leid umi. sievnKa so.
v umikih, o srečo iz. oprno wz5.
cena um no
iibela vaak dan popoldne, UvsenUl nedelje ln praznike. — Inaeratfc do 30 petit a 2 D, do 100 vrat 2 D 50 p, večji InscraU petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekHd beseda 2 D. — Popust po dogo-oru. — Inseratni davek posebej. — „Sloveneki Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Vpravnietro: Knall o va ni loa atav. S, prlttlöfe. — TcSeian stat. 394. Uredništvo: Knaflova nlloa it. 5, I. nadatrapfa. — Talafon s»*v. 34,
Bafr      Poštnina plaCana v gotovini.
Knjiga spominov
Dr. Ivan Lah, profesor ljubljanske« ga liceja je pravkar izdal prvo knjigo spominov. V tej knjigi poroča o svo* jem novinarskem in nacijonalističnem delovanju do izbruha vojne. Knjiga ni samo opis osebnih dejanj, marveč prav blesteče napisana slika velikega naci« jonalističnega pokreta, ki je bil zajel v tistih dveh, treh letih pred svetovno vojno vso slovensko omladino, velike kroge slovenskega meščanstva in tudi seljaštvo po deželi. V tem vernem in dokumentär? čnem opisu tedanje dobe, tedanjih jugoslovenskih idealov, borb, verovanj, hrepenenja po nacijonalnem odrešenju leži važnost m dragocenost tega izdan j a. Dr. Lah slikovito opisuje dogodke, ki so se odigravali po redak* cijah krajnih nacionalističnih listov, s posebno vnemo opisuje delovanje t bivšem «Dnevu».
Knjiga spominov pa ni namenjena samo preteklosti. Obrača se na današ* njo omladino, na današnji naš rod, na našo celokupno javnost. Je v pravem pomenu besede politično in nacijonal* no vzgojna knjiga! Kaže nam del naše preteklosti, naše najbližnje preteklosti, ki je po energiji, smelosti verovanja in \>išini ciljev daleč prekosil ostale naše dobe. Koliko življenjske energije je bilo v tistem rodu pred vojno, ki je začel kljubovati mogočni Avstriji, ki se je napojil na Slovanstvu in gledal z iredentističnimi očmi napram Srbiji, napram Jugoslovenstvu, napram Jugo« slavi ji! To je žuborelo življenje, tu je bilo vestnega pripravljanja na veliko prosvetno in politično delovanje po dokončanih visokošolskih in srednje« selških študijah!
Naši predniki so že vedeli, kaj delajo, ko so od 70. let naprej vzgajali našo javnost vseslovanstvu! Vzgoja vselovanskega čutenja je morala pro? dreti na plan in se kakorkoli praktično in konkretno izživeti. Izživela pa se je pri nas kot jugoslovenski državno*po= litični in iredentistični pokret. Mladi* na, ki se je vzgajala v vseslovanskem občutju, je naravno prišla do jugoslo« venskega prepričanja, do jugosloven* «kega ider'-'zma. To zvezo doslej še nismo ^ovolj povdarjali, kaže pa na edino pravi Air in temelj jugoslovenc skega pokreta med Slovenci.
Spomini, kakor so dr. Lahovi, nas tako opozarjajo na veliko dobo, na e:r!cdino pred vpojno, na jugoslovenski pokret, kc se je se gibal pod vislicami in ko je tvegal eksistence, vse v mla* dostnem razpoloženju, v prekipevanju energij in ljubezni do lastnega naroda. Pesimizem, ki je gledal na propadajoče mt rjširfskc meje, se je izpremenil v največji jugoslovenski optimizem. Kla* vrni položaj na manjšinjski periferiji ie sam od sebe kazal na edino rešitev, na jugos!oven*:ko državno ujedinjenje.
Ko listaš po tej knjigi spominov iz najsvetlejše nacijonalistične dobe Slo* vencev, se zaveš, da je v tisti omladini, v Ustih neustrašnih borcih tlela globo* fea, neodoljiva sirast za javni blagor, -ari za velikimi dejanji, hrepenenje po najvišjih ciljih Človeškega življenja: po državnem ujedinieniu in osvobo^ jen ju! V tistih mozgih je plamtela ne* izgnana želja po svobodi, je gorelo strašno sovraštvo do hlapčevstva ...
Teh velikih nagonov, teh strasti da-nes ni več v naši javnosti, v naši omlas tlini. Tiste nekoč prekipevajoče dušev= ne in nacijonalistične energije ni več med nami! Zato je tudi naše javno življenje tako uhožno, tako malo svets Jo in odiiševljeno, dn nas je lahko sram p~ed vsako «Knjigo spominov»! Sram pred tisto omladino, pred tistim nacijon:.Vističnim pokretom, ko ni tre* pet al pred avstrijsk3mi rabi ji, pred onU rr.i, ki so verovali in delovali z vso strast) mladih, nepokvarjenih samo za rzLrodic ideale.
Morda poreče kdo: Kjer ni več bor* be, ni idealov, ni energij. Tako je, toda borbe nas še čakajo. Imamo neodre* šeno domovino, za katero s^ bomo mo* r. "* pripraviti enakim oduševlienjem, tvrtk- - se je pripravljal« omlädina ru jUkoslovensko državOr
Kuho le Radič poste! iz Savla Pavel
Radič ni verjel, da se Trne na menica kralja« — Svoji ženi je
— Zagreb. 21. aprila. (Izv.) V političnih krog-Lh v zadnjem času živahno raz-pravljajo o vzrokih, zakaj je Stjepan Ridic" tako nepričakovano preokrenil svoj plašč in se odpovedal republikansrvu. Vsi so edi-I ni v tem, da se je preorijentiral samo iz I strahu, ker se je začel resno bati za svojo J kožo. Pravijo, da le bil Radič tako trmast I pod Davidovičevo vlado samo zategadelj, ker ni verjel, da bi še kaj mogel prit! na krmilo Pašni Za to je bM Radič ves zmeden, ko je Davidovič padel in ga zamenjal Pašič. Sprva je hote! pobegniti, pozneje na se je skril in hotel Iz svojega skrivališča delati politiko. Prepričan je b'l, da dobi pri volitvah vsaj 110 mandatov. S temi mandati je nato hotel po volitvah nastopiti v Beogradu in diktirati Srbom svojo vo1}"». Ta načrt so mu prekrižali, ko so ga zaprli. Ko je uvidel, da so mu splavale vse nade po vodi, je postal malodušen. Iz zapora ie poslal po bivšem ministru dr. Pelešu spomenico kralju, v kateri sc je odpovedal re-
krmilo Pašič« — Radičeva spo-narekoval govor za P. Radiča«
pubMki in se izrekel za monarhijo pod pogojem, da ga Izpuste na svobodo in prizna-jo Hrvatski skromno avtonomijo, teda brez S rem s. Dalmac'fe hi 8?sn?. To spomenico je dobil v roke tud! Pašič, a ni dal nanio nobenega odgovora. Šele ko je Radič urg> ral, naj se njegove ponudbe regijo, mu ie Pašič sporočil, da se hoče z radičevri pogajati šele, ko se javno izjavijo v parlamentu za državo in kralja. Ko je Radič uvidel, da zanj ni dru.ie rešitve, je poklical k sebi svojo ženo MaFenko ter ii d ktira! 20-vor, ki ga je le-ta nato izročila Pavlu Ra-diču z naroČilom naj ta govor prečita v narodni skupščini. Obenem ie Pavle RadTč dobil povelje, naj be;>edi!a tega govora t.e pokaže nikomur n;ti svojim najožjim so-nvSljeuikom v poslanskem klubu. Tako se je tudi zgodilo. Zato je tudi izzval Pavi«; Radič s svotim govorom v parlamentu taksno senzacijo. To je zgodba spreobrnitve Stjepana Radiča iz hrvatskega Savla v ju-goslovenskega Pavla.
Vihar na Bolgarskem se ft ni pole
Ljnt boj kapetana Mmkova s Dolicüo. — Bolgarski oficirji zapleteni v zaroto« — Nemiri v Plovdivn, Vami In Burtfasu« — Pripravljen atentat na našega poslanika v Sofiji« - Ubitih 19 generalov«
— Beograd. 21. aprila. (Izv.) »Politika« m »Vreme« danes objavljata zelo obširne dopise svoj:h sofijskih dopisn;kov o revolucionarnem gibanju na BoJgarskem in o tragičnih dogodkih zadnjih dni. V celoti dopisi potrjujejo prvotne kratke vesti.
— Solila 21. aprila (Izv.) Politične oblasti nadaljujejo preiskavo glede atentata v katedrali sv. Nedelje. Izvršene so mnogoštevilne aretacije. Aretiran je bil sorodnik kapetana M i n k o v a, dijak M i n k o v, ki je sodeloval pri atentatu. Bil je postavljen pred vojno sodišče. Obsojen na smrt je bi takoj ustreljen. Glede samomora rez. kapetana Minkova poročajo listi mnogo podrobnosti. Včeraj 20. t. m. ob 9. zjutraj so močni oddelki vojaštva, orožništva in naroda^ milice popolnoma cernlralj hiše v ulicah Isker, Dunav in drugod. Močne patrulje so nato pričele s hišnimi preiskavami. Šle so od hiše do hi§e. V hiši št 46 ulice Isker v stanovanju dr. Kohena so patrulje odkril'* skrivališče kapetana Mmkova, 4 komunistov in 1 Rusa. Prav dobro o skriva'išču obveščena policija je ukrenila vse da ji prida Minkov živ v roke. Okoli hiše je bil postavljen močan kordon vojaštva in orožništva. Močnejši oddelek je nato udri v hišo. Minkov Je prijel za orožje ter začel streljati. Streljanje je trajal knkih 80 minut. Nato je ponehalo. Varnostne oblasti so prodirale dalje v stanovanje dr. Kohena, dobro vedo*, da je Minkovu pošla municija. Minkova so našli samega z revolverjem v roki. Na vojaštvo sta padli tudi dve bombi. Minkov, ko je videl svoje nasprotnike, da ga skušalo prijeti, si je zadnji strel iz revolverja pognal v glavo ter na mestu obležal mrtev. Njegove prijatelje, štiri komimiste in Rusa so prijeli in odvedli v zapor. Pri Rusu, ki *e bil pred kratkim prispel iz Moskve, so našli natančno izdelani načrt za revolucijo na Bolgarskem. Glavna sotrudn'ka Minkova oficir Kratov in Jankov sta še pravočasno pobegnila v Jugoslavijo.
Listi objavljajo daije podrobnosti, kaka se je Minkovu posrečilo postaviti v cerkev peklenski stroj. Minkov ie ponudil cerkov-nku 200.000 levov, da mu dovoli, da sme v katedrali prisostvovati pogrebni slovesnosti po umorjenem nar. posl. Georgijevu, pod pretvezo, da bo s fotografičnim aparatom posnel momente pogrebne svečanosti. Mesto fotografičnega aparata je Minkov prinesel r katedralo aparatu s'iceu p kleziski stroi ter ga postavil v severni del katedrale:
— Sofija, 21. aprila. (Izv. Širijo se vestf, da so nastala med kraljem Borisom in min predsednikom Cankovim veUkn nesoglasja in da je prišlo do konflikta vi de z vlad -r-fem. Kralj je zahtevi, da mora vlada Can-kova nemudoma odstopiti.
— Sofija, 21. aprila. (Izv.) General Fi-Cev je pod le frei ranam, dobljenim povodom eksplozije v kate-lralf. Doslej 30 izkopali Iv razvalin 19 generalov in 10 polkovnikov. General Tiee\T je sokolova! pri sklenitvi balkanske zveüe l&lfi in pri savesnl-ski pogrxlbi med SrbÜo in Bolgarsko.
— Beograd, 21. aprila. (Izv.) Močni kor-doni policije In vojaštva z narodno milico straži jo noč ln dan pošto in brzojav, posam-na ministrstva, dvor, občinsko upravo, stanovanje min. preds;?dn\ka in še dru*ra javni 7>:>3lop«a. Novfuaxj! se na morejo svobodno güati. Vau informacija bivaj-* oi načelnika tiskovnega urada, kl ja edini kompeten-
ten za informacije inozemkeicu tis'in. Njegova poročila vele, da vlada povsod na Bolgarskem red in nrr. Nasprotno pa naglaŠa!o dobro poučeni krogi, da je prišlo v več krajih Bolgarske, uätobitc* v severozapadnih delih do ostrih spopadov med uporniki in vlad nimi četami. V Plovdvu, Varni fn Bnrsasu ?e je vojska razdelil?! v dva tabora ln se vrše medsebojno krvavi spopad!. Posadka v Vratcih je pristopila na strani zemljoradni-kov. Mnogi kmetje so zbežali v planine.
— Beograd, 21. apriia. (Izv.) Bivši bolgarski poslanik na na?em dvoru Kosti T o -d o t o v in bivši poljedelski minister O b o v najodločnejše dementirata obtožbo bolgarske vlade, da bi bila kot bolgarska err igranta soudeležena pri akciji, naperjeni proti sedanjemu vladnemu režimu na Bolgarskem.
Obov in Todorov sta v tmenj bolgarskih zcmljoradnikov in beguncev naslovHa na Ameriko, Anglijo, Francijo, Češkoslovaško, Poljsko. Jugoslavijo, Belgijo in na ves svetovni tisk apel, v katerem prosita za intervencijo vsega kuUurnega sveta proti sedanjema bolgarskemu ležima, naglašata med drugim, da preti ne samo Bolgarski, marveč vsemu Balkanu in Evropi sploh velika nevarnost, da izbruhne krvav konflikt za slučaj, da sc ne vspostavi na Bolgarskem režim zakonitosti in reda. Sedanja vlada na Bolgarskem vedno ogroža mir in javni red, treba je, da se povrnejo Bolgarski dnevi dela in reda.
