. V ostrem preglednem ovinku v Dolenji vasi pa je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno pod cesto, kjer se je ustavil ob drevesu. V nesreči je bil voznik Ambrožič huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 40.000 din. Izsiljevanje prednosti Na cesti drugega reda v Zg. Bitnjah se je v petek, 25. oktobra, nekaj po 22. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Vozelj (roj. 1946) iz Kranja je vozil proti novi obvoznici in je v križišču zavijal levo proti Laboram. Ni se prepričal, če je prednostna cesta prosta, in je zapeljal nanjo prav tedaj, ko je mimo vozil voznik osebnega avtomobila Viljem Stare (roj. 1949) iz Kranja. Čeprav je voznik Stare zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v Staretovem avtomobilu Stanka Stare. Vozil po levi V nedeljo, 27. oktobra, nekaj po 13. uri se je na cesti drugega reda v Tupali-čah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Tičar (roj. 1930) iz Kranja je vozil proti Jezerskemu. V Tupaličah je zapeljal ob desni rob ceste tik pred nepreglednim ovinkom, ko pa je pripeljal iz ovinka, mu je po njegovi desni polovici ceste pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Romano Grgorinič (roj. 1938) iz Kranja in trčil vanj. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Tičar, njegova žena pa lažje. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata in bratranca Janka Nograška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom ter znancem za poklonjeno mu cvetje. Hvala za vsa pismeno in ustno izrečena sožalja. Prisrčna zahvala Tovarni konfekcije Triglav Kranj za podeljeno denarno pomoč in poklonjeno cvetje. Iskrena zahvala č. duhovščini za cerkveni obred in poslovilne besede. Posebna zahvala družini Malec in Šifler za nesebično pomoč. Prisrčna zahvala pevcem in godbenikom za prelepe žalostinke. POSEBNA ZAHVALA ŠPORTNEMU DRUŠTVU »SAVA« KRANJ IN NJEGOVIM SOIGRALCEM — ROKOMETAŠEM ZA NESEBIČNO POMOČ. Še enkrat vsem in vsakomur posebej, ki ste čutili z nami, iskrena hvala. Žalujoči: mama Francka, oče Janko, brat Igor ter drugo sorodstvo. Ljubljana, Preska, Hrastnik, Jesenice, Javornik, Škofja Loka, Radenci, Kranj, 25. oktobra 1974 Zahvala Ob bridki in boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice in sestre Frančiške Kalan Precirkove mame iz Voklega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Mariji in Jožetu Mohar, Francu Juvanu, Janezu Štefetu, Alojzu Čebašku, Pavli Vehovec, Ivanki in Andreju Kalan, Poldi Alič, Mariji Jenkole in Rezki Kožuh ter vsem ostalim, ki so v teh težkih urah stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tudi kolektivu Creina Kranj, Živila Kranj, sodelavcem Tekstilindusa tkalnice II, predilnice II, sodelavkam vzdrževalnega obrata I, sodelavcem K. K. in U. U. tovarne Sava Kranj. Hvala tudi č. gospodu iz Vogelj in Šenčurja za opravljeni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: hčerke Helena, Francka, Micka, Angela, Milka, Pavla, Tončka in Vida z družinami ter sinovi Stane, Franci in Peter z družinami Voklo, 28. oktobra 1974 Zahvala Ob bridki in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Franca