Cena posamezni številki 1‘50 Din.
XI. leto.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1929.
„NAŠ GLAS" izide v«a-kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. «= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Revizija uradniškega zakona.
Na letošnji redni veliki skupščini našega Glavnega saveza, ki se je ko* nec septembra vršila v Skoplju, in o kateri smo v našem listu že ponovno obširno poročali, je predsednik dr. iMihajlo Jovanovič, generalni db rektor državnega računovodstva, po= dal o nad vse aktualnem vprašanju revizije sedanjega uradniškega zakona sledeči referat, katerega posnemamo po beograjskem »Monopolskem glas* niku«:
»Vprašanje revizije uradniškega zakona zanima prav tako aktivne ka= kor tudi upokojene državne uslužben* ce. Pri merodajnih činiteljih sem za* prosil za informacije o reviziji urad* niškega zakona, ki naj bi se v kratkem izvršila. Dobi! sem sledeče podatke:
Po 6. januarju je smatrala kra* Ijevska vlada takoj kot eno svojih prvih nalog, da se zbere novo gradi* vo, a obenem uredi in pregleda že zbrani materijal, kolikor ga je že po* prej zbral in prejšnjim vladam na raz* polaganje stavil naš Glavni savez. V ta namen je sedanja vlada sestavila posebne odbore strokovnjakov, ki so takoj začeli z delom. Po preteku iz* vestne dobe je nastal v delu nekak za* stoj. Po kratkem presledku se je z de* lom započelo na novo in morda ni več daleč čas, ko bo delo dovršeno.
Kot zastopnik Glavnega saveza sem aktivno sodeloval pri izdelovanju novega uradniškega zakona in novega pokojninskega zakona. Vprašanje te* ga slednjega stoji danes na prvem me* stu, dočim je problem uradniškega zakona stavljen v drugo vrsto. To pa zaradi tega, ker odločujoči faktorji že* le, da se oba zakona sprejmeta so* časno, ker sta v tesni medsebojni zvezi.
Pri reviziji teh zakonov so bili proučeni vsi momenti, katere je do* slej Glavni savez poudarjal in jih za* stopal. Ob tej priliki naj se namreč revidira tudi stalež dosedanjih upo* kojencev, tako, da bi pokojnino še nadalje prejemali samo tisti, ki so jo z dolgoletnim službovanjem v državni upravi res zaslužili.
Pri nas so danes upokojenci, ka* teri so bili upokojeni zoper njih vo* Ijo, so pa med upokojenci tudi taki, ki so s štirimi leti efektivne državne službe bili upokojeni in prejemajo pokojnino.
Po 2. odstavku čl. 106. uradniške* ga zakona prično teči prejemki ob na* predovanju, če je uslužbenec napre* doval v prvi polovici meseca, od 1. dne istega meseca.
Ko se je uporabljal ta predpis v državnemu svetu, je nastal spor, da*li se ta določba mora uporabljati samo pri obračunu službenih prejemkov ob priliki napredovanja v višjo skupi* no ali pa se je ravnati po njem tudi pri obračunu prejemkov, če je usluž* benec bil pomaknjen v višjo stop* no osnovne plače. Tako je na tožbo glavne kontrole državni svet v svojem I. oddelku z razsodbo od 11. januarja J926, št. 48.082,, ^razveljavil reženj e finančnega ministrstva od 5. septembra 1925, št. 15.233, ker je na* šel, da je treba uporabljati 2. odsta* vek čl. 106. urad. zakona samo ob na* predovanju v višjo skupino, ne pa pri obračunavanju .prejemkov, ki pripa* dajo uslužbencu ob pomaknitvi v višjo stopnjo osnovne plače.
Nasprotno je pa na tožbo glavne kontrole VI. oddelek državnega sveta z razsodbo od 17. septembra 1927,
V aktivno službo naj bi se po* zvali vsi tisti upokojeni državni usluž* benci, ki so še mladi in sposobni za službo, s čemer bi se v proračunu do* segel znaten prihranek.
Kot starostno mejo za upokoji* tev bi se po tem načrtu določilo na* mesto starosti 65 let, kakor je to da* nes z uradniškim zakonom določeno, starost 68 let, ker so slučaji, da se po* edini državni uslužbenci tudi po 65. letu starosti čutijo dovolj sveže in sposobne, da bi mogli še nadalje aktivno službovati.
Kar je pa najglavnejše pri tej re* viziji, je pa to, da se iz uradniškega zakona odstranijo vse določbe o upo* kojitvih in upokojencih ter se vstavijo v novi zakon o pokojninah, kateri naj bi bil v kratkem izdan.
Projektiran je pokojninski sklad za vdove in otroke državnih uslužben* cev. Ta fond bi država le podpirala s primernimi subvencijami. Ker naj bi določbe o tem pokojninskem skladu bile sprejete kot sestavni del v zakon o pokojninah, zato ta zakonski načrt, dasi že povsem izdelan, ni bil odo* bren.
Danes plačuje država pod našlo* vom pokojnin 200,000.000 Din letno. Z neznatnim doneskom aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev bi se mogla, tako sodijo, doseči še vsota približno 60,000.000 Din. Razven tega se izplačuje za rodbine umrlih usluž* bencev okoli 30,000.000 Din.
Prepričani smo, da na zakon o pokojninah ne bo treba dolgo čakati in da bo izdan v prav kratkem času. Z revizijo uradniškega zakona bi se pa moralni in gmotni položaj vsega državnega uslužbenstva znatno po* pravil.
O priliki del na reviziji uradni* škega zakona je bilo sproženo tudi vprašanje glede spremembe sistema, po katerem so državni uslužbenci raz* deljeni na kategorije. Mnogi smatra* jo, da kategoriziranje državnih name* ščencev znači velik jez med posamez* nimi kategorijami, kar tvori prvi po* vod, ki bi mogel izzvati nesporazum in nezadovoljnost med uslužbenstvom. Navzlic temu pa seveda tudi načrt novega uradniškega zakona upošteva kvalifikacije, s katerimi razpolagajo uslužbenci poedinih kategorij.«
št. 15.852/26 zavrnil tožbo glavne kon* trole, ker je našel, da bi se 2. odsta* vek čl. 106. nav. zak. imel uporabljati ob vsakem napredovanju, tudi pri na* predovanju v višjo stopnjo osnovne plače, ker se iz predposlednjega od* stavka čl. 165. (?) urad. zak. vidi, da se beseda »napredovanje« v zakonu enako uporablja za skupine in za stopnje osnovne plače.