Po poročilih \z Sofije še ni vzpostavljen splošni red in mir nu Ivoigarskem. Se vedno so ostri spopadi med vladinimi četami in uporniki, ki so se povečir.i umaknili v ne-pristopne plttnlne, od koder napada»o po-sa-mie vojaške posadke in str2Že.
— Beoprad, 21. acrila. (Izv.) Po poročilih iz Sofije so politične oblasti izvršile mnogošievunie aretacije korrrunistov in zemlieradnikov. Interesantno je, da so v komunistične - zemljoradniško zaroto vpleteni tudi mnri'Si bolgarski oficirji.
— 3eo£r£d, 21. apri'a. (Tzv.) Iz Soffts javljajo: Včeraj dopo'dne je bil jujosV. venski poslanik Milan R a k i č obveščen od strani policijskega ravnatelja, d^ pripravljajo proti njemu atentat. Atentat, ki so ga zasnovali komun.'sti, ima končni cilj izzvati krvav konPikt med Jugoslavijo ln B>'-garsko, kar bi bilo v Interesu boljše viške propagande na Balkanu. Z ozironr na kritično stanje zastopniki zunanjih držav üe prihajajo na ulice in s>o zaprosili za vojaško stražo.
Intervencija Italije ¥ Wppsül
Sestanek dr. Ninčic in Mussolisii
— Rlniv 21. aprila. (Izv.) Privatne informacije rimskih listov narrlašajo. tfa namerava itsiijerrka vlada skupno z .fitcrosJavifo izvesii v Sofiji posebno intervencijo za sl:-čaj, da ne prenehajo krvavi konflikti med vlado in opozlclionafniml akupaamL Italija se najpreje obrne na vse evropske velesPe za mandat intervencije in nato namerava napravili te»ei: homatijam r<a Bv?!£arskem. FGtiiSčm fcr-jgi tatSI satr?«i$jo da e v kratkem sestaneta min. predsednik Mussolini ?*i Jturoslovenäkl minister dr. Ninčlč. Oba dr«
žavnfka bodeta na tem sestanku obširna razpravljala o položaju na Balkana z ozi-rom na dogodke na Bolgarskem. Italija je drugače zelo interesirana na Bolgarskem.
PROTEST JUGOSLAVIJE PROTI POVIŠANJU BOLGAR-SKE VOJSKE.
— Sofija, 21. aprila. (Izv.) Bolgarska vlada ie zaprosila pri poslaniški konferenci v Parizu za povišanje vojaškega kadra. Pod predsedstvom maršala Fochu je včeraj v Parizu medzavezniška vojaška kontrolna kcrrr'sija sporazumno na predlog sofijske kontrolne komisije dovolila povišanje kontingenta za 10.009 mož. Ju g o slovenska vlada je proti zahtevi Bolgarske protestirala, naglašujoč, da je bolgarska vojska itak dovolj močna ia da ie sedaj šteje nad 30.000 mož.
AMERIKA m DOGODKI NA BOLGARSKEM.
—■ Ne-ä'york, 20. aprila. (Izv.) AmeriSfca javnost s pozornostjo zaslediš najnovejše dogodke na Bolgarskem in na Balkana sp?oh. Ker je tudi ameriško ja^no mnenje, preprčano o tem, da so pri teh dogodk'l; angažirani ruski bo'jseviki, \ porabljajo nasprotniki ruskih boljševikov dogodke v to, da agitirajo proti priznanju sovjeiske v!ad^ od strani Amerike. Ta agiacija je zelo uspešna in računajo, da Amerka res odlogi rešitev priznanja sovjetske Rusije od strani Ameriških zedinjenih držav.
Öü'böd ministrskega predsednika iz Dalmacije.
— Beograd, 21. aprila, flzr. Ol> 12.) Danes 1e tretü dan pravoäLavnik velikonočnih pravnikov. Pc!i:t':5r.o üal» popolnoma poc-iva. Nfkalcili &otSCßSkonr v pr«dH«>£-«tvu mdnJotr-fkega svata. Vlada je dane^ prejela iz Cavtata obvostilo, da je ob 10. do. poldne ministrski predsednik g. Nikola Pa. 5ič zapustil Cavtat ter je kresi! proti Sarajevu, kjer ga sprejme Nj. Vel. kralj Aleksander v IlidžS v da!jSi ardiieact. Politični krogi trdö, da mrni-strski predsednik pri tej priliki predloži kralju v podpis ukaz o delni rekonstrukciji svojeg* kabmeta. Prihoda ministrskega predsednika g. Nikolo Pa&Ica v Beograd pričakujejo za jutri popoldne. To Se ni gotovo in J« apI^Sni v Lis ta, da vladini krogi masklrajo potovanje Paši-čevo.
V ministrskem svetu ad bilo dane* ni-kafeih posvetovanj. Namestnik ministrskega predsednika, minister Marico Gjurtčič je prišel le za kratek čas v ur«.d, da je pregledal poäto Iti rešil tekoče uradne 38deve.
Zunanje ministrstvo nI danes dopoldne preje!o nlkakrlh nadaljaih poročil iz Sofije glede razvoja kritičnih dogodkov. Beograd je dopoldne brex vswtldh podrobnih poročiL
Vlada je danes zjutraj odposlalo brzojavno vea poročna o položaju na Bolgar-6kem mrni-sti-skemu predsedniku v Cavtat.
ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI MINISTER V VARŠAVI.
— Voršavm, 21. aprila. Poljska brzojav* na a^?ntura objavlja: Zunanji minister Čec škoslovaške republike dr. BeneŠ je včeraj ob 14.30 prispel v Varšavo.
Dr. Bericš je včeraj, kc jc hotel pose* riti maršala sejma, doživel incident, ki je zahteval človeško žrtev. Med avtomobilsko vožnjo je šofer vo^il tik ob nasipu cestne železnice. V trenotku. iro je avto pri vozil mimo tramvaja, je iz tega izstopil časopisni kolpcrter ter prišel naravnost pod avtomo» bil. ki ga je smrtno povozil. Navzoča mno* :''ica jc skušn7a neprcvidne^ti šoferja Iinčati. Zunanji minister ie prestopil v dr^gi a\i:o* mobil ter se odpeljal k marSatu. Za danes ob 11. dopoldne je določen cficijelni šesta« nek dr. Beneša in jemske£a mariala, oziro= iüii ministrskega predsednika.
ITALIJANSKO-JUGO SLOVENSKA POGAJANJA.
— B^ojrrad, 21. aprila.  (!kv.> Italijanski pos'anik na našem dvom g. Bodrero jc včera' popoldne zelo öo'go konferiral s r-omoenikom zv.><. ministra k. M s r k o v ;-6em o nadaljevanin konference v Firenz1. Nerešena so še ta-Ie \-prašanja: a) vprašanje odvetnikov, b) vprašanj« a"rodne mtn»-?!ne Ha  Feki, c)  vprašanje Srpenice-vprašanje prfe^IaaTlS Tb?r,n d1? Revel nr T> ki, e) vpra<.T«5e iraaBaiwev in ti vpr: afrara Ia eksproprijaciie.
NEMIRI V KAPSTADTU.
— London, 31. aprila. (Izv.) Iz Kap-Stodta prihajajo poročila, da so v Pliiinfon-tahiu izbruhni 1 nemiri domu jircv. PolicÜÄ je prou iz£T.edn;Kom, ki jih ie bi'o več tisoč, vporaoHa orožje. Število mrtvih Se Qi znano. Žrtve so velika. t
VODJA ČRNOGORSKIH ODMETNIKOV POBEGNIL.
— Beosrad, 21. aprili. (Izv.) Tz Ceti-nja poroča a Polit ka da ]e včera! okoli 14 popoldne pcbesnil \t sodnih aeporov vo<üa črnogorskih odmetnikov dr VukaJta Mar-kovic, na katerega glavo ie bila razpisa* na nagrada 50.000 D>.i.
GROZOVIT ČIN PEZERTERJA V PETROVARAD1NU.
— Beograd, 21. janu?.iia. (izv.* Iz Pe> trovaradina javljajo, da ;e na velikonočni praznik izvršil tain neki vojak Arcavt Muk« rsr Ka?3n grozovit zločin. Svoiečasno fe bil ubežnik. PrUniaii so ga nazaj. Na praznik je moral stražiti pri taküimenovanih be-OKradskih vratih. Ko sta mimo Prišla poroč-cika M;f.*n P a n i c ki Du^a:) Kokotovld \t na nju namerih puško ter iu ustrelil. Krnu* lu nato je ustrelil Se ruskega »olkovnlki Uskenskes« ter pobesni I proti r ruški zori Puško, čevlje in šajkačo je \ ii>'-! v stran. Pri Pruski sori Je ustavi! nekega seljaka trr ?a prisilil, da se je sleke? vrh:*:; obloKc\ ki jo je nato s^m nataknil in zbegal.
ZA ODPRAVO POTNIH VTZOV.
— Beograd, -0 v\a (lav.) Koikor poročalo iz New yorka je apsejel u^s poslanik v Waahtnstona Jr. Treale - Faviti^ r.otci držnvneffa departemant« uaerlikü Zdrniesili držav, v katerem inrek» «mer*. ška vlada »vojo Seljo Ln svoj prftdlos« do bi vce dr£?.ve odpravile prelcoraeafijd svojih rrei potrJSks vizt.
— Prag--:, JO. :^}>ri'a (lav.) V rladaft krocih aatrjnjojo, da boJo potnidka \"iza v kratkem odpravljena. V tem tyz\rv ee Tk postopalo siop.'jjfcmf. Najprvo ve bodo t* v Iz o. ?.r.Jt4.nt z.-j!.tp*£». itSto jjs pcoo'»^Cfm» od. pravUa. Italija je asi Ca predlöc Äe j^.'^tal«^ dočlm je Pr.f!j^>ca v.j.aka pogajanji v t«i oRiru za enkrat odlrHmila.
AVSTRIJSKI SPORTNIKI V PARIZU.
— Pzriz, 2*J. apriia. (Izv.) Včeraj se j« vršila raed Francijo in Avstrijo prva med« državna tekma po vojni. Avstrijafco moštvv je bilo zelo gostoljubno spreieto. Tekmi ji prisostvovalo nad 30.000 ljudi. Zmagala jO avstrijska reprezentanca po krasni igri i 4 ; 0. V polčasu so vodili Avstriji s 3 ; 0
DALMATINSKI SODNI ARHIVI V GRADCU.
— Beograd, 20. aprila- (Izv.) 23. aprila prevzame poseben delgat našega zunanjega ministra dalmatinski sodni arhiv >• Gradcu.
BagpBBBBBBBg—   M——— jüjr..i j C/Ti iitfh'
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Hrastovi friai, od S—13 cm, od oti—6» em debeli, feo. meja: denar 1-iOO: lipovi hlod!, od 25 cm naprej, fco. naklad, post,: blago 180; bukova drva, 1 m dolž.. polsuha, fco. Ljubljana: 10 vag. denar 20, blago 2!?. zaključki SO, jarorjevi hloii, ori 25 era prem. naprej, od 3 m doli., fco. ir*fci»d. postaja, denar 428.
ŽITNI TtfU.
Pšenica Rosaie pa-r. Ljubijin« ilen. pšenica avstralska, fco. Postojna trans, bla-^o 442.50; otrebi pšenični debeli par. LJubljana bie.20 225; otrobe ošeničfH drobni, juta \reče, par. Ljubljana, blaso 195; koruza, zobnata. par. Ljublana, blago 215; koruzo rnedjtm., par. Ljubljana, bla-ifo 236: krom-ph ledilni, rumen, ico. Spi!je. trans., denar 130.
2Y^o drž. renta za vojno i&odo denat 159; 7% luvest, pos. iz leta 1921 blago 62; Ceiiska poso^intca dd. denar 210, bla^o 212; Lhrbljanska kreditna banka den. 217, blase 217, zaklj. 217; Merkantilna banka denar HO, bJaiso 126; Prva hrvatska štedinonica denar 325, bluso >^30; Kreditni zavod denar 190, blago 200; Strojne tovarne in livarne blago 134: Trboveljska premogokopna družba denar 385, blago 395; Zdrufene papirnice denar 100, blago 108: Stavbena den» 265, blago 280.
Zagrebška horza.
Dne aL'aprüa. Pros! promet. Radi  pokvarjene proge danes «aklfuc-I nOi tečajev nismo prejeli: V prostem pro* vtr so notirali: Curih 12.03. Praga 184 75 vydrfc 62.12, Parfz 184.75, London 297.75^ *% 254.75, Dunaj 0.0876.
Inozemske borze.
_ Curih, 21. aprila.   Predborza: Beo» ! grad 8.30—£375, Pariz 26.95 — 27.05, London 24 755—24.765, Milan 21.15—21.20, New-von:   24.755r-24.765.   Praga 15.325-15.375 Dunal 0.0072^—0.00729.
Tržaška borza dan^s radi praznika • potovala
Stran 2.
>S L O V E N S KI  NAROD« dne 22. aprila 1325
Stev. 90.
IV. skupščina glavnega Saveza državnik činovnika in sluiitelja
kraljevine SHS.