Čimžarja iz Britofa št. 199 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnice Golnik za lajšanje bolečin med njegovo hudo boleznijo. Iskrena hvala Hafnerju Franciju za v sest ninsko pomoč v težkih trenutkih, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Iskreno smo hvaležni tudi pevcem iz Britofa, Prešernovemu pevskemu zboru iz Kranja za odpete Žalostinke, govornikoma Kuharju in Anžiču za besede ob odprtem grobu, kakor tudi zvonarjem. Zahvaljujemo se kolektivom Sava Kranj, Mladi rod Kranj, delavcem mizarstva Hafner za izkazano pozornost. Žalujoči: žena (Mika, sin Franci in sestre Helena, Tilka in Cilka z družinami ter ostalo sorodstvo. Britof, 27. oktobra 197-1 Poudarek množičnosti Temelj uspešnega razvoja telesne kulture so samoupravni odnosi — Na Jesenicah zaradi zanimanja in možnosti največ poudarka smučanju in drsanju ter plavanju — Delitev sredstev TTKS na podlagi uresničenih programov Na zadnji, tretji skupščini temeljne telesne kulturne skupnosti Jesenice, je dejal predsednik Franc Taler: »Dokončno smo se dogovorili in razrešili nekaj vprašanj, o katerih so imeli nekateri še nejasne predstave. V posameznih organizacijah se v tem razmeroma kratkem času od ustanovitve niso še povsem prilagodili novemu sistemu, zato smo obravnavali nekatera vsebinska vprašanja. Predvsem smo se zavzeli tudi za to, da le in samo na podlagi predloženih programov delimo sredstva. Vsekakor smo in bomo poleg financiranja programov organizacij stimulirali tudi take športne oziroma telesno kulturne dejavnosti, ki so bodisi enkratne ali večkratne, seveda če bomo pri tem ugotovili njihov resnični vzgojni namen in cilj. Zaživel SK Študent Novoustanovljeni smučarski klub Študent Kranj bo odprt za vse ljubitelje rekreativnega smučanja v kranjski občini, je bilo poudarjeno v uvodnem govoru ustanovnega občnega zbora SKŠ Kranj. Smučarski klub Študent bo rekreativno športna organizacija, ki bo skrbela za množično smučarsko dejavnost ter bo samostojna organizacija, ki je včlanjena v Smučarsko zvezo Slovenije. Že ustanovni občni zbor je pokazal, da sta pobudnika zbora — Študentski servis in občinski komite Zveze socialistične mladine Slovenije — imela srečno roko, saj je bila udeležba nad pričakovanji. Na njem se je zbralo kar 80 ljubiteljev te zdrave zimske športne rekreacije. Kot je bilo uvodoma rečeno bo na novo ustanovljeni klub skrbel za množično rekreativno alpsko smučanje in smučarske teke. Prirejali bodo izlete, razna tekmovanja, ko pa bodo usposobili še svoj vadi-teljski in učiteljski smučarski kader, bodo pričeli tudi s smučarsko šolo. Edini problem, ki jih na začetku tare, je prav v pomanjkanju vaditeljskega kadra. Vso podporo pri tem so dobili pri SK Triglav in pri zboru smučarskih trenerjev, učiteljev in vaditeljev. Le-ta bo že decembra organizator tečaja za vaditelje in učitelje, ki se ga bodo udeležili tudi člani SKŠ Kranj. Prepričani so, da bo klub lahko zaživel le, če bodo v svojih vrstah imeli dovolj svojega dobrega strokovnega kadra. Le tako bodo lahko uspešno organizirali za-Četniške in nadaljevalne smučarske