Št. 63. V (iorici, v sol>oto !>. av^nsta 1902. Letnik IV. l/.li;i.j;i vs.ik torrk in solioio v It'dnii nit 11. mi |iri'il|iuliliii- /:,i rn'slo it oi, ."5. iiri i»>»,»i > I»I hi' /.i ili'/.i'ld. Ako pailc n;i l;i diit'V;i | n.i /. 111 k i/i Ic iImii 11 rr | (ih (>. /VCticr. SI Jills |'O jhisl I |ur|IMn;i|i ,l'l V (iorici ii;i ili'in pošilj.iii cc|(i|(»Imu N K.. |H)llcliio i K. in tV| 11 Id no 2 K. rnnl;ij;i m> v (innci v lol>;i.kiirn;ili S c li w ;i rz v Šolskili 1111<¦;) 11 in f <• I- lersil/ v Nimskih uliraii pn ^ vin. (Zjuh'rtiije izthmjc) I reiinisUu in upiH\ n»*t\o s»- 11 ;t 11 a | a t a v •.\;innliu iiskarni», iJica VHturini h. St. 9. !topi-,»- je nasloviti na uredniitvo, "t-'lasc in iiurocnino pa na upravniiUvo «(ioriff». Oglasi st« raluinjo po [><-tit- vtkIhIi in feicer ako t>e tiakajo 1 -krat }>o ]'L vin., 2-krat po 10 vin., H-krat p<> 8 vin. Ako «»• vcčkrat tiskajo, račt;- liijM sr pu pi>K<>tit>l. Izdajalelj in odgovon.i ui*mJ 11 ik Josip Marušič, Ti-ku „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušič). t lYmmve za (Iržaivni zbor. | ¦ i Avslrijski do/elni zbori so. kakor /c omonjono, zdaj zakljiHMMii ali pa jo i njih zasodanje za kiatko doho odlo/.eno. i Neknleri od njili, kakor tirolski, dolajo ! pač so skrhi dr. Koerberju ; ali na koncu ' vsoh koncov utegne na.s minister pred- sednik vendar le hili zadovoljen s tokom razprav v vseh dezelnih zborih. Soveda. | dr. Koerberju ni nsojen p o e i t e k. Zdaj, I ko so zaprte deželne. zbornico in inu | iste no jemljejo easa, pa ga čaka iiovo delo. Pripravljati se inora za državni zbor in te priprave so v najožji zvezi z | — nagodbo. Na splošno je mnenje, da so na- godbeni dogovori po konferencah v lschlu v najboljšem teku. Ali nekateri poueeni krogi pravijo, da temu ni popolnoma tako. Konference v Ischlu da so pač omogočile pričetek razprav, ali isto naletajo še vedno na velike fežave, to posebno v j kolikor se tiče carinskega tarifa. Je- j dino upanje je, da te težave niso baš nepremostljive Kar sta torej minislra Koerber in Szell zaprieela v lschlu, to ! bodeta nadaljevala, ko se snideta na ie- | tovišču v Ratotu in ondi v zdravem gor- j skem zraku jima pridejo morebiti kake | dobre misli za odločilen korak. Treba I i torej počakati, a med tern ne udajati se ne črnemu pesimizinu in ne rožna- temu optimizmu. Pred nekirn časom je bil položaj sploh tak, da se je moralo j jako dvomiti na vspehu dogovorov. Danes , je situvacija že za jedno spoznanje boljša: prej bojazen, da se bodo dogovori sploh morali pretrgati, danes je že dosti upanja na vspeh. i Dr. Koerber kot državnik mora mis- liti le na uspeh. Seveda ni zadosti samo njegov uspeh; njegovi prodlogi niorajo biti sprejeti v državnem zboru. Ne gre samo za to, da si zagotovi večino, važ- ; nejo kot to jo, da mu manjšina no po- , kvari igre z — obslrukcijo. In na to se nanasajo njegove priprave za državni zbor. i Poglavitnoje: spraviti Čehe z Nemoi. Kakor vse kaže, se je dr. Koerber za \ vprvo odpovedal nadi, da bi med Nemci j in Čehi prišlo do sporazuinljenja. Poleg j tega se je tudi odrekel nadi, da bi mogel režiti c e 1 i o b s e g jezikovnega vpraša- nja, marveč namerava to vprašanjo „raz- drobiti" in je reševati „kos za kosom". Zadnvoljili da hoč(-> po main Ncmcc, po ninlo Ochc in si t»ko zagoloviti njili glasove za nagodbo. V lorn smislu s(i jo pied nokaterirni dnovi do- govarjal z dr. P ac a k o rn in dr. S Lran- s k « in ; prod koncom t. in. pa misli po- klieati na skiipni dngovor jodno kakor drugn stranko. Ali so rnu posroči ? Kaj pa hočo obljubiti in dati Nom- coiii, čosar o n i že n i rn a j o in da bi objodnom ne škodoval (lehorn? Saj Noinci no inorojo ničosar vtini voč, kakor so nas našteli v svoji prehrisanosti nast na«protniki, vondar nam tudi to dnj-lvo glasno kliče: me- meuto mori! Kaj jo vzrok nasVmu na;?adovanju? i'.jl(.'g veliko narodno-gospodarske krize, ki so vloče kakor črna nit skoro po vsej Kvropi. so krčonju krivi naSi nonasitljivi nasprotniki na jedno — in naSa lastna nohrižiiost na drutio «Iran Koliko ran zasekava slovonskomu življu lelo za le- tom nemški ..Schulvorein14. ,.Südmarku, ,.Südmarkische liank" od nemžko. „Lega nazionale". „Dante Alli^hieri" in njim sorodna društva od luäke strani. je slo- venskim rodoljnbom več ali manj v spominu A tudi indiferentnost raznih sloje? mej nami je zakrivila, da je prišel. ko so ljudjo spali. sovražnik ter zasojal Iju- liko mej pšenico. Znano jo. da plevel ve- liko rajši raste, kakor dobra setev. Razni parasiti, zasejani po nasprotnikih po vseh naših deželah, izpivajo najboljao kri na našem narodnem telesu. Ali moremo kar hladnokrvno gledati, kako gineva naš rod ? Tu je nastala družba sv. Cirila ;n Metoda, ki hoče odbijati neopravičene napade naših sovražnikov. pa tudi vzdra- miti iz lelargije lastne rojake. Nedvomno preti našemu narodu največja nevarnost na äolskem polju. Vkljub naravnemu pravu, vkljub jasnemu driavnemu zakonu nima naša mladež zadostno še slovenskih §ol. V tej sili preostaja nam le san;o- pomoC in samobramba. in to izvržuje uprav naša družba. Pri XVI. veliki skupseini v Mariboru 8. avg. 1901 so bili v družbino vodstvo poklicani: Dr. Dragotin vitez Bleivveis- Trsteniški. Gregor tinspieler. Dragotin Zagar i^nov) in Ant. Žlogar. NadzornUtvo je ostalo staro. V razsodništvo rnesto umrlega Ivana Gogola j«1 bil izvoljen dr. Danilo Majaron in rnesto v družbino vodstvo izvoljenega Drag. Žagarja pa vpok. c. kr. profesor Maks. Pleteršnik. Sej je bilo pet in sicer: 1 3 1. 