V nedeljo dopoldne ob 9. se je pričel v veliki dvorani Kazine kongres državnih nameščencev iz cele kraljevine. Udeležba je bila izredno velika. *Ja kongres so prispet! Številni delegati iz vse države, razon iz Črne gore. Kongres je otvorll v imenu Osrednje zveze javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo njen predsednik g. L i 11 e g, ki je pozdravil vse navzoče, tolmačil veselje, da je bila Ljubljana izbrana sta kraj tega važnega zborovanja, teT izrazil nado, da jim ostane bivanje v Ljubljani v najlepšem spominu. V imenu ljubljanske mestne občine je pozdravil zborovalce Clan ljubljanskega gerentskega sveta gosp. Josfp T u r k, ki je želel kongresu najboljšega uspeha. Predsednik glavnega saveza dr. Mihajlo Jovanovič je nato predlagal za častnega predsednika vseučiliškega profesorja dr. Milana Andonoviča iz Beograda, ki si je pridobil velike zasluge za ■zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Predlog je bil z viharnimi ova-cijami dr. Andonoviču sprejet. Dr. A n d o -novic se je zahvalil za zaupanje, poudarjajoč, da je uradništvo steber drŽave m kot tako mora doseči ono stopnjo, ki mu gre po socijalnem položaju. V imenu zborovalcev pozdravlja belo Ljubljano in brate Slovence. Vsem, ki se udeležujejo kongresa, kliče: »Bratje, dobrodošli!« Na predlog dr. Bračaniča iz Zagreba ie bila poslana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, ki smo jo priobčili že včeraj. Pred prehodom na dnevni red je g. Lil leg predlagal, naj se na dnevni red kot nova točka postavi tudi poročilo o prevedb! kronskih plač pen-aljonlsiov na dinarje. Predlog je bil med splošnim odobravanjem sprejet.
Nato je podal predsednik glavnega saveza dr. Mihajlo Jovanovič poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora. Poudarjal je, da ie bila. odkar se je vršil kongres v Novem Sadu dosežena prevedba kronskih plač v dinarske. Gimnazijski ravnatelj dr. Čukovič je poudarjal, da je srlavrri savez storil v vsakem oziru svojo dolžnost. Ako nI vsega dosegel, ni kriv on, marveč današnje razmere. Krivi so pa tudi oni tovariši, ki delovanje Saveza samo kritizirajo, izogibajo pa se vsakega dela. Krivci v tem pogledu pa so tudi oni, ki stoje izven organizacije. Uradniki zahtevajo šzplačilo razlik, ki so dolg države. Od te zahteve uradniki ne bodo nikdar odstopili. Ce so bile te razlike »plačane oficirjem, morajo biti Izplačne tudi državnim nameščencem. Državni proračun znaša 10 mili-iard. razlika pa samo 214 milijonov dinarjev. V razmerju s proračunom Je torej ta postavka naravnost malenkostna.
Nato je predsednik dr. Jovanovič podal izčrpno poročilo o delovanju Saveza za izboljšanje gmotnega stanja državnih nameščencev. Odbor se je posebno trudil, da doseže izplačilo razlik. Opetovano je posredoval pri vladi, toda brez uspeha. Posebno je tudi že po volitvah interveniral pri finančnem ministru. Zaman! Pred odhodom v Ljubljano je bil še pri finančnem ministra, ki rrru ie izjavil, da je vlada v zakonitosti zahteve po izplačilu razlik prepričana, vendar ministrski svet Še ni na jasnem, kakšna svota je potrebna za izplačilo teh razlik. Minister je nadalje izjavil, da smatra vprašanje razlik za zrelo, da pride pred •skupščino in se tam reši. Minister je obljubil, da vstavi potrebno svoto v zakon o dvanajstinah ter pooblastü predsednika, da to ugotovi na kongresu.
Gospod L i 11 e g se je zahvalil predsedniku za poročilo ter izjavil, da so državni nameščenci siti obljub in da zahtevajo dejanja. Minister, ki ne zna izračunati raz-uk, ne spada na to važno mesto. Nima nič proti temu. ako se na kompetentno mesto zopet pošljejo resolucije, prepričan pa je, da bo imela isto usodo, kakor vse njene prednice. Krivi pa so tega tudi državni nameščenci sami, ker se ne organizirajo v enotno falango in ne znajo nastopati s potrebno odločnostjo.
Predsednik slavnega Saveza dr. G j u r-čfč je priporočal, naj bi se s tem vprašanjem bavili pravniki in razmišljali, ako bi ne bilo mogoče, da se država toži na izplačilo razlik. Gospod Rista J a n k o v i d ?e poročal, naj uradniki po centralah energično pritiskajo na poslance in ministre, da pri vladi izsilijo izplačilo razlik. Gospod R a j k o v i č iz Novega Sada je predlagal,
naj se sestavi spomenica o neznosnem gmotnem stanju uradnlštva, ki Jo naj podpiše vsak državni nameščenec. To spomenico je treba Izročiti vladi in kralju. Ako tudi to ne bo zaleglo, naj se organizacija obrne na Mednarodni Savez.
Prof. dr. R a I h iz Celja Je podal zanimivo sliko obupnega stanja državnih uslužbencev v Celju. Na podlagi informacij je dognal, da dolgujejo celjski državni nameščenci bankam, obrtnikom In trgovcem okoli 2 milijona Din, pri trgovcih 589.500 Din, pri obrtnikih nad 400.000 Din. Uradnik je bil vedno dober plačnik in bo rad poravnal tudi sedanje dolgove, radi katerih imajo Škodo, predvsem obrtnki in trgovci. Izplača naj se mu to, kar mu gre po zakonu. Država naj v smislu čl. 123 dovoli uradništvu tudi posojila. Pribiti pa je treba žalostno in obenem sramotno dejstvo, da se more državne nameščence le z raznimi prlboljškl spraviti v organizacijo. Prof. Vlada Popovi i iz Skoplja Je zahteval, naj skice Glavni savez, ako v treh mesecih ne bo Izplačana dolžna razlika takoj izredno skupščino, ?rJ naj potem odloča o nadalmllh ukrepih. Obračunati je treba z onimi faktorji, ki so bili mačeha uradnikom in so najpreje Izplačali razliko najvišjim funkcijonariem države.
Na predlog g. Bratanlča iz Zagreba je bila nato sprejeta resolucija glede Izplačila razlike z dodatnim predlogom prof. Po-poviča glede sklicania izredne skupščine Saveza. Resolucija je bila odposlana finančnemu ministru in ministrskemu svetu.
Nato je poročal g. Vojin Gjuričlč o stanovanjskem vprašanju. Zahteval je, naj se 10?» prispevek, ki ga plačujejo državni dobavitelji nabavljalnhn zadrugam, da na razpolago za zidanje stanovanj. Ta prispevek znaša letno 40 milijonov. Naj se člen finančnega zakona, ki določa ta prispevek. podPljša za 10 let. Teh 40 milijonov naj se fzpopohii z dodatki rz rednega proračuna z letnimi f0 milijoni. Vlada izda posebni! zakon, ki bo dajal pobudo za zidanje novih hiš. Stanarina se naj zviša samo za 3- do 4krat. Gospod L i 11 e g je opozarjal na nevarnost, kf grozi držvvnim nameščencem z novim stanovanjskim zakonom, s Jcaterfon se bo zvišala najemnina najmanj 24kratno. Tega povišanja državni nameščenci ne morejo prenesti. Ako vlada dovoli v to povišanje, mora svojim uslužbencem orim *r*Hi zvišati stanarino. Vlada sme kvčejeimj dovoliti, da se najemenina zviša kvečjemu 12kratno. Lilegov predlog glede zvišanja stanarine, odnosno da vlada dovoli k večjemu 12kratno povišanje, ie bil soglasno sprejet.
Popoldne ob 15. se je nadaljevala debata o spremembi zakona o državnih trrd-nikih. Gospod L i 11 e g je prečrtal brzojavni pozdrav mariborskega velikega župana dr. Pirkmaierja ter nato izčrpno kritiziral ta zakonski načrt. Poudarjal je, da Ima ta zakon toliko nedostatkov, da bi potreboval 14 dni, ako bi ga hote! vsestransko obdelati. Ostro je kritiziral zlasti kategorizacijo In zahteval, naj se mesto položajnega sistema uvedejo čini ali pa stepeni. Položajnl sistem so vrgli v koš že povsodi v Evropi. Tudi pri oficirjih so ljudje z različno izobrazbo, vendar pa tudi nI nobenih kategorij. Ako je vlada sprejela nov sistem za oficirje, zakaj ne uvede tega tudi za državne nameščence. Državni nameščenci ne smejo biti odvisni od nobene stranke, marveč morajo služiti samo narodu ln državi. Da postane državni nameščenec neodvisen, naj se osnujejo zbornice za državne uslužbence. Tako naj bi imela posebne pravice predvsem, da lahko vsak trenutek intervenira pri vladi v prilogi držanih nameščencev. Ena glavnih uradniških zahtev pa mora biti stalnost. V to svrho je treba, da se člen 234. uradn. zakona črta. Državni nameščenci naj postanejo takoj stalni. Vpokojeni nameščenec naj ima iste pravice kot aktivni, saj je žrtvoval vse svoje življenje in moči državi in narodu. Ena glavnih zahtev Je, da se izenačijo penzije 6 plačami. Največja krivica pa so kronske penzije. Te se morajo nemudoma odpraviti. Glavni savez naj se zavzame za to, da se kronske penzije že s 1. majem preračunajo v dinarske. Govornik je nato stavil več tozadevnih predlogov, ki so bili med splošnim odobravanjem soglasno sprejeti.
Gospod Cergol je zahteval, nad država da nameščencem brezobrestna posojila za poplačilo njihovih dolgov, rn poudarjal potrebo, da se nameščencem z ozirom na nov stanovanjski zakon primerno zviša stanarina.
Gospod Živa no vič Iz Skoplja je v navdušenih besedah pozdravil Ljubljano in brate Slovence v imenu državnih nameščencev Iz južne Srbije. Nato je iznesel zahtevo, naj se plače državnim nameščencem v Makedoniji po dvoje, naj jim država sezida primerna stanovanja in naj se vpoko-jencem, ki bi hoteli ostati v Makedoniji, dodeH zemlja za stalno naselitev.
Gospod Mahkovec lz Maribora se je zavzemal za vštetje vojnih let v službo, kakor tudi za to, da dobi državna uslužbenka, poročena z državnim nameščencem. Iste draglnrskc doklade z ženo, ki je poročena z možem, ki ni državni nameščenec.
Gospod dr. S t e g e n š e k iz Ljubljane je zahteval., naj se ustanove zbornice državnih nameščencev in naj se ta predlog sprejme v uradniški zakon. Vs! državni nameščenci naj bi bili obligatorno člani te zbornice.
Oospod dr. M a r u c i je govoril v Imenu Društva konceptnih uradnikov za Hrvatsko.
Gospod Gjoka Popove, predsednik organizacije državnih vpokojencev, je zahteval izenačenje prejemkov starih in novih vpokojencev m priznanje znižane vožnje po železnicah za vpokojence.
V imenu društva vpokojencev za Slovenijo je govoril g. L i 11 e g. Zahteval je, da se odprava stanovanjskih doklad takoj prekliče, ker m" v soglasju z uredbo z dne 8. decembra 1924. Kar se je vpokojencem po krivici na prejemkih odtegnilo, naj se jim takoj povrne. Nato je prečita! zahtevo vpokojencev ter predlogal, naj se glavni Savez z vso odločnostjo zavzame za te »najbed-nejše med bednimi«
Na predlog Toma Jovanoviča je bil določen mesečni prispevek 25 par za vsakega člana za Osrednjo blagajno Saveza.
V osredji odbor so oiii z vskirkom izvoljeni :
Dr. Mihajlo Jovanovld, predsednik; Vojin Gjuričlč in Toma Jovanovič, podpredsednika: Milan Dilber, dr. Draga M i 1 o j e v i č, Milorad G j o r g j e v i č in Dušan P a v I o v i d, tajniki; Dragosliv O b-r a do vič, blagajnik; v nadzorstveni odi^r so bil! izbrani: dr. Dragotln Dačlč, Božidar R a S k o v i č m Zivko K a r a 1 a z i 6. Nato so govorili še gg.: Ristič, Ružič, Bratanič, Benkovič in Nefer^-vič. Ing. Ružič je stw'l predlo? glede izenačenja Šumarjev, Bratanič pa, naj odbor izdela resolucije z dodatnim! predlogi zborovalcev, ki naj jih nato predloži vladi. Dr. Benkovič je prijavil vstop Pokrajinske zveze državnfb nameščencev za Hrvatsko v glavni Savez. Neferovič je zahteval, naj Savez posreduje pri vladi, da se ustav! nadaljno premeščen je uradnikov in vzpostavi status quo. Na predlog g. Bra-tsnlča je skupščina soglasno sprejela, naj se prihodnji kongres vrši v Zagrebu, na kar te predsednik Aadonovič zaključil zborovanje.
Zvečer ob 20. »e je vršil v veliki dvorani Kazine komers, katerega se je udeležil rudi velika župan dr. B a 11 i č, v imenu mestne občine pa gerent L i k o z a r. Prva napitnica, ki jo je izrekel g. L111 e g, je veljala Nj. Vel. kralju kot pokrovitelju državnih nameščencev. Nato je govoril veliki župan dr. B a 111 č v svojem imenu in v imenu mariborskega velikega župana dr. Pirkmaierja ter želel uradništvu popolnega uspeha v borbi za zboljšanje gmotnega stanja. V Imenu mestne občine je pozdravil kongresiste gerent g. L i k o z a r. Predsednik AndonoviČ Je napil slogi in edinosti vseh državnih nameščencev. Gimnazijski direktor Čukovič iz Sarajeva je slavil zasluge bivšega ministra dr. K u k o v c a, sedanjega ministra dr. 2 e r j a v a m bišvega poslanca direktorja Reisnerja, ki so si jih pridobili za državne nameščence. Končno je nazdravil predsedniku Osrednje Zveze Lfllegu. Za umetniški užitek na prireditvi je skrbel pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje gospoda Prclovca.