tečaje. Ce so lahko zadovoljni z udeležbo na prvem zboru z nekaterimi delovnimi organizacijami v kranjski občini (vabljene so bile vse), pa tega ne morejo trditi za druge ter za najvišji telesnokulturni organ v občini TTKS Kranj. Prav TTKS je pokazala mačehovski odnos, saj se zbora ni udeležil niti njihov predstavnik. Tudi to jih ni potrlo, saj kot sami pravijo, je najpomembnejše, da je klub zaživel in da se je pokazalo, da zanj je zanimanje in ne nazadnje, da se bo pričelo delati. Prvi upravni odbor, ki mu predseduje Dragan Martinjak, pomagajo pa Še Boris Miklavčič, Igor Bizjak, Barbara Sajovic, Barbara Čerin, Peter Beton, Rafael Gartner in Stane Mihalič ter Andrej Pogačar, si je zadal nalogo, da se z vso prizadevnostjo loti dela in da izpelje vse zadane si naloge na zadovoljstvo vseh. In še to. Klubski sestanki bodo od 11. novembra naprej vsak četrtek ob 19. uri V prostorih Študentskega servisa Kranj, Kebetova 9 (vrtec Janina). Tu bodo vpisovali tudi svoje nove člane. Članarina je le 20, medtem ko bodo podporni člani morali odšteti 50 dinarjev. D. H u mer Sicer pa delimo sredstva telesnim organizacijam namensko za kadre in za vzdrževanje objektov, odvisno od predloženih programov. V jeseniški telesni kulturi je 27 društev z 52 organizacijami — klubi. Prednost pa bomo nedvomno dajali množičnemu smučanju, razvoju drsanja, kajti za ta dva športa je na Jesenicah največje zanimanje, obenem pa imamo za ta dva športa tudi največ možnosti, čeprav še vedno ne idealnih. REKREACIJSKA DEJAVNOST Tako kot smo se domenili že v naših programskih izhodiščih, ki smo jih sprejeli, bomo dosledno skrbeli za rekreacijske dejavnosti tam, kjer delovni človek živi in dela: tako 'v krajevnih skupnostih kot tudi v organizacijah združenega dela. Vsakemu delavcu je treba omogočiti, da koristno preživi prosti čas. Pri krajevnih skupnostih in društvih TVD Partizan nameravamo zato organizirati stalno rekreacijo. Naša programska izhodišča vsebujejo1 tudi gradnjo potrebnih objektov: na Jesenicah nujno potrebujemo pokrit plavalni bazen, naselje Plavž sploh nima nobenega prostora za rekreacijo, nameravamo urediti strelišče v Podmežaklji, smučarski teren v Mojstrani, dograditi športno halo v Podmežaklji ter seveda več drugih športnih igrišč in drugih objektov, ki smo jih zajeli v naš srednjeročni plan razvoja telesne kulture. PRISPEVEK ZA KOZJANSKO Na skupščini smo se tudi domenili, da se zaradi tega, ker bomo z novembrskim prispevkom dobili zadosti sredstev, prispevek za december ne bo zbiral. Iz sredstev za uresničitev posebnih programov smo namenili tudi 5000 dinarjev za Kozjansko. Obenem bo najbrž tudi zanimivo, da smo se v gorenjski regiji odločili za financiranje Alpskega letalskega centra v Lescah, in sicer po takem principu, da vsaka TTKS prispeva toliko, kolikor je njenih članov vključenih v Alpski letalski center. Pri vsem tem pa je pomembno predvsem to, da smo dokončno razčistili odnose v telesni kulturi, da se tudi tu deluje po delegatskem principu. Med drugim smo razčistili probleme o novi vlogi občinske zveze, ki je zdaj postala neko koordinacijsko telo in dobila kvalitetno drug pomen.