5. sept. 1901., 13 ö. 7. nov. 1901.. 136. 16. jan. 1902.. 1 3 7. 15. maja 1902. in 1 3 8. 10. julija 1902. USTEK. Botrova kletev. (Srbski: I. Vesellnovič.) (Duljc.) Naj bi bil grom iz jasnega udaril v Puretičevo hišo, bi je ne bil napolnil tako z grozo in strahom kot to sporo- čilo : da je dal gospodar Stanojlo Pure- tic pretepsti botra Srečka in da ga je zato Srecko preklel. Str.ah in zmešnjava sta vladala v hiši. Ženske so klicale otroke k sebi kot koklja piščeta, pa jih poljubljale in božale. Vsaka je gledala mokrih očij svoje otroko; vodola y\ da kletev zadeva najprej otroke. Stanojlovi bratje so se posvetovali, kako bi se ognili nesreči. Ni drugače, nogo da se razdeli vsa zadruga in so izsoli." „Kaj je storil la človek iz sebe in iz nas!" Te noči nihče ni spal v Slu- nojlovi hiži. Njogova žena Štelanija je presedala vsa vničena z drugimi sina- hami in ženami celo do svita. Tudi moški so budeli in le kadili iz svojih dimk. Milisav je čakal zastonj, da ga po- kliče Stanojlo po navadi, naj odkaže delo. Naposled stopi v Slanojlovo izbo. Stanojlo jo držal glavo v dlanih, pa sedel na klopici pri ognjisču. Niti po.^lodal ni, ko je bil vstopil Milisav. „Brate!"' poklice ga Milisav. Stanojlo dvigne glavo in odpro za- rudole oči. „lluda nesreča je zadela našo hišo !" reče dalje Milisav. Stanojlo prikima. „Bralje smo se odločili. da si raz- delimo skupno imetje in odidemo od tod. ! Tako reširno vsaj otroke; kajti kletev izrečena nad rodom, pade najprej nad glave otrok". j „Da odidete? Ali ne poskusite, da ' bi se pomirili z bolromV" „Nemamo voč botra. Zastonj ves trud. Stric Srečko ne more preklicati svojih besed". „Bodi torej — razdeli te se. Meni ni treba ničesar — samo Radoja ne poza- bite. On hote tudi živeti''. V tern pride Štefanija v izbo in jamo britko tarnati. Oba brata jo pogle- data prestrašeno. „Nunec Srečko je umrl! Ljudje pravijo. da ga je uhila britkost in ža- lost'4.------------ Zdaj ni bilo misliti, da bi obstala zadruga. Na tej hiši jo visela kletev in morali so se izseliti iz nje. Premoženje so si naglo razdelili. Nihče ni zahteval, da bi dobil več. — Stanojlo je ostal le sam se ženo in sinom Kadojem. IV. Štefanija jo že prej pokašljevala, i zdaj pa šo bolj. Klotov nunca Sročka in njsgova smrt so jo tako britko zadeli, da j je legla, pa ni več vstala. — Njena smrt | je nekoliko pomirila vas. Navada je, da pozovejo na pogreb iste znance, ki so bili na svatbah; in prisli so torej k sprevodu Stofanijo. Stanojlo je nekako čutil, da se je jola izpolnovati bolrova kletev. Bil je provorjen, da še to leto pojde eden iz 1 te hiše v grob; kajti rajna žena je imela odprte oči. — Njegova duša je bila kot kotol. kjer vreje voda; notranji žar ga je palil. Ko so videli ljudje, kak je Stanojlo, se jim je smilil. Svot je že tak: lahko pozablja danes, kar je bilo veeraj. Minulo je bilo leto. Stanojlo jo sklenil, da si oženi sina Radoja. HUa je bila že tako dolgo brez ženske, in vsakdo ve kako je v hiši, kjer ne uravnuje žen- ska roka. Ali je bil brsten mladenič ta Ra- doje! Bil je poln moči in zdravja, lep, pod nosom je imel prvi mah, za „kolo" in za petje kot živ ogenj posebno, dokler mu se ni bila umrla mati. Dekleta so ga rada videla in pozabljala kletev, ki je težila njegovo glavo. Tudi Stanojlo je jel pozabljati svoje rnuke in začel je zopet zahajati med ljudi. Pomiril se je tudi se sinovi rajnega Srečka, in trebalo je le tega, da bi ae potrudilo nekoliko dobrih sosedov ter bi se botrinjstvo zopet ob- novilo. Radoje si je izbral nevesto v so- sedstvu; biia je krasna in vitka kot ženin. (Dalje pride.) Vlog se je rešilo v tern apravnem letu 1622 (brez pisem in poročil). Podružnic se nekaj snuje, med njimi ženska v Novem rnestu. (Konec pride.) D o p i s i. Iz Sovodeuj 4. avg. 1902. (Nekaj o n a š i h žalostnih razmerah.) — Naša občina se jteje lahko razmeroma eno najbogatejših na Goriäkem. Občina ima še veliko nerazdeljenega zemljišča, katero upravlja gospodarski svet. Polo- vica občinskega zemljišča je že razde- Ijena med opravieene občinarje in sieer v ;ivanje, ne pa v last. Pretežna ve- čina sovodenjskih občinarjev je zahte- va!a, da se razdeli v uživanje še ostalo zemljisče. Zemljemerec je tudi že napra- vil natrt za razdelitev in tudi razne prošnje se je napraviio na deželni od- bor. Kaknr smo izračunali, bi občina nič ne trpela vsled te razdelitve, ker ima po drugi strani dohodkov, ki bi pokrili vse občinske potrebsčine. Kakor rečeno, to nerazdeljeno ob- Činsko zemijišče upravlja gospodarski svet, ki obstoji iz načelnika in 8 od- bornikov. Ali žal! V tern gospodarskem svetu ni vse tako kakor bi moralo biti, kajti v njem vladajo razprtije med načelnikom in odborniki. Dvetretjinskn večina od- bornikov je zahtevala, da se naj rasdeli še ostalo obč. zemljišče z dovoljenjem dež. odbora, kar bi bilo v veliko korist občinarjev, posebno ubožnejših. Ali