Narodna zveza duševnih delavcev«
Kot zaključek uradniškega kongresa se je včeraj popoldne vršila ustanovna skupščina Narodne zveze duševnih delavcev kraljevine SHS. Na skupščfni so se odobrila pravila in delokrog te Zveze. Zveza bo
skrbela za organizacijo duševnih delavcev v naši kraljevini ter za njih gmotno in moramo dobrobit. Sodelovala bo tudi pri akcijah   sorodnih   mednarodnih organizacij.
Po pristopu Slovenske organizacije duševnih delavcev v novo Narodno zvezo se je konstrtuiral začasni odbor, ki bo vodil priprave za prvo redno skupščino.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. zvečer. Torek, 21. aprila: Zaprto. Sreda, 22. aprila: »Vdova Rošlinka«. Red R. Četrtek. 23. aprila: »Lizistrata«. Red C. Petek, 24. aprila: »Roka roko umiva». Pre*
mijera. Red £. Sobota, 25. aprila: Ob 5. uri pop. >Ros ners*
holm«. Dijaška predstava pri znižanih ce*
nah. Izven.
Nedelja, 26. aprila: »Roka roko uxpiva«. lav.
Opera: Začetek ob H 20. žvečit.
Torek, 21. aprila: Zaprto.
Sreda, 22. aprila: »Carmen«. Red F.
Četrtek 23. aprila: »Traviata« Red D. Go*
»tovanje tenorista Drago Hržica iz Za*
greba.
Petek, 24. aprila: Zaprto.
Sobota, 25. aprila: »Don Pasquale«. Red \.
Nedelja 26. aprila: »Aida«. — Gostovanje
gdč. Žaludove in g. Zdenka Knittla iz
Bratislave. Izven.
— Pri vUollnlsro Javanovlču-Bract. —
Včeraj je posctil naš urednik vijolin'sta Jovanoviča, ki ga na Angleškem imenujejo »Brača« radi krajše Izgovorjave, in ga In-tervjuviral o njegovih dosedajih umetniških uspehih po svetu. Gosp. Jovanovič je pripovedoval, da Je že kot 14-leten dečko dokončal slovito Sevčkovo mojstersko šolo na Dunaju. Že tedaj je vzbujal splošno pozornost. Nastopil Je opetovano na dvomih koncertih ter žel velike pohvale dunajskih umetniški krogov. Tedaj si je že omislil izboru e, starinske gosli slavnega Italijanskega goslarja Balestrierlja. Po premirju Je potoval v Pariz, kjer je tekom enega leta nastop'! na 10 koncertih. Igral Je tedaj n. pr. pred zbranimi zapadnimi diplomati, pred Wilsonom, Clemenceaujom in drugimi It Francije se Je podal v Anglijo, kjer Je tekom 5. let priredil nič manj kot 420 koncertov. Jovanoviča je angažira! spreten angleški impresarljo ln ta Je njemu, kakor tu-di slavnemu amerikanskemu tenoristu Ha-cketu, ki ga Amerikanci imenujejo drugega Caruso ali amerikanskega Caruso, omogočil turnejo po Avstraliji, Južni Afriki, Indiji -Ln seve tudi po Severni Ameriki. Iz vseh teh krajev hrani Jovanovič zelo obsežen arhiv umetnostnih ocen, ki so vseskozi laskave in ki hvalijo njegovo izredno tehniko in njegov sila hipnotično interpretacij). Amerikanska kritka je včasih hudomušna ln prinaša poleg strokovnih ocen tudi vse mogoče podrobnosti iz življenja Jovanoviča. Tako so ga svetovne novine že neštetokrat oženile z vsemi mogočimi krasoticami in mllijarderkami Angl:je in Amerike, kajti vi-jolinist Jovanovič ie obenem izredno zal mladenič, saj šteje komaj 21 let. Rojen le v Novem Sadu. V svojem repertoarju ima vso vijolinsko literaturo brez   razlike smeri
Igra klasične kakor roman'ične In najmodernejše skladbe. Pagan'nijcve in Sarasate-jeve skladbe pa sn danes v Angliji nemogoče. (Pagfminitis, Sarasitis imenujejo to bolezen!) Pri izvajanju po'a^a največjo pazn'o na interpretacijo. Pri tem se strogo drži napisane skladbe. Iz moderne literature igra skladbe ekstremnih angleških in francoskih skladateljev, na pr. Arthur Bllssa Vaughan Williamsa, Thomas DunhiJl.t, Edward Elsaria, Cyril Scotta, Frank Brid-gea, Tertisa. Naš uredn'k je omenil Jovano-viču, da ljubi LJubljana najmodernejše glasbene smeri in da naj upošteva to »slabos* -pri ev. dodatkih. Gosp. Jnvanovlč je o^-ljub'1, da to stori. Gosp. Jovanovič Je na Angleškem že tako priljubljen, da igra tudi za gramofonske plošče, kar mu donaša lepe dohodke. Svoje gosli je zavaroval za celih 2000 funtov, kar znaša v naši valuti 600.000 dinarjev. Iz Liubjnne pottje v Zagreb, Beograd in v ostala jugoslovenska mesta, da vidi zopet po daljšem presledku svojo domovino. Življenje gosp. Jovanoviča je življenje velikega umetnka, ki je vajen na velike koncerte. Iz Jugoslavije se vrne v Anglijo, kjer je angažiran za 5 let od novega Impresarija. Mesečno prejem«, po 3G0 funtov, zraven tega še odstotke koncertov. To so sicer materijalne strani, ki pa odkrivajo žitje in bitje modernega umetnika. Gosp. Jovanovič je polnokrvn! umetnik, ki bo še delal veliko čast naši jugoslo-venski domovini. Dobro in lepo bi bilo, d:1 poseti vsaj enkrat na leto redno to svoj': domovino, da prinaša iz velikega sveta nove skladbe in svojo čedalje popolnejše umetnost..,
— Koncert bratov Jovanovtčev. Občinstvo vljudno opozarjamo, da se vrši daner: zvečer ob 8. uri v Unkmski dvorani umetniški koncert bratov J o v a n o v ! č e v, svetovnoznanih umetnikov in sicer s sledečim sporedom: Glazunov: Koncert za gosli. 2.) Brahms: Rapsodija, Cervantes Gran Senora. Pik: Ples Olafa (klavir). 3.) Pal-m-gren: Romanca, Elgar: CapricI. Suk. Spev ljubezni (vijolin - solo). 4.) Lorelli: La fo-lia (gosli). Scot: Lotusland. Debussy: Ca.ke walk. Bridge: Flreflles (klavir). 6.) Beethoven: Romanca. Suk: Appasionata. Saint-Saens: Rondo (gosli s premljevanje.n klavirja). Vstopnice vseh vrst od 30 Din navzdol so na razpolago v Matični knjigami.
— Skladatelj Emil Adamič je posvet:! In fzročil orkestralnemu društvu Glasben Matice svoje najnovejše delo: Suito za godalni orkester »Ljubljanski akvareli«, v kateri opeva Ljubljano. Skladba ima šest slik kj nosijo sledeče naslove: I.) Jutro na Rož triko. 2.) Na tivolskem ribniku. 3.) V cerkv sv. Florijana. 4.) Na gradu. 5. Pri Sv. Kr Štofu in 6.) v Zvezdi. Kakor čujemo, bode orkestralno društvo izvajalo to delo že na svojem prihodnjem koncertu. 70^
— V založbi kr. zaloge Šolskih knjig in uči! v Ljubljani izide tekom junija t. I, šolska knjiga »Dr. Janko Beziak - Nemška vadnica, II. del, za osnovne, meščanske *n srednje šole«.
Julijska krajina.
— Iz podrobnost! o aretaciji pro!. Ve-bra ▼ Trstu navajamo to-le: Podkvestor je odredil, da se odpelje prof. Vebra v detektivsko sobo, kjer je ostal eno uro. Nato so ga odpeljali v fotografski atelje, kjer sega fotografirali, kakor se dela z navadnimi zločinci, v profilu ln frontalno, sliki so da*' številko In podpisali pod njo ime prof. Vebra. Potem le moral prof. Veber odtisnil svoje prste dvakrat in odtiske lastnoročna podpisati. Nato so ga odvedli v zapore k Jezuitom. Moral je na dvorišče k Jetniške-mu čuvaju, kjer so ga vtaknili v zapor pod zemljo potem, ko so mu odvzeli uro, kravato, očala in denar. V tem prostoru J3 razširjala nočna posoda strašen smrad čez par ur so izročili prof. Vebra orožniku, ki ga je uklenil in odgnal v omenjene zapore. Tam so mu zopet vse odvzeli in ga spravili v prostor, kjer je bilo že več ljudi. Pred vhodom so mu naložili s!amnTco, odejo, zglavie in posodo za menažo. V zaporu
fe izmučen hotel leči na slamnico, tu pa so se odprla vrata in civilni agent Je odpeljal prof. Vebra na kvesturo po potni list. Drugi dan se je moral odpeljati. Jugoslo-venski konzul Je mora! energično Intcrvc nlratl, ker je pol'cija imela namen, da pošlje dr. Vebrove dokumente v Rim, tačas pa b\ moral jugoslovenski znanstvenik tičati v umazanem in smrdljivem trZaškem zaporu Značilno je to, da so na policiji svetovali dr. Vebru, nal nikar ne hodi po mestu, ker bi bilo to lahko nevarno za njegovo Henje. Ali ga fe hote! f~šl tovskl trhlk Lu-petlna nblfl? Tržnškl prefekt Je bil pred kratkim odlikovan od jucoslovenske vladr. AH pomeni postopanje s prof. Vebrom njegovo priznanje za odlikovanje? — Med Slovenci je vzbudila vest o nečuvenem ravnanju s prof. Vebrom verkansko ogorčenje, katero odmeva danes po vsej Jugoslaviji ln pripravljajo se koraki, ki zahtevalo zadoščenje za tržaški kulturni škandal in zago-
OSKAR H.
30
azpad carstva
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Vojvodinja je napol glasno izrekla neko psovko in nato s prezirom pripomnila:
»Čemu Te naj to razburja, Nečak se je pač sprevrgel po svojem očetu. Končal bo tako, kakor njegov oče!«
»Ako ga pri tem ne obvaruje njegova mati Ta ga še drži na vajetih in ga hoče obdržati na buh.«
V kratkih besedah jI je povedal to, kar mu \t poročal dvorni svetnik Horting.
»Ta človek ima svoj načrt in si je hotel zagotoviti moje odobrenje, vsekakor zato, da bi si s tem kril svoj hrbet Nisem se hotel v nobenem oziru vezati.«
»Ali si popolnoma odklonil njegove ponudbe t.
>Nikakor! Nasprotno, tako napol sem celo dal svoje odobrenje, toda nobene obvezne obljube.«
>Kaj neki hoče? Ali moreš uganiti njegove namene?«
»Mož Je častihlepen, živi preko svojih razmer in ima dolgove. Tu ne manjkajo gonilne sile. Zdi se mi, da vidim jasno. Horting ima dve prekrasni hčerki, še mladi, toda že obe na slabem glasu. V družbi se iih yai skoraj ^mo^trgUvflft u o gibljejo, Ijubsanfrps/
r3no izmed njih bi rad obesil Karleku. Jaz bi mu naj pri tem držal lestev, ako bi mu v njegovi ka-rljeri grozila najvišja nemilost. Zato je prišel danes k meni. Ta njegov nastop naj jaz priznam kot zaslugo, storjeno zame.«
Vojvodinja je grozeče dvignila oči. Na njenem čelu se je pojavila močna guba.
»V tem se bo zmotil. Za takšne subjekte je umestno samo brezmejno zaničevanje. Ako bo nadležen, najdemo pač v njegovem službenem vedenju madež, da ga lahko izročimo oblastem.«
Nadvojvoda Je zmajal z glavo. »To ne gre, ako izvede svoj načrt, nimam nobenega vzroka, da bi mu bil nehvaležen. Lahko mu podelim kak naslov, kak red ali ukažem njegov avanzma.«
»Kaj nam lahko koristi? Zakaj bi mu naj bili hvaležni?«
»Najina deca nfma pravice <Io prestola. Karel je na-bližji dedič. Par neumnih afer, ki vzbude spomin na njegovega očeta, mu vzame vso popularnost. Zakon z ženo, ki nI njegovega stanu, ga izključuje od nasledstva. Oboje bi služilo mojemu namenu, da omogočim dedno pravico svojim otrokom. Sam nečem imeti prav nobenega opravka s to stvarjo, rad bi pa videl, ako bi se dogodki razvijali v tej smeri Najmočnejša zapreka je njegova mat!.«
Vojvodrnja, kK Je že 'do'go težko prenašala, rta stoji v dostojanstvu daleč za nadvoivodmjami, !e zamrmrala nekai beser}. ki niso donele kot posebna
»Ta pobožnjaška Saksonka je povsod na poti Celo pri starcu velja več, kakor drugi.«
*To pa zategadelj, ker nikdar od njega ničesar ne zahteva. Zato ji največ zaupa. Ona je dovoli pretkana, da tc ve.«
»Kaj hočeš sedaj storiti, Franc?«
»Čakati! Rad prepuščam času, da spravi s pota vse nepremagljive zapreke. Za enkrat moramo počakati na razvoj dogodkov.«
Vojvodinja je pritrjevalno prikimala. N*enl hitri, surovo odločni naravi je bilo sicer zoprno vsako Čakanje, potrpljenie ni bila njena krepost, vendar pa ji ni tu preostrijalo ničesar drugega Kakor je njena odločnost in žilava vztrajnost končno premagala vse zapreke, ki so se upirale njenemu zakonu, tako se je tudi nadejala, da bo z vztrajnostjo dosegla svoj prvotni namen, da ji zablišči na glavi cesarska krona. To je bil življenjski cilj, za katerega je lahko žrtvovala vse duševne in telesne sile in če treba tudi — kakšno življenje.