V prilog pravkar navedenega sta* lišča VI. oddelka je navesti še to, da se ne vidi samo iz predzadnjega od* stavka čl. 165. urad. zak., temveč tudi iz členov 24., 25., 56., 59., 62./2. nav. zak., da se izraz »napredovanje« na* naša na napredovanje po stopnjah osnovne in po skupinah položajne plače. Prav tako je v čl. 106. urad. zak. določeno, od kdaj teko »prejemki«, a v čl. 28. je osnovna plača mišljena na prvem mestu »prejemkov«. Če pa v prvem odstavku čl. 106. urad. zak. iz* raz »prejemki« vsebuje v prvi vrsti osnovno plačo, ni nobenega povoda, da bi se v 2. odstavku istega člena osnovna plača izključila iz pojma »prejemkov«.
To vprašanje je tvorilo predmet razprave splošne seje državnega sveta od 27. aprila 1929.
Pod št. 16.024 je bila v tem prav* nem vprašanju izdana plenarna od* ločba, ki se glasi:
»Določbo 2. odstavka čl. 106. urad. zak. je uporabljati tudi ob priliki na* predovanja v višjo stopnjo osnovne plače.«
V podkrepitev izdane odločbe splošne seje državnega sveta je nave* sti še to, da je očividno 2. odstavek čl. 106. urad. zak. bil dodan zaradi lažjega obračunavanja prejemkov ob
Novi zakon o
Srednje šole so popolne z 8 raz* redi ali nepopolne s prvimi štirimi raz* redi. Dele se v naslednje tipe: realna gimnazija, realka in klasična gimnazi* ja. Realka in klasična gimnazija se lahko otvori kot poseben šolski zavod ali kot paralelni oddelek realne gimna* zije samo v krajih, kjer že obstoja re* alna gimnazija kot splošni tip srednje šole.
Srednja šola je državna ali samoupravna. Privatne srednje šole ne mo* rejo obstojati. Za otvoritev novih šol ali novih razredov je predpisano na* slednje minimalno število učencev:
Če se otvori več razredov naen* krat, je potrebno za I. razred najmanj 50, za II. najmanj 50, za III. najmanj 45, za IV. najmanj 45, za V. najmanj 40, za VI. najmanj 40, za VII. najmanj 30, in za VIII. najmanj 30 učencev.
Vsaka srednja šola mora imeti svoje poslopje z vsemi potrebnimi pro* stori. Otvoritev srednje šole se izvrši s kraljevim ukazom. Občina, v kateri se ustanovi srednja šola, mora dati na razpolago potrebno zemljišče za šolsko poslopje.
Učne predmete obvezne in prosto* voljne bo predpisal prosvetni minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. V vseh srednjih šolah se smejo uporabljati samo one knjige in učila, ki odgovarjajo predpisom zakona o učilih.
Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpisovanjem za vse razrede. Šolsko leto traja do 10. septembra prihodnje* ga leta. Redni pouk prične takoj po končanem vpisovanju, a najkasneje 16. septembra ter traja v popolnih sred* njih šolah do 10. junija, v nepopolnih pa do 15. junija. Za učence VIII. raz* reda prenehajo predavanja 31. maja, za učence IV. razreda pa 10. maja.
Letni učni uspeh se sporoči učen* cem na Vidov dan s primerno šolsko svečanostjo. Počitnice trajajo od 29. junija do 31. avgusta. Ob katerih praz* nikih (državnih in cerkvenih) se ne vrši pouk, določi ministrstvo prosvete.
čl. 67. določa, da smejo učenci vsake srednje šole ustanavljati udru* ženja v cilju intelektualne, moralne, estetične in zdravstvene izpopolnitve, toda nobeno tako udruženje ne sme biti zasnovano na plemenski ali verski podlagi. Vse delovanje teh udruženj je podvrženo strogemu nadzorstvu šol* ske uprave. Pravila teh udruženj odo* brava prosvetno ministrstvo na pred* log profesorskega zbora dotičnega za* voda. Izven teh udruženj učenci sred* njih šol ne smejo biti člani nobene druge organizacije razen Podmladka Rdečega križa.
Ugoden nakup perila! Moško pe* rilo, delavsko in finejše vrste, cefir, popelin, prodaja na drobno pod tovar* niško ceno, tovarna perila TRIGLAV, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
Ill!ll!llllll!lll!lllll!llll]l!lllllllllllllllllllll!lli:illl!!ll!lllll!llllllllll!!!l||il!llllll|||||||||!ll|||
napredovanju. Ako je namreč usluž* benec napredoval v prvi polovici me* seča, tedaj trpi škodo država, ker se uslužbencu izplačajo prejemki že pr* vega dne istega meseca. Če pa se je napredovanje izvršilo v drugi polovici istega meseca, tedaj trpi škodo usluž* benec, ker se mu prejemki izplačajo šele od 1. dne prihodnjega meseca. Ni opravičenega razloga, da bi se mo* ralo smatrati, da je ta predpis upo* rahljati samo ob priliki napredovanja v višjo skupino, ne pa tudi ob pri* liki napredovanja na višjo stopnjo osnovne plače.
srednjih šolah«
Po potrebi morajo direktorji sred* njih šol poučevati po 5 ur na teden, direktorji nepopolnih šol pa do 8 ur tedensko. Za profesorje je predpisanih tedensko 18 učnih ur, za suplente 14 ur, za predmetne in strokovne učite* lje pa po 20 ur na teden.