na- čelnik in njegov namestnik sta se tej zahtevi z vso silo uprla, češ da se v slučaju razdelitve zmanjšajo občinski do- hodki ter da bi se moralo potem za razne občinske potrebščine po hišah nabirati. Ne vem, kako more načelnik gospodar- skega sveta kaj takega trditi ! Ali ne do- kazuje proračun, da se pokrijejo v s i občinski stroški iz splošnih obč. dobodkov in da z ozirom na to, da bi razdelitev donašala lepih dohodkov od najemščine, äe ostane par sto kron ? Kakšen inte res ima torej načelnik na tern, da se protivi ruzdelitvi? Napraviio se je že več prošenj in utokov na deželni odbor, a stvar še vedno ni reäena. In komu imamo to zahvaliti? Pač le nasemu „vrlemu" načelnikuin še „vrlejSemu" njega namestniku. Koliko „dobrega'' sta ta dva junaka že naredila sovodenjskim občinarjem, se pač ne more kar tako pozabiti. Ne bom sicer navajal uzrokov, ki ju nagibajo k temu, da se tako strastno protivita tej občekoristni razdelitvi, ali vsak pameten dlovek bi moral iz tega sklepati, da imata kake koristi, ako se razdelitev ne izvrši. In kaj naj si misli kdo o takih možeh, ka- tera mesto da skrbita za blagor svojih soobčanov, pa Se zabranjujeta njih ko- risti ? Ali bi ne stalo dobro vsakemu opravičenemu občinarju po oral ob- činskega zemljišča, od katerega bi plačeval malo najemäöino ter si tako opomogel? Dosedanji dohodki, ki so se stekali v občinsko blagajno od teh zem- Ijiač, niso nič koristili obči- narjem! Torej, ko dokazuje proračun več dohodkov ko stroškov tudi v slučaju razdelitve, — čemu, prašam, to naspro- tovanje'? Lansko leto, ko se ni dovolila raz- delitev občinskega zemljišča, sklenila je dvetretjinska vecina odbornikov. da se razdeli s a in o za isto leto med opra- vičene občinarje seno, beke in drva. Tako se je tudi izvrsilo v splošno zado- voljnost občinarjev in vsak deležnik je plačal pri žrebanju nekaj kron. Načelnik se je protivil tudi tej razde- li t v i, vendar pa je prisel k žrebanju in vodil vso stvar. Čujte pa, kaj se je letos zgodilo! Letos je dvetretjinska večina odbornikov zahtevala od načelnika, da skliče sejo in sieer tudi zaradi ilelitve sena, bek in drv. A mož ni niti hotel kaj slisati o teni ter je rekel: ,.Ne pečam se vee, na- redi te kar h o č e t e !" Na to je ve- čina sklenila, da se razdeli kakor lani, seno, beke in drva, ta pa da se smejo posekati še le meseca novembra z do- voljenjem go/dnega urada. Vsak deležnik da plača 7 K 40 v. kot odškodnino ob- čini. Določili smo tudi dan žrebanja in sicer na 29 m. m. ob 1. uri pop. Ob določeni uri se zbero deležniki in žre- banje je že pričelo. Kar prihrumijo v občinsko sobo — čujte ! — orožniki s c. kr. gozdarjem in na ukaz c. kr. okr. glavarstva ustavili so srečkanje, ob jed- nem pa zahtevali od odbornikov — po- stavno dovoijenje za tako delitev. Od- borniki so na to vso stvar pojasnili c. kr. gozdarja in orožnikom, na kar je c kr. gozdar izjavil, da gozdni urad nima nič proti temu ako se razdeli. senö, beke in drva in ako se bodo slednje sekale še le v mesecu novembru z dovoljenjem gozdnega urada. V tom trenutku pa je nastal pntvi ravs in kavs med načelnikom in odbor- niki. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno, ko je zvedelo, kako sta načelnikin ž u p a n spletkarila da preprečita srečkanje. Kakor se je namroč zve- delo, šla sta na c. kr. okr. glavarstvo in tarn baje nafarbala g. nadkomisarja. češ, da se hoče vse občinsko zemljiäce razdjat', da se žreba brez plačati niti vinarja v občinsko blagajno, da sj hoče razdeljena drva hitro posekati, da ni- mamo postavnega dovoljenja za tako de- litev in ne vemo kaj še. To je seveda g. nadkomisarja pre- pričalo, da tu gre za resne stvari in v tej veri je poslal v Sovodnje c. kr. goz- darja in pa — -- oddelek orožnikov, katerih je bilo neki — Ki, ki so vstavili sreekanje in oblegli obcino. Odborniki smo koj drugi dan vso stvar pismeno pojasnili na okr. ghivar&tvo in prosili hitre reäitve, ker polovica doležnikov je žo žrehala. Glavarstvo je naznanilo vjo zadevo dež. odboru in ta je odredil, da se ima sklicati seja gospodarskega sveta na dan 2 t. m., h kateri da pride tudi deželni tajnik da vso stvar ponivna. In k seji smo prišli vsi odborniki razun podnačelnika. Hazpravljalo se je o raz- dolenju senä, bek in drv. Ko je prisel predlog glede te razilrtlitve na glasovanje, je bil sprejet enoglasno. G. deželni tajnik je potem priporocal edinost v gos- podarskem svetu in dal iudi potreben pouk, kaki» se iinajo vr.