Vladali narod, svojo žilavo votlo vcepliptl m'-lijonom, to Je bila častihlermost plemiške hčerke, ki Je bila ponosna na veliko starost svojega rodn in ki je * odporom prenašala madež svojeg?, možu nevrednega rojstva. Niena močna, silna osebnost ie z lahkoto prekoračila vse meje v Ijubezn* in mržnii. Polovičarstva ni prenašala. Samo, kieT bi sila ne učinkovala, se je nrilagod^a za taktik^ počasnega čakanja. Tako tudi v tem primeru, ki Id mogel feiti važen same za bodočnost ia čegai.
razvoj se je lahko usmerilo v zaželjcni tir s pametnim in s spretnim udejstvovanjem.
»Usoda, ki nama je naložila tako veliko odgovornost, nam pokaže tudi pota, po katerih namerava stopati, ako hočeva izvršiti svojo nalogo,« je s povdarkom pripomnila.
XI.
Odpovedana ljubezen .
Tako so se posvetovali o bodoči usodi nadvojvode Karla. On sam je v največji nestrpnosti čakal na trenotek, da se zopet sestane s svo'o ljubico. Njegovo dušo je vznemirjala bolest soo-znanja, da je bil varan v svoji ljubezni. V mislih si je predstavljal prizor, ko bo v dramatskem nastopu očital kupljivi ženski njeno sramoto. Misel na ta obračun ga je tolažila in lajšala bolest, ki mu je sedaj povzročala, skorai bi rekli, pohotno uživanje. Sam sebi se je dozdeval s to izkušnjo bolj ?rel in odvažen. Strumno se je vzravnal, da bi dal radi zunanjega izraza svojemu moškemu nastopu. V tej okoreli poziciji je vstopil pri pevki. Niesov obraz je bil mrkel, njerove bleščeče oči so se.iskri' le od težkih groženj. Kakor cesto v zadnjem času, Te tudi to pot porabil za vožnjo izvoščkn. Hišna te opustila, da bi vsakokrat prijavila vsakodnevnega posetnika. Njegov vstop je presene*Iuvo učinkoval na umetnico. GKsno se je zasmeiala In ma Ponudila roke v sprejem rekoč: »F»ubÜ kakšen pa si? Kakor kak tiran na odru, da bi se Te človek bal Kaj neki se Ti ie pripetilo strašnega?«
14
C$A
»^covL^arvi  iN^f<up€ dne 22. aprila 1925.
Stran 3
tovflo, da se kaj tako sramotnega nikdar
več ne pripeti. Dobri odnošaji med Jugo-ilavljo In Italijo, kolkor jih je sploh, se krhajo že tako, ker ne vidimo na italijanski strani nič iskrenega čutstva za pravo prijateljsko sožitje, tržaški dogodek pa postavlja nas Jugoslovene na stališče največjega nezaupanja napram vsaki italiiarrski zbliže-valni akcijil Tržaški škandal pride v objavo tudi v vseh veljavnejših evropskih li-
stih, da se pokaže Italijanska kultura v svoji pravi luči pred štoIco Javnostlo.
— Velik požar v Šempasn. V senikn posestnika Antona Faganela v Sempasu je nastal 18. t m. požar, ki se je razširil vsled vetra na bližnja dva senika Antona Škarabato in Jos. Laznika. Ljudje so prihiteli :n gasili, kolikor so mogli. Pomagali šo tudi orožniki. Velika nevarnost Je bila, d* zajame ogenj tudi hiše. Škode je nad 20.000 lir.
Dnevne vesti.
V Liubtiani. dne 21. aprila 19*25.
— Kralj in kraljica v Mostarju. Po poročilu iz Sarajeva je Nj. Vel. kralj Aleksander I. s kraljico Marijo včeraj 20. t. m. odpotoval iz Sarajeva v Mo=» Star in od tu v Nevesinje, na kar se je čez Klenovnik ob 20. povrnil v Ilidže Povrod na potu je narod prisrčno in navdušeno pozdravljal kraljevsko dvojico. Sarajevska mestna občina je sklenila, da se Ferhadija prekrsti v Ulico prestolonaslednika P tra in da se Mu« strjberiova ulica rrekrsti ▼ ulico Kralji* ce Marne.
— Francosko-slovanska prireditev v Parizu. Dne 4. t. m. se je vršila na pariškem vseučilišču v dvorani «Grande Arnohitheatre de la Sorbonne» sijajna manifestacija    francosko - slovanskega prijateljstva. — Pod pokroviteljstvom francosko-slovanskega  komiteja  se je vršil velik francosko-slovanski kencert, katerega častna oredsednica je bila soproga maršala Focha. Predsednica prireditve je bila ga. pl. Chlapowska. soproga poljskega veleposlanika. Odbor so tvorile tele dame: ga. Paule Appelle, vojvodinja  Doudeuville,  ga. Morfova, soproga bolgarskega poslanika, ga. Osu-ska. soproga češkoslovaškega poslanika, ga. Spalajkovlčeva, sonrocra jugo-slovenskega poslanika, grofica Bobrln-ska in grofica Šuvalova. Slavnostni govor je imel Jugosloven prof. Aleksander Amavtovlč. Na programu so bile francoske, ruske, češkoslovaške, poljske, jngoslovenske in bolgarske glasbene točke. Sodelovali so francoski in slovanski umetniki. Izmed Rusov so sodelovali: M. Rahmanov, sopranistinia Cer-kaskaja in operna pevka Ksenija Bel-mas,   izmed   Cehov   znani Sevčikov kvartet, izmed Jugoslovenov Jovano-vič-Brsča. ki danes nastopi v Ljubljani, izmed Poljakov Ladislav Syrewicz, izmed Bolgarov na primadona praške opere Kristina Morfova in Bolan Konstantinov.   Prireditev  je vsestransko uspela, udeležil se je je cvet pariške družbe. Posebno pozornost je vzbujal zmagovalec  v svetovni  vojni maršal Foch. Čisti dobiček je bil namenjen v podporo siromašnih slovanskih dijakov na pariškem vseučilišču
— Prepoved majske proslave. Ka*
kor javlja «Zagreber Tagblatt», je via» da radi krvavih dogodkov v Bolgariji, ki so jih izzvali in povzročili komuni« sti, podpirani od komunistične inter* nacijonale, pripravljena z vso strogost* jo nastopiti proti komunistom v Jugo* slaviji. Uvedena bo stroga kontrola nad vsemi komunisti, predvsem pa po« svečena posebna pažnja njihovim taj« nim sestankom. Zato je vlada sklenila, da tudi prepove vsako majsko prosta* vo. Obhodi po meetu in okolici, kakor delavska zborovanja bodo prepovedana. Prepoved se nanaša na vse delav* ske organizacije.
— Vseučilišča Imenovanja. Prof. Stefan Bella je imenovan za rednega vseučiliške-ga profesorja v 2. skupini I. kategorije. Imenovan je za tehnično visoko šolo v Zagrebu. Na isti šoli sta Imenovana za asistenta: inž. Alfred A 1 b i ni in inž. Vanda Q a m i r-š ek.
— Zakon o osnovnih šolah. Prosvetni mhvster g. Svetozar Pribičevlč je izdelal zpkon o osnovnih Šolah. Predloži ga v odo-brenje min. svetu na eni prihodnjih sej vlade.
— Kako je treba umetl člen 14. točka 2.
telefon-kpga pravilnika. Poštno ministrstvo
je dalo z odlokom štev. 17.626 z dne 25. marca t. 1. naslednja navodila: Člen 14. točka z telefonskega pravilnika Je treba razume'i tako, da mora plačati telefonski naročnik predpisano pristojbino za Izmenjavo aparata, bodsi da se mu zamenja stenski aparat z namizn'm all pa pomožna centrala (pretikalo) enega s pomožno centralo drugega tipa. V vseh teh slučajih mora naročnik predložiti pristojni telefonski centrali pravilno kolkovsno prošnjo. Izvzete sj izmenjave aparatov, ki se morajo Izvršiti uradno, to Je: L ako je aparat (ali pomožna centrala) pokvarjen in ga le zaradi poprave treba izmenjati začasno ali stalno z drugim aparatom istega aH drugačna* tipa; 2. ako se aparat aU pomožna centrala izmenja takrat, ko se število aparatov a1: vodov pri naročniku zviša aH zniža In 3. v slučaju, ki le že cmenien v točk! 2. člena 14. Obenem se priporoča, da se na prošnjo ne izmenjavajo stari aparati z novimi, razen če so stari aparati neporabn;.
— Razpust organizacije. Splošna želez-ničarska orgrnizacija Jugoslavije s sedežem v Ljubl'ani in njene krajevne skupine v Ljubljani I., Ljub'jani II., Sp. Šiški, Borovnici Zalogu, na Rakeku, v Logatcu, na Zidanem mostu in v Trbovljah so razpušč-ne, ker so prekoračile statutarno področje.
_ Potresi brez konca. Observatorij
pod Triglavom nam poroča: Tudi potresar-ne na Angleškem sodijo, da je bil Fzvor ali ognjišče velepotresa dne 11. aprila, kakor je že javil naš observatorij, v Tihem morju, v bllžnf otokov Tonga. — Na Jarrajkl v mestu Kingston ;e bil 13. aprila okoli poldne močan potres. — 16. aprila ob 21.40 so beležili sefsmografl v našem observatoriju zopet silno močan potres, trajajoč 1% ure i
v daljavi kakih 3000 km. bodeč po prvih znakih, leži ognjišče tega potresa v smeri Fiflis - Taškend.
— Pdružnlca JugcsL Matice v Kamniku je na letošnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik dr. Konrad Janežič, odvetnik, predsednikov namestnik dr. Rh Karba, lekarnar, tajnik Anton Stergar, trgovec, blagajničarka Miljutina dr. Trampu-ževa, odborniki: Jože Grum, sodnik, P. Ci-prijan Napast, frančiškan, Nežika Strgarje-va, namestniki Bizjak Alojzij, Albina Pre-slova.
— Praktični kmetje so posestniki vasi ZiberŠe nad Dor. Logatcem. Ker nimajo cerkve in torej tudi ne zvonika, vas pa stoji kakih 300 m nad dolino, so se zavarovali zoper strelo in ogenj s tem, da si je dal vsak kmetic pritrditi na najvišje drevo blizu hiše odn. na vsok drog zanesljiv sirelovod. Pametni ljudje, ki naj služijo drugim za vzgled.
— Kdor kaj ve o Frančiški Kavčič, služkinji, doma iz Železnikov, se prosi, naj sporoči takoj A. Kavčič, Gosteče Št. 11, pošta Škof ja Loka. 791 n
KATEDRALA SV. S ED EUE V SOFIJI. Krasna pravoslavna cerkev je postala žrtev zločinskega atentata. Velik del katedrale se je pri eksploziji peklenskega stroja porušil
in pokopal pod seboj več slo žrtev.
— Kdaj bo v Ljubljani konec stanovanj j ske mizerije? Če računamo, da je danes v mestnem pomeriiu še okroglo 500 družin brez potrebnih stanovanj (vsaj z 1 sobo in — Smrtna kosa. Včeraj je po dolgi težki j kuhinjo), bi bilo potreba zgraditi v Ljublja-bolezni umrla gospa Katica Gašper, so* i ni vsako leto 20 eno- In dvonadstropnih h Š. proga trgovca Fran Casperja Pokojnica je I da bi v petih letih vse te družine dobil
bila v krogih, ki so jo poznai, priljubljena in je uživala splošne simpatije. Bolehala je že dlje časa, sedaj jo je smrt rešila velikega trpljenja. Pogreb bo v sredo 22. t. m. ob
udobna stanovanja vsaj po 1 in 2 sobi, kuhinjo in potrebne pritikline. K tem družinam pa bi morali prišteti tudi še kakih 190 tistih
—m Smrtna kosa. V nedeljo 19. t. m. je umrl g. Matevž Kappel, sprevodnik v p. Pokojni je dočakal 81 let.
—m Fadec z avtomobila. Na Dravskem mostu je v nedeljo zvečer našel službujoč'' stražnik težko ranjenega 24-letnega Friderika £kcrjanca, ki je padel z avtomobila. Prepeljali so ga v bolnico.
—m Poslušen samomor. V ponedeljek zjutraj se je v Melju ustrelil v glavo želez-
familij, ki stanujejo danes v zasilnih stano- i ničar Kari Slavič. Težko ranjenega so pre-
17. iz mrtvašnice pri Sv Krištofu na poko» 1 vanjih — po podstrešjih, k'eteh in vagonih
Iz tega sledi, da bo v Ljubljani brez stavbne agilnosti pomanjkanje stanovanj še VJ let na dnevnem redu!
— Vstopnice za veliki pevski koncert •Zveze slovenxkih pr\?skih zboro\'» dne 3. maja popoldne v «JJnionu» (sodeluje 15 zborov s 475 pevci in pevkami) se dobe od danes naprej v Matični knjigarni na Kon* grešnem trgu. Občinstvo opozarjamo, da si
795/n
pališče k Sv. Križu. Blag ji spomin!