Suplenti prejemajo položajno pla* čo državnih uradnikov 9. skupine L ka* tegorije. Profesorji se postavljajo v VIII.*1. in napredujejo po 4 letih v VII.*L, po nadaljnjih 4 letih v VI.*1., po 4 letih v V.*l. in po 5 letih v IV.*1. Po nadaljnjih 4 letih službe v tej sku* pini, lahko napredujejo v IV.a*I. s po* ložajno plačo 18.000 Din letno. Naj* višje napredovanje je mogoče po na* daljnjih 4 letih v III.*1.
Direktorji nepopolnih gimnazij se razvrščajo kakor profesorji. Direktor* ji popolnih gimnazij, odnosno srednjih šol se postavljajo V IV. skupino L ka* tegorije ter napredujejo po treh letih v IV.a*l., po treh letih v III.= 1.; po na* daljnjih 5 letih v III.a*L, s položajno plačo 39.000 Din letno. Profesorji IV.a in III. skupine se postavljajo za direk* torje v isti skupini. Inšpektorji pro* svetnega ministrstva in oblastni inspek* torji se postavljajo v IV.a=l. in napre* dujejo po treh letih v III.*!., po nadalj* njih 5 letih v III.a:*l. Profesorji IV.a in III. ter direktorji III. in 111 .a skupine se postavljajo za inšpektorje v mini* strstvu in za oblastne inšpektorje v isti skupini. Načelniki prosvetnega mi* nistrstva se postavljajo v III.*1. in na* predujejo po 4 letih v III.a*l.
Profesorji in suplenti prejemajo poleg položajne plače draginjske do* klade in pripadajoče stanarine še po* sebne doklade, ki znašajo: suplenti 200 Din mesečno, profesorji VIII. in VI. skupine 520 Din, profesorji IV.a in III. skupine 1200 Din, direktorji ne* popolnih srednjih šol 1080 Din, direk* torji popolnih srednjih šol in inspek* torji 1720 Din, načelniki III. skupine 1720 Din, v III.a skupini pa 2120 Din mesečno. Predmetni in strokovni uči* telji dobivajo mesečno 520 Din poseb* ne doklade.
Načelniki, inšpektorji in profesor* ji srednjih šol dosežejo pravico do po* polne pokojnine po končanih 35 letih službe, vračunljivih za pokojnino. Po končanih 15 letih službe imajo pravico do 60% pokojnine, ki narašča vsako leto službe za 2%, tako da dobe s 35 leti vse svoje zadnje redne prejemke. Specijalna doklada pritiče upokojen* cem z 20 leti službe v iznosu 50%, s 25 leti službe 60%, po 30 letih službe 70% in po 35 letih službe 100% zad* nje doklade pred upokojitvijo.
Po »Učiteljskem Tovarišu.
Oblačilno blago za jesen in zimo je dospelo v velikih množinah na za* logo tvrdke NOVAK, Ljubljana, Kon* grešni trg 15. Čitateljem lista priporo* čamo ogled.
Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH.
Od kdaj pripadajo višji prejemki ob napredovanju.
Začetek obratovanja mlina Zveze nabavljalnih zadrug.
(Proizvajanje moke v lastni režiji.)
Za veliko večino nabavljalnih za* drug državnih nameščencev predstav* Ija moka glavno življensko potrebšči* no, prvi in najvažnejši predmet, ki ga mora zadruga nuditi svojim članom. V teh zadrugah se pojem moke sklada s pojmom kruha, da je pa kruh po* glavitna hrana v uradniški rodbini, o tem pač ni treba niti govoriti.
Zdaj že več nego osem let po* stoje in delujejo nabavljalne zadruge drž. uslužbencev in ves čas se je po* javljalo vprašanje, kako rešiti pro* blem nabave moke, oziroma oskrbo* vanje članov z njo.
V tem pogledu so bili storjeni do* slej razni koraki, razni poskusi. Naj* prej se je započela akcija s poljedel* sko zadrugo, ki je imela svoj lastni mlin. Posel ni šel slabo, toda razmere v tisti dobi (1922.—1923.) leta), v ka* teri se je začel, so bile zelo nepovolj* ne, in sicer v tolikšni meri, da je do* tična poljedelska zadruga obenem s svojim mlinom propadla zaradi visokih obresti, katere je morala plačevati za dolgove, storjene v svrho nakupa mlina.
Drugi poskus preskrbovanja za* drug z moko je bil storjen s pomočjo pogodb s privatnimi mlini po vnaprej določenih cenah. Tudi ta način ni dal dobrih rezultatov in to iz več razlo* gov, od katerih je treba nekatere iška* ti v splošnem gospodarskem položaju let 1924.—1926.
Na temelju tako pridobljenih iz* kustev se je z ozirom na veliko važ* nost moke za poslovanje nabavljalnih zadrug pojavila iz vrst izkušenejših zadrugarjev ideja, da je treba moko proizvajati v lastni režiji. Čim bolj se je ta ideja obče širila, in čim bolj se je poslovanje mnogih zadrug konso* Udiralo, tem bolj se je kazala potreba, da se store potrebni praktični koraki. Končno rešenje je rodila diskusija na letošnji skupščini Zveze na Cetinju. Na tej skupščini se je posebno pod* črtavala potreba, naj vse zadruge v svrho čim izdatnejšega znižanja cen, nabavljajo vse predmete skupno. Na* ravna posledica takega razpoloženja zadrugarjev je bila konferenca večjega števila najboljših in najjačjih zadrug, ki se je vršila 23. junija 1929. Ta kon* ferenca je odločila, da bo Zveza na* bavljalnih zadrug pričela sama produ* cirati moko, s katero bo oskrbovala včlanjene zadruge in v zvezi s tem je bil storjen sklep, da se prične s skup* nim nabavljanjem tudi drugih življen* skih potrebščin za vse članice, prav tako pa tudi s preskrbovanjem važ* nejših manufakturnih izdelkov.
Da ugodi tem zahtevam, se je Zve* za najprej lotila vprašanja proizvaja* nja moke.