šiti si'je, za Lir smo mu hvaležni, saj lahko ročem, tla se še nobena seja popped ni vršila tako red no kot ta. Sploh je cela obOina nezadovoljiia s postopanjein našoga načelnika. l'oznamo dolžnosti, ki jih ima naOelnik, vemo tudi, da seja brez načelnika ali njegovega na- mestnika ne velja. Vprašamo ^a pa : Za- kaj ni hotel sklicati seje, ko je to zahte- vala dvetretjinska večina odbornikov po L obeinskega redaV Da ni poslovanje nai^ega nai'elnikj». v najboljšem redn o t^m so se prepri- cali tudi de/elni uradniki, od katerih je moral on marsikatero trpko požreti. Dal Bogžeskoro mesecoktoher! Takrat namreč poteče triletna doha gospodarskega sveta in vršile se bodo nove volitve. Takrat ohracunimo z ohrestmi vred z našim ,.za blagor svojih občanov stra^no vne- timu načelnikom. Njegovih par pristašev Ka ne bode rožilo zasluženega plac'ila. Kden iznned njih — namreč „legarski dohtarček" — se l>o moral zagovarjnti pred kazonskim soilnikom zaradi svojega dolgega jezika. Odkrito moram povedati, da mi tudi naš župan ne u^aja. Mož ima pre- mnogo skrbi za svoj blagor in inu torej ne ostaja časa, da bi se prevec brigal za blagor občine. — Za primero bi ga hotel vprašati to-le: Kako se v So- vodnjah izvršuje policijski red? Ob kaki uri se zapirajo neke sovodenjske gostilne, zlasli pa njegova, županova, katera bi morala biti v izgled drugim V Dalje bi ga r»d vprašal : Zakaj ob času službe hožje ima odprto gostilno in toči vino tistim elementom, ki ne marajo poslusati besede božje? In dalje : Kako je postopal pri prodaji zemljisča oboini, katero je ku- pil od Levijevih dedicevV Še marsikaj hi se dalo povedati, a za danes dovolj; ako ho potreba, so že oglasim. Ljudstvo pa zdaj lahko spozna, da v Sovodnjah treba korenitih spre- memb na bolje in spozna tudi lahko, kje mu je iskati pravih prijateljev in kje sovražnikov. Zato se bode vedelo pri prihodnjih volitvah oklenili prijateljev, sovražnikov pa se ogniti in ne se dati zapeljati po brezvestnih agentih v krilih in hlacah ! 0 d b o r n i k. Politični pregled. Avstro-oyerska ragoilba. Na^odbena pogajanja bodo baje do Hi. t. m. dokončana. hti dan ima mini- slerski svet v lej zudevi sejo, naslednji dan gresla Koerber in Szell v Ischl poro- cat cesai'ju o dogovoru, ako se dosože. Češko-nemška sprnva. „Münchener All[,r. Zeilun»" prinaša elanek, v kalerem baje neki Ceh(?) predlaga sledeči kompromis za spravo z NcMnci: Prizna se nemšOina za ilržavni jezik. (ieščina pa se prizna kot šolski, občinsH, deželni jezik povsod, v celi Avstriji, kjer živi gotovo šlevilo Č.chov. CJanek opo- zarja, »la bi hili s tern Clehi mnogo na bolj^em. ker so zdaj kraji kjer je mnogo Clehov, pa nimajo niti Sole. 0 štrajkii galiških kmotov. V Husk so prišli tuji delavci da bi nadomešiali domaeine na delu. Ogromna innožica ljudstva, zhrana pr( je hil prisrčen. Župan mesta Kolivana je podal cariu na dra- {!oc:eni posodi soli in kruha. Vse mesto je bilo v zastavah; ogrornne množice ljudstva so privr'ile od vseh strani in navdušeno pozdravljale carja, ko se je poljal skozi mesto. Kolivan je na rusko- nemški meji in ji1 ondi mnogo ne.mškega prebivalstva. Neniski kakor ruski listi pov- darjajo velikansko važnost tega sestanka v svrho evropsk(!ga mini. Zlasti nemški listi pišejo, da so se ruzmere mej Nem- čijo in Husijo vsled tega sestanka še zholjšale. Kako pa se zlaga s tako pisavo dejstvo, da so Nemci v Kolivanu razo- hesli izzivalne pruske zastave ter se javno vedli razžaljivo za Husijo ler da je mnogo Nemcev iz tega kraja in celo Sobotno pismo. (Piše HomunculuH.) Oha, gospod urednik, vroče je! . Take vročine že ni bilo z lepa pri nas, -- prav kakor v Kaliforniji I Skoda da nimamo „solnčnih motorjev", zdaj bi bili lahko v prav „polnem teku", zlasti Kra- ševci bi lahko izrabili moč solnčnih žar- kov kot gonilno silo za kakoršnekoli stroje v svoji „prekomorski industriji", katera „še pride", in bi za kako „kolesce" te prirodne sile odstopili še lahko Andreju G a b r š č e k u*) ki namerava „pomnožiti" stroje v svoji tiskarni z drago elektriko. To bi bil napredek! In o možnosti istega sem se prepričal zadnjič, ko sem bil na shodu v Nabrežini. Res, naä Kras je v pra- vem pomenu besede — slovenska K a 1 i f o r n i j a, kar se tiče v r o č i n e. Neumevno se mi pa zdi, kako da dr. Treo in Andrej G a b r ä č e k, ki sta šla v Nabrežino „reäevat" gospodarsko vpra- šanje Kraševcev, nista prišla na to pa- nogo napredka, ko vendar itak vse vesta! No, znamenje, da ta dva „naprednjaka" vendar nista äe dobro podkovana v vseh stvareh napredka. Zaradi tega hočem to na kratko razložiti. Da se napravi „soln- čni motor", treba vzeti močno povek- ¦) Pa la zopat — ta dlovek I — 0 p, ur, šalno steklo in je nastaviti na pripraven parni kotel z vodo, katera kmalu začne vreti. Ta parni kolel se spravi v zvezo z motorjem in — mašina je „fertig", katero se potem lahko porabi n. pr. za mlačev kraäkega brinja, za obiranje kraäkega čaja in eventuelno tudi za trenje lešnikov, katere nameravajo Kra- ševci zdaj poleg drugih virov svojih iz- datnih dohodkov tudi kultivirati. — Ali to treba omeniti, da povekšalno steklo mora pa že imeti večje dimenzije kakor Drejčeva očala in še hujšo moč, čeravno se skozi ta očala vidijo „klerikalci" kot same „grozne zverine", kot sami nevarni sleparji, tatje in falotje itd. Ali veste g. urednik, kaj se mi čudno zdi v o č i gled teh očal ? Ako bi bil Drejc slučajno poeabil svoj solnčnik na kakem „klerikalnem" shodu, gotovo bi bil videl skozi ta očala, kako mu ga ie kak „klerikalec" vkradel, a med socijalisti, s katerimi je „mogoče vsaj pametno govo- riti, dočim so klerikalci tako podivjani, da je to izključeno" — je pa kaj tacega popolnoma izključeno. Ali kako dobro je, ako ima človek svoj — Leibjournal! Tu se lahko razglasi najako pompozen način kakor znajo le — bodoči deželni in državni poslanoi: „predno sem govoril, sem ga odlozil"' in ves svet ve, da je gospod poslanec