« D. S. Občinsko prvenstvo v krosu Pred dnevi je bilo v Zireh občinsko prvenstvo v krosu za osnovne šole Škofja Loka. Tekmovanja so se udeležile vse osnovne šole, čevljarska šola iz Zirov in poklicna šola za lesno stroko Škofja Loka. Šolska mladina je na tekmovanju dokazala, da so se letos dobro pripravili na zimsko sezono. Najboljši iz občinskega prvenstva se bodo udeležili zaključne prireditve v Ljubljani. Rezultati — mlajše pionirke: 1. Marija Bešter 2,39, 2. Danica Rant 2,40, 3. Marjeta Vrhunc (vse Železniki) 2,45; starejše pionirke: 1. Dragica Benedik (Železniki) 2,33, 2. Rada Zakelj (Žiri), 2,34, 3. Majda Gartner (Železniki) 2,36; mlajše mladinke: 1. Majda Šubic (Žiri) 2 25 2. Mira Demšar (Železniki) 2^29, 3. Lidija Beneditič (ČŠIC Žiri), 2,32; mlajši pionirji: 1. Drago Krolnik 2,27, 2. Zmago Bernik (oba Žiri) 2,30, 3. Janez Lušina (Železniki) 2,31; starejši pionirji: 1. Tomaž Thaler (Železniki) 2,35, 2. Jože Šifrer (G. vas) 3,37, 3. Janko Rejc (Žiri) 3,38; mlajši mladinci: 1. Miran Vrhunc 3,26, 2. Vilko Berce (oba Železniki) 3,28, 3. Pavle Jereb (Trata) 3t30. D.Erznožnik v. Delovne komisije Pri TTKS Kranj že več let uspešno delujejo komisije za kegljanje, rokomet, košarko, namizni tenis, smučanje, atletiko in zbor atletskih sodnikov, komisija zbora smučarskih trenerjev, učiteljev in vaditeljev smučanja, komisija za nogomet, pred dnevi pa so ustanovili še komisijo za vaterpolo, ki ji predseduje Peter Didič. Namen teh komisij je, da so organizatorice raznih sindikalnih, rekreacijskih in drugih športnih tekmovanj v občini in da skrbe za čimboljšo povezavo med klubi ter popularizacijo športa v občini. Tako bo komisija za kegljanje že v prvi polovici novembra organizatorica zanimivega tekmovanja. Na štirih kegljiščih v občini naj bi se pomerile namreč šestčlanske moške in tričlanske ženske ekipe krajevnih skupnosti občine Kranj. Vsaka krajevna skupnost lahko prijavi neomejeno število ekip, prijavijo pa se lahko do 31. oktobra pismeno na TTKS Kranj p. p. 35 ali na telefon 23-847 (Cadež). Najboljše ekipe se bodo za naslov najboljšega pomerile še v finalu 29. novembra. -dh /. zvezna hokejska liga Prvi obračun Jeseničanom gorenjska nogometna liga Šenčur prevzel vodstvo V 10. kolu nogometnega prvenstva v gorenjski ligi je prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Vodeči Korotan je spet doživel poraz, tekma med Šenčurjem in Bledom pa ni dala zmagovalca, Bohinj je na nevtralnem igrišču zabeležil zmago, prav tako pa tudi Britof. Rezultati: ŠENČUR : BLED 3:3 Tekma je bila tipično prvenstvena. Domači so prišli v vodstvo po avtogolu. Rezultat ustreza poteku dogodkov na igrišču. Sodil je Mihel-čič iz Kranja. MEDVODE : KOROTAN 4:1 Kranjčani so nastopili oslabljeni v Medvodah. Korotan ima tri kaznovane igralce, trije pa so v suspenzu. Tako domačini niso imeli težkega dela in so goste prepričljivo premagali. Sodil je Božnar iz Škofje Loke. BRITOF : LESCE 6:0 Obračun zadnjih dveh na lestvici se je končal z izdatno zmago igralcev iz Britofa. Gostje so nastopili le z 10 igralci in so se v glavnem le