— Boj s samomorilko. OsiješkI listi poročajo o senzacionalnem dogodku, odigrava-jočem se preteklo soboto v mestu. V Dravo je skočMa neka mlada žena, kar so opazki trije mornarji, sprehajajoči so ob obrežju. Skočili so takoj v čoln in res se ie enemu posrečilo, da je samomorilko, ki se je pojavila na površju vode, zgrabil za lase. Tr-dovratna kandidatinja smrti pa ga je tako ! Jih ,akoJ preskrbi. močno ugriznila v roko, da jo je moral iz- i ~ °rlanaše pozivamo, da se udeleže v pustiti Sele po težkem in napornem boju I kr°Ju Pogreba člana Orjune Sl?ka br. Mfrko so mornarji ženo, ki se je trdovratno brani- | Kavčiča, ki se bo vrš«! v sredo ob 3. popol-la, potegnili iz valov. Na policiji Je izjavila, i ^e iz bolnice. Oblastni odbor.
da je samomor izvršila radi nezvestobe mo- J — ^a*1 z živimi figurami, ki ga priredi ža. I »Atena« 1. majnika pod vodstvom mojstra
— Težka aeronlanska nesreča prt Mo- j Milana Vidmarja, bo proizvajalo z lju-<tzrfa. Včeraj se je v bližini Mostarja do- ) beznjivlm sodelovanjem članov šahovskega goila strašna letalska nesreča. Podnarednik i kIuba C]an?tvo »Atena« v z godov in-Petrovič in neki vojni pilot sta se dvignila 2 j *kih nošah. J?ff» j«+o'«r« ten — .i . t — Surovost . Na podlagi policijske letaiom do 150 m višine, ko je nenadoma ' x     _ Ä.  .     . *T ~t
ovadbe smo pcročafli pred dnen, da rta v
Linhartovi uMcl Barbara Korče *a njen sin Vincene z vilami obdelo7a:a FrančiSko Vrantar. Vest odgovarja v toliko resnici, da Je bila pretepena Frančiška FrantaT in ne Vrantar, ter da Je bil sin Ivan in ne Vincene Korče.
peljali v bolnico, a ni upanja, da okreva.
—m Padec v Dravo. V nedeljo popoldne se je ob Dravi sprehajala 42-letna vdova Marija Družkovič iz Rogaške Slatine. Na do sedaj nepojasnjen način Je v bliž!n! žel. mostu padla v Dravo. Mimoidoči pa-santi so jo rešili neprijetne kopeli.
aparat treščil na zemlio. Oba avijatka sta užko ranjena. Letalo se je popolnoma razbilo.
— Bratomor. V občini Mol v Bački sta se sprla brata Andrej in Janez Sinka radi konja in voza. Med prepirom je Janez pograbil vile In navalil na Andreja, ki pa je zagrabil za kol, ležeč na tleh In brata uda-rK po glavi. Ta je vsled z a d ob Men: h poškodb drugi dan umrl.
— Mož s sekiro nbll svo»o ženo. V selu Zdenci pri Orahovici se je te dni odigrala strahovita rodbinska drama. Seljak Josip Puhl je bil zelo ljubosumen na svojo ženo in sta se vedno prepirala. Neke noči se ie Puhl splazil k ležišču svoje žene in ji s sekiro razklal glavo. Po storjenem dejanju se je skušal obesiti, kar so mu pa preprečili domači. Končno se je sam javil orožnikom, izjavljajoč, da je dejanje izvršil v jezi.
Detajl, ki Ima *vojo vrednost
Različne pomanjkljivosti kože, kakor tudi staranje obličja povzroča navadno izsuševanjekož* nih tkanin.
CR EM A SIMON
(Creme SIMON) vzdržuje mehkobo in prožnost kože s tem, da ji da mladost in lepoto.
la izvrstna krema se mora vporabljati še na vlažni koži po storjeni toaleti, tako da le rahlo drgnjenje s prstom zadostuje^ da prodere p kožo. Ker kožne potne luknjice jo popolnoma ab-sorhirajo, ne pušča ta krema za seboj nobenega sledu barvanja ali blestečnostt.
Prodaja se povsod
krema, prašek in milo SIMON
Parfum ene SIMON. 59 Fg. St. Martin, Para
„Perutninar Francelj
Iz Ljubljane.
— Bivše Triglavane, ki so se udeležili proslave SOletnicc akademskega društva »Tri* glava« v Mariboru in tudi vse ostale bivše Triglavane vljudno vabimo, da se udeleže sestanka jutri, v sredo 22. t. m. ob pol 21., v restavraciji •Zvezdi*. — Na dnevnem redu je razgovor o važnem vprašanju. — Povcrjeništvo.
— Opozarjamo še enkrat na predavanje odličnega francoskega fiziologa g. prof. E. Terroinea iz Strassbourga, ki se vrši danes v četrtek dne 23. t. m. ob 17. popoldne na univerzi v predavalnici št. 90. Gospod profesor bo predaval o temi »Croisance de 1* Energiec Vstop na to predavanje je prost
— Mestna Orjuna LJubljana poziva vse člane In članice, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeležijo sestanka v t o r e k d n e 21. t. m. ob 20. uri v Naroda! kavarn/ 789n
V okolici Ljubljane, pa tudi Kamnika In drugje je strašil zadn-je čase dvonožni dihur, ki je povzročal posestnikom nemale skrbi. Skoraj nI minil dan, da se niso cule pritožbe, da je neznan storilec obiskal kur-nfk tega In tega posestnika ter mu odnesel več kokoši Zlasti je razsajal ta dihur v Šiški ter v Vodmatu. kjer niso bile kure varne ne podnevi, ne ponoči. Svoj delokrog pa je neznani prijatelj razširil tudi preko ljubljanskih meja, zakaj pojavil se Je tudi v Tacnu pod Smamo goro, v Kamniku, ita Dolenjskem, kakoT je pač prilika nanesla. Neke lepe noči pa je kokošjega prijatelja doletelo presenečenje. Bil je na poslu v Tacnu, kjer je obiskal najpreie posestnika Cedilnika in ker se mn »posel« menda ni posebno obnesel, je zavil še k njegovemu sosedu gostilničarju Jakopiču. Nekako okoli polnoči je Jakopič začu! prestrašeno kodaj-sanje, prihajajoče iz njegovega kurnika. Takoj je odhitel za hlev, kjer je stal kurnlk ter naletel na zastavnega moža, ki je baš tlačil dve grahasti čopki v svoj nahrbtnik. Gostilničar je nato očlvidno presenečenega tatu s pomočjo drugih fzročil orožnikom, ti pa so ga deportiran" v Ljubljano. Na policiji so ugotovili, da je mož 471etni postopač Fran Kavčič, doma iz Tržiča, radi tatvine že 26krat predkaznovan. Je velik delomrž-než in se klati že več mesecev po ljubljanski okolici, kjer je kradel perotnino ter jo nato prinašal na trg v Ljubljano. Obstoji sum, da ima na vesti vse kokošje tatvine, Izvršene v zadnjem času. Izročili so ga sodišču.
Iz Celja.
— Zbor demokratske stranke v Celju V sredo 22. t m. ob 20. se vrši v mali dvorani »Celjskega doma« zbor demokratske organizacije za Celje in okolico. Poročal bo na zboru poslanec g. dr. P i v k o. Pričakovati je obilne udeležbe.
—c Popravek. V včerajšnjem poročPu o smrti učitelja Wolf a smo poročali, da Je umrl v 67. letu svoje starosti. Vrinila se je pomota. Bil Je star 58 let.
—c Škrlatlca se Je zopet pojavila v Ga-berju. Vsi, zadnji čas oboleli otroci se nahajajo Že v celjski bolnici.
Iz Maribora.
—m Izredna g'avna skoi?§čfna društva stanovanjskih najemnikov se Je vršila ob zelo slabi udeležbi v nedeljo. Ves dosedanji odbor je odstopi!. Sedaj je b*l izvollen ta-!e odbor: predsednik prof. Perhavc; odborniki: Horvat, Drahula, Masten Arlima, Tümpel, Kaučič, Wal, Ašič, Krajnik, Vidič, Bošnjak, Petek, Bahun in Lenarčič. Revizorji: Pečovnik, Škof in Turšič
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK CANKOV\ ki bo moral bržkone izvajati iz zadnjih burnih dogodkov posledice. — Njegovo stališče je tako omajano, da je pričakovati demisije.
Dve smrtni mmhl v Oaspiču.
V jeseni leta 1923 sta se vrnila Iz Amerike zakonca Rade in Soha Rapijlč. Nastanila sta se pri Radinl snahi Stani Rapajič v VuJ'nih glavah, okraj Korenica. Rade Ln Stoka sta bila brez otrok. Stana pa je imela sina Miha m hčerko Danico.
V hiši slnahe je bila samo ena soba. ki je bila premajhna za obe rodbini. Zato Je Rade sobo pregradil in napravil Iz nje dve sobi. To delo je napravil Vaso Rapajič In U zato prejel 20 dolarjev. Dne 18 .novembri je preminul Rade Rapajič, njegova Žena Soka pa je bila 10. decembra pozvana k obč. poglavarstvu v Bunlč, da prinese 250 Din Sedem dni za tem so našli njeno truplo, oddaljeno 700 korakov od hiše Stane.
Tako sta bila prijeta Stana In njen sin Dane, obtožena umora. Tekom preiskave se je ugotovilo: Dne 11. decembra Je Stana v svoji sobi zadavila Soko Rapajič. Vrgla J. je vrv okrog vratu. Na krik hčerke Dane, v čije prisotnosti se je to odigralo, je prlhitel v sobo sina Miha, katerega je mati pozvala, da Ji pomaga truplo odstraniti Iz hiše. Sin je to odkloni. Zvečer Je Stana Rapajič sama odnesla truplo umorjene Iz hiše ter le zavlek'a na mesto, kjer se je našlo kasnefe.
tSana Rapajič je med zasliševanjem priznala, da jo Je k zločinu nagovoril Vaso Rapajič. oče 8 otrok. Ta je bil prijet in te po dolgem obotavljanju priznal, da Je Stano nagovoril, da umori Soko Rapajič. Oba sta bila obsojena na smrt na vešalih.
Sport.
Nekatere nedeljske tekme*
— Pariz, Avstrija - Francija 4:0. Lahka zmaga Avstrije. Goale so zabili: Swatosuh 2, Cuttl 1, Wieser 1.
— Dunaj: Rapid : International 6:3 Hertha : Germania 4:1, Crlckcter - WAF 2:1.
— Zgornja Avstrija - Nižia Avstrija 4:2.
— Wales - Irska 0:0.
— Berlin - Mi?nchen 1:1.
— Španija: FC Barcelona - Madrid 3-2.
— Praga: DFC - Vasas (Budimpešta) 6:1, Slavija - Viktorija Žižkov 1:1, Cafc -Meteor VIII. 2:1.
— Sportklub - L ige ti 3:0. Igrano v Bra-I tialav?
spinn
tableta &uy*k,
/
k«tere livritoo
poii)<«vt(3   b O I L
Paiitt os aodrc~be!o-rdeča pečata« uamkel
— Rademacher glasoviti plavač, !e v Bochumu postavil nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m v 2:39.6.
—Zagrebški Hašk je v Beogradu podlegel državnemu prvaku z 2:1.
— Železničar! so v Solunu izgubili proti iierkulesu z 2:3.
— Maribor: Ostmark - Merkur 5:0. |
— Gradec: Wacker - Sturm 1:1.
— Pevenstva Nemčije: Franktfurt : Ra-. sensp. Mannhelm je porazil Spv. Frankfurt z 2:0 in ostane prvak Južne Nemčije. — Mamburg: Hamburger Spv. - Arminija (Hannover) 0:0. S tem ostane Hamburger Spv prvak Severne Nemčije. — Prvenstvo Srednje Nemčije si je osvojil Bewegungssp. Leipzig, ki je potolkel Jeno z 2:0.
— Drugi poraz Haška. Hašk je tud-. drugi dan v Beogradu izgubil. Podlegel je B. S. K. s 3 : 1.
—'Reprezentanca Turške ne pride! Ju* goslov. Nog. Savez je bil snoči cbveščen. da je bila turška reprezentanca na poti v Beograd ustavljena v Drinopolju radi nereda v Bolgarski. Zato so tekme s turško re* prezentanco odpovedane. Mesto tega se v nedeljo igra v Zagrebu prijateljska tekm* Beograd — Zagreb za savezni pokal.
— Prijateljem ln članom belokranjske podružnice S. P. D. Občni zbor podružnice sc ne vrši 26. t. m. kakor je bilo določeno, temveč 10. maja. Naj se ne smatra ta pre* ložitev kot zavlačevanje od strani predsed« nika, ampak kot nujna potreba. Dne 3. mi« ja se vrši v Ljubljani »Belokranjski dan», t. j. velika tombola z obhodom belokranj» skih svatov v pristnih narodnih nošah po mestu. Po tomboli se udeleže Belokranjci Jurjevanja na Gradu, kjer bodo imeli tudi lasten paviljon. S to prireditvijo imam pre» obil odela ter veže vse moje razpoložljiva moči Dalje: 10. maja je prvi cerkveni shod pri Sv. Frančišku na Mirni gori Ta dan pri< dc mnogo ljudi iz kmetskih vrst. Tudi vzi» damo ta dan na slovesen način vogelne kamne planinskega doma. V dolbine kamno* položimo spis« in znamenitosti današnje dobe. Obenem se vrši tudi blagoslovitev te* melja ter fotografiranje prireditve. Nato bo prva planinska veselica s plesom. Vse to torej zahteva, da preložimo občni zbor na ta dan. — Na veselo svidenje!
Angleška ženska organizacija
Na Angleškem se je stvorila ženska organizacija >Six Point Group«, katere predsednica je Lady Rhondda, odkar imajo angleške žene volimo pravico. Dokazati hočejo, da se je pričelo nr'hovo aktivno delovanje za splošni blagor. V svoj program so postavile šest točk, katere hočejo rres* rlčiti. Obsegajo vsestransko udejstvovanje žene v korist m napredek angleškega ljudstva.