Valjčni mlin v Adi, ki je bil do konca meseca junija t. 1. oddan v na*
jem, je zveza nabavljalnih zadrug s 1. julijem 1929. vzela v lastne roke, takoj organizirala vodstvo, izvršila ta* koj vsa potrebna popravila v mlinu, odobrila potrebne izdatke za njih iz* vršitev in začela z delom že dne 18. ju* lija t. 1.	,
Na ta dan so bili povabljeni za* stopniki treh naj večjih nabavljalnih zadrug, katere potrošijo mesečno oko* li 60 vagonov moke, da pridejo v mlin v svrho ugotovitve tipov moke, kakr* šne žele.
Pričetek delovanja našega zadruž* nega mlina se je spremenil v zelo lepo zadrugarsko in nacionalno slavnost. Po našem narodnem običaju je bil mlin blagoslovljen in posvečen.
K otvoritvi mlina so bili pozvani vsi državni in samoupravni uslužbenci iz Ade, zastopniki nabavljalnih za* drug iz okolice, poljedelska zadruga in uglednejši domačini. Prisotni so bili razen zastopnikov lokalnih oblasti in zadrug še predsednik železničarske nabavljalne zadruge v Spodnji Šiški, Srečko Čerček iz Ljubljane, iz Zagreba upravitelj železničarske aprovizacije (Konzumne zadruge) dr. Z. Ružič, iz Sarajeva član U. O. železničarske po* trošačke zadruge Gj. Bajagič in upra* vitelj V. Bajčetič. Od strani zveze na* bavljalnih zadrug sta bila prisotna član U. O. A. Djurčič in upravitelj V. Voj* novič s personalom mlina.
Po blagoslovljenju mlina in vseh strojev je bil ob trikratnem žvižgu to* varniške sirene mlin stavljen v pogon. Ropot strojev so vsi prisotni pozdra* vili s posebnim navdušenjem in vese* Ijem.
Prvi veliki zadružni mlin je tedaj pričel obratovati! Ta dan, četrtek dne 18. julija 1929. je vsekakor zgodovin* ski dan v razvoju našega zadrugar* stva drž. nameščencev. Tega dne je pričelo obratovati prvo, v celoti za* družno podjetje naše zadrugarske ustanove.
Kod radiooddajna postaja imamo
interes na tem,
da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem paviljonu na Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanesljivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil.
Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke.
RADIO Ljubljana
Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190.
Prepričani smo, da bo spočetka šlo težko, in da ne bo delo brez raz* ličnih težkoč, dokler se ne izgladijo pota. Težave se že pojavljajo, ker konkurenca, ki je izgubila odjemalca za 100 vagonov moke mesečno, ne mi* ruje. Njeni prsti se že kažejo. Navzlic
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE vo* ščita vsem cenjenim sotrudnikom, na* ročnikom, bralcem in prijateljem »Nas šega Glasu«
uredništvo — uprava.
Obvestilo. Z današnjo številko smo poslali posameznim gg. tovarišem nabiralne pole s sledečim dopisom: »Cenjeni gospod tovariš!
»Naš Glas« še vedno ni tako raz* širjen, kakor bi kot glasilo naše »Zve* ze« zaslužil in moral biti. Krivi smo temu sami, ker mu posvečamo vse premalo pažnje. Dolžnost vsakega dr* žavnega nameščenca je, da stori vse, kar more, da razširimo krog njegovih naročnikov. »Naš Glas« se je v zad* njem letu vsebinsko in po obliki tako dvignil, da pač zasluži vsestransko podporo. To mu seveda moremo in moramo dati v prvi vrsti mi državni nameščenci sami. Malenkostno naroč* nino zmore pač vsak. Ker vemo, da se da z ustno, osebno agitacijo doseči največ, se obračamo na Vas z vljudno prošnjo, da izvolite s to polo med ta* mošnjimi tovariši(cami) pridobiti za prihodnje leto kolikor mogoče novih naročnikov. Če bi proti pričakovanju ne mogli ali ne hoteli prevzeti tega posla Vi sami, Vas prosimo, da te pole ne zavržete, marveč jo izročite kakemu drugemu našemu prijatelju v Vašem kraju, ki bi hotel prevzeti ta posel. Prilike za to bo tekom bližajo* čih se praznikov dovolj. Nabiralno polo je vrniti naravnost podpisanemu upravništvu po možnosti še pred no* vim letom. Vse stroške, ki bi Vam s ten nastali, Vam radi povrnemo.
Zahvaljujemo se Vam za izkaza* no uslugo in podporo ter beležimo s tovariškim pozdravom.«
Ta naša prošnja pa velja tudi prav vsem ostalim gg. naročnikom, ki nabiralnih pol niso dobili. Prosimo vse, da se potrudijo in nas podpro v stremljenju za razširjenje našega gla* sila. Nove naročnike, ki jih pridobe, naj nam sporoče po dopisnici ali pa na navadni poli papirja. Če pa kdo želi nabiralno polo, naj izvoli to spo* ročiti, da mu jo pošljemo.
Uprava.
Konec leta se bliža, z njim pa za* ključimo tudi letošnji, enajsti letnik »Našega Glasu«. V tem letu moremo zabeležiti razveseljiv pojav:	število
naročnikov je zraslo za več nego 30%. Navzlic temu naš list, ki je vendar osrednje, skupno glasilo vseh na* ših drž. uslužbencev, še vedno ne šteje toliko naročnikov, kolikor bi jih po svoji važnosti in pomembnosti moral
vsemu temu zaupamo v uspeh, ker za* upamo v naše zadrugarstvo. Brez vere v zadruge in njihovo zadrugarsko za* vest ne bi mogli verovati tudi v uspeh tega našega dela.
(Iz »Zadrugarstva«, št. 3.—4.
imeti. Zato prosimo vse sedanje abo* nente, naj ostanejo tudi za naprej zvesti listu in naj skušajo pridobiti še novih naročnikov. Vsem drž. na* meščencem in njihovim organizacijam pa veljaj naša «prošnja: agitirajte za »Naš Glas«, priporočajte ga, širite in podpirajte ga! Zase dela, kdor dela za »Naš Glas«!