branili. Sodil je Mesec iz Kranja. PRIMSKOVO : JESENICE 3:3 Kondicijsko bolje pripravljeni Jeseničani so tokrat presenetili domačine. Primskovo je v 1. polčasu vodilo s 3:1. V nadaljevanju pa je gostom uspelo s požrtvovalno igro rezultat izenačiti. Sodil je Valant iz Kranja. BOHINJ : PREDDVOR 3:1 Tekma je bila odigrana na Bledu, ker je igrišče v Boh. Bistrici zaprto. Bohinjci so imeli več sreče pri zadetkih, sicer pa je bila igra v glavnem enakovredna. Sodil je Gligora iz Kranja. ALPLES : NAKLO 3:1 V zadnji tekmi jesenskega dela tekmovanja na domačem igrišču je Alples zanesljivo premagal Naklo. Igralci obeh moštev so se srčno borili. Sodil je Drinovec iz Kranja. P. Novak Jeseniški železarji so v Hali Tivoli presenetili Olimpijo, saj so ji v lepi igri odvzeli prvi točki. Derbi večnih rivalov je pokazal, da so Jeseničani spet stari mački, ki s svojo igro navdušujejo svoje privržence. V prvi B ligi je Kranjska gora v Celju premagala domače moštvo, tekma INA : Triglav pa je bila preložena. OLIMPIJA : JESENICE 0:3 Ljubljana — Hala Tivoli, ZHL Olimpija : Jesenice 0:3 (0:0, 0:2, 0:1), gledalcev 6000, sodnika Hegediiš (Zagreb), G. Ladocki (Subotica). Strelci za Jesenice: M* Jan, Mlakar, Škrjanc po 1. Jesenice: Knez, M. Zbontar, B. Jan, R. Razinger, Ščap, Jug, I. Jan, J. Razinger, Poljanšek, Hafner, Smolej, S. Beravs, Mlakar, M. Jan, T. Košir, Škrjanc, Eržen, Pristov, F. Zbontar. Prva zmaga nad starim in večnim nasprotnikom je odraz velike želje po rehabilitaciji, saj so Jeseničani visoko izgubili v Ljubljani za karavanški pokal. Po prvi tretjini sta bila nasprotnika enakovredna, v nadaljevanju pa so gostje s pametno igro v obrambi in napadu kronali svojo premoč, ki so jo pokazali tudi v zad-. nji. Točki v Hali Tivoli sta tako še bolj »veliki«, saj sta bili dobljeni na tujem igrišču. Najboljša moža v obeh ekipah sta bila vratarja Knez in Albreht. Prvi je ostal neprema-gan, medtem ko je drugi z odlično obrambo svoje moštvo rešil še hujšega poraza. Lestvica: Jesenice Olimpija Medveščak Slavij a Pari prihodnjega kola: Slavija : Jesenice, Olimpija : Medveščak. KRANJSKA GORA : CELJE 5:1 Jesenice — Dvorana pod Mežak-ljo ZHL-B Kranjska gora : Celje 5:1 (2:1, 1:0, 2:0), gledalcev 800, sodnika I. Petelin, E. Petelin (oba Ljubljana). Strelci za Kranjsko goro: D. Hiti, Pavlic, D. Razinger, Brun, Kunšič vsi po 1. Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, Medved, M. Sebjanič, Šivic, Klinar, Klemene, Brun, D. Razinger, Kunšič, D. Hiti, Pavlic, Šlibar, Fartek, Horvat, Kern, Češnjak. Mladi Kranjskogorci so bili že drugič uspešni, saj so odpravili solidne goste iz Celja. Zmaga bi bila lahko še višja, če Celjani ne bi v svojih vratih imeli odlično razpoloženega vratarja Avdiča. Toda kljub temu so domačini dokazali, da so edini kandidati za prvo mesto. Lestvica: Kranjska gora Tivoli Celje Triglav INA Mladost 2 200 10: 5 4 2 1 0 1 22: 7 2 2 10 115: 7 2 1100 8: 2 2 1001 2:140 2 00 2 4:26 0 2 200 19: 2 4 2 1 0 1 11: 5 2 2 10 1 6:18 2 2 102 4:150 Pari prihodnjega kola: Triglav : Tivoli, INA : Kranjska gora, Celje : Mladost. V nadaljevanju mladinskega državnega