in spe — „govoril"' ! Tako gladko pa „tista reč1' v Na- brežini ni žla in to jaz Homunculus, ki sem bil nevidno navzoč na shodu, prav dobro vem. „Somišljeniki" in „sodrugi" so baje nameravali „naprednjakom" po- svetiti z bakljo resnice in vprizoriti ,,ma- lenkostne „prizorčke", ki so prišli v to- liko „v p< štev" da Kopaču ni bilo treba kazati posebne govorniške zmožnosti da je mogel „občinstvu" dopovedati, da (na- rodno) napredna stranka ni ne delavska, ne trgovska, ne obrtnijska, ne kmečka, ne veleposestnižka, ne uradniška, rnar- več da je — ni<5; nula niks in da sta jo porodila le Tuma in Gabršček, iz jeze ker nista znala „roditi" kaj bolj- žega. — Zato je pa Andrej Gabršček „obširno govoril;< o „stališču" te stranke, ki je bajo tako slabotno, da bodo morali na- brežinski klesarji — kadar jirn dela zmanjka — izklesati iz lepega nabrežin- skega kamna nove stebre in opore, ker se slare rušijo liki onim v Renetkah.... da, da, to prihaja od — ,.gnjilih pilotov;t! Gital je pa zevajočiin poslnšalcem tudi svojo knjižico „poslano v svet" in — tako mi je nekaj reklo — z name- nom, da teh Ijnjižic še kaj d o s t i s p e č a . . . Gospod urednik! Moja krivda ni, ako mi dajo dohri ljudjo v naprednih „Menotkah" od sohote do sobote gradiva za „sobotno pismo", seveda v skrbi, da se v tej vročini hu- mor na Goriškem sploh ne posuši. Za bodoče deželnozhorsko zasedanje imam posohno hojazen. Bojim se namreč, da pride Vrtovec iz Tolmina s —• piko- nom v zbornico ter „pušča" na glavi vsem trem naprednim „prijateljem uči- teljskega stanu"v; to pa zaradi tega ker baje tako slabo razumejo učiteljski po- klic, da sli^ijo travo rasti na šolskih vr- ovih — pardon, da slišijo, kako „gre en glas po deželi" o nezmožnosti ačiteljev v kmetijskem pouku. Naglost ni nikoli dobra in tako menirn bi ne bilo skodovalo, ako bi bili gospodje prej m i s 1 i 1 i, a potem govo- rili, vsaj bi ne bilo „hude krvio meslu in zabavljajo na rodove, kričoč: „Živela lepublika !*' Pobili so tudi okna na neki rodovniski soli. Poliei|a jib gloda inirnib rok, da delajo kar liočcjo. Značilno za to vladni n e v a r o v a n cfi pa je, da je /, njimi vied pobijal samostanska okna nek nevaron a n a r b i s t, kalorega je pülicija pa vendarlo arotiral i. V Saint Chamondu je bil pro teslui shod proti vladinim od red bam; na shod so pridrvili socijalisti in nasial jo pretop pri kaleretn jo bilo ranjonih vec oseb. Organizoval so jo tiuii odbor, ki namerava bojkotirati vse trgovce, ki so , pi-ipadniki vlade in ustaviti plaeevanje davkov. Tudi so hoce odpovodati vse deleže v branilnicab tor ustanovljati lastno denarno zavode. Misel, naj bi se vladi odrekli davki, pridobiva vodno več tal. — „Lilierle ' javija, da jo vlada za nekaj časa opuslila izvodbo znanih dekretov, da so poleže ljudsku nevolja. Poüticen dobiž. T r a j n i e v r o p s k i in i r hočeta doseči baje ruski car in ilalijanski kralj. Ta dva delujeta neki nato, da naj bi služile v bodoče armado le za ohranjenje nolranjega miru in v varstvo naselbiti Co bi so to zgodilo, bi se vojno bremo znatno olajšalo. — J u ž n a Afrika. Knncet.i tekocega meseca bo v vili Kriigerjevi konl'eronca burskib voditeljev. Mojer, ki je vceraj obiskal Krugerja, ni povabljon, ker ga radi njegovega govora pri obedu Kitchenerjevem smatrajo za izdajalca. — V o j n a na turski m e j i. Mod Albanci Turki je pri Ohridi prišlo do krvavoga apopada. Boj je trajal več ur. Padel jo albanski vodja in 13 njegovih; pndlo jo tudi voč Turkov. — M oj Nemčijo in Ameriko preti izbrubniti vojna. Nem- čija si namerava prilasliti več kolonij v južni Aineriki, vsled Cesar se utegne vneti vojna. Ameriški admiral Taylor poziva svojo vlado, da pomnoži mornarico. — S r I) s k a s k u p S č i n a je bila rmnulo sredo otvorjona. Kialj je pozival na skupno delo ?a korist naroda in državo. — Srbija in 0 r n o g o r a sta sklenili skupno zatirati neke vrste „srbsko'1 ča- sopisje, ki dela na razpor mej obema dr- žavama. — S p a n j s k i minister Saga sta je odstopil radi starosti in utrujenja. Hekel jo da je hotel le so pozdraviti nasl.op mladega kralja kot novoga vladarja in potern odstopiti. prav ta uk bolj.se organizirati, na boljšo podlago postaviti. In to je misIiJ tudi dr. Treo in ni nm bilo prod očmi, cesar ni in toga je vee". — No, bodisi da so to „ljudstvo" znani obligatni „Tuiiiovi vrabci" in tisti „učitelji sami'' — bivša ueitelja Tuma in Gabrscck: — resnica je in ostane, da „gre en glas po de- želi". Z ozirom na ta „glas" bi svetoval jaz, Homunculus, dr. OOO-lu ali sploh celi „deteljici", da v bodoče potolaži „tolminsko učiteljsko društvo" s tem, da predlaga v svrho zboljaanjauči- teljskih plae, naj vlada vse one uči- telje, ki so se izkazali zmožne in koristno v kmetijski stroki, posebno letno nag radi in uredi „stvar" tako, da bodo učitelji, ki poznajo razmero svojega kraja, vsaj deloma nadomeščali — potovalno učitelje kmetijstva. To svetujem z vso resnobo, brez humorja, kajti prepričan sem, da bi Vr- tovec umnknil svoj pikon v istem tro- nutku, ko bi zadonel izmej „deteljicc' tak predlog po dvorani. V nasprotnem slučaju pa je pripravljen llornunculus mej operacijo s pikonom colo držati vsako „deleljicno" pereace — za u^ešce. Domače in razne novice. Odliliovanjc. — Naš rojak g. dr. Anlon I'riinozio, prosesor na I.Minaju in dodeljen naucnemu ministerstvu jo bil odlikovan z vitežkim križ(!in Franc Jože- fovega roda. Vrloina rojakii iskrono če- stilamo! IniCMovaiijc. — I'foe. gosp. Ignacij Viilon ti nč i č, župnik na Št. Viškigori, jo irnoriDvan župnikstm v Henčab pri Goi-ici. — Veleč. gosp. Henrik l'ctornel. administrator v Jagersčah, jo irnonovan žnpnikotii islotarr»! — (lastitamo iz srea! Mesto prosta prvostolnc ecrkve v Gorici je razpisano do .'il. avgusta I. I. I'ravico palronala zvi'.suje to pot visu- korodni g. Henrik baron pi. Codolli. Konkurz za faro Šl. Viškegorl, odgovarjamo za danes lo to-le: Ta ..poziv' jo naiven in obonem tudi nepromi.