P. n. dopisnikom! Mnogim tova* rišem, ki pošiljajo članke ali vesti na* šemu listu, ni prav jasna razlika med delokrogom uredništva in uprav* niš tv a. Zato so prav česti slučaji, da pošiljajo posamezniki pismene pri* spevke, katere naj bi »Naš Glas« pri* občil, upravništvu, naročnino pa na* kažejo na uredništvo. S tem se dela samo nepotrebna zmeda in se povzro* čajo zamude, ki niso v korist ne listu, ne dopisnikom, ne naročnikom. Zato prosimo vse p. n. dopisnike in tiste, ki to hočejo postati, naj si zapomnijo: Vse, kar naj bo v listu natisnjeno in ni plačan inserat ali plačana reklamna notica, je nasloviti na uredništvo (redakcijo). Vse, kar se pa tiče naro* čevanja lista ter inseriranja, oglaša* nja v njem, torej vse pošiljanje na* ročnin, vse reklamacije, naznanila o spremembi naslova, naročila insera* tov, reklamnih notic itd., je pa poslati upravništvu (administraciji) lista in prosimo še enkrat vse tovariše, naj se po povedanem točno ravnajo. S tem nam olajšajo posel.
Tajništvo Zveze posluje za stran* ke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. — Telefon Zveze ima številko 3474.
Reorganizacija »Čin. Glasnika«. V svojem referatu na skopljanski skup* ščini Glavnega saveza je urednik na*
JOSIP 0LUP, Ljubljana
na vogalu — STARI TRG 2.
Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz sukna in hla-čevine čeških, angleških in domačih tovarn. — Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila.
Moje geslo je: Dobro blago — nizke cene.
ZIMSKE SUKNJE
najceneje
I. MAČEK
LJUBLJANA, Aleksandrova 12.
Vestnik.
Jules Lemaitre:
Spokorniški pas.
(Konec.)
Govoril si je, da je ljubezen — in pod tem je razumel telesno ljube* zen — od daleč najboljša stvar, ki se nam nudi v tem življenju brez vsakega smisla; da je v starosti in ko se spo* minja, bolj gotov tega, in da je mo* drost torej v tem, da človek čim dalje mogoče išče ta užitek in kar je z njim v zvezi. Njegovo nagnjenje k sanja* renju in melanholiji ga je še potr j e* valo v blodnjah. Naslada se mu je zdela zavoljo svoje bežnosti celo še bolj živa. Užival je čarobno stanovit* nost tega dozdevnega sveta, kjer se je že toli zabaval, a obenem tudi slast* ni občutek ničevnosti vseh stvari.
Medtem je gospa de La Sabliere živela kot svetnica in vse svoje dni prebila med neozdravljivimi. Slabega ponašanja svojega starega . prijatelja ni niti opazila. Nanje jo je opozorilo Maucroixovo pismo. »Izvedel sem,« je pisal vrli kanonik iz Reimsa. »za le preveč dolgotrajne .slabosti gospoda de La Fontaine. Razen tega, da žalijo Boga, se prav malo spodobijo za star* ca; in če bi trajale še dalje naprej, bi postale odločno neznosne. Toda ven*
dar nisem obupal nad njegovim izve* ličanjem. To je najiskrenejša in naj* čistejša duša, kar sem jih kdaj po* znal; nič pretvarjanja nikdar; ne vem, se li je kdaj v življenju zlagal. Pre* pričan sem, da mu bo Bog milostljiv. Samo treba je, gospa, da Vi govorite z njim, neobhodno je treba to. Dovo* lite mi, da Vam povem, da bi se bil moj stari prijatelj, če ga ne bi bili Vi nekoliko zanemarili (zaradi del naj* bolj vzvišenega usmiljenja, to je res) že zavoljo spoštovanja pred Vami in iz strahu, da Vam ne bi ugajal, bolj brigal za dostojnost in bi se bil bolje spominjal 'starodavnega rekla: Tur* p e senilis a m o r.«
To pismo je gospo de La Sabličre silno vznemirilo. Dejala si je, da je v resnici ona sama poglavitni vzrok vseh neredov dobričine in da ga mora rešiti. Ni se ji bilo treba dosti truditi, da je našla pravo sred'stvo- za to, za* kaj poznala je dražestno dobroto nje* govega srca.
Ko se je neko noč La Fontaine zelo pozno vrnil od gospe Ulrichove, je bil silno presenečen, ko je v veži dvorca na Saint*Honoreški cesti našel gospo de La Sabliere, ki ga je priča* kovala. Bil je bolj pijan kot trezen in nagnjen k nežnosti.
i — »Prijatelj moj,« mu je rekla, »tu sem, da vas prosim oproščenja.«
—	»Česa vendar, draga prijate» Ijica?«
—	»Ker sem pustila, da se je vi* delo, kakor da sem pozabila na vas in da sem zanemarila vaše prijatelj* stvo zavoljo opravkov, ki so se mi zdeli važnejši.«
—	»Res je,« je dejal La Fontaine. »Mislil sem, da me ne ljubite več. To me je silno žalostilo, in če bi bil imel denar, bi bil zapustil vašo hišo.«
—	»Toda tudi vi, prijatelj moj,« je rekla, »mi povzročate mnogo ža* losti.«
Pogledala ga je s tolikim usmilje* njem, da ga je postalo sram pred sa* mim seboj. Sedla sta na klop in ob svitu lojenke sta se polglasno razgo* varjala.
—	»Saj nisem,« je rekel, »tako ze* lo pokvarjen, temveč to je, da se ne morem upirati skušnjavam. Če bi vas pogosteje videl...«
Prijel jo je za roke; ni mu jih od* tegnila.
—	»Naj bo torej,« je rekla, »ob* ljubljam vam, da me boste videli vsak dan. Toda, prijatelj moj, treba je, da spremenite svoje življenje. Zdi se mi,
da bi vam — med nama rečeno — morala vaša starost to izpremembo zelo olajšati.«
—	»Ojoj! prijateljica moja, mi* slim, da je ravno narobe. Še bolj se oprijemljemo tega, kar nas zapušča.«
—	»Kar nas zapušča, ni vredno ničesar. Mislite, prijatelj, na večne reči... Hočem to, hočem to ... Poslu* šajte: če se ne potrudite, da bi lepše živeli, si naložim jaz sama najtršo po* koro... In vedite: opašem si «pokor* niški pas, zavoljo vas... da, raševi* nasti spokorniški pas si nadenem! In za vas se bom bičala! Prisegam na to, in vi veste, da nisem še nikdar prelo* mila svoje besede.«
Poudarek njenih besed, blesk oči v poltemi, misel, da bo zavoljo njega trpelo njeno nežno telo, vse to je tako ganilo La Fontainea, da je bruhnil v jok.