prvenstva je lanskoletni državni prvak in pokalni prvak Kranjska gora v Ljubljani z lahkoto premagala Olimpijo, Tivoli pa Slavijo. Izida: Olimpija : Kranjska gora 6:12 (4:3, 0:5, 2:4), Slavija : Tivoli 3:12(3:3,0:3,0:6). -dh šport med vikendom NOGOMET — V gorenjskem derbiju ZCNL so Tržičani z golom Šuštarja premagali loški LTH, medtem ko je Sava v Stražisču z enakim rezultatom odpravila Adrio. Triglav in Kamnik sta gostovala in oba sta morala priznati premoč domačim enajstericam. Izidi: Tržič : LTH 1:0 (1:0), Sava : Adria 1:0 (0:0), Tabor : Triglav 2:1 (1:0), Primorje : Kamnik 1:0 (1:0). Triglav: Litija, LTH : Renče, Kamnik : Usnjar, Jadran : Trtic. ROKOMET — Visok poraz rokometašic Alplesa ter kljub porazu dobra igra Save v gosteh sta glavni značilnosti v ženski II. zvezni in republiški ligi. V moški slovenski ligi je Tržič doma odpravil Šoštanj, tekma v Škofji Loki med Seširjem in Sevnico je bila prekinjena zaradi fizičnega obračunavanja Ločana Janeza Pokorna nad sodnikom Bačnikom (Maribor). Izidi: ženske — Partizan : Alples 21:3 (8:1), Usnjar : Sava 11:8 (5:4), moški: Šešir : Sevnica 13:17 (10:9) pri tem rezultatu je bila tekma prekinjena, Tržič : Šoštanj 19:17 (8:9). Pari prihodnjega kola: ženske — Alples : Podravka, Sava : Steklar, moški: Drava : Tržič, Branik : Šešir. ODBOJKA — Oba Gorenjca sta bila uspešna. Bled je v Lipnici osvojil točki z Novim mestom, Jeseničani pa s Koprom. Izidi: Bled : Novo mesto 3:2, Jesenice : Koper 3:1. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Bled, Polskava : Jesenice. NAMIZNI TENIS — V prvih dveh kolih I. zvezne namiznoteniške lige — ženske so Triglavanke gostovale v Vojvodini. Po pričakovanju so oba dvoboja izgubile. V prvem srečanju so jih premagale kandidatke za prvaka Proleter v drugem pa še Senta. Izida: Proleter : Triglav 5:0, Senta : Triglav 5:2. KEGLJANJE — Na letošnjem posamičnem XXIII. državnem prvenstvu v kegljanju za moške je v Skopju najvišji naslov osvojil svetovni prvak Zagrebčan Dragaš, pred republiškem prvakom Mariborčanom Steržajem. Kranjčan Česen (Gradiš) je bil četrti, najboljši triglavan pa je bil Bregar, ki je zasedel enajsto mesto. Lanskoletni prvak Kranjčan Turk ni ubranil naslova, saj je bil šele petnajsti. Rezultati: 1. Dragaš (Medveščak) 1859, 2. Steržaj (Branik) 1857, 3. Gundič (Rade Končar) 1834, 4. Česen (Gradiš) 1808, 11. Bregar 1760, 15. Turk (oba Triglav) 1748. -dh Zaključna tekma na plastiki 70 skakalcev iz 8 klubov je v nedeljo nastopilo na zaključni prireditvi sezone na plastiki na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Mladinci so tekmovali za naslov republiškega prvaka na plastiki, člani pa so se pomerili v meddruštvenem tekmovanju. V konkurenci mlajših mladincev so imeli daleč največ uspeha skakalci ljubljanske Ilirije, prvo mesto pa je Ilirija imela tudi med starejšimi mladinci. Naslov prvaka je osvojil Kajzer. Presenetil •je Branko Finžgar, ki je osvojil 4. mesto, čeprav ni v reprezentančni skupini 12 najboljših jugoslovanskih mladincev, ki se pripravljajo za novo zimsko sezono. V konkurenci članov je v odsotnosti najboljših zanesljivo