šljen: naiven, kor vedo m'adiri. ki so skrivajo za splošnini imke sole v Gorici. ki je bil s°zidan prod kn- kimi 20 leti. se hoče podroti. Znpazili oli in tudi uhod k isti od strani šentpeterske ulice. V prepri'iTiije prahu so zaJ-eli v četrtok polivati za. posku^njn katram po vrtni ulici. da bi preprečili prah. Vodja poskušavaliŠča tr. Ivan Bolle jo spisul razpravo o zatiranju knjiije vničujočih mrčesov. Razsodi><}e v Parizu je njegovo ra::pravo nagradüo z 1000 franki. /upanska volitev v Kurminu. — Korminskim županom jo bil izvoljen .lurij baron Locatelli: ol»cin«kim odborniknm pa Panzera. Antüeli. Avian. Legion, Gasparini in Lavarian. S tem je zmaaala avstrijska patriotic"na siranka proti ..Legovcem". (irozna ncsre(\i v Sesljanu. — V Sesljanu so zaz^ali v četrtek oh ti uri popoludne volikansko mino. za katero so porabili ISO kvlnt. smodnika in 12 za- bojekov n i t r og I iee r i n a vsak zabojeek po 24- kilogr. TOinek razstrelbe je bil ve- likansk. Ta prizor je prUio gledat vse polno ljtulstva iz v«eh krajev in tudi mnogo gospode iz Trsta na parnikih. Da se zabrani vsaka nesreCa naredili so žan- darji v potrebni oddaljenosti kordon ter drza'i ljudi na/.aj da se niso preveč pri- bližali novarnemu kraju. Ko se je mina razpočila, ploskali in klicali so gledalci navdušeni. Komaj pa se je to zgodilo, zapusti stra/.mostor orožnikov Winkler svoje mesto in se bliža razstreljeni mini, v istem trenutku se zgrudi na tla in ostal je nirtev. Kakih sest tili sedem delavcev, videc to. priskočili so, da bi pomagali stražmeštru, a tudi oni so poeepali na tla drug za drugom in ostali so mrtvi. Kaj je bilo? Strupeni plini nitroglicerina, kiiteri se še niso razkadili, in katere so dihali ne9reč- niki v se, so provzročili pri vseh sreno kap. Utopljenka. — Že nekaj časa so opazovaii na 20 letir deklini Bavčar iz Batuj znake slaboumnosti in neko cudno obnašanje. V nedeljo zjutraj ob 4. uri je šla z doma in ljudje so mislili da gro v cerkev. Ker pa je ni bilo dolgo nazaj, so jo zaöeli iakati in našli so pri vodi škapulir, ki ga je nosila okoli vratu. Nekaj korakov dalje so nažli v Vipavi tudi njeno truplo. Ponesrefil se je v trnovskem klancu pri Kobaridu F. Juretič po d. Fedrih iz Kobarida. Prišel je pod konje, ki zo -mil poteptali rebra. Iz Kanala smo prejeli: V tekočem letu mino 3f) let odkar so rodoljubi usta- novili v Kanalu „Narodno Citalnico*'. Celo to dolgo vrsto let je delovala „Ka- nalska Čitalnica" kaj vspešno za probu'o in prosveto naroda v svojem ožjom oko- lišu. Ista je bila in je še zibelj narodnih misli, zvesta čuvarica narodnih sanj in uzorov. Družtvo s tako in tako dolgo preteklostjo sme in mora svojo 3:Vletnico slaviti s pojavi, vidnimi 3ir3i javnosti. Hadi tega je aklenil odbor čitalnice, da se proslavi ta praznik a posebnim si- JHJem. V to treba razven sodelcvanja vseb domačih ciniteljev, udeležbe in so- delovanja zunanjih rodoljubov in druStev. Slavljo se bo slavilo dne 7. septembr t 1902, po vsporedu, kise natančneje do- loci. Odbor „Narodno C'talnice" v Kanalu vabi s tem slavna druslva. da blagovole sklicati cirnproj sojo pO svojen» odboru, ter v islej skleniti, da se ista polnožle- vilno udelež»* nasega slavlja. Prosimo uljudno, da se blagovoli sklep takoj naznanili „Narodni Čitalnici"4 v Kanalu s printavkorn, al. hoče slavno dru.ilvo sodolovati s kako točko pri slav- no«ti ali ne. P. n. udeležencem se bo nudil umetntSki užitek prve vrst^ in razven toga bodo imeli priliko obcudo- vati prekrasno naravo Soike doline, tega najbolj zapadnoga dela Slovenskih zemelj. Na dan slavnosti v julro se proslavi spomin dič-nega naSoga slavčeka rojaka pok. Jos. K »cijančiča, — kdo ga ne pozna, — s tern, da se poseti in ozaliäa r.jegova gomiia. Z ozirom na to si la- skarno upati, da se sluvno društvo gotovo polnoštMVilno udeleži naSega slavlja V tej nadi -o boloži udani (Jdbor „Nurodne Čitalniceu. llrniiilnica in posojiliiica v St. IVtrn pri liorit'i •' imola prometa v prvib 7 mo-ocih te^a lota K 1O109Ö — Stanjo hranilnih vlog koncem julija je zna^alo K 106885.