—	»Vse, kar hočete!« je rekel, »storim vse, kar hočete!«
... Smrt 'prijateljice (dne 6. janu* arja 1. 1693.), spomin in podoba njene junaške pokore so ga .spravile v čuv* stveno stanje, ki ga je bilo v mladih letih napotilo, da je Vstopil v samo* stan. In ko je 'dve leti kasneje umrl, je nosil on sam spokorniški pas.
K. D.
Med ^prednostmi
ena
To dobro ime in velika izbera med najboljšimi sir o vin a mi jamčita, da je v vsakem poedinem kosu enako izborno
«ki mhtovo
Terpentinovo
Milo
šega centralnega glasila »Činovničkega Glasnika«, dr. Milorad G j o r g j e v i ć podal referat o svojem listu. Pri tem je stavil predlog, katerega je skupščin na tudi sprejela. Po tem predlogu naj bi vsaka pokrajinska zveza imenovala po enega zastopnika kot člana urad» niškega odbora »Činovničkega Glasni» ka«. Ta odbor bi obenem z glavnim odborom imel nalogo skrbeti za to, da 'bo list imel vsestranski zanimivo vse» bino in da se bodo v njem obravna» vale vse zadeve, ki se tičejo gibanja državnih nameščencev in sploh vse, kar se v tem pogledu dogaja po raz» nih krajih naše države.
Uradniška menza v Beogradu. Dne 16. novembra je bila v poslopju Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu, Poincareje» va ulica 21/23 otvorjena menza za dr» žavne uslužbence. Cena kosilu in ve» čerji znaša na mesec 450 Din. Poleg tega je plačati kot pristopnino enkrat» ni delež 100 Din za nabavljalno za» drugo. Ta znesek se ob izstopu po» vrne. Z ustanovitvijo uradniške men» ze je storjen važen korak naprej in državnim nameščencem, ki služijo v Beogradu je življenje \z njo znatno olajšano.
Za povišanje stanarine. Začetkom novembra je Zveza javnih nameščen» cev v Zagrebu na svoji redni seji sklenila, da se predloži nujna pred» stavka kraljevski vladi, s posredova» njem našega Glavnega saveza. Pred» stavka vsebuje prošnjo za zvišanje stanarine državnim uslužbencem vsaj za mesta, ki štejejo nad 10.000 prebi» valcev, na višino, ki bi vsaj približno odgovarjala današnjim dejanskim ce» nam stanovanj.
Trgovske šole, ki so bile doslej v kompetenci trgovskega ministrstva, bodo prišle pod načelstvo ministrstva za prosveto, ki bo osnovalo poseben oddelek za strokovne trgovske šole. Prosvetno ministrstvo je že imenova» lo komisijo, ki naj izdela načrt za» kona o strokovnih trgovskih učnih zavodih.
Poštno telegrafska šola. Pred voj» no je poznala Srbija posebne institu» cije, ki so izobraževale absolvente 6. razreda srednjih šol za strokovno kva» lificirane poštno* telegrafske uradni» ke. Pred nekaj leti so bile te dveletne poštno»telegrafske šole opuščene, in nadomeščene z višjim poštno»tele» grafskim tečajem za maturante. Zdaj poročajo iz Beograda, da se bo v kratkem tam za p. t. t. uradniški na» raščaj zopet otvorila poštno=telegraf» ska šola po starem vzorcu, v katero se bodo sprejemali srednješolci z dovr» šenim 6. razredom.
Tovariši! Nabavljajte svoje po» trebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem Glasu«. Pri nakupu se skli» cujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi.
Več stanovske zavednosti.
član Udruženja nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani nam je poslal zanimiv dopis, v katerem daje duška svoji nejevolji nad tem, ker je le raz» meroma majhen del njegovih tovari* šev, nižjih državnih uslužbencev, sta» novsko toli zaveden, da bi se organi» ziral v njihovi organizaciji. V nadalj» nem piše naš dopisnik:
»Naši uspehi na socialnem polju ne bi bili tako skromni kakor so zdaj, ce bi se vsi tovariši zavedali, da žive v 20. stoletju, ki je tako vidno poka» zalo kaj premore veliko število slabot» nih poedincev, če se združijo v čvr» sto skupnost. V slogi je moč, in v moči je uspeh! Zato: vzdramite se in ne ostajajte brezbrižni v lastno škodo!
Ugodnosti, katere nudi naša orga» nizacija nižjim državnim nameščen» cem, niso sicer bogve kako velike, pa vendar često mnogo izdajo. Za bole» zen v družini je določena enkratna podpora v znesku 200 Din. Sicer je to malenkost, ampak če so izčrpana vsa denarna sredstva, je vendarle za prvo silo. V slučaju smrti nudi zopet dru» štvo svojim članom iz svoje blagajne posmrtno pomoč v iznosu petsto dinarjev.
Seveda je tudi med članstvom or» ganizacije naših državnih uslužbencev mnogo članov, ki svoje udruženje po»
znajo samo, kadar so v potrebi, čim jim pa gre bolje, pozabijo popolnoma na organizacijo. Tako se je ponovno zgodilo, da je ta ali oni član Udruže» nja dobil podporo v sili, od takrat na* prej se pa ni niti oglasil več, kaj še da bi izpolnjeval svoje članske dolžnosti do društva, katero mu je že dejanski izkazalo svojo pomoč. Niti članskih prispevkov taki egoistični izrabljevalci nočejo plačevati, od organizacije pa zahtevajo čudeže. Taki člani so za Udruženje škodljivci in bi jih bilo tre* ba javno in imenoma ožigosati. Vsak organizirani državni nameščenec bi moral imeti toliko stanovske zavedno» sti in smisla za solidarnost, da bi dru» štvo poznal tudi, kadar mu ne teče ravno voda v grlo. Geslo nam mora biti: Vsiza enega, vsak za vse! Če hočemo, da bodo uspehi naše or* ganizacije večji in trajnejši, je treba, da bi se vsi tovariši, nižji državni na* meščenci, prebudili iz zaspanosti in brezbrižnosti in se vsi od prvega do zadnjega strokovno organizirali.