zmagal Kranjčan Gorjanc. Rezultati — MLAJŠI MLADINCI: 1. Anžel 182,1 (40, 39,5), 2. Bantan 176,7 (42, 42), 3. Berčič 168,1 (42, 40), 4. Bogataj (vsi Ilirija) 167,6 (41, 40), 5. Kavčič (Logatec) 156,7 (38,5,38), 9. Pivk (Alpina) 145,4 (38,5, 39,5), 12. Benedik (Triglav) 140,0 (37, 35,5); STAREJŠI MLADINCI: 1. Kajzer (Ilirija) 202,1 (44, 45,5), 2. Jenko (Križe) 198,0 (44, 46), 3. Justin (Jesenice) 194,9 (45,5 45), 4. Finžgar (Triglav) 191,3 (44,5, 44), 5. Žigon (Logatec) 184.0 (42, 42,5), 6. Demšar (Križe) 181.1 (42,5, 42), 7. Kejžar (Triglav) 145,5 (41, 41,5), 10. Zelnik (Triglav) 164,5 (43, 44,5 p.), 11. Burjak (Alpina) 158,7 (39, 40), 13. Polanič (Triglav) 135,0 (39, 38,5 p.), 14. Pičulin (Triglav) 122,4 (33, 32,5); ČLANI: 1. Gorjanc 217,4 (48, 50), 2. Kobal (oba Triglav) 205,5 (46, 46,5), 3. Dovžan (Jesenice) 201,1 (46, 46), 4. Miri Turk (Logatec) 201,0 (42,5, 47,5), 5. Ilnikar (Ilirija) 200,5 (45,5, 47), 8. Bukovnik (Triglav) 189,4 (44,5, 43,5), 9. Grosar (Triglav) 186,1 (43,5, 43,5). J. Javornik Ropretu še en naslov V nedeljo se je v Litiji s slovenskim gorskim prvenstvom in kriterijsko dirko v počastitev aktivistov OF končala letošnja kolesarska sezona. Lahko rečemo, da je bila za kolesarje kranjske Save zelo uspešna, še posebej pa so se izkazali mladinci, katerih uspeh tudi tokrat ni izostal. Tako je Bojan Ropret na progi od Litije do Vač (12 km) osvojil še en naslov republiškega prvaka. V ilustracijo naj poudarimo, da bi se po času v članski konkurenci uvrstil na četrto mesto. Odličen je bil tudi Bojan Udovič, ki je pristal na tretjem mestu, Darko Reven pa se je izkazal v kriterijski vožnji, saj je bil drugi. Rezultati gorskega prvenstva SRS turisti: 1. Škafar (Pomur- Ustanomi občni zbor SK Študent Kranj je presegel vsa pričakovanja, saj se je že na prvem zbralo kar 80 ljubiteljev zimske rekreacije. Vse kaže, da bo nori klub ime/ dovolj članstva, saj je odprt za vse. je), 2. Beton (Sava), 3. Škrbinek (Krško), 5. Rozman, 6. Debelak, 9. (ihiderman, 12. Kralj, 13. Draksler, 14. Urbaru (vsi Sava); mladinci: 1. Ropret (Sava) 21,00 2. Krhlikar (Rog) 23,10 3. Udovič 23,50 7. Reven 24,37, 9. Koželj 25,06, 12. Pečnik 25,14, 16. Koder 26,02, 19. Štiren 26,11, 21. Lombar 26,49, 27. Frelih 28,29, 30. Kozjek 31,22, 32. Pflaum 33,30 (vsi / Sava); člani: 1. Leček (Astra) 20,36, 2. Končar (Rog) 20,43, 3. Frelih (Rog) 20,56, 5. Valenčič 21,08, 7. Žagar 21,56, 8. Hvasti 22,17, 10. Rakuš 22,29, 12. Terglav 23,39, 14. Knaflič 24,32, 16. Dovč 24,59 (vsi Sava); rezultati kriterija po Litiji — mladinci: 1. Fumič (Lokomotiva) 13 točk, 2. Reven (Sava) 11, 3. Štih (N. mesto) 10, 4. Ropret 8, 5. Udovič (oba Sava) 4, 6. Lisac (Lokomotiva) 3, 7. Krhlikar (Rog) 2, 8. Pucko (Branik) 2 točki; člani: 1. Frelih (Rog), 2. Pleško (Astra), 3. Bedekovič (MC Zagreb), 4. Vidmar (Astra), 5. Valenčič (Sava}, 6. Kunaver (Partizan Beograd), 7. Zakotnik (Rog), 8. Leček (Astra). F. Jelovčan Pred dvema letoma je kranjska podružnica Ljubljanske banke na Gorenjskem v osnovnih šolah začela ustanavljati šolske hranilnice. Najprej so jih ustanovili v petih osnovnih šolah, danes pa