Njihov najboljši podpornik je znani fe-minist George Bernard Shaw. Popolna enakopravnost moža in žene !e zanj razumljiva sama po sebi. K programni točki »Enako plačilo za učitelje Ln učiteljice« vprašuje: zakaj vendaT samo za učitelje m učiteljice ter ne za vse ljudi, ki darujejo
državi enako delo? K drugi točki »Enaka možnost za može in žene v državni službi« pravi, da se enake možnosti razumejo pač same ob sebi. ker bi se sicer državna služba degradirala z Izgubo velikih prednosti ženskega dela. Shaw pravi dalje, da ako se poišče na kakršnemkoli polju najsposobnejših 20 oseb, je med njimi gotove par žen. Na Angleškem se je to dejstvo Izkazalo zadnji čas, ko vodi zvišana upravičenost in odgovonost k resnejšemu razvoju trxlividualnih zmožnosti.
O dosedanji vzgoji je menil Shaw, di je to, kar imenujemo navadno vzgoja, pro* ces, ki proizvaja na intelektualnem in mo-ralnem polju — idijote!
Za povzdigo ženstva treba sredstev in Shaw je rekel, da ako so države vedno pripravljene, preskrbeti si naineverjetnejše svote za vojne, zakaj bi ne dale rajši prispevkov za velike cilje pravega vodstva življenja?
nezdrava cementna tla.
Zaradi snage in trpežnosti se delajo \ kuhinjah, pralnicah, na hodnikih, v kleteh in delavnicah, posebno v mesnicah cementna ali betonska tla, ki pa so povod najraz-novrstneJSim boleznim, kakor so: bolečine v grlu, zobeh, glavi, revmatizem, krči itd. Posebno usodna so tla v cerkvah, kjer stoje verniki razgreti vsled hoje aH v premočenih oblekah. Zdravstvene oblasti bi morale odločno zahtevati, da so kamenita tla v cerkvah in kapelah pozimi in poleti pokrita z deskami. Istotako pa tudi v kuhanjih, pralnicah in delavnicah naj nihče dalje časa ne stoji na cementnih tleh, temv«* naj podloži desko ali linolej, oziroma nU si taki uslužbenci nabavijo vsaj čevlje z lesenimi podplati. Na takih tleh zbolij l lo svinje, psi in mačke, kaj šele Quu i
•
<*tBT! iS
»slovenski   NAROD« dne 22 aprila 19^5.
STPV 9l>
Gospodarstvo.
Položaj na našem žitnem trgu.
(Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.)
Domače tržišče. Tendenca se je osmuli teden menjala pod vplivom ameri-kanskih notlrani. Prve dni je bila živahnejša, koncem tedna na zopet lahilrteisa. Po-vpraševanie je bilo orece;šnie. Ponudba, it drnge roke ur . dovoz Sc vedno zelo
slab, promet 333 vagonov. PšferJce ,o bilo "prodane samo tri vagone, iiaekn pšenica jc dosegla coiio 470 Din, ponudbe po tej ceni selo nigdo. Koncem tedna, ko ie bilo že mnogo padavin, so ponudbe in dovoz od strani producentov narastle. Ponujali so ba-čko fn banatsko blago pari tel a Senta po 465, toda kupcev ni bilo. Na tendenco pšenice je zelo vplivala tudi ponudba madžarskega blaga franko Novi Sad po 470 Din, vagonsko pariteta Kelebia po 460—467.50. Kupcev za madžarsko pšenico po teh cenah ni bilo. Ameriška pšenica »Manitobac št. 2, 4 in 5 nima kuncev. Tudi Rosafe" gre slabo v promet. Manitoba 5 ie bila naprodaj po 420, Rosafe po 440.
T u r i č i c a. Promet 307 vagonov. V promptnem vagonskem blagu skoraj ni bilo kupčij, pa tudi ponudba in povpraševanje je bilo slalr.o. Nekaj sremske turščice ie bilo naprodaj po 167.50, bačke pa po 165—16730 po postajah. Plovitveno blago za april-maj so kupovali izvozničarjt proti takojšnjemu plačilu po 175—177.50 Din, ponudba je bila slaba. Plovitveno blago z dupükat kaso za april - maj so plačevali in ponujali po 1Ä5 dinarjev. Začetkom tedna po 182.50, za maj-jvmij na Tisi in Donavi po 197.50, zadnje dni j po 195, blago junij - julij začetkom tedna po 205, koncem po 200 Din. Julij - avgust po 212.50 plovba Sava. Kupovala so prejšnji odjemalci m vcrižniki, prodajali pa ve-čmoma izvozničarji na debelo. Inozemstvo se za našo turščico ni posebno zanimalo. Vagonsko blago pariteta Kelebia so kupovali inozemci po 103 Kč, plovrtvena za aprH po 119, za maj po 124. za junij 127 vse Bratislava proti plačilu ob prejemu. Za Brailo je vedno nekoliko povpraševanja, cene so varlrale 177.50—180 ab postaja nakladanja Donava ali Sava.
Moka. Prodano 22 vagonov. »O« po 645, Og po 640—650; ponujajo po teh cenah manjši mlini, dočim večji mlini po teh cenah ne predajajo. Povpraševali so vojaški dobavitelji iz Bosne in Kercegovme. Moka za kruh no vzorcu (6%) se je prodajala po 475, št. 6 po 500—510 Din. Ker pri nas nI na prodaj dovoli črne moke. jo uvažamo iz Madžarske. Madžarsko moko 7, ki odgovarja približno naši 6, so kupovali začetkom tedna po 2.30, koncem p2 po 240 franko 3udimpešta. Ponudba te moke! ie bila precej velika. Otrobov ie bilo prodanih samo 1 vagon bačkih po 170. Ponudba le velika, povpraševanje pa minimalno.
Inozemska tržišča. Avstrija. Situacija se je znatno spremenila. Ker je položaj na ameriškem žitnem trgu labilen, >e tudi avstrijsko tržišče brez večjega prometa. Cene notirajo vštevši prometni davek efcs carma v šilingih za 100 kg — domača pšenica 51—52.   madžarska potiska
54.50—50, jngoslovenska 54—55, Rosafe 51 —51.50, rž domača 49.50—50.50, bndimtpe-štanska 50.50—51, ječmen domači 44—50, češko-moravski 55—58, turščica 27—28, oves 40—41, avstrijsko prešano seno sladko 12.25—13.25, sladko 14—1430, slama pre-šana 10.50—U. Češkoslovaška. Situacija je oslabela radi neugodnih vesti iz Amerike. Cene notirajo: pšenica 218—240 Kč, rž 205 — 215, ječmen brez povpraševanja, oves 165 —185. vse po 100 kg ab domača postaja nakladanja. Turščica je neizpremenjena. Tržišče brez večjega prometa, tendenca labilna.
—g Izvoz fz Avstrije v Jugoslavijo. Po
uradnih podatkih je izvozila Avstrija lani v Jugoslavijo za 59 milrjonov zlatih kron, kar predstavlja 103% celokupnega avstrijskega
izvoza.
—g Tržišče vina. Trgovina na domačem trgu bi bila lahko neprimerno boljša.
5 Češkoslovaško navzlic povpraševanju ni mogoče skleniti večjih kupčij. V okolici Vrš-ca notirajo 9 odst bela vina 5—5.25, 9.5% bela 5.50—5.75 Din, 10% Črna pa ca. 4 Din liter. Na Hrvatskem se plačujejo bela vina iz Zagorja po 5 in več dinarjev, v Sremu bela celo po 7—8 Din. V Sloveniji cene va-rh-aio. V okolici Maribora kupujejo srednjo kvaliteto po 7.50—8, belo boljše vrste 9— 10. Ljutomerska vina notirajo 8—9 Din, boljše vrste 10—11 Din. Črna vina ne gredo v promet. V Avstriji je položaj nelzpreme-njen. Konzum bi bil lahko večji. Cene se gibljejo za vina iz leta 1924. med 80—90 grošev liter. Tudi na Madžarskem položaj ni zadovoljiv. Nekatere tvrdke v Budimpešti skušajo Izvažati vino v Avstrijo. Cene notirajo po vinogradih: Kecskemet 11.5% 700—750 mk. Blatno jezero 700—800, Toka] 12—14.5% H leta 1924 — 1000 mk. Na Češkoslovaškem je položaj neizpromenjen. V okolici Bratislave notirajo vina iz leta 1924. — 7.50—8 Kč, v okolici Baregsara 5—
6 Kč liter.
—g Četrti mednarodni stavbeni kongres
se bo vršil v Parizu sredi junija t. 1. Oflci-jelno se ga udeleži enajst držav. Udeležbo je prijavilo zelo mnogo mest. Največja bo iz Amerike, samo ameriška stavbeniška zveza bo zastopala £e 499 mest. V razgovoru bodo razna stavbena vprašanja, ki naj bi imela ugoden uspeh, da bi se odpomoglo stanovanjski bedi.
—g Madžarsko posojilo Društva narodov. Iz Budimpešte poročajo, da se je tečaj madžarskega posojila Društva narodov v zadnjem času dvignil na 91.15—91.84 %. Posojilo Je bilo uvedeno 26. januarja t. L po tečaju 85.77—86.12
—g Ford na Francoskem. Tvrdka Henry Pord je kupila tovarne v Asnieresu pri Parizu. Kar ima Ford doslej v Bordeauxu, se preseli vse v Asnieres. Ford rnisl', da bo spočetka Izgotovil na dan v svojih novih tovarnah okoli 3000 avtomobilov in pričakuje, da bo s svojo francosko filijalko zalagal z avtomobili vso Evropo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni vrednih: VLADIMIR KAPUS
To in ono.
Zopet roparski umor na Madžarskem.
Madžarska je postala dežela umorov in drugih zločinov. Komaj so nekoliko utihnile senzacljonalne vesti o aferah poročnika Ledererja rn morilca Amalije Leirerjeve P.dörja, že je bil izvršen nov zločin, čigar žrtev je postala druga krasotica in Iahfco-živka Katarina Baierova. V Segedinu jc povzročil ta zločin splošno ogorčenje. Bai-erovo so našli v petek na stanovanju v mlaki krvi s prerezanim vratom. Policija je takoj ugotovila, da gre za roparski napad, ker so izginili vsi dragulji m več milijonov madžarskih kron, ki jih je zaslužila Baierova po kavarnah In drugih nočnih lokalih. Nesrečnica je prišla ponoči domov v spremstvu nekega neznanca, ki je še isto noč izginil. Prt tem ga ni nihče oviral, ker ni bilo znano, kaj se je v stanovanju zgodilo. Njegov popis je znan samo deloma, tako da ga bo policija težko izsledila. Težko ranjeno krasotico so takoj prepeljali v bolnico, kjer je po težkih mukah umrla.
žfoUVEROVALI'
da eden par nogavic s žigom In znamko (rdečo, modro ali
zlato)
„kEJuc"
traja kakor Štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo *e v vseh rrodala'nah-
Zakaj so kuhani raki rdeči?
Sprememba barve pri rakih, ki postanejo v vreli vodi rdeči, je dala povod za mnoge hipoteze in domneve. Nobena teh hipotez pa ni prinesla zaželiene rešitve. Sele nedavno je kemik Friedrich Kornfeld po dolgem eksperimentiranju ugotovil, da »e v ra-kovini neznatna količina takozvanega aliza-rina, ki vpliva na spremembo barve. O ali-zarlnu je znano, da daje v raznih okolnostfh najrazličnejše barve. 2ivi rak je navadno zelenk?ste barve. Ta barva prstane v vodi pod vplivom alizarina rdeča. In ker vemo, da je v rakovinl malo alizarina, lahko po-liubno spreminjamo barvo kuhanih rakov Če položimo v vodo, kjer se kuhajo rak!, malo železne soli, postanejo raki temno rdeči, če pa vlijemo v lonec par kapljic luga, dobimo vijoličaste rake.
Na alizarln vpliva tud; svetloba. O tem priča nastopni poskrs. Ce napravimo na hrbtu živega rapa kak monogram, izrezan iz črnega papirja ter pustimo raka živeti nekaj časa na svetlem kraju, potem ga pa položimo v vrelo vodo. ostane monogram razločno kopiran na raku. S pomočjo alizarina v rakovinl lahko tud: določimo rakovo starost. Dokazano Je, da je v ščitu mladega raka zelo malo alizarina. dočim ga je v Šči-
tu starih rakov več. Če torej kuhamo mlade rake v vodi, ki smo ji dodali par kauHic raztvora železne soli, ki hanl raki ne bodo rdeči. Nasprotno pa pos:anejo stari raki v tem slučaju rdeč'. Še lažje določimo starost rakov, če jih kuhamo v destilirani vodi Mladi raki postanejo svctlordeči, stari pa iivo-rdeči.
Ženske v Indiji.
Statistika Indije kaže, da je žensk manj nego moških. Po zadnjem ljudskem štetju je pršlo na 1000 moških 954—953 žensk, dočim Je malone v vseh drug'h državah žensk več nego moških. Vzrok je ta, da se ženska v Indiji zelo nizko ceni in zato ni izključeno, da se za novorojenčka ženskega spola politična oblast cesto splrh ne zmeni In tako ostanejo ženske brez evidence. Versko in socijalno naziranje o ženskem spolu je med Indije! popolnoma enako onemu med mohamedanci. Indijci se ženijo zelo mladi, vdovam pa je za vedno prepnvedan drugi zakon. Bramini s svojimi verskimi sektami ne dovolijo Članom svojih rodbin žrtve. Glavni vzrok, da je žensk v Indij; premalo, pa je barbarski običaj pobijati punčke. Ta nečloveški obTčaj je med preprostim Ijud stvom v Indiji tako globoko vkoreninjen, da so navzlic strogim ukrepom angleške vlade umori novorojenčkov ženskega spala še vedno na dnevnem redu. Za Indijca je sramota in ponižanje, če se mu rodi punčka. Zato jo enostavno takoj po porodu ubije.