Ivan Poje.
Zadrugarski vestnik.
»Zadrugarstvo«, glasnik zveze na» bavljalnih zadrug državnih uslužben» cev. Izšel je skupni tretji in četrti zvezek te odlične zadrugarske meseč» ne revije, ki jo ureja znani zadružni strokovnjak inspektor Miloš Št ib» ler iz Beograda. Vsebina lista je, ka* kor vselej, zelo pestra. V tej septem» bersko»oktoberski številki so sledeči članki: Vašo Gajič: IRad naših nabav* Ijačkih zadrug. — B.: Početak rada Savezovog mlina. — Nikola Jarak: Način štednje u kreditnim zadruga* ma. — Marin Katuranić: Stanbene i kreditne zadruge. — iEmil Jeras: Kre* ditne zadruge in posojilojemalec. — Inž. Josip Teržan: Za jači konzum mleka i šećera. — Salih Udjvarlić: Uloga i značaj ličnosti u zadružnom pokretu. — Stjepan Kranjčevič: Ko je pravi zadrugar. — V. P. Vojvodić: Što koči naše zadrugarstvo. — Josip Fer* jančič: Naše zadrugarstvo u brojka* ma. — Pitanja i odgovori. — Razno. —- Ispravka. — Zadrugarstvo velja- do konca tekočega leta (skupno 6 zvez* kov) 30 Din, in se naroča pri uprav* ništvu v Beogradu, Kralja Milana uli» ca 81. Vsi državni nameščenci, ki se zanimajo za poslovanje naših stanov» skih zadrug, od katerih edino nam more priti gospodarska osamosvoji* tev, naj se na list, ki je res strokovno vzorno urejevan, čimpreje naroče. Na vsak način so pa vsa naša strokovna in. stanovska društva dolžna, da si omislijo list za svoje člane. — »Zadru» garstvo« toplo priporočamo!
Zadružništvo na Poljskem lepo uspeva. Na Poljskem je bilo naštetih 15.729 zadrug z 2-8 mil. članov. Naj» več je denarnih zadrug, in sicer 5803, dalje konsumnih zadrug 3641, mlekar» skih zadrug in zbiralnic jajc je 1088. V 22 zvezah je združenih 9000 zadrug.
Socialna politika.
Zdravniška zbornica v Ljubljani.
Socialno ministrstvo je izdalo razpis, ki se tiče zdravniških zbornic. V srni* slu razdelitve države na banovine, bo odslej naprej devet zdravniških zbor* nie, ki bodo na sediščih banovin. Po» leg teh bo deseta zdravniška zbornica za Beograd, Zemun in Pančevo. Vsi zdravniki morajo biti člani zdravniških zbornic. Odbor zdravniške zbornice v Ljubljani hkrati z disciplinskim sodi» ščem, ostane še nadalje v funkciji, do» kler mu ne preteče redna perijoda in to radi tega, ker se meje dravske banovine krijejo vsaj v splošnem s te* ritorijem prejšnje zdravniške zbornice v Ljubljani.
Statistika bolnic v Ljubljani. Mi»
nistrstvo socialne politike je sestavi» lo prvo popolno statistiko vseh bolnic v državi, katerih je 199, med njimi v Sloveniji 26. Od vseh bolnic je 55 dr» žavnih, 89 samoupravnih (oblastnih, okrožnih, občinskih) ter 45 privatnih. Od vseh državnih bolnic jih odpade na Srbijo 41, na Hrvatsko in Slavo* nijo 6, na Bosno in Hercegovino 5, na Slovenijo, Dalmacijo in Črno goro pa po 1. Število bolnic z ozirom na šte* vilo prebivalstva je zadostno v Slove»
niji, občutno premajhno pa v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Točnega pre* gleda prebivalstva seveda ni mogoče podati, dokler ne vemo, kakšno šte» vilo postelj je v posameznih bolnicah na razpolago. Šele, ko bo to ugotov» Ijeno, bo mogoče primerjati, kako so posamezni kraji naše države preskrb* Ijeni z bolnicami. V oči pade pred» vsem dejstvo, da se skoro vse državne bolnice nahajajo večinoma v Srbiji in da so samoupravne zlasti razvite v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji V Sloveniji je, kakor kaže statistika, največ privatnih bolnic.
Praktično socialno delo. V Beo* gradu so zgradili dvoje velikih pošlo» pij, v katerih so urejena moderna in higijenična prenočišča za brezposelne delavce in zasebne uradnike. V mo» škem zavetišču je tudi moška posre* dovalnica za delo, v ženskem pa žen» ska. Za prenočišče z obveznim kopa* njem plača brezposelni 5 Din, za v^* čerjo in zajtrk pa še 5 Din. Ker po» tujejo skozi Beograd brezposelni iz vseh krajev države, jim bo zavetišče zelo dobrodošlo. Tisti brezposelni de» lavci in privatni uradniki, ki sami ne morejo plačevati prispevkov za pre* nočišče in hrano, naj se obrnejo na pristojne borze dela, občine in delav* ske organizacije, da dobe nakaznice, ki jim dajejo pravico do prenočišča. Moško zavetišče ima 250 postelj in je bilo otvorjeno 30. oktobra, žensko pa 100 postelj in je bilo otvorjeno v za* četku novembra. Zavetišče sprejema brezposelne od 18. do 21. ure, one, ki
prispo v Beograd istega večera, pa do 22. ure. Zaposleni delavci in zasebni uradniki, ki prihajajo v Beograd po opravkih, lahko dobe prenočišče, če z dokumenti dokažejo, kje so zaposleni in če plačajo 20% več. — Tako res prepotrebno ustanovo zelo pogrešamo v Ljubljani, kjer je videti včasih cele trume brezposelnih delavcev, ki brez sredstev tavajo po mestu.