jih je že 16. V njih imajo učenci prihranjenih prek 260.000 novih dinarjev. S to obliko varčevanja bodo v prihodnje še nadaljevali, saj je cilj, da bi čez čas imeli v vsaki osnovni šoli in kasneje tudi v srednji šoli šolsko hranilnico. V kratkem bodo takšni hranilnici ustanovili v gimnaziji in ekonomski srednji šoli v Kranju. Pri tem pa je pomembno, da šolske hranilnice ne pomenijo zgolj varčevanje, marveč predvsem vzgojo najmlajših. O tem so obširno spregovorili na sobotnem posvetu mentorjev šolskih hranilnic na Bledu. Franc Fister, predsednik sveta mentorjev šolskih hranilnic in ravnatelj osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici: »Šola danes ne sme biti sama sebi namen, marveč mora biti v nenehnem stiku z vsakdanjim življenjem. Danes poznamo v osnovnih šolah različne oblike izvenšolske dejavnosti. Ena takšnih, ki je zelo hitro zaživela na naši šoli, je tudi šolska hranilnica, ki deluje v okviru pionirskega odreda. Ze včasih so učenci pri nas namensko varčevali, odkar pa imamo hranilnico, se je ta dejavnost še bolj razvila. S prihranjenim denarjem sami gospodarijo. Varčujejo za knjige, izlete in podobno. Šolska hranilnica, ki si po sedanjih pravilih od obresti na prihranjeni denar prav tako lahko ustvari določen kapital, pa samoupravno odloča o porabi tega denarja. Postaja nekakšna notranja banka, ki pomaga razvijati tudi ostale dejavnosti. Prav zdaj razmišljamo, da bi s sredstvi hranilnice nabavili smučarske čevlje za učence. To bi bilo seveda nekakšno kratkoročno posojilo, ki bi ga z drugimi oblikami dejavnosti potem vrnili. Mislim, da imajo šolske hranilnice še lepo perspektivo, posebno ko bo enkrat steklo celodnevno bivanje otrok v šoli.« Vera Rulmin, mentorica šolske hranilnice v Kranjski gori: »Šolske hranilnice postajajo na Gorenjskem že izrazita oblika izvenšolske dejavnosti. Začetek je bil sicer skromen. Vendar z vztrajnim delom in zavzetostjo Ljubljanske banke so danes na Gorenjskem od 28 šol šolske hranilnice že na 16 šolah. Seveda je zelo pomemb- na pri delu šolskih hranilnic prav vloga mentorja. Njegova skrb mora biti, da se vse skupaj ne vrti zgolj okrog denarja, marveč da spodbuja tudi druge oblike kot so upravljanje, odločanje in usmerjanje prihranjenega denarja. Skratka, pri učencih je treba zbuditi čut odgovornosti. Prav zato bi v prihodnje morali to delo drugače vrednotiti kot ga sedaj. Vse izvenšolske dejavnosti so danes pri nas nagrajevane. Delo mentorja-v šolski hranilnici pa ni lahko. Mislim, da je to vsaj enakovredna oblika ostalim vzgojnim dejavnostim, ki je zato ne bi smeli podcenjevati. Treba bi bilo najti skupni jezik z zavodom za šolstvo, temeljno izobraževalno skupnostjo in banko.« Dušan Roblek, šef oddelka za poslovanje z občani pri kranjski podružnici Ljubljanske banke: »Res je. V šolskih hranilnicah je danes poudarek na vzgoji. Uspehi se že kažejo, saj šolske hranilnice že postajajo tudi službe, ki učence odvračajo od potrate, jih navajajo na vrednotenje denarja in na pametno gospodarjenje. Seveda se srečujemo še vedno z začetnimi težavami. Tako ponekod nimajo ustreznih prostorov, ponek