—, stanje posojil pa K 139 886 Delo \ bohinjskein preduru prav dobro napreduje. Na b"hinjski strani so že pr««cej nnd 1 km. na gori^ki pa čez 600 rn. dalec v zemlji. Topiota v rovih je normal na, ker Vltek je priscl v torrk v Piulbrdo, da si o^leda zgradbo bohinjskega predoru. V ŽVlezni- kih je bil slovesno «prejet. I/. Toplic na Dolenjskem nam pi- >ejo: Tržaiki >kof dr. Fr. Nagl se sedaj mudi v Toplicah na Dolenjskem. Od tarn pride v Trst. Toplic"» so letos jako dobro obiskovane. Največje šievilo gostov daje Ljubljana. Posamezne družine .so tudi iz Trsta. Gorire. C^lovca, Gradca; mnogo naroda iz Bele krajine. Vrerne je jako ugodno gostom. Xesreeiia smrt v podzemeljski stru^ji l*i\ke je dohitela Antona Šibe- nika iz Postojne. V saboto sta si hotela dva Nemca ogledati podzemeljski tek reke Pivke od Oto5ke jame dalje proti Črni Jami. Z:i vodnika sta vzela omenjenega Sibenika in Jožefa Vilharja iz Velikega Otoka. S seboj so imeli platnen coin, da bi se prepeljali čez jezera. ki jih tvori Pivka pod zemljo. Srečno se prepeljejo vsi štirje čez prvo jezero. Vodnika pre- neseta coin do drugega jezera. Najpoprej je Šibenik prepe'.jal ednega gospoda. Drugi gospod in Yilhir pa čakata. Čakala sta tri ure, a Sibenika ni bilo nazaj. Vilhar se sleče. prebrodo, jezero ter hiti skozi Otoisko jamo v Vel. Otok klicat pomoč. Napravili so plav iz bičja ter veslajo naproj. Najdejo pa samo Nemca, na skali čepečega; a Šibenika ni. Našli so ostanke razbitega Oolna, vesla in svečo, a Sibenika ne najdejo. Zadel je v skalno steno, coin se je razbil, a on sam se je utopil. Našli so ga šele v nedeljo zvečer s prebitim «ielom v globoki vodi. Dljamantiil doktorski jubilej skota Strossinayerja. -- Due .">. t. m. je pra- znoval djakovarski biskup Strossmayer na Slatini svoj dijamantni doktorski ju- bilej. Pri tej priliki mu je na predvečer slatinsko slovensko prebivalstvo priredilo prisreno serenado, katere seje vdeležilo ogromno ljudstva. Razun vseuciliškc de- putacije, ki mu je prinesla obnovljoni doktorski diplom, poklonila se mu je tudi deputacija Hrvatov. katere je vodil dr. V r b a n i ü. „Slovenska Matica'' je poslala za to priliko brzojavno čestitko, na kar je d i- bila ,,Matica" sledeči odgovor: Slavnoj „Slovenskoj Matici" u Ljubljani na juč-e- rajšnjoj njenoj čestitci o doktorskurne raome jubileju izjavljujem ovijem najlop- liju moju hvalu. Bog dragi blagoslovio vriednu Maticu na korist i pravu pro- srjetu cesütoga i meni toli dragoga alo- venskoga naroda. — Sa osbbitim pošto- vanjem I. I. Strossmayer, — U rogat. Slatini, dne 6. avg. 1902. Anarhista aretiraii. — V Trstu so prijeli nekega tiskarja po imenu Halo Sardon in kamnotiskarja Ugona Lanzi, oba doma iz Vidma, ker sta na sumu anarhizma. Zopet iienreca v Beuetkah — eerkev San Giovanni e Han Paolo se jo podrla. — Ta vest prihaja iz Be- notk. Med niašo so f>. t. m. ljudje, ki so bili v ceikvi, nakrat začuli. da zidovje poka. Prestrašeni so ljudje planili nu prosto. Skoro na to sta se zrusili veliki stranski okni in podrl so je en del velikih stehrov. Okolu eerkvo so takoj napravili ograjo. Ta corkev, k&toro tndi imenujejo San Zanipolo, jo impozantna domini- kanska cerkev. Sezidana je bila mej loti 1234 do 1430. V tej eerkvi co grobovi dožev in spomeniki mnogih slavnih mož. Lahi so brzojavili listoni. da je nesreea nastala vsled znu'nega tlaka, provzroee- msga po mo^očnem tresku, drugi pa zopet trdijo, da je za Benotke res resna ne- varnost, da se no porušijo. V veliki ne- varnosti, da so podre, je sedaj palaOa Reale. Zidovje palace poka in vidijo se že velike razpokline. Porotna ohravnava proti zlo- slasni maiiji v Bolojjni je odkrila dejstva, ki podajajo najžalostnejšo sliko druzabnega življenja v Siciliji. Glavni zločinci Trapanija, bivši poslanoc Paliz- zolo in Fontana so obsnjeni bili. kakor smo kratko že poročali. vsak na 30 let lemnice. Dokazalo se je, da se je eeta najpropalejših uradnikov pospela do naj- visjih in najug'ednejsih mest. Kdor jim je bil na potu, tega so ocNtra'iili. \ "disi z otrovom. revolverjem ali bodalom. Me- ščani so živeli v vednem strahu pred to druhaljo. In ne brez vzroka, kajti dan na dan so se vrsili pri belem dnevu naj- grozovitejši uinori. Tako je bil umorjen ravp-teij banke v Siciliji Notarbartola sred, pota med Palermo in Trebijo. Prva porotna obravnava 1. 1893 do 1896 je bila brezvspesna. L< ta 1897 so posadili dva kontukterja na zatožno klop. a so ju morali izpustiti. Leta 1899 se je po- novilo sodnijsko preiskavanje. V dva me- soca tra.jajočem zasedanju so zaslišali čez 140 prič. Sin umorjenega Notarbartolo, pomorski poročnik, je trdil v tej razpravi, da je začetnik umora palermski zastopnik Palizzolo, ki je imel do njegovega očeta sovraštvo radi tega, ker ga je razkrinkal kot goljufa. Palizzolovo orodje je bil strup. Med drugimi umori se je dokazalo, da je dal Palizzolo umoriti tudi nekega Micelija. in sicer samo zato, ker se je potegoval za neko posestvo, katero se je hotel polastiti Palizzolo. Razprava proti Palizzolu in njegovim drugom je trnjala nad enajst mesecev. Porotniki so jih proglasili krivim in sodni dvor jih je obsodil na najvišjo kazen, katero laški kazenski zakonik pozna, na trideset let temnice. Prijatelji Palizzo'ovi so straho- vito delali in vplivali. da bi bil Pal;zzola oproščen. Bili so tako trdno preverjeni, da bodo porotnike pridobili za-se, da so pripravili že slavnostni sprevod. Anton Kuštrin Gosposki ulicih. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jediinega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rieo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vs kila in od 1 sunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe' sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici. uiica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne oblcke za močke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. ) Jakob Miklus, 1 trgovec /. lesom in opeko, zaloga * vsakovrstnega trde^a in niehkega | koroškoga in kranjskega lesa tor | pohištva, rakev (trug), vinakih po- ^ sod, stiskalnice za vino in sadje 1 vsake velikosti, kakor tudi krat- kočusnih iger slovenskih „llari- I janie" t. j. lienih in trpožnih " niiz iz trdega lesu, ki iinajo | znotraj tro- ali štiridelno keg- P ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejsi sostavi. za I krčniarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom. p. Gorica, I priporoi'a p. n. olu-instvu svojo ' bogato zalogo. zu^otavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. Po ziiierm ceni jo na pnxlaj lep, visoc svetilnik (kloca) ki je posebno pripravon za male eerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravnistvu. „tatralia fosojikief v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojema hranilne vloge, katero o- brestuje po 4l/j polumeseüno; nevzdignene obresti pripisuje konec Iota h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilinca sama. Daje posojila udoni na osebni kredit po 8°/0 in na vknjižbo po 5'/2. Sprejema člane z glavnimide- 1 p ž i po 200 Kin z opra v ilnimi d e 1 e ž i po 2 K. Otvarja članom tekoče računo, katero obrostujo po dogovoru. Za nala- ganie in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poätnih stroäkov. Uradne ureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljklh in četrtkih tudl popoludne od 2—4 v ulici Vetturini 9. HHH LEKARJA LjaSalEjfl Piceoli-ja ^¦nffr^H vLjubljaui. ^^Killil^Hi Doliiva si'vlrknniiili a^ kpepca malokrvne. nervozne in slabof ne osebf Edina zaloga na Kranjskem Icknriia PICCOLI ..pri Änyekr v Ljuhljani. Diuiajskn cesta. Polliterska steklenica 2 K. Zunanja narocila izvršuje lokarnai1 (1AMHI.IKI, PICCOLI v+,jul»ljani torno al<<» so inn poslje znesek po poštnem jiovzelju. Dotiiva sc In(Ii v lokarnah v Gorini. Tolminu, Trstu, Istri in Dahnaoiji pu2'40 K steMonica. Gostilna .Yinarskesa in saUarstesa drnStva za Brda" v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toei pristna bola in ci'iia vina i/ drušl- vone kloti, in punligamsko pivo. Postio/e z okusnitni jodili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorisčo za krogljanje. Za obilen obisk so toplu priporora svojiin rojakoni Anton (Jerboc, Jiosiilnii'ar. ^ jfc ^ ^ ^¦^ m^ ^m ^> M^ <» ^fc ^fc ^fc ^fci rfi^ *•<* m Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOHH'A Via Giar.lino 8 i)i'ii«oi'o('a pristna bei» in erna vina iaE vipavskih, furlanskih. briskih, dal- » matinskih in ' isterskih v i nogrado«. Dostavlja n;i ilom in razpošilja |io žclcz- nii'.i na vse kraje avslro-egerslu^ iiionarliije v sodili od 5(5 Iitrov niiprej. Na zahtevo pošilja j tiuli uzorce. ! Cene zmerne. Postrežba poštena. r Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zaclru^a" (jorica, (iosposka ulica st. 7 Pripoi'oca so v to stroko spndajoue kakovosti bln^.a za bližajočo ne lt'tno dobo, knkur: voln«', porkal, natin, batist, zephir svilo, svile za prati, Voille do Laaic, Tt'iiuis, Oksford, pique lukujasti. Mo/.ka sukiia po vsaki ceni v veliki i/beri. Nadalje ima bo2;ato /alo^o prepro«, pre^riiijal, zaves, bla^a za mobilje, platna, ('liill'ona, ruskepa platna, KHeippove^a platua, hlauuviue, volneuih ode.j, kovtrov, srajc, bombazevin, zepnili rut itd. Qospode opozarja na izborno perilo, katero so razproda,1. 16°/o pod ceno, dokler je se zaloge. Pod perilo spada sledeöe: bele srajee z barvanimi oprsniki, ov~ tniki, zapestnice, nogaviee, srajee za hribolazee itd. ===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! -^l— ? Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. ÜG~ TISKA: brošure :h .-.¦. x .x. v. ¦ v. x diplome trgovske raöune cenike x x. '¦ .v. x vabila na karton v. ¦ v. in na papir sprejemnice >: .-,¦, " ,:. x za društva pisma in zavitke s flrmo * .-,. * .;. * .-,. - .» * if etikete za vsakoršno >: x. * v. * z. * porabo Plakate „ * * * x. v raznih barvah * * * in velikoati i. t. d. „JVsarodna Xiskarna" « 8 w 8 v Gorici, ulica Vetturini št. 9 ® ® c* ® je preskrbljena z povsem novimi erkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikuremre © © @ © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjig-e: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino « w ***** * tolminske sole ******** TISKA: -» *,GORICO' ki izhaja tlvakrat na teden . v dveh izdajah, ter stane na ieto 8 K, pol teta 4 K oetrt leta 2 K ^j^- TISKA: SPR, LIST' ki izhaja vsak četrtek ter stane na Ieto 4 K, pol leta 2 K, za manj prumožne celo Ieto 3 K TISKA: -im* * * * * pobotnice i'aöTinsko sklepe ,.:. lične tiskovine za industrijo x ,:. v. ¦'¦'¦' v. ¦•"•' trgovino in obrt ***** * * ,, * posetnico razne velikosti * * + * * in oblike z zavitki * * * * * * * * zaroenice in poroenice + * * * v elegantnih skatljah ***** ter osxnrtniee v * raznih oblikah i. t. d. i i