Pastarica n Madona
Italijanska dežela je polna čudežev. Iz kraja Chiusi pri Firenzi poroča list »Nazio-ne«, da se prikazuje pastarici, 12-letni deklici, katere ime se ne navaja, Madona In se pogovarja ž n]o. Prvič je videla mater božjo takole pred dobrim mesecem. Ustrašila se je takrat in zbežala. Potem je doma pripovedovala, da je videla be'o gospo, odeto z zlatim plaščem. DeklTca je nabirala cvetlice, ali ko je pogledala gospo, so ji cvetlice padle na tla. Madona jo Je nagovorila in Ji rekla, da naj pobere cvetVce in naredi križ. Deklica je v strahu trikrat omedlela in trikrat Jo Je Madona spravila k zavesti. Potem mala pastarica ni hotela več iti s svojo čredico ovac na oni kraj. Njeni sestra pa jo je pregovorila, da je šla zopet in, glej, Madona se ji je znova prikazala blizu neke male votline.
O bajki mlade pastarice se je med lahkovernim ljudstvom raznesla govorica od sela do sela In veliki teden ter zlasti velikonočne praznike je pris'o več tisoč ljudi J gledat »sveto deklico«, ki užva na zemlji to srečo, da sama mati božja občuje ž njo. In sicer navadno popo'dne od 3. ure daljo do solnčnega zatona. Pred deklico je stopilo polno bolnih ljudi, ki so jo prosili, da nai jih ozdravi. Deklica govori z ljudmi In jim cbljub'ja ozdravljenje pa ne takoj, ampak čez čas, treba potrpljenja. Do deklice je prišel tudi župnik iz Vojana don March^t-tini, ki Je že star gospod in zelo slabo vidi. Ob'jubila mu jc, da za p^r mesecev dobi zopet deber vid. Škof v Perugiji je po-
svaril dona Marchettinlja, da nnj se nikar ne udeležuje sestankov pr: oni votlini it naj pusti deklico v miru, toda stari Župiik je vsejedno zbral veliko množic i vernik ivj ki je šla v procesiji do votlin", ki^r Madona govori s pastarico. Tam Je irncl pridig* In priporočal vem kom, da naj zaupalo v svetega duha in pričakujejo razsvetljenja o dogodkih pri votlini, katerim bodo sledil? čudeži.
Srednji vek! Italijanska kult:;ra je veli ka, ali ta je omejena na izvestne višje sloje in mesta, ljudstvo po dzžeV živi skoro vse še v srednjeveški terr.i. Povest o Modoo* in pastarici pa ie povsod! črnka. Prknže se ji pri kaki votlini in potem se razšir' govorica naokoli. Baš pastarce so p karane, da se jim prikazuje In občuje ž njinu sama Mati božia!
Berlinske igralke.
Novi berlinski policijski predsednik dr Friedensburg si je postavi! težko nalogo, da iztrebi pralnice, katerih Je mesto prlno Koliko je igralnic, tega policija sama ne ve Rednih igralnih klubov je naznanjenih okoli 70, izrednih, takozvanih »Fliegende Spielklubs «pa je oko'i 400. Že redne klube h težko nadzrn.i, ker Sani dobra poznajo policijske agente in imajo pos'avVne s:ra-že, da so varni pred presenečenjem. Drug*, le:eči klub: pa so včasih dnevno na treh ali štirih krajih in je vsako nr.dzorstvo skoro izključeno. Y nekem rednem klubu sredi mesta je Izvršila policija tekom 8 dni nad 20 obiskov pa ni mogla kons tati rat I nič nerednega. Vendar pa se ji pri intenzivnem zasledovanju igralcev posreči iztaknitl prepovedane Igre, denar se takoj zapleni, klub razpusii tal prizadeti igralci pridejo v preiskavo.
Policija je pri svojih obiskih po igralnicah konstatirala, da tvorijo po mnogih večino ženske vseh slojev, da obstoje žensk: igralni klubi in da v te vabijo moške zato. da je igra /vahnejša. ženske so strastn-igralke. Ko zapravi igralka denar, vrže na mizo svoje dragocenosti in v igralni strasti ne prizanese niti svcil domači zalogi obleke in perila. Pred preiskovalnim! sodn;ki ! izjavljajo, da možje premalo zaslužijo In da se morajo zato one zatekati k boginji sreče.
★    * *
* Pet metrov dolg rožni venec fe podaril papežu nemški romar Herman Ste'ner Jagode na roženkrancu predstavljajo an-geljčke v dimenziji malega oreha.
* 500.000 doterlev nagrade te razpisal Američan Reymand Orteig, ki je francoskega pokoljenja, za prvi zračni polet iz Pariza v Newyork brez prestanka. Japonec baron Sakatani pa je položil v redakciji lista *Asa-hI« svojo 50.000 jenov za letalca, kateremu se posreči polet Iz Japonske v Evropo.
* Resolucija radio - kongresa. V Parin se je vršM od 14. do 16. t. m. mednarodni ra«fio - kongres, ki je po dolgem debatiranju sprejel resolucijo, ki izvaja, da le zrak svo-^ hoden ali to se ne dotika vsaki državi pri- j padaioče pritožbene pravice. Vporaba te pravice ne sme meriti na motenie javnega reda ah* na napad na svobodo drfav, n* preprečenje varstvenih naredb za Človeško življenje ali na omejevanje meddržavne in mednarodne prometne svobode.
—j-n----—y>*fcdW«-* HV ' "--j|-WBMBBsrriwrm TTlMtt
Barvni trakovi, oglieni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Selenhurgova £j.
graca Holländer (Subotica)
preponičuju bogaio skladiSte iverja za iorgane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garanriju pruža. — Brza i tačna
posluea. 54 l
Kosit* briftjavfcsm
Ssskw krza]«Tkaa
V« r«J«ftm hrt- «54
[MlilSflfl-POSnHHSRI lil JFEBiTMKi »OREHU Ljubljana, Kolodvorska uL 41
Podružnice:   MAQI&OB.  JESENICE RAKEK
Obavija vse v to stroko spadajoče posle nelhlfreje In pod kulantnlml pogoj'.
Zasicsv*   drufbe  ap«tntti voz S. 0. E. u ekspresse pe&ljfce.
77?
cestni pogrebni 2«v©d.
Franc Ksav. Casgser naznanja v svojem in
v imenu svojih sorodnikov, da mu je njegova dobra, nepozabna žena, gospa
Katica Casper
v torek, dne 50. t. m. po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno preminila.
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 22. t m. ob petih popoludne iz mrtvašnice pri Sv. Kfištofn na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1925.
Trgovec
z visokošolsko izobrazbo, vešč jezikov: slov., nem., »ngl. franc, želi po Stir letni praksi na Dunam s 15 lulfjem t. I. službe v kraljevini SHS. Ponudbe na V. Encel-man, p. Šmartno v Tuhiniu. 1201
Večje trgovsko podietie v L;nb!jani
išče krafevnega
zastopnika » ^ubil a n o. — Naslov pove Aloma
Comrany. Lfubli»»n*. 1194
z uro
Itatcplftiafc so moato
občinskega tmM
v občini Dov. Mar Polje,
ljubljanska okolica — z mesečno plačo 1250 Din. Prednost imajo stare'Ü, že IzveŽba«-1 v tem posla. Prošnje :e vlagati do 10. maja 1925. 2spaitsr99 občine Dev. Mer. Polj«.
12Ü8
Rodbine: Caiptr, Urfcu in Oi
Zsbtevaite vedno In povsod ..VfHO
$%m&* napravljeno po-polnoma tehnično s nra-vimt dalmatinskimi vini zaradi čes«r
nndkrlljuje vsak Italijanski vermut
Izkoristite
Z* reklamo pošljemo po
povzetju 4 originalne steklenice po en liter vina Ber-met belega, temnega aH mešanega na zahtevo za samo Din 150 franko na dom. Pišite le danes na firmo
.SLAVIJ A" prva tvornica likera, sirupa 1 dezert. vina
M.Gemlö, Split.
Mali ottlesi, ki «!u*:«o v posredovalne in social* ne namene ot.üinstva, veaka beseda BO par. Najmanjše znesek Din 8.
Posestnikom gramofonov !
Ker se množe slučaji 6?. popravljajo gramofone za to delo popolnoma nevešči ljudje in to celo na domu pri strankah, z izrecnim zatrdil-m, da so iz moje de'avnice, ?zjavliam. da se r>ri men« popravljajo gramofoni in drugi mehanični inVmmenf samo v moti delavnici. Nihče ni pooblaščen od mene »zvrnit* kako opravilo na gramofonih nod moüm imenom. Posestnike gramofonov pa prosim, naj ne nasedlo tem iiudem. Denar, izdan za taka popravila je naravnost stran vržen, gramofon pa navadno Se bolj pokvarjen kakor j<» bil prej. Ako je va3 gramofon potreben ponravHa »rročite *a v mo'i delavnici. Popravilo se IzvrSI strokovno rod jamstvom In ceno. V zaioqi imam vse posamezne dele za raznovrstna kolesia raz Ičnih gramofonov, vsi nadomestni ddi se do-ijo pri meni.
A. Rnsbergtr, LfafeHa* na, Sodas nI. f 1 tvornHkn zaloga gramofonov, plošč, igel. peres in nadomestnih delav. Lastna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in drugih mehaničnih instrumentov 1190
Mehanik,
zmožen prvovrstnih del — sc snrejme takoj. — Avto Florjančič, Ljnb* Ijana. 91/L
Krojaškega
vajenca
(Ljubljančana) sprejme takoj — »Elite«. Freier* nova ulica 9. 1202
Dva natakarja
(donašalca), event. nata* karice^donasalke, popc4c noma izurjene, z večlet* no prakso — sc sprejme proti dobri pla^t v re* stavraciji na ilsvnem kolodvoru v Ljubljani 1200
Užarske
pomočnike
(vrrarske^  v jeste preob= Učilee (Überzieher) trau ži    Tvornica konoplje Srpski   Miletid (Backa) Nastup  odmah. Ncože* njeni imadu stan *i tvora niči. Pravac puta: Ljub* ljana * ZagrebsVinkovci* Dalj*Sonta*Srpski Mile* tič. 115?
žt. 980
Zenitve« doolsov~n|e ter oglasi strnejo 1r-ov< skeqa zn>r?ča*a( vsaka beseda Din 8'—.
Najmanjši znesek S'n 10
Dobro ohranjen
dvosedežni avto
se zamenja .ra štlris"dcž* noga.   —   Naslov pove
oba
meblovana ali prazna, event. s souporabo kuhi* nje — sc odda % 20. mas jem mirni stranki brez otrok. — Poizvc se vsak dan od 3. do 4. poprlrinc;
v Kolodvorski ulici 23 I, levo. ............ _____1206
Stanovanja in trgovske *>fsarr>e
Društvo za zgradbo So* koiakega doma na Tabo« ru bo poleti oodalo v no*
vi zgradbi: 1. dve st*»no* vanj! s tremi sobami in pritiklinami v L nadstropju, 2. dve minzard« ni stanovanji s tremi so* bami. odnosno dve z dve* ma in dve z eno sobo, 3 tri trgovske pisarne druga poleg druge v pri; tličju. — Rcflektantje naj se obračajo za bližje in* formacije rix upravo »SI. Nar.« po 23. t m. 1192
Družabnika
posredovalca zemljišč — za Ljubljano, išče "Z\—\* Ijič. Maribor. Barvarska ulica 3. 12"\5
Najceneje
se podplctajo raznovrstne nccavicc — Pred Škofi* jo l/t 60, L
Od 100 Din
dalje nakiteni slamniki ori — Ivi Š i 11 c r. lopa št. 10 (ob .Mahrcvcm zi* du), Vodnikov trg. 1203
Dober rrosfransk! zaslužek
se nudi razna^alcem, pi-smonoSam, slugam, vpo* kojencem. trafikantom itd. — Oglasiti se je pri tvrdVi *rpQ3rcdo\?ülcc»> Ljubljana. Sv. Petra cc* sta 23/L___1207
Oirošfel vodiki
spoitnl in luksuzni, po ra!-nl\\ ceni in največji za-'opa. Prodaja na obroke, ceniki fra'iko. — .Tribuna, F. B. L., tovarna dvok'des in otroških vozičkov, L.ubijanj Ksr! 1 ?ka c. 4.  e« l
Naslov uprava »SI. Nar.«.
11=59
Ivan Msgdič,
krojač, Ltuhliana, GJc* c*ališka ulica 7 — se p-i* poioča za spomladno ai>» zono. 'i7.L
v¥^ÖVRSTNE KLOBUKE
Nakitcne od Din 120.— naprej pri STl'CHLY* MASCHKE, Ljubljan*. 2*lovska ulica. 69/L
Prer?tiskan;e
ročnih  del najmodsrnei
ših vzorcev po izvanred* nc< nizkih cenah. — Pred Škofijo 1/1 61. L
»Gon«f
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) tei zastare* Icmu (kroničnemu) tri* perju ter vnctiu mehur* ja Za popolno ortlrav« I jen je treba Sest lončkov Vsak lonček z navotli'om stane 45 On — Proi/va» ja in po poŠti razpošilia tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, 2anre; prc.sič. Hrvatska 99/T
Ugodna prilika
za nakup    SMT* knfigarne in trgovine S papir jam v Ljubljani na najlepScm kraju v sredini mesta.
Proda te celotna zaloga z vsem inventarjem.
Več se poizve v upravi Slov. Naroda.
1180
* Obstoječo zasebno telefonsko napravo z 9 postajanji želimo temeljito preurediti po predpis-h.
Za to delo izvežbane moči naj pošljejo svoje ponudbe do 25. aprila 1925.
Načrti so na vpogled v pisarni ravnatelja.
ftav-nsit?i]«t?9 üovarsft cement* 1204 most
Lastnina in tisk  »Narodna tiskarne*