Narodno gospodarstvo.
Vrednost 20odstotnih kronskih bo» nov. Z letošnjim finančnim zakonom je bilo med drugim odrejeno, da se sprejemajo 20% kronski boni (boni za 20% odtegljaje pri žigosanju kronskih bankovcev) za plačilo finančnih kazni, in sicer v polnem znesku, ne glede na koga so bili izdani. Poleg tega spre» jemajo davčne uprave te bone za pla» čilo davčnih zaostankov do leta 1926., in sicer od oseb, na katere so bile iz* dane, odnosno od njihovih nasledni» kov v polnem znesku, ne glede na vi» šino, od ostalih oseb pa v vrednosti 50% ne glede na višino davčnega dol* ga. Ker je računati, da bo država v prihodnjih dveh letih na sličen način amortizirala še vse preostale bone, znaša njihova današnja vrednost naj» manj 75% nominala, ne glede na to, da imajo ti boni za osebe, ki imajo plačati kako finančno kazen še danes, polno nominalno vrednost. Kakor ču* jemo, kupujejo sedaj razni agenti od nepoučenih oseb te bone in jih plaču» jejo po 30% nominalne vrednosti, kar
je glede na navedene okolnosti goto* vo absolutno prenizka cena.
Jugoslavija in vojna odškodnina. Na račun vojne odškodnine je prejela Jugoslavija do sedaj 145,965.000 mark. Te vsote pa naša država ni prejela v denarju, ampak v stvarnih dobavah, največ v raznih strojih.
Zgradba tiskarne za bankovce v Beogradu je že gotova in bodo že v kratkem pričeli v njej z delom. Ti* skarna je zgrajena na Topčideru v bližini Beograda in je okrog in okrog obdana z visokim zidom, kakor kaka trdnjava. Zgrajena je vsa iz armira* nega betona.
Davčne globe v Nemčiji. Po urad* nih poročilih znašajo globe, katere so lani morali plačati nemški davčni ob* vezanci zaradi davčnih utajb impo* zantno vsoto 247.386 nemških mark. Vsega vkup se je ugotovilo 64.482 kaznivih primerov. Amnestija je zni* žala globe za 10‘6 milijona nemških
mark. Prestopkov fiskalnih predpisov o raznih trošarinskih predmetih, ka* kor o tobaku, pivu in sladkorju je bilo 9.478 v znesku 13P9 milijonov nemških mark. Pri carinskih pristojbi* nah je bilo 11.749 prestopkov, ki so nesli 95’5 milijona nemških mark dr* žavni blagajni. — Kakor vidimo do* našajo prestopki raznih fiskalnih predpisov nemški državi prav lepe dohodke, posebno če pomislimo, da je nemška zlata marka vredna 13'60 Din.
Jezikovna statistika Beograda. Sr*
bohrvaščino govori 186.607 prebivalcev Beograda. To je približno 82% vseh prebivalcev. Slovencev je v Beogradu 5334, od teh 2978 žensk. Rusov ja 9432, Nemcev 9329, Madžarov 4280, Čehov 2332, Slovakov 650, Rumunov 1147, Židov 1351, Špancev 605. Nekaj je v Beogradu tudi Arnavtov, Franco* zov, Grkov in Angležev.
Za lesen in zimo!
kupite volneno blago za obleke, plašče, suknje itd.
pri
Hovaku
spec. trgov, sukna
i, I u & i I a n a <1 e
Kongresni trg štev. I«#
Najbolje in
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti plačilu — ■	— na obroke	=
Oglejte si veliko izbiro 1
•t
■:

PREMOG IN DRVA
dobavlja tvrdka
IV. POGAČNIK, Ljubljana
Bohoričeva ulica št. 5.
POSTREŽBA SOLIDNA.	TELEFON 2059
Vse šolske, pisarniške in tehnične potrebščine
priporoča trgovina
IVAN BONAČ LjubI^ana’ Selenburgova 5.
NAJLEPŠA BOŽIČNA DARILA
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FfiBIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.

Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Vse vrste
VOLNENEGA BLAGA
za plašče in obleke Vam nudi
TUDI NA OBROKE
NAJCENEJE BREZ PRIBITKA
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA
L GROBELNIK
Ljubljana, Mestni trg 22.
1
PREPRIČAJTE SE, da je tako res, in gotovo boste kupili, kar bo Vaš velik prihranek pri dobrem blagu.
UGODNO KUPITE
razne fine kamgarne in doubl za gospode, modno blago za damske plašče in obleke, volneno in svileno blago pri obče znani tvrdki
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU“ LJUBLJANA
Pred Škofijo 3. Lingarjeva ulica.
L. Mikuš
^Ljubljana, Mestni trs 15


Oblačila za dame in gospode
kupite najceneje pri tvrdki
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica.
Pisalni sirni ..B" motela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
lijnbljana. Gradišče lO
priporoča svojo zalogo
iiiouensiaii
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Spenjalna trgovina šrfeliii izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. MAGDIČ
Ljubljana, Aleksandrova 1.
Priporoča se
I. {ERNE
Ljubljana, Dunatska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo.
e'»»*'»»»'*'«'*'*'*'«'*'**'*'*'*'**'*
i • Metina in manufakturna trgovina za moške in ženske
Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut.
žliKUTI & ZAJC
„POD V1LBOM“
LJUBLJANA, Sferi trg 3.
^WW\U)UWWW\U\UWWmiW\Ll\UW\L.M)UWW)U)U)UW\U)U\UW\£
3	Kr. dvorni dobavitelj	^
i
I Delikatese
5	Solidna postrežba, zmerne cene.	S
ANTON VERBIČ, Ljubljana I
Špecerija |
I!
C. J. HAMANN
ü*fhli@na
Vam nudi najsolidnefši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov, perja, modnih potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih deS.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni uredn k dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.